7o4
Listek.
drugimi pritiklinami vred (z lepakom, pesmicami in poučilom), ki se vse nanašajo na znano borbo, ki se je vršila v preteklem letu radi civilnega zakona na Ogrskem ter vzburjala tudi naše ondotne rojake. »Namen posvečuje sredstva*, in tako pride tudi naša pastorka včasih do časti, da se je domislijo celo v tiskarnicah kraljeve Budimpešte.
Faustissime nozze Clodig - Herzen. Iz laškega Vidma (tipografia del Patronato) nam je došla lična knjižica (str. 35), posvečena poroki Lu-cilije Klodičeve z Aleksijem Herznom. Razen posvetila obsega italijanski prevod (,Eccidio d' Aquileia') sledečega slovenskega izvirnika (,Propad Ogleja'), ki je oba speval, oziroma preložil dični naš I. Trinko. — Ta po-šiljatev nas je razveselila tem bolj, ker nam priča, da slovenske muze niti v Lahih niso popolnoma utihnile, kjer bi menili, da so osameli naši rojaki obsojeni na izmrtje.
Slovenka se bode zval leposlovni list, ki bode izhajal s 1. janu-varjem prih. leta počenši kot priloga »Edinosti« po dvakrat na mesec ter bode stal posebej naročen 3 gld., za naročnike »Edinosti« pa 2 gld. na leto. Prinašala bode »Slovenka(< gradivo za vse sloje našega ženstva : »leposlovje in pesmi, poročila o književnosti, osobito o naši, poročila o gibanju rodoljubkinj drugih slovanskih narodov, spise o odgoji in vzgoji otrok, odu-ševljajoče spise za ono ženstvo, ki še spi, ter naposled spise o domačem gospodinjstvu, hiši in tudi — o modi . . .« »Vse Slovenke brez izjeme naj se oklenejo lista, in vse naj pokažejo, da ne poznajo Kranjic, Stajerk, Primork, ampak da so edino in samo le Slovenke, kakor bo listu ime le »Slovenka«.«
Tudi se poudarja v dotičnem »Pozivu slovenskemu ženstvu«, ki ga je objavila »Edinost« z dne 25. okt. t. 1., »da bode uredništvo »Slovenke* ločeno od uredništva »Edinosti«, ter da bode popolnoma v ženskih rokah, da bodo naše Slovenke lažje pisale prav zaupno svoje želje in misli; kajti sestre jih bodo — umele.«
Poziv na naročbo uglasbenih, zlasti mladinskih pesmi, ki se namerjajo izdati v štirih zvezkih (1 gld. 30 kr. za vse skupaj brez poštnine), je objavil v »Slov. Narodu« z dne 29. sept. t. 1 g. Ivan Grebene, učitelj v pokoju (pošta: Juršinci na Štajerskem). —Zaradi preskopega prostora za sedaj ne moremo ustreči želji g. Grebenca, da bi ponatisnili tisti poziv, a napotujemo naše čitatelje, ki se za to zanimajo, na dotični oglas v  »Slov. Narodu«.
»Archiv fiir slavisehe Philologie« ima v XVIII. zvezku (3. in 4. snop.) tole vsebino: ^Kaschubische Dialectstudien% von Gotthelf Bro-niseh. — »Die Biographie Stephan Lazarevič's von Konstantin dem Philo-sophen als Geschichtsquelle«, von St. Stanojevič — zanimiva razprava, v kateri se pojasnjuje razmerje med knezom St. Lazarevičem in Konstantinom filozofom. — A. Kolessa zvršuje »Dialectologische Merkmale des siidrussi-schen Denkmales »Žitije sv. Savv«.* — Potem sledi »Zur Geschichte des Phvsiologus in den slavisehen Literaturen«, von P. Polivka. — V. Vondrak je priobčil lepo razpravo, ki se zvrši šele v prihodnjem zvezku: »Zur Frage nach der Herkunft des glagolitisehen Alphabets«. Vondrak kritikuje dr. R. Abichta razpravo: »Ist die Aehnlichkeit des glagolitisehen mit dem grusi-nisehen   Alphabet   Zufall?«   in   pravi med   drugim:   >>Wir konnen demnach
Listek.
