Nemci se umikajo iz Dobrudže Amsterdam, 9. nov. Rumun-n in Rusi, ki so v Dobrudži prešli v ofenzivo, so zopet napredovali prt>ti Mackensenu, katerega armado so potisnili na- šo jo pričeli Italijani v smeri proti Trstu, pa do danes se je mnogo spremenilo. Laški oddelki so se morali umakniti iz mnogih ^gorskih vrhuncev, ka tere je prej laška armada zase- daj. V Berolinu priznajo, da so dla. Laška oferfziva, proti Tr Rumunci napredovali na Tran sylvanski fronti, v Tulghes sek torju, toda nemški generalrii štab pravi, da je avstro-nem-ška armada zopet osvojila one pozicije v Bodza gorskem prelazu, katere so Rumunci pred nek&j dnevi dobili. Več vasij so Rumunci zasedli v Dobrudži. V Transylvaniji. JNemško-avstrijska armada je zasedla važno gdrsko točko Clabucetul* kot poroča Overseas .News Agency. Tu so Nemci pridobili precej ugodnosti, ker pred to točko je bila močna trdnjava, 1370 metrov visoko, katero so Rumunci do zadnjega branili. Ta točka in trdnjava odpira pot proti Ru-munski. Nemci so dobili tukaj 12 topov, dvajset strojnih pušk in zajeli so 1040 Rumuncev. Rusi imajo uspehe. Južno od Mount la Muntelu, južno od Dorne Vatre, na meji Bukovine in Rumunske, so Rusi z uspehom napadli avstrijske postojanke. Rusi so pridrli do Biscetra doline, kjer so zasedli *Belbor in Hollo. Avstro-ogrske čete vzhodno od Jiul doline, so dobile ojačenja in so pričele z ofenzivo. Na bojišču v Volyhniji. Iz Petrograda se poroča, da je skupna neniško-avstrijska armada napadla pri Stokhod reki, blizu Sitoviči v Volyhniji, toda nemški napad je bil kr-jin Rumunci strašno pritiskajo vavo odbit. Poskus Nemcev, da na nemško armado. General bi napredovali pri Ostrovolos,' Mackensen je ves divji in poži-je bil odbit. Tekom meseca ok- g^ ter pustoši vse vasi in me-tobra so zajeli Rusi 12.459 sta za seboj, kjerkoli se umika. Nemcev in 9753 Avstrijcev. (Rumunci so osvojili mesto Hir stu je sedaj začasno ustavljena. Iz Rima poročajo, da so Avstrijci pripeljali na bojišče nenavadno število velikih topov, s katerimi obstreljujejo avstrijske postojanke. Zaplenjeni turški otoki. London, 9. nov. Zavezniške armade so zasedle otok Leros ob obrežju Male Azije, ki je turška last. Iz Petrograda se poroča, da so Rusi napadli mo čna turška krdela v Kavkazu in jih porazili. Francozi in Bulgari. Pariz, 9. nov. Precejšna de lavnost na fronti od jezera Pre-sba, med Bulgari in Francozi se je pričela. Na celi fronti je silno streljanje s topovi. Francozi so odbili tri bulgarske napade. Bulgari so se umaknili, ko so Fraijgpzi ujeli 60 iBulga rov. Potniški pamik torpediran. IPkriz, 9. nov. Veliki potniški parnik Arabia, od Pennisu-, lar & Oriental Line, je bil torpediran v Sredozemskem mor ju. Na krovu je bilo 450 potnikov, med njimi 169 ženskih in otrok. Parnidc Arabia je nosil 7900 ton in je bil napotu iz Avstralije domov v Anglijo. Mackensen beži iz Rurtiunske. London, 10. nov. General Mackenson se na celi črti u-mika iz Dobrudže in na nekaterih točkah je to umikanje podobno divjemu begu. Rusi * Srbi in Bulgari. sovo, 25 milj severno od Čer- Bulgari so prešli v sredo, 8. j nevode. Na Transylvanski nov. v ofenzivo napram Srbom j fronti so Rumunci odločno po-ob reki £erna, na macedonski | razili Nemce in Avstrijce in fronti. Bulgari so tjikrat na- ujeli 1000 Nemcev. padli z močnimi oddelki, in iz Bari za se poroča, dav so Srbi vse tri napade uspešno odbili. Bulgari so se umaknili, ko so pustili na bojišču mnogo stotyi mrtvih ih ranjenih. Italijani zgubijo. Tekom zadnje ofenzive; "ki Berolin prizna umikanje. Berolin, 9. nov. Armada generala MadkenSena se umika iz Dobrudže, prizna nemški generalni štab. 'Mackensen mora zbirati raztresene oddelke, zato se je moral na mnogih krajih umakniti. Blamaže Nemcev v državi Ohio * Največje politično razo čaranje je doživela stranka Nemcev v državi Ohio, posebno v Clevelandu. Nemško ča sopisje, posebno "Wachter & Anzeiger", je strahovito udrihalo po predsedniku Wilsonu neprestano skozi zadnjih 6 mesecev. S čudovito prepričevalnimi besedami so nemške politične organizacije prerokovale popolen poraz Wilsona v Ohio. Vse kar leze in gre, kar se šteje nemško, je bilo organizirano proti Wilsonu. In uspeh? Pošteni Nemci so glasovali za Wilsona. Ohio je .dala ogromno večino, 80.000 glasov za Wilsona. V Clevelandu nad 25.000 glasov večine za Wilsona, dasi je nemško časopisje trdilo, da je 60 procentov vseh volivcev Nemcev. Z Nemci je potegnilo tudi nekaj slovanskih lističev . proti Wilsonu. Tbdi fijim privoščimo blamažo, ki so jo doživeli, kajti volivna porodila jasno kažejo, da so postelji in premilljeni Nemci, ki so imo Amerikanci, ne pa Nem-> mišljenju, volili za Wil- ~ 'ii hI J (A. lOTTOSC Collinwoodu kakor tudi v Cle velandu na prijetno zabavo, katero priredi Slovenska Zadružna Zveza v Collinwoodu v dvorani g. Kunčiča na Waterloo Rd. Zabava se vrši v soboto, 11. nov. To delavsko pod jetje v Collinwoodu jako lepo napredtije. Vsi prijatelji delavstva se snidejo na zabavi Zadružne Zveze dne ii. novembra v Collinwoodu. —Na stotine telefonskih pozivov je dobilo naše uredništvo v sredo in četrtek od rojakov kaj je z volitvami. Obračali so se, na nas v pričakovanju, da jim natančneje pojasnimo. V tem se vidi zaupnost ljudi do lista. Zal, da se nikomur ni moglo dati povoljnega pojasnila, ker dotedaj še ničesar gotovega ni bilo. —Iščem svojega brata Jakoba Tekavec, doma iz Slugovo, občina Žilce. Nahaja se v ruskem ujetništvu. Jako hvale- l Predsednik .Wilson je po- kateri državi napačno m^ni-novno zvoljen predsednikom, puliralo z glasovi, je očitno, štiri nadaljna leta vlade mu je kajti kakor hitro so se začeli poveril ameriški narod. Drža- demokratje pritoževati, je reva California je odločila. Ob publikanska /Večina zginila, eni uri zjutraj v petek je repub- Vlada je poslala iz Washing-likanska stranka v Californiji tona nepristranske, zapriseže-priznala, da je Wilson zmagal ne uradnike, ki fo začeli pre-v Californiji. Z državo Califor- iskovati razne volivne slepari-nijo ima Wilson gotovih 269 je. Najmanj 100 ; vezinih urad-elektoralnih glasov, dočim jih nikov je na delu, da čujejo nad je 266 potrebnih za izvolitev, glasovi. Kakor hitro so bili za-Zajedno je Wilson gotov treh priseženi uradniki navzoči,'se glasov iz New Mexico, kar po- je štetje na bolje obrnilo za veča njegovo število, na 272 in Wilsona. zna se zgoditi, da dobi tudi gla- Katere države ma Wilson, sove iz MHnnesote, nakar bo Predsednik Wilson je dobif 28 imel 284 glasov. Brez vsakega držav na svojo (tran in sicer dvoma je gotovo, da je Wil- sledeče: Alabam#4*«je 12 gla-son zvoljen z večino. % sov, Arizona šteje 3 glasove, Dnevi čakanja in nestrpnosti. Arkansas šteje 9 glasov, Cali-Od torka zvečer, 7. nov. do fornija šteje glasov, Colora-petka zjutraj 10. nov. svet ni do šteje 6 glasov, Florida šte-vedel, kdo je zvoljen predsed- je 6 glasov. Georgia šteje 14 nikom. Včasih se je zdelo, da glasov, Idaho šteje 4 glasove, je Hughes na vrhuncu, posebno Kansas šteje 10 glasov, Kentu prve dneve. Potem pa ko so ctky šteje 13 glasov, Lousiana šteli glasove nadalje pa je Wil- šteje 10 glasov, Maryland šte-son dobival, glasove sicer maj- je 8 glasov, Mississippi šteje hno, toda stanovitno večino. 