I Jo*-miski dnevni« H ' '-Mi a jenih državah r-mm* '4 - tH vse Mo •.. $S.0t $ •i Ima lO.OuO k^rocnikov| 11= U The onl£ 25io*e&ia< da'. In th§ I s^iec nE , t: list sio^oikih deia?ee? ? AmeriM 4ssueQ every day stated ^ | Sundays and Holidays s- gMLRTOlf FmiWl: 4f87 OOETLANDT. latere* ai »econd-OIa«, Matter, September M, 1908, at the Fort Offee at X«w York, ». Y, mi« tka Art of Oongnm of Karek S, 187», TELEFON PUilKl: 4U7 COETLAMBm NO. 295. — ŠTEV. 295. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 16, 1915. — ČETRTEK, 16. DECEMBRA, 1915. VOLUME IHTI «-4 LETNIK XXTT1 GRŠKI KRALJ KONŠTAN TIN JE JAKO NEVARNO ZBOLEL ANGLEŽI IN FRANCOZI SO SE V LEPEM REDU UMAKNILI, BIVŠI BOLGARSKI MINISTER PETROV GOVERNER SRBIJE. "Ancoiia" nota. NEKATERA POROČILA PRAVIJO, DA SO BOLGARI ŽE NA GRŠKIH TLEH, NEKATERA PA ZATRJUJEJO, DA BOLGARI NE BODO PREKORAČILI GRŠKE MEJE. — AVSTRIJSKI KONZUL JE NAROČIL AVSTRIJSKIM PODANIKOM, DA NAJ SE IZSELIJO IZ GRŠKE. — KONEC BLOKADE. — NOVA ZAVEZNIŠKA FRONTA. — ZNAČILNA IZPOVED OČIVIDCA. — BOLGARI OČITAJO ZAVEZNIKOM BARBARSTVO. — VROČI BOJI MED AVSTRIJCI IN SRBI JUŽNO OD PLEVLJA. ZAVEZNIŠKA POROČILA. iz Soluna brzojavko, da je grška Francoske zadnje straže so bi- vlada prepustila zaveznikom vzlio-j le v neprestanem stiku s sodni del grške Maeedonije za nji-j vražuikoiu in so imele ogromne Pari«, Francija, 15. decembra.! bo ve opcraeije proti Bolgarom ii; j izgube. " Matinov" dopisnik v Solunu i Nemeeui. Bolgarski poslanik jej Z veliko večjimi napori so se umaknili Angleži iz Doraina. V bližini Ktrumiee so se zapletli ; Bolgari v bitko in izgubili pri tej priliki veliko svojih topov. V Solunu je vse polno vojaštva v pristanišču je pa več sto transportnih ladij. V neposredni bližini mesta stoje bolnišnice, v katerih imajo ranjenci zelo dobro postrežbo. (.Jrška vlada je zapovedala vsem svojim četam. da se morajo umakniti izpred Soluna. V Makedoniji in v Stari Srbiji ni sedaj nobenega zaveznika več. Na grškem ozemlju. je sporočil, tla so bolgarske čete r«'kel v nekem javnem govoru med pri Strumi prekoračile grško uie- drugim tudi sledeče: jo in da so dospele na grško o- Mi s,u<> bili prepričani, tla bo zemlje. ^ vladalo med grško in bolgarske . vlado zelo prijateljsko razmerje Konec blokade. " Bolgari se tega prijateljstva zave- dajo in se bodo ustavili pred grško mejo. Bolgarom in Nemcem Pariz, Francija, 15. decembra. Atenski dopisnik "Timesa7" je brzojavil, tla so se poslaniki zaveznikov včeraj dolgo časa posvetovali t grškim min. predsednikom Skulndisom. Po tej konferenci je bilo razglašeno, da bodo zavezniki v najkrajšem času o pu&tili blokado grških pristanišč in da bodo izpustili vse grške la-dije. katere so imeli internirane v svojih pristaniščih. Kralj Konstantin je zbolel. London, Anglija. 1"». decembra. s, m j* Oespolo poročilo, da je grški kralj Konstantin tako obolel, cIh ne iuore zapustiti postelje. Zdravniki upajo, da bo v kratkem čuku okreval, če se bo za ča-sa bolezni čuval in s*; ne bo preveč razburjal. Nasvetom ali so mu. iia je veliko boljše zanj. če Že vsaj nekaj dni n« sprejme nikogar v avdietiei. 'irski socialisti so izdali mani test. \ katerem pozivajo grško vlado, da naj *•■ pridruži zaveznikom. Po njihovem mnenju bi bilo s tem enkrat za vselej konce vsa-k« j;!t slepomišenja. Uprava Srbije. Pariz. Francija, 15. decembra. Havasova agentura je dobila iz Aten poročilo, da je bil imenovan bivši bolgarski ministrski predsednik Petrov generalnim inšpekto-ri*in St;ire Srhij«-. fi.-ti. Kutingsev post«! gem-ralni nadzornik Maeedonije. Avstrijski konzul. Pari«, Franeija. t5. decembru. Tem psu so sporočili i/, Soluna, da uu svetova I t a mošnji avstro-ogrttki konzul avstrijskim državljanom prejkoniogoče oditi iz dežele. I/, tega je razvidno, da je za-\ladalo med Avstrijo in Grško precej napeto razmerje. Avstrijci in Nemci se že pripravljajo na odhod. Nova zavezniška fronta. popolnoma zadostuje, če preženejo zaveznike iz Maeedonije in Srbije. S tem bo njihova naloga rešena. CJršk* pa ni samo naša prijateljica. ampak je tudi zelo naklonjena zaveznikom. Da je ta naklonjenost velika, je razvidno iz tega. ker jih je sprejela v svoje o-zemlje. C'e bo grškemu kralju dopuščalo zdra\ lj<'. bo obiskal ples, ki ga bo priredil na carjev rojstni dan ruski poslanik. Volitve na Grškem. Pariz, Francija. 15. decembra. Vsi grški socialisti so se začeli zavzemati za Venizelosa. Grško časopisje pravi, tla socialisti ne bodo prej mirovali, dokler se ne pridruži grška vlada zaveznikom. AVSTRIJSKO- NEMŠKO- BOLGARSKA POROČILA. Pariz, Francija. 15. decembra, rail. Iz zadnjih brzojavK. ki so do- Unpehi nemških čet. Berlin, Nemčija. 15. decembra. —Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča, da Nemci in Avstrij-ei še neprestano zasledujejo Srbe. Južno od Plevija se je vršila velika bitka, v kateri so bili Srbi popolnoma poraženi. Pri tej priliki so vjtli Nemci več sto srbskih vojakov. Nemogoče. Berlin, N emcija. 15. decembra. — Neniši vojaški strokovnjak major Mohrat pravi v nekem svo-jem članku med drugim tudi sledeče : Zaveznike sem smatral za veliko bolj pametne kot so v resnici. Nobenemu izkušenemu poveljniku bi uiti v glavo ne padlo, da bi izkrcal čete v Solunu in iz Soluna pomagal Srbom. Zavezniki so prav dobro vedeli, da ob Vardarju ne bodo ničesar dosegli, kljub temu so pa žrtvovali na tisoče in tisoče vojakov, in to brez vsake najmanjše potrebe. Za popolen fiasco j« ! odgovoren francoski general Ser spole i/. Aten, j<> razvidno, da soj razširili zavezniki svojo fronto od j Soluna do Kukusa, ki leži severno} o«I pristanišča. Francoski in an-1 .... i gir.ški vojaki se v lepem redu u- mikujo. ter vozijo ve« vojni material in živila seboj. Bolgari so bili prepričani, tla bodo zaplenili veliko množino vojnega materiala, pa razen par ti^o«"- jetnikov ničesar niso dobili. Atensko časopisje je mnenja, da ne bodo niti nemške uiti bolgar "k čete prekoračile grškega o zemlja. Pri (rex gel i je koncentriranih (j bolgarskih in pel nemških divizij. Grške čete so dobile strogo povelje, da n< smejo priti z l>olgar*ki-mi četami v nikak konflikt. Vsako nepravilnost se mora sporočiti grškemu vrhovnemu poveljniku ki irnu edini pravico o takih stvareh odločevati. Barbarstvo. Berlin, Nemčija, 15. decembra. 17. nekega uradnega bolgarske ga poročila je razvidno, da so Francozi, ki i»o se umikali iz Srbije. požgali vse vasi in odvzeli prebivalcem vse, kar so imeli. Ubogi ljudje morajo sedaj preuočevati pod milim nebom, ker jim primanjkuje hrane, jih je veliko že lakote pomrlo. Grška in zavezniki. London, Anglija, 15. decembra. — lieu ter jeva agentura je dobila Izpoved očividca. Sofija, Bolgarsko, 14. decembra. — V nekem solunskem časopisu je opisal neki očividec umikanje Franeozov in Angležev. V poročilu, ki je izvanredno zanimivo. pravi med drugim tudi si«, d t če: Angleži in Francozi so uporabili vso svojo strategično znanost, da so se umaknili. Seboj so vzeli j ves vojni material, vsa živila in skoraj vse ranjenec. Topove so transportirali s tovornimi vlaki in razdejali za seboj železniško progo. Rumunski hujskači na delu. Bukarešt, Kumunska. 15. dec. Te dni je priredila Unijonistiena federacija " v petih mestih inter-vencijonistične shode z enakim , .programom. kakor pred tednom v Bukarešti. V Bukarešti pa je priredila "Liga za narodno edinstvo" zborovanje. na katerem se je izrekla za vladno politiko. Nemška politika v Avstriji. Na Dunaju so imeli posvetovanje zastopniki "Volksratov'' in so se dogovarjali o smeri bodoče nemške politike v Avstriji in o u-redbi jezikovnega vprašanj«. Kako bi lahko Rusija Bolgarijo napadla? Berlin, Nemčija, 15. decembra. <4Lokalanzeiger" poroča: — Ruinunski listi poudarjajo, da bi Rusija lahko napadla Bolgare, ne da bi kršila rumunsko nevtralnost. "V krcala bi čete v svojem donavskem pristanišču Reni ter bi jih mogla izkrcati zopet zapadno Si-listrije. Donava je mednarodna reka in JJumunija bi teh transportov ne smela preprečiti. Vojni načrti Francoske in Rusije. Po i4Petit Parisienu"' poroča Vossiehe Zeitung" o razgovoru nekega specijaluega poročevalca z ruskim ministrskim predsednikom Goremy kinom. Ta je izjavil, da je edina težava za Rusijo oboroževanje in opremljanje vojske. Ta problem pa bo v najkrajšem času rešen. Ruska sredstva se dan na dan množe. Novinci se vežbajo in ni več daleč trenotek. ko bo stopilo nekaj milijonov mož na bojišča. A' Rusiji misli vse le na vojno. Stranke so edine v tem. da se prelože politični boji na čas po vojni. O francoskem oficijalnem razpoloženju piše "Lokalanzeiger", da je izjavil Briand zastopniku 'Journala'', da ima nova vlada fcti vojni program, kakor prejšnja. namreč. zii.jgati in napraviti mir ter uničiti militarizem. Riga. Petrograd, Rusija. 15. dec. — "Novojc Vremja" javlja, da so bdi -a Rige izgnani a- vzhodno Sibirijo župan Bulmeringk. načelnik mešeanske milite Grossmann in vodja mestnih gasilcev Schuhmer, češ, da niso zanesljivi; ROJAKI POZOR! Ker nam letos nikakor ni mogoče dobiti PRATIK iz starega kraja, opozarjamo vse cenjene rojake in rojakinje, da naj pridno naročajo mai Koledar. Predsednik Wilson bo začasno poveril vse državne posle drž. tajniku Lansingu. Washington, 1>. t'.. 15. decembra. — Predsednik je danes izjavil. da bo za časa svoje ženitve in poročnega potovanja poveril vse državne posle državnemu taj niku Lansiugu. Včeraj se je dolgo časa posvetoval in mu je dal vsa potrebna naročila. Glede parnika "Aneone" mu je naročil sledeče: A ko Avstrija odgovori, da ne ve, kakšno stališče so zavzele Združene države napram postopanju podmorskih čolnov, ta izgovor nikakor ne bo zadostoval. Ce je kapitan podmorskega čolna vedel, da kliče '1 Ancoua na pomoč, bi je ne smel potopiti. Dosedaj se še ne ve, kaj bo napravila Avstrija. Nemci zatrjujejo. da se bo uklonila, ker ima v Ameriki veliko interesov in se zanje zelo boji. Ženeva, Švica. 15. decembra. -Ko je dospela ameriška nota na Dunaj, je sklical avstrijski min. predsednik Burrian poseben min. svet. Pri tej priliki so se ministri posvetovali, kakšen odgovor naj dajo Zdr. državam. Avstrija bc odgovorila tekom prihodnjega tedna na noto. Žolta knjiga nizozemske vlade. Haag, Nizozemsko. 15. dee. — Žolta knjiga je izšla. Med drugim vsebuje besedilo izjave nevtralnosti. poročilo o prekoračenju meje pri Vaalsu s strani nemških čet. poročilo o postopanju bojujočih se morskih sil proti nevtralni trgovini in nevtralnemu plovstvu nadalje poročilo o korakih vlade, da dobi odšodnino za neupravičeno ustavo nizozemskih ladij, nadalje poročilo o nemškem minskem polju v Severnem morju v višini plitvine Doggerbank. kratko poročilo o torpediranju parnika 'Kadwik:\ iu o izgubi parnika "Alcor" ter poročila o uničenju ustavljenih holandskih ladij in c zračnih napadih na nizozemske la-dije. — Druga poglavja govore o vprašanju nizozemskega blaga na vplenjenih ali v nevtralnih pristaniščih ležečih ladijah bojujočih se držav, o pridržanju posadke ho landske ladije "Egberdirta" in parnika "Flora"' na Angleškem. vsebujejo nadalje poročilo o tež-kočah, ki jih dela Nemčija holand-skemu ribarstvu, poročilo o aretaciji podanikov bojujočih se državna holandskih ladijah, o letalih, ki so se pokazala nad nizozemskim ozemljm in končno o zaplembi nizozemskega blaga s straui nemške vlade v Belgiji. Kitajska. Novoimenovani vladar Kitajske, Yuan Slii-Kai. je danes sporočil ameriškemu časopisju, da je postal vladar ustavne monarhije, ter je-navedel tudi vzroke, zakaj, da je storil ta korak ter zavrgel republikanski značaj dežele. Rekel je, da so zastopniki kitajskega ljudstva spoznali, da re» publika ne prija značaju kitajskega ljudstva še za sedaj, da i je, da se tudi ne ujema z zgodovino njih dežele Zatrjeval je. da bo delal le s pomočjo in voljo narodovo in da je bil enoglasno izvoljen od svojih podanikov. Dalje pravi, da so bile razmere med Kitajsko in Združenimi državami vedno prijateljske ter izraža upanje, da bo ostalo tako tudi v bodoče, da bo kot monarlt skrbel in se trudil, da se še bolj zbližajo industrijske in trgovske zveze med obema narodoma. Fordova družba. Kirkwall, Orkney otočje, 15: decembra. — Danes zjutraj je dospel sem parnik "Oscar II'', na katerem se nahaja Fordova družba. Mednarodni odbor za mir je sporočil po svoji predsednici; da sekcija ne bo sprejela Fordove družbe ter da tudi glavni stan v Amsterdamu nima s Fordovo družbo nobenega stika. - Nov vojni kredit. Govor nemškega državnega zakladnica rja o nemških financah Nemčija potrebuje denarja. Berlin, Nemčija. 