56. štev.
Velja v Ljubljani:
celo leto ...	K	56-—
Pol leta .	.	.	„	28 —
četrt leta .	.	.	„	14-—
en mesec.	.	.	„	5-—
Velja po pošti:
** celo leto aaprej	K	60—
pol leta	„	„	30—
četrt leta	„	„	15--
en mesec	„	„	5 50
Na pismene naračbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino s5PF* po nakazniei. '1)q
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust
I Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon I štev. 340. Upravnlštvo je na Marijinem trgu I	fitev. 8. Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Številka velja BO vinarjev.
Vprašanjem glede inserntov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
^Začasna naredba o .agrarni reformi.
Z datumom 25. februarja 1919 je izšla začasna naredba celokupnega ministrstva o agrarni reformi.
Prvi del (š§ 1—6) govori o kmetskih razmerah v Bosni in Hercegovini. Kmet je odslej lastnik zemlje, ki jo je doslej obdeloval. Lastnike bo odškodovala država.
Drugi del (§§ 7—8) govori o uničenju kolonskega razmerja v ‘Stri, Goriški in Dalmaciji. V klavnem,veljajo tudi tu določbe prve-p dela. Vse razsodbe, ki so bile te-'totn te vojne izrečene na korist lastnikov zemlje, se razveljavijo in ima Veljati kot podlaga za daljno postopanje v smislu predpisov te naredbe stanje pred vojno.
Tretji del (§§ 9—16) govori o delitvi velikih posestev.
§ 9. Vsa velika posestva v kraljevini SHS se razlaste. Zemlja se razdeli med one državljane, ki se bavijo z obdelovanjem zemlje, pa zemlje sploh nimajo, ali pa ne toliko, kolikor bi je mogli obdelovati s svojo rodbino. Prvenstvo pri tej razdelitvi imaj o invalidi, udove in sirote ^ 3 a k o v ter vojaki in prosto-y°ljci, ki so se borili za osvojen j e in ujedinjenje SHS.
§ 10. Za velepos. se proglašajo: n) vsi fidejkomisi; b) posestva pod c), ki so dana v najem samo enemu najemniku, so le deloma ali sploh niso obdelana; c) posestva, ki obsegajo 100—500 oralov zemlje, po krajevnih razmerah. Ta posestva se podvržejo takoj začasni razdelitvi, začenši od največjega, pa po vrsti do vedno manjšega.
§ 11. Odškodnina za razlaščena zemljišča se določi pozneje potom zakona.
§ 12. Brez odškodnine se odvzamejo: a) vsa posestva habsburške dinastije in članov cesarske družine; n) posestva dinastij sovražnih dežel; c) vsa posestva, ki so bila nekdaj darovana tujcem za usluge, naprav-‘jene Habsburžanom, a niso dosedaj Prešla v tretje roke.
§ 13. Za posestva, ki so bila kupljena tekom vojne in za katera obstoji upravičen sum, da so pridobljena z nerazmernim vojnim dobičkom, se lastnikom ne bo izplačala odškodnina, dokler ne bo sprejet poseben zakon o vojnih dobičkih.
§ 14. Dokler se razdelitev ne bo mogla izvesti definitivno v smislu § 9, bo država v § 10 označena posestva dala v § 9 označenim osebam v najem v manjših ali večjih kompleksih.
§ 15. Razveljavljajo se vse najemne pogodbe glede veleposestev, ki jih ne obdeluje sam najemnik kot strokovni ekonom ali zemljedelec z družino.
§ 16. Prepoveduje se oddajanje zemljišč v podnajem.
Četrti oddelek (§§ 17—18) govori o gozdnih kompleksih, ki preidejo v last države. Kmetje bodo v teh gozdih imeli pravico do paše ter drv za kurjavo in gradnjo. Urediiev glede* odškodnine dosedanjim lastnikom ter pravic kmetov glede paše in drv se uredi s posebnimi zakoni.
Peti del (§ 19) govori o reviziji segregatov. Kjer so bivši tlačani odškodovani na korist grajščakov, se ima na zahtevo oškodovanih izvesti revizija.
Sesti del (§ 10) govori o državnem uradu za agrarne reforme i Za izvedenje agrarne reforme se osnuje poseben „Državni urad za agrarne reforme." V delokrog tega urada bo spadalo povračanje naših izseljencev iz Amerike in drugih dežel ter sploh preseljevanje Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žive danes v drugih državah.
Sedmi del (§ 21—24) vsebuje zaključne naredbe. Vsaka pogodba, ki je proti tej naredbi, je neveljavna.
Kdor bi jemal, sam delil ali plenil tuja posestva ter bil radi tega obsojen, izgubi pravico do dobrote, ki jih nudi ta naredba.
izgredi vsled nezadostne prehrane v Jevnici.
(Iz spomenice Narodno-Socijaine Zveze na deželno vlado v Ljubljani.)
(Konec.)
Še isti dan dopoldne so uprizorili orožniki pravcati lov na vse one de-
lavce, ki so se udeležili dogodkov na kolodvoru. Zaprli so petnajst moških. Do t r e tj e u r e po poldne so ostali v sevniških zaporih in so jih po tem trdo in kruto uklenjene vlekli na sev-niški kolodvor ter od tam po železnici v zapore v Celje. Žandarji niso bili oboroženi samo z nasajenimi bajoneti, ampak so imeli seboj tudi dve strojni puški.
Naslednji dan 13. januarja ob 10 uri dopoludne so prišli orožniki z oddelkom vojakov v tovarno za kopita, poklicali vse delavce na dvorišče in aretirali še nadalnjih 23 delavcev. Uklenjene so zopet, kakor one prejšnega dne, odpeljali v celjske zapore.
Nekaj delavcev in drugih sevniških občanov so še polovili žandarji naslednje dni. Vsega skupaj je bilo odvedenih v celjske zapore okrog 50 moških.
Vse prebivalstvo se je zgražalo nad odurnim postopanjem orožništva. Nihče ni mogel razumeti, zakaj se vrše aretacije. Moka se je vendar razdeljevala z ustnim privoljenjem glavarjevim, pod kontrolo orožnikov in občinskih organov ter poleg tega še na izkaznice. Kdo je ukazal aretacije? Ali se je z žandarskimi nastopi hotelo le zakriti misterij glavarjevega transportnega lista za Nemško Avstrijo?
Delavci so morali takoj zapustiti doma svoje družine z največjo skrbjo, kdo bo preživljal otroke. V Celju so bili v zaporu že celih deset dni in jih še nihče ni zaslišal. Vsi delavci so ostali v zaporih skoraj mesec dni! Doma so otroci jokali za očeti in stradali, ker ni bilo nikogar, ki bi skrbel zanje. Aretirani delavci so prišli iz zaporov šele pretekli teden.
Černič Franc iz Brezja je bil zaprt skoraj 4 tedne. Černič je oče enega otroka in ima ženo nosečo. Zandar Hrastnik ga je našel pred domačim kozolcem in ga brez povoda dvakrat udaril. Z njim je bil aretiran
tudi njegov brat Karl Černič. Oba brata so odvedli žandarji uklenjena na orožniško postajo. Tam ju je naenkrat pričel pretepavati žarsdar Hrastnik z žilovko in kričal: Šufti prokleti, včeraj ste vi peli, danes bomo pa mi. Pripomniti je še, da je moral Franc Černič u k 1 e n j e n nesti dobljeno moko nazaj. Manjkalo ja moke le za en hlebec, ker je njegova žena takoj spekla kruh lačnim otrokom, ko je prinesel od razdelitve moko domov.
Vsi aretiranci so v zaporih pretrpeli velike duševne muke. Bili so v mrazu in največjem pomanjkanju. O Ivanu Percu, očetu petih otrok, so pripovedovali, da je bil v zaporih čisto zmešan in so se njegovi tovariši bali, da znori. Kako je bilo zbegano sev-niško prebivalstvo vsled nasilnih aretacij, kaže še naslednji slučaj:
Posestnik Stegenšek je bil tudi nekaj malega udeležen pri prevzemanju moke na kolodvoru. Ko je videl, kako se krivično zapira ljudi, se je kot pošten človek zbal zapora. Akoravno ni nič zakrivil, se je pričel skrivati pred orožniki. Potikal se je cele dneve zunaj in spal po kozolcih. Pozneje se je sam javil sodišču, a ga niso zaprli, ker ni nič zakrivil. Vendar si je pa Stegenšek v januarskem mrazu nakopal pljučnico in je sedaj na smrt bolan.
Kakor rečeno, je moške zagrabila žandarmerija in odvedla v zapore, dočim sta se nad ženskami, ki so bile pri razdelitvi moke, znesla okrajni glavar Koropec in njegov namestnik Halinger.
Dne 13. januarja pridejo v tovarno za kopita zopet orožniki in pozovejo sedem delavk, da gredo z njimi v občinski urad, kjer bodo zaslišane. Tam jih je pričel zasliševati okrajni glavar Koropec. Kakor hitro je delavka pritrdila, da je bila pri razdelitvi moke, je bila kratko malo obsojena Pri tem je Koropec zmerja-delavke z: ravbarice, šle s t I k tatovom, svinje ste itd. Obsoe
VLADIMIR LEVSTIK.	37.	nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
, Zabava se je razvila pomalem, zakaj odkraja so . ! vsi hudo presunjeni. Celo Smučiklas je govoril °JSO z drhtečim glasom; gospa Tončka je kar vQcepaia ocj častj( Nina je molčala ter zbirala usta j2(j ?n bonbonček, in Ego je v prvem hipu komaj Rv avd predpisane lepe besede. Vsi so zatrdili grofu vj> ^ radost, da ga smejo spoznati; poročnika sta Pote kfke *n se podpirala v bok. Divjak je pravil Upi*. da je bilo kakor v templu: vse oči so se govjue v malika, vsi pogledi so šteli pregibe nje-pja 1 ust. Srce gospe Smučiklasove je gorelo s b]a en°m ; ona in Pohlin, ki je hotel prikriti svojo rria až°» sta spravila razgovor v tek. Grof je po-druž k svofe strani ter se pokazal ljubeznivega Vo abHika, ne da bi prestopil izvestno mejo vdržlji-j„rail’ .ba^ ta je očarala vse. Gospa Tončka je ohaial 8-r°^ Pnzor 12 »Nadljudi«, toda nitke so ji omei-rf lz.med Prstov, in ne na škodo stvari. Ko je za tat tn!m°grsde, da naše podnebje ni ravno hladno mu n 0 zS°dnji letni čas, ga je takoj razumela ter soreipi6xa5 a Ce*e btanije osvežil; grof je hvaležno da ni 1C° črn? kave in dodal trudno nosljaje, razen t*. u°i pr! v°jakih se je odvadil vseh dobrot ^ božanskega napoja.
auknie n f,vofa*<|b ?« sta poskočila nositelja pisane
*GosP°d g™* je bil pač oficir? In v naši
vojski, to se razume?«
»Žal da ne, čeprav bi si štel v odliko in celo v dolžnost,« je dejal grof s skrivnostnim usmevom. »Boril sem se v francoski kolonijalni armadi kot skromen prostak.« Pri teh besedah se je pokril njegov obraz z melanholično senco in oči so se mu zameglile od težkih spominov kakor nedavno pri humanistu. Vsi pogledi so obviseli na njegovih ustnicah ; zlasti dame niso skrivale radovednosti.
