2009 EOGRAFSKI ESTNIK r -J . P') n (l - p- pt K - nS izhlapevanje z mokrih zasičenih krošenj med nevihto E i (p - p) R i j gl izhlapevanje po nevihti za n velikih neviht nS izhlapevanje z debel za q neviht, ki zasičijo skladiščno zmogljivost debla qSt izhlapevanje z debel za (m + n - q) neviht, ki ne zasičijo debla m+n-q Pt i P j=1 parametri enačbe dež, potreben za zapolnitev drevesne krošnje P' = g -S •R • ln E v \ E \ (-p-pt )R_ / povprečno izhlapevanje z mokrih krošenj E = E w skladiščna zmogljivost krošnje S pokrovnost krošnje 1- P Zaradi nekaterih pomanjkljivosti modela, predvsem precenjevanja evapotranspiracije vbolj odprtih gozdovih, je Gash s sodelavci (1995) model popravil (preglednica 3). Dodal je parameter pokrovnosti krošnje c, in ga naredil linearno odvisnega od skladiščne zmogljivosti krošnje S in izhlapevanja z mokrih krošenj E. Popravljen model upošteva izhlapevanje na enoto površine krošenj in ne na enoto površine tal, kar izboljša rezultate v odprtih gozdovih. Tako se v popravljenem modelu povprečno izhlapevanje z mokrih krošenj E izračuna glede na delež pokritosti s krošnjami c, skladiščna zmogljivost krošenj pa podobno. Zaradi doslednosti sta bili rahlo popravljeni tudi enačbi odtoka po deblu in skladiščne zmogljivosti debla, z upoštevanjem predpostavke, da odtoka po deblu ni, dokler skladiščna zmogljivost krošnje ni zapolnjena. Bistvena izboljšava dopolnjenega Gashevega modela iz leta 1995 (van Dijk in Bruijnzeel 2001) je predvsem v načinu izračuna izhlapevanja z mokre vegetacije, ki se ji značilnosti oz. parametri krošenj spreminjajo s časom (npr. listnati gozdovi). V dopolnjenem modelu je uporabljen nov parameter indeks 108 Geografski vestnik 81-1, 2009 Metode Preglednica 3: Enačbe za izračun posameznih komponent izhlapevanja prestrezenih padavin in parametrov po popravljenem Gashevem modelu (1995). komponente izhlapevanja enačbe za m malih neviht, ki ne zasičijo krošenj (P < P'g) m c 1PP j=1 za n velikih neviht, ki lahko zasičijo krošnje (P > P g) n ■ c ■ P' - g nS izhlapevanje z mokrih zasičenih krošenj med nevihto E n i -p,) izhlapevanje po nevihti za n velikih neviht nS izhlapevanje z debel za q neviht, ki zasičijo skladiščno zmogljivost debla qSt izhlapevanje z debel za (n - q) neviht, ki ne zasičijo debla n-q pt 1 P j=1 parametri enačbe dež, potreben za zapolnitev drevesne krošnje P' = g ( -S v Iln E 1 E c ■ R \ / povprečno izhlapevanje z mokrih krošenj E = cEc skladiščna zmogljivost krošnje S = cS c pokrovnost krošnje c listne površine LAI, ki poleg pokrovnosti c opisuje gostoto vegetacije. Novi popravki temeljijo na naslednjih predpostavkah: Skladiščna zmogljivost krošnje je linearno odvisna od indeksa listne površine LAI. Relativno izhlapevanje (E/R) je lahko izraženo kot funkcija indeksa listne površine LAI. Voda, ki se zadržuje na deblu, se lahko obravnava enako kot tista na krošnji, zato je izhlapevanje z zasičenega debla med nevihto lahko vključeno v simulacijo. 4 Sklep Gozd ima velik vpliv na vodni režim. Raziskave v svetu kažejo, da gozd nima samo pozitivnega vpliva na vodni režim, saj povečanje zaraščenosti zmanjšuje odtok površinskih voda. Gozdovi so pogosto vir kakovostne vode, njihovo krčenje pa zaradi povečane erozije poslabša kakovost tal in vode. Zaradi globalnih sprememb je hidrološka funcija gozdov danes pomembnejša kot kdajkoli prej, zato so se meritve in metode analize posameznih komponent gozdnega hidrološkega kroga v zadnjih desetletjih zelo razvile in posodobile. 109 Mojca Šraj Prestrežene padavine: meritve in analiza 5 Viri in literatura Aboal, J. R., Jimenez, M. S., Morales, D., Hernandez, J. M. 1999: Rainfall interception in laurel forest in the Canary Islands. Agricultural and Forest Meteorology 97. Amsterdam. Brilly, M., Šraj, M., 2005: Osnove hidrologije. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Bruijnzeel, L. A. 2000: The Forestry Handbook 1. Oxford. Carlyle-Moses, D. E., Price, A. G. 1999: An evaluation of the Gash interception model in a northern hardwood stand. Journal of Hydrology 214. Amsterdam. Chen, J. M., Rich, P. M., Gower, R. T., Norman, J. M., Plummer, S. 1997. Leaf area index of boreal forests, Theory, Tehniquesand measurements. Journal of Geophysical Research 102 (D24). Washington. Chow, V. T. 1964: Handbook of applied hydrology. New York. Diaci, J., Thormann, J. J., Kolar, U. 1999. Meritve sončnega sevanja v gozdu - II. Metode na osnovi projekcij hemisfere neba in krošenj. Zbornik gozdarstva in lesarstva 60. Ljubljana. Dolman, A. J. 1987: Summer and winter rainfall interception in an oak forest, predictions with an analytical and a numerical simulation model. Journal of Hydrology 90. Amsterdam. Gash, J. H. C. 1979: An analytical model of rainfall interception by forests. Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society 105. Bracknell, Berks. Gash, J. H. C., Stewart, J. B. 1977: The evaporation from Thetford forest during 1975. Journal of Hydrology 35. Amsterdam. Gash, J. H. C., Wright, L. R., Lloyd, C. R. 1980: Comparative estimates of interception loss from three coniferous forests in Great Britain. Journal of Hydrology 48. Amsterdam. Gobron, N. 2009. Leaf area index. Medmrežje: ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/011/i0197e/i0197e15.pdf (27.2.2009). Gomez, J. A., Giraldez, J. V., Fereres, E. 2001: Rainfall interception by olive trees in relation to leaf area. Agricultural Water Management 49. Amsterdam. Horton, R. E. 1919: Rainfall interception. Monthly Weather Review 47. Boston. Jetten, V. G. 1996. Inerception of tropical rain forest: performance of a canopy water balance model. Hydrological Processes 10. Chichester. Lankreijer, H. J. M., Hendriks, M. J., Klassen, W. 1993: A comparation of models simulating rainfall interception of forests. Agricultural and Forest Meteorology 64. Amsterdam. Lee, R. 1970: Theoretical estimates versus forest water yield. Water Resources Research 6. Washington. Llorens P. 1997. Rainfall interception by a Pinus sylvestris forest patch overgrown in a Mediterranean mountainous abandoned area, II. Assessment of the applicability of Gash's analytical model. Journal of Hydrology 199. Amsterdam. Loustau, D., Berbiger, P., Granier, A. 1992: Interception loss, throughfall and stemflow in a maritime oine stand, II. An application of Gash's analytical model of interception. Journal of Hydrology 138. Amsterdam. Ovington, J. D. 1954: A comparation of rainfall in different woodlands. Forestry London 27. Rowe, L. K. 1983: Rainfall interception by an evergreen beech forest, Nelson, New Zealand. Journal of Hydrology 66. Amsterdam. Rutter, A. J., Kershaw, K. A., Robins, P. C., Morton A. J. 1971: A predictive model of rainfall interception in forests, Derivation of the model from observations in a plantation of Corsican pine. Agricultural Meteorology 9. Amsterdam. Schellekens, J., Scatena, F. N., Bruijnzeel, L. A., Wickel, A. J. 1999: Modelling rainfall interception by a lowland tropical rain forest in northeastern Puerto Rico. Journal of Hydrology 225. Amsterdam. Smolej, 1.1988: Gozdna hidrologija. Sladkovodni ekosistemi, varstvo voda in gozdna hidrologija. TOZD za gozdarstvo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Šraj, M. 2003a: Modeliranje in merjenje prestreženih padavin. Doktorska disertacija, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 110 Geografski vestnik 81-1, 2009 Metode Sraj, M. 2003b: Estimating leaf area index of the decidious forest in the Dragonja watershed, Part I: Methods and measuring. Acta hydrotechnica, 21-35. Ljubljana. Sraj, M. 2004. Estimating leaf area index of the decidious forest in the Dragonja watershed, Part 2: Results and discussion. Acta hydrotechnica, 22-36. Ljubljana. Sraj, M., Brilly, M., Mikoš, M. 2008a: Rainfall interception by two deciduous Mediterranean forests of contrasting stature in Slovenia. Agricultural and Forest Meteorology 148-1. Amsterdam. Sraj, M., Lah, A., Brilly, M. 2008b: Meritve in analiza prestreženih padavin navadne breze (Betula pendula Roth.) in rdečega bora (Pinus sylvestris L.) v urbanem okolju. Gozdarski vestnik 66-9. Ljubljana. Valente, F., David, J. S., Gash, J. H. C. 1997: Modelling interception loss for two sparce eucalypt and pine forests in central Portugal using reformulated Rutter and Gash analytical models. Journal of Hydrology 190. Amsterdam. van Dijk, A. I. J. M., Bruijnzeel, L. A. 2001: Modelling rainfall interception by vegetation of variable density using an adapted analytical model, Part 1: Model description. Journal of Hydrology 247. Amsterdam. Waterloo, M. J., Bruijnzeel, L. A., Vugst, H. F., Rawaqa, T. T. 1999: Evaporation from Pinus caribaea plantations on former grassland soils under maitime tropical conditions. Water Resources Research 35-7. Washington. 6 Summary: Intercepted precipitation: measurements and analysis (translated by the author) A vegetation cover can influence climatic and soil conditions at a great deal. Rainfall is the main input to the ecosystem hydrological cycle. Throughfall is a portion of rainfall, which reaches the forest floor directly without touching the canopy (direct throughfall), and portion of precipitation intercepted by the canopy, which, after the storage capacity of the canopy has been filled, reaches the floor as crown drip. Direct throughfall and crown drip cannot be measured separately, so that together they represent throughfall. A portion of intercepted precipitation that flows along branches and trunks to the floor is called stemflow. It is usually small but not always negligible. Interception loss is rainfall that strikes the vegetation and evaporates back to the atmosphere. It is a significant component in the water balance of forested areas. The leaf area index is one of the most important canopy structure characteristics. It is defined as the total one-sided leaf area per unit ground area. Measurements and analyses of the individual components of the forest hydrological cycle developed extensively in the last decades. Before 1960's interception was determined by the amount, duration or intensity of the rain or by vegetation type and age (Horton 1919). Nowadays, interception loss is estimated by water balance equation and with analytical models. Rutter was the first to move away from empirical approach. Rutter's model requires extensive climatic and vegetation data (Rutter et al. 1971). Gash proposed simpler model which represents rainfall as series of discrete storms between which vegetation dries completely (Gash 1979). The model has been successfully applied in many studies in different climates and vegetation types. 111 Geografski vestnik 81-1, 2009, 113-132 Književnost KNJIŽEVNOST Tatjana Kikec (urednica): Pomurje: Geografski pogledi na pokrajino ob Muri Murska Sobota 2009: Zveza geografov Slovenije in Društvo geografov Pomurja, 263 strani, 40 preglednic, 124 slik, ISBN 978-961-269-031-1 POMURJE ^Geografski pogledi na^aokrajmo ob Muri m Ob 20., jubilejnem zborovanju slovenskih geografov v Pomurju sta Zveza geografov Slovenije in Društvo geografov Pomurja izdali geografsko monografijo o Pomurju, »... o pokrajini ob Muri, reki, ki ločuje in hkrati povezuje Prekmurje in Prlekijo, reki, ki daje pokrajini ob svojem toku svojstven pečat...«, kot je v uvodni besedi zapisala Tatjana Kikec, urednica vzorno urejene, tehnično zgledne in vsebinsko zelo zanimive ter kvalitetne publikacije. Glede na to, da je avtocestna povezava obe pokrajini še bolj približala in funkcionalno tesneje povezala ter prepletla, sta tako zborovanje kot publikacija časovno zelo dobrodošla, na eni strani kot ogledalo dosedanjemu regionalnorazvojnemu stanju in procesom ter na drugi strani kot osnova bodočim razvojnim dogajanjem praktično na vseh področjih, ki jih geografija vključuje v svoja raziskovanja. Pomurje, za katero številne ugotovitve v tej publikaciji kažejo že tradicionalno razvojno zaostajanje za drugimi slovenskimi regijami in s tem seveda tudi za slovenskim povprečjem, ima kljub odročnemu, obrobnemu in obmejnemu položaju tudi številne in kakovostne naravne in druge možnosti za ustreznejši in skladnejši gospodarski in regionalni razvoj. O tem se v času gospodarske krize, ki jo spremlja propadanje največjega slovesnega industrijskega delodajalca Mure, bolj malo piše in govori. Medtem ko je govora o prekvalifikacijah in dinamiki prezaposlovanja, seveda ni povedano, kje v regiji in kako naj bi nezaposlena, v slovenskem okviru tudi podpovprečno kvalificirana delovna sila, iskala svoje eksistenčne možnosti. Morda v priložnostnem delu na kmetijah v avstrijskih sosednjih območjih, ki so v Avstriji na dnu razvojne lestvice? Pri tem je neresno sklicevanje na drobno posestno lastništvo, ki že 113 Književnost Geografski vestnik 81-1, 2009 stoletja nazaj ni moglo preživljati svojega prebivalstva in ga je s trebuhom za kruhom sililo v tujino. Se vedno pa ima Pomurje središčni položaj med manj razvitimi regijami sosednjih držav, ki bi ga že zdavnaj lahko izkoristilo za svojo središčno funkcijo v širšem prostoru. Osnovni razvojni potenciali izhajajo predvsem iz vsake regije same, vključno s »pametjo« in pridnimi »delovnimi rokami«, ki pa so na žalost v tem primeru zaradi izseljevanja gradile in razvijale v Ljubljani, drugod po Sloveniji in na tujem. Pomurja in še posebej Prekmurja pa nismo pozabili slovenski geografi. Čeprav so še pred desetletjem tekle tudi žolčne debate o upravičenosti pomurske regije, ki jo je iz povsem praktičnih funkcionalnih razlogov zagovarjala večina slovenskih geografov na čelu z velikim ljubiteljem celotne regije akademikom S. Ilešičem. Temu pritrjuje tudi vsebina uvodnega prispevka M. M. Klemenčiča z naslovom »Geografska (ne)enotnost Pomurja«. Zaradi posebnosti ter pokrajinske in ekonomske, socialne in še posebej kulturne (v najširšem pomenu) enotnosti je Prekmurje leta 1956 gostilo eno od prvih strokovnih srečanj slovenskih geografov, referati so bili objavljeni leta 1959 v posebnem zborniku. Nerazvitost, agrarna in splošna gospodarska problematika (problematičnost) ter s tem soodvisna prenaseljenost, sezonske in stalne selitve, depopulacija ter deagrarizacija in narodnostna problematika so bile potem desetletja dolgo v ospredju geografskih proučevanj. Tradicionalna ljubezen in navezanost Prekmurcev na svojo pokrajino je značilna tudi za L. Olasa, nedvomno najbolj zagretega preučevalca in najbolj plodnega geografskega pisca o Prekmurju, še posebej o njegovi prebivalstveni in socialni problematiki. O tem je seznanjal tudi širšo domačo in mednarodno geografsko javnost. Tudi dolgoletni srednješolski geografski raziskovalni tabori v različnih, praviloma narodnostno mešanih naseljih Prekmurja, ki jih je organiziral Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, je skupaj s V. Klemenčičem strokovno največkrat vodil Olas. Podoben strokovni odnos je Olas gojil do Porabskih Slovencev, do njihovih problemov in njihove pokrajine. Rezultati geografskih preučevanj so bili objavljeni v številnih elaboratih in poročilih, seznanjanje z njimi pa je lahko abeceda za razumevanje tudi sedanje regionalnorazvojne problematike Prekmurja. V monografiji so predstavljeni »... izbrani ključni problemi regije in s tem postavljeni temelji nadaljnjim raziskavam...«, pravi urednica v svojem uvodu h knjigi. S kakovostnimi, problemsko usmerjenimi vsebinami knjige je bil ta namen nedvomno dosežen, pa čeprav nekatera vitalna področja niso obravnavana, kot v javnosti večkrat izpostavljeni turizem, kmetijska predelava, industrija, naselja in marsikaj tudi iz nadvse aktualne in pereče demogeografske problematike. Vsem prispevkom je skupna aktualnost, ocena stanja in procesov ter pogled v bodočnost. V tem je ta knjiga nedvomno dragocena za preučevanje, reševanje in načrtovanje prostorske problematike, ne le z vidika geografske temveč tudi drugih strok in predvsem prakse. Preden se ozremo na izredno aktualne probleme naravnega okolja, je treba omeniti zanimiv drugi pregledni uvodni prispevek J. Zupančiča »Etnična in politična podoba ozemlja med Muro in Rabo« z izpostavljeno problematiko narodnostnih manjšin in s tem povezanim prekmejnim sodelovanjem. Tretji uvodni prispevek »Podnebne spremembe in razvoj Pomurja« je pretežno informativnega značaja o gospodarskem, družbenem in kulturnem pomenu vodnih virov in o programu ukrepov za njihovo prilagoditev podnebnim spremembam. »Pomurje je zato pred izzivom učinkovite prilagoditve podnebnim spremembam« pravi avtor M. Bricelj. Reliefno si Prekmurje predstavljamo kot mestoma vlažen ravninski svet, ki se na severu skoraj neopazno vzpenja na pleistocensko teraso in reliefno nekoliko bolj dinamično Goričko, za katero sta B. Komac in M. Zorn ugotavljala vpliv plazovitosti na razvoj reliefa. Z enim od prvih poskusov kvantitativnega ugotavljanja pomena plazovitosti pri nas sta ugotovila, da so pobočni procesi v gričevnatih pokrajinah Pomurja tudi v sodobnosti verjetno najpomembnejši preoblikovalni dejavnik reliefa. Spreminja se tudi podnebje, kar ugotavlja D. Ogrin v svojem prispevku »Slabitev celinskih podnebnih značilnosti v zadnjih desetletjih«. P. Frantar piše o posledicah manjših količin padavinskih voda ter o potrebnih ukrepih v zvezi s tem, L. Globevnik pa o vplivih človekovih posegov na reko Muro s prikazom projekta BIOMURA za varstvo biotske pestrosti in mokrišč ter zaščite kakovosti in količine vodnih virov. Problematiko naravnega okolja zaključuje B. Repe s prispevkom o degradaciji prsti, podrobno prikazano za Mursko Soboto, z ugotovitvijo, da »... trajne spremembe rabe tal, ki vodijo v pozidavo prsti in preprečitev opravljanja njihovih temeljnih funkcij, predstavljajo naj- 114 Geografski vestnik 81-1, 2009 Književnost bolj problematično obliko degradacije...«. Če to velja za razvojno problematično Pomurje, koliko bolj še za mnogo razvitejše dele Slovenije! Na začetku prikaza družbenogeografske problematike T. Cunder v prispevku »Pomursko kmetijstvo in njegove razvojne možnosti« ugotavlja, da ima Pomurje še vedno pretežno agrarni značaj, da se ubada s številnimi strukturnimi problemi, ki se prepočasi rešujejo. O ekoremediacijah, pretežno na lokalni ravni v Pomurju, razmišlja A. Vovk Korže. Glede na to, da je »Razvojna vloga Krajinskega parka Goričko«, kot je naslov prispevka avtorjev P. Gostinčar, B. Jerebic, J. Kozina, B. Lampič. K. Peternelj in J. Tiran, ena najbolj vročih prekmurskih regionalnorazvojnih tem, so rezultati obsežne ankete o razvojnih omejitvah in razvojnih možnostih prinesli vsekakor pomembne ugotovitve o naravni in kulturni edinstvenosti območja kot ustreznem potencialu za različne oblike turistične dejavnosti. Po 2. svetovni vojni se je prebivalstvo Pomur-ja stalno zmanjševalo, njegova današnja starostna sestava pa kaže tudi v prihodnje na podobne trende, ugotavlja A. Jakoš. D. Josipovič pa obravnava vprašanja števila Romov v Prekmurju, njihove opredelitve ob popisih 1991 in 2002 v Prekmurju, njihovo disperznost in problem zaščite kulturne pokrajine »romskih« naselij. Naselja kot najbolj razpoznavni element pokrajine in njenega razvoja žal večjega zanimanja geografov tokrat niso pritegnila. Le A. Černe in S. Kušar predstavljata funkcijsko kategorizacijo centralnih naselij v pet skupin od mikrolokalnih do regionalnega središča Murske Sobote. V regionalnem pogledu izstopa koncentracija centralnih naselij v nižinskem svetu ob glavnih prometnicah. Celostno regionalno razvojno podobo regije dopolnjuje tudi prispevek B. Pavlina o prodajnih cenah bivalnih nepremičnin, o trgovanju z bivalnimi nepremičninami in nakupih tujcev ter o gibanju cen stanovanj in družinskih hiš. Cena stanovanj je v Pomurju najnižja v Sloveniji, zaradi razpoložljivih stavbnih zemljišč pa je odstotek stanovanj v družinskih hišah najvišji. Razvojno zaostajanje Prekmurja izpostavlja tudi M. Ravbar v prispevku o naložbah in ustvarjalnosti in išče razvojne možnosti v investicijah v nove tehnologije. Za oblikovanje gospodarsko uspešnih dejavnosti pa mora Pomurje izpolnjevati določene pogoje. S. Ku-šar k temu dodaja še svoje videnje razvojnih potencialov Pomurja glede na 24 kazalcev, ki jih je strnil v 6 skupin: prometna mreža, gospodarske cone, urbana mreža, infrastruktura za turizem in rekreacijo, območja naravne in kulturne dediščine ter socialna infrastruktura. Slednja je najmanj razvita, problem pa je tudi neenakomerna razmestitev razvojnih potencialov. V prispevku »Odziv dnevnih vozačev v Mursko Soboto na izboljšave v javnem potniškem prometu«, ki so jih izvedle posamezne občine, M. Gabrovec, M. Lep in B. Mesarec ugotavljajo sicer pozitivne premike k trajnostni mobilnosti in da »... je bilo na enoto javnega denarja bistveno povečano število potniških kilometrov, opravljenih na trajnostni način...«. Regionalno razvojno problematiko pa dopolnjuje še T. Vokic v prispevku o rokodelstvu in o regijskem rokodelskem središču v Veržeju. Monografijo zaključuje skupen seznam uporabljene literature in virov. Čeprav so se avtorji povsem upravičeno osredotočili na recentna razvojna dogajanja, bi bilo glede na monografski značaj publikacije kljub temu koristno prikazati tudi drugo pomembnejšo geografsko literaturo o obravnavani regiji. Monografija je vsekakor zgleden dosežek slovenske geografije in velik dosežek pomurskih geografov, pomembna je za vsakršno dejavnost, ki se ukvarja z razvojnimi vprašanji te regije. Znanstveno zasnovane in praktično naravnane ter zgledno tehnološko podprte študije z vsebinsko in tehnično kvalitetnimi kartografskimi prikazi se lotevajo številnih regionalnorazvojnih vprašanj, seveda tudi v duhu sonaravnega razvoja. Zdi se mi, da sta bila tako samo zborovanje kot tudi izid publikacije v času poglobljene gospodarske in socialne krize v obravnavani regiji ob pravem času. V nasprotju z raznimi vprašljivimi mnenji o vrednosti drobne kmetijske pridelave, o zaposlitvenih in drugih ekonomskih možnostih, o nerealnih možnostih prekvalifikacij aktivnega prebivalstva, o sprejemljivosti propada industrijskih nosilcev gospodarskega in regionalnega razvoja, o vse odrešujočem turizmu in celo o koristnosti odtujevanja slovenske zemlje in z nezainteresiranostjo za skrajno neugoden demografski razvoj sta prinesla realen pogled in oceno stanja in dogajanj. Zato bi morala monografija »Pomurje, geografski pogledi na pokrajino ob Muri« priti v roke ne le geografom, temveč tudi široki, predvsem pa tudi strokovni javnosti, ki se ukvarja s političnimi, gospodarskimi in regionalnorazvojnimi vprašanji Pomurja. Mirko Pak 115 Književnost Geografski vestnik 81-1, 2009 Marjan Ravbar: Razvojni dejavniki v Sloveniji - ustvarjalnost in naložbe Georitem 9 Ljubljana 2009: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 139 strani, 20 preglednic, 66 slik, ISBN 978-961-254-108-8 RAZVOJNI DEJAVNIKI V SLOVENIJI -USTVARJALNOST IN NALOŽBE V prenovljeni Lizbonski strategiji so si voditelji držav Evropske unije zastavili cilj, da Evropska unija postane v svetovnem merilu najuspešnejše in najkonkurenčnejše ter na znanju temelječe gospodarstvo. Za to so potrebna številna vlaganja v visoke tehnologije, dovršene proizvodne obrate, infrastrukturo, še zlasti pa v znanje, ki je verjetno najpomembnejši dejavnik razvoja. Prav ta področja je avtor Marjan Ravbar obravnaval v knjigi Razvojni dejavniki v Sloveniji - ustvarjalnost in naložbe, še zlasti pa je preučeval prostorsko razprostranjenost obeh omenjenih dejavnikov. S tem je avtor predstavil številna spoznanja, ki na novo osvetljujejo regionalne razlike, obenem pa omogočajo primernejši odziv regionalnih razvojnih politik. V prvem delu knjige avtor podrobneje osvetli naložbe med letoma 2000 in 2006, pri čemer se osredotoči na regionalno porazdelitev, predstavi pa tudi porazdelitev na lokalni ravni in strukturo naložb po panogah. Podroben taksativni način podajanja vsebine, podkrepljen s številnimi kartografskimi in grafičnimi predstavitvami, plastično prikaže stanje v regijah, nazornost pa bi lahko povečala sumar-na preglednica, v kateri bi bili navedeni podatki po občinah. Naložbe, ki v marsičem nakazujejo na privlačnost in bogastvo posamezne regije, se med posameznimi regijami močno razlikujejo: po obsegu, strukturi in koncentraciji. Zagotovo najbolj bode v oči dejstvo, da sta kar dve petini vseh naložb v Osrednjeslovenski regiji, še večjo centralizacijo pa je možno zaznati pri ustvarjalnih poklicih, saj je v tej regiji s 25 % slovenskega prebivalstva tudi skoraj polovica delovnih mest v ustvarjalnih poklicih. Ti so namreč v središču pozornosti geografske analize človeških MARJAN RAVBAR GEORITEM 9 116 Geografski