15. d-eembra. — V svojem govoru, ki ga je imel včeraj v državnem zboru nemški državni zakladničar. je rekel, da so za nadaljevanje vojne odgovorni edinole zavezniki, ker še sedaj ne izprevidijo. da mora Nemčija konečno zmagati. Mi stojimo kakor skale v tleh naše domovine, — je rekel. — na stebrih angleške -države so pa zapisane besede: Mene. tekel, up-harsin l Zatem je državni zakladničar pojasnil finančno stališče Nemčije in zahteval 10.000.000.000 mark novega kredita. Dosedaj je stala vojna bojujo če se države silne svote denarja. Na Nemčijo pade samo tretjina skupnih stroškov, na zaveznike pa ostali dve tretjini. Nemčija ni nikjer iskala posojila, ampak jc dobila skoraj ves potrebni denar v okrožju svojih mej. Angleškemu zunanjemu ministru gotovo ne bi nikdar več padlo v glavo, tla bi ponovil trdite*' katero je izrekel pred vojno: Anglija ima skoraj iste stroške, či se udeleži vojne kot če ostane nevtralna. Držami zakladničar je nadalje tudi rekel, da je Nemčija odprla železna vrata pri Donavi in da je zanjo izvanredno velikega pomena, ker je sedaj v neprestani zvezi z vzhodom. Zavezniki so izgubili štiri ae-plane. Berlin, Nemčija, 15. decembra. — Danes je bilo tukaj oficielno sporočeno, da so izgubili Francozi in Angleži v Franciji zopet štiri zrakoplove. Zrakoplove so izstrelile iz zraka nemške lahke baterije. Protirusko gibanje na Finskem. "Magdeburger Zeitung" poroča iz Stockholma. da se protirusko gibanje na Finskem vedno bolj širi. Finski župani se branijo, izvršiti od generalnega gubernatorja izdana povelja glede novačenja. Francoski in angleški listi o Ru-muniji. Berlin, Nemčija, 14. decembra. Francosko in angleško časopisje kritikuje postopanje Rumunije ter prihaja do zaključka, da je Ru-vjunija definitivno resignirala za skupnop ostopane jz entento. Listi napadajo ententno diplomacijo, ki svoji nalogi tudi tu ni bila kos. Strelni jarki. Strelni jarki igrajo v sedanji vojni zelo veliko nlogo. — Kakšne bodo vojne v bodočnosti. ■ _ _ __ _ Do sedanje vojne so se zavarovale države druga proti drugi s trdnjavami. Take trdnjave so stale ogromne svote denarja, opremljene so bile z najboljšimi topovi in v vsaki je bilo več tisoč mož posadke. Sedaj se je pa izkazalo, da trdnjave nimajo v vojni skoraj nobene važnosti. Največje ruske in avstrijske trdnjave so padle po pardnevnem obleganju. V sedanji vojni igra glavno vlogo strelni jarek. Nekatere države so eelo sklenile napraviti po vojni ob svojih mejah strelne jarke, kar bi bilo veliko cenejše in veliko sigurnej-še. — Kakorhitro odide vojak na fronto, ne stanuje več v vojašnici ali v hiši, pač pa v strelnem j ari ti. V jarkih imajo skromne postelje, peči. skladišča itd. Natančen popis streluega jarka najdete v našem Koledarju. Slovensko-Ameriški Koledar obsega razen tega tudi veliko poučnih člankov, lepih povesti, raznih popisov in cel kup šale. — Opremljen je s krasnimi slikami. Rojaki, naročite si ga. dokler zaloga ne poide. Stane samo 35 centov. Naročite ga pri: SLOVENIC PUBLISHING CO.. 82 Cortlandt St., Mew Yazk, N. 7. French odpoklican. Rusi v Perziji. Angleška vlada je odpoklicala1 Čete pod poveljstvom generala Sa-vrhovnega poveljnika na Franco- manova so bile poražene. Vroči skem in v Flandriji. boji pri Kut-el-Amari. London, Anglija. 15. decembra. — Nocoj je izdala oficielna poročevalska agentura sledeče poročilo : Angleško vojno ministrstvo je odpoklicalo vrhovnega poveljnika angleških čet v Flandriji in Franciji Sir Johna Frencha in imenovala njegovim naslednikom generala Sir Douglasa Haiga. V poročilu je nadalje tudi o-menjeno. da French ni izpolnjeval svojih dolžnosti, in da je marsikaj napravil, česar bi nikakor ne smel. French je postal sedaj maršal in vrhovni poveljnik cele angleške armade. Sir John French se je bil posebno proslavi! v bursko-angleški vojni iu je veljal od onega časa za najbolj zmožnega angleškega poveljnika. Lahko se reče. da bi tudi v Franciji veliko dosegel, če bi imel popolnoma prosto roko. Kmalo. ko so prišli Angleži v Francijo, so nastali med njimi in Francozi veliki prepiri. Pri vsakem porazu so zvračali drug na drugega krivdo in drug drugemu očitali nezmožnost. Sir Douglas Haig je star 45 let in je na glasu kot eden najbolj zmožnih angleških generalov. V sedanji vojni se je večkrat odlikoval. Von Papen in Boy-Ed. Nemška vojaška atašeja, stotnik von Papen in kapitan Boy-Ed, bosta zapustila 28. decembra s paru ikoni "Noordam"' New York. Washington. D. C., 15. decembra. — Angleško poslaništvo je dobilo danes od angleške vlade poročilo, da nemška vojaška a-tašeja lahko odpotujeta in da jima ne bodo delali Angleži na poti nobenih sitnosti. Obljubiti morata samo to. da se ne bosta udeležila vojne, ko prideta v Nemčijo. Vojaška atašeja sta baje s častno besedo obljubila, tla se bosta takoj po prihodu v Nemčijo, umakuila v popolnoma privatno življenje in da ne bosta imela nobenega stika z nemškimi vojaški mi oblastmi. Nemci se zelo čudijo, ker je dala angleška vlada tako kmalo to zadevno dovoljenje. Ruske stranke na delu. Dunaj, Avstrija. 15. decembra. "Berlinske Tidende" javljajo iz Petrograda, da je sklenil napredni blok. naj imajo njegovi člani, ki pripadajo dumi ali državnemu svetu, skupno seje z raznimi odseki in parlamentarnimi komisijami. da bi ne počivalo vse politično delo v času. ko ne zboruje ne duma. ne državni svet. Prva teh spj je bila pod vodstvom barona Mallerja Sakomelskega v morna-rični palači, kjer so se člani bloka posvetovali z odsekom za prometne naprave. Za zborovanju je predlagal prejšnji prometni minister Nemešajev. naj se v Moskvi ustanovi velik skupen urad. ki bo kupoval materijal in stroje. Vsi <. decembra. General Townsend. ki poveljuje Angležem pri Bagdadu, je sporočil angleškemu vrhovnemu poveljniku v Mezopotamiji, generalu Nixonu, da je 12. t. m. porazil močan turški oddelek. — General Nixon je dobil zadnji čas precejšnja ojačenja. Prohibicionisti na delu. Odbor Protisalonske Lige je naprosil neuvorškega župana, tla naj ne izda za letošnji Silvestrov večer nobenih nočnih licenc. Svojo prošnjo utemeljuje odbor s tem, da pridejo v takih večerih na površje najslabši elementi iu tla .-u skoraj ne spodobi zabavati se. ko divja v Evropi tako strašna vojna. — Francoski pesnili umrl. Pariz, F rancija. 15. decembra. • Tukaj je umrl danes znani francoski pesnik Auguste Germain. Rojen je bil leta 1^7'J. Vest iz Italije. Rihardu Wagner ju so hoteli postaviti spomenik v Italiji ter so zbrali že precejšnjo svoto, katero porabijo sedaj v vojne namene, češ. da za nemške spomenike ni prostora v Italiji. Pozor, pošjjatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno Dre-ko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznarja-jo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in doloma v PRIMORJU. — Za dal ISTRE, KRAN JSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih ras« merah. Od tukaj se vojakom ne moro denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlji sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo n njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in oni osebe, kateri se ima izplačati. Gen«: K i K $ 6.... .90 120 17.80 10.... 1.65 j 130 ... 19.25 15...« 2.40 140... 20.75 20.... 3.15 150.... i?. 20 25____ 3.85 160 ... 23.70 30.... 4.60 170,... 2 o. 20 35,... 5.35 180 ... 26 65 40.... 6.10 190.... 28.15 45, 6.85 200.... 29.60 60____ 7.55 250___ 37.00 56.... 8.30 300..M 44.40 60____ 9.05 350.... 51.80 65.... 9.80 400..., 59.20 70.... lO.tO 450.... 66.61 75.... 11.25 500.... 74.ro 80.... 12.00 • 600.... 88. S0 85____ 12.75 700.... 103.60 90.... 13.50 800.... 118.40 100.... 14.B0 900 ... 133.20 110 ... 16.30 1000 .. 147.00 Ker se cene sedaj jako spremi* i naš oglas. j TVRDKA FRANK SAKSER, 182 Cortlandt St, New York, N, & ____ V -o, - . S^r: -v-. ..... ' " ' -----, r *m nmu" Oaih ) 1 viisi »ad ^u-Usbed by «5« PiiblishLKf Co. i* corporation.) t tJ * SAX3ER rre*«ient. t - IS Bt-N£J)IK, Treasurer %> jf Boaneea of the corporation ftddrt:*dea of above officers : " unit Street, Borough of Mac Mi sami vemo. da ni vse zlato,' kar vidimo tukaj. V gotovem ozi-ru smo bolj sužnji, kakor smo j .kjerkoli. Iz tega pa še ne sledi, da bi morali biti nehvaležni ter se pustiti izrabljati tujim interesom, ki smo se jih že zdavnaj otresli iu nimamo z njimi prav ničesar * skupnega ter se nanje spominjanj mo le z bridkimi spomini. Treba fcattao, Ner York City. S, Y. novih zapletljajev in vpra-j. ki so posebne važnosti za , ki s<) bili kdaj podaniki dru- kot begunci, ki so bili preganjani v svoji stari domovini oil raznih verskih prenapetežev t< :- n:> morali iskati varnega zavetja v tujini. V kasnejših dobah pa so bili drugi silnejši vzroki, ki so vodili ljudi vseh narodov semkaj. Razvedelo se je o silnih bogastvih. ki si* morejo pridobiti tu baje brez posebnega truda. Vsule so se cele množice srečolovcev. ]*os«lili so prostrane dežele po ameriškem zapadli, mnogi pa sc s.' porazgubili in poginili, ne da bi niogli doseči svojih ciljev in zlatih sanj, ki so jih gnale tako daleč iz doma. Minili so že bili verski boji v Kvropi in tudi na "deveto deželo'' ljudje ni^o več dosti verovali. V Evropi so se začeli v 19. sto-■"tju mesto verskih politični boji ljudje so se začeli izseljevati radi političnih zatiranj in našli so v Ameriki najpripravnejše zave-Ker je prišel kapitalizem v pi na višek svoje sile in je zadobil velikanski upih- tudi na političen razvoj narodov, je vse to rodilo zelo slabe posledice in nezadovoljnost med narodi. Za-eelo so je pogubonosuo tekmovanj' med narodi, namreč med bogastvom po-uiueznih narodov. Ker doma v Evropi že niso več niogli dobiti trgov in odjemalcev •/a svoje izdelke, so se potegovali za te v inozemstvu, med narodi, 1 i sit bili na nižji stopinji, kakor pa evr<»pejski. In to je dalo povod vsega sovraštva med narodi. Iz sne škodoželjnosti in zavisti so se z;:'"•••le države oboroL»ati, na ljudstva, ki >o jim pravili, da je narodnost v nevarnosti in podobne reči, pa je padlo v>e breme, ta ko, da so vi nižji sloji morali iskati pomoči drugje, ker je doma ni-mogU dobiti. Politično in gmotno sužnji, so se zatekli v Ameriko. Tu v. n šli politično svobodo in tudi gmotno so si mnogi opomogli. Nekateri so pomagali svojiui domovom v starem kraju, drugi pa so ostajali tu ter se čisto uži-vili v te razmere. Vsi je bilo dobro do sedanje vojne, ko so se nenadoma pojavile težkoče. Razne države so začele izrabljati svoje nekdanje državljane eelo tu v tej deželi iu jih uporabljali v svoje namene. Vsled zahrbtnega delovanja teli držav in njenih zastopnikov v tej deželi ao nastale razne stranke, ki so zelo ogrožale ugled in samostojnost Združenih držav. _ . H I Pittsburgh, Pa. — Zadnji teden je bil priobčen v Glasu Naroda dopis iz Imperial, Pa., glede nekaterih delnic, ki jih je nekdo prodajal tam in pri katerih je bilo večje število naših rojakov opeharjenih. Ker dopisnik ni omenil imena dotičnega Slovenca, ki je delnice prodajal iu ker bi vsled zamolčanja istega tudi drugi zastopniki, ki potujejo za dobra podjetja, mogli biti oškodovani, naj omenim, da dotični, ki je delnice prodajal, je neki Herman Thomann od firme Jolm Moore &. Co., ki je propadla. Delnice so bile od Amber Oil Corporation, ki je s tvrdko Moore vred propadla, Dosedaj mi še ni znano, če bodo naši rojaki kaj dobili nazaj ali ne. Vse pa kaie. da ni nobenega upanja. Naše rojake bi opozoril, naj se nikar ne spuščajo v take špekulacije in ne kupujejo ni-kakih delnic. Svoj denar tiaj raje nalože v kaki dobri banki, kjer jim bo vedno na varnem. Toliko v pojasnilo. — Poročevalec. Grass Valley, Cal. — Tukajšnji slovenski živelj zelo narašča. Dokaz temu je, da so bili v enem dnevu krščeni tiije slovenski o-troci. To so Frank Petač ter John Kolar, ki so dobili vsak po enega sina, ter Joe Škof, ki je dobil hčerko. Da smo se ob tej priliki zbrali vsi Slovenci, je umljivo. Da smo se prav dobro zabavali, mi n". treba še posebej povedati, ker je bila to nekaka prva slovenska družba v tem kraju- Slišali smo razne slovenske pesiui in smo tudi malo zalili z jeemenoveem. Gospa Skof pa je ta dan tudi pokazala, kaj da premore njena kuharska umetnost. Sedaj, ko nas je tu že precej Slovencev, bi že v kratke n času začeli misliti na ustanovitev kakega podpornega društva. Oni dan je sicer eden sprožil misel, da bi si ustanovili pevsko društvo, a drugi se oglasil, češ, da med peti in piti ni veliko razlike, iu tako bo menda ostalo še pri starem. Spomnili srno se tudi uboge Zupanove družine ter ji v pomoč zložili skupaj $6.50. Delavske razmere so normalne. Delamo vsak dan, to pa menda zato, ker iz te rude ulivajo svetle, blišeeee cekine, ki jih vedno povsod primanjkuje pri nas. Še celo milijarder John D. Rockefeller jih nima nikoli zadosti. Pred kratkim so nam naznanili delodajalci, da nam bodo s 1. 