Klm_ij ifolumMcr. Spominskl dan 15. februar. Klavdij Kolumbier je poleg sv. MarJete Alakok največji apostol češčenja presv. Srca Jezusovega. Rodil se je dne k. februarja leta 1641 blizu Grenobla na Južnem Francoskem in je preživel otroŠka leta v nedolžnosti in svetosti. Leta 1658 je stopil v Avignonu v red Družbe Jezusove. Kot samostanski novincc se Je odlikoval po nadarjenosti, marljivo¦ti, veliko bolj pa še po pobožnem ter vzornem življenju. Od leta 1671 je deloval Klavdij v meStu Lion zelo uspešno kot izvrsten pridigar, leta 1675 pa so ga poslali njegovi predstojniki kot voditelja redovne hiše v Paray le Monial, kjer je takrat živela Marjeta Alakok, ki si jo je izbral Bog kot sredstvo, da se razširi pobožnost do presv. Srca. Marjeta je preživljala takrat svoje najbridkejše čase. Zdvomila je sama nad seboj in nad svojim poslan Btvom, ker so dušni vodniki, ki se jim je morala po povelju svojih redovnih predstojnikov razkriti, izjavili, da so razodetja in milosti, o katerih je ona mislila, da so od Boga, v resnici le njena prazna domišljija. A razodeto ji je bilo v teh bridkih časih, da bo poslan v Paray le Monial služabnik božji, ki bo razpršil njene dvome in njen strah in ki ji bo velik pomočnik. Bil je to pater Klavdij Kolumbier. Ko je prišel v Paray le Monial, je bila sestra Marjeta napram njemu zelo neraupna. Njena prednica ji je zapovedala, da naj na novo prišlemu vodniku razodene svoje dušno stanje, a Marjeta je čutila pred tem velik strah in nevoljo. Tega tudi kar nič ni skrivala pred Klavdijem. On pa ji je odvrnil, da ga veseli, da ji more nuditi s svojim razgovorom priliko, da zopet nekaj žrtvuje Iz ljubezni do Boga. Ta beseda je čudovito vplivala na Marjeto in Kolumbier je bil razen Marjetine prednice prvi človek, ki mu je Marjeta odkrila vse, kar je doživljala. Velik dušni mir in notranja zadovoljnost je bila plačilo za to odkritosrčnost. Pater Klavdij pa ji je odgovoril s čisto preprostimi besedami, naj bo ponižna, zvesta klicu božjemu in naj se Bogu popolnoma izroči. Od tega idneva le bil njen duhovni voditelj in vodil jo je tako, da je odmirala vedno bolj sama sebi, vsakemu samoljubju. nečimernosti, skritemu napuhu in se vedno bolj in bolj vdajala Bogu. Tako je Kladij Kolumbier vzgojil v kratkem sestro Alakok, da je bila pripravno sred stvo za izvršitev božjih namenov. V osmini praznika presv. Rešnjega Telesa leta 1(5,75 ji je tudi razodel te svo je namene. Kakor znano, se ji je pvikazal z gorcčim srocm na svojih pvsih in ji naročil, naj skrbi, da se vpelje petek po osmini praznika presv. Reš. Telesa praznik njegovega Srca. Verniki naj prejmejo ta dan sv. obhajilo, da mu tako zadostijo za vsa žaljenja, ki jib mora pvenašati njcgovo Srcc zlasti v zakrarnentu njegove ljubezni. Ko je Marjeta božjega Odrešenika še tudi prosila da ji naznani sredstva, s katerimi bi lahko izpolnila to njegovo željo, ji je bilo naročeno, da naj se v tem vprašanju obrne na svojega duhovncga voditelja. Patcr Klavdij jc ponižno sprejel to naročilo presv. Srca. 21. junija, petck po osmini praznika presv. Rešnjega Telesa, se je najprvo sam z vso dušo posvetil in izročil presv. Srcu. Ker je to gotovo storila tudi Marjeta Alakok, jn bil to pravi praznik pvesv. Srca. Bilo je mnogo zaprek in ovir, a pater Klavdij je z vso ljubaznijo do presv. Srca in z vso vztrajnost/jo delal in so trudil, da se je čcšeenje prcsv. Srca vedr.o bolj in bolj širilo. Med tem pa so poslali predstojniki Klavd.ja kot dvovnega pridigarja na dvor vojvodinje Jork na Angleško. Na dvoru te \ojvodinje je živel Kolombier tako, da so ga imenovali splošno »svetnika«. Njegovemu gorečemu delovanju se je posrečilo, da je poboljšal mnogo že mlačnih katoličanov, da je odpadle zopet pridobil za Cerkev in da se je mnogo krivovercev spreobrnilo. Ravno to uspešno delovanje patra Klavdija je bilo sovražnikom Cerkve neprijetno. Pod raznimi izmišljenimi pretvezami so zopet začeli preganjati katoličane in med onimi, ki je bil ujet in zapri v ječp, je bil tudi Klavdij Kolumbier. Sicer mu niso mogli nič dokazati, a trpljenje, ki ga je prestal v tritedenskem preiskoval nem zaporu, je povzročilo, da se mu je večkrat ulila kri in se ga je lotila neozdravljiva pljučna bolezen. Tak se je vrnil zopet na Francosko v svoj ljubljeni Paray le Mohial. Z vso gorcčnostjo je zopet stopil na stran Marjete Alakok, da bi Domagal izvršiti od Kriatusa po- verjeno mu nalogo. Ustno, z raznimi spisi je skušal razširiti češčenje presv. Srca. Česar pa ni mogel doseči s svojimi