»Da, da,« je povzel grof, obračaje sc h gospej Tončki, »moj slučaj je redek, sam priznam. Drugod bi se mi obetala karijera in protekcija — kaj vem, kaj vse? Tam doli pa ne gre za čast in slavo; tam doli obležiš lepega dne s kroglo v glavi, v zapisniku izbrišejo številko, in vse je pri kraju . ..«
Otožnost njegovega glasu je bila tako pristna, da je Mina podrezala, kaj ga je gnalo na toli brezupno pot. Grof je odgovoril najprej s sanjavim pogledom, ki ga je storil družbi še interesantnejšega, in nato s previdnimi frazami, ki niso povedale ničesar; poznalo se je, da mu vprašanje ni dobrodošlo.
»Mnogo ljudi se zbira v legiji tujcev,« je dejal pripovedovalec po kratkem premolku nekam lehkotneje. »Tam najdete pripadnike vseh stanov in zastopnike vseh narodov. Moj- dobri prijatelj, ki je poginil na begu, je bil iz vaših krajev, gospod doktor.« Krenil se je bil k Smučiklasu, kakor bi govoril nalašč zanj. »Ime sem pozabil — ee pravi, človek si težko zapomni besedo iz neznanega jezika; v svojih papirjih
ga imam zapisanega, saj sem mu obljubil na smrtno uro, da izvršipi zanj neke stvari... Nesrečen človek je bil, izobčenec usode s tragično in pretresljivo zgodbo ; če bi jo poznali, kakor jo poznam jaz, bi se vam zasmilil v srce.«
»Siromak!« je vzkliknil odvetnik s sočutno zamolklim glasom, izkušaje dati svojin črtam pomilovalen izraz. »In naš človek da je bil ?« se je pozanimal vljudno, čudeč se tesnobi, ki je naraščala v njem. »Bogve kaj mu je vdahnilo tako romantično misel ?«
»Morda bi se dalo kaj storiti za njegove ljudi, če jih je imel?« se je oglasila soproga.
»Vsekako!« je pobral Smučiklas mašinalno, kakor bi mu nekdo narekoval. »Se pravi, ako ne veže gospoda grofa obljuba molčečnosti ... Z veseljem bi storil korake . ..«
Grof Beaupertuis von Kunnigsbruch je pomislil.
»Zares,« je rekel nato. »Hvaležen vam bom. Siromakova povest je seveda predolga in ne bi zanimala dam; nekatere podrobnosti so preveč razburljive, druge bi moral šele urediti v spominu. Saj si mislite, poznam ga kot tovariša; da, Pepe mu je bilo ime: Pepe Ve— nu, vidite, ostalo sem res pozabil. Njegova mati je bila iz tega mesta; oče je menda zavrgel njega in njo; klatila sta se po svetu in padla v najglobljo bedo. Mati je umrla, sin je okusil sleherno grenkobo življenja; nazadnje se je rešil v legijo, da ne bi poginil od lastne roke.«
c
jene so bile na zaporno kazen od enega do dveh tednov. Prav redkim se je spremenila zaporna kazen v denarno globo. Globa se je morala plačati tekom ene ure. Toda malokatera je bila zmožna plačati globo 50 do 200 kron, ker so bili vsi obtoženci revni. Zaporna kazen se je morala takoj po obsodbi nastopiti. Obsodbe so bile nečloveške in v nasprotju z vsemi zakoni. Očitane prestopke niti soditi nima politična oblast, ampak kvečjemu sodnija.
Glavarja Koropca jepro-sila delavka Marija llenaček, da jo izpusti vsaj še za en večer domov. Henaček ima tri leta starega bolnega otroka. Za otroka je morala predno nastopi zaporno kazen, prejevse potrebno glede njegove preskrbe ukreniti. Glavar Koropec je ni pustil domov, ampak je morala tako j v zapor.
Naslednji dan, dne 15. januarja, so poklicali orožniki še okrog lO žensk, da se zagovarjajo. To pot je sodil ravno tako nečloveško glavarjev namestnik Haiinger. Evo nesaj slučajev :
Jazbec Rozalija ima pet otrok v starosti 4 do 16 let. Moža ima v ujetništvu v Italiji. Obsojena je bila na deset dni zapora in morala takoj nastopiti kazen. Ko je bila mati zaprla, so si otroci sami kuhali in živeli od miloščine dobrih sosedov.
Monika Vidic ima 6 ofrok v starosti 4 do 13 let. Obsojena je bila na 6 dni zapora. Njen mož je bil tudi že zaprt radi moke v Celju. Vidic je imela doma petletnega otroka na smrt bolnega. Prosila je Halingerja naj vsaj toliko časa počaka, da nastopi kazen, da pride mož iz zaporov domov, ker otroci ne morejo biti sami doma. Zastonj! Vidic je moral a takoj nastopiti kazen. Sest otrok je bilo 6 dni prepuščenih samim sebi in na smrt bol-' nega otroka so hodili ogle-davat sosedje, kdaj da izdihne.
Marija Jazbinšek je bila obsojena na pet dni. Njej se je dovolila izjemoma denarna kazen 50 kron, ker doji otroka.
Posestnica Lucija Kurer.t je bila obsojena na 14 dni ali 200 kron. Plačati je morala globo tekom ene ure itd.
Pošteni in dobri sevniški ljudje, ki še nikdar niso imeli opravka z žandarskimi bajoneti in ječami, so morali pretrpeti tako gorje.
Žandarmerija in okrajno glavarstvo je nastopalo le proti onim, ki so aktivno sodelovali pri prevzemanju moke. Ostalo sevniško prebivalstvo, ki je tudi dobilo pravično pridobljeno moko, puste še danes pri miru. Mogoče zato, ker je med njimi tudi sodnikova žena! Trpi naj le brezpravna mati, ki se je v
»Kurent«.
(Za njegov god.)
V času svetovne vojne, ko smo pogrešali lista, ki bi nas vsaj trenutno razveselil v težkem vojnem trpljenju, se je rodil „Kurent“.
Njegovo rojstvo spada med važne dogodbs naše vojne zgodovine. Avstrijska cenzura je prepovedala vsako resnico in naši politični in nepolitični listi smo smeli pisati le tisto, kar jim je narekoval Dunaj. V naši domovini je cvetelo tedaj izdajstvo, ki se je skrivalo pod krinko patriotizma, katerega so ščitili avstrijski bajoneti in nikdar prazne vislice.
V senci avstrijskih bajonetov, med grmenjem topov, se je rodil torej „Kurent“. Ob rojstvu so stale nad njim vislicc in njegov boter je bil krvavi avstrijski rabelj. Toda „Kurent“ se ni !<al nobenega, niti zajokal ni. Kot čudežno dete je nastopil svojo pot širom domovine in povsod, kamor je prišel, so se razveselili ljudje /
prvih vrstah potegnila za svoje lačne otroke!
Narodni svet v Sevnici, ki se je zavzel za delavstvo, je bil z odlokom okrajnega glavarstva razpuščen. Tajnik narodnega sveta učitelj Ivan Pišelj je bil kazensko prestavljen v Soboto pri Marenbergu. Pišelj je že 30 let učitelj v Sevnici. Ima svojo hišo in je obenem tajnik posojilnice in cerkveni organist. Pišelj je moral takoj iz Sevnice, brez zasliševanja in preiskave. Pišljeva intervencija pri Deželni vladi SHS v Ljubljani je ostala brezuspešna. Predsednika Narodnega sveta davkarja Rudolfa Vivodo so hoteli tudi prestaviti. Zaenkrat je odložena premestitev, ker je osebno posredoval pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
V Sevnici je danes vse zbegano. Prav lahko se zgodi, da bi nadaljna nasiljstva rodila obupen odpor preganjanih. Posledice bi bile nedogledne.
Ljudstvo v Sevnici še upa v pravico. Zvesto državi nima nobenega opravka z boljševizmom. Odločno pa zahteva, da se vse krivice popravijo in da se nečloveško samovoljno ravnanje okrajnega glavarja in žandarjev na j strožje kaznuje.
Zborovanje slovenskega aka-demičnega dijaštva v Zagrebu o vseučilišču v Ljubljani.
Slovenski visokošolci v Zagrebu so zborovali 25. svečana t. !., da zavzamejo jasno svoje stališče glede vprašanja sveučilišča v Ljubljani. Sestanek je bil slika volje akademičnega dijaštva, da se mora vstvariti vse pogoje za napredek naroda. Vsi akademiki so po živahni debati o razlogih za ustanovitev univerze v Ljubljani in drugih tozadevnih točkah pozdravili isto kot novo središče jugoslovanske kulture in važen temelj neoviranega, zdravega razvoja naše znanosti. Enoglasno so sprejeli predloženo resolucijo, ki se je takoj odposlala deželni vladi za Slovenijo in vseučiliščni komisiji v Ljubljani.
Resolucij a:
Po dolgoletnih toda brezuspešnih bojih našega naroda za slovensko vseučilišče v Ljubljani, v žalostni dobi našega suženjstva ni postala takojšna ustanovitev našega vseučilišča po našem narodnem osvobojenju nič manj potrebna in nič manj utemeljena. Zato izjavlja slovenska akademska Omla-dina brez razlike političnega in svetovnega naziranja zbrana na polnoštevilnem sestanku v Zagrebu 25. svečana 1919:
I.
Da je skerajšna ustanovitev popolnega vseučilišča v Ljubljani nujna potreba ne le slovenskega dela našega naroda, ampak tudi skupnih jugoslovanskih kulturnih in narodnih interesov, ker se bo z njega ustanovitvijo ust-
in pozabili vsaj za trenutek vojno gorje. Šel je od hiše do hiše, obiskal revne in bogate, zlezel v strelske jarke in njegove gosli so pele tako čudovito, da so ob njenih zvokih utihnili celo kanoni in puške. Vojaki so ga pričakovali z velikim veseljem, saj je bil „Kurent“ edini, ki se je upal povedati resnico v svojem šaljivem tonu.
Kakor popotnik v narodni pravljici je hodil po svetu in igral na svoje čudovite gosli. Vse je plesalo in se radovalo. Celo njegovi sovražniki so morali plesati od jeze. Marsikatero je zagodel „ Kurent", s katero bi lahko zaslužil brezplačno spremstvo na svoji zadnji poti pod vislice! Toda spremljal ga je njegov veliki zaščitnik staroslovanski bog veselja, plesa in smehu. Zato se je šalil celo z razjarjenim avstrijskim cenzorjem, ki mu je v jezi večkrat raztrgal to ali ono struno na njegovih goslih, toda vselej so mu njegovi prijatelji priskočili na pomoč; kupili nove strune in „Kurent“ je zagodel še lepše nego preje.
varilo novo kulturno žarišče za vsestransko prerojenje našega troimenega naroda.