4ee^nibrom toga leta zvišali plačo za 25^ na dan, tako da bodo dobili nakladalci rude po £2.50 ter $2.75 na dan za osem-uruo delo. delavci pri strojih pa primeroma več. Seveda je umljivo. da se tudi brezposelnih tukaj ne manjka. V svoji sredi smo imeli tudi slovenskega fotografa, ki pa nas je pretritro zapustiL P_o- Gozd je ponehal in stopil sem na piano. Na desni se dviga hribček in na hribu bela cerkev z visokim in tankim stolpom. Na levi, spodaj v dolini, leži pred menoj moja rojstna vas. Sedel sem na podilo smreko ob koncu gozda ter se zagledal na te znane, drage kraje. Solnce, ki je stalo približno na poldne, je ožarjalo vso krajino. Rdeče barvana streha cerkvenega stolpa je blestela kakor oblita s krvjo. Pozlačeno jabolko in križ pa sta gorela — a ta plamen je bil pritajen in hladen, povsem različen od one žerjavice, ki v njej blestita in gorita julija in avgusta meseca. V dolini so se belile hiše. Pri nekaterih se je iz dimnikov vil te-nak dim; v vijugastih krogih se le dvigal v višino ter se v vzdu-hu izgubljal. Pri nekaterih hišah pa ni bilo opaziti nikakega življenja. Vaščani so bili menda več i noma v vinogradih, v trgatvi. V potoku, vijočem se med travniki. so se mirno in tiho kopali solnčni žarki. Le zdajinzdaj se je. kakor v tihem snu, sicer mirno površje zazibalo ter zazibali so se in vztrepetali so tudi solnčni prameni ter se odbili, kakor bi se odbijali od ogledala. Vseobčni molk in otožno tišino je motilo le klo potanje mlina malce pod vasjo. Gozd za menoj se je gibal na lahno kakor pogreznjen v globoke misli; šumel je pritajeno, kakor bi se bal, da koga nadleguje in moti. Nad njim je plaval soln-čen. a že precej hladen oktobrski dan. Listje je porumenevalo in odpad do. Sklonil sem glavo ter si jo pod pri /. desnico. Pred dušo so mi stopali nekdanji dnevi. Nekaj velikega, nekaj neizrekljivo lepega in sladkega je v naši mladosti. Kakor plaka človeštvo po svoji zlati dobi, o čigar sreči govore sporočila vseh narodov, ki jo ovijajo pesniki s čarom in žarom neskaljene zadovoljnosti, tako plakajo naše duše po naših mladih dneh. Nasujte nam na pot našega življenja kupe zlata kot eeuo, naj pozabimo svoje mladosti — jedva se bomo ogledali na to bogastvo in naša noga bo preko njega hitela nazaj k večjemu bogastvu naših brezskrbnih mladostnih let. Z neodoljivim hrepe-tanjem stegamo roke po njih — in ko bi nam bilo pripuščeno vrniti se v njihov solnčni, srečni raj, bi se kleče na kolenih vračali; nobena steza bi nam ne bila prestrma, nobena pot ne prekameni-ta; čez trnje bi stopali in ko bi nam od težke hoje krvavele noge, bi naše duše radostno prepevale; in v blaženi hvaležnosti bi poljn-bovali težavne steze, ki bi se vračali po njih; — a sedaj naše solze, izplakane v boli za odbeglo mladostjo ter njeno srečo in nedolžnostjo. padajo le na puste ceste, ki nas vodijo daleč strani od nje. a nas nikdar, nikdar več ne privedejo nazaj k njej. A nekaj nam je vendar ostalo izza onih dni, nekaj, kar hranimo varno skrito v srcih in dušah — skrbno in globoko, boječ se, da nam življenje morda tudi tega ne bi vzelo in ugrabilo. In pridejo trenutki, ko se po-gi-eznemo globoko tja dol v skrite globine, v ono bogato zakladnico. In iz njih dvigamo marsikak biser — dragocene spomine; soluč-in in temne, vesele in bolne — a vsi so nam dragi in ljubi. In jaz sem jih tedaj dvigal obilo iz bogatih globin moje duše. Nisem sedel še dolgo, ko zatrepeta po čistem vzduhu tenak glas. Čez hip se mu pridruži drugi, takoj tretji: "bim-bam-bom, bim-bam-bom, bim-bam-bom... " Zvonilo je mrliču. AMMIVAD II Dn7nDT^ruž io Zdaj c'as za mobi- OLHITimftAnJI *—" itRunl lizacijo in organizacijo naše voj- __j^ke, ki mora b'ti nu-cna, da bomo j s tem morda preprečili stavko. V četrtek 23. dee. se vrši polsedmi uri zvečer v Beethoven Kje j Hali, 210 E. 5. cesta, New York City veliko zborovanje, katerega naj bi se udeležili vsi delavci v slamnikarski stroki. Isti čas bo tu- meval"lie'"'skrivnosti incesti!?1 Veliko ^orovanje Manhattan smrti in tudi onega, ki so zvonovi i f^eu,n" 66 f Nastopili plakali za njim. nisem poznal. A ^ni angleški m slovanski vendar mi je legala na dušo mrač- Pr? teJ se1 na otožno*. Zahotelo se mi je, da;^f50^10'ce se P^&lasi ge-bi zaplakal z zvonovi. ' |nerahl0 s^avko ^ ne* "A kako to. mamica, da tako praVle0 "lasovatl ^ umjski delav- plakajo? Ob nedeljah pa zvone^1'.0130281'^.1110^ake' da tako veselo.J' ^ Potopijo Millinery .V: Ladier . , - , v. ! 1 raw Hat Workers Lmon T.nen Ker tedaj zvone k masi, ne pa mrliču." e moj bratranec ANTON Kje se nahaja moj prijatelj AN-DREJ KOGOJ. Če kdo i/ 1 rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi javi. ali naj se sam oglasi. — .Tiicob Peternel, Box 2. Herniinie, Pa. • KOVAČ IČ! Doma je iz Ostrož-nega brda ua Krasu. Lansko le- Kje sta KRISTELJ PŠENICA 44 Če kdo umrje, tedaj pa. mo rajo plakati?" ''Da plakajo. se nam zdeva/" Hat Workers Union, Local 24. ali pa k uniji blokarjev Local 42. — Gospodarjem bomo še enkrat pole do- naše stališče in jim stavili j svoje zahteve. Če jih ne bodo lio-tteli sprejeti in če do dovolj gla- Samo dozdeva.' — A saj sh-,„„„ „ . . .. .. . . i i - • \i- • ;SOv generalni straik. bo štraik sim, da plaKajo. Ali vi ne slisite, - - J ' UUJ,i mamica. Slišim." "Glejte, tudi vi slišite!. II kaj ? "Ah, kaj vse Videl sem, da bi ljubše, če bi molčal. R Ali I proglašen. Podrobnosti sledijo v prihodnji številki. i , , t . Stavka pri tvrdki Geduld Bros zvonovi vedo, da je nekdo umrl.;. - n , * ^ _ . . u ' <-rosby Street, ki je trajala 17 kaj vse povprašuješ!?' ^T" r je.kollC?la »'. klavci materi bilo^ Pranje unije, višje place m enako razdelitev dela v ... ... .. . \s Sktm . slabih časih. Po dveh dnevih se nekaj časa utihnil ter le premi- . , - . . , , ., »i * i « i - • * , •, oglasi gospodar pri predseduiku sljeval. A ker mi je stvar bila za- --k-i , i . . ■•iiii • t\ oraiskih delavcev ter mu razlo-gonetna, mi m dalo dolgo miru. >; » - .. z: it . i i i • - li i- - zi, da ne more priznati unije. De-A kako bi pac plakali, mami- • „„ , • ,-T- , . , , .. , - , , ia\ci pa, ki so bili polni poguma m ca, ee bi ne vedeli, da je nekdo < •„„ , , , , bojnega duha, so zapustili delo ta- ' , . ... in stavka se je ponovila. Po Pa menda ze vedo. Li„k« < - i i ..... • . , , 'dobno se je zgodilo v tovarni ua Gotovo morajo. A ko jim le , , . . , XT J , - , - Broadway, koje gospodar J. pove.' .Nemara angelci — kaj me- ^ i i , -, ,, . i eil je podpredsednik Bosses As- mte, mamicav r, , .. . ... . , • .. sociation. Gospodarji so bili mne- Najbrz angelci. i, u i » 1 - -T-«. • - 1 - Ja' da botl° s svojimi triki raz- A kaj mislite, mamica, ce bi .i,.^--,- . , , rr . . t x" ♦ i * + i■ tlV0Jdi vrste delavcev. Tega pa m teta Mica umrli, ali bi tedaj tudi j ., . . ^ . . t))l.A kotali"' i ° doseS"f ker so VS1 združeni m tako plakali, »odločeni, da stavkajo, dokler ne ' Gotovo! — A da kai takega rm ' ... dosežejo zmage. V sledečih tovar po\p asujts. nah se vrši stavka za priznanje u- ^pet sem umolknil. Razmišljal , - - t , J , 1 i , i- i i t - i za višje place m enako razde sem. kako bi plakali zvonovi ob k^,. , - • X.-, - iltev v slabih časih: smrti tetini. Jhca je bila namreč. , , ... - . - . I ivanricli Bros., nredsedmk 'Bos-nrsa varuhinja in pestunja, vsi' „„ . • ,• , , ses Association. o9S Broadwav; otroci smo jo ljubili malone ka- raa t* ^ t* , T. ... -Jo\Mis W eil. 59t> Broadwav; kno- kor mater. In zato me je misel na i. > , , T> - , , i . »e! oc Jacobson, bib Broadwav; njeno smrt in na piakanje zvonov ™ -„.. t> . . _ * ' , , .., femer Bachrach, 03b Broad- po njej uzalostila. ...... 1 J '"aj 1 arnover Bros.. b4S Broad- to je bil v Lowell. W. Va.. kj pa se sedaj nahaja, mi ni zna-' no. Prosim cenjene rojake, ako, je kateremu znan njegov na-j slov. da ga mi naznani, ali pa' naj se sam zglasi. — Anthonia' Ilumar, G414 Spilker Avenue.I **Dajte, mamica, povejte mi, če way, (ta gospodar je zaposljeval bi stric kovač umrl, ali bi tedaj tn,]i niZl^ Ti 4 J on t r ,,, d tudi otroke); 11. farnower. 202 n n, , - t - , - ~ ! Green Street; Ii. Galano. 2S \V. ludi. A saj so stric kovač sc IIouston ytreet zdravi. *'ln če bi jaz umrl, ali bi plakali tudi za menoj — kaj. mamica !,J "Pusti me vendar že s takimi vprašanji1 Policija aretira vsak dan kakega stavkarja. a delavei se tega ne ustrašijo, ker vedo, da jih varuje unija z vsemi mogočimi sredstvi. "V si oni, ki so prosili za sprejem ,, . - , - „ v unijo, se prosijo, da plačajo pri- J lat en n obraz se jc zresnil. Za-' -i,- u , . , . . , . . . stojbmo kakor hitro mogoče, ker jnija mora imeti tudi denarna sredstva, da se č:i-i uspešneje b» in poteguje za sv je delavce m njihove pravice. Oni, ki še niso člani unije, naj se .oglasijo takoj v linijskem uradu na 62 E. 4th Street ter se pri- zdelo se mi je, da je mamica žalostna. Zato sem molčal ter pomi-šljal, kako bi plakali zvonovi za menoj. Začeli bi z najmanjšim; deci vedno začno z najmanjšim, mi je rekla nekoč teta Mica. "Bim-bim. bim-bim", bi trepetal z line tanki glasek. In kakorj ne bi mogel več zadrževati svoje žalosti, bi se mu čez malo hipov SANATOGEN DOBROTNIK ČLOVEŠTVA KRI ! Dosežejo oni, ki se zdravijo pridružil drugi: "bam-bam, bam' Moč ! z evropskimi zdravili, ker so baur kakor svojo Vmes pa bi klenkal mali. Zdravje ! najbolja. Posebno Sa-bi drug dragemu tožila natogen je pravi čudež za vse bolehne. bol: "bim-bam-bim, bim-j slabotne in slabokrvne. 21.000 zdrav- \ S I I ! 4 4 A $ i \ l t JOHN MUX K/' Prvi je bil pred enim letom v Claridge, Ba.. dmgi pa v Portage, Pa. Prosim, da se mi javita, ali pa če kdo izmed rojakov ve za nj'i naslov, naj ira mi naznnai. — Matija lludovernik, Box Forest City. Pa. (1G-1S—12» \ Jacob Wachcic, i Cleveland, O. 16-18—12) i (i m plaht lekll-kov- do preje Knaus, slovenska modna veletrgovina s cev ei29 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. Kakor je rojakom v t'levelandu in okoliei znane, kupil modno trgovino od g. J. Knausa in isto tako prena nil. kakor se preje ni bila. odkar jt* trirovina stala. Posr lo se mi je nakupiti veliko zalogo zimskih ženskih skih sukenj. krii. volnenih jopieev sv.^-atc trov in drugo raznovrstno blago. Ker se bližajo Božični prazniki, bode gotovo vsak kaj potreboval. Ni vam treba čakati zadnjega dneva. W vaše koristi pričnite z nakupovanjem božičnih potivbA'-in in daril že sedaj. k.>r zadnji dan vam ne bode mogoče zJ.;\.ti blago tako lahko, ker bede v trgovini preveč opravila. Rojakom v elevelandski okolici, ki s<> pripeljejo s -str! karo in pridejo v mojo trgovino, povrnem vožnjo. Velika zaloga ženskih zimskih sukenj. vse velikost: in najnovejša moda. cene od ^o.T-*) naprej. Velika zaloga modernih ženskih kril iz volnenega in raznovrstnega blag;: od $1.35 naprej. Velika zaloga vsakovrstnih ženskih jopi v (sweaters) vsake barve in velikosti od 75'" naprej. Velika zr -loga vsakovrstnih otročjih oblek od 2.V" naprej. V zaloiri imam tudi krasne svilene krstne obleke. Velika izbera ž Tiskih in otročjih klobukov po zelo znižanih eenah. Velika zaloga deških sukenj in oblek od $1.25 naprej. Velika iz.l -Ta dekliških zimskih sukenj od $1.25 n-.prej. vs > velikosti. Velika zaloga ženskih svilenih oblek, razne barve in najnov j-ša moda. \'elika izbera svilenih in drugovrstnih ženskih bluz, cena od 5(K naprej. Velika izbera izvrstnih platnenih robcev za moške iu ženske. Želodi»ripravne za božiči :> darilo. Velika zaloga raznovrstnih modernih hlač. vse v liku sti .cena od 9S*4 naprej. ZA ŽENSKE. priporočam sledeče blago: spodnje perilo e.d "J")f" napre svilene šerpe od .*>0'-' naprej. ^Ia"ke in mufe od {)>'■' naprej: različne okinčane glavnike od 10' naprej: lepe u>nj.•••■ i: srebrne ročne torbice od 50'-' naprej: jf'jie namizn • prt i 25" naprej: lepe in trpežne svilene dežnike, lepe svilene usnjate rokaviee in še na stotine drugih. ";--pih in kori-' . rečij imamo v zalogi, ki so primerne za božično darilo. ZA MOŠKE. Lepe moderne srajee vsake barve in velikosti, eena o (pom. Lckarna). '" bom-bom-bomIn V vzdušneill kakor tudi druga garantirana zdravila spevu bi znanili svojo bol soseski, v skupni togi bi iliteli iu plakali:j "bim-bam-bim-bom... " To bi bila otožna pesem ob moji smrti! Toda — *'Mamica, ee bi umrl, ali bi tedaj slišal, kako bi plakali zvonovi za meuoj?" 4iSaj bi bil v nebesih." "V nebesih — seveda. A gotovo bi jih slišal tudi tia gor, kaj?': "Bi jih, bi." "In mislite, da bi bil žalosten, ko bi jih slišal tako plakati?'' (*Ah, to dete, kaj vse povprašuje! — A saj vsega tega ne razumeš. Ko boš starejši. Xo. nisem bil še mnogo starejši, ko sem prvič videl smrt in nejasno začutil njeno veliko skrivnost. Piakanje zvonov pa mi je postajalo tedaj že jasneje... (Pride še.) Rumunski intervencij onisti na delu. Iz Bukarešte javljajo: — Pred kratkim so priredili rumunski in-Poslušal sem, m tudi otožno tervencijonisti hod v Jassvju. ka-zvonenje mi je budilo spomine iz- teerga pa sc beležilo le malo za dni, prezrtih v tej dolini. jjudi Po zborovanju so priredili * * * obhode po mestu ter demonstrira- Jasuo in določno se spominjam: li pred redakcijami nevtraličnih vsakikrat. ko so tako krog pol- listov dneva pri fari zapeli zapeli zvo- za: Zeiodčne bolezni, ner-voznost, revmatizem, prehlajenje, spolne bolezni. zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni. S temi zdravili smo pomagali veliko rojakom, tako lahko tudi vam, ako se obrnete na nas. Na vsa vprašanja damo mi točna pojasnila o boleznih in zdravilih zastonj! S tem si prihranite denar in pridobite si ZDRAVJE. Priznalna pisma pričajo o tem jasno. Naročila se izvršujejo strogo zaupno. Pisma naslovite tako: J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis. novi, se je njih spev s čudovito To je kupčija! močjo mojmil moje mlade duše. Glasilo ogrsk. ""H poljedelskega Ves zamišljen sem poslušal te ministrstva poroča, da je neki lnli-enakomerno, otožno drhteče gla- nar v Bekcesabi lani kupil 2000 sove. Iz njih. mi je vedno zvenelo prašičev in zanje plačal 200,000 nekaj skrivnostnega, a te skriv- kron. Letos je te prašiče prodal za nosti nisem mogel pojmiti in ne 1,600,000 K. Ker ga je piča veljajo razvozljati. la 800,000 K, je pri 2000 prašičih Spominjam se, da sem nekoč zaslužil 600,000 kron. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest. da jo dne 5. decembra 1915 po kratki bolezni za vedno zaspal ljubljeni soprog iu oče JOSIP BUSS. Pogreb se je vršil dne S. dec. K zadnjemu počitku so ga spremili člani društev: Domovina S. N. P. J. in Sv. Petra J. S. K. J., katerih član je bi! pokojni; udeležila so se obenem tudi društva sv. Barbare in Zveza. Tem potom izrekamo iskreno hvalo za darovane vence pokojnemu. kakor tudi vsem, ki so se udeležili sprevoda ter izkazali zadnjo čast pokojnemu. Žalujoče ostale: Ivanka Russ, soproga. Marija in Helena^ hčerki. Thomas, W. Va., 13. dee. 1915. :-fr-* 11__— ^pgppppgpppPIBPPP^^*' V -----: —■ GLAS NAKOPA. 16. DECEMBRA, 1915. ■ "»"-v tffi al inks rdeče smrti- opisal Edgar Allan Poe. Glas Naroda" priredil F. R. D. •ine. Njeno nihalo je nihalo sem bi je drznila tako daleč, da si je nuje hinavce. Hinavee vseh hinav-' To je delo tiste.su predsednika tja z zamolklim, težkim, enako- nadela zunanjost Rdeče Smrti. — cev je oui. kateri upije med svet J. X., ki se pri vsaki priliki skli-rnim glasom. In ko se je po- Obleka je bila oškropljena s krv- cja jela za narod, mili slovenski euje na strani in točko pravil, s knil minutni kazalec na njej jo. in široko čelo in ostalo obličje narod, dokler je dobro plačan od katerimi se on strinja. Ce se na maknil enkrat naokoli in je imelo ravno je kazalo vse znake rdeče groze, njega. Ni mu pa dovolj, da je pla- seji še tolikokrat sprejme in odo-udariti uro. tedaj je prišel iz nje-i Ko je ugledal prine Prospero to ,-.an v dolarjih, ampak hoče imeti bri zapisnik, če on ne soglaša, se uih kovinastih pljuč nek glas, ki čudno prikazen, ki je svečano iio-,tucli čast! To je Janez Novak. 'ga še vedno lahko ovrže, je bil jasen in glasen in globok, to- dila med plesalci, se je sprva stre- Četrti odstavek pa popolnoma j janez> zakaj omenil, kje ie da tako Čudno poseben, da so god- suil od groze ali osnpnjenosti. po- tebi iu tvojim privržencem. bila ista absolutna večina člauov ei vsako uro prekinili s svojim tem pa je zardel od besnosti Mož, ki se pa ne strinja z vašim ua prvi!l civeh veljavnih seiah zal igranjem, da poslušajo ta glas. In| — "Kdo si upa7' — je hripavo smrdljivim delovanjem, sem pa tr]asii0 N V ' _ Seveda jaz ne} veseli plesalci so se ustavili sredi vprašal krog njega stoječe dvor-'j^ v katerega se brezuspešno za- plačujem te«a Gasila ker sem tava leka. Neka hipna negotovost se jane — "kdo se nas upa žaliti s ganjate. ko trdt, glave."da mi nikakor ne je polastila vse vesele družbe. In, tem norčevanjem , /grabite ga m Peti ^^^ o se popoluo-'gre v glavo, da bi mi kdo drugi .ločim še niso izzveneli zadnji zvo- razkrinkajte, da bomo vedeli, ko- ma strinja z uašim mnenjem. blago kupoval zoper mojo voljo in ki, se je moglo opažati, kako so ga moramo obesiti ob solučnem q pniski jnteruaeijonali še uisi'potem zaukazal da moram plačati P ■ib livjala J i«tj. je za ha • vojili tisfie f V i Mart" je že dolgo pu-j deželi. Se nobena kuga ako usodepolna, tako o-vri je bila njen pečat — n strahota krvi. Pojavile v bolečine, nenadna oiun--1U pa se je silno vlila kri po telesu, ki je že začela i. Škrlatne lise po telesu, 10 po obrazu žrtve, so bi-po telesu, ki je že začele soljudi in jo oropala vse In ves napad, razvitek in * bolezni se je završil v ure. rine Prospero je bil sre-■itrašen in bistroumen. Ko iio že skoro polovieo piv-i jogo V ill deželah je tisoč zdravih, laliko-ateljev izmed vitezov in im, in s temi se napotil samoto enega svojih gradov. Ta grad je bil veličastna zgradba, u- 0 prineovem lastnem, m okusu. Obkrožal ga visok zid. Vanj so bila -ilna železna vrata. — so bili prišli iu s seboj težke ovne in kladiva ii vse težke zapahe. Skle-nuieijo vsa sredstva, ki al uhod ali izhod, če b; hipno obup ali blazen 1 vili in vsem potrebnim d bogato založen. S taktnimi odredbami so bi-i varni pred vsakim na-i. Zunanji svet naj se bri ledtem pa bi bilo m-spa-»stiti se ter premišljeva-Vinc je poskrbel v obil- zabave. Plesa in godbe, in vina ni manjkalo, varnost je bila znotraj, je bila "rdeča smrt." koncem petega ali šeste-. odkar se je prine zaprl ■n/bo v grad. Doe i m je iga najbolj divje odzn-ibaviil princ 1'rospero itei jev na maške-\ < sciiei, ki je bila nenavad-košno prirejena, j prekrasnega je bila ta rada. A prej naj še opišem kjer se j.' vršila. Sedem I« /ivordeča. V tretji je bilo eno, tudi oboji pri oknu. Oe->J>ana je imela oranža sto po-in taka luč je svetila vanjo i belo — šesta vijoličasto. — soba pa je bila težko zagr-iu tapete iz črnega žameta le vse po stropu ter se spu-!"li po stenah ter se zgrinja-Aih gubah na preprogo, iz t . trine in enake boje. Toda v tej sobi barva oken ni so-■ z barvo okraskov. Stekla so ;rlat na — globoke, kivavo-larve. In v nobeni vseh teh t sobah ni bilo nikake luči tilke med Iesketajočim zla-i je bilo raztreseno tu in tam, viselo v bagatem razkošju »pa dol. Toda na hodniku, ki il v krogu krog soban, je stal »ti vsakega okna težek tri-s plapola jočim ognjem, ki pliral skoz barvana stekla o-r 7. bajnim čarom razsvetljenj. Na ta način je nudila vsa-nekaj razkošnega, očarujo-e v zapadni ali črni sobani činek ognjene luči. ki se je na temne zavese skoz krva-ia slekla, skrajno strahoten *r j • metal tako čudno-divjo luč a obličja onih, ki so stopili vajo, da jih je bilo v vsej družbi le iav malo. ki so bili dovolj drzni stopiti čez prag te sobane. V tej sobi je tudi bilo, da je sta-i ob steni velikanska ura iz ebe- HEHHHHII najlahkomišljenejšim obledela 1 i-.vzhodu na obzidju!" ca, kako so že priletni in mirni z! V vzhodni ali sinji dvorani je roko pogladili prek čela. kakor za- (bilo, kjer se je nahajal princ Pro-sačeni v svojih sanjah ali premi- *pero, ko je govoril te besede. Raz-šljevanju. A ko so zamrli zadnji legale so se naglas, po vseh sed-odmevi. se je zopet naselil vesel in mih sobanah, ker princ je bil od-brezskrben smeh v prej zbegano ločen, krepak mož in celo godbo družbo. Godci so se spogledali, kakor bi -e nasmihali svoji lastni razburjenosti in nespameti: šepetaje so so prevpile njegove besede. V tej sinji sobani je stal princ in krog njega gruča bledih dvorjanov, ki so se sprva napravili, ka- še drug drugemu opravičevali inj 1,1 y°teii obljubovali. da se prihodnjič ne;ki J« M1 ,)li2 bodo zmenili za glasove stenske slolu kor bi hoteli navaliti na usiljivca. izu njih. Ta pa j" sam bližje prinea z mogočnim. L usipal i>nKn r> ure. A potem, po preteku šestdesetih minut, se je oglasilo isto zvo-nenje iz ure in sledila je ista zba-ganost in trepet iu premišljevanje, kakor poprej. Toda. kljub tem stvarem, je bila zabava vesela in veličastna. — Knežev okus je bil nenavaden in poseben. Imel je dobro oko za barve in učinke. Ni se oziral na sam kraj in navade. Njegovi načrti so bili drzni in ognjeni iu njegova domišljija »e je je odlikovala po barbarski sijajnosti iu razkošno-sti. Mnogo jih je, ki bi mislili, da je bil blazen. Njegovi pristaši pa so vedeli, da ni bil. Potrebno je bilo, da ga je človek videl, slišal in /, njim občeval, pa je vedel vsak zagotovo, da ni bil blazen. Vsa zabava se je vršila pod njegovim osebnim vodstvom, in njegov lastni okus je dal maškeradui prireditvi poseben značaj. Vse je bilo fantastično, očarujoče, videle so se lepe postave z golimi nogami. Po vseh sobah, kjer se je gnetla številna množica, je bilo. kakor v sanjah. In vse te sanje so se družile z bajnimi zvoki godbe in z žarki skrivnostne razsvetljave, kal* se je vse zdelo kot odmev teh sanj. V gotovih presledkih pa se oglasi ura i/, ebenovine, ki stoji v sobani iz žameta. Iu potem. — vse j.- tiho za hip. vse zamre raz-ven zvoka ure. Sanje otrpnejo in zmrznejo za hip tam, kjer so bile. A odmevi zvonenja zopet zamro — oglasili so se le za hip — in lahek polpritajen smeli se zaziblje za njimi, ko odhajajo. Godba zopet zakraljuje, sanje ožive, in bolj vedelo kakor poprej se pomešajo z barvo in bleskom luči. ki se vsipa od plapolajočih trinožuikov skoz pozlačena okna. A ni ga med vsemi plesalei, ki bi se zdaj upal tja v ono oddaljeno sobo. Kajti noč že odhaja tihih korakov in še bolj rdeča luč se vsiplje skoz krvava stekla. Temina črnih preprog in zaves je še strahotuejša. Kdor stopi zdaj na črno preprogo, sliši mrmrajoče bučanje ure iz ebenovine še bolj svečano in zateglo. kakor vsi drugi, ki se zadovoljujejo z zabavami v drugih, oddaljenejših sobanah. Te- sobane pa so bile z laj natlačeno polne, mrzlično ie bilo srce življenja v njih. Maškeradna zabava se je nadaljevala s še večjim šumom in hrupom, dokler se slednjič ni začelo oglašati polnočno zvo ten je iz ure. Godba je pres la, plesalcem so zastale noge in zbeganost se je pojavila povsod kakor poprej. A udarcev je bilo zdaj dvanajst in več časa za strahotno premišljevanje. Tako se je tudi zgodilo, morda, tla so mnogi posamezniki. predno so zatonili zadnji odmevi v tišino. opazili prisotnost neke zakrinkane postave, ki je ni bil prej nihče opazil. Novica o tem novem gostu se je šepetaje pobliskovo raznesla naokrog in po celi družbi se je začul šepet, mrmranje, ki je izražal nezadovoljnost in presenečenje — potem pa, slednjič, tudi strah in grozo. Iu v taki družbi krasote iu razkošja. ki je bilo prej opisano, si je lahko predstavljati, da ne bi vzbudila nobena navadna prikazen take osnpnjenosti. Resnica je. da je bilo na maŠkeradi vse dovoljeno in neomenjene njene pravice. Toda tu nova prikazen je posekala še to ter prekoračila celo meje prineo-ve brezmejne domišljije. Ta prikazen je bila visoke, suhe postave, od pete do glave zakrita v oblačila smrti. Krinka, ki je zakrivala obličje, je dajalr tako sličeD izraz ortpnjenemu telesu, da bi se najstrožjemu opazovalcu ne posre slišal? Vidiš. Prusi imajo tudi in- s svojim denarjem, ternacijonlao in kadar jeza slovenj Janez dalje pravi, da se še do sko. je obenem tudi za prusko. 'sedaj ni potegoval za nobeno i Dalje navaja Janez, koliko trn- stranko. — To je nloga dvorezne-j da in prostega časa je že žrtvoval ga noža. ali brezuačajneža. ki Iio . edino le Slovencem, ne pa Pru-jee v kalnem ribariti. Dalje pravi:! som. Hej. Novače. kateri trud in J Ako sem mogel in tako bom moge-l čas pa ti misliš, da si žrtvoval v še kaj storiti za splošno korist na-splošno koristAli oni trud in pro- še naselbine, slovenske delavec, sti čas, ko si hodil na La Salle ali slovenski narod sploh, bodem county court v mesto Ottawa. 1-1 to vsikdar z veseljem .-1 milj od La Salle. rojakom za pri če. za pridobitev državljanskih pa p i rje v Bodi dosleden in pri- prevdarjenim in dostojanstvenim korakom. Toda radi neke neznane groze, ki se je polastila vseh pri pogledu na strašno krinko, ni bilo nobenega v družbi, ki bi si upal položiti roko nanj. Tako je prišel brez ovire v bližino enega koraka od princa, lil dočim se je stisnila vsa množica, kakor na povelje, k stenam, je stopal zakrinkani tujec nemoteno, a z istim umerjenim, dostojanstvenim korakom, ki ga je že prej odlikoval, skoz sinjo sobano v škrlatno — skoz škrlatno v zeleno -— skoz zeleno do oranžaste -— skoz to zopet do bele — od tam pa do vijoličaste. —. Tam pa je pritekel za njim prine Prospero, ki ga je že bilo sram radi njegove trenotne bojazljivosti. Nihče mu ni sledil, ker jih je bilo strah in groza, zato je sam z vzdignjenim mečem preletel vseh šest sob. Ko je že dosegel prikazen do,lias Je bll° bo1«1 ma,° 1>u št<'v,hl-nekaj čevljev, se je ta naenkrat !kuPlh ^'P Pastor, postavili eerkcv. Pa ne zastonj ! Janez, pevsko in iatično društvo ni nazadnjaško, kot dru- žna j, da si bil jako dobro plačan. gtVo je kras. cvet in ponos naro-l'o $4.50 od vsakega iu največkrat aa. Tudi pri nas imamo tako kras- je bilo takih kandidatov več. Ali se zamore tak značajen človek ponašati, da dela samo za korist Slovencev ? Ne. v prvi vrsti za svoj žep. Ali hočeš poleg mastne pla<"e še častTo je sramotno. To vedo Slovenci v La Salle in okolici in tudi mi vemo. Janez pravi: Ako bi vsak izmed vas le eno desetino tistega časa in truda uporabil za (-i'} korist (ne) naše slovenske naselbine v La Salle, 111.. bi imeli že zdavnaj svoj Slov. Dom, itd. no društvo. "Pevsko-draniatično društvo Slovenija". Zakaj pa vi to društvo sovražite? Vi. ki se ponašate da delate za narod, za splošno korist slovenske naselbine, ki se štejete .la ste izobraženi, napredni/ Dobrotniki, hočete narod izobraževati, pa vrag znaj kako. Saj vendar vse sovražite, kar je dobr >ko!i vas. Se enkrat vas okrenila v obraz zasledovalca. Zaslišal se je rezek krik — in meč je z ropotom omahnil na črno preprogo. na katero se je takoj za tem zrušil mrtev tudi princ Prospero. Na to so zbrali ostali ves pogum. Ki jim ga je dal obup ter se vrgli v črno dvorano, kjer so zagrabili vitko postavo s krinko, ki je stala zravnana poleg ure iz ebenovine. A v hipu so se vsi spogledali od neznane groze, ko so videli, da nikogar ni v oblačilu, ki so je z jezo in surovostjo stiska val i. Vsi so bili na mah prepričani, da je med njimi Rdeča Smrt. Priplazila se je. kakor tat v temni noči. Drug za drugim so popadali vsi plesalci v skrvjo oškropljenih sobanah ter poginili v položaju obupa. ko so se zgrudili na tla. Tudi iz ure iz ebenovine je odšlo življenje z življenjem zadnjega, ki so prej veseli polnili dvoraue. Plameni na gorečih trinožnikih so zamrli, tema iu gniloba in Rdeča Smrt so kraljevale nemoteno čez vse. 