10 glasov, Missditri šteje. 18 Republikanci so najprvo trdili, glasov, Montana šteje 8 gla da bo Hughes zmagal v Cali- sov, Nevada šteje 3 glasove, forniji z 20.000 večine, v sredo North Carolina šteje 12 glasov popoldne so se izjavili, da bo N. Dakota 5 glasov, Ohio šte-zmagal z 12.000 glasovi večine, je 24 glasov, Oklahoma 10, v četrtek so trdili, da bo imel South Carolina >9 glasov, Ten-Hughes 5000 večine, v četrtek nessee šteje 12 glasov, Texas popoldne so upali na tisoč gla- šteje 20 glasov, Utah šteje 4 sov večine, v petek zjutraj pa so glasove, Virginia šteje 12 gla-priznali, da je zmagal Wilson soV, Washington šteje , 7 gl* z 2000 glasovi večine. Caltfor- sov, Wyoming šteje 3 glasove, nia je odloČila. V resnici pa je New* Mexico šteje 3 glasove, dobil Wilson Californijo z nad skupaj 272 elektoralnih glasov. 5834 pfecinktih, manjka jih še 36. V- teh precinktah je dobil Wilson 465.669, a Hughes 4621 538. Wilson ima večino 3131 glasov. Republikanci bodejo tožili. New York, 10. nov. Vsi odvetniki, ki so na glasu, da znajo iKoditi najbolj zvite in premetene tožbe, se družijo okoli Wilcoxa, načelnika republikanske stranke. Vrše vojno posvetovanje, kako naj začne republikanska stranka tožiti za zgubljeno zmago. Geo. Wkker-sham, eden najbolj znanih odvetnikov, je obiskal včeraj Wil-coxa, nakar se je posvetoval s 3000 glasovi večine. * Republikanci se ne podajo. Katere države ima Hughes? Connecticut 7 glasov, Dela- Ob 3. zjutraj v petek, 10. nov ware 3 glasove, Illinois 29 gla-je prišel iz New Yorka glas, sov, Indiana 18 glasov, Iowa da bo republikanska stranka v 13 glasov, Maine 6 glasov, Mas več državah zahtevala ponov- sachusetts 18 glasov, Michigan no štetje, posebno pa v Calilor- 15 glasov, New Jersey 14 gla ni j i, North Dakoti, Minnesoti, sov, New York 45 glasov, Ore iNew Hampshire in New Mexi- gon 5 glasov, Pennsylvania 38 co. Demokratje se ne bojijo po- glasov, Rhode Island 5 glasov, novnega štetja, ker so prepriča- South Dakota 5 glasov. Verni, da bo Wilson pri uradnem mont 4 glasove, West Virginia štetju dobil še več glasov. 8 glasov, Wiscounsin 13 glasov, Kako so barantali z glasovi? skupaj 243 glasov. Iz Concorda, glavnega me- Dvomljive države, šta New Hampshire je prišel Minnesota 12 glasov, incmv prvotno glas, da ima tam Wil- Hampshire 4 glasove. Ako do-son v enem mestu 88 glasov, bi Hughes obe ti državi, še ne Hughes 255, toda ppl ure po- more biti zvoljen, skoro goto-zneje se je dognalo, da je rav- vo je pa, da bo New Hamp-no narobe prav, da ima Wilson shire pripadla Wilsonu in tudi 255 glasov, Hughes 88. Demokratje so takoj zahtevali ponovno štetje, ki je dokazalo, da je Wilson v večini. Kaj pravi Hughes. New York, 10. nov. Malo pred polnočjo včeraj so povedali Hughesu, da ie . Wilson zmagal v Californiji'. Hughes je molčal. Ko so vprašali republikanskega voditelja Wilcoxa, kaj on misli -o izvolitvi, je de- • 1 tt-KT!Ar 4____J_____X__- h žen bi bil rojaku, ki bi mi spo-.ja]; "Niti besede ne Tečem, ročil njegov naslov, ali če mu' New Mexico za Wilsona. • i:. ,.. . .. I mogoče je, da Wilson dobi -Minnesota. Ob tem času je Hughes v Minnesoti samo par sto glasov naprej, in glasovi vojakov še niso šteti. Minnesota ima 1800 miličarjev na mek-sikanski meji. Sest komisarjev se je podalo na mejo, da poberejo glasove od miličarjev. Splošno se sodi, da jih je kakih 600 glasovalo za Hughesa, 1200 za Wilsona/ nakar dobi Wilson tudi v Minnesoti večino. Zadnja poročila iz Californije. San Francisco, 10. nov. Vseh precinktov v Californiji je 5870, in glasovi so sedaj prešteti v gotovo, da so se ti ljudje posvetovali na kaikšen način naj se začne tožba, da se natančneje dožene, kdo je v resnici zmagovalec, Republikanci bodejo zahtevali ponovno štetje v vseh onih državah, kjer so bili glasovi precej blizu. Demokratje so se izjavili, da republikanci lahko štejejo kadar hočejo, ker so prepričani,, da bo poraz republikancev še v»čji, če se za čne ponovno štetje. O vojski sedaj ni govora. Z izvolitvijo Wilsona pred sednikom so minile vse govorice o vojni. Cc tli bil zvoljen Hughes bi se Amerika zapletla v vojno z Meksiko in prav gotovo bi imeli tudi velike ho-matije v Evropi. Z izvolitvijo Wilsona je vse to odstranjeno. Wilson ne želi vojne z M'eksi-ko, še manj z Evropo. Jasno pa je, da bo Wilson imel veliko beselo pri siklepanju miru v Evropi, in kot se je izjavil morajo Zjedinjene države gledati na to, da dobijo manjši narodi svoje pravice. Spominjamo se brzojava, katerega je Wilson poslal Slovenski Ligi, v katerem je častital delu Lige za svobodo; Republikanci v Ohio so za suho. Columbus, O., 9. nov. Republikanci držkve Ohio so razočarani. 'Pričakovali so prav gotovo zmago republikanskega kandidata za guvernerja, Frank VVillisa, toda demoxra-tični kandidat Cox je dobil večino, čeravno le 7000 glasov, vendar je izvoljen. Republikanci sedaj dolžijo pristaše mokrih, da so oni zakrivili poraz republikancev, ker so volili za Coxa, o katerem so vedeli, da je pristaš mokrih, dočim je bilo očitno, da je republiikancv Willis pristaš suhih. .Governer Willis očita mokrim, da so ga izdali, izjavlja se, dj^je bil vedno v pomoč licencne postave države Ohio, da gostilničarjev nikdar ni preziral (toda volil je. vselej za suho), in izjavil se je, da ni zaslužil takega poraza." Mnogo upljivnih republikanskih voditeljev se je izjavilo, da bodejo drugo leto prisilili volitve v državi Ohio za mokro in suho, in republikanci bodejo pomagali suhi stranki, na-kar, .upajo, da izvolijo ponovno Willisa.za guvernerja^ pomoč- jo Suhih glasov. Toda glavna jeza republikanskih voditeljev pade na Cleveland, kajti tu je demokrat Cox dobil 20.000 glasov večine proti Willisu, in če bi elevelandski republikanci le nekoliko skupaj držali, bi lahko porazili Coxa in zvolili Wil- rr , - « lisa. Cuje se, da če bi bil Wil- ___ nnnt,. Hughčsom. Ničesar natančnrli^ hi «*JLa,a' V1 ea ni znanega toda 'toliko je ^ f"^ ,da bl West Virgin 1 ji in v ga ni znanega, ioaa ioiiko je mu(joma omejil saloone na . . - J_____ 1000. prebivalcev en saloon in povišal licenco na $2000 na leto za en saloon. Novo izvoljeni guverner Cox se bo držal natančno državne postave glede gostilen. Toda demokratska kot republikanska stranka naznanjajo, da se. bo prihodnje leto odločilo ali