11.
Zato zahteva akademska Omla-dina, da prično vsi pristojni faktorji s pripravami, da se že z oktobrom 1919 prično predavanja vsaj na juridični in filozofski fakulteti.
III.
Paralelno naj teko intenzivna pripravljalna dela za otvoritev primerne vseučiliške knjižnice v Ljubljani in naj se skrbi za prenos knjižnega materi-jala in drugih pripomočkov iz dunajske dvorne knjižnice, dunajskega in graškega vseučilišča in seminarjev.
IV.
Vsi domači vseučiliščni profesorji in strokovnjaki, raztreseni sedaj po tujih univerzah naj se pridobe za domače vseučilišče.
V.
V izpopolnitev strokovnega znanja in pridobitev širšega potrebnega obzorja bo želel in moral marsikateri naš dijak iti v inozemstvo vsaj za nekaj semestrov. Vlada naj ustvari primeren fond za zadostne štipendije tem dijakom, da se bodo lahko nemoteno posvečali na inozemskih univerzah svojemu študiju.
VI.
K sklepu poživlja slovenska akademska Omladina vse resnomisleče naše kulturne delavce, da z združenimi silami podpro to našo pravično zahtevo, za katere udejstvitev se bomo borili z vsemi močmi.
V Zagrebu, 25. svečana 1919.
Slovenska akademska Omladina.
(Podpisi.)
Jugoslavija.
Proti londonski pogodbi. Za odpoklic naše mirovne delegacije.
Ljubljana, 2. marca. Izvršilni odbor jugoslovanske demokratske stranke, katere predsedništvu pripadata tudi minister dr. Albert Kramer in podpredsednik Deželne vlade za Slovenijo dr. Žerjav, je imel danes pod predsedstvom ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja sejo, na kateri je ob-iavnaval zunanji položaj kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na seji je bilo soglasno sklenjeno, pozvati osrednjo jugoslovansko vlado v Belgradu, naj nemudoma odpokliče jugoslovansko delegacijo, nahajajočo se na mirovnem posvetn v Parizu, ako bi londonska pogodba še nadalje tvorila podlago pariškim pogajanjem in določitvi mej med Jugoslavijo in Italijo.
Ljubljana, 2. marca. Po vsej Sloveniji so bila danes zelo številno obiskana zborovanja slovenskega ženstva, ki je protestiralo proti londonski pogodbi in poudarjajoč etnografski značaj slovenskih zemelj soglasno in z vsem poudarkom zahtevalo, da se spoji Gorica, Trst, Istra, Reka in Dalmacija s kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sklenjeno je
Bolj ko se je bližal konec vojne, bolj je vriskal m vedno lepše godel.
Njegova godba je pregnala marsikoga iz naše domovine in sam kranjski paša je popihal iz deželnega dvorca. Stresel se je stoletni tron na Dunaju, podirali se stebri monarhije, „milost-ljive“ so se jokale, „Kurent“ pa je godel in godel, dokler ni zagodel vesele osmrtnice svojim sovražnikom.
Danes praznuje „Kurent“ svoj prvi god v svobodi in prostosti. Vesel in zadovoljen si je nadel praznično obleko, da pohiti v jugoslovanski svet, kateremu se je tako priljubil, da ne more več pogrešati njegovih veselih gosli.
Kot prve si je privoščil „Pustne šeme", ki tudi letos
„so prišle od vseh strani, da razrešijo probleme, ki nam delajo skrbi“.
Izredna čast je doletela „Kurenta“ z legendo, ki mu jo je poslal za god njegov bivši sotrudnik Ivan Cankar, sedaj na onem svetu.
bilo, odposlati v tem zmislu sestavljeno resolucijo pariški mirovni konferenci, Wilsonovi hčerki pa pismo, kjer se naproša, da zastavi pri očetu svojo besedo za pravično stvar našega zatiranega naroda.
Pod italijanskim jarmom.
Italijani preganjajo jugoslovanske redovnike.
Italijani v Trstu so obsodili frančiškana Feliksa Auerja na leto dni ječe, ker 'je brezplačno delil v zasedenem ozemlju slovenske časopise. Slovenskim redovnikom v Istri so sporočili Italijani, da morajo odpotovati v Jugoslavijo.
Iz Istre.
V Moščenicah plenijo Italijani po hišah vse, kar jih spominja na jugoslovanstvo: trobojnice, karte itd. Župniku so pregledali vso knjižnico in mu sneli s stene slike. Pri neki kmetici so zaplenili našo trobojnico ter ji ponujali italijansko, katero je pa zavedna žena odklonila, češ: „Nikdar nisem bila in ne bom Ta!ijanka“.
— S plesom in godbo poskušajo Italijani, da bi vsaj pridobili žene zase, ker moški so trdi ko kamen. Ali z istrskim Jugoslovanstvom ne gre tako lahko kakor bi si oni želeli. Nekege dne so plesale v občini Veprinac naša dekleta, kar razobesijo Italijani svojo zastavo. Na mah so vse odšle in se šele tedaj povrnile, ko je isto nekdo snel. — Italijani so nekega dne delili belo moko po prav nizki ceni. Dobil jo je vsak, ali naenkrat, ko reče italijanski vojak, da je ta moka ta Italijane, stresejo žene moko nazaj v škrinjo, češ: „Mi nismo Talijanke" in odidejo, ne da bi vzele zanjo plačani denar nazaj.
Naše severne meje.
Položaj na frontah.
Ljubljana, 2. marca. LDU. poroča uradno: Koroško: Pri Sv. Marjeti zapadno od Velikovca so Nemci streljali s strojnicami na naše postojanke; sicer položaj neizpremenjen. Štajersko: V Zenkovcih (na ogrsko-štajerski meji) sta bila 1. marca dva službujoča orožnika napadena od madžarskih vojakov; poizkušni orožnik Kristijan Mikel je bil ubit, podstražnik Ivan Kozila težko ranjen, ujet in odpeljan. Na drugih frontah nobenih dogodkov.
Razkrita nemška zarota v Mariboru.
LDU. Maribor, 2, marca. Državna policija je prišla na sled zaroti, ki je bila naperjena proti predstavi-teljem vojaških in civilnih oblasti. V splošnem je imela namen, vprizoriti prevrat in postaviti Maribor pod vlado Nemcev. Ta prevratni načrt ni zasledoval demonstracij v velikih množicah na cesti, marveč je imel namen, vprizoriti prevrat v posameznih nemških okrajih, kakor je to izdala »Marburger
„Sedmina“ po Matjažu, katero je priredil „Kurentov“ prijatelj Anton Gaspari, plačal pa „Kurent“ sam, se je tako dobro obnesla, da se je izrekel o njej celo asistent Kožar, da „kaj takega še ni videla naša okolica!"
Bahun mu je zložil »Svatovsko romanco", Peter Sraka pa republikansko pesem o kočevski republiki. Naš „Rafael Santi“ je naslikal „Narobe svet“, kjer
„Mica pa je puško vzela rekla je: „To je junak, mislim, zdaj bo druga pela, če ne vzame Nemce vragi"
Vid Skalar si je privoščil v „Gospej Barbi" stanovanjsko mizerijo, ki je bila vzrok, da se ni oženil ta predpust.
Najintimnejši „Kurentov“ prijatelj — urednik — pa je zapel lepo pesein o lepih nogah; saj
Ljubljana, mesto lepih šeg, in kraj zaljubljenih priseg, postala je zdaj bolj denarna — in za zvestobo — bolj nevarna.
Poleg originalnih ribniških anekdot in drugih interesantnih dovtipov vse-
Zeitung" dne 26. februarja v članku pod naslovom „Hand angelegt", v katerem poziva Nemce, naj se zbirajo na shodih, da protestirajo proti apro-vizacijskim razmeram in občni lakoti, ki jo pa v Mariboru seveda nihče manj ne občuti kakor Nemci. Med drugim poživlja, naj se zbirajo ne v množicah 1000 oseb, ampak v skupinah najmanj po 200 mož v primernih lokalih. Ta članek je cenzura pustila, Pa^bi Nemce pustila v prepričanju, da naše oblasti v novi zaroti ničesar ne yedo. Načrt bi se imel izvršiti v so-b°to ponoči. Policija pa je še v petek Prijela 4 glavne hujskače in zaveznike 'ned nemškimi železničarji, med dru-Sfrhi najbolj nevarnega železniškega Uradnika Riedla. Zaroto so vodtli '>emško-svstrijski častniki iz Gradca, k' so se posluževali od tam izgnanih komunistov, zlasti pa tukajšnjih železničarjev na koroškem kolodvoru. V Petek zvečer sta dva nemška častnika Prinesla za Riedla pismo. Zarota naj bi se pričela s stavko v kurilnici, h kateri bi nemški železničarji prisilili tudi tukajšnje slovenske železničarje. Na ta način nastalo zmedo bi izrabili v svoje namene. Civilne in vojaške °blasti so seveda ukrenile vse varnostne odredbe, tako da ni prišlo do ®?daj do najmanjših dogodkov. Občinstvo je bilo včeraj zjutraj presene-*eno, ko je videlo državni most za-Seden z vojaštvom in strojnicami.
Mirovna konferenca*
Meje poljske države.
LDU. Pariz, 2. marca. (ČTU.) Mirovna konferenca je sklenila nastopno rešitev poljskega vprašanja: Poljska dobi dohod k morju. Prisodili ji bodo zvezo v obliki pravokotnika, čegar skrajne točke so: Gdansko z zaledjem, Elbog, nadalje v notranjosti dežele črto od Gdanskega do Kraljevca, od-ondi do Torunja in zopet do Elboga. Poljska dobi dve važni železniški progi za zvezo z Gdanskim, eno progo za zvezo Gdansko-Mlavva (proti Varšavi) M drugo progo Gdansko-Toronj čez Poznanjsko.
WiIson odpotuje v sredo v Francijo.
LDU. London, 3. marca. (DKU. Brezžično). Domnevajo, da odpotuje predsednik Wilson v torek iz Washing-tona v Newyork, kjer se zvečer ukrca na ladjo »George Waschington“, ki odpluje v sredo zjutraj v Francijo.
Političen pregled.
Opomini Angležev Italiji. »Manchester Guardian*1 je mnenja, da mora Italija dobro premisliti, predno si prisvoji dalmatinske pokrajine, v katerih *ivi jugoslovanska večina. Te kraje bi morala sama braniti z lastno močjo, a s tem zjedinjenjem bi Italija stalno Zgubila simpatije zaveznikov ter izzvala večno (neprijateljstvo Jugoslovanov.
huje današnji »Kurent" troje veleza-uunivih in resničnih inseratov, ki bodo gotovo dosegli zaželjeni vspeh.
. Zanimiva in tragično-resnična je ®uka „Njeni vspehi za časa svetovne l°lue“, kakor tudi kazen, ki jo pred-P§a »Kurent** za cesarja Viljema. f?uc Podrekar je narisal nalašč za »Kurenta** „Vstajenje Jugoslavije** in svnum Proslavil njegov prvi god v hodni Jugoslaviji.