vestnik 81-1, 2009 Književnost virov, v kateri avtor analizira drugi pomemben razvojni dejavnik - ustvarjalnost. To avtor razume kot sposobnost uspešnega prenosa novih razpoložljivih znanj v prakso, meri pa z izobrazbeno ravnjo ter zaposlenostjo v tako imenovanih ustvarjalnih poklicih, pri čemer upošteva kraj dela in kraj bivanja. Predhodno omenjena centralizacija ustvarjalnih poklicev v Osrednjeslovenski regiji kaže na veliko koncentracijo visokokakovostnih delovnih mest, posledično tudi zaradi funkcij, ki jih ima Ljubljana kot glavno mesto. Sicer je razporeditev ustvarjalnih poklicev, če te obravnavamo po kraju bivanja posameznega ustvarjalnega delavca, nekoliko bolj enakomerna. Oba razvojna dejavnika - naložbe in ustvarjalnost -potrjujeta rek, da kjer je veliko, tja veliko tudi pride. To govori v prid številnim razvojnim teorijam, zlasti teoriji kumulativne vzročnosti, saj se njene poteze kažejo tudi v teorijah o inovativnih distrik-tih, ustvarjalnih okoljih, mreženju in nenazadnje tudi učečih se regijah. Omenjeni koncepti temeljijo na akumulaciji kapitala, ljudi, znanja... in s tem na krepitvi razvojnih potencialov in konkurenčnosti. Tako je razumljivo, da so ob središčih akumulacije tudi obsežni predeli, kjer so naložbene aktivnosti zelo šibke, nizka pa sta tudi stopnja izobrazbe in delež ustvarjalnih poklicev. Takšna območja so na primer Goričko, Slovenske gorice, Haloze, Posotelje, Solčavsko, Suha krajina ter obmejni pas med Loškim Potokom in Osilnico. V tretjem delu avtor obe predhodni analizi združi ter preuči medsebojno povezanost obravnavanih pojavov, izdela pa tudi sintezni indeks, v katerem zaobjame velikost (vplivnega) območja, trg delovne sile in obseg naložb. Knjigo sklene s sklepnimi mislimi in oceno vrednotenja razvojnih dejavnikov. Knjiga, izhajajoča iz sodobnih konceptov razvoja, predstavlja zanimiv pregled naložb in ustvarjalnosti v slovenskih regijah in občinah, s čimer avtor bralcu predstavi nov zorni kot pri obravnavi regionalnih razlik ter razvojnih vprašanj na splošno. Do sedaj je bil zlasti naložbeni vidik zapostavljen, povsem nova pa je predstavitev naložb na lokalni in regionalni ravni. Žal podatkovne baze Statističnega urada Republike Slovenije in Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ne omogočajo podrobnejših analiz na ravni posameznih krajev, pa tudi sicer se je avtor soočal s številnimi metodološkimi težavami. Nov je tudi način, s katerim avtor obravnava človeške vire. Tako številnim analizam ponudi še dodatno, alternativno možnost, v kateri preučuje razporeditev ustvarjalnih poklicev, kot dejavnika, ki odločilno vpliva na inovativnost in sposobnost nekega območja, da tekoče sledi spremembam. Kot taka je knjiga pomemben prispevek k slovenskim regionalnim študijam in koristen pripomoček vsem, ki se ukvarjajo z regionalnim in gospodarskim razvojem v Sloveniji. Janez Nared Janez Nared, Damjan Kavas: Spremljanje in vrednotenje regionalne politike v Sloveniji Georitem 10 Ljubljana 2009: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 93 strani, 7 preglednic, 7 slik, ISBN 978-961-254-117-0 Monografija »Spremljanje in vrednotenje regionalne politike v Sloveniji« je referenčno delo v smislu integralnega prikaza pristopa k spremljanju in vrednotenju regionalne politike v slovenskem prostoru, hkrati pa tudi knjiga, zanimiva za strokovno javnost. Sodelovanje stroke in izvajalcev regionalne politike je namreč zagotovilo napredka k skladnejšemu regionalnemu razvoju. Avtorja v monografiji opredeljujeta regionalno politiko kot socioekonomski razvoj na mezo ravni. Na tem vsebinskem izhodišču oblikujeta predlog pristopa k sistematičnemu spremljanju in vrednotenju regionalne politike v Sloveniji. Izdelata tudi modele vrednotenja za specifičen primer slovenske regionalne politike. S to knjigo tako dobivamo v slovenskem prostoru končno celosten in kritičen prikaz problematike spremljanja in vrednotenja regionalne politike in tudi javnih politik nasploh. Predlagani sistemi bi morali prispevati k boljšemu izvajanju regionalne politike in tudi k skladnejšemu regionalnemu razvoju. 117 Književnost Geografski vestnik 81-1, 2009 JANEZ NARED DAMJAN KAVA[ SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE REGIONALNE POLITIKE V SLOVENIJI Delo kaže, da avtorja odlično poznata obravnavano tematiko, spremljanje in vrednotenje javnih politik, saj k njej pristopata suvereno in kritično. Poleg metodoloških in teoretičnih izhodišč ter opisa pravno-normativnega okvirja razlagata tudi lastne poglede in na podlagi evropskih in domačih izkušenj razvijeta lastne modele spremljanja in vrednotenja. Vsebina je sodobna in pomeni prispevek v smislu strokovne podlage za celostno načrtovanje javnih politik. Avtorja uporabljata splošno sprejete izraze na obravnavanem strokovnem področju in jih po potrebi tudi natančneje obrazložita. Na podlagi deskripcije in komparacije evropskih in domačih izkušenj s sistemi spremljanja in vrednotenja naredita še korak naprej k predlogu sistema za Slovenijo, ki presega obstoječi dvojni režim vrednotenja. Delo razkriva izjemen občutek za sistematično in kritično obravnavo problema ter za povezovanje parcialnih problemov v integralno razvojno bistvo. Potencialni bralci dela so raziskovalci na področju javne uprave, načrtovalci regionalne in drugih javnih politik, strokovno osebje na ministrstvih in javnih agencijah, pa tudi strokovno osebje na lokalni ravni. Ker predstavlja vsebina dela pomemben doprinos k razvoju relevantnega področja, je njena objava v obliki monografije razumna in pravilna odločitev. Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji Georitem 11 Ljubljana 2009: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 102 strani, 36 slik, 16 preglednic, ISBN 978-961-254-118-7 Mobilnost prebivalstva ima v sodobnosti čedalje večji vpliv na družbo, gospodarstvo, prostor in okolje. Glavni razlog je predvsem v tem, da se prostorska mobilnost prebivalstva hitro širi. Vrsta iznajdb GEORITEM 10 Renata Slabe Erker 118 Geografski vestnik 81-1, 2009 Književnost MATEJ GABROVEC DAVID BOLE DNEVNA MOBILNOST V SLOVENIJI in izboljšav v prometni tehniki in organizaciji je namreč v zadnjih dveh stoletjih omogočila, da lahko potujemo več in dlje. Pozitivna posledica tega je predvsem povečanje konkurenčnosti gospodarstva, krepitev vezi med posamezniki in različnimi socialnimi skupinami ter višja kvaliteta bivanja. Po drugi strani pa se negativni vidiki povečanega obsega potovanj kažejo zlasti v obliki večjih okoljskih obremenitev in zunanjih stroškov prometa. Raziskovanje mobilnosti prebivalstva in njegovih posledic je zato pomembna tematika geografskih preučevanj, ki je na primeru Slovenije celovito in poglobljeno obravnavana v znanstveni monografiji Dnevna mobilnost v Sloveniji. Publikacija se osredotoča na preučevanje problematike dnevnih potovanj šolarjev in delavcev v Sloveniji, zlasti z vidika izbire prometnega sredstva. Poudarjeni so predvsem nekateri prostorski vidiki in regionalne razlike v dnevni mobilnosti ter razreševanje problemov, ki izhajajo iz pretirane navezanosti na avtomobilski prevoz. Prvi del knjige analizira dnevno mobilnost v šolo in na delo po posameznih smereh glede na izbiro prometnega sredstva. Tovrstni podatki so bili na tem mestu prvič analizirani za ozemlje celotne države in razkrivajo, da so v izbiri prometnega sredstva med posameznimi območji Slovenije zelo velike razlike. Glavna ugotovitev je, da Slovenci na poti na delo in v šolo dnevno prepotujemo čedalje večje razdalje in pri tem vedno bolj uporabljamo osebni avtomobil ter hkrati opuščamo rabo javnega potniškega prometa. Med letoma 1981 in 2002 se je tako delež uporabnikov javnega prometa pri poteh na delo zmanjšal z 58 % na 10 %, delež osebnega motornega prometa pri dnevnih vozačih na delo pa v enakem obdobju povečal s 27 % na 85 %. Izmerjena razmerja med obema glavnima prevoznima načinoma so logična posledica naše prometne politike, ki v zadnjih desetletjih na različne načine intenzivneje vzpodbuja uporabo osebnega avtomobila in zanemarja javni promet. Hkrati je bilo ugotovljeno, da javni potniški promet veliko bolj uporabljajo prebivalci naselij, kjer je ponudba javnega prevoza kvalitetnejša in časovno konkurenčnejša individualnemu avtomobilskemu prevozu, ter prebivalci naselij z večjimi industrijskimi obrati, ki imajo organiziran lasten kolektivni (delavski) prevoz. Pomembna ugotovitev tega dela knjige je tudi, da v Sloveniji obstajajo zelo velike regionalne razlike v spremembah dnevne 119 Književnost Geografski vestnik 81-1, 2009 mobilnosti. Se zlasti izrazite so med vzhodnim in zahodnim delom države. Te razlike so na eni strani povezane z družbenogospodarskim razvojem in vzorci poselitve, na drugi pa z različnimi ukrepi prometne politike. Kot poseben prispevek v tem delu velja izpostaviti še izdelavo zemljevida zaposlitvenih zaledij večjih regionalnih središč, ki je zanimiva tudi z vidika aktualne razprave o oblikovanju druge ravni lokalne samouprave oziroma regionalizacije Slovenije. Drugi del publikacije obravnava primere dobre prakse na nekaterih območjih, kjer je prišlo do precejšnjega izboljšanja ponudbe javnega potniškega prometa (Dol pri Ljubljani, Ankaran, Idrija, Nova Gorica). Z anketiranjem potnikov in njihovim štetjem je bilo ugotovljeno, da izboljšana ponudba javnega potniškega prometa sama po sebi še nima nujno odločilnega vpliva na večje povpraševanje po javnem prevozu in s tem posledično tudi na bolj trajnostne oblike mobilnosti, če ni obenem povezana tudi z drugimi prometnopolitičnimi ukrepi, pri čemer velja posebej izpostaviti omejevanje rabe osebnega avtomobila. Avtorja sta obravnavo izredno zanimive, aktualne in kljub temu do sedaj slabo raziskane tematike sklenila s pripravo desetih priporočil za pripravo možnih ukrepov spodbujanja bolj trajnostnih oblik prevoza na delo in v šolo. Posebna vrednost teh »desetih zapovedi« je, da večina od njih ne zahteva večjih finančnih vložkov, kar pomeni, da so uresničljive tudi v razmeroma kratkem času. Na ta način publikacija ugotovitve poglobljenega raziskovanja spravlja neposredno v prakso, kar je pomemben prispevek k zmanjševanju različnih negativnih vplivov dnevne mobilnosti v Sloveniji. Jani Kozina Barbara Lampic: Kmetijstvo v obcini Ljubljana: relikt ali razvojni potencial GeograFF 2 Ljubljana 2008: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo, 125 strani, 41 preglednic, 17 zemljevidov, 18 grafikonov, 17 fotografij, ISBN 978-961-237-275-0 KmcVisl^o u Mi)tnl občim Liublono ■ ■ ■!(k i (jli d GeofraFF 2 120 Geografski vestnik 81-1, 2009 Književnost Bibliografska točkovna tekmovalnost, ki jo narekuje vse bolj razvejena in neizprosna metrika metodologije ugotavljanja znanstvene uspešnosti raziskovalcev, je očitno vzpodbudila tudi kolege na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani k uvedbi nove knjižne zbirke GeograFF, v kateri objavljajo poglavitne izsledke njihovih raziskovalnih projektov. Ta na eni strani nekoliko prozaičen razlog pa je na drugi zagotovo garant za večjo prepoznavnost geografije znotraj prostorske, urbanistične, okoljske, kmetijske in še kakšne strokovne srenje, saj so problemsko zasnovani izdelki objavljeni v privlačnih publikacijah s formatom 23,5 krat 16,5 cm, enotno oblikovanih in tiskanih v barvni tehniki, tako da jih bralec z veseljem vzame v roke. V pomoč so mu tudi seznama preglednic in slik ter stvarno kazalo na koncu publikacije in (žal nepopoln) seznam okrajšav na njenem začetku. Prva številka GeograFFa z naslovom Prometno onesnaževanje ozračja z dušikovim dioksidom v Ljubljani je delo Mateja Ogrina, območje Ljubljane pa obravnava tudi druga knjiga iz zbirke, vendar je tokrat njena vsebina namenjena obravnavi stanja in razvojnih izzivov kmetijstva. Knjiga se zavestno osredo-toča na ozemlje zunaj avtocestnega obroča, saj je problematiko zasebnega kmetijstva znotraj njega že leta 2002 podrobneje raziskal Drago Kladnik. Avtorica Barbara Lampič je poskrbela, da sta obe študiji metodološko primerljivi, kar potrjuje tudi primerjava njunih rezultatov, ki pa obenem razkrivajo naglo dinamiko prostorske in funkcijske preobrazbe kmetijstva na območju slovenskega glavnega mesta. Na hrbtišču publikacije lahko preberemo poudarke iz recenzije, ki sta jo pripravili urednica zbirke Metka Spes (ob njej je sourednik Darko Ogrin) in Ana Vovk Korže: »... Delo predstavlja celovit, večplasten in tudi interdisciplinaren pogled na položaj in razvojne možnosti kmetijstva in kmetov na območju celotne Mestne občine Ljubljana. Kot model bo lahko uporabljeno tudi za sorodne raziskave v drugih slovenskih območjih, ki se soočajo na eni strani z urbanimi pritiski, na drugi pa z zahtevami po proizvodnji kvalitetne hrane v mestnem zaledju. Obsežno na terenu pridobljeno gradivo ter analize na nivoju celotne občine poudarjajo tudi razlike med tremi značilnimi geografskimi in pridelovalnimi območji. Pomembno metodološko in vsebinsko nadgradnjo raziskave pa predstavlja se behavioristična študija, ki analizira odnos oziromapercepcijo kmetov do njihove dejavnosti in vizijo nadaljnjega razvoja...« Avtorica v predgovoru zgoščeno predstavlja namen in vsebino publikacije: ». Prostorska in funkcijska preobrazba ne le mest ampak tudi večjega dela podeželja se zadnja leta v Sloveniji odvija intenzivno in izjemno hitro. Pospešeno se spreminjajo poselitveni vzorci, poleg strukturnih pa prihaja tudi do funkcijskih sprememb prostora, naselij, objektov, nenazadnje tudi dejavnosti. Ljubljana kot slovenska prestolnica je procesom hitrega spreminjanja in prilagajanja dinamikam v razvoju še toliko bolj podvržena, zaradi moči državnega središča pa učinki vseh procesov segajo daleč izven meja samega mesta Ljubljane in tudi širšega območja občine. V vrtincu sprememb in mnogokrat povsem navzkrižnih interesov se je znašlo tudi kmetijstvo. Kot dejavnost, ki za svoje delovanje in obstoj potrebuje prostor oziroma obsežne površine kmetijskih zemljišč, je na območju urbanega in suburbanega prostora marsikje pomemben omejevalec širjenja klasičnih mestnih funkcij in značilne urbane podobe. Prostor kot najdragocenejša dobrina na območju mest je z vidika uveljavljenih kriterijev pri načrtovanju mest s kmetijsko rabo iracionalno izrabljen in onemogoča širitev tistih dejavnosti, ki so ključne za nadaljnji učinkovit urbani razvoj. Postavlja se vprašanje, ali je temu v resnici tako. Ali mesto in njegov razvoj res izključujejo kmetijstvo kot enakovredno in v razvoju potrebno prostorsko dejavnost? Kako se sto problematiko spopada slovenska prestolnica in kakšen je odziv kmetov, ki so se znašli v primežu številnih pritiskov novodobnih zahtev, svoje tradicionalne navezanosti na zemljo in kmetijo, nove ponudbe in možnosti večkrat hitrega zaključka idr.? Na ta in številna druga vprašanja smo iskali odgovore z raziskavo »Analiza in funkcijsko vrednotenje kmetijstva z vidika vplivov na naravne vire na območju celotne Mestne občine Ljubljana«, ki je potekala v letih 2006 in 2007 in jo je financirala Mestna občina Ljubljana. Težišče raziskave je bilo na obsežnem terenskem delu s poudarkom na anketiranju aktivnih kmetij celotne občine. Želeli smo dobiti kar najboljšo predstavo o trenutnih razmerah v kmetijstvu občine, o pridelovalnih pogojih, prevladujočih usmeritvah, najnovejših težnjah v razvoju, demografskih značilnostih kmetij, zemljiškoposestnih razmerah in drugih socioekonomskih potezah ter intenzivnosti kmetijske pridelave. Z analizo rabe tal, dodatnim kartiranjem 121 Književnost Geografski vestnik 81-1, 2009 ter anketiranjem kmetov smo želeli opredeliti najnovejše procese v pokrajini, ki se odražajo v rabi tal. V raziskavo smo neposredno vključili 189 kmetij, po ocenah skoraj tretjino vseh aktivnih v občini...«. Pri tem avtorica izpostavlja naslednje dileme prostorskega razvoja širšega območja Ljubljane in kmetijstva: Kakšen je trenutni položaj kmeta v Mestni občini Ljubljana? Katere kmetije so glede na pridelovalno usmeritev ter demografske in socioekonomske značilnosti še vnaprej sposobne opravljati svojo dejavnost? Katera območja občine so z vidika kmetijstva bolj perspektivna? Kateri tipi kmetij so okoljsko sporni in kje se kažejo glavni konflikti med kmetovanjem in okoljsko pomembnimi naravnimi viri? Kakšna je tržna naravnanost obstoječih kmetij in kakšne vizije imajo kmetje o bodočem razvoju kmetijstva? Kateri mehanizmi in dejavniki odločilno vzpodbujajo oziroma zavirajo nadaljnji razvoj kmetijstva v Mestni občini Ljubljana? Ali Ljubljančani potrebujejo kmete v mestu in neposrednem zaledju? Obravnava vsebine je razčlenjena na pet poglavij: Kmetijstvo v Ljubljani, Stanje in težnje v razvoju kmetijstva, Navzkrižja med naravnimi viri in kmetijsko rabo, Razvojni potenciali in perspektivnost kmetij ter Prihodnja umestitev kmetijstva v razvoj Mestne občine Ljubljana. Sledi jim daljši povzetek v angleškem jeziku. Naj kot zanimivost omenim, da avtorica kot glavna razvojna potenciala izpostavlja trženje kmetijskih pridelkov in zelenjadarstvo, še zlasti tisto, vezano na pridelavo v zaščitenih prostorih oziroma rastlinjakih. Nekoliko presenetljiva je ugotovitev, da delež ljubljanskih zemljišč v rastlinjakih dosega vsega 4,5 % vseh slovenskih, delež tovrstnih ljubljanskih pridelovalcev pa je kar 14 %. To kaže na manjšo specializiranost ljubljanskih pridelovalcev v intenzivno zelenjadarstvo, obenem pa razkriva, da se zaradi ugodnih prodajnih možnosti vrtnin številni kmetje vsaj v manjši meri odločajo tudi za gojenje vrtnin. Razveseljivo je, da se je okoljska ozaveščenost tovrstnih pridelovalcev v zadnjih nekaj letih opazno izboljšala. Drago Kladnik Valerija Babij, Mauro Hrvatin, Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Žiga Kokalj, Blaž Komac, Oto Luthar, Janez Mulec, Bojan Otonicar, Franci Petek, Metka Petric, Andrej Seliskar, Miha Pavsek, Mimi Urbanc, Klemen Zaksek, Nadja Zupan Hajna (uredniki): Kras: trajnostni razvoj kraske pokrajine Ljubljana 2008: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 337 strani, 499 fotografij, 48 preglednic, ISBN 978-961-254-096-8 122 Geografski vestnik 81-1, 2009 Književnost Kulturno pokrajino, ki predstavlja preplet narave in človeka, je treba obravnavati celostno. Dejstvo je, da naravnogeografski dejavniki določajo zmogljivost okolja in dajejo temeljni okvir pokrajine, na katero se veže določena raba prostora, način življenja prebivalcev, kmetijske in gospodarske dejavnosti ter smeri razvoja, kar sprožajo določene obremenitve okolja. Mišljenje, da naravo najbolje ohranjamo z odstranitvijo človeka, ne zdrži, saj depopulacija območja ter opuščanje tradicionalne rabe prostora povzročata zaraščanje obsežnih površin z gozdom, kar vpliva na zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Univerzalnega recepta, kako trajnostno razvijati pokrajine, ni. Varovanje sleherne pokrajine mora temeljiti na skladnem upoštevanju vseh treh vidikov trajnostnega razvoja (okoljskega, gospodarskega in socialnega), znotraj katerega je na ekološki tehtnici treba dosegati optimalno ravnotežje. Vse to so imeli v mislih avtorji izvirne znanstvene monografije Kras - trajnostni razvoj kraške pokrajine, ki nakazuje večplasten odgovor na vprašanje, kako usmerjati trajnostni razvoj na obravnavanem območju. Kompleksnost vsebine narekuje usklajeno interdisciplinarno delo različnih strokovnjakov, kar omenjena monografija brez dvoma tudi dosega. Lična monografija je nastala na podlagi raziskav projekta Centra odličnosti F.A.B.R.I.C.A., znotraj katerega so preučevali strategije trajnostnega razvoja kraške pokrajine. Monografija je vsebinsko razdeljena na osem samostojnih sklopov. Prvi sklop so prispevali sodelavke in sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU ter Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in predstavlja kamnine kot temeljne pokrajinske prvine, ki vplivajo na površje, relief in nastanek tal. Na obravnavanem območju večino površja predstavljajo zakrasele karbonatne kamnine, na katerih so se razvile značilne podzemeljske in površinske kraške oblike ter podzemeljski vodni odtok. Le-ta ima zaradi dobre prepustnosti kraških kamnin nizko samoočiščevalno sposobnost in je zato občutljiv za različne oblike onesnaženja. Manjši del obravnavanega območja gradijo vododržne flišne kamnine, za katere je značilen majhen delež infiltracije padavinske vode v podlago, zato so občutljive na erozijo. Zaradi navedenega, je treba posege v ranljivo kraško pokrajino skrbno načrtovati. Sledi sklop o vodi, ki so ga pripravili na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Obravnava značilnosti in naravne ranljivosti kraških vodonosnikov, ki jih določa velika prepustnost, raznovrstnost načina pretakanja ter največkrat neznane smeri odtekanja voda v podzemlju. Dodana vrednost sklo pa je predstavitev celostne metodologije Slovenski pristop. Gre za izpopolnjen pristop za ocenjevanje naravne ranljivosti in tveganja za onesnaženje, prilagojen posebnostim slovenskega krasa, ki so ga razvili na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Omenjeni pristop vključuje kartiranje naravne ranljivosti podzemne vode ali vodnega vira in kartiranje obremenjevalcev. Tretji sklop nas seznanja z naravo oziroma natančneje z biodiverziteto flore, favne in vegetacije kraškega sveta. Kraški svet predstavlja eno izmed »vročih« točk biotske raznovrstnosti na svetu, ki pa se zaradi opuščanja tradicionalne rabe prostora zmanjšuje. Z vidika biodiverzitete so predstavljeni naslednji značilni življenjski prostori kraške pokrajine: gozd, suha travišča, mokrotni travniki, kali in lokve, skalne razpoke, melišča in kamnite trate, kmetijska pokrajina (njive, sadovnjaki, vinogradi) in kraške jame. Predmet četrtega sklopa, ki so ga raziskovali na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU predstavlja rabo tal obravnavanega območja. Avtorji so preučevali razmerja med temeljnimi zemljiškimi kategorijami nekdaj in danes ter ugotavljali smer sprememb rabe tal in njeno intenzivnost. Na obravnavanem območju se je tradicionalna raba tal v zadnjem stoletju bistveno spremenila - sledimo intenzivnemu procesu zaraščanja pašnikov in travnikov, zmanjšal pa se je tudi delež njiv, vinogradov in sadovnjakov. Posledično to pomeni zmanjševanje pokrajinske pestrosti, kar zopet vodi tudi v zmanjševanje biotske pestrosti. Sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU so pripravili tudi peti sklop, ki z različnih vidikov osvetljuje prebivalstvo kot eno najpomembnejših sestavin kulturne pokrajine. Spreminjanje strukture prebivalcev močno vpliva na pokrajino in je eden ključnih dejavnikov (ne)ohranjanja kulturne in naravne dediščine ter tudi socialnega, gospodarskega in ekonomskega razvoja. Sesti sklop govori o kulturni dediščini. Avtorji tega sklopa so najprej analizirali izvor, stilne značilnosti in ključne elemente kraške arhitekturne dediščine ter organizacijo prostora. Sledi razmišljanje o degradaciji kraške stavbne dediščine, ki je bilo najbolj intenzivno v obdobju med 1950 in 1990. Ker 123 Književnost Geografski vestnik 81-1, 2009 je dediščina nekaj živega in se z razvojem družbe spreminja, se ključno vprašanje nanaša na premislek o tem ali je bolje prenavljati obstoječe, ali razvijati novo arhitekturo, z upoštevanjem elementov, ki soustvarjajo identiteto prostora. Avtorji se zavzemajo za ustanovitev medinstitucionalne interdisciplinarne raziskovalne, razvojne, skupine, ki bo na podlagi obstoječega znanja izdelala strateški načrt za varovanje kraške arhitekturne dediščine. V okviru sklopa turizem, ki je nastajal na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, je predstavljen jamski turizem in njegov vpliv na podzemeljsko okolje in združbe. O jamskem turizmu lahko govorimo že od 17. stoletja dalje, sodobni organizirani jamski turizem pa se je razvijal od začetka 19. stoletja. Med naše najlepše jame svetovnega pomena sodijo Škocjanske jame, ki so kot edini spomenik v Sloveniji že od leta 1986 vpisane v UNESCO-vo listo svetovne dediščine. Avtorji so pripravili smernice in omejitve za trajnostni jamski turizem, ki zadevajo tako ureditev površja pred vhodom v jamo, kot tudi ureditev sprehajalnih poti in električne napeljave v sami jami. Zadnji sklop je namenjen rabi obnovljivih virov energije. Preučevali pa so ga na Inštitutu za prostorske in antropološke študije ZRC SAZU ter v podjetju Trimo d. d., kot najprimernejši vir za izbrano območje pa avtorji izpostavljajo sončno energijo. Le-ta omogoča razpršeno rabo, pri kateri v občutljivi kraški pokrajini ni treba graditi velikih sistemov, saj si gospodinjstva energijo za lastno uporabo lahko priskrbijo sama. Vendar pa avtorji opozarjajo, da je pri namestitvi sončnih celic in sprejemnikov treba upoštevati kraško kulturno pokrajino, še posebno arhitekturno zanimiva stara jedra kraških vasi. Predstavljena monografija je pregledna, sistematična in široko zasnovana. Da gre za vsebinsko izjemno raznoliko in slikovno bogato delo pove dejstvo, da je pri vsebini sodelovalo kar 50 uglednih raziskovalk in raziskovalcev z različnih znanstvenih področij, 6 kartografov ter prek 60 fotografov. In čeprav delo načrtovalcem razvoja, tako na lokalni kot tudi nacionalni ravni, daje dovolj relevantnih podatkov za pripravo trajnostnega okoljskega, ekonomskega, urbanega in socialnega razvoja kraške pokrajine, bi bilo dobrodošlo še sklepno poglavje, ki bi sintetiziralo posamezne ugotovitve in v katerem bi že bile podane konkretne smernice ter priporočila za doseganje trajnostnega razvoja. Čeprav je knjiga izvirno znanstveno delo, je napisana dovolj razumljivo, da bo zanimiva tudi za širšo javnost; ne nazadnje tudi za tiste, o katerih govori. Mateja Šmid Hribar Matej Vranjes: Prostor, teritorij, kraj: produkcije lokalnosti v Trenti in na Soči Knjižnica Annales Majora Koper 2008: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Založba Annales, 286 strani, 2 preglednici, 12 fotografij, ISBN 978-961-6732-00-0 Založba Annales s svojo razvejeno in ustvarjalno publicistično dejavnostjo bogati področje humanističnega in družboslovnega znanja v Sloveniji. S področja geografije oziroma sorodnih ved je monografija z naslovom Prostor, teritorij, kraj: produkcije lokalnosti v Trenti in na Soči. V središču obravnave je pojav družbene prostorskosti, ki se oblikuje skozi kulturno pokrajino, teritorialnost, lokal-nost in izkustvo/občutje kraja. »... Knjiga v slovensko geografsko in antropološko okolje prinaša nova spoznanja, poglede in koncepte in odpira nekatera izrazito aktualna vprašanja glede sodobnih odnosov med družbo/kulturo in prostorom...