'to ■ w v , izkoriščevalcem in zapeljiv-cem Slovencev v La Saile, Illinois. Mat. Komp. V zadnjem času se pojavljajo razni obrekljivi in lažnjivi. izzivajoči dopisi iz lasallske naselbine, največ v 61. S. N. P. J. in Narod. Vesti liku. V vsakem takem dopisu kdo dregne ob mojo osebo. Zalo se kaj malo brigam, ker moje mnenje je: stvari prepirljive vsebine je najbolje, da se poravnajo doma, ker nimajo pomena za širšo javnost .da bi se jih obešalo na veliki zvon. ako ni to neobhodno potrebno. Kolikor pride dopisov v javnost od moje strani, se pod njimi podpišem s svojim pravim imenom. Ker se me pa vedno napada posredno ali neposredno v listih, in ker me je v Narod. Vestniku. štv. 109. neki Janez Novak, tudi proglasil. da sem predsednik vsega zahrbtnega delovanja in prepira v naši naselbini, naj mi bo tukaj dovoljeno, da javno odkrijem svoja dejstva ali zahrbtno delovanje. Ta isti Janez Novak, ki je nek vprašam, kaj vam je P. D. dr. Slovenija zalega storilo? Saj je vendar nepristransko delovalo: iz svoje revne blagajne je plačalo .f40 Hvala lepa. Janez! Bili so časi, i za delnice s. D. G. Novaka — ki ko si ti še koze ali krave pasel v-se toliko žrtvuje za slovenski na-starem kraju, ko smo se Slovenci v rod. ki toiiko gori za napredek in l>a Salle pričeli organizirati v drn izobrazbo. Opozarjamo, tla naj nej štva. Žrtvovali v resnici čas in de-[upije v svet kako mu je narod ne-nar, se brezplačno trudili. Čeravno hvaležen, iu da se bode kmalu pro-. glasil za narodnega mučeuika. —j Vprašam, zakaj odvračaš sloven-1 ske mladeniče sposobne za dra-! matiko in petje, da ne sodelujejo pri imenovanem društvu. To je zahrbtno. hinavsko in smrdljivo delovanje od tvoje strani. Vi vsi. ki najbolj upijete med sv<-t, da delate za splošno korist, izobrazbo in! proč v it slovenskega naroda, kij imate z umedom namazani jezik, v ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inicorporirano dne 21. januarja 1902 t državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: FrKUednik: JOŽEF PETERNEL, Box 93, WUlock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZA LAK. Bos 547, Forest City. P*. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAIt, Box S35, Rock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. EL tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City. Pa. PooblaSCenec: JOSIP ZALAB, 1004 Nortb Chicago 8t_ JoUst. E». VRHOVNI ZDBAVNIK; Ptj acABTifc rv*c, 900 cnicago St.. Jouet, in. NADZORNI ODBOR: Prafoednlk: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St, PittsMirfta, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City. Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Coiieinangb. Pa. UL nadxornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Obio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kan*. L porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 7S, Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPClČ, 528 B&tscs aT3., R. F. D. 1, flrrti-field. Detroit. Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport. O I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Brongbton. Pa. H. cpravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se poSIlJajo I. tajniku Iva« TelSma, P. O. Bor T9T. »arast City, Penna. DruStveno glasilo: "GLAS NARODA." šolo in župnišee ter tako vstanovili slovensko faro v La Salle. ill. katera pospešuje naraščaj slovenske naselbine. To je bil nekdaj naš eilj. katere-ira smo tudi dosegli s trudom, ter danes lahko rečemo: To je delo naših rok. kar je pa še potreba, bomo še storili. To smo nekdaj delali skupno, brez prepirov in upitja. brez samohvale — brezplačno. Pride pa nekaj ljudi, ki hočejo skoro s silo reorganizirati eelo naselbino. Kakor veže so. ki se zaganjajo v svetilko. Ker jim ne jrre ne z grd a ne z lepa, tulijo med svet: Glejte lanaiiene katolike, nazadnjake. klerikalce itd.! Nam ne dajo denarja za našo stvar itd. Dalje pravi Janez: Meni očitate da agitiram za vam sovražne liste. zato. ker sem priporočal N. Vestnik za glasilo slo^—samost. dr. Edinost. Pripoznam, da sem ^Strinjal s tem. da je postal N. V. glasilo imenovanega društva, kateremu predsedujem. Zatem -Janez navaja: 1. Zato — itd. !i., 3. in 4. same vrline. Janez, še 5. si pozabil! Naj bi se glasilo takole: Zato. ker je list X. Vestnik poln avstrijske škriea-rije in ker za nekaj Judeževili grošev poroea v svet "pofarbana" poročila, laži in zavijanja. Kako je postal X. V. zopet gla-i silo ubogega izmolzenega društva Edinost, katerega član sem tudi jaz^ Da je postal N. V. fnebodi-ga treba) zopet glasilo zgoraj imenovanega društva, je seveda edina zasluga J. Novaka. Prva seja društva je sprejela predlog, da se glasilo N. V. opusti. Druga seja je isti zapisnik "odobrila in N. V. je izgubil s tem vsaki priziv in je bil že pokopan par dni. Slučaj je pa nanesel, da pride sam upravitelj N. V. iz Dulutka, Miim.-v La .Salle in sicer najprej k g. J. Novaku in k bratu Jožefu Novaku, ki je vendar zastopnik lista. Kaj sedaj storiti? N. V. je za društvo Edinost že nekaj dni mrtev. Ne kaže drugega: obudimo ga zopet k življenju. Hitro sklieat 'mitengo'. tam bojo g. upravitelj govorili ljudem na siva. pa jaz Janez Novak kot predsednik društva: mogoče da ga zopet oživimo. G. u-pravitelj me bodo gotovo pohvalili v listu in brat Jože dobi kako provizijo. Kakor rečeno tudi storjeno. Naj še omenim, da so imeli izvanredno srečo. Jaz sem se hotel tudi vdeležiti seje, seveda ne v prid sklicateljem in bil sem res navzoč nekaj časa. Ko je g. upravitelj navzočim nekaj pihal na sr- srcu pa strup, kje ste? Pri zadnji j dramatični igri '2"». in 27. novem-: lira ni bilo nikogar. (Pride še.) Gradnja novih parnikov v Phila. I Tekom zadnjih dni so dobile! philadclphijske ladijedeluiee več! pogodb za gradnjo novih parnikov _ v skupni vrednosti 0. Tako je Mexiean Petroleum ' V>. naročila gradnjo dveh parnikov po; 10.000 ton ill si«'t*r v < Vampov! 1st- j dijedelnici. dočim je The N. Y. i Ship liuilding t'o. prevzela urad-j njo štirih parnikov za prevoz pre-' inoga. S tem je več tisoč delavcem zagotovljeno stalno delo za najmanj leto dni. Naseljevanje v Južni Afriki. Iz Cape T«»v. na v Južni Afriki se javlja, tla m' je tekom minulega poslovnega leta v l iliji J:;/u:-Afrike naselilo *il novih naseljencev. kateri so deloma kupili. d<-loma pa dobili od vlade ~»7.~> farm v skupnem obsegu l.W)-\l-~>4 a-krov. Značilno pri tem je dejstvo, da se je v minulem poslovnem letu število naseljencev klj\ib sla' bim easom povečalo. daj igral ulogo dezerterja, ki je zaradi malenkostne cunje — žen-|ca, me nekdo pokliče iz dvorane. 1 jopiča pobegnil, — ki je češ, da me nekdo čaka. Tako sem ikerra igral ulogo dvoreznega noža, sejse zamudil nekaj C-isa. ko pa pri-na dolgo in široko zaganja naprej jdem nazaj, bilo je že vse v redu v podružnico Slovenske Lige v La zaradi "Glasila"'. List so poklicali čilo odkriti prevare. Vse to bi se Salle, in v dopis priobčen 13. nov. k življenju ter mu obljubili čez pa še preneslo in odobrilo od vese-jv L C. A. po tajniku g. J. J., kon-'$100 letne nagrade na rovaš ubo-le družbe, a zakrinkana prikazen eem drugega odstavka nas ime- gih izkoriščanih članov. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOL za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini iu narodu. (Pesem.; — Običajni Koledar. — Strašne številke. — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Ked Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi.— V lekarni ''Avstrija". — Iznajditelj podmorskega lna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rniena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kova<\ — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evropo. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovno vojne. — Petindvajset frankov. — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil ? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — »Speeialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko.— Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipL— Smešnice. — Oi;la«i. Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestmiek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: uriiiek šestnajstpalC--ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infant erija v zakopili. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopm vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— LTeinek avstrijskih granat v Ž a gradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdajali. — Port štv. 10 pred Przemvslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska liavbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje si raze v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. — Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovee s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. r j Jugislovanski SE B Katol. Jedmta BI Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVHI URADMIOl r?«djednik: J. A. GERM, 507 Cherpj W»j cf kol A dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave^ Barbertoi Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: D*. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111, NADZORNIKI: KUvE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kan*at City, frag, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133. Bnrdine, Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—fith St., Rock Spring«, Wyo, • J. PORENTA, Box 701. Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva «v. Cirila In Metoda, lt*Y. 1 Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od draft v a ■▼. Srca Jemaa, Iter, f, Ky Minn. JOHN GRAHEK, at, od dmitva Slovene«, Iter. 114, My. Minn Vri doplni, tikajoči ae uradnih cadev, kakor tudi denarns potiljatve, naj «e pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v«e pri tdbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov m »s bodf odralo. DruStveno glasno: "GLAS NARODA." 100. 55.54 — " 10.00 " 10.00 101. 56.40 103. 135.85 — 72.00 72.00 104. 42.92 305. 102.12 — 40.00 40.00 106. 118.77 500.00 — 26.00 526.00 107. 33.10 108. 64.69 109. 38.6:t — 78.00 78.00 110. 101.40 — 84.00 84.00 111. 133.19 T. 112. 39.78 — 52.00 52.00 114. 218.74 — 61.00 61 00 116. 77.30 — 38.00 38.00 117. 36.93 — 13.00 13.00 118. 35.63 119. 21.63 15.00 15.00 120. 30.86 6.00 vrnjen ček No. 6748 125.00 obresti od Onawa Iowa Bonds. 2.00 Ant. Karenčan Skupaj 14.121.06 2.500.00 4.833.50 7.333.50 Prva številka znači številko društva: druga znači svote vplačanega denarja: tretja znači smrtnino; četrta znači koliko se je izplačalo podpore in poškodnine; peta pa koliko so člani posameznih društev skupaj prejeli. GEO. L. BROZICH, gl taj. prestrašenemu neusmiljeno in na cena. Ta cena naj se potem od grozno v svoji črni brezmejnosti, avgusta vsakega leta nadalje zvi- — Nazaj. mati. nazaj! Nikoli več! Raznoterosti. ša za 2 centa pri bušlju izimši dobe. v kateri se žito mlati. Organizacija namerava nadalje ustanoviti tudi svoj dnevnik, v kate-(rem bodo objavljene vse podrob-jnosti glede tržnih een vsakovrstnega žita, kakor tudi nasveti far-' merjeni. Prodaja indijanskih zemljišč v Oklahomi. j ZASTOPNIKI Iz Oklahoma City, Okla., se jav- Se obvestijo> da do 25 deeembra lja našemu uredništvu, da se bode pošljejo število ljudi, kateri so se v zapadnem delu imenovane dm- v.(Isali { ujiu Pryo kranjsko. ve v kratkem potoni javne dražbe aun-rikansko kmetijstvo pospeše-prodalo o0,000 akrovindijskega valno m lmni-ko dl.užbu ^ j. zemljišča. Zemljišča, ki se bodo naw Mieh na imslov. First Krainer l^aud Co.. North Branch, ilieh. if. Krainz. glavni zastopnik. prodala belim naseljencem so pod upravo agentur Cheyenne in Ara-pahoc-Indijancev. POSLANO. išče moj mož dekle Od Kje je ANTON OFF T ? Doma je i/ vasi Markoščina na Primorskem. Pred 6. meseci je bil v Sheffield, Pa., in sedaj .-e ne ve za njegovo bivališč". Pr >iva cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da .»>t 4. l'{6.64 5 90.% »i. fc9.47 9. 448.03 11. 81.42 12. 157.1 f» 13. 362.63 14. 75.71 15. 220,25 lt>. 187.39 17. 59.41 IV 199.40 19. J 55.68 20. 167. 42 21. 1M.81 22. 175.83 2.1. 306.27 26. 134.20 27. 131.10 67.45 29. 30. 187.30 4S&35 31. 32. 303.33 160.47 33. 232.34 3.». 156.29 36. 336.96 37. 655.62 38. 127.10 39. 16S.H1 40. 226.67 41. 75.54 42. 189.23 43. 110.40 44. 137.29 45. 1S7.7« 47. 177.93 49. 145.64 50. 61.97 51. 52.69 52. 191.32 • 1*1. 217.18 r>4. 131.66 55. 104.13 57. 122.96 5*. 123.92 60. 94.53 61. 105.74 64. 46.18 66. 151.19 68. 160.00 69. 95.80 70. 51.91 71. 229.54 72. 49.92 75. 133.82 76. 57.6S 77. 64.11 78. 203.49 79. 17.58 81. 50.09 82. 