Drih^kor do sedaj, tako bo tudi v me huje izhajal »Kurent" dvakrat na
iafpiT ln mu hodo šli njegovi pri-kak boIi na roko, tudi večkrat, Kor hitro bo omogočen reden promet na vseh železnicah.
Ker pa je „Kurent“ poštenjak in htpfre ia le s Poltenim delom, za-lptr.ao?c! vsaItoga, ki ga posluša, na K 24 kron, za pol leta pa 12 kron. SS“r Pa i* ‘juhše, da ga plača sproti, mora dati eno celo krono.
franJ i »5 0lPe.nim izjavo srbskih in
iSr ie8eSloP°trVebaal “ "iCg°V 80<l vse’
»Kurentov** prijatelj.
Kaj govore boljševiki o mirovni konferenci. Francoski „Le Journal" priobčuje pod tem naslovom zanimiv članek, posnet Iz »Pravde", v katerem pravi med drugim: »Maksi-malist Žinowjew je pred sovjetom v Petrogradu držal sledeči govor: .prepričan sem, da veste vi vsi, da se je zbrala v Parizu, recimo, mirovna konferenca. Kakor že bodi, to niso reprezentanti človečanstva, ki so se zbrali v Parizu, temveč navadni reprezentanti bank in drugi tatovi. Tam so se zbrali delegati petih delov Evrope in Zjedi-njenih držav, ki imajo vedno polna usta dočirn morajo reprezentanti malih držav držati jezik za zobmi. Kakšnih dvajset induvidijev se je vteplo v glavo, odločati o usodi sveta. Eno pivih vprašanj, postavljeno od te bande tatov, naj bi odločalo o usodi Rusije. Francoski bankirji so imeli namen poslati armado v Rusijo, da bi tu uničila ruske delavce, za kazen, ker noče Rusija plačati 20 miljardov carskega dolga.**
Italija se boji razsodbe predsednika VVilsona. Strah pred razsodilom predsednika Zjedinjenih' držav preveva italijansko časopisje. Italijani s tem priznavajo, da sami ne verujejo v pravičnost svojih zahtev in da bi se njihove imperialistične sanje takoj razblinile v nič, če bi se podvrgli razsodišču. Da bi se ne zamerili Ameriki, pravijo italijanski časopisi (Corriere della Sera, Secolo), da ima Wilson priložnost uve javljati svoja načela v plenarnih debatah konference; zaupanje Italije v pravičnost VVilsonovo ostane tudi po odklonitvi razsodišča neoma-jano. Vendar se Italija ne more podvreči razsodbi, ker bi s tem moralno padla na stopinjo manj vrednega naroda (Jugoslavije), ki se je bojeval proti svojim lastnim odrešiteljema?) Drugi vzrok je, pravi „Corriere della Sera", ker se je bati, da bi v takem slučaju Italija ne dobila niti takih krajev, katere bi bila lahko dobila brez vojne že od stare Avstrije, oz. Nemčije. Italijanska „mora!a" je čudovita: če bi ji bila Nemčija ponudila večji plen kot zavezniki, bi ostala trozvezi zvesta in bi se bila bojevala na strani Avstrije in Nemčije proti ententi. ..Manjvredni" in moralno »ihtenjami" Jugoslovani zahtevajo le to, kar jim gre po vsej pravici v popolnem soglasju z Wilso-novimi narodnostnimi načeli. Jugoslovani nimajo novoda bati se razsodbe Wi!sonove, ker so o pravičnosti svojih teženj prepričani.
Dopisi.
Litija. To vam je razburjenje po Litiji, kako, da se more kdo drzniti litijske junake in njih zavedne narodne duše z trdo metlo „Jugoslavije" malo, le malo, omesti. — Gospodje, ne belite si las, ne razpisujte nagrad, jaz seru vam s svojim imenom na razpolago, samo vi meni dokažite, da moje trditve niso resnične, dokažite, da ste vse skozi vredni, da vas narod slovenski čisla in da ni na vas senc ne pomislekov. Kaj pa pomaga razobešati po Litiji letake s „črnimi rokami" in grozitvami Elsner-ju, on se vam pa na svojem mehkem stolčku smeje in se vas more še celo otresati, tako silite vsi, da prav vsi, v njegovo trgovino in gostilno, kjer vas je svoje-časno psoval in pljuval na »Jugosla-vijo“. Pa kaj hočmo, saj so gospod Elsner tako prijazen gospod in njegova gospa je vendar iz Škofje Loke doma. Bivši brat tajnik „Sokola“ je v svoji gorečnosti za Elsnerja na občnem zboru „Sokola“ hotel kar iz odbora izstopiti, ko se je na tem občnem zboru enoglasno zahtevalo, da se vrne članarino Elsner-ju, ker se tega, če se sploh upošteva Sokolov program, članom priznati ne more. — Gospodično iz notarjeve pisarne je pa pri tej priliki tudi grozno zaskrbelo, kam bode potem hodila kupovat ko-leke, če se gosp. Elsnerja tako razžali. — O litijska narodna zavednost, o petolizniki! Čudim se le našemu vseskozi značajnemu in vrlemu starosti in podstarosti „Sokola“, da trpita polovičneže v svoji sredi. — Pa umevno, teh dveh naloga ni —
coklje popravljati. Dotični gospod naj pa kar izstopi iz odbora, tudi iz Litije lahko izstopi in čisto prav nič ne bomo jokali za njim če tudi potegne seboj še celo Lebinger-jevo družino. — Tudi nam ne bode popolnoma nič žal, če takoj poberejo svoja šila in kopita vse one litijske „frajle“, ki po trgu in po mostu na promenadi javno nemškutarijo. Onemu gospodu pa, ki svoje neslane nemške »vice4* pregreva dan za dnem po Litiji in nadleguje s tem mirne ljudi, svetujemo, da jih, predno so na svetlo dani, v svojem meroskusnem uradu preizkusi, če so javnosti dostopni, oziroma naj jih porabi le za svoje vrste ljudi. No Litij-čani, — ali bodete sedaj zopet zaupili ko sem vam povedal resnico ? Le poglejmo si v obraz, jaz oči ne bom povesil. Rečem le eno, sram me je, da sem iz Litije in sram me bo toliko časa, dokler vsi ne dokažete, — gospodje, z dejanji dokažete, — da ste popolni možje. Naj bo vendar to zadnji opomin.
Iz Radeč pri Zidanem mostu. (U m o r.) Na Braniku so zvečer dne 27. svečana zaklali znanega bogataša Strnada. Malo pred polnočjo potrka nekdo na okno in pravi gospodarju: »Pojdi ven, konja grize". Strnad gre ven, tu ga zgrabijo trije možje in eden ga zabode v prsi. Iztrgal se jim je in zbežal v hišo in ondi izdihnil. Roparji so nato zbežali. Kaj pa, če je bilo to maščevanje? Strnad je bil bogataš in znan osrečevalec svojih revnejših so-sesčanov.
Iz mariborske škofije. Ko bo začel cveteti kostanj, pričel se bo v nekaterih dekanijah mariborske škofije čas birme. Knezeškof Mihael Napotnik, ki je za časa svojega dvornega kapla-novanja na Dunaju videl in vzljubil špansko etiketo, zahteva povsod, kamorkoli pride birmovat, da se mu klanja cela župnija. Prirediti se mu mora slovesen vsprejem, kjer ga pozdravijo župani in razni krajevni mogotci, kjer se mu pokloni učiteljstvo, uradništvo in kajpada tudi orožništvo, saj je bil Mihael nekoč hraber vojak, in kjer ga šolska mladina obsiplje s cvetjem. Kjer ni bil doslej tako slovesno sprejet, kjer ni bilo postavljenih polno slavolokov njemu na čast, tam ni imel župnik srečnega dneva 1 Ogenj v strehi je bil, če so se ob tej priliki pri njem pritožili razni nemčurji narodno duhovščino! Letos pa pravijo zavedni Slovenci, da ne marajo več slovesno vsprejeti škofa Napotnika, ker tudi on ni pozdravil Jugoslavije in ni razobesil njej na čast nobene zastavice ter ni hotel podpisati skupnega pastirskega lista jugoslovanskih škofov. Ce že torej hoče Dr. Napotnik škofovati med nami proti volji svoje narodne duhovščine in slovenskega ljudstva, potem naj vsaj uradno razglasi, da ne mara pri svojem prihodu nobenih slovesnosti več, zakaj če bi ga tudi kje pozdravili, bi to ne prihajalo iz srca. Ce bo letos radi izostalih slovesnosti rohnel po svoji navadi nad duhovščino in jo sramotil pred ljudstvom, si bo narod sam poiskal zadoščenja. Priporočamo našemu ne-jugoslovanskemu škofu v posnemanje sv. apostola Pavla, ki se ni pustil pozdravljati od mogotcev in si staviti slavolokov!
Tabor v Pliberku.
(Izvirno poročilo.)
To ni bil več navaden shod, ki se je vršil 2. t. m. v Pliberku, — to je bil slovenski tabor. Tišočglava množica iz vseh krajev koroške Podjune se je zbrala na mestnem glavnem trgu, ki je prekršen v Krekov trg, — torej v mestu, ki je veljalo kot glavno nemčursko gnezdo v tem predelu Koroške. Kljub temu, da so nemčurji raznesli budalasto govorico, da nameravajo sovražni aeroplani metati bombe na zborovalce, so se odzvali koroški Slovenci pozivu na shod poslušat slovensko besedo iz ust govornikov,ki so došli iz raznih krajev.
Shod je otvoril domači geometer Gvaiz in ga pozdravil predsednik krajevnega narodnega sveta. Kot prvi govornik je nastopil iz Ljubljane do-
spevši odvetnik dr. j o s. Oblak. Govoril je o oni sili, ki odnekdaj združuje Slovence na shodih od 1.1848. dalje, — o ljubezni do rodne zemlje in jezika, ideji ,.zedinjene Slovenije" in o uresničenih sanjah zedinjenja vseh Jugoslovanov.