«, je zapisal Bojan Baskar v recenziji. Monografija se vsebinsko deli na dva enakovredna dela: teoretičnega in etnografskega. Prvi je razdeljen na tri sklope glede na osrednje koncepte preučevanja: prostor, teritorij, kraj, ki jih v oziru sledečega etnografskega dela poskuša opredeliti in medsebojno razmejiti. Koncept prostora se nanaša na družbeno prostorskost, pri čemer se osredotoča na kulturno pokrajino, kot je razumljena z vidika posameznika oziroma družbene skupine. Koncept teritorialnosti je opredeljen z razmerjem med prostorskim prisvajanjem in s tem povezanim družbenim razmejevanjem, lokalnostjo in izkustvom kraja. Slednjemu je namenjeno samostojno poglavje. 124 Geografski vestnik 81-1, 2009 Književnost PROSTOR TERITORIJ KRAJ PRdDUMtl JE L 'j\ALHJDS 11 V r ^ L N -1 ■ N NA UJO V drugem, etnografskem delu so omenjeni družbeno-prostorski pojavi, predstavljeni na konkretnih, izbranih primerih iz Zgornjega Posočja: domačinskemu doživljanju spreminjanja kulturne pokrajine, domačinskemu odnosu do dveh zelo različnih skupin nedomačinov, vikendašev in Triglavskega narodnega parka, in na koncu odnosu do komercialne rabe reke Soče. »... Monografija nima ambicije razkriti pogledov vseh vpletenih skupin - je zapisal avtor...«, ampak le domačinov, zato na prefinjen način odpira vprašanja, kako uskladiti različne interese uporabnikov prostora ter kdo in v kolikšni meri bo upravičen in udeležen pri določanju normativov glede te uporabe. Čeprav se na prvi pogled zdi, da ima omenjena monografija le malo stičnih točk z geografijo, podrobnejše branje dokazuje drugače. Omenjene vsebine, ki si šele utirajo pot v slovensko geografijo, so v svetovni geografiji že dobro uveljavljene. Na v monografiji preučevanih poljih se geografija stika in prepleta s kulturno antropologijo, filozofijo, prostorsko sociologijo in sorodnimi vedami. Avtor jih spretno prepleta in nadgrajuje, saj mu ta področja niso tuja; dodiplomski študij geografije in filozofije je na podiplomski stopnji dopolnil s študijem antropologije. Knjiga je vsekakor dobrodošla pridobitev za geografijo, saj posega na področje, ki v zadnjih desetletjih postaja vse pomembnejše in obenem prinaša izsledke sodobnih tokov v humanistični geografiji. Mimi Urbanc Bogoljub Aničic, Anton Petrovič: Geološka zgradba in geološke zanimivosti Bohorja Senovo 2008: Turistično društvo Senovo, 84 strani, 93 fotografij, 19 kart, risb in preglednic, ISBN 978-961-91838-1-6. Konec leta 2008 je izšla še ena zanimiva geološka knjižica žepnega formata; skozi oči geologa je tokrat predstavljen Bohor - največje pogorje v Posavju. V 16 poglavjih nas avtorja v razumljivem, a še vedno 125 Književnost Geografski vestnik 81-1, 2009 strokovnem jeziku popeljeta po grebenu Bohorja ter njegovem severnem in južnem vznožju z okolico. Knjižica je opremljena z geološko karto in s topografsko karto z vrisanimi obravnavanimi točkami. Razumevanje besedila olajšujejo tudi številne barvne fotografije in risbe. V uvodnem, prvem poglavju Geološka zgodovina Bohorja in širše okolice avtorja razčlenita in umestita pogorje v geografski prostor ter nas seznanita z dosedanjimi raziskavami in kratko geološko zgodovino širšega območja. V drugem obširnejšem poglavju Geološka zgradba in kamninska sestava se osredotočita na kronološki redosled kamnin od najstarejših proti najmlajšim ter izčrpen opis posameznih kamninskih enot. Izvemo, da so najstarejše izdanjajoče kamnine paleozojske starosti (starejši zemeljski vek); gre za menjajoče se plasti karbonskih in permskih skrilavih glinavcev, kremenovega peščenjaka in konglomerata. Navzgor jim sledijo mezozojske kamnine oziroma kamnine srednjega zemeljskega veka - triasni skladi so na obravnavanem ozemlju najobsežnejši, medtem ko so jurski in kredni izdan-ki redkejši. Kenozojske kamnine ali kamnine novega zemeljskega veka v nasprotju s starejšimi plasti, ki gradijo samo vzpetino, ležijo predvsem ob njenem severnem in južnem vznožju. Med njimi so najobsežnejši oligocenski in srednjemiocenski sedimenti. Mlajši sedimenti so razviti le mestoma, najpogosteje so odloženi vzdolž rek. Kot zanimivost je podan tudi recenten nanos rudniškega odvala Rudnika Senovo, ki je tako obsežen, da je vrisan celo v geološki karti. Nato nam avtorja predstavita skupine fosilov, ki so bili najdeni na tem območju - od najdrobnejšega nanoplanktona, prek konodontov, foramini- 126 Geografski vestnik 81-1, 2009 Književnost fer, mehkužcev, morskih ježkov do vretenčarskih ostankov, med katerimi se znajdeta celo zob močvirske svinje in okostje ribe Lates iz oligocena. Med rastlinskimi ostanki prednjačijo litotamnijske rdeče alge, ki pogosto gradijo gomoljaste strukture rodoide. Omenjeni fosili so na obravnavanem območju pogosti, zlasti v kenozojskih plasteh, s čimer predstavljajo učinkovito orodje za datacijo kamnin. V tektonskem pregledu izvemo, da pripada Bohor dvema geotektonskima enotama: Dinaridom in Panonidom. Velika tektonska aktivnost v geološki preteklosti se odraža v Kumskem narivu in mnogih prelomih pliocenske ali mlajše starosti, ki potekajo večinoma v dinarski smeri, manj v smereh JZ-SV in S—J. Vulkanizem je bil dejaven zlasti v mezozoiku, kar izdajajo plasti diabaza in diabaznega tufa v srednjetriasnih kamninah. Ob zaključku poglavja avtorja poudarita še pomembnost nekaterih gospodarskih surovin z območja Bohorja; kot so premog, kovine cink, svinec in železo, ter nekovine apnenec, dolomit, lapor, pesek in diabaz. V nadaljnjih poglavjih sledi podroben opis nekaterih geoloških posebnosti. Med prvimi najde mesto dolomit, ki mu je kot prevladujoči sedimentni kamnini Bohorja in okolice namenjen najobsežnejši del. Poleg opisa kamnine in mineraloških značilnosti sta predstavljena še geomorfološka pojava, katerima nastanek botruje prav dolomitna sestava — naravno okno in kamnita igla. Sledi opis srednjemiocen-skih rodoidov z dveh doslej nepoznanih nahajališč, recentne kamnine lehnjaka, ki ga je moč opaziti ob nekaterih slapovih, diabaza kot edine vulkanske kamnine obravnavanega območja, ter dveh kompleksnejših geoloških pojavov: trojnega Barbarinega slapu in kraških pojavov, kjer so kot znamenitost izdvojene Votle peči in Ajdne peči. Zadnja poglavja so namenjena dejavnosti človeka, ki je znal izkoristiti geološke danosti okolice za svoje preživetje. Na območju Bohorja so v 19. stoletju delovali rudniki, ki so jih v novejših časih zaradi nerentabilnosti opustili: rudnik cinka in svinca z južnega pobočja ter železova rudišča in fužine s severnega pobočja Bohorja. Najdlje je bil aktiven premogovnik Senovo, ki je ob zaprtju leta 1996 presegel zavidljivo starost dvestotih let. Tudi večina apnenic z bohorskega konca je opuščena; izmed nekoč osmih aktivnih se tradicija žganja apna ohranja le še v eni. Na koncu je predstavljena še geološka zbirka OS XIV. Divizije Senovo, ki vključuje 517 primerkov fosilov, mineralov in kamnin. Nastajala je več desetletij, pohvalno pa je v zadnjih letih pri njenem urejanju opazna še posebna zagnanost, za kar sta zaslužna tudi avtorja knjižice. Za piko na i podajata avtorja ob zaključku knjižice predlog o postavitvi geološkega stebra Bohorja in okolice, primerljivega z nekaterimi že postavljenimi stebri v Sloveniji — glede na zgoraj povedano bi imel tak steber prav gotovo svoj pomen in svoj namen. Katarina Oblak Jozef Hernik (urednik): Cultural Landscape - across disciplines Bydgoszcz, Krakow 2009: Oficyna wydawnicza Branta, 365 strani, 95 fotografij, 55 zemljevidov, shem in grafov, ISBN 978-83-60186-99-2 Znanstvena monografija je izšla ob koncu projekta »Varovanje historičnih kulturnih pokrajin za krepitev regionalnih identitet in krajevnih gospodarstev«, s katerim je Fakulteta za okoljsko načrtovanje in preučevanje pokrajin krakovske Univerze za kmetijstvo kot vodilni partner sodelovala v programu Evropske unije INTERREG III B CADSES (www.cadses.ar.krakow.pl). Namenjen je bil varovanju in razvoju kulturnih pokrajin na območju CADSES (srednje, jadranske, podonavske in jugovzhodne Evrope) in je potekal med letoma 2006 in 2008. V njem so sodelovali partnerji iz Poljske, Nemčije, Avstrije, Romunije in Ukrajine, končno monografijo pa so obogatili še prispevki iz nekaterih drugih držav, med njimi tudi iz Slovenije (Kulturne pokrajine v Sloveniji z geografskega vidika D. Kladnika, D. Perka in M. Urbanc na straneh 81—139). Glede na to, da je raznolikost evropskih kulturnih pokrajin ogrožena, so sodelujoči iskali najboljše primere uresničevanja Evropske konvencije o krajini in primere dobre prakse upoštevanja CEMAT — vodilnih načel za trajnostni prostorski razvoj evropske celine. Upoštevali so najširša mednarodna znanja 127 Književnost Geografski vestnik 81-1, 2009 CULTURAL LANDSCAPE --ACROSS DISCIPLINES F in izkušnje držav, regij in občin o kulturni pokrajini in jih povezali oziroma vključili v vodilne razvojne projekte na področju kmetijstva, okolja, turizma, izobraževanja, regionalnega trga in obnovljivih virov energije. Med rezultati so bili tudi enotna strategija ohranjanja kulturne krajine in predlogi razvoja na regionalnem, nacionalnem nivoju ter na nivoju CADSES. V okviru projekta so potekale temeljne raziskave, namenjen pa je bil tudi ustreznemu usposabljanju krajevnih strokovnjakov in gospodarstvenikov. V monografiji predstavljajo svoje poglede na kulturno pokrajino predstavniki različnih strok: arheologi, geografi, zgodovinarji, sociologi, antropologi, ekonomisti, agronomi, planerji, konzervatorji, krajinski arhitekti, pravniki in informatiki. Posvečajo se podlagam in dejavnostim za ohranjanje in varovanje kulturnih pokrajin, razpravljajo o njihovem stanju oziroma razvoju in se lotevajo problematike s socialnih in tehničnih vidikov. Ugotavljajo, da so nujni enotni koncepti ohranjanja in varovanja kulturnih pokrajin, pa tudi medsebojna povezovanja dejavnikov v teh prizadevanjih - tako na regionalnem, nacionalnem, kot na mednacionalnem nivoju. Predstavljeni so tudi uspešni primeri obmejnega sodelovanja. Predstavitev oziroma »življenjepis« pokrajine lahko tvori most med zgodovinsko-analitskimi raziskavami in raziskavami, usmerjenimi v regionalno planiranje s poudarjenim kulturološkim vidikom. Poudariti je treba ključne krajevne in regionalne značilnosti oziroma vrednote, ki prispevajo h krajevni in regionalni identiteti in skrbeti za trajnostni razvoj pokrajine. Kulturno pokrajino ne moremo gledati le od zunaj, ampak tudi s funkcijskega vidika, kot rezultat součinkovanja njenih naravnih in družbenih sestavin in procesov. Stroka ne sme ostati izolirana, temveč mora sodelovati s prebivalci, politiki in planerji. Poskrbeti mora za ustrezna izobraževanja ključnih dejavnikov - celotne družbe in ustanov. Ena od možnosti je t. i. »digitalna kulturna pokrajina«, kjer je določena vsebina kulturne pokrajine na razpolago v digitalnem formatu. Geografski informacijski sistemi nasploh omogočajo medsebojno povezovanje politike, družbe, kulturne in naravne dediščine, zato je skrajni čas, da jih izkoristimo v namene upravljanja kulturnih pokrajin. Omogočajo tudi najrazličnejše socioekološke in socioekonomske 128 Geografski vestnik 81-1, 2009 Književnost analize regij. Prostorska informacija ima pomembno vlogo v kulturnem razvoju, izobraževanju in razumevanju problematike in nam lahko dobro služi pri oblikovanju optimalne razvojne strategije ter pri odločanju za trajnostni razvoj, kjer bodo upoštevane socialna, ekonomska, okoljska in kulturna komponenta. Kulturno pokrajino bomo torej razumeli, uspešno varovali in ohranjali le, če jo bomo spoznali celovito, z vidikov različnih strok, hkrati pa poskrbeli za širjenje informacij o njej, za ustrezno izobraževanje in nadzor ter povezovanje ključnih akterjev. Maja Topole Enrico Camanni, Federica Beux, Francesca Panero, Pierangela Piazza (uredniki): Il grande dizionario enciclopedico delle Alpi Scarmagno, Italija: Priuli & Verlucca 2007, 12 zvezkov, 1883 strani, ISBN 978-88-8068-363-6 f _ t V Geografskem vestniku 79-1 smo na straneh 140 in 141 poročali o izidu dela z naslovom Dictionnaire Encyclopédique des Alpes, ki je leta 2006 izšlo pri francoski založbi Glénat in za čigar realizacijo je bilo potrebnih osem let. Tokrat predstavljamo njegov italijanski prevod in priredbo, ki je izšla konec leta 2007 pod naslovom Il grande dizionario enciclopedico delle Alpi pri založbi Priuli & Verlucca (http://www.priulieverlucca.it/) v sodelovanju z Italijansko planinsko zvezo ( Club Alpino Italiano). Publikacija je izšla pri založbi, ki je že do sedaj izdajala publikacije o Alpah in drugih gorstvih, a predvsem fotomonografije. Izdaja pa založba Priuli & Verlucca tudi italijansko različico revije L 'Alpe (Alpe), ki jo promovirajo kot »prvo mednarodno revijo o gorah«; do sedaj je izšlo 43 številk. Revija je originalno francoska (http://www.lalpe.com/), izdaja pa jo pod enakim imenom že omenjena založba Glénat. Il grande dizionario enciclopedico delle Alpi je velikega formata (22,5 krat 29 cm) s skoraj 1900 stranmi in vsebuje prek 2000 slik, fotografij in ostalega slikovnega gradiva, okrog 100 zemljevidov, pri njegovem nastajanju pa je sodelovalo okrog 280 avtorjev iz vseh alpskih držav in širše. V nasprotju s francosko različico, ki je izšla v dveh obsežnih zvezkih (prvi zvezek kot Encyclopédie des Alpes 'Eciklopedija Alp' 129 Književnost Geografski vestnik 81-1, 2009 in drugi kot Dictionnaire des Alpes 'Leksikon Alp'), ima italijanska različica 12 zvezkov ob obrnjeni vsebinski zasnovi. Prvih sedem zvezkov tako tvori Le Alpi: il grande dizionario 'Leksikon Alp', zadnjih pet pa Le Alpi: il grande enciclopedia 'Eciklopedija Alp'. V prvih sedmih zvezkih, to je Leksikonu Alp, je na 1120 straneh približno 3400 leksikografskih gesel o Alpah, ki jih spremlja množica fotografij in slik. Za francosko različico smo zapisali, da smo Slovenci za ta del prispevali približno 60 gesel. V italijanski različici so nekatera gesla izpustili in jih je zato za približno desetino manj (te so prispevali večinoma člani Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU). Gesel o slovenskih Alpah je sicer nekaj več, a so jih napisali drugi. V zadnjih petih zvezkih, to je Enciklopediji Alp, je na prek 760 straneh 92 daljših (enciklopedičnih) člankov. Posamezni zvezki tega sklopa predstavljajo sistematična poglavja o: Alpah po državah in alpskem okolju (8. zvezek), geografiji in zgodovini (9. zvezek), arhitekturi in umetnosti (10. zvezek), duhovni in materialni kulturi ter športu in prostem času (12. zvezek), ter dejavnostih in prihodnosti v Alpah (12. zvezek). Članki so obogateni s prek 700 eno- in dvostranskih fotografij, slik in zemljevidov. Slovenci smo v tem sklopu zastopani (tako kot v francoski različici) le z enim člankom o slovenskih Alpah (Alpi slovene) v osmem zvezku. V uvodnik prvega zvezka so uredniki zapisali, da so za potrebe italijanske različice morali izločili, strniti ali prirediti več sto gesel, mnoge so napisali tudi na novo. Kljub temu pa po njihovem mnenju delo zaradi tega ni izgubilo mednarodnega pomena, celo nasprotno, saj so zapisali (značilno za italijansko samozavest), da je njihova različica lahko celo bolj mednarodno pomembna kot francoska. Kot enega izmed ciljev publikacije so v uvodniku osmega zvezka zapisali, da želijo, da bi delo pomagalo preseči »kratkovidnost in stereotipe«, ki so še vedno prisotni v alpski kulturi ter bi tako uspeli narediti Alpe »nekoliko bolj evropske, kot so sedaj«. Kot enega izmed namenov publikacije so na primer zapisali, da želijo z njo pokazati, da so Alpe vez in ne meja »nove« Evrope. Z delom želijo povečati razumevanje preteklosti v Alpah in osvetliti njihovo prihodnosti. Ob izidu francoske različice so Francozi zatrdili, da se bo njihov projekt v prihodnje še nadaljeval z izidom italijanskega in nemškega prevoda ter francoske žepne različice. Prvi cilj jim je uspel, upajmo, da jim bosta tudi druga dva. Matija Zorn Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 49-1 Ljubljana 2009: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, sozaložnik SAZU, 238 strani, ISSN 1581-6613 V lanskem Geografskem vestniku (80-1, str. 150-152) smo poročali, da je leta 2008 Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik doživela »... nekaj pomembnih kvalitativnih sprememb...«, ter da se nekatere obetajo »... tudi v letu 2009...«. Najpomembnejša novost je bila, da je bila revija vključena v Science Citation Index Expanded, kar pomeni, da je sedaj indeksirana v eni najpomembnejših svetovnih baz (http://thomsonreuters.com/products_services/scientific/Science_Citation_Index_Expan-ded). To je do sedaj uspelo le redkim slovenskim revijam. Druga pomembna novost pa je bila, da so za članke pridobili tako imenovane identifikatorje digitalnega objekta (DOI, Digital ObjectIdentifier). Podrobnejšo razlago obeh novosti je moč prebrati vlanskem Geografskem vestniku (80-1), vkaterem je bila tudi napovedana večja prenova revijinih spletnih strani. Za potrebe DOI je bilo namreč treba deloma prilagoditi revijine spletne strani (http://ags.zrc-sazu.si/), saj sedaj na spletu niso le .pdf-ji člankov, pač pa ima vsak članek še posebno .htm uvodno stran z izvlečkom in literaturo. Literatura je na tej spletni strani prek CrossRef-a povezana z ostalini svetovnimi revijami, katerih članki tudi imajo DOI in so bili citirani v reviji. Leta 2008 so v Science Citation Index Expanded vpisali revijin letnik 47 (2007), leta 2009 pa je Acti geographici Slovenici/Geografskemu zborniku uspelo, da so bili v to bazo indeksirani vsi njeni članki od vključno letnika 43 (2003). Za vse članke teh letnikov je revija pridobila tudi DOI-je. Oboje je revi- 130 Geografski vestnik 81-1, 2009 Književnost ji prineslo večjo mednarodno prepoznavnost, tako da na njena vrata trka vse več tujcev in vse kaže, da se bodo tuje objave v naslednjih letih občutno povečale. Revija tako na pragu svojega jubilejnega petdesetega letnika dosega vse svetovne standarde in spada med elito slovenskih znanstvenih revij. Manjka ji le še pika na »i«, t. j. pridobitev t. i. faktorja vpliva (impact factor). Tokratna številka prinaša sedem prispevkov s področij geomorfologije in pedogeografije, geografije naravnih nesreč, ekonomske geografije, geografije prebivalstva, geografije podeželja in geografskih informacijskih sistemov. Prvi je prispevek Lučke Ažman Momirski s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Draga Kladnika z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU z naslovom »Terasirane pokrajine v Sloveniji«. Terase se v Sloveniji pojavljajo v vseh pokrajinskih tipih, vendar se razlikujejo po pogostnosti, namenu in sodobni funkciji. Največ teras v Sloveniji je v sredozemskih pokrajinah, kjer predstavljajo najbolj značilno terasirano pokrajino. Pogoste so tudi v kraških dinarskih pokrajinah in v vinorodnih panonskih gričevjih, medtem ko se v sredogorju alpskega sveta pojavljajo bolj izjemoma, še največ na območjih, ki se prevešajo k sredozemskim pokrajinam. Avtorja po namenu razlikujeta: poljedelske, vinogradniške in sadjarske terase. Ugotavljata, da prve so prisotne povsod po državi, druge in tretje pa so vezane na gričevja z ugodnim podnebjem za gojenje vinske trte in sadnega drevja. Ugotavljata tudi, da so (starejše) poljedelske terase z zmanjševanjem vloge kmetijstva, preslojevanjem prebivalstva, osta-revanjem in siceršnjim pomanjkanjem kmečke delovne sile izgubile nekdanjo vlogo, zato na njih nekdanjo njivsko rabo skoraj v celoti izpodrinila travniška raba. Pišeta tudi, da so vinogradniške in nekatere sadjarske terase povečini proizvod sodobnejšega, mehaniziranega kmetovanja. Drugi je prispevek Matije Zorna z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU z naslovom »Erozijski procesi v slovenski Istri - 1. del: erozija prsti«. V Sloveniji so bile meritve erozijskih procesov redke in tudi na splošno procesna geomorfologija ni bila deležna večje pozornosti, z delno izjemo na kraškem površju. Avtor s svojim prispevkom deloma zapolnjuje to vrzel za flišne pokrajine slovenskega rečno-denudacijskega reliefa. Meritve predstavlja v dveh nadaljevanjih. V tem (prvem) delu predstavlja 131 Književnost Geografski vestnik 81-1, 2009 meritve erozije prsti na treh različnih rabah tal: goli prsti v oljčniku, na travniku v zaraščanju in v gozdu, v naslednji številki revije (49-2) pa je predstavil še geomorfna dogajanja v erozijskih žariščih. Predstavljene vrednosti erozije prsti kažejo, da bi bilo treba temu geomorfnemu procesu posvečati več pozornosti, saj lahko na nezaščitenih obdelovalnih zemljiščih izgubimo tudi do 90 t/ha prsti letno. Tretji je prispevek Vojka Kilarja in Domna Kušarja s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani z naslovom »Ocena potresne ogroženosti večstanovanjskih zgradb v Sloveniji«. Po lanskem prispevku »Vpliv naravnih nesreč na arhitekturno podobo stavb« (48-1) enega izmed avtorjev je to že drugi prispevek o arhitekturnem preučevanju naravnih nesreč. Ce je bil lani poudarek na vplivu nekaterih nesreč na spreminjanje arhitekturne podobe stavb in naselij, se avtorja tokrat dotikata kočljive teme vrednotenja potresne ogroženosti večstanovanjskih stavb v Sloveniji. Avtorja žal ugotavljata, da je potresna varnost mnogih večstanovanjskih stavb v Sloveniji vprašljiva, pokažeta pa tudi na razlike med občinami. Maja Topole z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je avtorica sredinskega (četrtega) prispevka z naslovom »Turistični potencial demografsko ogroženega območja Jurklošter«. Avtorica obravnava demografsko ogroženo območje Krajevne skupnosti Jurklošter v občini Laško. Opozarja na naravne in družbene razmere v pokrajini po drugi svetovni vojni, ki so privedle do neprekinjenega praznjenja območja. Predstavi tudi značilnosti geografskega položaja, poselitve, naselij, prebivalstva in rabe tal ter gospodarskega razvoja. Avtorica v prispevku poudarja pomen izjemne naravne in kulturne dediščine kot podlage za krepitev vloge turizma in rekreacije na tem območju. Marjan Ravbar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je avtor petega prispevka z naslovom »Ekonomsko geografsko vrednotenje naložb - razvojni dejavnik v regionalnem razvoju«. Avtor prikazuje nekatere geografske značilnosti investicijskega razvoja v prvih letih 21. stoletja in tako vsaj deloma zapolnjuje to vrzel v slovenski ekonomski geografiji. Ob tem opozarja na sporadične značilnosti in hitro razvojno spreminjanje ekonomsko geografskih pojavov znotraj njihovih produkcijskih sistemov. Avtor obravnava geografsko razporeditev naložb in njihove učinke na regionalni razvoj, posebno pozornost pa namenja pomembnosti preučevanja prostorske distribucije investicijskih aktivnosti. Iranski kolegi Sedigheh Lotfi z Oddelka za urbanistično planiranje Univerze v Mazandaranu, Kiumars Habibi z Oddelka za urbanistično planiranje Kurdistanske univerze in Mohammad Javad Koohsari z Oddelka za urbanistično in regionalno planiranje Univerze v Teheranu so avtorji šestega prispevka z naslovom »Povezovanje večkriterijskih modelov in GIS-ov za iskanje ustrezne lokacije za gradnjo pokopališča (študija primera: Sanandaj, Iran)«. Vedno večja rast mestnega prebivalstva vpliva na prostorsko načrtovanje v večini držav v razvoju. Tradicionalne metode prostorskega načrtovanja so še vedno uporabne, vendar jih je treba nadgraditi, pri čemer je v veliko pomoč geografski informacijski sistem (GIS). Ena izmed najznačilnejših družbenih in verskih oblik mestne rabe zemljišč v Iranu so pokopališča, ki tradicionalno ležijo v bližini svetišč, njihovo lego pa lahko določijo tudi lokalne oblasti. Avtorji s pomočjo GIS in metode analitičnega hierarhičnega procesa (AHP) iščejo ustrezno mesto za novo pokopališče v mestu Sanandaj. Pokažejo, da lahko s hkratno uporabo GIS in AHP primerjamo različne možnosti na podlagi preučevanja večkriterijskih modelov in različnih dejavnikov, ki sodelujejo v postopku izbire ustreznega mesta za postavitev komunalnega objekta. Zadnji (sedmi) prispevek z naslovom »Družbenogeografski spomin in naravnogeografski spomin na naravne nesreče« je delo Blaža Komaca, urednika revije, z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Avtor opisuje geografsko razumevanje razmerja med družbenogeografskimi in naravnogeografskimi procesi in njihovimi učinki, ki se kažejo tudi pri naravnih nesrečah. Naravnogeografski procesi so namreč v sodobni družbi pogosto prezrti kot sooblikovalec pokrajine. Avtor jih obravnava z vidika vidnosti v družbenogeo-grafski sferi oziroma z vidika družbenega spomina na naravne nesreče. Družbenemu spominu na naravne nesreče postavi naproti tako imenovani naravnogeografski spomin, ki se po avtorjevih besedah odseva v učinkih naravnogeografskih procesov. Avtor na izbranih primerih pokaže, da je možna kvantitativna opredelitev vpliva posameznih dejavnikov na razvoj pokrajine, ki je pomembna za vrednotenje narav-nogeografskih procesov ter za odločanje o obsegu, smiselnosti in nujnosti človekovih posegov v prostor. Matija Zorn 132 Geografski vestnik 81-1, 2009, 133-152 Kronika KRONIKA Slovensko-turska bilaterala 2006-2008 na temo snežnih plazov Kačkarsko gorovje, Turčija, 15.