ostane Ohio mokri ali bo suha. Vzgled v sosednji državi Michigan jako vleče. Oba predsedniška kandidata, Wilson in Hughes se nahajata v jako nervoznem položaju. Predsednik Wilson je bil v sredo pokoncit do 12. ure opolnoči, nakar se je podal k počitku, ko je naročil, da se ga zbudi takoj, če se odloči kaj resničnega. Predsednik Wilson ni bil gotov, ali je zvoljen ali ne, dasi trdijo Voditelji njegove kampanje, da je skoro gotovo zvoljen. Predsednikov tajnik Tumulty je bil pozno v noč pokoncu. Predsednik je vstal ob ft. zjutraj, nakar se je podal k svojim študijam. Predpoldne je igral golf, nakar se je priredila kratka avtomobilska vožnja po mestu. Na cestah ga je mnogo ljudi spoznalo in mu priredilo ovacije, trdeč, da je zvoljen. Celo popoldne v sredo pa je bil {Wilson v svoji knjižnici, kjer je sprejemal prihajajoča poročila. V četrtek se poda predsednik v Williamstown, 'Mass. kjer bo krstni boter otroku njegove hčere, omožene Sayre. Od tu se poda naravnost v Washington. Proti večeru v sredo je predsednik Wilson sprejel sledeči brzojav od senatorja Chilton iz West Virgi-nije: "Nisem vam hotel brzojavki, dokler nisem vedel nekaj gotovega. Gra tu liram vam iz globine svojega srttf, da je dežela napredovala in ne nazadovala. Vi' ste dobili večino V demo državo proti more korupciji. Jaz sem zvoljen z dobro večino, čemur se imam vam zahvaliti"—"Koliko elelc-toralnih glasov ima West ginija?" je vprašal preds ko so mu prebrali to brzojavko. ,fDobro, dobro", je odgovoril, ko so mu povedali, da Jih Ima 8. —Mr. Geo. L. Brozich, glav ni tajnik J. S. K. Jednote v Ely, Minn, je te dni naročil od direktorja Mr. Perdana za $10 opek Narodnega Doma. G. Brozichu se tem potom izreka iskrena zahvala za cenjeni dar, ki je pokazal, da je stavba Narodnega Doma pojtrebna v vsaki naselbini, posebno pa v cvetoči naselbini Cleveland. Se en-[krat prisrčna hvala g. Brozichu. —Clevelandske delavske organizacije so nabrale dosedaj $65.000 za delavski tempel. Gradnja tempeljna se je začasno ustanovila, dokler se ne nabere še več dohodkov. —'Rojak in član dr. Srca Jezusa Fr. Ambrožič je daroval blagajni S. N. Doma svoto $1. Hvala rojaku za ta dar. —Pri dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPj so bile na zadnji 25 držav je suhih v Zjed. državah Chicago, 9. nov. 25 držav iz-* med 48 v Zjedinjenih državah je sedaj suhih. Pri volitvah 7. novembra so postale sledeče države suhe 1 Michigan, NebraT sika, South Dakota, :Mbntana, Utah in Florida. Poleg tega pa so tudi prebivalci teritorija Alaska volili za suho. Za suho in mokro se je,volilo tudi v državah California in Missouri, toda tu so zmagali' mokri. V državah Florida in Utah se sicer ni šlo za to, da postane država suha avtomatično radi glasovanja, ampak zvolil .se je tak državni zbor, ki je obVezan, da bo naredil državo suho. Prihodnji postavodaji je prepii- ščeno, da izpelje suhe post Pred volitvami je bilo 19 držav, sedaj jih je 21 aH kot polovica. Tudi v di Illinois zgleda jako slabo. V državni senat, ki obstoji iz 51 članov, je-prišlo 30 senatorjev, ki so suhi. Prohibidjonisti tipajo na večmo tudi v poslanski zborniri. Za prohibicijoni-stičnega predsedniškega kandidata je bilo oddanih v Zjed. državah nekoliko nad pol milijona glasov ali za 250.000 več kot pred štirimi leti. Prohibicijoni-sti prerokujejo, da bodejo vse Zjedinjene države leta 1920 suhe. Uradne številke volitev za Ohio seji izvoljene zastopnice za letno sejo S. N- Dbftia: Ana Ho-|Vo~litve v Clevelandu Konečne in uradne številke o glasovanju v državi Ohio za predsednika, guvernerja in senatorja priobčujemo na tem mestu. Zajedno tu položaj, ki je nastal radi letos. Le enkrat, leta 1876, ko evropske vojne. Toda o tem bosta kandidirala Tilcjen in Hay- (,e'° lJu kar (lo. su Zjed. držav. In koliko je kgnlje pOSe|)no zadnji inven-teh? Ustava zopet prav«, da tar spIošnega premoženja, ka-naj ima vsaka država, brez raz- tcri nam priča tQ( da nam je like, ali je velika ali majhna, 2 obstanck našega trde?a dela senatorja v kongresu poleg zagotovljen zat0rej, cenjeno pa toliko kongresmanov, da občillstvo v naSi okolicit pripo_ volivcev eden. N. pr. v drzavij ročati morani( da se bolj zani. Ohio imamo 22 kongresmanovj mate b obiskujete slovensko in dva senatorja, skupaj tore ji Zadružno ,Zvezo in trgovino, 24 elektoralnih glasov. V državi i namcn je da -e podpirate New York n. pr. imajo 43 *pn- zadružno trg0vin0t podpirate gresmanov in 2, senatorja, sku- delavski stan> Zvcza vam je ko_ elektoralnih glasov. V HstUa fc Q(1 za-etka ustanovIje. nja in bo še v bodeče. Zadružna trgovina je sedaj urejena tako kot najmodernejša trgovina. Živila so vedno sveža ter nizke cene. Postrežba je danes Zjed. državah, ker sicer ne mo- dobra -tena jn tQČna seve. re biti zvoljen. Kakor hitro so da začetek nam je bil zelo te- H predsedniške volitve končane, žaven kajtj bU(> 8kuicnj( ne se ti predsedniški elektorji zbe- y eni ne vdru?j ^^ gedaj. je rejo v svojih državah, preceni- pa yse y na:bolj5em r^du in mo_ jo volitve in v zapečatenih ku- ram rečj da imanio izvrstne u. vertah pošljejo število glasov službence da vzamejo vse to na kongres v Washington, lu y naznanjc ter stopite wpet ju_ se elektoralni glasovi presteje- na-ko na ^ ^ tancte jo, in kjer je večina, doticne rodni odjenialci in pri|>eljete stranke kandidat je zvoljen.^^ (lelni».arjev in paj 45 ■■ ^ , Pennsylvaniji nnajo 36 kon- gresmanov in 2 senatorja, skupaj 38 elektoralnih glasov. In predsednik mora dobiti večino teh elektoralnih glasov v vseh i M Ako pa imata obadva . enako I cev. r a, t število glasov, tedaj zbornica, Dne ,fl0Vembra se vrši za. poslancev zvoli predsednika, ce družni zahavnj ye-er y dv(>rani se pa zbornica poslancev ne Mr Kun£iča na Waterloo Rd. more zjedimti. tedaj postane stop u; kamor so vabljeni vsi oni predsednik Zjed. držav, ki ddničarji in njih prijatelji. iFo-je t^daj podpredsednik. , zdrav vseni ^tateljem lista, ka- In ravno letos se gre za elek- teremu želim mnogo naročni-toralne glasove. Wilson ima kov in. predplačnikov. do danes gotovih 251 elekto- Član S. Zadružne Zveze v ralnih glasov. Potrebna večina' - Collinwoodu. . je pa 266. Kajti mi imanio vt 0 kongresu 435 kongresmanov in * 96 senatorjev, skupaj 531 elek-*1«"!