cena 170 dinarjev številka 9 (864) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 5. marca 1987 Svečana seja OS sozda Gorenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Koleda za jubilej in 8. marec Šaleška folklorna skupina Koleda praznuje letos petnajstletnico zelo bogatega delovanja. Bogastvo svojih plesov bodo predstavili jutri zvečer ob 19.30 v Domu kulture v Titovem Velenju na jubilejnem večeru. V nedeljo, 8. marca, ob 18. uri pa bodo Koledniki še enkrat zaplesali na osrednji proslavi ob dnevu žena, prav tako v Domu kulture. Poleg plesalcev in godbenikov Kolede bodo v programu sodelovali tudi člani Rudarske godbe in Rudarskega okteta. V nedeljo bo vstop prost. i Ob 8. marcu Nadaljnja pot odvisna od znanja in inovativnosti V petek, 27. februarja se je sešel v Domu kulture v Titovem Velenju na svečano sejo delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Seje sta se zraven številnih gostov udeležila tudi France Popit, predsednik Predsedstva SR Slovenije in Lojze Briški, član Predsedstva SR Slovenije. Po krajšem nastopu mešanega pevskega zbora Gorenje je ude- proizvodnje. »Ta vaša skupna volja, to neizmerno hotenje po premagovanju težav, ki ga je čutiti med vami, ta pripravljenost kolektiva, da se organizira kot gibek poslovni sistem, sposoben prilagajanja vse bolj zahtevnemu domačemu in tujemu trgu, to je tisto, na kar ste dobitniki odlikovanj in vsi delavci Gorenja lahko resnično ponosni«. (Nadaljevanje na 3. strani) IPred nami je 8. marec, praznik žensk. Različna so razmišljanja o tem pomembnem dnevu, ki simbolično obeležuje enako-m pravnost žensk, ki smo jo, kot pogosto menimo, v naši družbi I že dosegli. Zal pa še to veliko- ■ krat le v naših deklaracijah, samoupravnih aktih, zakonih, skratka na papirju, v praksi pa je mnogokrat povsem drugače. Ozrimo se najprej na delovna mesta. Na vodilnih še vedno raje m vidimo moškega kot žensko. Njej nekako ne zaupamo, prepričani smo, da se bo zahtevnemu in odgovornemu delu lažje predajal moški, ki bo za to žrtvoval m tudi več prostega časa, ženo pa ■ bo dodatno obremenjevala skrb za družino. In, če smo iskreni, pogosto je res tako. Skrb za družino, po osmih I urah dela, ki ga žena opravi na svojem delovnem mestu, zares ni ■ majhna naloga, ki pa ji pogosto ne dajemo dovolj velike pozorno- ■ s ti. Kar nekako smo se sprijazni-I li in navadili, da žene to zmore-I jo, da to pač ni nič posebnega. V primerjavi z družbeno političnim _ udejstvovanjem, je to pogosto celo manjvredno delo. Ob vsem tem pa si želimo doma vedno ■ nasmejano ženo in mamico, kije pripravljena prisluhniti vsem problemom družinskih članov in se vključiti v njihovo razreševa- H nje. Takšne so bile naše babice, katerih poglavitna in glavna na- Lrr«. Odlikovanja in priznanja Za izjemne uspehe pri delu ter za zasluge na področju družbenega življenja, to je za izjemen prispevek k dosedanji uspešni sanaciji Gorenje je Predsedstvo SFR Jugoslavije odlikovalo 79 delavcev iz Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti v Titovem Velenju. Z redom dela z rdečo zastavo je bil odlikovan Herman Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora Gorenje SOZD, z redom dela z zlatim vencem pa Joško Vučemilo, dosedanji predsednik poslovodnega odbora Gorenje SOZD. Red dela s srebrnim vencem je prejelo 33 delavcev in delavk Gorenja, medaljo dela 33, red zaslug za narod s srebrno zvezdo 4 in medaljo zaslug za narod 16. Zlato plaketo Gorenja za izjemne zasluge pri razvoju tega poslovnega sistema za leto 1986 je prejelo 18 posameznikov, Koordinacijski svet ZSMS Gorenje Glin in Sektorju oblikovanja Gorenje Raziskave in razvoj. Srebrno plaketo Gorenja za izreden prispevek k razvoju Gorenja za leto 1986 pa je prejelo 13 posameznikov. moža. Prav enake kvalitete pa zahtevamo od današnje ženske, ki smo ji naložili še kup dodatnih obveznosti oziroma pravic. Po delu na delovnem mestu in obveznostih doma (te so priznamo ali pa ne, še vedno bistveno večje od moževih) se lahko ženske udejstvujejo tudi na družbenopolitičnem in samoupravnem področju, lahko se tudi dodatno izobražujejo, seveda, če imajo za vse to dovolj energije. Zato lahko mirno trdim, da je v naši družbi povsem enakopravna samo tista žena, ki ima ob sebi razumevajočega moža, ki se zaveda, da je skrb za družino in dom naloga obeh in