-26.10. 2008 Uradni naslov bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Turčijo, ki je potekalo v letih 2006, 2007 in 2008, je bil Primerjava kartiranja snežnih plazov, protilavinskih ukrepov in objektov ter ugotavljanje njihove primernosti in uporabnosti v gorskih območjih Julijskih Alp (Severozahodna Slovenija) in Rize-Sivrikaya (Severovzhodna Turčija). Pod drobnogled smo vzeli dve pomembni prometni žili oziroma vplivno območje dolin, prek katerih potekata. Njuna vsestranska pomembnost opravičuje zagotavljanje celoletne prevoznosti, vendar pa je njuna dejanska prevoznost odvisna od vsakokratnih zimskih razmer in naklonjenosti odgovornih. Pri nas je to cesta čez prelaz Vršič (1611m), ki povezuje Zgornjesavsko dolino in Zgornje Posočje. Okrog nje je bilo prelitega že veliko črnila, dejansko pa se razen asfaltiranja celotne cesta in modernizacije njenega dela v zadnjih desetletjih ni naredilo ničesar za podaljšanje njene prevoznosti. Se več, vsakokratna oblast vedno znova preverja, ali je to sploh smiselno, pri čemer ne upošteva trajnostnih in dolgoročnih dejavnikov. Turški del zgodbe je povezan s pomembno cesto prek prelaza Ovit (2640 m) v Kačkarskem gorovju na severovzhodu Turčije, ki povezuje vzhodni del turške črnomorske obale z notranjostjo dežele oziroma vzhodno Anatolijo. Tudi ta cesta je bila še nedolgo tega prepuščena silam narave, vendar pa so pred leti začeli graditi sistem protilavinskih objektov, ki naj bi sčasoma podaljšal njeno prevoznost oziroma zagotavljal celoletno prevoznost. Pobuda za izmenjavo kratkotrajnih obiskov je prišla s turške strani oziroma njihovega partnerja - Skupine za raziskovanje snežnih plazov (QAGEM) iz Ankare. To so ustanovili Obsežna plazovita pobočja južno nad prelazom Ovit. 133 Kronika Geografski vestnik 81-1, 2009 Na dograjeni lavinski galeriji na cesti Ikizdere-Ispir so morali opraviti dodatna zaščitna dela. neposredno po velikih lavinskih nesrečah v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Raziskovalna skupina deluje v okviru Oddelka za spremljanje naravnih nesreč in ocenjevanje škod, ki je v sestavu državnega Direktorata za naravne nesreče (AFET) in bi ga lahko primerjali z našo Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), vendar pa sodi njihov direktorat pod okrilje Ministrstva za naselja in javna dela, naša uprava pa pod Ministrstvo za obrambo. V treh letih oziroma v času štirih obiskov se je šest sodelavcev Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU z Oddelka za naravne nesreče in Oddelka za fizično geografijo dobro seznanilo z lavinsko problematiko v severovzhodni Turčiji kot tudi z možnostmi za postopno reševanje najbolj akutnih problemov. V primerjavi z razmerami pri nas so tam pozimi nekatera naselja odrezana od bližnjih središč tudi po več mesecev, česar pa so domačini vajeni. Turške oblasti imajo ponekod velike težave pri opustitvi najbolj ogroženih objektov, saj jih po nesreči ogroženci spet poselijo. Tako Turki kot tudi Slovenci še vedno nimamo ustrezne lavinske službe, enega od najpomembnejših inštrumentov na področju varstva in zaščite pred snežnimi plazovi. Prva dva obiska sta bila namenjena predvsem spoznavanju lavinske problematike in njenim posebnostim v obeh sodelujočih državah ter obisku turških ustanov, ki se ukvarjajo z lavinsko tematiko. Na kasnejših obiskih smo bili tudi v nekaterih ustanovah, povezanih z drugimi vrstami naravnih nesreč (potresi, zemeljski plazovi, poplave). Vzdolž turške obravnavane ceste, ki povezuje mesti Rize in Erzurum, smo si ogledali izbrana plazovita območja tako v kopnih kot tudi v snežnih razmerah in dograjene protilavinske objekte. Ugotovitve in spoznanja s področja snežnih plazov, bomo v prihodnje predstavili v eni od inštitutskih publikacij. Zadnji obisk slovenskih sodelavcev v Turčiji je potekal drugi polovico oktobra leta 2008. Na koncu bilaterale so nas gostoljubni turški kolegi povabili k vključitvi v EUR-OPA, to je Evropski in sredozemski sporazum za nesreče velikega obsega (European andMediterraneanMajorHazards Agreement), ki delu- 134 Geografski vestnik 81-1, 2009 Kronika je v okviru Sveta Evrope. Bogate izkušnje in izmenjavo dobrih praks bomo poskušali v prihodnje prenesti tudi na projektno raven. Morebitni partnerji, ki se pred prijavo projekta že dobro poznajo, lahko v nadaljevanju lažje sodelujejo in se bolj kakovostno pripravijo prijavo na katerega od mednarodnih razpisov s področja varstva in zaščite pred naravnimi nesrečami. Miha Pavšek Mednarodna delavnica sporazuma EUR-OPA o upravljanjih z naravnimi tveganji Carigrad, Turčija 27.-28.10.2008 V času triletnega bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Turčijo na področju varstva pred naravnimi nesrečami, natančneje snežnimi plazovi, med Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU in Skupino za raziskovanje snežnih plazov (QAGEM) Direktorata za naravne nesreče (AFET) iz Ankare, smo začeli tudi z aktivnostmi za pridružitev k sporazumu EUR-OPA, v katerega so nas prijazno povabili naši turški kolegi. Gre za Evropski in sredozemski sporazum za nesreče velikega obsega s sedežem na Svetu Evrope (Strassbourg), ki ga trenutno predstavlja omrežje 27 specializiranih centrov (http://www.coe. int/t/dg4/majorhazards/default_en.asp). Med njimi je tudi turški Evropski izobraževalni center za naravne nesreče (AFEM), ki deluje v okviru istega direktorata kot Skupina za raziskovanje snežnih plazov. Turški kolegi so nam toplo priporočili pridružitev k omenjenemu sporazumu, katerega namen in cilji so večstranski. Del teh prizadevanj je bil uresničen že v začetku leta 2008, ko sta obiskala Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje Necdet Seyfe, direktor AFEM, in Eladio Fernandez-Galiano, izvršni sekretar sporazuma EUR-OPA. Slednji je ob tej priložnosti tudi podrobneje predstavil sam sporazum. Glavni cilji sporazuma, ustanovljenega leta 1987 in delujočega v okviru Sveta Evrope, je krepitev Razprava na delavnici po zaključku predstavitev v okviru sekcije »Učenje iz preteklih izkušenj«. 135 Kronika Geografski vestnik 81-1, 2009 Pozdravni nagovor Eladia Fernandez-Galiana, izvršnega sekretarja sporazuma EUR-OPA za nesreče velikega obsega na carigrajski delavnici. in podpiranje sodelovanja med državami članicami EUR-OPA (26 držav članic) za zagotavljanje boljše preventive ter učinkovitega in medsebojno usklajenega ukrepanja in nudenja pomoči ob velikih naravnih in tehnoloških nesrečah. Gre za delni, a odprti sporazum, v katerem lahko sodelujejo vse evropske in tudi sredozemske države (takšne so trenutno tri) in za katere ni pogoj, da so članice EU. Temeljni namen sporazuma je predvsem sodelovanje evropskih in južno sredozemskih raziskovalnih centrov, priprava strokovnih študij in usposabljanj na posameznih področjih ter projektov za osveščanje prebivalstva za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pomembni so še preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti, analiza večjih nesreč in obnova porušenega oziroma rehabilitacija prizadetega prebivalstva. Članstvo prinaša med drugim tudi številne možnosti financiranja projektov s področja varstva pred naravnimi nesrečami, vendar pa tudi finančne obveznosti držav članic. Države članice plačujejo letno članarino, ki je odvisna od velikosti države in bruto domačega proizvoda. Za Slovenijo, ki zaenkrat še ni članica tega sporazuma, ta ne bi presegala 10.000 € letno. Sodelovanje v sporazumu poteka na dveh ravneh, politični (srečanje resornih ministrov vsake dve leti) in tehnični (srečanja stalnih predstavnikov držav članic in vodij posameznih centrov v mreži). Za sodelovanje zainteresirani centri lahko dobijo večja finančna sredstva za projekte le, če je država članica sporazuma, sicer pa le simbolične zneske. Pri vsem skupaj je najpomembnejše sodelovanje in izmenjava informacij med centri in nekaterimi drugimi akterji na področju varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot so Sekretariat Združenih narodov mednarodne strategije za zmanjševanje tveganja nesreč (United Nations International Strategy for Disaster Risk Reduction - UN ISDR), Evropska komisija ter nekatere regionalne pobude na tem področju. Izvršni sekretar sporazuma EUR-OPA je povabil k sodelovanju pri vseh aktivnostih tudi Slovenijo. 136 Geografski vestnik 81-1, 2009 Kronika Povabilu smo se z veseljem odzvali in se konec leta 2008 aktivno udeležili srečanja vodij centrov, vključenih v omrežje, natančneje dvodnevne delavnice v Carigradu o novih načinih in pristopih na področju upravljanj z naravnimi nesrečami, ki jo je organiziral turški AFEM. Vse predstavitve so bile uvrščene v štiri glavne sklope: • zaznavanje ogroženosti zaradi naravnih nesreč in pripravljenost na nesreče večjega obsega; • izkušnje iz preteklosti in njihov pomen za prihodnost; • zmanjševanje ogroženosti na področju podnebnih sprememb in • spodbujanje mednarodnega sodelovanja za pospešeno reševanje v primeru nesreč večjega obsega. Več kot 200 strokovnjakov iz 25 držav je prisluhnilo 23 predstavitvam, ki so se nanašale v glavnem na predstavitev posameznih vrst naravnih nesreč po posameznih državah, sistemom zaščite in reševanje v primeru naravnih nesreč večjega obsega, preventivo in pripravljenostjo za ukrepanje ob izrednih razmerah, pomen mednarodnega sodelovanja pri pripravljenosti na naravne nesreče in potresni ogroženosti Carigrada ter ustreznemu odzivu mestnih oblasti v primeru tovrstne nesreče. Ugotovljeno je bilo, da naravne nesreče ne poznajo državnih in narodnostnih meja, temveč gre za »globalne« dogodke. Vse pomembnejši so mednarodno sodelovanje, preventivno upravljanje z naravnimi nesrečami in zavedanje prebivalcev na vseh nivojih o stalni ali ob(za-)časni ogroženosti. Čedalje bolj akutne so naravne nesreče, posledica podnebnih sprememb, prav tako pa ne smemo zanemariti negativnih vplivov tehnoloških nesreč na okolje in človeško družbo. V tem pogledu je treba omogočiti poselitev na varnih lokacijah in v primernih objektih, a le na za to ustreznih območjih in ob upoštevanju naravnih razmer. Pripravljenost na različne nesreče mora postati stalnica na področju varstva in zaščite pred naravnimi nesrečami in morda prav to najbolje ponazarja rek »boljše preprečevanje ran kot njihovo zdravljenje«. Glede na predvidene posledice podnebnih sprememb in njihove značilnosti, je treba v prihodnje še večjo pozornost posvetiti raziskovanju poplav ter zemeljskih in snežnih plazov. Po zaključku delavnice smo si ogledali carigrajski center za obveščanje pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naslednji dan so nam gostitelji razkazali nekatere svetovno znane carigrajske kulturne znamenitosti, vse skupaj pa se je končalo v večernih urah 29. oktobra ob slikovitem ognjemetu nad Bosporjem v čast dneva republike. Ob koncu delavnice smo izrazili tudi pripravljenost Geografskega inštitutu Antona Melika ZRC kot možnega sedeža stalnega predstavništva ali slovenskega centra v omrežju EUR-OPA. V okviru inštituta deluje tudi Oddelek za naravne nesreče, katerega začetki segajo v leto 1992, ko je bil ustanovljen Center za interdisciplinarno preučevanje naravnih nesreč. Priključitev Slovenije k sporazumu EUR-OPA vidimo predvsem kot priložnost in spodbudo za ponoven zagon raziskav in projektov s področja varstva pred naravnimi nesrečami. Tudi v prihodnje želimo namreč ostati pomembna slovenska raziskovalna ustanova, povezana z varstvom in zaščito pred naravnimi nesrečami s posebnim poudarkom na pomenu preventive. Miha Pavšek Delavnica Alpsko mesto leta Idrija, 22.1.2009 Občina Idrija, ena izmed najdejavnejših slovenskih občin, se vključuje v številne projekte, pomembne za njen nadaljnji razvoj in povečanje njene prepoznavnosti. Ker bo leta 2011 Idrija Alpsko mesto leta, smo se na delavnici srečali nosilci posameznih projektov, v katerih Idrija sodeluje, da bi imeli celovit vpogled v potekajoče aktivnosti in da bi našli povezovalne točke ter skupne razvojne rešitve. Predstavljeni so bili projekti Alpsko mesto leta, Camino Real - težnja Idrije, da postane del UNESCOvih mest svetovne dediščine, Geopark, turistična strategija občine Idrija, idrijska čipka in projekt CAPACities, v katerem bo Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU kot pilotno aktivnost pripravil Inovativ-no strategijo trajnostnega razvoja občine Idrija in posamezna promocijska gradiva za projekt Alpsko mesto leta. 137 Kronika Geografski vestnik 81-1, 2009 Delavnice se je udeležilo osemnajst udeležencev, ki so v razpravi poudarili pomen sodelovanja med posameznimi projekti, mednarodne prepoznavnosti in vključenosti čim širšega spektra različnih strokovnjakov ter ustanov, vlogo regionalne (lokalne) identitete pri nadaljnjem razvoju, pomemben poudarek pa je treba nameniti zlasti Strategiji trajnostnega razvoja, ki je tudi eden od predpogojev za pridobitev naziva Alpsko mesto leta. Da bi strategija lahko imela dolgotrajne učinke, mora biti neodvisna od posameznih političnih opcij, pa tudi številnih zunanjih učinkov, ki vplivajo na razvoj. Predstavljati mora razvojni konsenz, nabor najpomembnejših razvojnih usmeritev, ki pa jih bo vzporedno s pripravo strategije treba dopolniti s pripravo razvojnega programa. Ta bo vseboval bolj natančen seznam ukrepov in projektov, ki bodo pomagali pri doseganju zastavljenih ciljev. Janez Nared Letna konferenca COMLAND Kuvajt, 8.-14.3. 2009 Komisija Mednarodne geografske zveze LandDegradation andDesertification (COMLAND) je letno srečanje pripravila pomladi v Kuvajtu. Krajevni organizator je bila kuvajtska univerza, duša vseh dogajanj, od strokovnih do družabnih prireditev, pa Jasem Al-Awadhi, prodekan in vodja oddelka ved o zemlji in okolju. Kuvajt je bil gotovo zelo primeren kraj za tako srečanje: je suha, zelo suha dežela, saj pade ob morju povprečno 111 mm dežja letno, v notranjosti precej manj, nekje že dve leti ni padla niti kaplje, in marsikje tudi zelo degradirana. Tu ne gre za »dezertifikacijo«, ampak za degradacijo puščave. Prepletajo se začetna divja urbanizacija, onesnaževanje okolja povezano s črpanjem nafte, eko- Ostanki izkoriščanja gradbenega materiala iz puščave. 138 Geografski vestnik 81-1, 2009 Kronika »Ozelenjevanje« puščave z domačim rastlinjem in s pomočjo namakanja. loška katastrofa med Zalivsko vojno in degradacija zaradi »gradbenega izbruha« po koncu vojne. Ne bi podrobneje govoril o iraški okupaciji in Puščavskem viharju, ko so nastala desetine kvadratnih kilometrov velika jezera nafte v puščavi in ko so osem mesecev goreli naftni vrelci ter se vsepovsod usedale mastne saje. To je že preteklost. Na predavanjih in med terenskimi ogledi smo udeleženci spoznali sedanji potek degradacije in tudi načine, kako država rešuje ta vprašanja. Ob črpanju nafte priteka na dan tudi voda, onesnažena, slana, torej neuporabna: na vsake tri sodčke (sodček drži slabih 159 litrov) nafte priteče sodček vode. V primeru Kuvajta je to 6 milijonov sodčkov oziroma slab milijon kubičnih metrov vode, in to onesnažene, mesečno. Ko se vrtina prazni, se razmerje spreminja: manj ko priteče iz vrtine nafte, več priteče vode. Do sedaj so težave s to vodo reševali tako, da so jo zbirali v depresijah na površju, kjer je voda izhlapela, nečistoča in strupene snovi pa so ostale. Zdaj sta v teku raziskovalna projekta, kako to vodo injicirati nazaj pod zemljo, v plasti, od koder so izčrpali nafto. Drugi vir degradacije površja je izkoriščanje gradbenega materiala - peska in proda iz puščave. Zaradi izredno hitre rasti glavnega mesta al-Kuwayt in gradenj ne le orjaških zgradb, kot je na primer 370 m visok oddajni stolp in 180 m visok vodni stolp z restavracijo v 126. nadstropju, temveč tudi pripadajoče infrastrukture (ceste, kanalizacija, pomoli...), so do leta 1997 peskokopi, gramozne jame, drobilnice in sortirnice obsegale že dobra 2 % državnega ozemlja. Zato so prepovedali nadaljnje kopanje peska in proda in ga zdaj uvažajo iz Saudove Arabije. Zdaj poteka pod vodstvom Kuvajtskega znanstvenoraziskovalnega inštituta projekt sanacije oziroma regeneracije degradiranih delov puščave: ogradili so 200 km2 takega ozemlja, ga zravnali in odstranili ostanke gradenj ter mehanizacije. Zbirajo semena domačih puščavskih rastlin, ga sejejo po predhodno preorani puščavi ter zalivajo z vodo, ki jo dobivajo iz posebej za to izvrtanih vrtin, da vzkali. V drevesnicah vzgajajo puščavske grmovne vrste, jih zasajajo po puščavi (do sedaj preko 40.000 sadik) in za začetek zalivajo, da postanejo rastline dovolj močne za izredno trde puščavske razmere. Ce bo poskus uspel, se bodo lotili še drugih delov degradirane kuvajt-ske puščave. 139 Kronika Geografski vestnik 81-1, 2009 O tem pa tudi o drugih težavah, povezanih z degradacijo oziroma sanacijo okolja v Kuvajtu, je udeležence srečanja seznanilo 20 predavateljev, od vpliva klimatskih sprememb do usedanja prahu in načrta sanacije 2010-2025. Poleg predavanj, ki so obravnavala Kuvajt, je bilo še 51 predavanj o raznih vidikih degradacije okolja, od njenega zaznavanja, merjenja in modeliranja do sanacije in regeneracije. Nekateri predavatelji so obravnavali snov s svetovnega vidika (prašni delci, peščeni viharji, deflacija), drugi splošna vprašanja degradacije in dezertifikacije od najširših (širjenje bolezni s prašnimi delci) do ozko lokalnih (zaslanjenost tal v okolici Yazda v Iranu), tretji pa regionalno širše (pregled degradacije prsti v Rusiji) ali ožje (regeneracija okolice nekega letališča v Avstraliji) omejeno. Kot zanimivost naj omenim predavanje o omembah varovanja okolja in prsti v Koranu. Razen Kuvajta in omenjenih primerov iz Avstralije, Irana in Rusije so predavanja obravnavala tematiko, povezano z degradacijo in dezertifikacijo iz dežel Arabskega polotoka, Sredozemlja, severne Afrike, iz Sahela, Kenije in Sudana ter iz Indije, Laosa in Kitajske. Nekatera predavanja so omenjala tudi kras oziroma so bili omenjani primeri s krasa v Španiji, Egiptu in v Etiopiji. Posebej krasu posvečeno - oskrbi z vodo na Dinarskem krasu - je bilo predavanje avtorja teh vrstic v soavtorstvu z Natašo Ravbar. Regionalno tako pisana in široka predstavitev najrazličnejših strokovnih vprašanj niti ne preseneča, če upoštevamo, da so bili na srečanju zbrani geografi iz 30 držav. Pač pa preseneča majhna udeležba »zahodnih držav«: iz Evrope so bili le iz Finske, Islandije, Rusije, Slovenije, Španije in Združenega kraljestva, nobenega pa iz obeh Amerik. Kljub velikemu številu predavanj so ta le en dan potekala v dveh vzporednih sekcijah. Da je Kuvajt ne le bogata ampak do znanosti in raziskovanja tudi velikodušna država, potrjuje tudi to, da je Kuvajtska univerza sprejela na svoj račun ne le celotno organizacijo (kotizacije ni bilo), ampak je poskrbela tudi za brezplačno bivanje vseh predavateljev, za razkošno prehrano v slogu »1001 noči« ter za brezplačne večerne oglede znamenitosti in zanimivosti mesta al-Kuwayt. Andrej Kranjc Sestanek projekta CAPACities Ljubljana, 10.3.2009 Spomladanski sestanek projekta CAPACities sta organizirala slovenska partnerja: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Nacionalno turistično združenje. Namen sestanka je bil pretehtati ključne teoretske predpostavke, ki jih je ob pomoči projektnih partnerjev pripravil GIAM ZRC SAZU. Ker so v središču pozornosti projekta mala alpska središča, njihova konkurenčnost in privlačnost ter politike, ki spodbujajo njihov razvoj, smo teoretska izhodišča zasnovali na temeljnih dejavnikih gospodarske rasti. Pri tem smo prišli pred ključno dilemo projekta, in sicer, katera alpska mesta lahko uvrstimo v kategorijo malih alpskih središč in v čem se ta z vidika konkurenčnosti in privlačnosti razlikujejo od preostalih mest v tem prostoru. Zahtevnost opredelitve malih alpskih središč je dodatno povečevalo pomanjkanje podatkov, saj nismo razpolagali z dovolj kakovostnimi podatki. V pomoč je bila podatkovna baza projekta DIAMONT, vendar ker je bila ta zbrana z drugim namenom, ni nudila veliko podatkov, ki bi pomagali pri opredeljevanju centralnosti. Tako smo se v metodološkem dokumentu, ki je eden od izdelkov analize alpskih mest, oprli na tri ključne dejavnike. Prvi je lokacijski kvocient, ki prikazuje število delovnih mest na število delovno aktivnih prebivalcev. Pri tem smo za izhodišče vzeli vrednost 50, saj mora, če hočemo govoriti o določeni stopnji centralnosti, center zagotavljati dovolj delovnih mest ter s tem poleg ostalih funkcij zagotavljati tudi zaposlitvene možnosti. Drugi dejavnik je bilo število prebivalcev, ki živijo v posamezni alpski občini. Navzgor je meja razmeroma jasno začrtana, saj lahko v občinah z nad 20.000 prebivalci že govorimo o tako imenovanih funkcionalnih urbanih območjih, ki so po našem mnenju na eni stopnji višje glede na opazovana mala alpska središča. Določitev spodnje meje je bila bolj zahtevna. Za izhodišče smo vzeli število 5000, vendar smo se zavedali, da je zaradi posebnosti alpskega prostora ta meja lahko tudi nižja. Na podlagi pregleda zakonodaje v udeleženih alpskih državah smo določili tri možne rešitve za določitev spodnjega števila prebivalcev posamezne občine, da smo jo še prišteli k malim alpskim središčem. Do nadmorske višine 600 m je 140 Geografski vestnik 81-1, 2009 Kronika bilo minimalno število prebivalcev 5000, med 600 in 1000 m 2500 in nad 1000 m 1000. S tem je tretji dejavnik za določanje malih alpskih središč postala še nadmorska višina. Z omenjeno metodologijo smo izdvojili 438 alpskih občin, ki jih lahko razumemo kot mala alpska središča. Uporaba majhnega števila kriterijev za določitev teh središč se je hitro odrazila v nekaterih pomanjkljivostih, ki so rezultat različnih prostorskih struktur v Alpah. Zato smo na sestanku opredelili ključne pomanjkljivosti, ki jih bomo odpravili po pridobitvi ustreznih podatkov, zbranih v okviru projekta. Primeri, kjer je prej omenjeni pristop povzročil težave, so: • Zaradi majhnosti zlasti francoskih občin suburbana ter industrijska območja posameznih mest sodijo že v drugo občino, s tem pa tega mesta nismo prepoznali kot malega alpskega mesta, čeprav bi upoštevaje to dejstvo v to skupino nedvomno sodilo. • V suburbanih zaledjih večjih mest nastajajo posamezna središča, ki sicer lahko ustrezajo izbranim merilom, a nimajo centralne vloge in so v polni odvisnosti od večjega mesta. V teh primerih je predvidena izločitev takšnega mesta s seznama malih alpskih središč. • V nekaterih primerih bi bilo smiselno vključiti tudi mrežno povezana naselja, ki imajo medsebojno delitev funkcij in bi skupaj lahko predstavljala malo alpsko središče. • Središče ima pomembne centralne funkcije, vendar je zaradi trenutne strukturne krize število delovnih mest manjše, kot smo si zadali pri opredelitvi meril. Ker bi lahko našli še več tovrstnih primerov, smo opredelili tudi nabor možnih kazalnikov, ki bi jih morali zbrati, če bi želeli opraviti celovit izbor. Predstavljeni teoretski okvir smo naslednji dan nadgradili na delavnici v Idriji, kjer smo predstavili ključne ugotovitve vprašalnika o razvojnih priložnostih alpskih občin, še zlasti zanimivo pa je bilo predavanje dr. Manfreda Perlika o »amenities migrations«. Janez Nared Delavnica v Idriji in razvojni izzivi malih alpskih mest Idrija, 11.3.2009 J rflBB Delavnica z naslovom »Razvojni izzivi malih alpskih mest«je bila v okviru srečanja sodelujočih partnerjev pri mednarodnem projektu CAPACities (Competitiveness Actions and Policies for Alpine Cities), ki se je v okviru mednarodnega sodelovanja Cilj3 Alpski prostor začel jeseni 2008 in bo trajal do leta 2011. Namen projekta je razvijati potenciale manjših alpskih mest s pomočjo poenotenih mednarodnih ukrepov, s prenovljenimi urbanimi politikami in procesi ter z vzpostavljanjem trdnejših povezav s sosednjimi velikimi središči ali razvitejšimi območji. Slovenska partnerja sta Nacionalno turistično združenje in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, ki je delavnico tudi organiziral. Sodelavci Geografskega inštituta smo z občino Idrija začeli sodelovati pred dvema letoma, ko smo v okviru mednarodnega projekta DIAMONT (Data Infrastructure in the Alps: Mountain Orientated Network Technology) organizirali dve delavnici na temo regionalnega razvoja, o čemer smo poročali tudi v Geografskem vestniku. Dobro sodelovanje smo hoteli nadgraditi, zato je bila izbira testnega območja v novem projektu povsem spontana in samoumevna. Vrnimo se nazaj k delavnici, ki so se je poleg obeh slovenskih partnerjev udeležili še projektni partnerji iz Švice, Avstrije, Francije in Italije ter predstavniki stroke, občinske uprave, sosednjih občin, regionalne razvojne agencije, pa tudi udeleženci prejšnjih delavnic. Uvodoma je dr. Janez Nared z GIAM ZRC SAZU predstavil rezultate spletne ankete, ki smo jo izvedli na ravni celotnih Alp. Z vidika projekta CAPACities je ključna ugotovitev, da se kar 78 % občin, ki so se odzvale na anketo, prišteva med podeželske, 15% občin med suburbane in le 7% med urbane. Odraz tega je tudi spoznanje, da so v kar 55 % občinah manj pomembna lokalna središča, v 21 % so pomembnejša lokalna središča, v 21 % regionalna središča, v 3 % pa so središča državnega pomena. Dve tretjini občin sta pod vplivom bližnjih večjih mest, kar pomen okoliških malih mest seveda zmanjšuje. 