«111 pOpiMCajO. toralnih glasov. Nadpolovičnal » _ večina tega je 266, katero število glasov mora dobiti oni, ki j Konečno je led prebit. La-hoče biti zvoljen. ska armada je sprva mislila, Izvanredni dogodki današ* da bo v enem tednu zasedla njih časov, silna napetost radij primorske kraje, da bo v enem evropske vojne ter silno priza- mesecu padla Gorica, Na pod-inje republikanske jtranke, j lagi teh dejstev, ki seveda ni-pride na krmilo vlade, vse so bila dejstva, so Italijani tcve. Jadransko morje je o njih, Gorica in Primorje m Dalmacija Italijanska, tja do Logatca in do Reke vse itali jansko. Toda čas se je spretne nil. Laški časopisi, kr so bili prvotno jako prevzetni, so šli stopinjo navzdol. Javno mnenje v Rusiji in Franciji je od ločno namigavalo Italiji, da naj se drži onega, kar je njeno, a kar je tuje, i. j. jugoslovansko, naj pusti v miru. In to na m i ga vanje je najbolj podkrepljeno'^ srbsko armado na Balkanu, ki podi Nemce in Bulga-re iz srbske zemlje. Danes so Italijani na čistem glede svo jih zahtev. /Prvotno je bilo vse laško časopisje proti Jugoslaviji, in stavil se je konkretni pogoj, da na noben način n$ sme priti do zjedinjenja s Srbi in Hrvati. Nato je nastala po lemika v angleškem in francoskem časopisju. Najboljši an gleški in francoski pisci so do kazovalf, da Italija nima pra vice do jugoslovanskih pokra j in. Na čelu tem pjscem je stal in stoji Wm. Stead, urednik londonskih "Times'^, ki je najbolj upljiven časopis v Angliji. Ta list odločno piše za Jugoslavijo in proti laškim težnjam do jugoslovanskih pokrajin. Italijani so sprevideli, da z lakomnimi zahtevami po tujih zemljah ne bodejo ničesar dosegli, stisnili so zobe in začeli sedaj pisati, da niso nasprotni združenju Jugoslovanov, toda zahtevajo pa, da ta Jugoslavija ne bo nasprotovala interesom Italije. To svojo zahtevo podpirajo z geografskimi, naravnimi, vojaškimi, kakimi razlogi, ki so sploh pod vsako kritiko. in v očigled takih nasprotij so Italijani sami medseboj začeli z reakcijo. Mi danes z zadovoljstvom lahko konštantira-mo, da je našlo tudi pri Italijanih odziv jugoslovansko vprašanje, katero se danes rešuje na pameten in- človeški način. Laški časnikar Gennario Mondaini je napisal v laškem listu "L' Azione Socialista" z dne 12: sept. članek pod naslovom : Nasprotja jadranskega imperializma.. Gorej omenjeni list je uradni organ laške stranke reformiranih soci-jalistov, ki so precej močno zastopani v laškem parlamentu. In značaj tega članka se toliko bolj lahko itvažuje, če pomislimo, da ideja članka ni samo ideja pisatelja ampak vseh članov dotične stranke. In z ozirom 11a to, ker ima ta stranka precej upljiva v laškem parlamentu, torej pri upravi laške zemlje, lahko trdimo,' da so se jugoslovanske težnje začele upoštevati v resnih krogih, trdimo, da so Italijani napram Jugoslovanom začeli popuščati. * Da naši čitatelji, ki so prijatelji bodoče jugoslovanske svobode', vedo kakšno mnenje imajo Italijani dotične stranke, prinašamo tukaj skoro ves članek. Člankar najprvo trdi. da vlada med laškimi strankami popolno soglasje glede laških zahtev do Tridenta, gorenje Adiže in vzhodnega dela Sredozemskega morja, toda takoj potem pravi, da glede vprašanja Jadranskega morja obstoje v Italiji dve struji, ki ste si med seboj popolnoma nasprotni. Tdda ne samo med tema dvema strujema vlada različno mnenje ampak med pristaši ene in iste struje. Prva struja jahteva, da postane Jadfansko morje italijansko teritorijalno morje, in da pripada Italiji Julijska Vened-ja, vzhodni Friul, Trst, Istra s Kvarnerskimi otoki in obrež- trebna, mora biti štela bi do 14 milijonov pr< valcev. T|i bi stanovali 2jedi- no sejo, in na tej seji se bo sklenjeni Slovenci, Hrvati in Srbi, nilo, ali se suspendacija prekli: ali od Donave do Jadrana. ,če ali se jo izobči iz Zveze. To je stvar imperialistične Za to izvanredno sejo se pla-težnje ali narodne težnje glede ča vsacemu odborniku, ki se je ravnotežja na' Jadranu. Prva udeležil 75c. stranka je imperialistična, ki Zaključek seje ob 10.00 zv. hoče raztegniti meje Italije v John Gornik, predsednik, kraje, ki ne spadajo nacijonal-;' pr. Hudovernik, tajnik. no in geografsko pod laško _ •• sfero, druga težnjajje nacijo- Slovenka dobi delo za hišna nalna, ker zahteva le take kra- opravila, je za Italijo, kjer je pretežna šajte pri večina prebivalstva italijanska. Clair ave. Imperialist pravijo, da gredo naravne meje Italije sledeče: Od Brenerja pa do konpa Karnijskih, Julijskih in Dinarskih Alp vse doli do Kotorja. To je v resnici res krasna geografije.....politična, toda ne naravna. Kajti že v laških šolah se otroci uče, da laška meja ne gre do tja, kakor zahtevajo imperialists Dalmacija se nahaja na jugu, ne na severu od dotične linije. Bolj gotovo je, da germanska geografija hrepeni po teh krajih, toda laška gebgrafija« tam nima trdnih tal..... Pisec nadalje piše o zgodovini teh krajev in precej spretno dokaže, da Italija ni imela zgodovinske pravice do Gorice in krajev, ki so vključeni v zahtevah imperialističnih Italijanov. iMi vse to bilježimo s skrajnim zadovbljstvom. Namreč led je prebit. Dasi s tem še ni rešeno Jadransko vprašanje, pa se je začela vzbujati vest pristnim Italijanom, da ne morejo stegati rok tja, kjer ni ničesar njihovega. Poštenost pri politiki se sicer na jako* redke Čase upošteva, toda v tem oziru ne bo merodajna laška politika ampak politika — zaveznikov Med zavezniki so pa tudi Srbi in Rusi. Ne raditega, da nastanejo novi spori po vojni, ampak raditega, da se preprečijo novi spori, je koristno, da Italija odneha od zahtev po po-crtijinah, ki niso laške. Skrbelo se bo, da ne nastajajo novi spori v krajih, kjer jih ni potreba, pač pa da se naredi mir. Organ laške močne parlamentarne stranke jt za pravico napram Jugoslovanom. Veseli nas. da se najdejo na svetu odkriti in pošteni ljudje. Na drugi strani pa je to tudi dokaz, da se ideja Jugoslavije resno vpošteva, ne samo med ostalimi zavezniki ampak celo v par-^pientarnih laških krogih. za Dobra plača. Vpra-Dr. Kern t>202 St. ^ _ (136) Želim dobiti sobo s hrano ali brez hrane, in sicer med 120. in 150. cesto, > blizu St. Clair ave. Prijave uredništvu. (136) , .. ... • • V ■ ._<•■• rt "'' • V'- . ......... Naravni plin vas zadovolji Zapisnik izvanredne seje vrhovnega odbora, katera se je vršila dne 27. oktobra 1916 v pisarni vrh. urada. Predsednik John Gornik o-tvori sejo ob 8.30 zvečer. Pozdravi navzoče odbornike in pove namen današnje seje. Ci-tajo se imena odbornikov, navzoči so vsi izven Primož Kogoj, dr; J. M. Seliškar in Fr. Černe. Br. predsednik pojasnujfe, da se je dne 23. in 24. okt vršila na Common Pleas Court pod sodnikom Kennedy tožba napram Zvezi od bivše članice Terezija Sega. Sodnik je pripo-znal, da se je odbor ravnal po pravilih Zveze, da je imel pravico izključiti bivšo Članico. Sodnik pa še ni zaključil sodbe do 27. oktobra, radi tega, da sprevidi, ako ima vrh. odbor še tistp ponudbo, katero je on ponujal, da naj ona zniža posmrt-nino iz $1000.00 na $300.00 in za $5.00 tedenske "fefrlniške podpore, ako želi še ostati članica Zveze. Nato se vname debata, konečno se sklene, da se T. 5. ,sprejme nazaj za $300.00 po- Dr. LE. SIEGELSTEIN 1 * 3. NADS. PERMANENT BUHL 746 EUCLID AVL blbuE.Mfc3t. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE . ZDRAVIJO Na if ti način in a istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI-J1H V EVROPI Uradu« ar«: 9. ij. do 4. pop. 7. i*«i. do S. sveč. 10. do 12 d op. ob noda^ah. tzreiite ta oglas, da n9 pozabite nasto-Va \ Nobono drago kurivo vam ne daje tolika zadoičenja kot naravni plin Ker noben« drugo kurivo ni tako pripravno sa v». Naravni plin je edino kurivo, katerega neprestano lahko regulirate, da dobite majhno ali velike gor-koto, kakor želite. Za kuhanje, gretje je naravni idealno kurivo. plin The East Ohio Gas Company Main 6640 Central 9020 'aiiiiBiiiBiiiiuiiititiiiuaiiiiBtiuiBHiiiiHaiiiaiuiHfluisiiiiiiiiiiifiiiiniiiiMiiiiiiiiusflitftiS mm Ali vas veseli narava? Tedaj si preskrbite fotografski aparat, skaterim lahko delate najlepše slike narave.' Pa tudi slike vaiih prijateljev in znancev. Najboljšo aparate dobit« pri F. B R A U N L I C H LEKARNA • 1353 E. 55th ST. A Račun med S. D. Z. in krajevnimi društvi za mesec sept. 1916. Asesment No. 35. DOHODKI H STROŠKI c Ti ^ O 5 S O £ *o O 808.25 79.38 90.03 4 rt u ■O n JG 5 C M •75 .25 .25 .25 3-2o| .25 $3-2o|fc 2.50 ch » ..25 •25 1.00 •50 •75' .25 75 $3.75 315.00 48.57 30.00 91.72 12.00 22.00 122.00 67.00 20.00 22.15 22.00 54-00 28.00 27.00 $881.44 J S :2S o q a I"? 315-00 48.57 30.00 91.72 12.00 22.00 122.00 67.00 20.00 22.15 22.00 5400 28.00 27.00 WiM\ m '59 44 277 54 42 5» 39 102 77 113 97 87 25 72 17 1517 Pr. Hudovernik, tajnik. jem, Reko itd. Skupaj 8000 smrtnine in brez bolniške pod-kvadratnih kilometrov in en milijon prebivalcev, od katerih je le 400.000 Italijanov. Poleg tega zahteva ta struja, da pripade Italiji Dalmacija z vsemi pore, ako bi ona ne hotela tega, vzeti, in tako ostane izključena ,yeze. Naroči se br. predsed-' da gre on v petek zjutraj na sodnijo in naj poroča sodni- * —- i? £v< nfku, M otoki in del Albanije. Druga ku sklep seje. teza pa je, da dobi Italija sa-j Na dnevni red pride glede za mo one zemlje, ki ji pripada-^deve F. H. od dt. št. 2. Preisko- jo geografsko (Julijsko Beneško), a vse ostalo dobi Srbija, valni odbor poroča, da je zaslišal zdravnika dr. F. J. K. in Črnagora ali točneje rečeno j predlagateljico A* K. nato se "Jugoslovanska .država". (Op. j sklene, da se jo v .smislu pravil urednika: To so natančne be-1točke 128 suspendira od stf. sede laškega urednika, namreč okt. do 6. nov. 1916 za 10 dni. on nikdar ne rabi izraza Veli-1 Med tem časom bo ta odbor ka Srbija ampak dosledno "Ju- osebno zaslišal, kaj je ona fO^ Volitve so minule IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIHlimillllllUlIlllllllUIIINIIIIIIIIIIIIHItt iiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Glasovalo se je, da ima KLEINOVA trgovina z moškimi oblekami in potrebščinami najboljšo zalogo $10 in $15 OBLEK na vzhodnem koncu mesta. Vsi najnovejši vzorci v OBLEKAH in SUKNJAH. Ljudje, ki ku-pujejo pri na« zadnjih 16 let, vedo kako vodimo mi trgovino, namreč če vat naie blago ne zadovolji, tedaj vaa zadovoljimo mi. Naia zaloga $2 in $3 KLOBUKOV je najboljia, kar more denar kupiti, kakor tudi }/te naše moške potrebščine. Pridite in oglejte, seznanite se z nami, 6e nas se ne poznate. »Tin z moško oblek«, 6031 potrebščinami St.Claii Dajemo opeke za S. N. Dom, 6206 ST; CLAIR AVE. 400.00 l - »;: I'*" .jMReMMMMMI S. AVGUSTA, »14. INKOHT. IT. AVGUSTA »14. V DRŽAVI OHIO UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Dr. PRANK J. KERN, 620» ST. OLAIR AVBL Poduredaednlk: JOSIP KALAW, 6101 JOT. CLAIR AVH. TaJalkP-FRANK HUDOVlflHN LK, 1062 B. BTKHBT. Blagajnik: MIHAEL BETDNIKAR, 6S05 OUABS AVH. NADZORNI ODBOR: Frank čferoe, 6033 St. Clair ave. Frank M. JaikMC. 1208 Norwood Rd, Mat Petrovich, 10»6 B. 67tfc »t STAVBENI ODBOR: Joalp tele, 6108 0L Clatr »te. Antoa M. Kohw. 3212 Lake*de are. Lou!« J. PItc, 6119 BL ClaSr »ve. FINANČNI ODBOR: Rudolf Per dan, 6802 iProoser **•. Zofl Strte, 6006 Bt CWr are. Louia J. Pire, Joalp Kalan In tfran* Oaroe. Beje dtrektorija •« vrfte vaaik drugI ta Četrti petek t meeecu na 6029 Glasi ave. Vse dohodke ta korespondenco ttfcajofia ae 8. N. D. naj ae po-Mljajo na prvega tajnika. Iz prve strani. URADNE ŠTEVILKE IZ DRŽAVE OHIO. nard, (rep.) 57-413» E- J- Han-ratty, (dem.) «>3.273. Za avdi-[ torja: Theo. Bates, (rep.) 50-* 250, John A. Zangerle, (dem.) ^062. Za komisarje: Fred Kohler 56.169, Alva R. Dittrick 55.866, Jolln \MacDonald 54-596 vsi trije republikanci. Frank Andrews 62.659, Jos. Men-jning 60.939, James Kelly 58 -(914, vsi .trije demokrati. £a blagajnika: Geo. Myers (r^ep.) 55.430, John J. Boyle, (dem.) I64.572. Za rekorderja: James Walker (rep.) 49-233» Hosea Paul (dem.) 69.868. Za zemlje-Imerca J. M- McLeary (rep.) [41.741, A. Stinchcomb (dem.) [78.855. Za county pxosekutor-Ha« William Woods (rep.) ► Samuel Doerfler (dem.) , Za koronerja William fall, (rep.) 5Patrick jflyrne, (dem.) 63^859. Vrhov-limp sodnikom sta izvoljena: I Maurice Donahue in James Johnson. Za prizivnega sodni-Rto je zvoljen Walter D. Meals lin za sodnike Common Pleas [sodnije: M. A. Foran, Homer Powell, Charles Estep. Za ?3,ooo.oop bondov za tlakanje :est: 73.289, proti 25.093. Za »1,750.000 za novo mesttao elek-rarrto: 62.492, proti 26.196. a aneksijo East Clevelanda: J5.233, proti 8.199. (Ta točka je propadla kljub temu, da ima romno večino. Kajti držav-ii v East Clevelandu so vo-. It proti, in če se hoče kako idmestje pridružiti mestu, »ora aneksija dobiti v mestu in Imestju večino.) Za novo :o: 59.215, proti 60.381. Za ^ bonde: 70.688, proti 22.- [o je John Galvtn, 32 let odhajal pred nekaj mese-s petim regimentom v Meje malo. mislil, da se še ij živ povrne. Pričakoval je, je pač usoda skoro vsakega >jaka, da ga zadene kroglja. irenke solze je točila tedaj tgova žena, kb se je posla v-Toda usoda je drugače lila. Namesto moža je do-sla smrt ^eno. V sredo zve ko se je Mrsv Galvin vra-dorhov na W. 97th St. po >rain kari, jo je dohitel ne-lOŠki, ustrelil jo trikrat v , nakar je nameril revolver be in se mrtev poleg nje idil. Bilo je tako: Pred do-letom so našli v West cu mnogo petrolnih in pli-vrelcev. Od vseh krajev •prišli ljudje blizu. Iz Find-O. je prišel neki Taylor, 315 : star. Nastanil «e je pri dru-Galvin. Ko je mož letos meseca odšel v Meksifco, :el nadlegovati Mrs. Gal-ljubeznijo. Ona se ni uda-tar je »kleni! njeno smrt. ilvin je čutila, da nekaj ra, in njen oče, Mr. sodnji uradnik jo je spremljal domov. To-io je bil Lally bolan, mogel spremljati. Stre-smrt je sledija. vozIH avtomcH-JPHporoČam se slo-Ijetnikom. Vpraša lista (135) NAZNANILO. No, Pepe, kam pa tako hitro. Kam, kaj ne veš, da grem pogledat k Pavlu, kako se kaj ima. No, kam boš šel pa v soboto zvečer, 25. novembra. Ali ne ves, da gremo v Grdinovo dvorano na banket? No, pa ima zopet banket? Ali ti ni še znano? Nikakor ne, Društvo Slovenec, št. 1. -SDZ je tisto društvo, ki letos zopet priredi banket, in znano ti je, da to društvo vedno preskrbi dosti zabave, in gotovo jo bo tudi lejtos, tn to je resnica. In kaj sem še slišal od odbora? "Imeli bodejo- dvoje vrste godbov ta ko da se bo lahko sukalo staro in mlado. Zato pa odbor vabi vse- stare in ''mlade, da se bodo vsi dobro zabavali. Ali mogoče veš kje se dobijo vstopnice? Da, gotovo vem, namreč pri John Gorniku na St. Clair ave Jos. Zokalj na St. Olair ave pri Mike Jalovcu na.Spilker in pri Kalanovem natakarju se tudi dobijo. No, potem pa gre mo gotovo na zabavo, posebno še ker čisti dobiček je name njen Slov. Narodnemu Domu. Zatorej rojaki na svidenje v so boto, 25. nov. (139) Uljudno vabi odbor Proda se dobro ohranjena peč na plin, po nizki ceni. Vprašaj te na 6701 Schaefer ave. Čedna soba se odda v najem za enega ali dva fanta. 