163.70 83. 66.80 84. 167.40 85. 156.95 86. 47.81 87. 46.55 88. 67.46 89. 115.51 90. 56.81 92. 83.32 94. 262.95 99, 121.17 10(H).00 500.00 500.00 •g? Izdatki: 58.00 58.00 17.00 17.00 65.00 65.00 14.00 14.00 138.00 138.00 168.00 168.00 20.00 20.00 86.67 86.67 79.00 79.00 34.00 ;{4.oo 65.00 65.00 30.00 30.00 71.00 1071.00 35.48 35.48 95.00 95.00 25.00 25.00 113.67 113.67 16.00 16.00 150.67. 150.67 31.00 31.00 27.00 27.00 35.00 535.00 35.00 35.00 122.00 122.00 41.00 41.00 159.59 159.59 271.32 271.32 152.50 152.50 59.00 59.00 38.00 38.00 275.00 275.00- 15.00 15.00 21.00 21.00 49.00 49.00 24.00 24.00 19.00 19.00 68.55 68.55 49.00 49.00 45.00 545.00 40.00 40.00 16.00 16.00 35.00 35.00 lll.CHJ 111.00 140.90 140.90 35.00 35 00 14.00 14.00 65.67 65.67 69.00 69.00 170.00 170.00 136.00 136.00 70.00 70.00 12.00 12 00 XIII. Karkoli je človek kdaj in občutil, ne izgine brez Tiste štiri stene, med katerimi je živel en sam dan. ali deset let, so nagosto popisane z njegovo pisavo: kadar se vrne. spozna pisavo, razloči besede in je mahoma tisti, kakor je bi!. Noben vzklik ne izgine, noben vzdih, nobena solza in noben smehljaj. Roka božja piše sproti povest človeka, kleše jo v kamen. Ce hodiš po cesti, po kateri si romal pred zdavnimi leti, še v Koliko je zdaj vojn? V sedanjo svetovno vojno je za- Za........... ........... J(. pletenih 13 držav. Na eni -trani so Is do 22 let str.ro? Pustil je M ojo Nemčija. Avstro-Ogrska. Bolga- ženo Aloj/.ijo Ternovec po njemu rija in Turčija; na drugi strani so Benezek bolno /. otrokom in oble-Rusija. Anglija, Belgija, Francija, ženo z dolgom, ker ni hotel de-IItalija. Srbija, Ornagora. Japon- lati. Dne 13. januarja 1913 jo j-, j ska in Monako. Toda vse te drža- poročil in 2. junija 1913 jo je zave niso zapletene z vsemi štirimi pustil. To naznanjam radi tega, 'centralnimi državami (Nemčijo, da se vedo ravnati tudi druga de-' mu sekaš vejo za vejo od živega |Avstro-Ogrsko, Bolgarijo in Tur- Lleta in ne padejo v nesrečo, debla; še ne umrje ne vselej! [<"ijo. Vojno imajo: Nemčija z 8 dr-' Alojzija Ternovec, Voznik je bil drobnikast, zini- žavanii (z Italijo ne). Avstro-Ogr- 21") Highland St.. Steekon. Pa. rom v dve gube sključen, hudo ska s 6 državami, z Kusijo, Angle- , . . ~ —-— -- godrnjav človek; rekli smo mu ško, s Francijo, z Italijo, s Črno- Itad bi izvede! z:i naslov svojega Striček. Ce še živi, mu daj Bog goro iu s Srbijo; Turčija z ravno dočakati sto let in čez: če pa je temi 6 državami, Rusija s 4 drža-umrl. mu i/.lij usmiljena roka ob vami (Nemčijo, Avstro-Ogrsko, svaki sedmini čašo vina na grob! Bolgarijo in Turčijo); Angleška Marsikdaj je eapljajočega štu- z ravno temi 4 državami: Belgija delita ob slabem vremenu za ubo- z dvema državama (Nemčijo m gajiue stlačil med cule in žaklje. Avstrijo): Francija z istimi 4 dr-Zadnja potnika sva bila; voz žavami, kakor Rusija in Angija; je bil do kraja naložen in naha- Monako z dvema državama (z san, voznik j»- pognal. Nemčijo in z Avstrijo); Italija s Čudo božje — Vrhnika, ti go- tremi državami (z Avstro-Ogrsko, spodsko, nedeljsko dekle, kako si Tur<-'ijo in Bolgarijo; Ornagora s daljno lepa! Jaz. ki sem ves tvoj. državami (z Avstrijo, Nemčijo. s Turčijo in z Bolgarijo); Srbija Čudoviti zdravljenja. £-O 1 Ce trpite n* bolezrih na pljučih, v želodcu, jetrih, obirfih, na ka tarju, revmatizmu su iivoih. — re odlašajte niti en dan, temveč se' informirajte glede našega zdrav-j ijenja potom elektriKe in serumov -Ogrsko). Skupaj poti spomini, tako živi, da se nek-J zdaj migljaje in trepetaje zablis- torc^ \°*n> a ke1' -l'e tu seve- danja ura ponevedoma zlije zda-j nil tvoj beli sijaj iz daljine * la vsaka v°.ilia dvakrat šteta (n. ' ' "" ' k- „ - -j "i * V . pr. Nemčija proti Japon ki in »Ja- J Ko se j, zibal voz počasi m ro- ponska ti Nem<-.ni) je treba ™ potaje skoz, trg, se mi je zdelo. mivedJ, ,u.vilo 1 ^ da se vozimo po cisto tujem k,-a- 52:o _ o9! ^ hi rabinee Ben A- ju. Cerkev svetega Lenarta sem t.-i i 1 - , , , - , , Minkiba danes ]>nsel na svet, bi ne pogledat začuden, kakor da * Kje je moj .sin PAVEL ČE\l-JAK- Doma je iz vasi Buciea, kotar Glina na Hrvatskem. I*ro-sim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi. ali naj se pa satu oglasi svojemu očetu: Andrew Čerjak, Box 1S4, Emporium, Pa._ (15-16—12) __Dr. Richterjev m^M PA1N-EXPELLER K^®!^ 'Ž ! 'H za f®«*'«««« bolec:- rFj^Hsj^-rN o«, ok- relosl in argib> Ky*"^"^ č - o s' tklepav in mi- IfemM U %ry,ri prihaja v ^oiu k,t le iti f i • ^ nasi,k:,n tukaj. M^lr'Ai voje. ki n:,nzape- ^ č-teni :: Anchor • varstveno znam- i - kn ~ i vse za-zape- m t • v 'ekarnsl ravnost oc centov au r.a- m F. AD. RICHTER & CO. 74-80 9>"isfc-.r2'nn St. f-'e* To:k h. Y* bila šele 20.00 32.00 96.00 63.00 83.00 41.00 92.00 10.00 9.00 ld5.4S 30.00 20.00 32.00 96 00 63.10 83.00 41.00 92.00 10.00 9.00 135.48 30.00 •l'' mogel zapet reči: Vse se je že pre i v tistem rrenotku vzdi- kdijj zgodilo. Tolikih vojn še ni gnila iz tal ter se plaho stisnila bilo luieukrKt. uo, Ul tako neva,.. pod klanec, testa se mi je zdela liega sovražnika, kakor je Monako zelo široka m kakor za procesijo tmU ui bil(, pometana; liise so bile visoke, be- in Boj med Cadorno in Sonninom. Na obeh straneh so molčali vr- ^ , , , . , ... tovi. dovrha ograjeni in zastraže- ^ ^ ^»»".Je zu- ni. da bi jih ne motil nevreden ^ L f orno m Son- popotnik. še z nečistim pogledom "TZ 'l ne. Kdo se izprehaja tam po sa- vrsi dvo- motnih gredah, pod brezkončni- bo«> med ^nlom 111 »f»«troni: mi sencami? med poveljnikom armade in vo- . . diteljem italijanska politike. Ba-' Na dušo mi je takrat legla ž»- ron «ounino je hlapec Anglije lost, široka in tiha., kakor to rav- kar ho-e in kar ukaže anrrlf4kl PSt Klla 31Jlva^ kl -ie poslanik Renell Rodd, to posluša Hog Ipneje bogato posejal; bila m lliei ne Čuti več. v kako odvije odprta shramba., ki jo je Bog uost je zašel. Anglija in Francija do vrha napolnil; bil je začetek hočeta, da se Italija udeleži voj-poti, ki se je po klancih iu niži- lie na Balkanu in pošlje tja več nah m samotah vila bez kraja. .. stotisoč mož in Sonnino se je vda-_ Kadar se spomnim na tisto vo- jal tej želji Anglije in Francije, znjo. me zgrabi bolečina, ki ji General Cadorna pa noče tega. Že <1 ruga če ne maram dati besede, pred izbruhom vojne se je° boril Vrhniški oti-ok bi ne smel po sve- proti razeepljenju čet. in tako si tu, bi ne smel med tuje ljudi. Že ne stojita ob »Soči druga proti dru-navsezgodaj se ga drži tisti oklep gi samo dve armadi, boreči se za ošabnosti. samozavesti in vsega- zmago, ampak na italijanski stra-vednosti, ki mu dela nerodo ob ni tudi dva moža, izmed katerih vsakem koraku in vse žive dni. mora eden pasti. Milost božja — pod tem donki- Iz Londona iu Pariza pravijo njo: še si tisti, kakor si. in hkvatij si tisti, ki je bil. Bolečina prejšnjih dni se se združi /. ono. ki jo nosiš seboj — smehljaje objame dvoje lepih sestra. Minola in zdanja bridkost je v smehljaju ublažena, umirjena. od velikonočnega solnca obžarjena. Vsa pokrajina ob cesti, ki drži .z Vrhnike v Ljubljano, je posuta ,s spominskim cvetjem, kamorkoli se ozrem. Z mojimi besedami me1 pozdravljajo zeleni bolmi na levi. na desni prepeva moje pesmi prostrani mah. Se vsak kanton kraj ceste je moj prisrčen prijatelj ter mi pripoveduje vesele iu žalostne zgodbe. To je bila prva pot. — Vstani! — sem zaslišal glas iz daljave. Mati je stala kraj postelje, pogledal sem jo ves prestrašen. — Kaj že? Zgodnje jutro je bilo, jesensko jutro, megleno in filaduo. Truden sem bil. razmučen, rad bi spal. — Kaj že? Vse veselo pričakovanje, vs? prešerno zaupanje, vse sanje o velikem življenju, vse se je do kraja raztopilo v rosi jesenskega iutra. Duša se ti je bila koprneča, ponosna in pogumna vzdignila do bleščečega vrha gore; ko za-slišiš zvonki ukaz: — Pojdi! — omahneš in trepečeš -. — Kaj že? Dišeča kava je bila na mizi. zraven skodelice bel kinih. Oblačil sem se počasi in zlovoljeii. Sveže perilo se mi je zdelo mrzlo in trdo. novo oblačilo preohlapno, težko in nerodno. Sam sebi sem bil tuj in grd. kakor da sem bil še kožo in misli in srce preoblekel. Oni drugi je bil tam pri sveti Trojici in v Močil- , turi^rju. "Umri jemožf7-Kaj tisoče "italijanskih vojakov češ mku m v Retovjn; ta. ki sed, vifc __ umrl je otrok! 0dprite vi. rajii naj počivajo ob Soči, nc-o novi obleki za mizo in pije dišečo j zir _ kri je že črna in trda na da bi se klatili po albanskih lokavo m lomi bel kruh, nima ne golih ]icih pa se šc niso posu5ile rah! Kam je zašla Italija s svojo solze! — armado? Perfidna zahrbtnost in Vso pot uisva govorila z ma- nepoštena svrha jo bijeta bridko neprestano in hitro, so šepetale terjo nobene besede, gledala sva po giavi. besede, ki so bile tako plahe, da obadva naravnost. Počivali smo sc niso upale klicati na glas. Ce skoraj pred vsako krčmo; konja živi osat ob kolovozu, kako da bi sta. zavila kar sama ter se ustavi-kamen ne živel? ia. kjer je bilo treba. Voz je ropotaje ustavil pred __ peg bi človek prej prišel! —'cena" pšenice. hlSo' . so se jezile ženske. | Iz Topeka, Kan., se javlja da — Ali bo kaj? — je poklical — pa bi bile še peš! — je re- je zapadna zveza farmerjev skle-voJr kupi ; '.aj «k1 nas uro. dobi poleg te, a zastonj fonograf. ki iirra vsake vr.--b- rek • 1 !n 1 . 1. , . .... ;---------------tudi Columbia In Victor., če se hočete okoristiti s to našo 1 ».»nudln i«,.;-™ nam hotskim oklepom^ trepece nebog- Italiji ze posmehljivo, da pri Go- i-o.šljite ta oglas ter 25 centov depozita, da se prepričamo. p. katere smeje naglas, zato da bi zatajila pomaga Srbiji, da pomaga vreči 11!!"? 1K)Sfbna nizka ecna.le ^ Pok~ u-a vam fonograf ter ll, eleffantn° venzico s priveskom. Ko se bo prineslo uro s fon.^rafoin na va3 ihtenje. Je pa davi slanea pala na zelene travnike, je vso travco pomorila, vse te žlalite rožico .. Pa kaj to nam, ki smo Vrlmi-čani! Tra- la-la-la-la ol-m! - i i.^aumu » junfSKoui. ivo se 00 nnnes'o uro < . •■ . ■■••■if..n \ čete obeh centralnih držav čez Du- dom in če se vam dopade, potem plahte ostanek. Te ore "so jamčene za dva " nav 111 pobiti Bolgarijo. Cadorna set let i" tekom toga časa jih zastonj popravimo ali izmrnjam . -.a ;ru. Tre- pa se ne vda in verjetno je. da je ba rmm J0 le Posuti 25 centov ^a poštnino skupno 7. uro. da >.. p..kriie 1 >štne pognal svojo armado v nov boi Ptro5ke: Nezadovoljnim vrnemo denar. Iz Canade j.- in-ba p..>iari vVs d«-nar zato da m 11 ie nolitilr«. «« vnaprej. Pošljite svoje naročilo hitro, dokler imamo t- I ko /a!. f ......... fov -Min.r^gr^rgs^gaau mmm™**™ — ™ da ni treba pošiljati čet v Albani- < jo. In da ne bi zmagal Sonnino - -- --- —---^vuii m>j Zgrudil se je vitez v junaškem nad njim, žrtvuje brezplodno sto- ____• . " . C C -1 • v , M • iT,--f _ • a 1* ■ 1 ■ 1 • radosti, ne žalosti; zavržen kamen je. Čisto na dnu je kljuvalo Cena pšenice. Organizacija zapaduih farmerjev je sklenila, da se določi stalna se S.-d ?27.00 28.00 3f>.00 38.00 33.00 Zaboj ^ Kot vsako leto smo tudi letos pripravili fino zalogo vin in žganja za naše številne odjemalec po celih Združenih državah. Od teh omenjamo sledeče .- Ohijska vina: 1-10 salon Stari Concord (teman) $ .75 Concord (svetel) .80 Catawba 1.00 Delaware 1.25 Riesling 1.25 Sherry 1.25 Port 1.25 Zinfandel (4 leta) 1.50 Žganja: Galon Tropinjevec $2.00, £2.25. $2.50. $2.75 in $3.00 $7 50 7.00 Slivo vitz Brinjevec Cognac type brandy 2.75 m 2.75 in 3.00 3.00 Zaboi Steklenica $ 9.00 $ 13.00 1 3 3.00 1.3 10.00 .9 85 35 Vesel Božič in srečno Novo leto vsem je naša iskrena želja. Za 3 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 2.1 gal. $2.00, za večja uaroČila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-4 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. bi X Hit liii bil ba ni. jt-: Jožef Topolovee i z Lorošnjaka. Blaž Zavee iz V i mice. Jakob Šmigoe iz V. Oki 'i v Martin Mere iz Strmca. — i Doherdobski planoti je bil rati oktobra vrli mladenič in r k veni pevec Tonček Mere, ki že od začetka na bojišču. Sam >e župniku i/ mariborske bolniš-•e: Skrili s?nu pred sovražit zrakoplovom v neko bajto o nas je 12 mož. Padla je bom-in zadela: 4 >o mrtvi. 4 ranje-4 gluhi. Najbolj lahko ranjen "■• in jaz. Dobil sem jih po glavi iu levi nogi. Hude bolečine me tlačijo. pa voljno prenašam. Padel na ruskem bojišču. 