„Ne z mečem in krvjo smo si osvojili to krasno zemljo, ki jo posedujemo, nego, kakor nas uči zgodovina, s plugom in trdim delom svojih rok. Usoda nam jo je odkazala in meje nam je zarisal tam gori nad gosposvetskim poljem — sam Bog. S trudom in delom posvečena je postala ta sveta zemlja naša, naše meje so meje božje! Zato nam ni treba nobenega razsodišča, nobene komisije, ker pravica je na naši strani in ta pravica je od samega Boga!" — Tako je zaklical govornik z napeto zgovornostjo poslušajočemu ljudstvu, na katero je napravil ta iskrene toplote in vznešenosti prožeti govor vidno globok utis. Nato je nastopil koroški rojak dr. Ferdo Mtiller. Nad eno uro je trajal njegov govor. Prinesel je pred vsem pozdrave domačega poslanca Grafenauerja, slikal njegovo trpljenje in trpljenje vseh koroških Slovencev od pamtiveka. Jugoslavija jih je rešila tega trpljenja in jim prinesla novo življenje v narodnem in gospodarskem oziru. Nastop starih sovražnikov ni le hudoben in nemoralen, ampak tudi neumen. Slikal je laži, ki se trosijo okoli od nemčurske strani, da bi ljudi odtujili od skupne matere. Na lahko umljiv način je dokazoval ljudem, ki so burno pritrjevali, kakšne prednosti nudi nova jugoslovanska domovina tudi koroškim Slovencem. Dotaknil se je tudi vprašanja valute, ustave, volilne pravice in svobode, s kratka obdelal vsa vprašanja, gospodarska in politična, ki nastajajo vsled novih razmer, na poljuden način. „Tudi nebo samo je pozdravilo ta shod. Po meglenih dnevih je zasijalo na ta zbor naenkrat božje solnce in to je dobro znamenje za Jugoslavijo. Bog jo živil" Tako je končal svoj lepi govor in vihar navdušenja je sledil njegovim besedam. Nato je nastopil gosp. J. Kan d ut, ki je naslikal zborovalcem življenje Slovencev pod avstrijsko nemško vlado. Vse življenje je bila ena velika laž, polno hinavstva, sovraštva, neodkritosti in zahrbtnosti. Vse to je na mah izpremenila zmaga. In ta zmaga je bila zmaga Slovanov avstrijskih nad korumpirano lažimatrjo — Avstrijo. Tudi ta izvršeni govor so sprejeli zborovalci z burnim' pritrjevanjem. Govorili so še gg. dr. Štefančič, goriški begunec vojak Pavlica, trgovec Sef in Oset. Ljudje so poslušali z napeto pozornostjo, neutrudno in navdušeno skozi tri ure. Koroški Slovenci so pokazali, kakšna sila je v njih.
Z velikim navdušenjem so bile sprejete resolucije, nakar je predsednik zaključil ta znameniti, krasno uspeli shod, ki zasluži ime »slovenskega tabora", kakršnega Pliberk še nikdar ni videl. — V resnici vesela znamenja!
Dnevne vesti.
Pro estnl shod jugoslovanskega ženstva proti italijanski okupaciji naše zemlje, ki se je vršil v nedeljo, 2. t. m. v dvorani Narodnega doma, žal ni bil tako obiskan, kakor bi bilo želeti. Otvoriia ga je Franja dr. Tavčarjeva, ki je bila izvoljena za predsednico in pozdravila navzoče občinstvo, ki se je zbralo brez razlike strank, da protestira proti nenasitnemu italijanskemu nasilju. Nato sta govorili ga. Zajčeva in ga. dr. Kokaljeva ter v imenu koroških žen ga. dr. Piskerni-kova, ki je lepo očrtala vso bol slov. koroškega prebivalstva, katero je stalo ves čas vojne zvesto ob strani antante, ki pa sedaj zahteva za svojo deco solnca in svobode. 130.000 Slovencev le imelo le dve ljudski šoli in še te v zakotnih vaseh, 95 odstotkov slovenske dece je moralo pohajati v nemške šole, kjer jim je bil nasilno zatrt vsak čut narodne zavesti. V imenu nesrečnih koroških sester je apelirala na zastopnike vseh držav, da naj bodo pravični, da naj rešijo njih Gosposvetsko polje,
kajti najmanjši del lepe domovine, ki bi bil odtrgan od Jugoslavije, bi rodil iredento. V imenu jugosl. soc. žen je gdč. Urbančičeva opisala bedo proletarskega sloja, ki je največ stradal in trpel v tej vojni. Kot obmejna Slovenka štajerske meje je protestirala ga. prof. Stupica v imenu trpinov Me-džimurja. Gdč. Manica Romanova je povdarjala, da je žena tista, ki je rodila sinove, ki so padali v vojni, da je tekla na bojnem polju kri njene krvi in da je ona doprinesla največje žrtve, zato zahteva upravičeno svobodo, svobodo za zarod, ki ji klije pod srcem. V imenu mladine je govorila gospodična Žumrova in v imenu tržaških sester učite'jica gdč. X.: „Po vinarjih smo prispevali, da smo si za 70.000 Slovencev zgradili šole v Trstu, katere nam ni hotela dali država." Ato bi mirovna konferenca res pripoznala imperijalistične težnje Italije, tedaj nam da s tem nov ultimatum in neizmerni boli primorske žene ostaneta edini zaščitnici — pravica in moč. Končala je z lepimi besedami: „Naša zmaga je tudi srbska zmaga, njihova pa naj bo v svobodi ali robstvu." Shod je zaključila ga. Tavčarjeva s tem, da je prečitala resolucijo prc testa jugoslovanskega ženstva proti nasilju Italijanov in Nemcev ter udanostni brzojav žena iz zasedenega ozemlja regentu Aleksandru. Prebralo se je tudi pismo naslovljeno na hčerko Wilsona, v katerem se obrača jugoslovansko ženstvo do nje s prošnjo, da izposluje pri očetu, kot edinemu zaščitniku malih narodov, pravično razsodbo naših zahtev. Med pevanjem pesmi „Naprej zastave slave" je ga. županja zaključila zborovanje.
Umrl je 2. t. m. v ljubljanski deželni bolnišnici črnogorski podporočnik Miro Lekovič. Pogreb bo 5. t. m. pop. ob 3 uri iz mrtvašnice v dež. bolnišnici na pokopališče k Sv. Križu.
Stanovanjska mizerija. Mnogo se je pisalo o tem in z zadovoljstvom smo čuli, da je magistrat odpovedal stanovanja med drugim tudi g. Gru-merju in Rosenbergu, prvovrstnim ve-rižarjem. A čudo, danes smo zvedeli iz zanesljivega vira, da se je teina gospodoma podaljšal termin za izselitev kar do 1. maja 1.1. Sedaj pa nastane vprašanje, kako to mogoče in če se misli na ta način odpomoči stanovanjski mizeriji.
Škofova brošura zaplenjena. Državno pravdništvo v Mariboru je prepovedalo razširjenje brošure: „Zur frommen Erinnerung an Weiland Ilire MajestSten Kaiser Franz Josef I. und Kaiserin Elisabeth“, katero je izdal in založil mariborski škof Mihael Napotnik, znan pristaš habsburgovcev. — Kdaj bodo zaplenile naše oblasti razne knjige Mohorjeve družbe, ki vsebujejo vse polno žalostnih spominov na naše suženjstvo pod habsburgovci?
Železniška uradniška služba in postajni mojstri. Ker se v javnosti dosedaj še ni razpravljalo o postajnih mojstrih in njih razmerju napram uradnikom, hočemo to pereče vprašanje nekoliko razjasniti.
Kdor se vozi po naših železnicah, vidi na postajah gospode z rdečimi, srebrno obšitimi čepicami in kovina-stimi rozetami, katere se vobče naziva kot načelnike ali prometne uradnike; malokdo pa ima vpogled v njih službene in gmotne razmere. So to postajni mojstri (poduradniki), kateri so v najtežjem času vojne, posebno pa še ob času preobrata naravnost vzorno opravljali svojo težko in veleodgo-vorno službo. Po izpitih in službenih opravkih se postajni mojstri prav nič ne razlikujejo od uradnikov, pač pa zelo občutno v financijelnem oziru. Duševno pa trpe tudi na ugledu. — Ko so tiranili po naših krajih gotovi nemški inšpekcijski organi, se je iz službenega voza pogostokrat slišalo kričanje: »Sie Leiterl" Ali pa: „Sie Stationsmeister!1* ... Na prvi hip bi človek mislil, da zahteva nemški valpet kako lestvo in kakega rokodelskega mojstra, ker se je pri vlaku kaj pokvarilo. Toda naenkrat si zagledal pred valpetom kot sveča stoječega postajnega mojstra, ki je moral nemo požirati psovke in poniževanja pred licem občinstva. Napram uradnikom
| tega nismo zapazili. Kar je pa naj- j večjega obžalovanja in obsojanja vredno je to, da se slični prizori še danes ponavljajo. V zadnjem času se opaža, da so izginili iz proge skoro vsi uradniki. Menda so jili spravili na »višja" mesta, tako, da celo na važnih postajah opravljajo službo načelnikov (Vor-standov) in prometnih uradnikov, postajni mojstri. Pripetilo se je celo, da je bil na neki postaji postajni mojster kot načelnik, pristav (uradnik IX. čin. razreda), pa je opravlja! prometno službo. Da uradniki substiluirajo postajne mojstre ali obratno, to se pa dogaja skoro vsak dan. Ali ni že čas, da končajo take razmere? Zahtevamo, da se takoj odpravi plesnjivi avstrijski zistem ter, da se tako zaslužni in sposobni po d uradni k e, kot so postajni mojstri, imenujejo uradnikom, s čimer se ne bode le znatno zboljšalo njih obupno gmotno stanje, marveč jim tudi dalo zaslužen ugied.
— Če se hočemo ravno voziti po železnicah, je naša prva dolžnost, da se za take ljudi potegnemo. Vsakdo naj si predočuje, da je v rokah prometnega organa vsak dan tisoč in tisoč ž i v 1 j e n in da je največ nesreč nastalo z b o g slabega gmotnega položaja, slabih družinskih razmer in skrbi, ki tarejo te uslužbence vsled pomanjkanja. Kako naj pa tudi revež živi in preživlja večglavo družino s 1200 kronicami letne plače?! — Prepričani pa smo, da sploh prometni uradnik za svoje odgovornosti polno delo ni nikdar dovolj plačan! — Želimo, da tudi drugi listi ponatisnejo ta članek.
Moka in mast za Slovenijo.
Predsednik dr. Brejc in podpredsednik dr. Žerjav sta izposlovala pri deželni vladi v Zagrebu 20 vagonov pšenične in 30 vagonov koruzne moke za Slovenijo. Prehranjevalni minister v Bel-gradu je dovolil, da se odpošlje 48 vagonov moke iz Zemuna v Ljubljano. Pravilno odpremo moke bo nadzoroval ravnatelj Jovan, ki ima tudi pooblastilo, da nakupi v Banatu večje množine masti, ječmena in drugega živeža. Od amerikanske moke, ki se nahaja v Trstu, pride najbrž v najkrajšem času v Ljubljano večja množina.
Potni listi in propustuice, katere je policijsko ravnateljstvo v Ljubljani v zadnjem tednu odposlalo na naslove raznih prosilcev v Nemško Avstrijo, so se od tam vrnili z napisom „Einfuhrverbot,zurfick“ ali »Unzulassig, zurilckleiten."
Koleki po 1, 2 in 3 K so začeli v Trstu v škodo naše nove države ponarejati. Nekateri imajo to hibo, da napis 1 K, 2 K, 3 K ni veljaven. Ker je policija dne 28. februarja v Ljubljani že aretovala neko žensko iz Trsta, ki je hotela prodati večjo množino ponarejenih kolekov, se občinstvo, posebno pa uslužbenci trafik, trgovin in gostiln opozarjajo, da je treba na take škodljivce naše države strogo paziti in jih izročiti našim varnostnim organom. Prosi se občinstvo, da naznani ustmeno ali pismeno policijskemu ravnateljstvu, če je kdo v prodajalnah ponujal koleke.
Zahteve poštnih oficijantov.
Na občnem zboru ustanovljene podružnice Maribor, osrednjega društva poštnih adjunktov, oficijantov in aspirantov se je 23. svečana 1919 odobrila spomenica, poslana iz Ljubljane poštnemu ministrstvu v Belgrad, v kateri se zahteva odprava našega bednega stanu in združitev vseh poštnih uradnikov v skupni status. Poslala se je uda-nostna brzojavka regentu Aleksandru in poštnemu ministru s prošnjo, da podpira njih upravičene zahteve. — Radi nepravilno nakazanih dijet se je oddala druga spomenica narodni vladi.
— Od ravnateljstva se je zahtevala pravična razdelitev poštarskih mest, tako, da se upošlevajo v prvi vrsti moški prosilci in, da se sedaj sprejete pomožne moči ne uvrščajo do končne ureditve v naš stan. V bridkem prepričanju, da tudi nam tukaj na najsevernejših ogroženih krajih zasije lepše solnce v prosti Jugoslaviji, se je shod zaključil.
Lekarniške koncesije se smejo podeliti samo državljanom kraljevine SHS. Tuji lekarnarji, ki se ne bodo pridobili pravočasno jugoslovanskega državljanstva, izgubijo koncesijo. Praksa, ki jo morajo izkazati odslej prosilci, znaša pet let.
Slovenskim veterinarjem in agronomom, ki ne morejo Študirati v sovražnem inozemstvu, se omogoči nadaljevanje pouka v Švici ali pa na Francoskem.
Proč s hajlovci. Pišejo nam: Pri progovzdrževalnemu odseku drž. žel. kr. Srbov, Hrvatov tn Slovencev v Ljubljani je osobie ravnotako in naj-brže še bolj hrepenelo po svobodi, kakor kdo drug. Dolga leta smo silno trpeli pod nemilim pritiskom Nemcev, ki so skrbno pazili na to, da pri železnicah ni bilo nobenega slovenskega naraščaja s tehniško naobrazbo, pač pa škodovali slovenskemu osobju, kjer so le mogli in to neglede na njihove sposobnosti, neglede na družine ali bolezen. Vse to je, hvala Bogu, s 1. marcem prenehalo. Naš tiran je dobil dne 19. februarja najboljše plačilo za svoje delovanje, namreč posiovilnico. Toda treba bo tudi še pri drugih odsekih odpraviti tuje nezdravo mrčesje iz zdravega jugoslovanskega telesa, kajti pravica mora zmagati na vsej črti.
Garnizijska bolnica v Ljubljani sprejme začasno 6 brivcev v službovanje proti dnevnemu honorarju 20 K. Prosilci se imajo zglasiti pri poveljstvu garnizijske bolnice in izkazati s spričevali, da so izučeni brivci.
Danes je kurentov god, zato je izšel „Kurent“ v slavnostni številki. Kaže nam letošnje pustne šeme — pesem o kabaretu in razne dovtipe. Dobi se povsod.
Ivan Cankar. Pustna številka „Kurenta“ prinaša lepo dovtipno stvar izpod peresa Ivar.a Cankarja.
Nemške vzporednice na celjski gimnaziji se razpuste s koncem I. tečaja tek. šolskega leta.
Iz srednješolske službe. Dež. vlada je odpustila sledeče nemške profesorje: Adolf Brauner, Johann Preindl, dr. jos. Zack in dr. W. Hoffer.
Čiščenje v Belgradu. »Večernje Novosti" od 1. t. m. javljajo, da sov Belgradu zasačili 10 detektivov srbskih državljanov, ki so v času avstrijske okupacije denuncirali belgrajsko prebivalstvo. V nedeljo se je sestal zbor, na katerem so se imenovali vsi oni, ki so pod avstrijskim režimom denuncirali svoje soprebivalce. Kaj pa pri nas?
Nove znamke za celo kraljestvo SHS je pričelo izdelovati poštno ministrstvo, ki pridejo v promet še tekom tega meseca.
Razdelitev soli je, kakor čitamo v časopisih, poverjena najbolj zagrizenemu Nemcu trgovcu gosp. Elbertu. Ali res nimamo svojih trgovcev ?
Popravek. Ustavni in upravni problem v Jugoslaviji (dr. Fran Ogrin.) V tem članku, priobčenem v 54 številki so se vrinile nekatere napake: V prvem in šestem odstavku naj se bere namesto „avtentičnimi‘‘ in avtentičnega" dotičnimi in dotičnega. V četrtem odstavku naj stoji pravilno »principa in sistema." V petem odstavku naj se bere: morajo, zlasti v prehodni dobi, dobiti... avtonomijo, samoupravo. Nadstavku:	Organizacija	in okoliš
upravnih oblasti je pravilno namesto Kžupanij in županije" župnij (farh) in župnije.
Dni št ven e vesti.
Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Ker upam, da bo s pustnim torkom v Narodnem domu konec večnim plesnim direndajem, lahko zopet nemoteno začnemo z rednimi pevskimi vajami za prvi letošnji koncert. V sredo zvečer ob pol osmih veš zbor.	Pevovodja
Predavanja o spolnih boleznih. Slovensko zdravniško društvo javlja društvom in javnim oblastvoin. da jim je na razpolago za predavanja o spolnih boleznih. Slovensko zdravniško društvo opozarja javnost na nevarnost, ki preti ljudstvu vsled razširjenosti spolnih bolezni. Vsled boljše izrabe časa bi bilo umestno, da bi priredilo morda po več društev skupaj predavanje.
Naročajte in razširjajte „Jugoslavijo“!
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
V torek, dne 4. marca ob 3. popoldne   ulica štev. 15“ izven abonementa^
V sredo, 5. marca ob 7. uri zvečer „Tu* gomer“. Izven abonementa. Predstava se vrši za uradnike, ob znižanih cenah.
V četrtek, 3. marca ob 3. uri popoldne, dijaška predstava „Svet“, izven abonementa. Zvečer ob pol 8. uri, . . ulica štev. l5‘‘i za abonement A.
Operno gledališče.
V torek, dne 4. marca ob pol S. zvečer, „Bohžme“, izven abomementa.
V sredo, 3. marca ob 8. uri popoldne »Prodana nevesta", izven abonementa.
V četrtek, 6. marca ob pol 8. uri zvečer, „Boheme“, za abonement C.
Kulturen pregled.
Srbske narodne pesmi. Knji' garna Z. i V. Vasica v Zagrebu, Aka-demični trg 8, je začela izdajati srbske narodne pesmi, katerih izdajo urejuje dr. L. Popovič. Pred kratkim je izšla prva knjiga z naslovom „Trebnik“-Stane K 41— s poštnino vred. V tisku se nahajajo še tri knjige prvega delaj ki bodo izšle tekom leta in sicer »Venec Junaka", „Kolo Markovo" in „Pesma Kosova". Kdor se naroči na vse štiri knjige in pošlje K 20—. jih dobi poštnine prosto. Knjige iz' idejo na lepem papirju z originalnimi platnicami in so vredne, da'jih kupi vsak inteligenten Slovcnec-
Spored koncerta 10. marca 1.1.. ki ga priredi Cirila Medvedova v prid siročadi SHS: 1. Arenskij: Menestrel;
2. Škerjanc: Chanson violette, 3 pestu! po Li-tai-poju: 3. Mussorkij: Otroška izba; a) z njanjo, b) v kotu, c) Večerna molitev; 4. Debussy: Trois Prč' ludes pod piano; 5. Brahmo: Utešeno hrepenenje (viola: Mirko Dežela); 6. Debussy: Trois Chansos de france.
7. Mussorgskij: OtroSka izba: a) S punčko, b) Hrošč. Na klavirju spremlja L. M. Škerjanc. Predprodaja vstopnic in besedila v trafiki v Prešernovi ulici,
Umjeinički natječaj. Hrvatsko Društvo Uinjetnosti raspisuje ovimeiz zaklade nadbiskupa Posiloviča dva štipendija, svaki po 1200 kruna go-dišnje, svaki u trajanju od dvije go-dine, za izučavanje crkvcnog umjetnog obrta, napose drvorezbarstva. Na taj štipendij mogu kompetirati apsolventl više škole za umjetnost i umjetni obrt u Zagrebu i sličnih učilišta u kraljev-stvu SHS. Molitelji, koji imadu biti državljani SHS., imadu svoju sa svje-dočbom obloženu molbu podnijeti pot-pisanom društvu do konca ožujka 1919. uz naznaku rajesta, gdje kane koju od spomenutih struka izučavati. Svaka štipendija plativa je u četvrt godišnjim obrocima po 300 kruna, u 'z namiru vidiranu po školi i!i radionici, na kojoj dotičnik svoju struku izučava. Uživanje štipendija od jedne godine na drugu, : vezano je osim toga uz dokaz o us-pješnom izučavanju struke, što se ima dokazati naročitim potvrdama i izra-djenim djelima. Odbor si prema lomu pridržaje pravo, u slučaju nedostatnog uspjeha, daljnje isplačivanje štipendija obustaviti. Predsjedništvo Hrv. Društva Umjetnosti.
Gospodarstvo. I
LDU. Zagreb, 3. marca. Trg & vinsko ministrstvo skliče enketo ražnji1 veščakov ineustrijalne, komercijalne $ pravoslovne stroke iz Hrvatske, Bosnfc Slovenije, Dalmacije in Vojvodine v svrho dogovora za izvedbo novih tf' ! govskih zakonov.
LDU. Zagreb, 3. marca. Trg0' vinsko ministrstvo bo izdalo naredb?* da se mora poslovati v vseh trgovski in industrijelnih obratih po trgovski*1 knjigah in administrativno le srbski’ slovenski ali hrvatski. Nameščati s® smeje le državljani kraljevine SH> Kdor ravna proti temu, izgubi koncesijo.
jugoslovanska obrtno -trgov'
ska zveza“ je naslov članka gosp dr. A. Gosarja v 49. številki ,,SI ' venca", kateri ima namen tudi ol?r: in trgovski stan pritegniti v nastaj joči strankarski boj. Ideja v jec*
sicer ni slaba, pač pa je na strankarski podlagi samo teoretična, toda v praksi in po namenu samem pa vrlo škodljiva, a vrhu tega za dosego popolnosti neizvedljiva. Za dosego tega cilja bi bilo pač želeti, da se voditelji strank ali njihovi eksponenti v tako važne gospodarske organizacije ne vmešavajo, čeravno si recimo na primer V. L. S. lasti naslov »demokratična* a demokratični pa sta morda obe ostali slovenski stranki še nekoliko več. Potemtakem bi morala vsaka teh strank, početi organizirati zgoraj omenjeno zvezo, kajti frgovstvo kakor tudi obrtništvo je pripadnik vseh treh slovenskih strank, vrhutega pa imamo prebridke izkušnje, v naših siičnih „pogorelih“ strankarskih zadrugah in zvezah. Toraj prav toplo in odločno bi bilo za svetovati, gospodom političnim doktorjem, da pustijo organiziranje take jugoslovanske zveze, le pripadnikom — strokovnjakom trgovskega in obrtnega stanu, saj ako se bode posrečilo doseči omišljeno »Jugoslovansko obrtno-trgovsko zvezo" izven strank, je popolnoma jasno, da sc bode v varstvo narodnega gospodarstva splošno veliko bolje obnesla, kakor pa v okvirju strank, in v tem slučaju tudi ni potreba raznim doktorjem obupavati, da ne bi bili pri zvezi izven strank tudi °ni deležni, kake v njih stroko spadajoče'ter zmožnosti primerne službe, Pa naj so tega ali onega političnega Prepričanje. "Toraj gospodje politični doktorji! od Jugoslovanske trg.-obrtne zveze* v okrilju strank roke proč! Ivan Petrič, Št. Jernej, Dolenjsko.
