Za poduk in kratek čas. Sv. Metod, apostol Slovanov. VII. Silno rano vsekalje Slovanstvu kralj Svetopolk a tem, da je bil slavnega Rastislava izdal Nemcem. On sam, dasi bojevit, nje ni mogel zaceliti. Manjkalo mu je državniškega, višjega razuma. Lovil je vedno po najbližnjih koristib vsakdanje politike, a pozabil na bodoinost naroda svojega. Kot brezznačajni vetrnjak je danes Nemco napadal, jutri pa jim hlapčeval, letos podpiral slovansko nadškofijo moraveko-panonsko, drugo leto pa zatiroval in vlekel z nemško-latinako dubovščino, katerej vodja bil je zviti, podli švab Wicbing. Ta človek gabi se celo nemškim zgodovinarjem. Hnber na primer ga označuje : ,,der verachtlichste Charakter seiner Zeit". Omeniti še moramo, da je Svetopolk precej nasladno živel in sv. Metoda, resnobnega ntnika kreposti, ni mogel nikoli prav trpeti, kakor tudi slovanske sv. meše ne. Vse omenjene okoliščine so delovale na to, da so nemški škofje dobili poguma ter Metoda zopet v Rimu zatožili papežu, to pa jako hudo. Tožno pismo je poslal v Rim sam Svetopolk po svojem poslaniku, slovenskem duhovniku Janezn Benečanu, spomladi 1. 879. V pismu pravi Svetopolk, da je zaradi vere v dvomih, ker imajo Metoda povprek za krivoverca. Poprej uže so Metoda zatožili, ker sv. mešo v slovanskem, divjaškera (,,barbarskem") jeziku peva, kar mu je potem papež v pisrau doposlauem po Pavlu, škofu Ankonskem, bil trdno prepovedal. Najbolj čudil se je papež vendar temu, da bi Metod krivoverec bil. Zato ga pozove k sebi v Rim. Metod se takoj na pot poda. Spremlja ga moravski velikaš Zemižizen. Na povelje in gotovo vsled skrivnib pogovorov pridruži ae tndi švab Wicbing. Metod prišedši v Rim se sijajno opraviči. Nemec Wattenbach piše : ,,Krive vere obdolžen, zaradi slovenske liturgije ostro grajan, šel je tja, da bi dajal odgovor, a prišel je nazaj 'zmagonosen nad avojirai sovražniki, bil je na trdnem, kakor nikdar preje, in imel je dovoljenje, kakoršnega še ni dobil nobeden rimski misijonar". In tako je res bilo. Papež Janez VIII. proglasi Metoda kot pravovernega cerkvi koristnega in zapove vaem Slavjanom ali drngega naroda dubovnikom, da so njemu, nadškofu svojemu pokorni. Naposled pohvali Cirilovo slovensko pistno, odobri slovenske liturgijske knjige ter potrdi rabljenje slovenščine pri božjej službi, pri av. mešah, urali duhovnih (breviru) slovesno v imenu vesoljne cerkve rekoč: ,,Pismena alovenaka od Konstantina (Cirila) modroslovca izumljena, s katerimi se Bogu dolžna bvala odpeva, pravora pohvaljujemo ter ukazujemo, da se v istera jeziku Kristusa Goppoda naaega nauki in dela pripovedajo. Kajti ne samo v treb, nego v vseli jezikih Gospoda hvaliti nas sv. pismo opominja. Ni pa to pravej veri ali nauku protivno ali mešo v istem slovenskem jeziku pevati ali sveto evangelje novega in starega zakona dobro povedano in raztolmačeno t-itati ali vsa druga nrna opravila pevati, ker kateri je storil tri glavne jezike, hebrejaki namreč, greški in latinski, oniististvaril je tndi vse drnge na hvalo in slavo svojo. Ukažujemo vendar, da se v vseh cerkvah vaše dežele zaradi vei-je spoštljivosti evangelje <!'ita latinski in potem na slovenaki jezik preloženo v ušesib ljudstva latinskih besed ne umejoeega oznanja, kakor se zdi, da se v nekaterih cerkvah godi." Tako je pisal papež Janez VIII. kralju Svetopolku dne 14. junija 879. Tako je toraj Metod v Rimn svoje sovražnike sijajno in za vse Slovansko jako pomenljivo premagal. Na svojo nesrečo pa privoli, da je "VVicbing na priporočitev Svctopolkovo v škofa posvečen in mn Nitra kot atolica odkazana. Kajti sedaj je Wichiug še drzneje zoper svojega nadškofa ščuval. Svetopolkn je celo ponarejeno papeževo pismo predložil, v katerem je ravno nasprotno bilo čitati od tega, kar je papež Janez VIII. res ukazal. Pritisnoli so tudi nemški škofje in Svetopolk. ki je 1. 884 obiskal nemškega cesarja Karola Debelega v Tulnu blizn Donava, zač-el je Metoda preganjati. Ko ta hudobijo AVichingovo izve in vidi, da se Svetopolk ne poboljša, izobči slovesno obadva iz svete cerkve božje. Papež preganjanega Metoda tolaži v posebnem pismu od 23. marcija 881, iz katerega na svojo veliko žalost izvemo, da je blagi Metod silno trpeti moral. Zatele so mu tudi pešati moči. L. 884. posveti še novo cerkvo sv. Petra in Paula v Brnu, potem čedalje buje boleba. Na cvetno nedeljo 1. 885. poda se zadnjokrat v stolno svojo cerkvo Velehradsko. Tu pokaže na duhovnika Gorazda rekoč: nTa-leje siu vaše dežele, mož svoboden, učen in pravoveren. Ta bodi z voljo božjo in vašo ljnbeznijo, kakor tudi po mojih željah — moj naelednik." Zatem blagoslovi vernike zadnjokrat in reče: ,,Varujte me otroci, varujte me do tretjega dne." Iu res tri dni pozneje zjutra dne 6. aprila 885 izdehne veliki apostol Slovanov svojo preblago dušo. (Konec pribodnjič.) Smešnica 13. Nemškutar draži Slovenca rekoč: S slovenskim jezikom ae ne pride dalee. SloA'enec mu pa odgovori: ,,Ti imaš pa dober jezik in vendar še niai prišel nikamor". ,,Mir".