ne le nje in po možnosti še starše, ki so v času njenega družbenopolitičnega udejstvovanja pripravljeni poskrbeti za otroke. Ozrimo se še enkrat k prazniku žensk in dogajanju v tem predprazničnem času. Je res mogoče z bogatimi darili in veselja-čenjem nadoknaditi tisto, kar pri odnosih do žensk ni pravilno? Dovolj bo, verjemite, prijazna beseda, dovolj bo rožica, prvo pomladansko cvetje. Pa razmislek, tistih najbližjih, ki bi morali morda ženi pogosteje prisluhniti, jo razumeti in ji pomagati pri uresničitvi njenih ciljev. Prav gotovo bo potem še srečnejša, še bolj zadovoljna in z njo bo srečna in zadovoljna tudi njena družina. R Kaj, kje, kdo? . Kaj je najleše na svetu? V zibelki srečen nasmeh. Kje je najmehkejše na zemlji? V maminih toplih dlaneh. Kdo v srce te zaklene? Mamin ljubeči objem. Kaj pa je najbolj domače? m Dom in vse kar je v njem. Klavdija Kus 8. a OŠ Gustava Šiliha ______I ležence svečane seje, posebej pa prejemnike odlikovanj Predsedstva SFR Jugoslavije in priznanj Gorenja nagovoril član Predsedstva Slovenije, Lojze Briški. »Ob tovrstnih svečanih prilikah je navada, da se slehernemu odli-kovancu nameni beseda ali dve, spregovori o njegovem dosedanjem delu in zaslugah, zaradi katerih mu daje družba posebno priznanje. To pot bom odlikovancem namenil skupno besedo. Pa ne zato, ker bi hotel zanikati delež vsakega izmed vas pri razvoju sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, temveč zato, ker je prav to priložnost, da tudi z obliko te skromne besede pokažem na izjemno velik kolektivni napor, ki ga je terjala ekonomska, organizacijska in tehnično razvojna sanacija Gorenja«, je uvodoma poudaril Lojze Briški. V kriznih razmerah je vloga posameznega, še posebej vodstvenega in vodilnega delavca, izjemna. Vendar je še taka delavnost vodilnih delavcev premalo, 6e nimajo opore v sodelavcih in čie se ustvarjalne sile kolektiva ne združijo v naporih za dosego slkupnih ciljev. In ravno v tem je slkrivnost uspehov Gorenja, je dlejal Lojze Briški. V Gorenju so somena, zlasti s področja ekolo-giije, na katerem ima Skupnost, pzahtev« krajanov samih. 11 čla-mic sekcije njihove želje le uskla-cdi glede na potrebe in možnosti. Nalog je zapisanih v delovnem programu vsako leto precej, po svoji vsebini so te sila pestre. »Trudimo se, da bi vsak naš krajan v njem našel kaj primernega zase. To nam je vsaj do sedaj, skupaj že z drugimi organizacijami in društvi v krajevni skupnosti, tudi uspevalo.« Če drugega ne, nas o tej Lojzkini trditvi prepričajo podatki o udeležbi na posameznih akcijah. Najbolj obiskana so seveda razna predavanja. V 10 letih delovanja je bilo teh 14, med njimi o vzgoji cvetja, ureditvi balkonov in okolice, o vlaganju v zamrzovalno skrinjo, o gobah in gobarjenju, nekaj je bilo tudi zdravstvenih predavanj. Ničmanj zanimanja ni zlasti med krajankami za tečaje, za izlete, ki jih prav tako organizirajo članice sekcije za vse krajane Konovega skorajda vedno zmanjka sedežev v avtobusih. Bilo jih je osem, od ogleda Savinjskega gaja, Osan-karice, Škofje Loke, Trebče, Ku-mrovca, pot jih je vodila tudi v Sevnico, na Lisco ... Ob 8. marcu vsako leto pripravijo razstavo. Pred leti so razstavljali ročna dela, nato starine, sedaj pa že nekaj let pokažejo svoje slaščičarske sposobnosti na razstavi peciva, ki ga nato v drugem delu, zaba-vno-družabnem, tudi »pospravi- jo«. »Pri tem sodeluje veliko krajank in ne samo članice sekcije. Pa tudi sicer sodelovanje z drugimi društvi in organizacijami ob različnih priložnostih pri nas ni nič novega.« Marljive niso članice za družbeno aktivnost žensk Konovo le pri uresničevanju svojega delovnega programa, ampak se pridno udeležujejo tudi akcij v krajevni skupnosti, pa naj si gre za volitve, referendum, delo v delegacijah, na udarniških akcijah .. . »Moram povedati, da pri svojem delu ne vztrajamo zato, ker bi čutile potrebo po ne-vemkakšni enakopravnosti. Skupaj smo predvsem zaradi raznih oblik družabnosti.