Nov predlog o uredbi valute. Gjuro Janžikovič priobčuje v „Jugo-slavenskem ekonomistu11 članek v katerem se sklicuje na teorijo Silvio Gesela, ki zastopa mnenje, da se ima odpraviti zlato kot denar, država prepove bankam izdajanje bankovcev, a zato vzame sama v roke denarni posei ter izdaja bankovce, kolikor jih je potreba za vzdrževanje rednega trgovskega prometa. Da se prepreči preveliko nakopičenje bankovcev in da posamezniki ne bodo imeli interesa zadrževati denarja v svojih blaga-njah se določi, da ima vsak bankovec vsak dan manjšo veljavo in izgubi v gotovi dobi vsako vrednost. Tako bi bil vsakdo prisiljen, da denar spravi hitro naprej, s čemur bi bila preprečena poplava. Po Geselovi teoriji bi s tem bilo rešeno tudi vprašanje obresti, ker bi vsakdo, ki sam denarja ne bi znal upotrebiti plodo-nosno, bil vesel, ko bi mogel denar posoditi komu drugemu brezobrestno. Kapital sam na sebi bi nikomur nič ne nosil, a zato bi vsakdo bil prisiljen delati. Seveda bi tak denar ne imel v inozemstvu nikake veljave, a zato bi morala država skrbeti, da preskrbi za vnanjo trgovino zlato, oziroma druga plačilna sredstva. Tako gg. Gesel in Janžikovič. Teorija je zelo lepa, kakor vsaka teorija. Sicer smo tudi mi mnenja, da bi mogli po državi izdani bankovci nadomestiti zlato, a merodajni narodno-gospodar-ski krogi so nasprotnega mnenja in s tem treba danes računati. Vsekako pa bi bil na našo mlado državo to prenevaren eksperiment, zato je bolje da ga prepustimo drugim.
Še vprašanje valute. Pisali smo 0 tem že mnogo, a stvar je tako važna, da je ni mogoče nikdar dovolj izčrpno °bdelati. Valuta nima vrednosti, ker ^aP>rnati bankovci niso pokriti tako, Pavbi jamčili povračilo v gotovini. Ako *|?čemb torej valuto popolnoma ure-^'ti, moramo predvsem vpostaviti vrednost sedanjih bankovcev avstro-ogrske oanke, kar je potrebna asanacija banke, kar pa zopet ne bo mogoče brez prejetja nujnih posojil. Ko bi bilo odtisno od ene države, bi to še šlo, a tako bo paž težko najti pot iz tega začaranega kroga. Ker na to pač ni misliti, da bi se mogel doseči sporazum med vsemi narodnimi državami bivše avstro-ogrske monarhije, dasi bi to bilo zelo želeti interesu vseh. Zato nam pač ne bo kazalo drugo, kakor da bomo rešili svoje valutno vprašanje sami, brez ozira na svoje sosede. Pri tem moramo računati, da se bodo kronski bankovci zamenjali
za dinarje, po — kakor vse kaže — približnem kurzu 3 krone za 1 dinar. Idealna ta rešitev sicer ne bo, a druge rešitve ni. Razlika bo potem samo ta, da kar stane danes 3 krone, bo stalo potem 1 dinar. Poleg tega se ni bati, da bi dinar spreminjal ceno navzdol, kakor je to danes s krono.J
Zagreb , 3. marca. (Lj. d. n.) Včerajšnji zaključni kurzi na zagrebški borzi:
Denar Blago
Banka za trgovino, obrt in industrijo	458	488
Banka in hranilnica za Primorje in Sušak nove delnice	490	505
Hrvatska eskomptna banka	—	1470
Eskomptna in menjalna banka Brod, nove delnice	36S	376
Hipotekarna banka Zagreb	440	445
Jadranska banka, stare delnice	—	9-'$5
,	„ nove delnice	890	900
Katoliška banka v Zagrebu	—
Hrvatska kreditna banka	1055	1065
Narodna banka, Zagreb	440	458
Obrtna banka, najnovejše	248	256	i
Poljedelska banka nove delnice	110
Prva Hrvatska žtedionica, stare delnice	9025	9100
Prva Hrvatska štedionica, nove delnice	—	—	I
Riješka pučka banka	207	210
Zemaljska banka stare delnice	—	7 )0
„	„ nove delnice	670	680
Delniško društvo za industrijo sladkorja	2500	2750
Izvoz konoplje iz naše države.
Te dni se je mudila v Pragi	in na
Dunaju posebna komisija organiziranja tovaren konopelj iz Vojvodine ter Hr-vatske in Slavonije, da se dogovore radi izvoza velike množine blaga, ki se nahajajo v njih skladiščih. V Pragi jih je poslanik Hribar predvel dotič-nim resortnim ministrstvom, ter so s čehoslovaško vlado prišli do sporazuma v katerim jim čehoslovaška republika nudi v zameno steklo, sladkor in gospodarske stroje. Na Dunaju jim je nemško-avstrijska vlada nudila v kompenzacijo sol in razno tekstilno blago. Ko je komisija izvršila a posel se je podala v Belgrad, da svoje dogovore predloži tigovinskemu ministru v odobrenje, ker je v splošnem interesu, da uvozimo ponudjeno blago, dočim blaga omenjenih tovarn doma ne rabimo.
Zadnje vesti.
Revolucija na Romunskem. Kraljica odpotovala z otroci v Pariz.
LDU. Budimpešta, 3. marca (CTU.) Iz Segedina poročajo: Včeraj so francoske čete obkolile kolodvor v Segedinu in pozvale občinstvo, naj se odstrani. Ob eni popoldne je dospel dvorni vlak s francoskim vojaštvom. V tem vlaku se je peljala romunska kraljica s tremi otroki. Govori se, da so v Romuniji izbruhnili nemiri in da je kraljica morala pobegniti s svojo rodbino. Včeraj je kraljica v dvornem | vlaku nadaljevala svoje potovanje čez j Subotico v Pariz.
Protestna skupščina hrvatskih žen
proti italijanski okupaciji.
LDU. Zagreb, 3. marca. Včeraj predpoldne je bila protestna skupščina žen proti okupaciji naših krajev po Italijanih. Skupščino je otvorila ga. Kveder Zofka Demetrovičeva. Govorili sta potem gdč. Smrekarjeva in gdč. Štebijeva, odposlanica Ljubljanskega ženskega društva. Naposled so sprejeli resolucijo, ki se odpošlje Wil-sonu in mirovni konferenci. V resoluciji se protestira proti prodiranju Italijanov v naše kraje in proti nasil-stvom na našem ozemlju. Naposled se poživlja vlada v Belgradu, naj izpos-Ijuje, da se na mirovni konferenci uredi vse, da se priznajo naše zahteve.
Gibanje bančnih uradnikov v Zagrebu.
LDU. Zagreb, 3. febr. Včeraj se je dosegel sporazum med deiegati bančnih uradnikov in med zavodi na ta način, da so banke pristale na šest-urno delo in na izboljšanje plač.
Regent Aleksander na povratku iz Pariza.
LDU. T u I o n, 3. febr. (Brezžično.) Posebni vlak, ki je vozil prestolonaslednika Srbije, Aleksandra, je dospel semkaj ob 2.35 popoldne. Prestolonaslednik je izrazil oblastim, pričakujočim ga na kolodvoru, laskavo zahvalo na sprejemu, prirejenem mu v Parizu;
nato se je ukrcal na križarki, ki od-plove ob petih popoldne v Patras.
Potovanje v inozemstvo.
LDU. Zagreb, 3. marca. Po zahtevi francoskega poslaništva v Belgradu in njegove vrhovne komande se mora vsak popotnik pri vidiranju popotnic za inozemstvo osebno predstaviti pri poslaništvu v Belgradu. Ponovno se opozarja, da se more potovati v neprijateljske dežele samo izjemoma in iz važnih vzrokov. Za te primere je potrebno potrdilo županstva, glavarstvene ali redarstvene oblasti.
Aprovizacija.
Stranke, ki dobivajo 1 leso pri Burji,
dobe v aprovizačnem iinulii na Poljanski cesti 13|I, nove izkn7>i-o za meso, v sredo, dne 4. marca. — C>ir..r:..e prineso s seboj: 1. staro izkaznico ■/. \ meso, 2. rmeno ali zeleno legitimacijo za živila, 3. železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o števiiu oseb in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice.
Mesarji v sredo ne bodo prodajali govejega mesa, ker je izostala dobava živine po Vnovčevalnici za živino. Pred petkom oz. soboto, ne bo mogla mestna aprovizacija oddajati mesa ubožni akciji B, gostilničarjem in zavodom.
Bele štruce. Mestna aprovizacija je sklenila začasno pogodbo z neko hrvatsko pekarno, ki preskrbi po 25 dekagramov težke, iz bele pšenične moke pečene štruce, ki se bodo prodajale od srede, 5. t. m. dalje po dve kroni v vojnih prodajalnah na Bregu, v Prešernovi ulici in v Šolskem drevoredu. Prispelo bo vsak dan 2000 štruc, če nastane potreba, se jih bo dnevno dovažalo do 5000. Vsled popolnega pomanjkanja krušne moke, je mestna aprov. prisiljena poseči po tem obupnem sredstvu, da bo občinstvu v najhujšem času vsaj nekaj kruha na razpolago.
Poslano.