141 Kronika Geografski vestnik 81-1, 2009 Mednarodni center idrijske čipke v Idriji je gostil delavnico, ki je potekal v okviru projekta CAPACities (Competitiveness Actions and Policies for Alpine Cities). Alpske občine ogrožajo zlasti pomanjkanje delovnih mest, odseljevanje mladih, staranje prebivalstva in pomanjkanje investicijskega kapitala. Zanimivo je, da so po mnenju anketiranih podnebne spremembe in slaba dostopnost do javnih storitev prav na koncu seznama nevarnosti za prihodnji razvoj. Gospodarstvo alpskih občin je še vedno prevladujoče usmerjeno v kmetijstvo in gozdarstvo, delno tudi v obrt in turizem. Storitvene dejavnosti so šele na četrtem mestu. Njihov pomen odgovorni v občinah želijo v prihodnje okrepiti. Vse navedene prevladujoče dejavnosti se jim zdijo skupaj z izkoriščanjem energetskega potenciala tudi najperspektivnejše za nadaljnji razvoj, saj so Alpe po njihovem mnenju območje s čistim okoljem, ugodno lego, bogato naravno dediščino in številnimi naravnimi viri. Poleg tega se na območju Alp še ne soočamo z večjimi socialnimi problemi. Seveda pa se pojavljajo problemi kot so brezposelnost, staranje prebivalstva in težave, povezane s slabo razvitim in premalo razvejenim omrežjem javnega potniškega prometa. Na splošno so prebivalci alpskih mest zadovoljni s svojim življenjskim okoljem; še največji problemi so povezani z onesnaževanjem okolja zaradi tranzitnega prometa. Vprašalnik je razkril tudi, da bo po pričakovanjih v anketi sodelujočih stanje na področju okolja ostalo nespremenjeno, ponekod pa se naj bi celo izboljšalo. Večina (59 %) predstavnikov občin meni, da imajo dovolj pristojnosti, želeli pa bi si večji vpliv na področju prometnega, prostorskega in razvojnega planiranja. Čeprav je občina Idrija le ena od mnogih občin na območju Alpske konvencije, rezultati delno odsevajo tudi njeno realnost, ki jo je dodatno osvetlil župan Bojan Sever in ob tem poudaril pomen primerjave z drugimi alpskimi območji. Čeprav je Idrija zelo uspešno občinsko središče, se seveda sooča z razvojnimi problemi, med katerimi velja izpostaviti pomanjkanje razpoložljivega prostora, pomanjkanje stanovanj, problematiko kvalificirane delovne sile, pa tudi delovna mesta v storitvenem sektorju in turiz- 142 Geografski vestnik 81-1, 2009 Kronika mu. Dolgotrajna visoka stopnja zaposlenosti se je pokazala kot zaviralni dejavnik razvoja zasebnega podjetništva, zato bo temu treba v prihodnje nameniti večjo pozornost. Seveda bo tudi v prihodnje treba ohranjati sedanje prednosti, zlasti pa poskrbeti za oblikovanje novih razvojnih možnosti na različnih področjih gospodarstva. V nadaljevanju delavnice se je razprava vrtela okrog mikavnosti oziroma privlačnosti tovrstnih mest in se navezovala na predavanje švicarskega strokovnjaka za razvoj mest v Alpah dr. Manfreda Perlika z naslovom »Priseljevanje zaradi privlačnega okolja«. Idrija se na primer sooča z razvojnimi problemi, kot so monostrukturnost, slabo razvita turistična ponudba in storitve na sploh, pomanjkanje stanovanj... Po županovem mnenju se mladi po študiju v Ljubljani sicer želijo vrniti v Idrijo, vendar je za uresničitev tega temeljni predpogoj zagotovitev delovnih mest, pri čemer imata po Perlikovem mnenju ključni pomen živahnejše kulturno dogajanje in pestrejša ponudbe delovnih mest, ki lahko bistveno prispevata k mikavnosti mest, saj s tem postanejo privlačna tudi za družine zaposlenih. V Idriji sta zagotovo pomembna dejavnika mikavnosti ter prepoznavnosti čipkarstvo in bogata rudarska tradicija, ki krepita njen položaj v tekmovalnosti z drugimi alpskimi središči. Mimi Urbanc, Nika Razpotnik Nagrade Zveze geografov Slovenije Murska Sobota, hotel Diana, 26. 3.2009 Konec oktobra 2008 je Komisija za priznanja Zveze geografov Slovenije objavila razpis za splošne nagrade Zveze geografov Slovenije (pohvala in zlata, srebrna ter bronasta plaketa) in za častno članstvo Zveze. V roku smo dobili 12 predlogov: 3 iz Izvršnega odbora Zveze, 5 z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in 4 iz Ljubljanskega geografskega društva. Komisija v sestavi Rožle Bratec Mrvar, dr. Matej Gabrovec, dr. Uroš Horvat, dr. Darko Ogrin in dr. Mimi Urbanc je vse predloge potrdila. Nagrade sta na 20. zborovanju slovenskih geografov 26. marca 2009 v Murski Soboti podelila predsednik Zveze dr. Matej Gabrovec in sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU mag. Jerneja Fridl. Pohvalo Zveze sta prejela ga. Naja Marot in mag. Borut Peršolja. Naja Marot jo je prejela za izjemne dodiplomske študijske uspehe, aktivno delovanje v Društvu mladih geografov Slovenije in Ljubljanskem ' _ - Dr. Mirko Pak je postal častni član Zveze geografov Slovenije. Listino sta mu podelila dr. Matej Gabrovec in mag. Jerneja Fridl. 143 Kronika Geografski vestnik 81-1, 2009 geografskem društvu ter za urejanje Geomixa. Borut Persolja je prejel Pohvalo Zveze za vključevanje geografije v vse sfere javnega in družbenega življenja ter za delo upravnika revije Geografski vestnik. Bronasto plaketo Zveze so prejele ga. Danica Jakopič, dr. Barbara Lampič in dr. Irma Potočnik Sla-vič. Danica Jakopič jo je prejela za sodelovanje pri organizaciji in izvedbi domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanj, ki jih je organiziral Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ter za vestno in učinkovito delo v tajništvu oddelka. Barbara Lampič je prejela bronasto plaketo Zveze za znanstveno delo na področju okoljevarstvenih vsebin, zlasti ranljivosti okolja in za delo v Zvezi geografov Slovenije, kjer je med letoma 2005 in 2009 vodila Komisijo za znanstveno delo. Irma Potočnik Slavič je prejela bronasto plaketo Zveze za uspešno delo na področju geografije in še posebej za petletno urednikovanje Geografskega obzornika, ki so ga zaznamovali sveža oblikovna in vsebinska zasnova, iskrivi uvodniki in zanimive tematske številke. Srebrno plaketo Zveze so prejeli dr. Karel Natek, dr. Darko Ogrin in dr. Drago Perko. Karel Natek je prejel srebrno plaketo Zveze za dolgoletno raziskovalno in pedagoško delo, za promoviranje geografije v strokovni in širši javnosti ter za delovanje v stanovskih organizacijah: med drugim je bil predsednik Ljubljanskega geografskega društva in prvi predsednik Geomorfološkega društva Slovenije. Darko Ogrin je prejel srebrno plaketo Zveze za dolgoletno raziskovalno in pedagoško delo ter predsedovanje Državni predmetni komisiji za splošno maturo za geografijo. Na društvenem področje se je angažiral kot predsednik Komisije za znanstveno delo, na področju geografskih publikacij pa kot sourednik zbirke GeograFF. Drago Perko je prejel srebrno plaketo Zveze za plodno in raznoliko znanstvenoraziskovalno delo in za prispevek pri urejanju revij. Pred skoraj dvema desetletjema je po njegovi zaslugi Geografski obzornik dobil novo, moderno podobo v barvah in tudi prenovljeno vsebino. Od leta 1999 ureja Geografski vestnik, ki pod njegovim vodstvom redno izhaja z dvema številkama letno. Je tudi sourednik znanstvenih zbirk Geografija Slovenije in Georitem. Kot dolgoletni predstojnik Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in nacionalni koordinator za geografijo skrbi za razvoj in uveljavljanje geografije. Zlato plaketo Zveze so prejeli dr. Dušan Plut, dr. Anton Gosar in dr. Andrej Cerne. Dusan Plut je že več desetletij eden najvidnejših raziskovalcev v geografiji, izvrsten pedagog in predan okoljevarstve-nik. V vseh teh letih je bogatil geografijo s smelimi in ustvarjalnimi idejami, številnimi znanstvenimi, strokovnimi in poljudnimi objavami ter aktivnim delovanjem v Ljubljanskem geografskem društvu. Anton Gosar je prejel zlato plaketo Zveze za bogato in plodno mednarodno delovanje, ki je neprecenljivo za umestitev slovenske geografije na svetovni zemljevid geografske stroke. Posebej aktiven je v Mednarodni geografski zvezi, kjer je vodja Komisije za politično geografijo. V tej vlogi je organiziral že več mednarodnih posvetovanj. Andrej Cerne je prejel zlato plaketo Zveze za uspešno in odmevno pedagoško in raziskovalno delo na področju prostorskega in regionalnega načrtovanja, za uveljavljanje geografije na načrtovalskem področju ter sodelovanje pri delu Zveze. Med drugim je bil med letoma 1993 in 1997 tudi njen predsednik. Castni član Zveze je postal dr. Mirko Pak. Mirko Pak se je v svoji dolgoletni pedagoški in znanstveni karieri uveljavil kot eden vodilnih slovenskih geografov. S svojim delom je veliko prispeval k razvoju in uspešnemu delovanju Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zaslužen je za mednarodno uveljavitev in povezovanje slovenske geografije. S svojim strokovnim delom je pripomogel k uspešnemu delovanju geografske stanovske organizacije in bil med letoma 1989 in 1991 predsednik Zveze geografskih društev Jugoslavije. Mimi Urbanc Mednarodna konferenca Regional Studies Association, Understanding and Shaping Regions: Spatial, Social and Economic Futures Leuven, Belgija, 6.-8.4.2009 Letna konferenca Regional Studies Association je najodmevnejši vsakoletni dogodek tega združenja na področju regionalnih študij. Je srečanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vprašanji regionalnega 144 Geografski vestnik 81-1, 2009 Kronika razvoja in regionalne politike ter idealna priložnost za izmenjavo izkušenj in osvajanje novih znanj. Letošnja konferenca je bila v Leuvnu, mestu, ki lahko vsakemu urbanistu in prostorskemu planerju služi kot učilnica v naravi, saj je vzorčen primer natančnega in doslednega sledenja arhitekturnim in urbanističnim vzorcem, ki so se v mestu izoblikovali tekom stoletij. Takšno okolje je bilo zagotovo dobra popotnica planerskim razpravam, četudi so bile te prvenstveno usmerjene v načrtovanje regionalnega razvoja in regionalne politike. Kot pretekla leta je konferenca poleg plenarnih srečanj postregla z bogatim naborom ožjih tematskih sklopov, kjer so lahko področni specialisti sledili izboru predstavitev na izbrano temo. Letošnji tematski sklopi so se nanašali na regionalni razvoj, krepitev usposobljenosti ter vodenje, inovacije, raziskave in razvoj v regijah, strateško prostorsko planiranje, večstopenjsko upravljanje, kreativno industrijo, regionalno in lokalno identiteto, gospodarsko krizo in gospodarsko prestrukturiranje, regionalizacijo finančnih sistemov... Predstavljeni prispevki, ki so dostopni na spletni strani http://www.regional-studies-assoc.ac.uk/events/past.asp, so zanimiv pregled stanja na področju regionalnih študij ter bogata zakladnica znanja vsem, ki se s tovrstnimi vprašanji ukvarjajo. Janez Nared Drugi sestanek Usmerjevalnega odbora mednarodnega projekta ClimAlpTour München, 23.-24.4.2009 Konec aprila je v Münchenu potekal drugi redni sestanek Usmerjevalnega odbora (Steering com-mitte) projekta ClimAlpTour. Projekt s polnim imenom Climate change and its impact on tourism in the Alpine space 'Podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah' se je začel konec leta 2008 in bo trajal do druge polovice leta 2011. V projektu sodeluje kar osemnajst partnerjev iz šestih alpskih držav: Regione Veneto (Regija Veneto, Italija; vodilni partner), Universität Innsbruck (Univerza v Inns-brucku, Avstrija), United Nation Environment Programme in Vienna (Okoljski program Združenih Udeleženci srečanja pred poslopjem Visoke šola za uporabne znanosti v Menchnu. 145 Kronika Geografski vestnik 81-1, 2009 dlnulptouf Zbiranje podatkov za Slovenijo. ¡3 "al ~ il £ .s a \L DP4: Zbiranje podatkov DP5: Analiza vplivov <- Okoljska, družbena in ekonomska analiza slovenskih testnih območij, oblikovanje pilotne akcije v Sloveniji. DP6: Prilagoditvne strategije s * Oblikovanje in izvedba prilagoditvenih strategij v slovenskih testnih območjih. o K O iN O Potek aktivnosti v projektu ClimalpTour. Za naloge v rožnato-rdečih poljih je odgovoren Geografski institut Antona Melika ZRC SAZU. narodov na Dunaju, Avstrija), Hochschule für Technik Rapperswil (Visoka tehniška šola Rapperswil, Švica), Hochschule für Technik und Wirtschaft Chur (Visoka šola za tehniko in gospodarstvo Chur, Švica), Haute école spécialisée de Suisse occidentale Valais (Visoka šola za aplikativne znanosti zahodne Švice Valais, Švica), Institut Universitaire Kurt Bösch (Univerzitetni inštitut Kurt Bösch, Švica), Alpenforschungsinstitut GmbH (Inštitut za raziskovanje Alp, Nemčija), Hochschule für angewante Wissenschaften München (Visoka šola za uporabne znanosti v Münchnu, Nemčija), Université de Savoie (Univerza v Sa-voji, Francija), EURAC Accademia Europea di Bolzano (Evropska akademija v Bolzanu, Italija), Ministero dell'Ambiente e della Tutela del Territorio e del Mare (Ministrstvo za okolje, ozemlje in morje, Italija), Unione Nazionale Comuni Comunità Enti Montani (Nacionalno združenje gorskih občin, skupnosti in ustanov, Italija), Istituto per l'Ecologia e l'Economia Applicate alle Aree Alpine (Inštitut za ekologijo in aplikativno ekonomijo alpskih območij, Italija), Regione Autonoma Valle d'Aosta, Direzione Ambiente (Avtonomna regija Valle d'Aosta, Direktorat za prostor, Italija), Regione Autonoma Valle d'Aosta, Direzione Turismo (Avtonomna pokrajina Valle d'Aosta, Direktorat za turizem, Italija), World Wide Fund for Nature (Vsesvetovni sklad za naravo, Italija) in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Namen projekta je pravočasna in ustrezna priprava strategij za prilagajanje turizma na morebitne podnebne spremembe. Zastavljen cilj naj bi dosegli prek sedmih delavnih paketov. Prva dva sta enotna za vse primerljive projekte, to je priprava in upravljanje s projektom, tretji pa je namenjen informiranju o projektu. S četrtim delavnim paketom se začne strokovni del projekta. Namen delavnega paketa je zbrati in urediti najrazličnejše naravnogeografske in socialno-ekonomske podatke, pomembne za projekt, ki bodo služili kot podlaga za pripravo strategij, predvsem pa kot vhodni podatek za peti delavni paket. 146 Geografski vestnik 81-1, 2009 Kronika Glavna naloga delavnega paketa pet (t. i. analizi vplivov) je preučiti vpliv podnebnih sprememb na turizem v Alpah; predvsem v območjih, ki so za te še posebej ranljiva. S pomočjo delavnega paketa šest pa se bo ugotavljalo tudi prilagoditvene možnosti in oblikovalo nove strategije. V projektu je velika pozornost namenjena testnim območjem; za vsakega od njih - skupno jih je prek 20 - se bo pripravila okoljska, družbenogeografska in ekonomsko analiza, ki bo služila kot podlaga za oblikovanje prilago-ditvenih strategij. Te sodijo med najpomembnejše aktivnosti projekta in bodo tudi njegov glavni rezultat. Narejene bodo za testna območja, a naj bi bile uporabne tudi za primerljiva območja drugod. Zadnji, sedmi delavni paket, ki nosi naslov ozaveščanje, koordinira Geografski inštitut Antona Meli-ka Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenska akademije znanosti in umetnosti. Nobena strategija ne bo uspešna, če ne bo imela podpore deležnikov, turistov, lokalnega prebivalstva in gospodarstva. Zato bodo v okviru tega delavnega paketa organizirali delavnice za omenjene skupine, da bi jim posredovali znanje o vplivu podnebnih sprememb na turizem ter jih informirali o možnih načinih prilagajanja nanje. Ena takšnih delavnic je bila organizirana že konec maja 2009 v Munchnu v organizaciji Visoke šole za uporabne znanosti v Munchnu. Več informacij o nadaljnjih srečanjih, predvsem pa vse o projektu lahko preberete na: http://www. climalptour.eu/content/. Matija Zorn Seminar: Vračanje, propad ali transformacija? Primerjava kulturnih izzivov in možnosti nekdanjih monostrukturnih družb Joensuu, Finska, 23.-25.4.2009 Na ekskurziji smo si ogledali mesto Outokumpu, kjer so na začetku 20. stoletja odkrili bogata nahajališča večinoma bakrove rude. Rudnik so konec stoletja zaradi neekonomičnosti zaprli. Hude gospodarske in socialne probleme so delno premagali ali vsaj omilili z razvojem kulturnih dejavnosti: mednarodno priznane šole modernih plesov, festivalov, muzejev itd. Na sliki rudniška upravna zgradba, v kateri je danes urejen muzej. 147 Kronika Geografski vestnik 81-1, 2009 Spomladi 2009 je bil na Univerzi v Joensuuju v Severni Kareliji seminar z naslovom Vračanje, propad ali transformacija? Primerjava kulturnih izzivov in možnosti nekdanjih monostrukturnih družb. Kot pove že sam naslov, je bila vsebina seminarja osredotočena na kulturni vidik postindustrijske preobrazbe nekdanjih monostrukturnih družb. Hitre in temeljite gospodarske, družbene in kulturne spremembe so skupna značilnost tako rekoč vseh industrializiranih območij na svetu. Spremembe so še posebej korenite v tistih družbah, ki temeljijo (so temeljile) samo na eni vrsti dejavnosti v primeru, če je ta dejavnosti zaradi različnih vzrokov propadla. Poudarek seminarja je bil na kulturnem vidiku tovrstne preobrazbe, ki je še posebej izrazita in poudarjena v razpravah o vlogi lokalne kulture v globaliziranem svetu. V tem kontekstu je kultura razumljena kot širok spekter, ki zajema tako umetniško (po)ustvarjanje in dediščino kot tudi simbolne strukture in človekove pravice v okviru skupnosti. Vsebinsko se je seminar delil na štiri dele: simbolno obvladovanje sprememb; tradicija kot kapital; zgodbe kot kolektivni spomin in post-sovjetska transformacija. Predstavljena predavanja so obravnavala primere iz Nove Zelandije, Finske, Rusije, Estonije in Slovenije. Avtorica tega zapisa je predstavila predavanje z naslovom: Idrija: successful industry leaves no room for private initiatives. Cilji seminarja so bili večplastni. Prvi je bil zbrati prispevke na omenjeno temo, ki bodo izšli v samostojni monografiji. Drugi in pomembnejši pa je bil oblikovati mednarodno mrežo raziskovalcev ter oblikovati strategijo priprave predlog projekta za 7. okvirni program. Mimi Urbanc 25. zasedanje Skupine izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena Nairobi, Kenija, 5.-12.5.2009 V skladu z odločitvijo 2008/241 Ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov je generalni sekretar povabil delegate nacionalnih standardizacijskih teles s področja zemljepisnih imen na redno, tokrat že 25. zasedanje Skupine izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena (The United Nations Group of Experts on Geographical Names, kratica UNGEGN). Udeležilo se ga je 138 strokovnjakov iz 53 držav, ki so zastopali 22 od 23 regionalnih jezikovnih skupin in vse (10) delovne skupine. UNGEGN namreč izvaja svoje naloge prek ozemeljsko in vsebinsko organiziranih skupin. V petdesetih letih delovanja je bilo zasedanje, ki je vezano na urade ZN, prvič zunaj Evrope ali Severne Amerike. Ambicija vodstva UNGEGN-a, ki mu predseduje Kanadčanka Helen Kerfoot in med drugim podpredseduje znani nizozemski geograf in kartograf Ferjan Ormeling, je bila v večji meri pritegniti afriške predstavnike. Čeprav so skandinavske države finančno podprle afriške udeležence na zasedanju, se je izkazalo, da je organizacija takega srečanja v Afriki logistično precej zahtevna. Zlasti zaradi številnih birokratskih preprek ni bistveno pripomogla k večji udeležbi Afričanov. Na zasedanju je bilo predstavljenih okrog 100 dokumentov o delu regionalnih jezikovno-geograf-skih in vsebinskih delovnih skupin. Delo Vzhodnosrednjeevropskega in jugovzhodnoevropskega jezikovno-zemljepisnega oddelka, v katerem so poleg Slovenije še Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Češka, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Poljska, Slovaška, Srbija, Turčija in Ukrajina, je predstavil aktualni predsednik oddelka, Hrvat dr. Željko Hecimovic. Njegovo poročilo se je nanašalo na aktivnosti v zadnjih dveh letih, priključitev Črne gore in posodobljeno spletno stran: http://ungegn.cgi.hr. Slovenija je aktivna zlasti v Delovni skupini za eksonime, ki je nastala kot odziv na resolucije Združenih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen. Te predvidevajo radikalno zmanjšanje rabe eksonimov v javni rabi. To je zlasti za srednjeevropske države, ki se zaradi pestre narodnostne, zgodovinske in kulturne podobe ponašajo z bogatim izročilom rabe eksonimov, nesprejemljivo, saj predstavlja preboleč poseg v njihovo jezikovno dediščino. Ena glavnih nalog skupine je oblikovanje splošno sprejemljive resolucije o rabi eksonimov, ki bi utrdila mesto eksonimov in opredelila njihovo nadaljnjo smotrno rabo. Zaradi izjemno zapletene narave eksonimov prisotni člani delovne skupine resolucije 148 Geografski vestnik 81-1, 2009 Kronika Del Kibere na robu Nairobija, največjega slama v Keniji, v katerem po ocenah živi skora milijon ljudi brez vsake infrastrukture (niti dovozne ceste ni) in brez dokumentov. Ker formalnopravno ne obstajajo, so njihove možnosti za dostop do storitev (šolanje, zdravstvena oskrba, zaposlitev, socialna pomoč) izjemno omejene. tudi tokrat niso potrdili. Da bi še bolj poglobljeno osvetlili problematiko eksonimov, je skupina organizirala delavnico o naravi endonima, na kateri je dr. Mimi Urbanc predstavila slovenski pogled na pomensko razmejitev med endonimi in eksonimi, ki sta ga pripravila skupaj z dr. Dragom Kladnikom. Sosklicatelja te skupine ostajata dr. Peter Jordan in dr. Milan Orožen Adamič, dr. Mimi Urbanc pa urednica spletnih strani, ki gostujejo na strežniku ZRC SAZU. Naslednje zasedanje UNGEGN-a bo leta 2011 na Dunaju ali v Ženevi. Mimi Urbanc Drugi mednarodni seminar o majhnih porečjih Palma de Mallorca, Španija, 6.-8.5. 