1/. Luč poročajo: Tužuo-milo m> zaprli zvonovi, ko je dosla uradno potrjena vest. da je Jakob Pečov-nik, podoinače mladi Pečnik, padel pri Surovieah v (Jalieiji. Zadet je bil od šrapuela. Uajni Jaka je bil rojen dne 28. aprila 18*1 ; k vojakom j" bil poklican 15. februarja t. 1. Pokopan je na polju \ [»oseben grob. Rajni je 1 >i 1 zvest Slovem-c, ml pevskega zbora, požarne bra m be ter izobraževalnega društva. Bil je izvežban gorski vodja Slovenskega planinskega društva. Rad je bral slovenske liste doma iu na bojišču. Rajni Jaka zapušča žalostno ženo, tri male otroke (najmlajši fant žele S. av- ŠTAJERSKO. [ to občinskemu uradu naznanijo Mrtvi, ranjeni, ujeti. Iz Leskov- po posredovalcu. Osebe, kater Tudi od nas se lepo število niso očividno invalidne in ki niso ladrrii'Vv in mož nahaja na ovirane priti k zglasitvi, naj pri-»j ne in i»olju. Izmed njih je že nesejo seboj nekolkovano potrdilu odlikovan s srebrno svetinjo lo uradnega zdravnika ali okrož-./ Milošič iz V. Okiča. Število j nega zdravnika ali občinskega nilt in ujetih je veliko. Mr- zdravnika o vrsti ranjenja ali poškodbe. osebe, katere so očividno invalidne in ki niso ovirane priti k zglasitvi. pa ne potrebujejo te-ga potrdila. Napovedi o poškodbi morajo biti kratke in razločne, n. pr. '" leva noga pod kolenom odrezana". ali "desna noga manjka". Tem zapisnikom je v onih slučajih, ki se tičejo neočividnih invalidov, priložiti poprej navedena zdravniška potrdila, a- slučajih pa, ki se tičejo očividno invalidnih. torej n. pr. oseb, ki so na enem očesu ali obeh očesih slepe. ali katerim manjka noge ali roke. morajo občinska predstoj-ništva na zapisniku občinsko-uradno potrditi, da je zaslišanca. n. pr. ker mu manjka ena noga itd., smatrati za očividno invalidnega. Invalidne zapisnike morajo občine poslati okrajnemu glavarstvu. Za vejake. Št. Lenart v Slov. gor. Pri tukajšnjem davčnem u-radu se je nabralo dosedaj med osebami, ki dobivajo državno podporo, znal en znesek K. Ta svota se je poslala na preskrbo-valni urad na Dunaj. Razun tega s«* je v oktobru nabral znesek 380 kron. Ta znesek pa se je poslal v tiradec za nabavo 11» kotlov, v katerih si bodo vojaki na južno-za-padni meji čaj kuhali. Porcčil se je v Gradcu pri usmi-I. rojen) ter še 67 let sta-lljenih bratih starešina akadeinič-eta, koji je mislil, da ion nega društva "Zarja" dr. Ljude-Ipora na stara leta iu vit Kramberger. asistenčni zdravnik na severnem bojišču, z gdč. Elči Miuarikovo. Smrtna kesa. Od Velike Nedelje. Na Dušno smo med obilno u-deležbo farauov pokopali Ivana Alta. posestnika in gostilničarja v Mihoveih. Želodčna bolezen je pripravila konce življenju blagemu možu. dobremu očetu. Za njim žaluje vdova s (» doraslimi otroci, izmed njim je Ivan kaplan v Slo-vriiski Bistrici, Aleksander nad-učitelj pri Sv. Janžu pri Spod- je s plašil konj iu ravno pri reki Aniži se je voz z mlekom iu kru- V Ljubljano! V "Edinosti" či-tamo: Tržaški Slovenci smo bili reg; bo Jaka po mu ho tudi oči zatisnil na smrtni postelji. Kajni je bil zelo priljub-ljen, vse ga je spoštovalo in rado Žrtev vejne. Sevnica ob Savi. Potrjuje se žalostna vest. da je Ivan Korene, bivši trgovski po-liočnik v Trstu, sin Antona Ko-'•eiie. posestnika in občinskega odbornika v Orehovem, umrl na ruskem bojišču. Zadet je bil od gra-nate, ki mu je odtrgala levo roko. Ivan j'- nato še rekel svojemu tovarišu; "Poglej me. kako dam!" Na obvezovališču o izgle-j njem Dravogradu. Rajmund v težkih krav-mlekaric. Škoda znaša okrog 16,lK>0 K. Poroča se. da je Huberjev hlapec z nepravilnim krmljenjem zakrivil nesrečo. Veleposestniku Janezu Kren v Svečini pa je poginilo S velikih plemenih svinj. Sumi se. da se je nahajala pri krmi kaka strupena rastlina. Obsojena. Lastnica pekarije ('» eilija Frimmel iz Cmureka je bila dne 15. novembra pred graškim prizivnim sodiščem obsojena radi navijanja cen na 5 dni zapora in :J(X) K denarno globe, ker je pekla premajhen kruh in ga predrago prodajala. Vlom v cerkvi. Iz Špitaliča poročajo: Te dni je bila naša cerkev okradena. Cerkveni tat in ropar je šiloma vlomil vse tri nabiralnike ter jih spraznil do zadnjega vi-nvrja; drugega razven denarja se ni lotil. Novi vlaki, od 15. novembra vozi med Mariborom in Celovcem nov osebni vlak. ki zapusti Maribor glavni kolodvor ob 6. uri 20 minut zjutraj in pride v Celovec ob liri iJU minut predpoldne. L Celovca pa vozi nov vlak ob 2. uri 40 minut popoldne in pride v Maribor ob 6. uri 21 minut zvečer in ima zvezo s postnim vlakom, ki odhaja iz Maribora v Gradec ob 8. uri 5 minut zvečer. Za novi vlak si je veliko prizadeval poslance Fran Pišek. Preskrba mesta Celja. Na prošnjo mestnega urada je cesarska namestnija jajca, mleko in krompir celjskega političnega okraja, v kolikor se ti predmeti ne rabijo za lastne potrebe prebivalstva in vojaštva ter vojaških zavodov, za _LISTNICA UREDNIŠTVA. horn vred prevrnil tako, da bi se v prejšnjih časih na vajenimi;! Gr^.CrfiČ' mdd}e Branch' bil Gorišek v reki utopil, ko bi ga ko smo zahtevali slovenskih šol. ° ' F* V nem^em Jeziku .. ___ _____».- . n - t. , . , 'na- Zurichm- Riircnn fin- Av.fcr.-. odgovor: Pojdite v Ljubljano! Sedaj nas zopet pošiljajo v Ljubljano. in sicer nam to svetuje goriški deželni glavar! Lahko je reči: Dajte svoje sinove v ljubljanske srednje šole. lahko pa ni nam starLšem plačevati visokih svot za vzdrževanje. Nam tudi ne gre v glavo, čemu naj bi mi pošiljali svoje sinove v Ljubljano, ko imajo naši primorski sodeželani svoje srednje šob- v Trstu?! Zakaj bi se{ t . , htevala za preskrbo mesta Celja, hčerki pa Xainestnija zahteva te pridelke od kmetov in trgovcev ter je odredila, da naj celjsko okrajno glavarstvo vse zaloge krompirja in jajc, kar se ne rabijo za lastne potrebe prebivalstva, kakor tudi vse bodoče pridelke mleka, krompir ia in jajc v celjskem okrajnem glavarstvu zaseže. Pomanjkanje moke. iz ptujske okolice poročajo: Že več tednov Gradcu. Veljal je za najboljšega ^ v ptujskem okraju mo- sodnilm „n StWv.knm k(-'' 1 ehk° trPlJO Halozam, ki v.r.cl m isteua dne umrl. Sest ni čar nekje na fronti. • In, '"pr. j je pisal svojemu oče- pomagata doma materi. Sprevod tu: ' Ako za H dni ne dobite od, je vodil središki župnik Cajnkar nene n.kakeg.i poročila, >i lahko v družbi 4 duhovnikov, nislite. da nekaj ni prav." Rajni: Umrl j.. v Gradcu po daljši . »■ h ' komaj nad dva meseca vo- mučni bolezni dne 15. novembra jak, ,i ga krije krvava gališ' a svetnik deželnega nadsodišča dr. • .];■ Tudi biatranee padlega z Viljem Janežič, star 52 let. Po-- i: 11 • ■ ■ i ■ ■: n .jt umrl n ko mu m,na dati re" lo/el'a Klenieiičiča pri Sv. Trojici starosti. Bil je svoj čas tudi ob-s'"_v- gotieah, s.-daj četovodja činski svetovalec mariborskega pespolku, je bil odlikovan, mesta. V št. Petru je imel svoj vinograd. Umrl je v Dobrenju starček Josip Fork, stari oče kapucina Joa-ne- h ima Ferka v Št. II ja v Slov. gor. Umrl je na Bregu pri Ptuju go- ri srebrno hrabrostno svetinjo II. L/reda. Odlikovanec se nahaja i začetka vojne, izvzemši krutega voje starosti. Zredila je 10 otrok. I. v .rnika. podoinače Zeduik v Eden sinov je pri vojakih. Umrl je v Socki pri Novi Cer-io- kvi Jakob Arlič, vzgleden in za-med najhrabrejš vedeu Slovenec, katerega so vsi <>• m" Made. V tem polku, okoličani spoštovali. Na bojišču posebno hrabro boril v ima tri sine, žena pa že več let h. je bilo < I os-.da j odliko- trpi na protinu. Tako je dobra i častnikov in 554 mož, od j hiša hudo prizadeta. sw dobili 4 zlate. TO velik*'! Pogreb. Sv. Ana Krembergu. ostali pa male srebrne Dne 8 novembra je tukajšnje ve-iie kolajne, liti mož je zajterans^ > tfruštvo spremljalo k !i!je se predlaganih. Ka- zadnjemu počitku enega svojih kor znano, .služijo v tem jrolku po Članov: še komaj 35 let starega v.-liki večini Slovenci. mladeniča Janeza Breznika iz Le- Hrabrcstne svetinje za še neod- diueka. Štiri leta ga je sklepna likovane vojne invalide. Namest-1 skrr.ina držala na bolniški poste-mš'vo je dne 12. novembra odre-jlji. tako da se niti ganiti in k zad-'iilo nslednjo: Vse v zaledju na- njemu uiti jesti ni mogel sam. Bil I a ja joče v- vojne invalide in po- je edini sin svojih staiišev. iiublj.-nce, kateri vsled raznih o- Smrtna nesreča. Sv. Štefan pri kateri! srebrni hrabro odliko ob 5. uri popoldne priti nazaj. S čim se naj nasiti mladi želodec.' Vsled tega mora deca doma ostati. Žalostno, pa resnično! Sprememba najvišjih cen za drobovino. Namestništvo je deloma spremenilo uradno določene najvišje cene za drobovino in je določilo, da znaša cena za goveje bleke in za kuhana goveja pljuča kilogram 1 K 40 v, tza goveje srce (sveže) pa 2 K 40 vin. PEIMOBSKO. Zadeta od šrapnela. Iz Pevine poročajo: Dne V), novembra je bila zadeta od italijanskega šrap-nela 221etna mladenka Mikluš iz Pevme. Umrla, žalosti radi obstreljevan nja Gorice. Dne 10. novembra popoldne je v Gradcu padla na tla in obležala mrtva Doroteja Zia, žena monterja iz Pulja. Doma je iz Gorice. Svojci so pravili, da jo je obstreljevanje Gorice, njenega rojstnega kraja, neizmerno žalost iio in bolelo. Vedno je tožila, kaj bo z Gorico. To trpljenje je povzročilo nirtvoud. Truplo so so dn ozdrav- il u T—daj se niso dobili ni-jZusinu. IT mri je mladenič Jakob! prenesli v zavod za KŠnega odlikovanja, n. pr. vse Kampošek. star šele 19 let. Šel je niško medicino, c. katerim istinito manjka eden podirat drevo, pri tem se je pa ta- Pripravnica za učiteljišče se ie udov. eno oko ali obe oče- ko ponesrc-Jl, a je kmalu umrl.! imela otvoriti v Trstu, ako bi se ali ki so trajuo po sicer v enaki težki me- Dne 20. oktobra je pri nabonj bil'oglasilo zadosti učencev. Ker se >habijeni in ki dosedaj potrjen v vojaka. Bil je priden injpa to ni zgodilo, se nameravana nimajo nobenega najvišjega pošten fant. Sedaj mu že ne bo' pripravni >dlikovanja, imajo občinska pred- treba odriniti v bojne vrste. ("Edinost ne bila vsaj začasno ustanovila tudi slovenska gimnazija in učiteljišče v Trstu? Učne moči so. ali bi bile lahko na razpolago. Prostorov je v Trstu popolnoma pripravljenih in praznih! Čemu torej dvojna mera? V Trstu je samih domačih učencev dovolj za prvi gimnazijski razred: za drugi in tretji ter četrti pa jih pride iz vse Primorske. Malo dobre volje, pa bi šlo. A za nasvet, naj svoje otroke pošiljamo v ljubljanske srednje Šole. nismo goriškemu deželnemu glavarju čisto nič hvaležni. ^ol nam dajte v Trstu, kakor jih imajo dragi, ki niso nič boljši od nas! — Oče. Udanostna adresa. Dne IG. novembra se je pri ministrskem predsedniku oglasila deputacija tržaških trgovcev, industrijalcev in brodarjev. katero je vodil član gospodske zbornice Alfr. Escher. Deputacija j.- izročila ministrskemu predsedniku udanostno adre-so za cesarja. Ministrski predsednik je v svojem odgovoru pondar-:al zlasti ueločijivo.st Trsta od monarhije, Izrekši trdno prepriea-1 je, da je brezprimerna hrabrost avstrijskega vojaštva jez, ki ga ■ovražnikovi navali ne bodo nikoli premagali. Ko bodo končane Sedanje težave, se začne v Trstu novo življenje. Tržaško deželno sodišče naznanja, da prvi senat rešuje zopet svoje posle v Trstu. Premeščen je višji poštar pri Sv. Luciji na Goriškem Lueijan Kovačič v Radovljico na Kranjskem. Kavarno "Žita" v Ajdovščini ie prevzel Peter Lutman. Slovensko - Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu ie 35c. Dobi se pri: 3LOVENIC PUBLISHING COMPANY, 32 Cortlandt St., New York. U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O. Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., N. Chicago, HI. Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, 111. na: Zurieher Bureau fiir Aufsu-ehnng Vermisster, Zurich. Switzerland. Pišite, pri katerem polku je vaš prijatelj služil, od kdaj se ga pogreša in druge podrobnosti iu dotični urad bo potem storil potrebne poizvedbe ter vas obvestil o rezultatu, če se mu bo posrečilo. F. S. — Lepo je spominjati se mladosti in vsi delamo tako v teh I težkih časih, a vaša pesmica, ki ste jo posvetili mladosti, še ni za tisk. Poskusite še kaj, morda bo drugič kaj boljše. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbor: Predsednik: Anton Plevel, 410 E. iitb St., New York. N. Y. Podpredsednik: John Pirnat, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Tajnik: Yinko Zevnik, 852 Anthon Ave., Ritl-ewood N Y Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., Rulgewood, N. Y Zapisnikar: Ivan Gerjovich, 328 Bond St., Brooklvn \ Y Y. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ft TV O ME UREDNIŠTVO Kje sta KAROL K OŠ .MER in JAKOB LIPOVEC? Prvi je doma iz vasi Retje pri Loškem potoku. drugi pa iz Bab ne ga polja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi. ali naj se pa sama javita. — Anton Troha, Star Route, Bolivar, X. Y. (ir»-!G—12) Nadzorni odbor: Josip Popaehnik, 56 Ten Eyck St., Brooklyn N Y John Jurkas, 640 Warren St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovich, 440 Union St., Brooklvn, N y Mary Kompare, 32 Stajrg St.. Brooklvn. \ Y 59 St. Mark's Place. New York, N. Y. DruStvent zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, 69 E. 7th St., New York, N. Y. Redne društvene seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO \ Stveni dvorani "BEETHOVEX-HALL", 210 E. 5th St. blizu Yorku, N. Y. in se prično točno ob 8. uri zvečer. me«=ecn v dru-3. Ave. v New Kad bi izvedel za naslov svojega r prijatelja FRANKA SE LAK.! EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desn strani W. Michigan St. štev. 413 Za obilen poset se priporočam _JOS. SCHARABON. Kje sta JOSIP RESNI K in FR, VAETAR i Doma sta iz Moravč, fai-a Sv. Križ pri Litiji. Pred 2V- letom sta odšla iz Forest City. Pa., v Thomas. \\\ Ya. Ce kdo ve za nju nasViv, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se sama javita. — Louis Kota r. Box Gl. Vandlinsr. Pa. (16-18—12) Iščem svojega brata JURA I)E-JAX0V1C. Zadnjic sva bila skupaj v Charleston. Va., kjer sva delala pri Patern Creek, Xonvicli. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Tomo HARMONIKE Pred t remi leti sva bila skupaj L^ ^^^ ^ delujem u \ uraden na Štajerskem, doma j popravljam po najnižjih cenah, a de- je pa iz Sevnice na Dolenjskem.! lo trpežno in tanesljivo. V popravj V Združenih državah biva že! "rešljivo vsakdo poSlje, ker sem td kaka tri leta. Prosim cenieue' Md 18 let tukaJ v tem lK>3lu 111 , - i i v svojem lastnem domu. V popravek l ojake. ce kdo ve za njegov na-j ssamem kranjske kakor vse drn*, slov. naj ga mi uaznuai. ali naj Harmonike ter računam i>o delu kaše pa sam javi. — Frank Grab- korSno kdo »ahteva brea nadAljnla ner, Box 92, Thomas, W. Ya. ^pra^i-(15-21—12) JOHN WENZEL, 1117 East <2nd St. Cl«vf>l»i* Obla. Dejanovič. R. F. Pa. PHO«t 246 Zastopnik 'GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N, Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKBQAN, IL.W, PRODAJA fina vina, IzTritna imolkt, patentiran«, sdravila. PRODAJA Tošna listke Ts®b prtkoaaor-fei tkib črt. POŠILJA denar* t itari kraj aaneiljlvo in polteno. UPRA\rUA irce ▼ aotarikl poiel spadi-joča dela. I). 1. Kinzna. (16-1; •12» J*GLAS KAtvODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH D&ŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ! Vrednostna ponudba kadilcem CIGARETTES ^Standard Amerike". HASSAN KUPONOV ZASTONJ (IZREŽlTE TA KUPON) ¥ Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium iK.it. 490 Broome St., New York, N. V. Ta ponudba ngas-ne 31. marca 191C. Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN eiga rete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: Cuponov Milo za briti.......25 Čopič, ščetine so vložene v trd gumi . . 50 Bntev, najboljSe jeklo.....50 Jermen, dvojen za brušenje in grlajenie . 50 Elastični pas, ki se R-A-Z-T E-G-N-E, mera od 30 do 44 inčev. Prikladen za vsako lelo in postavo. Zdravniki ga priporočalo povBrd 100 Žepni nožič, biserni ročaj, dve ki n ter pila za nohte . ......125 Aparat za rezanje brane, s Štirimi nožmi, kater* ga je lahko pritrditi. Potreben v vsakem domu........200 ~ , . .. , Kuponov Ženski ah mržki dežnik, ameriški Taffeta, Mission ročnik ...... 250 Kuhinjska oprava — kisov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprav*- za rezanje mesa s privrskom za dro^nejše sekanje: mesarskega n' ža, Emery bru«a, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, prinrave za odpiranje škatelj, velikih vi.ic, noža za rezanje in žage 300 Ura za gospode, pristno temno jeklo . . 650 Ura za gospode ali gn«pe. z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . . 3900 Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street New York City, N. Y. v gotovini ZPSTOHJ. - 21 PEKOV 141 GOLD FILLED t 36.45 1 K Gold Filled, jiimcene 20 let preje »u za to zelo Da uvedemo in razširimo vsepovaod nase prutnejir« kameni, »tavimo to ponudbo in vsakemu, ki nam pošlje ta o^las tet 20 je priobčila poziv na nizko ceno in je dajal 3 2 d arov ZASTONJ centov depozita, pošljemo takoj v tukajšnji trg po kruh za 25 na pogovor o nstanovitvi knr-m čc bi.ue mogli "hoditi, na.i ernovojnike. Nazaj grede se mu za za nadaljevanje stadij. 1 ®i _ . i______i__i ________________________________________________ ne trum be in verižica % priveskom. Ce »e vam bo liro tor teh 32 predmetov prineslo na vaš dom ter vam bodo ugajAli. potem plačajte ostanek. Te ure s popravimo ali wrwnjamo in novo porolB^a^wton^ TTeby nam j« poslati le 20 «mtov v inamkah ter uro. da se pokrije poitne stroSke. Neza^rvolir m vrr.r-mo"d«n*r"7^ielite~;meti do pite to uro na 21 ksmsnov,K Gold FUlad. jam£eno z* 20 let. laCaaade je treba poslati ve« denar vnaDr*J tWabin* t« ponudbo ter p^Uite deo=r ulo Naslovite tako: AMERICAN JEWELRY COMPANY, Dep. A331, St. UuU, Mo. r V- GI.AS X.VRODA. IG. DF/T.MBRA. 1915. WATERLOO Francoski spisala: Erckmann—C^atrian. Za "Glas Naroda" prevel G. P. Nadaljevanje1. olj uuld-v.-tih so doliile divizij«' povelje za odhod. Bilo nus je od i-VUOO ilu "JM.liiMi mož. ki smo prodirali v dveh vrstah iu m- pri tem do k"! ■iL"tv/;iii v M;iti>. NVkan-ri so pozneje pisali, da smo l>iii veseli, Vse polje je •li. !.; smeli sezuti škornje, «*<-sar nam pa ni- r m 11»'■. ila sa i o ■ ljjrai«* \ ivdušilo. bilo polno vojaštva, kamorkoli s«- je človek ozrl. ni videi ničesar drugega kakor vojaka. ZiM-ukrat su nas š.- najbolj skrbeli Angleži, ki mi imeli v rokah zelo ugfwliio strateyieno postojanko in veliko topov. K-> so iit'liiiilc Lro se na oni strani pokazali tudi Angleži, Zdelo se mi je. da se maje cela zemlja. Kamorkoli sem pogledal. -Jem videl samo oklepe, sabljo, puške in L ijonete. To ho !»itka ! je vzkliknil Bnehe — to jim bomo dali Angležem! Tudi jaz sem mislil t:i3;o in sem bil prepričan, da ne bo o-slalo niti enega Angleža. S' il >sem, držal puško ob no^ah. in čakal, eakai. — Niti v dveh urah nisem mogel v-**ga pr<*gle pojavilo kaj novega. Prav dobro s.- spominjam. kako je začelo po preteku ene ure grmeti na moji levici. Živel cesar! Klie je prihajal vedno bližje, si opit sem na prste m stegnit vrat. Milno l'ronte so .itv.dili štabni častniki. Zdi se mi. da sem videl ludi NapoMnm pr- se ne spominjam več. Ko je od jahal, so zadoneli klici na «U i i strani. Vedel si-ni. da se bo bitka najkasneje v desetih minutah začela. Oni ivkruti. ki s - ni>«i bili luieležili bitke, so začeli kričati: — Naprej! Naprej! Topni« m rji naših Štirih divi/.ij so st ali na mali višini: med topovi j« l>i!o samo dvajset korakov razdalje. Ko je počilo vseh teji SO topov naenkrat, je vm» dolino napolnil gost dim. Trenutek pozneje se m že slišal skozi žvižganje upitje: — Baši! Meri! Streljaj ! Tako je šlo ]io| ure neprestano. Slednjič ni bilo ničesar več videti. '•'udi Angbži na nasprotni strani so začoli streljati. Krogle so švigale po zraku, /adirale se s-- \ vrste ali v zemljo, blato jt; brizgalo naokoli, ljudi je metalo v zrak: /neel ->e je splošen napad. splošno u-ničevanje. Symo stoki in kriki raiijmeev s.» motili to divjanji*. Konji so tako pretresljiv«, n-zgetati. da jo čh.-veka do mozga pretreslo. Konj je po nara\ i divji iu ima v sebi nekak instinkt, tla ve. kdaj se mu bliža smrt. Ko s<> naši topovi že par minut grmeli, se je zaslišalo povelje: Naprej! Dnig poleg drugega! Vs.- čete su se pomaknile naprej. Sedaj bomo prišli mi ne vrsto — seni rekel Bueheju. I >a je udvrnil — skupaj bova iti skupaj bova umrla če je nama usojeno. Prva brigada Ali\ove divizije je začela hitro prodirati ]>o e«*sti, kupa.i. .j«- inn la smrt svojo bogato žetev. Kjer bi v navadnem slučaju padlu dva. jdi je sedaj padlo osem. Naša naloga je bila prod ret' angleško bojno črto in prejkomogoče zmagati. Prvi bateljon j«- /.aeel prodirati, drugi mu je sledil. Diviziji ob naš ui levetu krilu sta se enako formirali. Kl.iub silnemu soviažnišk«'mu ognju smo prodirali v dolino. Tla so bila mokra in blatna. Na nekaterih mestih smo se udirali skoraj do kolen v /eudjo. Dospevši d«, podnožja hriba, smo začeli kričati: — Naprej. / bajonetom! Z bajonetom jih dajmo! Sovražni ogenj je postajal vedno močnejši, ('e bi ne bili tako tesno skupaj, bi na> bil najbrže ustavil. 1 '."luiarji >«i zaeeli hobnati k napadu, častniki so j«a kričali: Na levo! sklenite s, K<-r smo šli bolj jia levo kakor na desno, smo do-spel. slednjič do trnki- zaseke, kjer je bila razpostavljena tretja divizija. Tedaj sem bil vprvič opa.iil Angleže od blizu. Bili s,o močni mož-,"■. -a: i e i njihovi «>brazi -><. se mi zdeli nekako otroški, najbrž vsled te-ga. k- r s. hili obriti. Izvanredno hrabro so se borili, toda mi smo jim bili .slednjič vendarle kos. Ker je skoraj vsak sovražni strel zadel, nismo smeli več ostati v tej formaciji. Kdor ni hotel biti ustreljen, si je moral poiskati zavetja. Toda tedaj s«' j<- nekaj prigodilo. česar nisem pričakoval. Odnekod se je oglasil klie: — Pozor! Kavalerija ! — Mi smo pa npa/ili v daljavi gručo rdečih dragoneev. ki so drli naravnost proti nam. Na naše kolone se niso vrgli, ker so bile premočne, pač so pa jahali neposredno ob njih iu neusmiljeno tolkli s .sabljami po naših voja kili. To je bil najstrašnejši prizor, kar sem jih videl v svojem življenju. Tudi k nuni jih je prihitelo kakih deset ali dvajset. K sreči je bil poleg mene narednik Kahot. ki se je silno junaško branil, imel je že n .so razbito glavo, pa je kljub temu ust rajal. Pri vsakem mahljaju je /akrieal: Strahopetci! Bojazljivei! Kakor dež je škropila kri nu me. Slednjič sc je zgrudil narednik mrtev na zemljo. Puško s^-ni imel še vedno nabasano. Pomeril sem na dragonea. ki me j«- hot' ' udariti s sabljo po glavi, in izprožil. Padel je s konja in obležal. To je bil edini, za katerega sem vedel, da je padel, zadet od mojega strela. Najslabše za nas je bilo to. da se je angleška infanterija zopet zbral.i in začela streljati na nas Nekateri angleški vojaki so bili eelo tako predrzni, da so nas napadli i. bajonetom. Tedaj so sinili dragonci kakor blisk v dolino, naravnost med naše vrste. Naša divizija se je najbolje držala. Mi smo rešili že vsaj zasta* ve. do«dm so drugi skoraj vse izgubili. Iver nam ni kazalo drugega, smo se začeli umikati. Orli smo med mrtvimi tovariši in topovi v dolino; vse je prešinila misel: — Reši se. če se moreš. Razkropili sum se na vse strani, vendar sva bila z Buehejem vedno skupaj. Sele po preteku desetih minut se je posrečilo poveljnikom zbrati razne oddelke ob cesti. č'e hoče kdo v vojni poveljevati, mora misliti na vse. posebno pa ua take slučaje. Tak nenadeu beg. ki ni v splošnem prav nič posebnega, je že marsikateremu poveljniku zmešal glavo, Ozi«li smo se in videli .da ^ tudi dragonei umikajo na višino. — Našemu topništvu je pretila z«.lo velika nevarnost. Ivo je videl cesar Napoleon oddaleč naše umikanje, je poslal z desne proti sovražnim dragonccm dva polka kirazirjev. z leve pa polk ul a lice v. Dragonccm ni bilo ve"- mogoče umakniti se. Slišali smo, kako so rezgetali konji, videli smo kako so se sulice ulancev zadirale v telesa dragoneev. Konji ;: ni bil smeh veselja, ampak smeh blaznosti, smeh živali. Njihove sablje so i>ile do ročaja krvave. ' Ko .i«' prihajal mimo nas debel stotnik je Veselo vzkliknil: — Ali ste videli, kako smo jih / — To je bilo nekaj, kaj lie? A' dolini je obležalo najmanj tritisoč naših vojakov. Toda vse to je bil le majhen začetek in častniki so rekli: — Sedaj sc bo šele začelo. Tedaj sem vprvič občutil koliko je vredno v vojni človeško življenje. Za poveljnika je lahko, ker ima ljudi na razpolago in jih žr-Ivnjc kolikor s.' mu poljubi, vse drugače jc pa za navadnega vojaka, ki se mora braniti in preliti kri. ko še sam ne ve zakaj. (Nadaljuje m). dobit« "GLAS NARODA'« škod Kiri m«uc« dnavno, iirzamil nsdslj in postavnih praznikov. "GLAS NA&ODA" Uhaja dnavno na i—tih stran th, tako, da dobit« tedensko S6 strani berila, t in«s«cn 166 Etr&ni, ali 624 strani t itirik m«Mcik. "GLAS NAHODA" tfoaaša dnevno poročila s bojifta ln rasna slika. Sedaj ga sleherni dan raspoiiljazno IS.OUUI — Ta etcvilka jasno govori, da Je list selo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada ▼ strokovne unije. MODERNO UREJENA TISKARNA KLAS NARODI VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • * * • • • DELO OKUSNO, • * * *. *. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE s • m. m UNUSKO ORGANIZIRANA. • • * POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETX, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITB NA: SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ZVONKO JAKSHB, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mudi v Little Falls. N. Y. in okoliei. Upravništvo "Glas Naroda" Veliki vojni atias iojskujočib se evropskih držav ia pa kolonij skih posestev vseh ye!es3. Obsega 11 raznih zemljevidov na 20tib straneh in vsaka stran ,ie pri Viy2 palea velika Cena ham o 25 centov. Manjši vojni atlas 'obarga devot re -.nih zam.Mevlc'ov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov* Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov ln mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu, damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York, N. ¥ Prosti nasvet in informacije priseljencem. " The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem. ki so bili osieparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili oslepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natarali-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. ZASTONJ Ideset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih« Cena 15 centov. Kaj pravlj« »ImUljl. «**aUkl im MitiIII • kaUd S«**« N* PSIOI MJAWJ Najbolj a- ' 9 ■e bcsk davil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemn jo bom p#-»mM!. Naj bi tndl ta knjiga nagla svoje apostolje. ki bi Bi iaje kriiemsvet ln učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govs-ra v poslanski abornlcl: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na p-etresljlv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-fikl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim' Vas, posvetite par or tema dela.