1163 K 61 st St. spredaj. (134) RAZPRODAJA Radi premalega prostora sem prisiljen razprodati polovico moje zaloge po nižji kakor tovarniški ceni. I^akor vam je znano, se je vse, posebno pa či sto volneno blago podražilo a skoro polovico od lanskega leta in se vedno draži, zatorej gledajte vsi, da si nabavite kar potrebujete za zimo prej kakor mogoče. Na tej razprodaji bo-dete dobili sledeče blago po skrajno znižani ceni: 1. Fine moške, ženske in otročje jopiče (sweaters). 2. Najfinejše ženske in otročje zimske suknje. 3. Fine ženske žekete s kikljo (suits.) 4. Fine čisto volnene Ženske kiklje. 5. Fine vsakovrstne mačke in mufi (furs). 6. Fine poročne svilene obleke. Vse gori navedeno blago je- Čisto sveže iz najboljšega blaga in moderno ter trpežno. Torej če si želite prihraniti precej denarja, kupite sedaj, dokler imate priliko, ker ta razprodaja bode samo za kratek čas. Za obilen obisk se vam naj topleje priporočam, (Fri. xii4> BENO B. LEUSTIG, 6434 St- Clair zraven 65. ceste. Opomba: Za časa te razprodaje ne bom dajal kakor tudi ne zamenjal tiketov ali stemp-sov na gorej navedenem blagu. Dva poštena fanta se sprejme ta na stanovanje, samo za spat. Čedna soba, kopališče in vse potrebno. 1310 Norwood Rd. A navedeni šoli se e igranje na vse inštru-Garantirano, da se izučite. Nizke cene za učenje. 4118 St. Clair ave. (Fr. 133) K.KJP. Člani podi mente. ALI SE SELITE? Kadar se selite ali kadar bi potrebovali kako expresno delo, obrnite se na mene, ker vam takoj točno in pošteno postrežem. Prevažam lahdco najtežje stvari. (Fri.) JOS KOTNIK^ 1057 E. 61st St. Tel. Princeton 1276 W. OTROCI KAKOR TUDI ODRASLI hvalijo UBpeftnoflt Beverovega Zdravila za obleti ki Jetra (Serora'a Kidney and Liver Remedy). Cltajte sledeče pUrmo: "Severovo Zdravilo sa dUatt b) Jetra Je pomagalo mojemu oeetm letnemu etoflku, ki je veC nego o«mri dni trpel vstal neke oblatne neprllfke." F. Meyer, RFD. No. 3, Welleton, Okla. Poskusite to sdravllo pri zdravljenju vnetja oblati, bolestnega puMattfa vode, oteklih no« In bole v hrbtu, katerega ro. poti jita mi «■ dolar, toda na praj, doklar nista omdravall. Ali nI to poitanaf N. .Aalajto, na trpita, poiljlu dana« po to adrarllo. Mark H. Jaduon, N«. U3 C Gurn«r Bid,. SjrracuM, N. Y. Mr. Jackson j. sdfsvinii, da Is to rsnlft* m.—Urad. ZIMSKE SUKN Moške oprave Trgo vina /e urejena moderno. Cene nizke. OBLEKE SRAJCE OVRATNIKI SPODNJE PERILO POLNA ZALOGA JESENSKIH, ZIM-SKIH KLOBUKOV, ROKAVIC ». t. d. Naročite si prihodnjo obleko po meri pri nas. Plačajte s čekom t^TNalbolj •i.tem.titsi način plnč.nj. j« . č.ltom. Kadarkoli n.pil.t. Ček, aapliat« objednem pobotnico aa rai raCan. Trgovci rabijo le £«ko, ker to • tem varni proti tatvini in »loparji. Mi imamo rmi kot 128.000 zadovoljnih ulpinikov, •S2.000.000 In 18 dobrih podružnic. Ta banka jo pripravljena •toriti vse v vaio koriti. Pridite in pogovorite ae Direktorji, Id dirigirajo Pošiljateljem denarja! Vsled zelo slabe poštne zveze svetujemo rojakom pošiljali zdaj denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu. Natančno smo poizvedeli, da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj. v Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od ta m na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov. Potrdil« za izplačilo se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da-whteva in dobi od pošte za vsako izplačilo takozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastno-<© ločnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet vrejena. Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in še naprej do 10.-000 Hron. Za1 take pošiljatve se naj nam pošlje le poštne Money Or-dere in denar vgotovini, kajti privitnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče sprejemati. » SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI dE $4.00 ZA BRZOJAVNE STROŠKE. Naslov se mora jasno napisati in dodati: pošlje naj se brzojavno. $13-5° K: K: 100.00. 600.00. $ 81.00 K K 200 00 00 700 00 94 50 K K 800 108 300 5o 00 40 00 00 54.00 SO 900 00 121 K 500 00 1000 00 132 00 BRATA KUNSTEL flew York Dry Cleaning Co. £ava m ti^jwia alifln.lia an £ii£«nj«, likanj« i« popravljalo MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLEK | TVRDKA FRANK SAKSER, Cortlandt Street, New 82 York, N Y Vn delo ST. CLAIR A Nekateri ljudje mislijo, da trgovec, hi ima veliko oglasov v časopisu, računa več za blagi, katero prodaja. To je zmisljotina nevednih ljudij. Oglasi ne zvišajo cene, pač jih znižajo. Nobena trgovina ne more prodajati tako poceni kot trgovina, ki je vedno zaposljeno. Trgovina, ki ima na dan sto odjemalcev, lahKo ceneje prodaja kot frgovina ki jih ima samo 20. New York Central železnica je pravkar dogotovila železniško postajo v New Yorku za sto milijonov dolarjev, toda ljudi bo še vedno prevažala za isto ceno, pet milj za 10c. Nihče ne more vpreči voza in vas vleči pet milj za eno desetico. Prodajalna, ki je poštena, ki ima dohro in vljudno postrežbo, taka trgovina se gotovo razširi. Nihče ne mtte ustaviti na-predb v taki trg.y»L ' * {\ Oglasi povzročijo, da se blago hitreje proda, več blago se proda, večji je dobiček, manjši so stroški. Oglasi ustvarijo moderni napredek trgovine, blago ne leži v štelalah, blago se hitro prodaja, oglasi pomagajo, da ljudstvo zve, kje se kaj dobro in poceni kupi - dobi če Kritna ljudstvo in trgovec. . / ( ' Slovenski trgovci, oglas v listu vam bo pomagal k Icljsi, večji, naprednejši trgovini . QOQ Ljudski roman Spinal Koder Anton Prvo poglavje. Na Radovji, v zagorskej slo-venskej vasi, bil je takov dan kakor praznik, čeravno ni bilo niti v velikej niti v malef pra-tiki radovskih vascanqv videti rudečega znamenja. Vendar to ftič ne de. Tsti dan je bil prazničen vsem. Motike in sekire in vse orodje je