2009 V okviru Mednarodne geomorfološke zveze (International Association of Geomorphologists, IAG) že drugo štiriletno obdobje deluje posebna delavna skupina za mala porečja (Working Group on small-CATCHMENT; http://www.geomorph.org/wg/wgsc.html), ustanovljena na Šesti mednarodni geomorfološki konferenci v Zaragozi leta 2005. Vodi jo Andrzej Kostrzewski iz Univerze v Poznanu na Poljskem. V okviru te delavne skupine je bil v začetku maja 2009 v mestu Palma na otoku Majorka organiziran 2nd International Seminar on Small Catchments 'Drugi mednarodni seminar o majhnih porečjih'. Seminar je potekal pod organizacijo Universitat de les Illes Balears 'Univerza Balearskih otokov', vodila pa sta ga Joan Estrany in Celso Garcia z Oddelka za geoznanosti. 149 Kronika Geografski vestnik 81-1, 2009 Gotska katedrala v Palmi zgrajene med 13. in 14. stoletjem. Prvi seminar je bil organiziran konec aprila 2008 na Poljskem in je bil namenjen različnim metodam monitoringa in merilnim napravam, ki se uporabljajo v različnih morfoklimatskih območjih. Povzetki prispevkov so objavljeni na spletnem naslovu: http://www.geomorph.org/wg/arch/SC2008proc.pdf. Na tokratnem seminarju pa so organizatorji hoteli osvetliti predvsem izvorna območja sedimen-tov, zato je bil poudarek predvsem na: dovzetnosti erozijskih procesov na različne »motnje«, premeščanje gradiva od izvora skozi rečni sistem ter gospodarjenje z vodami in sedimenti. Simpozij je gostil približno štirideset udeležencev iz Španije, Portugalske, Italije, Združenega kraljestva, Poljske, Slovenije, Izraela in Južne Afrike. Med njimi so bila tudi znana imena preučevanja erozijskih procesov, na primer Angleža Desmond E. Walling (Univerza v Exeter-ju) in Ian Foster (Univerza v Nort-hamptonu) ter Katalonci Maria Sala (Univerza v Barceloni), Francesc Gallart (Inštitut za ocene o okolju in preučevanje voda) in Ramon Batalla (Univerza v Lleidi), imena zaradi katerih je angleško in špansko preučevanje erozijski procesov v samem svetovnem vrhu. Dva dni seminarja so potekala predavanja, en dan pa je bil namenjen terenskemu delu v notranjost Majorke. Med predavanji velja izpostaviti tri uvodna (vabljena) predavanja. Maria Sala je predstavila zgodovino preučevanja erozijskih procesov v eksperimentalnih porečjih v Španiji. Ti potekajo od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, geomorfološka preučevanja pa so v njih začela leta 1988. Sistematična preučevanja in podpora španskega ministrstva za kmetijstvo je v slabih tridesetih privedla do množice svetovno odmevnih dognanj o eroziji in dezertifikaciji. Pri nas bi lahko le eno porečje imenovali kot eksperimentalno, to je porečje Dragonje, kjer že skoraj desetletje potekajo različne hidro-geomorfne raziskave (glej knjigo Erozijski procesi v slovenski Istri, Založba ZRC 2008). 150 Geografski vestnik 81-1, 2009 Kronika Drugo uvodno predavanje je imel Desmond E. Walling o tako imenovanem sledenju sedimentov (sediment tracing). Tradicionalno se je premikanje (odplavljaje) gradiva vporečjih merilo vvodotokih, vendar so ti rezultati povedali le malo o samem transportu in o dinamiki premeščanja gradiva v porečjih. Walling je eden prvih, ki je za preučevanje erozijskih procesov uporabil radionuklide in v svojem predavanju je predstavil njihovo uporabo za sledenje sedimentom. Tretje vabljeno predavanje pa je imela Ian Foster, ki je predstavil uporabnost jezer za preučevanje erozijsko-sedimentacijskih procesov. Poudaril je, da jezerski sedimenti ponavadi ohranijo geokemič-ne, mineralne, magnetne ipd. značilnosti izvornih območij in nam tako pomagajo odgovoriti ne le na vprašanje: »koliko?«, pač pa tudi: »od kje?«. Poudaril pa je tudi, da je za zanesljivost rezultatov vedno treba uporabiti metode datiranja. Ostala predavanja so bila razdeljena na štiri tematske sklope: hidrološka dinamika in prenašanje sedimentov, erozijska polja, modeliranje ter izvor sedimentov. Skupaj je bilo predavanj sedemnajst, poleg tega pa je bilo predstavljenih še dvanajst plakatov. V okviru prvega sklopa je bilo pregledno predstavljeno prenašanje sedimentov v različnih morfokli-matskih območjih, predstavljeni pa so bili tudi primeri iz Antarktike, Izraela, različnih delov Španije, Portugalske, Italije, Slovenije, Poljske in Svalbarda. V okviru tega sklopa je bilo največ prispevkov. V sklopu 'erozijska polja' so bile predstavljene meritve na različnih rabah tal na Portugalskem, Poljskem in Sloveniji, 'modeliranje' pa je bilo predstavljeno na primerih iz Španije in Poljske. V okviru zadnjega sklopa bi omenili predavanje Kate Rowntree (Univerza Rhodes, Južna Afrika) in Iana Fosterja o sledenju sedimentov Karoo-ju v Južni Afriki. Avtorja bosta namreč septembra 2010 tam organizirala konferenco z naslovom Landscape Denudation or Land Degradation?: Interrogating the Geomorphic Processes of Landscape Change in Southern Africa. Več o konferenci in terenske delu pred tem je moč prebrati na spletnem naslovu: http://www.geomorph.org/sp/arch/Grahamstown2009-1.pdf. Terensko delo je potekalo v porečju reke Na Borges (okrog 130 km2) na zahodnem delu otoka, kjer je za potrebe doktorskega dela erozijske raziskave opravljal Joan Estrany. Rezultati teh raziskav so deloma objavljeni v pomembnejših geomorfoloških revijah, na primer v Geomorphology (letnik 106, številka 3-4; Merilno mesto odplavljanja gradiva s kmetijskih površin (porečje Can Revull, Majorka). 151 Kronika Geografski vestnik 81-1, 2009 doi:10.1016/j.geomorph.2008.11.008) in Earth Surface Processes and Landforms (letnik 34, številka 7; doi:10.1002/esp.1777). V porečju preučujejo odplavljanje gradiva v različnih prostorskih in časovnih merilih, saj se zaradi vse večjega pritiska urbanizacije in turizma podira »naravno« ravnovesje v tradicionalno kmetijski pokrajini. Med drugim so predstavili potek meritev suspendiranega gradiva v majhnem poljedeljskem porečju (slika 2; doi:10.1002/esp.1777) in vpliv, ki ga ima urejanje podtalnice na količine suspendiranega gradiva (doi:10.1016/j.geomorph.2008.11.008). Dejavnosti, povezane s seminarjem, pa še niso končane, saj trenutno potekajo recenzije izbranih prispevkov, ki dobo objavljeni v posebni številki revije Zeitschrift für Geomorphologie. Več o seminarju je moč prebrati na spletnem naslovu: http://www.smallcatchments.com. Matija Zorn 152 Geografski vestnik 81-1, 2009, 153-156 Zborovanja ZBOROVANJA 20. zborovanje slovenskih geografov: Pomurje - Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri Ljutomer, Murska Sobota, 26.-28.3.2009 Jubilejno, 20. zborovanje slovenskih geografov je bilo organizirano v Pomurju konec marca letošnjega leta. V tem delu Slovenije smo se geografi zbrali šele drugič. Prvič smo bili tu leta 1956, ko je v Murski Soboti potekal tako imenovani terenski seminar v organizaciji takratnega Geografskega društva Slovenije. Za seminarjem je ostala (slabo poznana) monografija z nerazpoznavnim naslovom »Geografski zbornik« (Obmurska založba, 1959), ki jo je uredil Svetozar Ilešič, prispevke pa je prispevalo šest avtorjev. Po več kot pol stoletja smo se geografi vrnili v Pomurje s svojim osrednjim zborovanjem. Organiziralo ga je mlado, komaj tri leta staro Društvu geografov Pomurja v sodelovanju z Zvezo geografov Slovenije. Osnovni namen tovrstnih zborovanj je: predstavitev dosežkov in strokovnih spoznanj, izmenjava izkušenj in idej ter predvsem geografska osvetlitev neke pokrajine, ne smemo pa pozabiti na druženje med stanovskimi kolegi. Osrednja tema tokratnega zborovanja je bila Trajnostni regionalni razvoj pokrajine ob reki Muri, »... reki, ki ločuje in hkrati povezuje Prekmurje in Prlekijo, reki, ki daje pokrajini ob svojem toku svojstven pečat...«, kot je v uvod v Zbornik povzetkov zapisala glavna organizatorka zborovanja Tatjana Kikec. Ob zborovanju so izšle tri publikacije. Omenili smo že Zbornik povzetkov (ISBN: 978-961-91456-2-3; dostopen tudi na medmrežju: http://www.drustvo-geografov-pomurja.si/projekti/zborovanje/zbornik_ Slika 1: Med Selom in Berkovci poteka 'Geografska učna pot Selo'. 153 Zborovanja Geografski vestnik 81-1, 2009 povzetkov.pdf), poleg tega pa sta izšla še Zbornik prispevkov (ISBN: 978-961-91456-1-6; dostopen tudi na medmrežju: http://www.drustvo-geografov-pomurja.si/projekti/zborovanje/zbornik.htm) na zgoščenki in posebna monografija o Pomurju z naslovom Pomurje: geografski pogledi na pokrajino ob Muri (ISBN: 978-961-269-031-1). Vse tri publikacije je uredila Tatjana Kikec. Predvsem slednja publikacija je bila že želja Ilešiča, ki je v predgovoru monografije iz leta 1959 zapisal, da »... nameravamo geografi ob zaključku svojega proučevanja izdati posebno strokovno monografijo o Pomurju...«. Organizatorji so skupaj prejeli 51 prispevkov, ki jih je spisalo 70 avtorjev, zborovanje pa je imelo približno 160 udeležencev. Kar nekaj ljudi je prišlo tudi na okrogli mizi, ki sta bili odprti za širšo javnost. Da bi organizatorji poudarili medsebojno povezanost obeh bregov Mure, se je zborovanje v četrtek 26. marca začelo v domu kulture v Ljutomeru. Uvodnim govornikom se je pridružil ravnatelj »domače« Gimnazije Franca Miklošiča, katere dijaki so popestrili dopoldanski del srečanja. V okviru plenarnih predavanj so svoj pogled na Pomurje predstavili Marjan M. Klemenčič z Geografsko (ne)enotnostjo Pomurja, Tomaž Cunder s Kmetijstvom v Pomurju danes in jutri ter Ana Vovk Korže z Ekoremediaci-jami kot razvojno priložnostjo Pomurja. Po kosilu so vodenje prevzeli profesorji geografije z ljutomerske gimnazije ter nam razkazali središče Prlekije, mesto, znano po prvem slovenskem taboru, kasaškem športu in po odličnem vinorodnem zaledju. Sledilo je več ekskurzij s predavanji po sekcijah. Udeleženci prve so se seznanili z demografskimi, razvojnimi in naravovarstvenimi izzivi vzhodnega dela Slovenskih goric, udeleženci drugih dveh pa so si ogledali ravnico na obeh straneh Mure ter poslušali o sodobnih pristopih k poučevanju geografije, o demografskem razvoju Pomurja in še čem. Predavanja so dopolnjevali različni ogledi, denimo zeliščnega parka v Negovi, Bioplinarne Nemščak, Otoka ljubezni v Ižakovcih, romskega naselja Kamenci ter vrtine Nafte - Geoterm na Petišovskem polju. Zvečer smo se preselili na drug breg Mure v hotel Diana v Murski Soboti, kjer je bila na programu slovesna podelitev nagrad Zveze geografov Slovenije. Prireditev je vodila Jerneja Fridl z Geografskega Slika 2: Udeleženci zborovanja ob Ledavskem jezeru. 154 Geografski vestnik 81-1, 2009 Zborovanja Slika 3: Na ekskurziji v Porabje ni slo brez vprašanja dvojezičnosti. inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki je tudi predstavila nagrajence. Dve pohvali, tri bronaste, tri srebrne in tri zlate plakete Zveze geografov je podelil zvezin predsednik Matej Gabrovec. Med nagrajenci omenimo le Mirka Paka, ki je postal častni član zveze. Po uradnem delu se je srečanje nadaljevalo v sproščenem vzdušju in ob izjemni pomurski kulinariki. V petek 27. marca se je srečanje začelo s pozdravnim nagovorom direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. V plenarnem delu nas je Aleksander Jakoš seznanil z demografsko sliko Pomurja nekoč in danes, Andrej Černe in Simon Kušar pa z vlogo naselij v poselitvenem sistemu Pomurja. V tem delu sta o bodočih izzivih v regionalnem razvoju na Zgornjem Štajerskem in v Pomurju spregovorila še avstrijska kolega Wolfgang Fischer in Judith Pizzera z graškega geografskega inštituta. Odmoru so sledila predavanja po sekcijah: tri skupine so nadaljevale v Murski Soboti, četrta pa se je odpravila v Gornjo Radgono, v prostore Pomurskega sejma, kjer je kasneje potekala tudi okrogla miza z naslovom Mura in prostorski razvoj. Predavanja v Murski Soboti so bila posvečena predvsem spreminjanju podnebja, naravnim nesrečam, suši in značilnostim vodnega cikla v Pomurju, trajnostnemu razvoju in potencialih Pomurske razvojne regije ter vlogi geografskega izobraževanja. Zadnji sklopi predavanj so bili namenjeni družbeni geografiji: gibanju prebivalstva v Pomurju, kmetijstvu in prometni dostopnosti. Sočasno je potekala okrogla miza z naslovom Geografska matura - naraven zaključek srednješolske geografije ali njena nadgradnja. Tudi popoldanski del srečanja je potekal po sekcijah, a v obliki ekskurzij. Ena se je podala v Tišino, kjer smo se seznanili z ekoremediacijami, ogledali pa smo si tudi raziskovalno enoto Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Petanjcih, kjer je bila ena izmed tem beg možganov. Udeleženci druge ekskurzije so si je ogledali Mursko Soboto, se seznanili z evangeličansko skupnostjo, s spremembami rabe tal ter z izboljšavami v javnem potniškem prometu. Udeleženci tretje pa so se odpravili v Selo in se seznanili z Geografsko učno potjo Selo ter s terenskim delom pri pouku geografije. Precejšnje zanimanje je bilo za voden ogled romskega naselja Pušča, kjer je bilo govora o strukturi romskih naselij ter o integraciji Romov v lokalno okolje. V Moravskih toplicah smo lahko prisluhnili škofu Gezi Ernišu o evangeličanih v Pomurju ter o turističnih perspektivah občine Moravske toplice. Dan smo sklenili z družabnim večerom. V soboto 28. marca je bila organizirana ekskurzija v Krajinski park Goričko in Porabje. Prvemu postanku v Cankovi, ko smo bili seznanjeni s preobrazbo Cankove iz agrarnega v urbano naselje, je na vaškem trgu sledila degustacija lokalnih dobrot. Ob Ledavskem jezeru je bila predstavljena problematika umetnega vodnega telesa s poudarkom na ekoremediacijah. Ob mineralnem vrelcu v Nuskovi smo se seznanili z razvojnimi možnostmi Krajinskega parka Goričko ter s prikazom pokrajine s pomočjo geografske panorame. Topel sprejem smo doživeli med rojaki na Gornjem Seniku in v Monoštru. Sledil je povratek v Mursko Soboto ter v duhu trajnostnega razvoja odhod (brezplačnega) avtobusa proti domu. Program zborovanja je bil zelo obširen in bogat. Številna predavanja, ogledi, okrogli mizi in ekskurzije so omogočili izbor vsebin, ki so posameznika najbolj zanimale. Podan je bil širok pogled na nekoliko zapostavljeno pokrajino ob Muri. 155 Zborovanja Geografski vestnik 81-1, 2009 Na konci bi radi dali posebno priznanje mlademu Društvu geografov Pomurja za pripravo in izvedbo srečanja, ter zlasti njeni predsednici in vodji organizacijskega odbora zborovanja Tatjani Kikec! Bojan Erhartič, Matija Zorn Mednarodna konferenca o globalizaciji in urbanih spremembah: City Futures 09 Madrid, Španija, 4.-6. 6.2009 Dve največji svetovni organizaciji s področja raziskovanju mest (evropska European Urban Reseach Association in ameriška Urban Affairs Association) sta drugič organizirali skupno konferenco o prihodnosti mest. Prva konferenca je potekala vChicagu, druga pa tokrat v Evropi, v Madridu. Tu se je zbralo na stotine udeležencev, ki so lahko poslušali več kot 300 prispevkov organiziranih v 109 delavnic. Poleg tega so potekala tudi skupna plenarna zasedanja, podelili so več nagrad za najbolj zanimive in konstruktivne prispevke, povsem na koncu pa so bili izvedeni številni strokovni ogledi mesta in metropolitanske regije Madrid. Prispevki so bili izjemno raznovrstni in so odsevali široko tematsko zasnovo konference, edinstveno geografsko razpršenost predavateljev (zastopane so bile vse poseljene celine) in njihove interese. Udeleženci so prihajali iz upravljavskih, znanstvenih, političnih, novinarskih, učiteljskih in številnih drugih sfer raziskovanja mest. Kot najbolj priljubljene so se izkazale raziskave mest v povezavi s klimatskimi spremembami, ino-vativnost in ustvarjalnost v mestih ter demografski problemi mest. Omenjene teme očitno nakazujejo največje težnje raziskovanj v urbani geografiji - najštevilčnejši so bili prispevki, ki so skušali prikazati vpliv klimatskih sprememb na življenje v mestih, močno poudarjen pa je bil tudi trajnostni razvoj mest. Burne razprave so bile tudi na delavnicah o vlogi znanja in tehnologije v urbanem razvoju, kjer so bili predstavljeni različni koncepti »učečih«, »ustvarjalnih«, »inovativnih« mest, ne le iz teoretskega temveč tudi aplikativnega vidika. Tretja poudarjena tema je bila demografsko staranje prebivalstva v zahodnih mestih, ki se morajo tem težnjam prilagajati, tako v infrastrukturnem kot socialnem smislu. To so bile poudarjene teme konference, ostale predstavitve pa so pokrivale vse ostale vidike urbane geografije in sorodnih ved. Po zaslugi organizatorjev konference je večina prispevkov objavljena na spletu (http://www.city-futures2009.com/papers.html). Zaradi raznovrstnih tem je lahko spletna stran bogat vir informacij in idej za študente kot tudi druge navdušence urbane geografije. Naslednje srečanje bo predvidoma zopet potekalo v Severni Ameriki. Mimi Urbanc 156 Geografski vestnik 81-1, 2009, 157-164 Poročila POROČILA Geografski institut Antona Melika ZRC SAZU v letu 2008 Ljubljana, Gosposka ulica 13, http://giam.zrc-sazu.si Geografski inštitut Antona Melika je imel v letu 2008 šestindvajset redno zaposlenih raziskovalcev in dve tehnični delavki ter več stalnih in občasnih pogodbenih sodelavcev, ki so sodelovali pri raziskovalnih projektih in nalogah. Inštitut ima 7 organizacijskih enot: Oddelek za fizično geografijo vodi Blaž Komac, Oddelek za socialno geografijo dr. Marjan Ravbar, Oddelek za regionalno geografijo dr. Drago Perko, Oddelek za naravne nesreče dr. Milan Orožen Adamič, Oddelek za varstvo okolja dr. Aleš Smrekar, Oddelek za geografski informacijski sistem dr. Matej Gabrovec in Oddelek za tematsko kartografijo mag. Jerneja Fridl. Na inštitutu delujeta tudi Zemljepisni muzej, ki ga vodi Primož Gašperič, in Zemljepisna knjižnica, ki jo vodi dr. Maja Topole. Na inštitutu je sedež Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Njen predsednik je dr. Milan Orožen Adamič, njena sekretarka pa dr. Maja Topole. V letu 2008 je delo potekalo v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije ter številnih projektov in nalog. Raziskovalni program Geografija Slovenije (vodja dr. Marjan Ravbar) obsega temeljna analitska in sintezna geografska preučevanja Slovenije, njenih pokrajinskih sestavin in regionalnih enot, geografske primerjalne študije, razvijanje geografske terminologije, vključno z zemljepisnimi imeni, prav tako pa razvijanje geografskih metod in tehnik ter geografskega informacijskega sistema in z njim povezane tematske kartografije. Raziskave so razdeljene v šest vsebinskih sklopov: fizična geografija (z naravnimi nesrečami), socialna geografija (z regionalnim planiranjem), regionalna geografija, varstvo okolja, geografska terminologija (z zemljepisnimi imeni) ter geografski informacijski sistemi in tematska kartografija. V okviru fizične geografije in geografije naravnih nesreč smo merili površinsko spiranje na treh različnih rabah tal in umikanje strmih golih flišnih pobočij v slovenski Istri. Pripravili smo obsežno znanstveno monografijo o erozijskih procesih v slovenski Istri. Napisali smo tudi znanstveno monografijo o geografskih vidikih poplav v Sloveniji in tako zaokrožili večdesetletno delo geografov na tem področju. Posebej smo se ukvarjali s problemom urbanizacije poplavnih območij. Izdali smo tudi znanstveno monografijo o zemeljskih plazovih v Sloveniji, v kateri je celovito predstavljena problematika plazenja, s poudarkom na preventivi. S pomočjo statističnih metod smo izdelali tri zemljevide plazo-vitosti Slovenije. Končali smo raziskave plazovitosti v Goriških brdih. Ukvarjali smo se z vprašanjem vpliva sprememb rabe tal na erozijo in problem prikazali na primeru geografskih procesov v Zgornjem Posočju v zadnjih dveh stoletjih. Preučevali smo povezanosti kamninske sestave in izoblikovanosti reliefa ter pričeli z analiziranjem stanja geomorfološke dediščine v Sloveniji. V okviru rednih meritev smo geodetsko izmerili Triglavski in Skutin ledenik, preučevali pa smo tudi spremembe gorskega sveta v črnogorskem Durmitorju in avstrijskih Visokih Turah s posebnim poudarkom na umikanju ledenikov. Snežne plazove smo preučevali v Julijskih Alpah in v turškem Kačkarskem gorovju. Organizirali smo konferenco o naravnih nesrečah v Sloveniji. Z geografskim informacijskim sistemom smo določali pomen višine, naklona in ekspozicije površja za skupna zemljišča, starodavno obliko lastništva, v celoti in ločeno za različne vrste kmetijskih zemljišč. Ugotavljali smo, ali so se skupna kmetijska zemljišča v Sloveniji res ohranila le v območjih s slabimi naravnimi možnostmi za kmetijstvo. Na področju socialne geografije in regionalnega razvoja smo preučevali sodobno prostorsko preobrazbo naselij, neenakomerno razporejenost ustvarjalnosti in človeških virov, kar vpliva na inovativen gospodarski in družbeni razvoj, prostorsko organizacijo ter učinke gospodarstva, socialnih skupin in družbenih odnosov v pokrajini. Primerjali smo manj razvita območja v Sloveniji in Srbiji. Pripravili smo monogrfiji o ekonomski preobrazbi slovenskih mest ter ustvarjalnosti kot razvojnem dejavniku v Sloveniji. 157 Poročila Geografski vestnik 81-1, 2009 V regionalnogeografskem sklopu smo izdelovali metodologijo določanja tipov pokrajin v Sloveniji in ugotavljali njihovo vlogo kot dejavnikov regionalnega razvoja in regionalnih razlik v Sloveniji. Obdelali smo tipične slovenske poplavne in plazovne pokrajine. Izdelali smo regionalizacijo zgornjega porečja Soče. Izdali smo monografijo o Sloveniji in njenih pokrajinah v angleškem jeziku ter monografijo o Goriških brdih kot primeru terasirane pokrajine. V okviru varstva okolja smo raziskovali socialne, politične, regionalne in okoljske geografske procese v slovenskih pokrajinah. Za Ministrstvo za okolje in prostor smo pripravili obsežno okoljsko poročilo o širitvi igrišča za golf v Lipici in ugotovili, da je ob številnih omilitvenih ukrepih in na zmanjšanem območju poseg sprejemljiv. Za Mestno občino Ljubljana smo skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije dokončali projekt o fenomenu vrtičkarstva v prestolnici. Ugotovili smo, da so vrtičkarji zmerno okoljsko ozaveščeni. Mestnim oblastem pa smo podali priporočila, kako usmerjati in nadzorovati to doslej zelo stihijsko naravnano dopolnilno dejavnost. Z Javnim podjetjem Vodovod - Kanalizacija d. o. o. iz Ljubljane smo uspešno pripravili prijavo na zahteven mednaroden projekt, s katerim bomo pripravili kakovostno gradivo za varovanje ljubljanske podtalnice ob morebitnem onesnaženju. Pri geografski terminologiji in zemljepisnih imenih smo preučili zgodovinski razvoj zemljepisnega imena Piranski zaliv in nadaljevali s standardizacijo imen držav in slovenskih eksonimov. V sklopu geografski informacijski sistemi in tematska kartografija smo s prikazovanjem rezultatov raziskav na tematskih zemljevidih nudili podporo raziskovalnemu delu. Izdelali smo več kot štiristo tematskih zemljevidov za številne znanstvene in strokovne publikacije, monografije, učbenike in razstave. Zasnovali smo celovit geografski informacijski sistem za izdelavo tematskih zemljevidov za znanstveno monografijo Slovenia in focus. Organizirali smo 9. bienalni simpozij o geografskih informacijskih sistemih. Temeljni projekt Uporaba geografskega informacijskega sistema pri reliefni členitvi Slovenije (vodja dr. Blaž Komac) je potekal prvo leto. Pridobili in preučili smo relevantno, predvsem tujo literaturo. Na temelju stometrskega in petindvajsetmetrskega digitalnega modela višin smo pripravili različne podatkovne sloje za nadaljnjo obdelavo v geografskem informacijskem sistemu. Testirali in izbrali smo dostopno programsko opremo in za analize izbrali naslednje programe: ArcGIS, Idrisi, TAS, SAGA in LandSerf. S pomočjo izbrane programske opreme smo pri obeh izbranih digitalnih modelih višin ugotavljali in določali širši izbor poglavitnih kazalnikov, ki so pomembni za analizo ter členitev reliefa. Na temelju izbranih kazalnikov smo opravili preliminarno analizo členitve reliefa Slovenije z digitalnim modelom višin 100 krat 100 m. Značilnosti in oblike površja smo ugotavljali z analizo razmestitve celic digitalnega modela višin oziroma njihovih prostorskih razmerij. Na podlagi razmestitve višin celic, ki se kaže v značilnih oblikah površja, smo razločili slemena, vrhove in kotline na lokalni ravni ter dolinska dna, kotline, gričevja, hribovja in gorovja na pokrajinski ravni. Na podlagi te analize smo izbrali testna območja za podrobno analizo, in sicer po eno v vsakem od štirih reliefnih tipov. Tudi temeljni projekt Slovenski eksonimi: metodologija, standardizacija, GIS (vodja dr. Drago Kladnik) je potekal prvo leto. Ukvarjali smo se z raznovrstnimi vidiki rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen oziroma eksonimov v slovenščini. Eksonimi so pomemben del naše jezikovne in s tem kulturne dediščine. Skladno z rokovnikom smo že vzpostavili bazo za vpis eksonimov s pripadajočimi podatki. Pregledali smo relevantno domačo in tujo literaturo s poudarkom na dodatni izostritvi definicije eksonima, izdelali seznam virov za zajem eksonimov in začeli zajemati manjkajoče eksoni-me. Vzpostavljeno zbirko eksonimov bomo dopolnjevati in iz nje črpali informacije o stanju rabe eksonimov pri nas. V aplikativnem raziskovalnem projektu Triglavski ledenik kot pokazatelj podnebnih sprememb (vodja dr. Matej Gabrovec), ki se je v tem letu končal, smo sodelovali z Geodetskim inštitutom Slovenije. Redne meritve Triglavskega ledenika so potekale ob koncu talilne dobe, in sicer 27. in 28. 