705
bei Cyrill die Kenntnis der samaritanischen und hebraischen Schrift voraussetzen. Dazu kommt noch selbstverstandlich die g r i e c h. M i-nuskel wie auch die Uncialschri ft. Es hat nun den Anschein, dass er abgesehen von der letzteren, jede der genannten Schriftarten benutzt hat und daraus, was ihm geeignet schien, mit verhaltnismaBig geringen Modi-ficationen in sein Alphabet aufnahm*. — V kritičnem oddelku je napisal naš rojak M. Murko jako zanimiv sestavek: »Die Litteratur zum hundert-jahrigen Jubilaum P. J. Šafafik'ss (glej nastopno beležko v današnjem »listku«). — Bibliografični oddelek so spisali: V. Jagič, C. Jireček, M. Rešetar in G. Polivka. Jagič ocenja med drugim tudi Štrekljevo zbirko slovenskih narodnih pesmi, o kateri se izraža kolikor možno laskavo kakor tudi o prof. Streklju in trdi, da tako skrbno urejene zbirke nima niti srbohrvaška ali bolgarska, niti češka in poljska literatura. Jagič pa je podal tudi našim prestrogim moralistom par bridkih in zasluženih. Blagopokojni Davorin Trstenjak je pisal nekoč v nekem uredniškem pismu (»Edinost« ga je nedavno priobčila), »da so zeloti izvohali povsod razširjanje nenrav-nosti.« Kakor se kaže, še dandanes nismo mnogo na boljšem. Tudi prof. Streklju so delali in še delajo nekaterniki sitnosti in ovire, hoteč v najne-dolžnejših pesmih zaslediti nemoralnost, in zahtevajo odločno, da se dotične pesmice črtajo. Tem pregorečim moralistom je dal prof., Jagič dobro lekcijo, pišoč: . . . Sonderbarer Weise verlautete, nicht gleich anfangs, sondern spater, dass die maBgebenden Factoren des Vereines (Matice) gegen die Ausgabe der Volkslieder aus — religios-moralischen Griinden Bedenken tragen!!! Das Volk beriihre ja in seinen Liedern auch die Liebe, und das sei siindhaft! Wenn die braven Leute aus dem Volke, die in derber, aber harmloser Naivitat den Gesamm tinhalt ihrer Lieder im Gedachtnisse wahren, ohne bei einzelnen etwas boses zu denken, von derVerurtheilung seitens der pedan-tischen Haarspalter und strengen Sittenrichter eine Ahnung hatten, so wiirden sie erstaunt die Augen offnen und fragen, wer jenen rigorosen Herren das Recht gebe, einen durch Generationen iiberkommenen, in seiner ersten Anlage hie und da moglicherweise auf sehr traurig en Tha t-sachen beruhenden Text, dem jedoch dieZeit eine gewisse Weihe der unschuldigsten Erinnerung verliehen, in buch-s tablic her A nalvse zu fassen! Gew i ss ist beidemVolksliede ein solcherMafistab am wenigsten angebracht!« — Na koncu je Oblakov nekrolog, v katerem se spominja prof. Jagič s toplimi in iskrenimi hesedami prerano umrlega učenjaka, kar je omenil »Zvon« že vi o. št. Dolžnost bi bila, da se odzovejo tudi Slovenci n. pr. »Matica slovenska«, »Pisateljsko društvo«, gg. profesorji in drugi rodoljubi pozivu prof. Jagiča in pošljejo svoj oboi za spomenik nepozabnega V. Oblaka. (Doneske sprejema: prof. Jagič, Dunaj, XIX: Doblinger Hauptstrasse 24 in »Weidmannsche Buchhandlung«  Berlin S. W. ZimmerstraBe 94).                     Fr.   Vidic.
Die Literatur zum hundertjahrigen Jubilaum P. J. Safarik's. M. Murko. (Ponatisk iz »Arch. f. slav. Philologie*.) V tem velezanimivem članku ocenjuje, popravlja in dostavlja pisatelj razne spise, ki so izšli o priliki   stoletnice   SafaiHkovega   rojstva,   n.   pr,   K.   Jirečka:  »P. J. Safafik