počivalo in gospodarji tudi. Ondi pod starodavno širokovejato lipo so stali, kratke svetloturničkaste pipe tlačili, cele oblake dima v lipove veje spuščali — in novega župana volili. Poslednje ni bilo tako lahko in vsakdanje delo. Dobiti vrednega naslednika staremu Dra-garju, ki je trideset let častno in možato županoval po Radovji, mrtogo lepih pravic soseski pridobil, mnogo, zavitih in pretkanih pravd v občno korist pravdal in se prepiral z musta-čarji v cesarskih pisarnah, to je ogrevalo mnogo glav sose-skinih svetovalcev. Da je moral Dragar ravno _jdaj umreti, j£0 bi ga soseska najbolj potrebovala, ko še zaradi prevelikih davkov, kar je on sam gosposki dokazal, sr$nj-ski pašniki, gozdi in njive merijo, tega možakarji kar razumeti ne morejo. Zaradi- tega godrnjajo in se hudujejo in morda s tem Dragarju celo smrtni mir, katerega ondi na griči med križi uživa, kratijo. Saj je v resnici Radovje sedaj v kritičnem položaju. Kje naj iščejo možakarji takdvega župana, da bi bil podoben ranjce-mu, da bi bil študiran, premeten, da bi po nefnško umel jezik majati, da bi vedel, kako se je z gosposko po cesarskih pisarnah vesti, da bi vse tiste hudimanove postave, katere se vedno ondi kujejo in ubogega kmetiča stiskajo, v malem prstu imel in kdo ve, kaj še vse Tudi poslednje bi še ne zadostovalo. 2upan mora biti tudi moz, pravi mož, boljši od Sosedov, novcev mora imeti in ne gledati na krajcar. Kadar se prodaja kakemu soseščanu krava iz hleva, konj za plugom, pšenica na njivi, mora s pestjo ob mizo udariti, z nogo poteptati, in če ni drugače, nekaj pe-takpv biričem vjreči, da se srenjska cast reši in občinsko posestvo v tuje oderuhove roke ne pride. Tak mož, tak župan je bil Dragan in takega baje ne bode več. Tako ugibljejo in razdirajo resni radovski gospodarji < pod vaško lipo in na žulave prste preštevajo, kdo bi bil najvrednejši Dragarjev naslednik, kdo ne. Precej dolgo se tako prepirajo in modrujejo, a brez uspeha. Sicer ne manjka gospodarjev, ki so prepričani sami o sebi, da tudi niso tako pod nič. Eden je osem, drugi deset let pri vojakih častno cesarju služil, številke se pisati in v nemščini kleti naučil; drugi ima sila kaplana pri fari, tretji pre-merja in računi, da bi svojega paglavca v mestne šole dal in gospoda odredil. Zopet drugi ima novo pobeljeno hišo sredi vasi, toči staro vino po pošte-nej ceni, kamor celo sem ter tja farni župnik, rudečelični kaplan ali suhi učitelj zaidejo. Vse to so lepe, hvalevredne lastnosti, a za takovega župana, kot ga ravno zdaj Radovje potrebuje, je premalo. V takej stiski se spomni razcvetenem belem slamniku, mešetar Pipec, nekaj imenitnega in vzklikne na vse grlo: 'IMožje vaški in gospodarji, poslušajte in ubogajte me, nihče drugi naj ne bode župan kot gospod Kolovski ondi na £a-brdji. Povem vam, njega izvolimo, pa je mir besedij in vse prav za sosesko. v »"Gospod Kolovski, gospod Kolovski," oglasi se na en pot več možakarjev. Zadnje besede se vrste potem od ust do ust, od moža do moža. Sicer pa i ne smemo zamolčati, da • i; . • bi poslednje ime ne bilo nekaj nevolje in godrnjanja pri marsikaterem .gospodarji vzbudilo. "Da bi vas hudiman potifpal in coprnice odnesle, možakarji," čujejo se posamezni glasovi : "Takega izvolimo, takega, ki se je v domačem gnezdu izvalil, Radovlje pozna in nas'in naše potrebe, ki prtene ali irha-ste hlače nosi, kakor mi in naši dedje, ki se v pondeljek, drugače oblači kot v nedeljo, pa ne gosposkega, o katerem niti človek ne ve, kdo je in od kojl, in kakšno vero ima, če je sploh krščen človek," razlegajo se sem ter tja nevoljni ugovori. V tem trenutku stopi mešetar Pipec na skladnico grčavih borovcev pod vaško lipo, raz-korači se mogočno pred možakarji, razcveteni slamnik bolj na desno uho pomakne, z levim zakrpanim čevljev raztrgani desni zakrije, z žulavimi rokami tleskne, po tleh pljune in pravi: "Možakarji, sosedje, vi ste neumni in brez glave, če tako mislife in trdite, da bi go-sf)o~d Kcrtovsfct mr rtrpanovaJ prida. Jaz vam kar naravnost v zo>be povem tn pravim, da je gospod Kolovski tak gospod, da ni takega. Res je, da ni iz tega kraja, a to nič ne de. Pošten gospod je, prijazen je, lepo po naše ume govoriti, dobro srce ima za uboge in lepo posestvo premore ondi na Za brdji, da bi se mu celo ime graj-ščak spodobilo. Katerega naj pa volimo, če ne njega? Ali ce starja, ki so mu posestvo prodali. ali Reparja, ki ni za možato besedo in se celo sosedoV ogiblje, ali katerega druzega? Gospod Kolovski je pa tak gospod, kakor navlašč za župana. Njegova beseda in njegovo ime velja pri gosposki v cesarskih kanclijah 'in povsod, zakaj pa se gosposki oblači, sam ne vem, koliko jezikov govori in se svetlem koleseljnu vozi v mesto, kamor mi niti peš nimamo časa hoditi, Tudi vrjemite mi, da on pozna naše križe in te zave, akoravno ne živi mnogo časa tu. iPbvem vam, ko je bil zadnjič pri meni na žagi, saj veste, ki jo imam od njega v najemu, vedel je vse in govoril tako, kakor da bi bil že trideset let gospodaril na Radovji in ne na pernicah počival in v petek in svetek lahko brez dela hlačal okoli. 2e tedaj sem mis-lif|^to bi bil pravi mož, pravi župan, ko bi ga mogli izvoliti. Tak bi ne gledal na krajcar in kmetskih žuljev bi ne strojil in posestev na boben spravljal, ko bi na njegove duri potrkal, kadar bi mu biriČ zadnjo kravo iz hleva vlekel." Tako je govoril Pipec, in možakarji so ga zvesto poslušali, z glavami kimali in njegovim besedam pritrkavali. Potem nastane sporazumljenje in konec preimenitnega posvetova nja. Nekaj trenutikov pozneje se dvigne ves srenjskl zbor izpod vaške lipe in hiti na bližnje Za brdje gospodu Kolovskemu na znanjat, da ie za župana na Radovji izvoljen. Spredaj pred častitljivo de-putacijo stopa z nepopisljivim ponosom kakor slaven vojskovodja pred mogočno vojsko mešetar Pipec, kajii svest s"i je, če ne slavne zmage, vsaj podaljšanja obroka za zaostalo najemščino na zabrdskej žagi. Poslednje si je pa tudi brez-dvomno zaslužil s svojim navdušenim govorom in le temu se ima zahvaliti gospod Kolovski, da se bode podpisaval s častnim imenom : Radovski župan. Slovenski« kmet je sicer krotek kakor ovca, vedno potrpljiv in voljen, a sem ter tja vendar ne more zakriti svojega skritega, posebnega in tucji nekoliko revolucionarnega duha. Tako je tudi isto popoldne nekaj kmetov^ klelo in se togo-tilo, da bode gosposki nepridiprav gospodaril, ukazoval in domači kmet pa, ki tudi kaj ve in ume, naj le vedno uboga in molči in trpi, pa nič drugega, in povrh visoke davke plačuje. Včasih .vsega teg^ ni bilo, pa je bilo vse na boljšem, škrid niso zahajali na Radovje, in žu-j panu tiiso rekali gospod, pa več pšenice se je pridelalo in dedje | so si kakor požirek vina privoščili. Zdaj je pa pravi križ božji — in ves narobe svet. j Tako so sodili nekateri ra-! dovski gospodarji, o slabih ča-1 sih in hudomušno gospodo, velike davke,in ostre postave so rahljali in premlevali. Ne vemo, ali so imeli po vsem prav ali ne, a to nam je znano, da neki pisatelj trdi, da slovenski kmet ni brez glave in je celo mnogo potov velik iif resničen filozof ali kali ? Drugo poglavje. Selišče Zabrdje je bil<5 pol gosposko. Stalo je samotno vrh prijaznega griča, kakor da bi se sramovalo ponižnih kmetskih stanovanj v gorskem zakotju. Lepo belo poslopje nove stavbe je* obdajalo sadno drevje. Ob obzidji notri do o-ken polnih dišečih rož pa je plezala in se stegovala celo vinska trta. Na desno proti vzhodu so se razprostirali travniki in nekaj polja, proti severju in zahodu smrekovi gozdi, proti jugu pa se je odpiral svet. On di je vas Radovje. V tem len-;m kraji si je go spod Kolovski, prijazen mo -žakv na svoja stara leta stano vanje izbral. Prišel je pred ka kimi petimi leti sem. Nihče ga ni vprašal in ne ve še danda nes od kod je. Kupil je opušče ni holm Zabrdlje od zapravlji vega kmeta na Radovji, ondi belo gosposko poslopje sezida lep sadonosen vrt zasadil, opu ščene senožeti pognojil, neka polja pridobil in stvaril tako kratkem času prijazno selfeče Zabrdje. Akoravno je bil Ko lovski gospod,, kmetje so ugi bali in razdirali pri kupi vina ali žganja, da rtiora celo imeni ten in petičen gospod, se ven dar ni sem ter tja za lopato sekiro ali drugo orodje. Vide so ga več potov na vrtu, na polji, na senožetih ali v gozdu de lati s svojo malo družino, da naposled niso vedeli, ali naj bi mu rekli in ga klicali "gospod ali kako. Tudi je včasih obiska val gospod Kolovski vaško krč mo, edino na Radovji, ondi kmeti več potov pri enej mizi pil, s kupicami trkal, jim o um nem gospodarstvu in kmetij stvu pripovedoval in posled po gostoma račun vsem pivcem plačal. Poslednje in pa navada, da se je iKolovoski dalje od doma v svetlem koleselju in ne kmetskem vozu vozil, da se je 6b nedeljah in praznikih kane lijskim gospodom enako obla čil in smodke- pusit, ohranilo mu je vendar le prijetno ime Zabrdski gospod. Rekli smo, da je imel gospod iz Zabrdja le malo družino, in o njegovi žehi in otroci niti omenili nismo. Tega ni bilo treba, Kolovski je bil vdovec ali kaj, ker gospodinje ni bilo videti na Zabrdju in kopice otrok tudi ne. 'Edino desetletno, črnooko,črnolaso deklico je pripeljal pred petimi leti s seboj in ona je bila odslej njegova edina domača druščina. Pa kako je odrastlo in se razcvetlo to ljubeznivo dekletce. In imenovali in klicali so ga tako, kakor še živega človeka niso in ga ne bodo. Zvezdana, kaj je to ime, žensko ime, pravo krščansjco ime? Le reče naj kdo, ali ni to čuden poganski ali kdo ve kakov naslov! Vaške gospodinje na Radovji, ki tudi nekaj vedo, ki so mnogo otrok odredile in jih še rede, ki imajo pratike z vsemi svetniki in svetnicami božjimi na polici in za tramovo počo, niso cule še nikdar takega imena in ga tudi raztolma-čiti niso umele. Zmajevale so z glavami, sklepale roke na prsih in se čudile, kako more ma-' ti ali oče svojemu otroku ime dati, ki v nebesih in nikjer svetega pripomočnika nima. Gospod Kolovski se za tako sodbo ni mnogo zmenil in potolažil je mlado Zvezdano, ko? mu je spočetka tožila s solzami v očeh, da se jej smeje vaški o-troci in zasmehujejo njeno ime, cadar hodi skozi Radovje. NE IGRAM SE Z ZDRAVJEM Zdravje je več kot premoženje. Če se ne počutite dobro, ne stavljajte vašega zdravja v nevarnost z raznimi alkoholičnimi grenčicami, ki samo oslabijo kri in * paralizirajo krvne celice. Kri je dragoceni tok življenja. Kri se pretaka skozi žile in prinaša hrano vsaki celici telesa. Ob istem času odnaša ■ nabirajoče se nečiste snovi in se bori.proti bacilom, ki napadajo telo. Raditega se morate znebiti vsega, kar slabi krvne celice. Samo močne in živahne krvne celice so zmožne pravilno delovati za rast telesa, čisto naravno vino ne škoduje krvi, pač pa utrdi telesni sistem, živce, odpravi nervoznost in tako povzroči v telesu, da lahko opravlja svoje življenske dolžnosti, pravi dr. Armand Gautier, član Francoskega Inštituta v listini, ki se je brala pred kratkim pred francosko akademijo. To je vzrok, zakaj bi morali uživati * Tv. ' ' s■ . » j! I i 1 { ' ' ' >!'..' , Trinerjevo ameriško grenko vino. To neprimerljivo zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč, korenin in lubja, ki imajo veliko zdravilno vrednost in iz čisto naravnega rudečega vina. V njem ni nobenih kemikalij ali strupa. Pomaga prebavi, učvrsti živce. Je pomoč zoper Hfl ..... ' ZAPRTJE, v NAPETOST, , GLAVOBOL, BRUHANJE, NERVOZNOST, SLABA KRI, POMANJKANJE ENERGIJE, _ SPL05NA SLABOST. , * i Ozdravi hitro in varno. Zavrnite slabe ponaredbe, ki samo kradejo vam denar. Naš namen je narediti idravilo kolikor mogoče dobro, in cena je kljub silno zvišanim potrebščinam vsega, stara: $1.00, po lekarnah. Sedanje vreme prinaša s seboj razne goste kot revmatjzem in nevralgijo. Ali se jim znate upirati? Najboljše je, če rabite Trinerjev liniment To močno zdravilo je jako uporabno tudi pri otrplem vratu,, napetju in razpoklinah. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60 centov. Pri vseh boleznih, katere spremlja kašelj, zahtevajte Trinerjev pomirjevalec kašlja. 25 in 50c, po lekarnah. Po pošti 35 in 60-centov. JOSEPH TRINER, IZDELUJOČI KEMI8T 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, lil. 3222 r 1 Se priporoča obilen obisk. Točna] iba. Vedno are*«] National Drug Store 1 Slovenska lekarna. . / vogal St Clair ave. ici 61. cest«. S posebno skrbnostjo izdeluje-] mo zdravniške predpise. V za-1 Jogi.imamo vse, kar je tre! ? ✓najboljši lekarni. (4.5) 1 Goenthers Sloven Lekarn, Attboa IM. roga! St. Clair FINO VINO vedno dobite pri Josip Koželu. Belo niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Josip Kozely, 4734 Hamilton ave ^limiiiiiiiiiniiiiiiiiHlVHnimini SLOVENSKA GOSTILNA tyor dobit« fino pi. jato, dobro | ibo. Pr žganje in tttdi M domača po-trab« natlakianico in ffalona. S CaoaaaMtaal DaWaaala«*! JOSIP KALAN, 6101 ST. CLAIR A1 VELEVAŽNA AŽl GA KNJIGA. Izšla je velevmžna knjiga za ameriške Slovence, pod naslovom "Slovenija Vstani!" delo našega slovenskega učenjaka in delavnega Jugoslovana dr. j Niko Zupaniča. Ta knji- , ga bi rtiorala priti v j vsako slovensko hišo Ameriki Ta knjiga morala biti evangelij za I ameriške Slovence, * ' se tiče naše jugoslc ske politike! Nad strani obsegajočo go krasi pet1 slik velikega To knjigo dobijo v ke slovenski ujetniki Rusiji. 5000 knjig je slanih v Rusijo cem. 5000 knjig je menjenih ameriš Slovencem! Bratje, te po tej knjigi, ki 1 lja le 50 centov, dobite veliko goslovanske roča se pri naravnost od Zupaniča, 1369 St. Cleveland,