8. Opravili smo tahimetrično in fotogrametrično izmero oboda in detajlnih točk na samem površju ledenika ter oslonilnih točk za fotogrametrično izmero ledenika. Površina ledenika na dan meritve je bila 1,09 ha. Glede na leto 2007 se je obseg ledenika precej povečal, največ glede na zgornji rob. Merili smo lahko 158 Geografski vestnik 81-1, 2009 Poročila le obseg snežišča, ki je prekrival ledenik, zato rezultati meritev kažejo precenjeno vrednost. V desnem spodnjem delu pa se ledenik še naprej tanjša, zato na tem mestu v naslednjih letih lahko pride do razkosanja ledenika. Tudi obseg ledenika pod Skuto se je v primerjavi z letom 2007 precej povečal, letošnja izmerjena površina je bila 1,37 ha. Na Geodetskem inštitutu Slovenije je bila za izbrana leta izračunana površina Triglavskega ledenika s pomočjo obdelave starih panoramskih arhivskih posnetkov, izvedenih z nemetrično kamero Horizont. Uporabljena je bila interaktivna metoda orientacije. Ciljni raziskovalni projekt Preobrazba pokrajine zaradi posodabljanja kmetijstva in spreminjanja poselitvenega vzorca (vodja dr. Drago Kladnik) je potekal zadnje leto. Izvajala ga je Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani pod vodstvom dr. Lucije Ažman Momirski skupaj s soizvajalci. Pokrajinski učinki posodabljanja kmetijstva smo preučili na ravneh vzorčnih kmetijskih obratih in naseljih v Goriških brdih, Spodnji Savinjski dolini in Suhi krajini, pokrajinah, ki so bile po temeljitem razmisleku izbrane kot vzorčna območja diverzifikacije kmetovanja v Sloveniji. Pripravili smo sklepno poročilo, ki je podlaga za načrtovano znanstveno monografijo. Pri ciljnem raziskovalnem projektu U~inkovitost in vplivi investicij na regionalni in prostorski razvoj (vodja dr. Marjan Ravbar), ki je potekal zadnje leto, je sodeloval tudi Ekonomski inštitut Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Ugotovili smo nekatere geografske značilnosti investicijskega razvoja v prvih letih stoletja in na ta način zapolnili vrzel v ekonomski geografiji. Pregledali smo prostorsko razporeditev investicij, ki kaže relativno visoko stopnjo razprostranjenosti, podrobnejše vrednotenje pa je pokazalo, da gre pri lokalnih skupnostih le za manjše naložbe. V treh četrtinah občin je bila le desetina naložb, kar polovico vseh naložb v Sloveniji pa je osredotočena v petih mestih. V okviru ciljnega raziskovalnega projekta Presoja instrumentov in mehanizmov regionalne politike (vodja dr. Drago Perko), pri katerem sodelujeta tudi Inštitut za ekonomska raziskovanja in Urbanistični inštitut Republike Slovenije, smo izoblikovali predloge za sisteme vmesnega in končnega vrednotenja aktivnosti s področja regionalne politike v Sloveniji. Opredelili smo temeljna izhodišča projekta ter preučili stanje na področju regionalnega razvoja v Sloveniji in dosedanje izkušnje na področju vrednotenja regionalne politike. Opredelili smo poglavitne potrebe spremljanja regionalne politike in izhodišča, ki jih morajo upravljalci regionalne politike upoštevati pri zasnovi predhodnega vrednotenja regionalnih razvojnih programov in projektov. V ciljnem raziskovalnem projektu Izvajanje regionalne politike v spremenjenih pogojih upravljanja z razvojem zaradi uvedbe novih teritorialnih ravni (vodja dr. Janez Nared), ki je potekal prvo leto, pripravljamo raziskovalne (strokovne) podlage za izdelavo Strategije regionalnega razvoja Slovenije, Strategijo za oblikovanje pokrajin (koncept) ter predlog vključevanja bodočih pokrajin v izvajanje kohezijske politike, in sicer na podlagi izkušenj obstoječega sistema izvajanja in na osnovi predlogov reforme kohezijske politike v obdobju po letu 2013. Dnevna prometna migracija na delovno mesto in {olo (vodja dr. Matej Gabrovec) je ciljni raziskovalni projekt, ki je potekal zadnje leto. Sodelovali so še mariborska Fakulteta za gradbeništvo, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem ter ljubljanska Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Izdelali smo sintetične zemljevide o izbiri prometnega sredstva dnevnih vozačev po posameznih smereh. S pomočjo analitičnega modela dostopnosti smo primerjali potovalne čase z osebnim in javnim prometom v izbranih občinah. Z vidika uporabnikov javnega potniškega prometa smo obravnavali prestopne točke. S pomočjo prometnega modeliranja smo obravnavali koridor Ljubljana-Skofja Loka. Na podlagi vseh predhodnih analiz smo predlagali deset ukrepov prometne politike za povečanje uporabe trajnostnih oblik prometa. Nosilec ciljnega raziskovalnega projekta Trajnostno urejanje prometa na lokalni ravni (vodja dr. Matej Gabrovec), ki je potekal zadnje leto, je bil Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Sodelovala je še mariborska Fakulteta za gradbeništvo, vodja projekta je bil dr. Aljaž Plevnik. Na inštitutu smo ovrednotili primere dobrih praks trajnostnega urejanja prometa v malih mestih, to je takih z okrog 10.000 prebivalci. Analizirali smo posamezne ukrepe v slovenskih mestih in izbranih mestih v Evropi. 159 Poročila Geografski vestnik 81-1, 2009 V okviru ciljnega raziskovalnega projekta Analiza konfliktov in kulturnih razlik v Severni in Podsa- harski Afriki (vodja Peter Repolusk), ki ga na ZRC SAZU vodi dr. Tomaž Mastnak, pripravljamo strokovne podlage priročnika za Slovensko vojsko ob morebitni napotitvi vojakov na mirovne operacije v afriške države. Pripravili smo obsežno bazo demografskih, gospodarskih in socialnih podatkov za posamezne države in regije. Analizirali smo politične razmere in konfliktne situacije v severnoafriških državah Mavre-taniji, Zahodni Sahari, Maroku, Alžiriji, Tuniziji, Libiji in Egiptu. Izdelali smo tudi vsebinsko zasnovo kartografskih prikazov. Začeli smo s prvimi aktivnostmi mednarodnega projekta CAPHAZ-Net (vodja dr. Blaž Komac), ki se financira v okviru 7. okvirnega programa EU. Inštitut zbira sodobno znanje glede izobraževanja o naravnih nesrečah v Evropi in po svetu ter predlaga izboljšave na tem področju. S pridobljenimi informacijami in drugim znanjem povezujemo vpletene ustanove in tako prispevamo k izboljšanju izobraževalne, socialne in informacijske pripravljenosti družbe na naravne nesreče. DIAMONT - Data infrastructure for the Alps: mountain orientated network technology (vodja dr. Mimi Urbanc) je bil mednarodni projekt v okviru programa INTERREGIIIB za območje Alp. V zadnjem letu projekta smo pripravili gradiva za knjigo o participativnem procesu, ki smo ga uporabili v projektu, in o rezultatih delavnic. Uredili smo slovensko različico knjige Atlas Alp. Na sklepni konferenci smo predstavili delovni paket, ki smo ga koordinirali, in razstavili plakate o Idriji kot izbranem slovenskem testnem območja v okviru paketa 10. Sodelaovali smo tudi pri pripravi filma o izbranih testnih območjih. ClimAlpTour - Climate Change and its Impact on Tourism in the Alpine Space (vodja dr. Mimi Urbanc) je projekt transnacionalnega sodelovanja na območju Alp in bo potekal do leta 2011. Preučujemo posledice podnebnih sprememb na turizem v Alpah in s pomočjo prilagoditvenih strategij skušamo usposobiti prizadeta alpska območja za lažje prilaganjanje nastalim razmeram. V projektu smo odgovorni za posamezne naloge, ki se nanašajo na slovenska pilotna območja ter za ozaveščanje javnosti, ki je vse bolj pomembno, če se želimo na podnebne spremembe dobro pripraviti in ustrezno odzvati. CAPACities - Competitiveness Actions and Policies for Alpine Cities (vodja dr. Janez Nared) je projekt transnacionalnega sodelovanja na območju Alp in bo potekal dve leti in pol. Preučujemo vlogo majhnih urbanih središč pri doseganju ciljev Lizbonske strategije na območju Alp. V projektu vodimo delovni paket 4, ki je namenjen metodološkim podlagam projekta ter opredelitvi in izbiri majhnih urbanih središč. Opredelili smo temeljna merila za izbor tovrstnih središč ter pripravili vprašalnik za deležnike v alpskih občinah. V metodološkem delovnem paketu poleg metodoloških izhodišč pripravljamo tudi mednarodno primerljivo raziskavo ter dosje s pomembnejšimi dokumenti in dobrimi praksami. Slovensko-turški bilateralni projekt Primerjava kartiranja snežnih plazov, protilavinskih ukrepov in objektov ter ugotavljanje njihove primernosti in uporabnosti v gorskih območjih Julijskih Alp in Rize-Sivrikaya (vodja dr. Marjan Ravbar) o snežnih plazov je potekal tretje leto. Turški partner je Oddelek za raziskovanje snežnih plazov (QAGEM), ki deluje v okviru Direktorata za naravne nesreče (AFET) s sedežem v Ankari. V okviru obojestranskih obiskov smo zadnje leto bilaterale posvetili posebno pozornost zaščitnim objektom, ki varujejo pred snežnimi plazovi (trajno in občasno varstvo) in podrobnejšemu spoznavanju lavinske problematike na obeh izbranih območjih. Pripravljamo članke za objavo v strokovnih publikacijah obeh držav in ene od mednarodnih publikacij. Ob zadnjem obisku na izbranem območju smo se v Carigradu udeležili delavnice o naravnih nesrečah, ki jo je pripravilo združenje European and Mediterranean Major Hazards Agreement (EUR-OPA, Evropski in sredozemski sporazum za nesreče velikega obsega). Na srečanju smo predstavili referat in izrazili pripravljenost Slovenije za polnopravno članstvo v tem sporazumu. Pri pristojnih organih bomo sprožili potrebne postopke za učlanitev Slovenije. Slovensko-srbski bilateralni projekt Sodobne fizičnogeografske spremembe v gorskih pokrajinah (vodja dr. Blaž Komac) je potekal prvo leto. Kolegi z Geografske fakultete v Beogradu so sodelovali pri meritvah Triglavskega ledenika, mi pa so obiskali gorovje Durmitor, kjer smo sodelovali pri meritvah 160 Geografski vestnik 81-1, 2009 Poročila ledenika Debeli namet. Rezultati meritev so pomembni, ker bomo lahko na njihovi podlagi opredelili vpliv človekovih dejavnosti (hidroelektrarne, smučišča, ceste, kmetijstvo, črpališča vode ipd.) na naravne procese. Ugotavljali bomo, do kakšne mere so človekovi posegi v gorskih pokrajinah še sprjemljivi oziroma kje je meja sprejemljivosti. Slovensko-srbski bilateralni projekt Primerjava valorizacij manj razvitih območij v Srbiji in Sloveniji (vodja dr. Janez Nared) je potekal prvo leto. Naš srbski partner je Geografski inštitut Jovana Cvijica Srbske akademije znanosti in umetnosti iz Beograda. Aprila so nas obiskali srbski raziskovalci. Največ časa smo namenili spoznavanju temeljnih področij spodbujanja skladnega regionalnega razvoja v obeh državah. Organizirali smo enodnevno delovno ekskurzijo v Posočje in Idrijo. Septembra smo na obisku v Srbiji spoznali delo in sodelavce srbskega geografskega inštituta in se udeležili strokovno ekskurzijo v Jagodino in vzhodni, manj razviti del Srbije. Geografija Krasa (vodja dr. Drago Perko) je del projekta Kras v okviru centra odličnosti Fabrica. Za monografijo smo pripravili poglavji Ljudje in Raba tal ter del poglavja Kamnine in relief, pripravili pa smo tudi gradivo za kartografsko in spletno ponazoritev vsebin. Opremili smo ga s številnimi zemljevidi, grafikoni, shemami in fotografijami. Ob koncu leta smo gradivo za poglavja, pri katerih smo sodelovali, uredniško pripravili za tisk in sodelovali pri korekturah postavljenega besedila. Zadolženi smo bili tudi za pripravo kartografskega gradiva ter izbor in obdelavo fotografskega gradiva, zato sta bila kar dva člana inštituta imenovana v uredniški odbor. Pri projektu Vrtičkarstvo v Mestni občini Ljubljana kot vir onesnaževal v tleh, pridelani hrani in podzemni vodi (vodja dr. Aleš Smrekar), ki ga financira Mestna občina Ljubljana, sta sodelovala Kmetijski inštitut Slovenije kot nosilna ustanova in Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija. Vrtičkar-ska dejavnost je nastala zaradi socialno-ekonomskih potreb človeka v urbanem okolju. Zaradi ostankov fitofarmacevtskih sredstev in težkih kovin v pridelani hrani ter onesnaževanja podtalnice predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolje. Analiza vrtičkarske dejavnosti v Mestni občini Ljubljana, ki smo jo izvedli na podlagi anketiranja 300 vrtičkarjev v Ljubljani, kaže, da je opremljenost vrtičkov precej slaba ter da je najbolj razširjen način oskrbe vrtičkov z vodo kapnica. Vrtičkarstvo je praviloma dejavnost starejših in manj premožnih, ki večinoma živijo v blokih. Polovica je upokojenih, le tretjina zaposlenih. Večina vrtičkov je najemnih, saj je le slaba desetina anketiranih lastnikov zemljišč. Vrtičkarji so s sedanjimi površinami in razmerami zadovoljni, saj nimajo želje po dodatnem najemu ter si želijo obdelovati vrtiček tudi v prihodnje. Skoraj polovica vrtičkarjev je pripravljenih zamenjati obstoječ vrtiček za ustrezno opremljen vrtiček na primernejši lokaciji. Projekt Analiza sodobnih poslovnih, nakupovalnih in drugih gospodarskih središč v Ljubljani (vodja dr. Marjan Ravbar) financira Mestna občina Ljubljana, cilj pa je analizirati sodobna gospodarska središča v mestu, ki so nastala kot rezultat intenzivnega gospodarskega in prostorskega razvoja v zadnjih dveh desetletjih. V projektu analiziramo družbenogospodarske značilnosti postindustrijske Ljubljane, tipiziramo sodobna gospodarska središča in ugotavljamo njihove geografske značilnosti. Analiza bo podlaga za ovrednotenje Strateškega prostorskega načrta Ljubljane, zlasti tistih poglavij, ki se tičejo prostorskega razvoja gospodarstva. Projekt Postopek aplikacije standarda zagotavljanja kakovosti storitev SIST:EN 13816 za organizacijo mestnega linijskega prevoza potnikov v Mestni občini Ljubljana (vodja dr. Matej Gabrovec) je naročila Mestna občina Ljubljana, pri izvajanju projekta pa sodeluje mariborska Fakulteta za gradbeništvo. Izbrali smo nekatere kriterije kakovosti, saj vseh kriterijev kakovosti iz seznama v standardu (teh je 106) v Mestni občini Ljubljana ni smiselno ali ekonomično meriti. Za vsak posamezni kriterij smo določili indikatorje in metodo merjenja. Pripravili smo orodja za merjenje posameznih prvin kakovosti ter anketne obrazce za ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov. Orodja smo preizkusili na testnem vzorcu. Na podlagi dognanj s terena smo pripravili načrt izvajanja meritev kakovosti. Okoljsko poročilo za Načrt ureditve Kobilarne Lipica - 2. del (vodja dr. Aleš Smrekar) je naročilo Ministrstvo za okolje in prostor. Načrt prostorskih ureditev, katerega zasnovo nam je naročnik predal v ocenjevanje (okoljsko poročilo in presoja sprejemljivosti vplivov na varovana območja), obravnava 80 ha 161 Poročila Geografski vestnik 81-1, 2009 severozahodnega dela Kobilarne Lipica, kjer sta obstoječe igrišče za golf in območje predvidene razširitve. Kot narekuje Uredba o okoljskem poročilu, smo ugotavljali, opisali in ovrednotili pomembne vplive izvedbe načrta, pri čemer smo upoštevali okoljske cilje in značilnosti območja po naslednjih segmentih okolja: tla, voda, podnebni dejavniki, zrak, narava, krajina, kulturna dediščina, prebivalstvo in njihovo zdravje ter še posebej vidik varovanega območja. Na podnebne dejavnike, zrak ter prebivalstvo in njihovo zdravje ob izgradnji igrišča za golf ne bi bilo vplivov oziroma bi bili ti nebistveni. Drugače pa je z drugimi segmenti. Dopustili smo širitev igrišča za golf, vendar z natančno določenimi omilitvenimi ukrepi. Večji vpliv bi bil le na potencialno posebno ohranitveno območje Kras, in sicer na skupino hroš-čev, predvsem bukovega kozlička kot kvalifikacijsko vrsto Natura 2000. Na podlagi teh ugotovitev smo pripravljavcu Načrta prostorskih ureditev predlagali izločitev 17 ha velikega območja iz nadaljnjih posegov in pripravo nove razporeditve igralnih polj. Popravljen predlog upošteva izločitev območja na zahodu obravnavanega območja, kjer se nahaja habitat bukovega kozlička, poleg tega bi s to spremembo zavarovali tudi nahajališča fosilov in lepo ohranjenih javorovih gozdov. Projekt Izdelava conskega sistema v Republiki Sloveniji (vodja dr. Matej Gabrovec), ki ga financira Ministrstvo za promet, smo izvedli v sodelovanju z Agencijo za promet iz Ljubljane. Pripravili smo tarifne cone za javni potniški promet v Sloveniji, ki naj bi jih začeli uporabljati do leta 2012, ko naj bi bila v Sloveniji uvedena enotna vozovnica za vse vrste javnega potniškega prometa. Tarifne cone smo pripravili variantno, po tako imenovanih malih in velikih conah, to je takih s premerom 5 oziroma 10 km. V okviru projekta jsta bila urejena tudi baza postajališč in daljinar vseh vrst javnega potniškega prometa v Sloveniji. Nosilka projekta Izdelava tarifnega sistema javnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji (vodja dr. Matej Gabrovec), ki ga je naročilo Ministrstvo za promet, je bila Agencija za promet iz Ljubljane, vodja pa dr. Marko Hočevar. Sodelovali smo pri pripravi več variant tarifnih modelov, ki naj bi jih uporabili ob uvedbi integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji. Za uporabo predlaganega tarifnega modela v Sloveniji smo z uporabo geografskega informacijskega sistema pripravili preglednico oddaljenosti med tarifnimi conami v obliki matrike velikosti 252 krat 252 polj, ki je potrebna za izračun cene na poljubni relaciji v Sloveniji v skladu s tarifno lestvico. Pri projektu Priprava strokovnih podlag z izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa v Sloveniji (SIJPRO) (vodja dr. Matej Gabrovec), ki ga je naročila Direkcija Republike Slovenije za ceste, sodelujemo v konzorciju izvajalcev pod vodstvom mariborske Fakultete za gradbeništvo. Sodeluje še Igea d. o. o. iz Ljubljane. V okviru priprave strokovnih podlag za načrtovanje informacijskega sistema smo zadolženi za pripravo modela povpraševanja po prevoznih storitvah. Projekt priprave monografije Slovenia in focus (vodja dr. Drago Perko) je od zasnove do preloma za tisk potekala na našem inštitutu. Obsegala je pripravo avtorskih prispevkov in izdelavo večjega števila zemljevidov ter celotno oblikovanje knjige. Monografija je bila zasnovana kot promocijsko gradivo ob slovenskem predsedovanja Evropski zvezi. Od klasičnih knjig, ki so namenjene predstavitvi naše države, se razlikuje po tem, da natančneje in znanstveno predstavi vpetost Slovenije v evropske tokove, njene regionalne razlike ter pomembnejše družbene in naravne značilnosti in posebnosti. Metaforično naj bi predstavljala povečevalno steklo, ki bralcu omogoča celovit pogled na Slovenijo v srcu Evrope. Večino izvodov je odkupil Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. Projekt Enciklopedija Alpe (vodja dr. Matija Zorn) se navezuje na mednarodni projekt francoske založbe Glénat z naslovom Dictionnaire encyclopédique des Alpes iz leta 2006, pri katerem je sodelovalo prek 250 avtorjev iz vseh alpskih držav. Izšla sta dva zvezka enciklopedično-leksikografske predstavitve Alp na prek 1200 straneh. Po izidu so napovedali, da bodo sledile še izdaje v drugih alpskih jezikih. Leta 2008 je tako pri založbi Priuli & Verlucca izšel italijanski prevod z naslovom Il grande dizionario enciclopedico delle Alpi. Pri tem ne gre la za prevod, pač pa za dopolnjeno izdajo, pri kateri je sodelovalo prek 280 avtorjev. Delo je izšlo v dvanajstih zvezkih, ki imajo skupaj 1920 strani. V prvih sedmih zvezkih je na leksikografski način po abecednem redu predstavljanih okrog 3400 krajših gesel o Alpah, v zadnjih petih zvezkih pa je na enciklopedičen način predstavljenih deset večjih in 92 krajših alpskih 162 Geografski vestnik 81-1, 2009 Poročila tem. Člani inštituta s sodelavci smo prispevali okrog 60 leksikografskih gesel in eno enciklopedično geslo. Nadaljevali smo s projektom Pregled zemljepisnih imen na vojaškem zemljevidu avstrijske Koroške 1763-1787 (vodja dr. Matija Zorn) v okviru projekta Josephinische Landesaufnahme 1763-1787für das Gebiet des Bundeslandes Kärnten (Republik Österreich) oziroma Koroška na vojaškem zemljevidu, ki ga vodi dr. Vincenc Rajšp s Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Do tiska smo pripravili dva zvezka: Beljak in Celovec. VprojektuDržavna pregledna karta Republike Slovenije vmerilu 1:250.000 (vodja dr. Drago Klad-nik) je nastal standardizirani zemljevid Slovenije vmerilu 1: 250.000, ki ga je izdelal Geodetski inštitut Slovenije, v imenu Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije pa izdala Geodetska uprava Republike Slovenije. Na hrbtni strani je seznam vseh na zemljevidu zapisanih zemljepisnih imen s koordinatami in oznako kvadrantov, kjer so vrisana. Standardizirani so vsa zemljepisna imena na ozemlju Republike Slovenije (okrog 4200 imen) in vsi slovenski eksonimi (več deset imen) v sosednjih državah. Standardizacija imen svetovnih upravnih enot (vodja dr. Drago Kladnik) je projekt za Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Nadaljevali smo s standardizacijo slovenskih imen svetovnih upravnih enot v okviru svetovnega standarda ISO 3166-2. S podrobno obravnavo upravnih enot po državah smo pripravili predlog minimalne in maksimalne različice slovenjenja za neodvisne države in odvisna ozemlja z največjo stopnjo avtonomnosti. Projekt Zakon o zemljepisnih imenih (vodja dr. Drago Perko) je naročila Geodetska uprava Republike Slovenije. Pripravili smo osnutek Zakona o zemljepisnih imenih, pri čemer smo izdelali obširen uvodni del s cilji, načeli in poglavitnimi rešitvami ter pregledom zakonske obravnave zemljepisnih imen v več državah Evropske zveze, in okvirno zasnovo členov zakona, ki ga čakajo nadaljnji proceduralni postopki. Projekt Spremljanje dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (vodja dr. Maja Topole) je potekal trinajsto leto. Tudi leta 2008 je namesto predsednika Milana Orožna Adamiča KSZI VRS vodil Drago Perko. Komisija se je sestala sedemkrat. Ker je v marcu začel veljati Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS), ki obvezuje, da je v postopku vključena tudi KSZI VRS, se je obseg njenega dela močno povečal. V tem letu smo prejeli 33 dopisov ustanov in posameznikov, odposlala pa 73. Sodelujemo tudi pri pripravi Zakona o zemljepisnih imenih. Udeležili smo se simpozija o zemljepisnih imenih kot delu kulturne dediščine (GeoNames08), katerega glavni organizator je bil Nizozemsko-nemški jezikovno-zemljepisni oddelek Skupine izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena. Potekal je od 19. do 21.5. na Dunaju. Mednarodni javnosti smo predstavili problematiko imena Piranskega zaliva. Udeležili smo se tudi 19. srečanja Jezikovno-geografskega oddelka za vzhodni del srednje Evrope in za jugovzhodno Evropo Skupine strokovnjakov Združenih narodov za zemljepisna imena, ki je bilo od 19. do 21.11. v Zagrebu in predstavili slovensko poročilo o delu komisije. Kot vsako leto smo pripravili obsežen elaborat »Delovanje Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije v letu 2008«, ki vsebuje zapisnike sestankov s prilogami ter kopije prejetih in poslanih dopisov, dokazil o mednarodnem sodelovanju, dokumentov ter znanstvenih in strokovnih prispevkov članov komisije. Inštitut izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik, ki jo ureja dr. Blaž Komac (izšli sta številki 48-1 in 48-2 z enajstimi razpravami enakovredno v angleškem in slovenskem jeziku, tudi na medmrežju: http://ags.zrc-sazu.si) in je od leta 2003 indeksirana v zbirki SCI Expanded, ter več znanstvenih knjižnih zbirk: v zbirki Geografija Slovenije, ki jo urejata dr. Drago Perko in dr. Drago Kladnik, so izšle 17., 18., 19. in 20 knjiga, v zbirki Georitem, ki jo prav tako urejata dr. Drago Kladnik in dr. Drago Perko, so izšle 7. in 8. knjiga, v zbirki GIS v Sloveniji, ki jo urejajo dr. Drago Perko, dr. Matija Zorn, Nika Razpotnik, dr. Marjan Čeh, dr. David Hladnik, dr. Marko Krevs, dr. Tomaž Podobnikar, dr. Blaž Repe in dr. Radoš Sumrada pa je izšla deveta knjiga z naslovom Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007-2008. Ob začetku slovenskega predsedovanja Evropski uniji je 163 Poročila Geografski vestnik 81-1, 2009 inštitut v angleškem jeziku izdal monografijo Slovenia in focus, ki so jo uredili mag. Jerneja Fridl, dr. Drago Kladnik, dr. Milan Orožen Adamič, mag. Miha Pavšek, dr. Drago Perko, Peter Repolusk in dr. Mimi Urbanc. Inštitut je organiziral 9. bienalni simpozij Geografski inofrmacijski sistemi v Sloveniji 2007-2008 (Ljubljana, 25.9., soorganizatorji: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, Zveza geografov Slovenije, Zveza geodetov Slovenije) in 1. trienalni znanstveni posvet Naravne nesreče vSloveniji (Ig, 11.12., soorganizatorja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti). Dr. Drago Kladnik je bil somentor doktorandu Primožu Pipanu, dr. Blaž Komac mentor dokto-randu Mihu Pavšku, dr. Drago Perko mentor magistrandu Roku Cigliču ter doktorandom Mateji Breg Valjavec, mag. Jerneji Fridl, Mauru Hrvatinu in Primožu Gašperiču. dr. Marjan Ravbar mentor magi-strandki Niki Razpotnik in doktorandu Petru Repolusku, dr. Irena Rejec Brancelj je bila mentorica magistrandu Bojanu Erhartiču, dr. Aleš Smrekar je bil mentor magistrandkama Poloni Pagon in Katarini Polajnar. Raziskovalci inštituta so bili dejavni tudi kot uredniki in člani uredniških odborov številnih knjig in revij, v različnih komisijah državnih organov, pri Gibanju znanost mladini, kot mentorji podiplomskih mladih raziskovalcev, srednješolcev in osnovnošolcev, v Zvezi geografskih društev Slovenije in Ljubljanskem geografskem društvu ter drugod. Skupaj je 26 inštitutskih raziskovalcev objavilo 9 monografij in več kot 150 člankov, imelo skoraj 130 različnih predavanj in se udeležilo čez 50 raziskovalnih obiskov v tujini, inštitut je obiskalo 18 tujih raziskovalcev, 2 tuja raziskovalca pa sta bila na inštitutu na večmesečnem izpopolnjevanju. Drago Perko 164 Geografski vestnik 81-1, 2009, 165-173 Navodila NAVODILA NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO ČLANKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1 Uvod Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije, ki prek svoje Agencije denarno podpira izdajanje znanstvene revije Geografski vestnik, je sprejelo posebna navodila o oblikovanju periodične publikacije kot celote in članka kot njenega sestavnega dela. Navodila temeljijo na slovenskih standardih SIST ISO, povzetih po mednarodnih standardih ISO: SIST ISO 4 (Pravila za krajšanje besed v naslovih in naslovov publikacij), SIST ISO 8 (Oblikovanje periodičnih publikacij), SIST ISO 215 (Oblikovanje člankov v periodičnih in drugih serijskih publikacijah), SIST ISO 214 (Izvlečki za publikacije in dokumentacijo), SIST ISO 18 (Kazala periodike), SIST ISO 690 (Bibliografske navedbe- vsebina, oblika in zgradba), SIST IS0 690-2 (Bibliografske navedbe, 2. del: Elektronski dokumenti ali njihovi deli), SIST ISO 999 (Kazalo k publikaciji), SIST ISO 2145 (Oštevilčenje oddelkov in pododdelkov vpisnih dokumentih) in SIST ISO 5122 (Strani zizvlečki vperiodičnih publikacijah). Ministrstvo je hkrati postavilo tudi zahtevo, da morajo periodične publikacije izhajati vsaj dvakrat letno. Na temelju zahtev Ministrstva, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Poslovnika komisije za tisk Zveze geografskih društev Slovenije in odločitev uredniškega odbora Geografskega vestnika so nastala spodnja navodila o pripravi člankov za Geografski vestnik. 