Boj na dve fronti nekdaj — sedaj! V obče ni moja navada mnogo govoriti, posebno ne o vojnih dogodkih. Svetovna vojna je bila zame namenoma brezobzirno izpostavljenje sovražnemu ognju, na znotraj pa tudi nič manj ali več nego večletno kruto zasledovanje in zatiranje. Smatralo se me je za izmeček človeške družbe, nosil sem pečat na čelu: ruso-srbofil in antimilitarični agitator. Z zaničevanjem so mi obračali hrbet nemški, le neopaženo se mi je bližal časih tu ali tam slovenski častnik. Potok solza so prelili v tej dobi, polni žalosti in gorja, moji domači v neprestanem strahu, da postanem žrtev zunanjega ali notranjega sovražnika. Grabežljive roke pa so medtem segale po mojem premoženju. Usoda mi je bila zgubiti čast, življenje, premoženje, prepustiti ženo, deco, mater, bridki usodi temne bodočnosti. A prišlo je drugače. Zrušila se je stara stavba v prah. Na razvalinah proslule Avstrije pa je vzklilo novo življenje, življenje svobode, vstala je Jugoslavija, o katerej sem sanjal že začetkom vojske. Kakšna radost in zadoščenje! Videl sem v tem razdobju konec neznosnega trpljenja in gorja in začetek novega, vrednega življenja, življenja svobode. — A varal sem se, bridko varal! Denuncijanstvo je praznovalo in praznuje naprej naravnost orgije, posebno za časa, ko sem največ trpel kot edini slovenski koroški častnik in učitelj v nemškem ujetništvu na Koroškem. Doživel sem zavratne napade od lastne strani v času, ko sem — upam — zadnjič čutil kruto pest nadutega premaganega zmagovalca Nemca, ko mi je moreča skrb za svoje drage razjedala srce in morila dušo, ko so žena z deco in svojci trepetali za moje kakor svoje življenje in premoženje. V tem mojem brezupnem položaju se zglasi v Ljubljani dne 10. prosinca 1.1., toiej v najkri-tičnejših urah v obupnem boju za predor v Podroščici „kombatant s koroške fronte" in ve povedati, da sem bil „kot učitelj najstrastnejši nemčur/ se „pustil takoj ujeti" ter »popival v beljaških gostilnah v družbi nemških vojakov." Na tako zlobno in zavratno obrekovanje, ni treba odgovora. Obsoja se samo po sebi, obsoja ga tudi vsa slovenska javnost. V dokaz za zlobne izmišljotine omenim le moje prognan-stvo kot slovenski koroški učitelj v
nemško protesfarstovsko pogorsko vas, moje službovanje na edini narodni šoli na Koroškem v Sv. Jakobu, kjer sem si v kratkem času priboril 4. razred, kakor ne prej in ne poslej, moje delovanje med drugim kot načelnik Učiteljskega doma. Kogar pa več zanima, naj se pa obrne do oficijelnih pred-staviteljev in zastopnikov slov. naroda, ne pa do istih, kateri so prišli šele v zadnjem času s trebuhom za kruhom „reševat“ Koroško. V vojaških zadevah odgovarjam edinole predstojnim vojaškim oblastim. Prepričan sem, da me — ako treba — kličejo na odgovor, prepričan pa tudi, da so z vso odločnostjo pripravljene braniti mojo čast.
L. Primoschitz, nadp.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Iflinim Cel° (form) za avbo ali zavijačo. Mlpilll Ponudbe s ceno na B. Račič, Ljubljana, Prule.	675	2—1
Pfodajalka s čedno pisav®se tak°j sprej-
Jugoslavije.
me. Kje, pove upravništvo
Pnniirlim 1 Vermout vino, slivovko, tropi-rUilUUill! i novec, brinjevec, rum in »Pelinkovec*1 liker. Viljem Spitzer, Ljubljana, Koli zej.	677
im j m vsalfe vrste SHS znamk, rabljene IVU|Jlllt in nerabljene, dalje vojne in vojno-poštne znamke in druge stare znamke cele Evrope. Rabljene ljubljanske SHS znamke plačam:
za 100 kom. 3 vin. K —'40
,	100	,	5	„	„	—'80
n	100	„	10	„	,	1-60
„	100	„	20	„	„	320
„	100	„	25	„	„	4-~
A. Spitzer, Ljubljana, Kolizej.	676
Prinnrnfrln Slavnemu občinstvu se uijud-
; tl l|JUI UlillUi no naznanja, da podpisani f prevzema vsako naročbo za prevažanje raz-! nega blaga. Konji, vozovi in zanesljivi voz-j niki so vsak čas na razpolago. — Ivana ! Treo, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo želez-' nico št. 6	669	2—1
VijnjrM „Harcer* (samica), se kupi ali I\Glluluuft| vzame na posodo proti odškod-j nini. Cenj. ponudbe pod „Samica“ na upravo , lista.
j Vsem ženinom In nevestam ffr**
J nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije | cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4.	19
| Karbidne svetiljke točno na drobno In
! debelo tvrdka Martin Sumer v Konjicah na ! Štajerskem.	438	20—18
I Kfitarj iz Rus'je vračajočih se vojnih vjet-I J; . nikov bi vedel kaj povedati o Jožetu Smid roj. 1. 1875. v Podlomku občina Selca okraj Kranj. Služil je priTren Ldst. Art. Abt. v Przemyslu in je bil 22/i. 1915 vjet, zadnjič je pisal pred 2. leti, naslov je bil: Jože Smid i. polk. Taškent, Turkestan, Rusija. Kdor se je tam nahajal in bi mi mogel dati kaj pojasnil o njem mu povrnem stroške in dam nagrado, njegova žena Marija Šmid, Podlonk štev. 9. p. Železniki. Gorenjsko.	617
U. hronn se sprejme gospoda, opoldne in lla 911 aIIII zvečer. Vpraša se pri uprav-ništvu lista.	634	3—2
Več vagonov špelia, “S
z izvoznico za Kranjsko, preskrbi moj prijatelj iz Srema. Interesenti naj stavijo primerne ponudbe, da jih morem sporočiti dobavitelju, oziroma kupca z dobaviteljem naravnost spojiti. A. Kajfež, Kočevje. 652
nckrhnilr star 23 iet’ vešč štirih
UoMUIIIa; išče službe. Ponudbe naj se
pošljejo na upravništvo -Oskrbnik".
Dva drž. uradnika
lista,
pod šifro 654 2-1
iščeta stanovanje, vsak 2—4 sobe. Če ni drugače, sprejmeta stanovanje tudi pod streho, v kleti, ali pa v hlevu. Naslov se izve v upravništvu lista.	65	i	2—1
Hrvatsko delniško prometno društvo
„Virovitica"
Zvonimirski trg 4, v lastni hiši
kupuje 6,8
po primernih cenah vsako množino
smrekovih desek, lat
In'
Kupim za gonilo žago (v hribovitem kraju), ki se da kuiiti z lesnimi odpadki
lokomotivo
kakor druge za žago potrebne železnine.
Martin Goršek, 670
v
•.. pošta	Šoštanj. -
— Dobro idoča
gostilna s
na dobrem mestu s trgovino vina, s 300 hi sodov se proda za 210 tisoč kron. — Ponudbe na naslov Jožef Gračner v Celju.
Prostovoljna
različnega pohištva, postelje, omare, umivalniki, podobe, kovčegi, gnetilni stroj, velocipedni stroj za telovadbo, popolni Mayerjevi vseučni slovar, ptičniki, puška, lepa prostorna pol krita kočija, lepi močni voz brek, en tovorni voz z diro, ena konjska zaprega, konjski dežni plašči in druge raznovrstne predmete, se vrSi v četrtek 6. sušca od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne na dvorišču kavarne „Evropa", vhod Marija Terezija in Dunajska cesta. 672
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža.	680
(OSIP JUG
stavb, in pohištveni pleskar in ličar
v Ljubljani, Rimska cesta 16
izvršuje svoja dela še vedno s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Cene primerne.
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge po
O
162 14-4
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in ne-vzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol jeta — t. j. dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad pol milijoni kron! Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem junija 1918 je bilo stanje hran. vlog nad '.) milijonov 700.000 kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam: nad 2 milijona 700.000 kron.
pf^apitalijt
se išče za rudokopno podjetje na Spodnjem Štajerskem. Iludokop — Svinec — analiziran 78%. Najlepša naložitev kapitala. — Podjetje sigurno — in zanesljivo. — Ponudbe pod upravništvo Jugoslavije.
Priporoča se tvrdka:
JOS. PETELINC
Ljubljana, Sv. Petra nasip St,7
ob Ljubljanici. "^$5$
Zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga, istotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135><184, 63X184, 20	59X184'	in	eno	rabljeno	90><162.	13
JV^odni $alon
o
M
a
o
c
<D
ra
>■
03
a5
»—H
1
U
O*
o
Gh
priporoča najnovejše damske svilene klobuke ter čepice v največji izberi.
l^arija Qotzl if Ljubljani,
Židoi>5K« ul. 8. podružnica Židci^a ul. £.
p
S
g
čr
o
gobe
vseh vrst nemešane kupujem v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. =rrr—
Istotako iztočen-trčan med v večji množini.
F. SIRC - KRANJ.
637
Modni salon Gorjanc & Komp.
Ljubljana, Mestni trg št. 3 in Postojna
priporoča cenj. damam veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov in čepic.
Sprejema se tudi prekrojenje slamnikov. Popravila se točno izvršujejo. — Cene nizke.	635	3_i
: T^c^ar^e tehtnice :
lastnega izdelka ima v zalogi tvrdka
Karol Usar, Maribor n. D.
Grajska ulica štev. 28.
::	Tovarna	vsakovrstnih,	tehtnic.	::
Cene zmerne. —Popravila točno in ceno.
594
•M-
Modni salon za dame in gospode
S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6.1.
na tehnologičnem muzeju v Parizu izprašani krojač
opozarja cenjene dame in gospode na svoje najnovejše modele. Izdeluje kostume, pomladne plašče, obleke za gospode, natančno po modelu. — Modernizira kostume. —Posebni atelje za obračanje oblek, površnikov, športnih oblek, renoviranje in obračanje talarjev in salonskih oblek za prečastijo duhovščin o. — Sprejem* naročila tudi iz dežele.
Obračanje in renoviranje salonskih sukenj v najmodetnejše jakete za "osp*4e.
Obleke in kostumi v osmih dneh v smrtnem slučaju v 24 urah.
•H*
M
■m
SlISI
učitelj .Glasbene Matice” in edini strok. dež. sodišča
Alfonz Breznik
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15
(nasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirev, pianinov in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov. strun in muzikalij.	167	24—6
W
Čevlji tovarne
Pe ter Ko zina & Ko.
iz najfinejšega ševro, boks in lakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po	i59	,4
K 85*— za moške, K 73*— za ženske.
V zalogi Ljubljana Breg.
3®
Pozor!
Pozor!
flikakega veriženja vec!
Vsi, ki želite odpomoči navijanju cen, storite najboljše, da si brez izkaznic nakupite manufakturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filipov dvorec) pri Frančiškanskem mostu.
Razprodaja se vrši dnevno do-poludne od 8,—12. in popoludne od 2.—5. dokler bo kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. Pri večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika za trgovce na deželi. 536 io 2
Važno za ženine in neveste, : begunce in gostilničarje :
da si nabavijo pohištvo. Razproda se radi preureditve posestva po zmernih cenah 30 kompletnih sobnih oprav, deloma zelo elegantnih in modernih kakortudi preprostih in antikih. Nadalje posamezne omare, postelje, divani in drugi deli °Pr*ve-Cena za kompletno sobo z zastorom, prtom, preprogo itd. K 1000 — do K 7000—. Natančnejša pojasnila in naslov oddaja
Anončna pisarna Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3|L