Cloveškimi močmi, to pa je hotel izprositi s svojimi gorečimi molitvami in zaslužiti s svojim trpljenjem, dokler ni umrl 15. februarja 1682 v sluhu svetosti. Preiskovanje njegovega življenja se je pričelo leta 1880, leta 1901 je bila proglašena izredno visoka stopnja njegovih čpdnosti. H Klavdiju Kolumbieru naj bi šli v šolo vsil Bil je apostol kraljestva Srca Jezusovega. Aposto.i naj bi bili tudi mi. Res, da so poklicani v prvi vrsti duhovniki, da širijo, utrjujejo in branijo kraIjestvo Kristusovo. A danes kraljestvo teme izpodjeda in izpodkopuje kraljest vo božie tako hudo, danes se pogreza to liko duš v kraljestvo teme, da mprajo vsi, ki hočejo biti Kristusovi, ob enem biti tudi apostoli, ki sodelujejo pri velikem delu za rešitev človeških duš. In vsak je lahko apostol na ta ali na oni način. Imamo »apostolstvo molitve«, pri katerem darujemo za velike Kristuve namene vsak dan svoje molitve, svoje delo, svoje trpljenje. Znano je »apostolstvo mož«, v katerem so združeni možje in fantje, ki sprejmejo mesečno vsaj enkrat sv. obhajilo in ki hočejo današnjemu času biti zgled s krščanskira prepričanjem in krščanskim življenjem.Zlatomašnik na papeškem prestolu Pij XI. nas kliče pa k »apostolstvu katoliške akcije«, katoliškega dela, dela za Kristusovo stvar. Vse, ki imajo sposobnost za tako delo, vabi papež, da iz ljubezni do duš svojega bližnjega delujejo za Kristusovo stvar po krščanskih društvih, s krščanskim tlskom in berilom, s krščansko dobrodelnostjo za uboge, s skrbjo za mladino, ki se zgublja in propada. Koliko je teh potreb in tega dela pred odprtim krščanskim srcem! Kako veljajo besede Kristusove: Glejte polja, kako so že zrela za žetevl — A žalibog, da se tolikokrat tudi iz* polnuje druga njegova beseda: Žetev je velika, a delavcev je malo! — Postanimo delavci pri tem lepem delu, tako bodemo največji dobrotniki našim soljudem . . . Skrb za otroke na Avstrijskem. Na Avstrijskem je posebno po mestih in v večjih krajih veliko ot.rok v nevarnosti,, da se čisto izgubijo. Da bi se lahko ti otroci rešili, so avstrijski škofje lansko leto vpeljali takoimenovani »katoliški otroški groš«. Ustanova je mišljena tako, da bi vsak katoličan prispeval vsalc teden za rešitev otrok en groš. Pobiranje so organizirali tako, da se vsak kraj pbrazdeli v odseke, v katerih za to odločene osebe vsak teden poberejo prispevke. Na leto se nabere na ta način ! milijon in 40.089 avstrijskih šilingov, to je 8 milijonov 320.900 Din, ki se porabijo za to, da se rešijo otroci, ki so v ne-varnosti. Tudi pri nas so take potrebe,Ne zapirajmo svojih src, kadar prosijo razni zavodi in organizacije, ki skrbijo za zapuščene Ptroke! »Kar ste najraanj' šemu izmed mojih bratov storili, to sU meni storili«, pravi Kristus. Delo katoličanov v Brazilijl. KakO nai bo delo katoličanov ali »katoliška' akcija«, kaže n. pr. lepo Brazilija. Tam imajo v škpfiji Rio de Janeiro 445 kršč. organizacij, ki delajo za dejansko krščanstvo, kakor je to potrebno v naših časih. Te organizacije se delijo v moške in ženske. Zastopniki se shajajo vsak mesec in poročajo, kaj se je v pretečenem mescu storilo in sklepajo, kaj se ima v prihodnjem podvzeti. Kako delajo, se vidi iz naslednjega poročila lanskega leta. Odsek za posvečenje družin je napravil 32.917 hišnib obiskov in dosegel, da se je poveljavilo 4796 divjih zakonov. Odsek za dobrpdelnost je podpiral 56.650 revnih družin, jim je oskrbel v 47.487 slučajih zdravnika, 33.221 zdravila, 332.452 živila. Odsek za šole je vzdržal 60 šol. Kje je še naše katoliško delo! Novodobne zablode. Ko človek pozabi krščanstvo in njegove dve največji zapovedi: »Ljubi Boga nad vse; Ijubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, si pač poišče drugega bbga in ta je — žival. Po raznih ameriških, francoskih, angleških, nemških mestit. napravljajo za pse in mačke krasne grobovo in nagrobne spomenike. In kako sa marsi kateremu psičku in priliznjeni mački v naših časih dobro godi! Nek bogataš je napravil za svojega psa veliko božično drevo, na katerega je navesil - vse polno klobas. Po velikih mestih labko vidite imenitne gospe, ki hodijo na spre hode s svojimi psički, ki so pocesani in našopirjeni po najnovejši modi. In v teh mestih je veliko žensk, ki sirornaka niti ne pogledajo, ki v zakonu nočejo imeti otrok, a imajo zato kakegapsa ali mačko, ki jim strežejo boljše, kakor bi stregla kakemu siromaku ali colo lastnemu otroku. Kake grozne zablode! Ali še taka bitja zaslužijo irae človek? Pa to je človek brez Boga.