2 Usmeritev revije Geografski vestnik je znanstvena revija Zveze geografskih društev Slovenije. Izhaja od leta 1925. Namenjen je predstavitvi znanstvenih in strokovnih dosežkov z vseh področij geografije in sorodnih strok. Od leta 2000 izhaja dvakrat letno v tiskani in elektronski obliki na medmrežju (http://www.zrc-sazu.si/zgds/gv.htm). V prvem, osrednjem delu revije se objavljajo članki, razporejeni v tri sklope oziroma rubrike. To so Razprave, kjer so objavljeni daljši, praviloma izvirni znanstveni članki, Razgledi, kamor so uvrščeni krajši, praviloma pregledni znanstveni članki in strokovni članki, ter Metode, kjer so objavljeni članki, izraziteje usmerjeni v predstavitev znanstvenih metod in tehnik. V drugem delu revije se objavljajo informativni prispevki, razdeljeni v štiri rubrike: Književnost, Kronika, Zborovanja in Poročila. V Književnosti so najprej predstavljene slovenske knjige, nato slovenske revije, potem pa še tuje knjige in revije. V rubrikah Kronika in Zborovanja so prispevki razporejeni časovno. V rubriki Poročila je najprej predstavljeno delo geografskih ustanov po abecednem redu njihovih imen, nato pa sledijo še druga poročila. Na koncu revije so objavljena navodila za pripravo člankov in drugih prispevkov v Geografskem vestniku. 3 Sestavine članka Članki morajo imeti naslednje sestavine: • glavni naslov članka, • avtorjev predlog rubrike (avtor naj navede, v kateri rubriki (Razprave, Razgledi, Metode) želi objaviti svoj članek), 165 Navodila Geografski vestnik 81-1, 2009 • ime in priimek avtorja, • avtorjev znanstveni naziv (na primer: dr., mag.), • avtorjev poštni naslov (na primer: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija), • avtorjev elektronski naslov, • izvleček (skupaj s presledki do 800 znakov), • ključne besede (do 8 besed), • abstract (angleški prevod naslova članka in slovenskega izvlečka), • key words (angleški prevod ključnih besed), • članek (skupaj s presledki do 30.000 znakov za Razprave oziroma do 20.000 znakov za Razglede in Metode), • summary (angleški prevod povzetka članka, skupaj s presledki do 8000 znakov, ime prevajalca). Članek naj ima naslove poglavij in naslove podpoglavij označene z arabskimi števkamiv obliki dese-tične klasifikacije (na primer 1 Uvod, 1.1 Metodologija, 1.2 Terminologija). Razdelitev članka na poglavja je obvezna, podpoglavja pa naj avtor uporabi le izjemoma. Zaželjeno je, da ima članek poglavja Uvod, Metodologija in Sklep. 4 Citiranje v članku Avtorji naj pri citiranju med besedilom navedejo priimek avtorja in letnico, več citatov ločijo s podpičjem in razvrstijo po letnicah, navedbo strani pa od priimka avtorja in letnice ločijo z vejico, na primer: (Melik 1955,11) ali (Melik in Ilešič 1963, 12; Kokole 1974, 7 in 8). Enote v poglavju Viri in literatura naj bodo navedene po abecednem redu priimkov avtorjev, enote istega avtorja pa razvrščene po letnicah. Če je v seznamu več enot istega avtorja iz istega leta, se letnicam dodajo črke (na primer 1999a in 1999b). Vsaka enota je sestavljena iz treh stavkov. V prvem stavku sta pred dvopičjem navedena avtor in letnica izida (če je avtorjev več, so ločeni z vejico, z vejico sta ločena tudi priimek avtorja in začetnica njegovega imena, med začetnico avtorja in letnico ni vejice), za njim pa naslov in morebitni podnaslov, ki sta ločena z vejico. Če je enota članek, se v drugem stavku navede publikacija, v kateri je članek natisnjen, če pa je enota samostojna knjiga, drugega stavka ni. Izdajatelja, založnika in strani se ne navaja. Če enota ni tiskana, se v drugem stavku navede vrsta enote (na primer elaborat, diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo), za vejico pa še ustanova, ki hrani to enoto. V tretjem stavku se za tiskane enote navede kraj izdaje, za netiskane pa kraj hranjenja. Nekaj primerov (ločila so uporabljena v skladu s slovenskim pravopisom): Melik, A. 1955a: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela Inštituta za geografijo 3. Ljubljana. Melik, A. 1955b: Nekaj glacioloških opažanj iz Zgornje Doline. Geografski zbornik 5. Ljubljana. Mihevc, B. 1998: Slovenija na starejših zemljevidih. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Natek, K., Natek, M. 1998: Slovenija, Geografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije. Ljubljana. Richter, D. 1998: Metamorfne kamnine v okolici Velikega Tinja. Diplomska naloga, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor. Šifrer, M. 1997: Površje v Sloveniji. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Avtorji vse pogosteje citirajo vire z medmrežja. Če sta znana avtor in naslov citirane enote, potem se jo navede takole (datum v oklepaju pomeni čas ogleda medmrežne strani): Perko, D. 2000: Sporna in standardizirana imena držav v slovenskem jeziku. Medmrežje: http://www.zrc-sazu.si/dp (8.8.2000). Če pa avtor ni poznan, se navede le: Medmrežje: http://www.zrc-sazu.si/dp (8.8. 2000). Če se navaja več enot z medmrežja, se doda še številko: 166 Geografski vestnik 81-1, 2009 Navodila Medmrežje 1: http://www.zrc-sazu.si/dp (8.8.2000). Medmrežje 2: http://www.zrc-sazu.si/zgds/teletekst.htm (9.9.2000). Med besedilom se v prvem primeru navede avtorja, na primer (Perko 2000), v drugem primeru pa le medmrežje, na primer (medmrežje 2). 5 Preglednice in slike v ~lanku Vse preglednice v članku so oštevilčene in imajo svoje naslove. Med številko in naslovom je dvopičje. Naslov konča pika. Primer: Preglednica 1: Stevilo prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. Vse slike (fotografije, zemljevidi, grafi in podobno) v članku so oštevilčene enotno in imajo svoje naslove. Med številko in naslovom je dvopičje. Naslov konča pika. Primer: Slika 1: Rast števila prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. Slika 2: Izsek topografske karte v merilu 1: 25.000, list Kranj. Slike so lahko široke točno 134 mm ali 64 mm, visoke pa največ 200 mm. Za grafične priloge, za katere avtorji nimajo avtorskih pravic, morajo avtorji od lastnika avtorskih pravic pridobiti dovoljenje za objavo. Avtorji naj ob podnapisu dopišejo tudi avtorja slike. 6 Ostali prispevki v reviji Prispevki za rubrike Književnost, Kronika, Zborovanja in Poročila naj skupaj s presledki obsegajo do največ 8000 znakov. Prispevki so lahko opremljeni s slikami, ki imajo po potrebi lahko podnapise. Pri predstavitvi publikacij morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj in leto izida, ime izdajatelja in založnika, število strani, po možnosti število zemljevidov, fotografij, slik, preglednic in podobnega ter obvezno še ISBN oziroma ISSN. Pri dogodkih morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj, država in datum. Članki ob sedemdesetletnici ali smrti pomembnejših geografov naj ne presegajo 3000 znakov. Pri poročilih o delu naj naslovu prispevka sledi naslov ustanove in po možnosti naslov njene predstavitve na medmrežju. 7 [e nekatera pravila in priporo~ila Naslovi člankov in ostalih prispevkov naj bodo čim krajši. Avtorji naj se izognejo pisanju opomb pod črto na koncu strani. Pri številih, večjih od 9999, se za ločevanje milijonic in tisočic uporabljajo pike (na primer 12.535 ali 1.312.500). Pri pisanju merila zemljevida se dvopičje piše nestično, torej s presledkom pred in za dvopičjem (na primer 1: 100.000). Med številkami in enotami je presledek (na primer 125 m, 33,4 %), med številom in oznako za potenco ali indeks števila pa presledka ni (na primer 123, km2, a5, 15° C). Znaki pri računskih operacijah se pišejo nestično, razen oklepajev (na primer p = a + c ■ b - (a + c: b)). Avtorji naj bodo zmerni pri uporabi tujk in naj jih tam, kjer je mogoče, zamenjajo s slovenskimi izrazi (na primer: klima/podnebje, masa/gmota, karta/zemljevid, varianta/različica, vegetacija/rastje, maksimum/višek, kvaliteta/kakovost, nivo/raven, lokalni/krajevni, kontinentalni/celinski, centralni/srednji, orientirani/usmerjeni, mediteranski/sredozemski); znanstvena raven člankov namreč ni v nikakršni povezavi z deležem tujk. 167 Navodila Geografski vestnik 81-1, 2009 8 Sprejemanje prispevkov Avtorji morajo prispevke oddati natisnjene v enem izvodu na papirju in v digitalni obliki, zapisane s programom Word. Digitalni zapis besedila naj bo povsem enostaven, brez zapletenega oblikovanja, poravnave desnega roba, deljenja besed, podčrtavanja in podobnega. Avtorji naj označijo le mastni (krepki) in ležeči tisk. Besedilo naj bo v celoti izpisano z malimi črkami (razen velikih začetnic, seveda), brez nepotrebnih krajšav, okrajšav in kratic. Zemljevidi naj bodo izdelani v digitalni vektorski obliki s programom Corel Draw, ArcGis ali Adobe Ilustrator, grafi pa s programom Excel ali programom Corel Draw. Fotografije in druge grafične priloge morajo avtorji oddati v obliki, primerni za skeniranje, ali pa v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo vsaj 120 pik na cm oziroma 300 pik na palec, najbolje vforma-tu TIFF ali JPG. Ce avtorji ne morejo oddati prispevkov in grafičnih prilog, pripravljenih v omenjenih programih, naj se predhodno posvetujejo z urednikom. Avtorji člankov morajo priložiti preslikano (prepisano), izpolnjeno in podpisano Prijavnico, v okviru katere je tudi izjavo, s katero avtorji potrjujejo, da se strinjajo s pravili objave v Geografskem vestniku. Prijavnica nadomešča spremni dopis in avtorsko pogodbo. Prijavnica je na voljo tudi na med-mrežni strani Geografskega vestnika (http://www.zrc-sazu.si/zgds/gv.htm). Datum prejetja članka je objavljen za angleškim prevodom izvlečka in ključnih besed. Avtorji morajo za grafične priloge, za katere nimajo avtorskih pravic, priložiti fotokopijo dovoljenja za objavo, ki so ga pridobili od lastnika avtorskih pravic. Avtorji naj prispevke pošiljajo na naslov urednika: Drago Perko Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-pošta: drago@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 60 faks: (01) 425 77 93 9 Recenziranje člankov Clanki za rubrike Razprave, Razgledi in Metode se recenzirajo. Recenzentski postopek je praviloma anonimen. Recenzijo opravijo člani uredniškega odbora ali ustrezni strokovnjaki zunaj uredniškega odbora. Recenzenta prejmeta članek brez navedbe avtorja članka, avtor članka pa prejme recenziji brez navedbe recenzentov. Ce recenziji ne zahtevata popravka ali dopolnitve članka, se avtorju članka recenzij ne pošlje. Uredniški odbor lahko na predlog urednika ali recenzenta zavrne objavo prispevka. 10 Avtorske pravice Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografskem vestniku, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse medije neizključno prenese na izdajateljico. Avtor sam poskrbi za profesionalni prevod izvlečka, ključnih besed in povzetka svojega članka ter obvezno navede ime in priimek prevajalca. Ce avtor odda lektorirano besedilo, naj navede tudi ime in priimek lektorja. Ce je besedilo jezikovno slabo, ga uredništvo lahko vrne avtorju, ki poskrbi za profesionalno lektoriranje svojega besedila. 168 Geografski vestnik 81-1, 2009 Navodila PRIJAVNICA Avtor priimek: naslov: _ prijavljam prispevek z naslovom: za objavo v reviji Geografski vestnik in potrjujem, da se strinjam s pravili objavljanja v reviji Geografski vestnik, ki so navedena v Navodilih avtorjem za pripravo člankov v zadnjem natisnjenem Geografskem vestniku. Datum: __Podpis: 169 Navodila Geografski vestnik 81-1, 2009 OBRAZEC ZA RECENZIJO ČLANKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1. Naslov članka: _ 2. Ocena članka: Ali je naslov članka dovolj jasen? ne delno da Ali naslov članka ustrezno odraža vsebino članka? ne delno da Ali izvleček članka ustrezno odraža vsebino članka? ne delno da Ali so ključne besede članka ustrezno izbrane? ne delno da Ali uvodno poglavje članka jasno predstavi cilje raziskave? ne delno da Ali so metode dela v članku predstavljene dovolj natančno? ne delno da Kakšna je raven novosti metod raziskave? nizka srednja visoka Ali sklepno poglavje članka jasno predstavi rezultate raziskave? ne delno da Kakšna je raven novosti rezultatov raziskave? nizka srednja visoka Ali povzetek članka, ki bo preveden, ustrezno povzema vsebino članka? ne delno da Kakšna je raven jasnosti besedila članka? nizka srednja visoka Ali je seznam citiranih enot v članku ustrezen? ne delno da Katere preglednice v članku niso nujne? številka: Katere slike v članku niso nujne? številka: 3. Sklepna ocena: Članek ni primeren za objavo X Članek je primeren za objavo z večjimi popravki X Članek je primeren za objavo z manjšimi popravki X Članek je primeren za objavo brez popravkov X 4. Rubrika in COBISS oznaka: Najprimernejša rubrika za članek je: Razprave Razgledi Metode Najprimernejša COBISS oznaka za članek je: 1.01 (izvirni znanstveni) 1.02 (pregledni znanstveni) 1.03 (kratki znanstveni) 1.04 (strokovni) 5. Krajše opombe ocenjevalca: 6. Priloga z opombami ocenjevalca za popravke članka: ne da 7. Datum ocene: _ 8. Podpis ocenjevalca: _ 170 Geografski vestnik 81-1, 2009 Navodila Če obseg avtorskega dela ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki so lahko objavijo ne glede na datum prispetja. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije. 11 Naročanje Geografski vestnik lahko naročite pri upravniku revije. Pisno naročilo mora vsebovati izjavo o naročanju revije do pisnega preklica ter podatke o imenu in naslovu naročnika, za pravne osebe pa tudi podatek o identifikacijski številki za DDV. Naročanje je možno tudi prek medmrežja (http://www.zrc-sazu.si/ zgds/gv.htm#Naročilnica). Naslov upravnika: Matija Zorn Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 6348 faks: (01) 425 77 93 12 Summary: Short instructions to authors for the preparation of articles for Geografski vestnik (Geographical Bulletin) (translated by Mateo Zore and Wayne J. D. Tuttle) Geografski vestnik is the scientific journal of the Zveza geografskih društev Slovenije (Association of the Geographical Societies of Slovenia) and has been published since 1925. It is devoted to the scientific and professional presentation of achievements in all branches of geography and related fields. From 2000, it has been published twice a year. Articles must contain the following elements: • article's main title, • author's first and last names, • author's education and title, • author's mail address, • author's e-mail address, • author's telephone number, • author's fax number, • abstract (up to 800 characters including spaces), • key words (up to 8 words), • article (up to 30,000 characters including spaces), • summary (up to 8,000 characters including spaces). The titles of chapters and subchapters in the article should be marked with ordinal numbers (for example, 1 Introduction, 1.1 Methodology, 1.2 Terminology). The division of an article into chapters is obligatory, but authors should use subchapters sparingly. It is recommended that the article include Introduction, Methodology and Conclusion chapters. 171 Navodila Geografski vestnik 81-1, 2009 When quoting from source material, authors should state the author's last name and the year, separate individual sources with semicolons, order the quotes according to year, and separate the page information from the author's name and year information with a comma, for example »(Melik 1955,11)« or »(Melik and Ilešič 1963, 12; Kokole 1974, 7 and 8)«. All tables in the article should be numbered uniformly and have their own titles. All illustrative material (photographs, maps, graphs, etc.) in the article should also be numbered uniformly and have their own titles. Illustrations can be exactly 134 mm or 64 mm wide, and up to 200 mm high. In the case of graphic illustrations for which the authors do not have the copyright, the authors must acquire permission to publish from the copyright owner. Authors must include the author's name with the title of the illustration. Authors must submit their contributions as a printed copy on paper and in digital form written in Word format. The digital file should be unformatted, except for text written in bold and italic form. The entire text should be written in lowercase (except for uppercase initial letters, of course) without unnecessary abbreviations and contractions. Maps should be done in digital vector form using the Corel Draw, ArcGis or Adobe Ilustrator programs, and charts done using Excel or the Corel Draw program. Authors should submit photographs and other graphic materials in a form suitable for scanning or in digital raster form with a resolution of 300 dpi, preferably in TIFF or JPG format. If authors cannot deliver articles or graphic supplements prepared using the specified programs, they should consult the editor in advance. Authors of articles must enclose a photocopied (or rewritten), completed, and signed Registration Form containing the author's agreement to abide by the rules for publication in Geografski vestnik. The Registration Form shall serve as acceptance letter and author's contract. In the case of graphic illustrations for which the authors do not have the copyright, a photocopy of publication permission received from the copyright owner must be submitted. If an author submits a reviewed text, the full name of the reviewer should be stated. If a text is unsatisfactorily written, the editorial staff can return it to the author to arrange to have the text proofread professionally. All articles are reviewed. The review process is anonymous. The reviewer receives an article without the author's name, and the author receives a review without the reviewer's name. If the review does not require the article to be corrected or augmented, the review will not be sent to the author. If the size of the text fails to comply with the provisions for publication, the author shall allow the text to be appropriately modified according to the judgement of the publisher. For articles sent for publication to Geografski vestnik, all the author's moral rights remain with the author, while the author's material rights to reproduction and distribution in the Republic of Slovenia and other states, are for no fee, for all time, for all cases, for unlimited editions, and for all media shall be unexclusively ceded to the publisher. The author shall receive one (1) free copy of the publication. Authors should send articles to the editor: Drago Perko Anton Melik Geographical Institute ZRC SAZU Gosposka ulica 13 SI - 1000 Ljubljana Slovenia e-mail: drago@zrc-sazu.si Drago Perko 172 Geografski vestnik 81-1, 2009 Navodila REGISTRATION FORM Author first name: last name: _ address: _ I am submitting the article titled: for publication in Geografski vestnik and confirm that I will abide by the rules of publication in Geografski vestnik as given in the Short instructions to authors for the preparation of articles in the last printed issue of Geografski vestnik. Date: __Signature: 173 2009 V EOGRAFSKI ESTNIK 81-1 RAZPRAVE... Sandra Fatoric Drago Kladnik Blaž Komac, Matija Zorn Mimi Urbane Stanislav Južnič Drago Perko Mojca Sraj Spreminjanje višine morja v severnem Jadranu kot pokazatelj podnebnih sprememb... Changing of sea level in North Adriatic as an indicator of climate change... Odprte dileme pomenske razmejitve izrazov endonim in eksonim....................... Open issues in semantically demarcating the expressions endonym and exonym........................................................................................................................................................................................................................................................... RAZGLEDI............................................................................................................................................................................................................ Pokrajinski učinki skalnega podora v Pologu............................................................ Influence of the Polog rockfall on natural landscape...................................... Pasti in dileme okoljskih poročil: primer Kobilarne Lipica.. Pitfalls and issues in environmental impact reports: The Lipica Stud Farm........................................................................................................................................................ Zoisove geografske knjige................................................................................................................................................ Zois'geographic books.................................................................................................................................................................. METODE.................................................................................................................................................................................................................... Morfomelrični kazalniki in enote oblikovanosti površja v Sloveniji . Morphometric indicators of laniforin units in Slovenia Prestre/ene padavine: meritve in analiza Intercepted precipitation: measurements and analysis..................................................................... KNJIŽEVNOST KRONIKA... ZBOROVANJA ... POROČILA................. NAVODILA .. ........20 ........23 ........34 ........37 ........37 ........49 ........51 ........61 ........65 ........75 . 77 . 77 ........96 ........99 ..111 .113 ..133 ..153 ..157 ..165 ISSN 0350-3895 9 IfUJJU 307JUÖ 9 9 9770350389506