« Pred njimi je letos prav tako vrsta nalog. Naj omenimo le proslavo ob 8. marcu in z njo povezano razstavo peciva, zdravstveno predavanje na temo »prva pomoč pri infarktu«, na izlet se bodo odpravili Konovčani v Idrijo oziroma obiskali bodo bolnišnico Franjo, dolg iz preteklega leta pa je organiziranje šiviljskega tečaja. Tako kot vsa leta doslej bodo ob koncu leta pripravile še srečanje starejših krajanov. Ker je letos zanje leto majhnega jubileja, bodo vse svoje aktivnosti predstavile krajanom na priložnostni razstavi. čajo to zaupanje, med drugim naj omenimo samo podatek, da so ob lanski suši na Dobrovlje zvozili 200.000 litrov pitne vode. Skrbi za naraščaj, izobraževanju in usposabljanju namenjajo veliko pozornosti in časa, pripravljajo najrazličnejše vaje, se udeležujejo vseh tekmovanj in podobno. O njihovi usposobljenosti in zavesti priča tudi podatek, da nikoli ni minilo več kot tri minute, ko so že pohiteli na pomoč. GORICA OB DRETI Člani gasilskega društva Gorica ob Dreti so tudi lani nadaljevali z uspešnim delom na vseh področjih. Požarov v njihovem okolišu lani ni bilo, kar lahko pripišemo tudi izrednemu preventivnemu delu v zadnjem obdobju. Sem sodijo preventivni pregledi, akcija gasilnih aparatov za gospodinjstva, za strokovno usposobljenost so lani med drugim pripravili kar 58 vaj, pripravljajo načrt požarne ogroženosti na svojem področju, poskrbeli za vrsto izobraževalnih oblik, vseh tekmovalnih dosežkov pa sploh ne kaže naštevati. Uspešno gradijo tudi velik prizidek k svojemu domu, v katerem bodo letos med drugim uredili še stanovanje za hišnika in s tem razrešili prenekateri problem. Koliko bo stal šopek ob 8. marcu? V ponedeljek smo poklicali Vekosovo cvetličarno na Kidričevi 47 v Titovem Velenju, da izvemo, koliko bo stal šopek rezanega cvetja ob letošnjem 8. marcu. Vse Vekosove cvetličarne v Titovem Velenju in v Šoštanju bodo imele enotne cene. Žal nam prijazen glas na drugi strani telefona ni vedel povedati ali bodo ponedeljkove cene zdržale tudi do 8. marca, ali pa bodo doživele še kak popravek. A vseeno: Najcenejši je cvet anemone — 350 dinarjev, sledi nagelj — 400 dinarjev, frezija, tulipan in narcisa — 500 dinarjev, vejica mimoze stane 600 dinarjev, po 800 dinarjev pa so irisi, gerbere, calle, vrtnice in orhideje (cvet). V petek so imeli tudi teloh. Šopek je veljal 400 dinarjev in vijolice — šopek 300 dinarjev. Če bodo imeli šopke teloha in vijolic tudi konec tedna, bodo marsikoga rešili iz zagat, če pa ne, če že mora biti, lep je tudi en sam cvet. (mkp) Krajevni skupnosti Staro Velenje in Levi breg Odborniki Rdečega križa ob dnevu žena Letos prvič bodo aktivisti Rdečega križa iz krajevnih skupnosti Staro Velenje in Center Levi breg, skupaj pripravili prireditev posvečeno mednarodnemu dnevu žena. Prireditev bo v petek, 6. marca, ob 17. uri v osnovni šoli Antona Aškerca. Program bodo pripravili učenci te šole in mladi glasbeniki iz Glasbene šole Fra-nja Koruna-Koželjskega. Na prireditev vabijo žene iz obeh krajevnih skupnosti. Vida Pahor Delegatska konferenca upokojencev Šoštanj Tudi letos pester program Zadnjo soboto v februarju so se v Domu krajevne skupnosti Šoštanj zbrali delegati društva upokojencev Šoštanj, da bi ocenili delovanje društva v preteklem letu in sprejeli program za letos. Program je pripravil izvršni odbor društva in ga objavil tudi v občinskem Biltenu. Konference so se udeležili vsi delegati, ki so jih upokojenci izvolili na svojih sestankih, poleg njih pa še predstavniki Občinske zveze društev upokojencev Hubert Mravljak in Bruno Trebi-čnik, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Šoštanj. Mešani pevski zbor Društva invalidov Šoštanj pa je pod vodstvom zborovodja Alojza Satlerja, pred pri-četkom konference zapel tri pesmi. Konferenco je pričel njen predsednik Vinko Zabret in podal poročilo o delu društva. Sledilo je poročilo blagajničarke Terezije Gmajner o blagajniškem poslovanju društva in vzajemni pomoči, iz katerega je bilo razvidno, da je društvo konec lanskega leta štelo 991 članov, da pa približno 200 upokojencev v društvo še ni včlanjenih. Lani je v društvo pristopilo 114 novih članov. Predsednik društva je podal tudi zaključni račun o poslovanju društvenega bifeja iz katerega dobiva društvo finančna sredstva za poslovanje in obdarovanje ob različnih priložnostih pomoči potrebnih članov. Zveza društev upokojencev Velenje Pet let zveze in biltena Preden je bila pred petimi leti ustanovljena zveza društev upokojencev je to delo opravljal koordinacijski odbor, ki so ga sestavljali delegati vseh društev upokojencev velenjske občine. Z naraščanjem števila članov in z razširitvijo dejavnosti društev na vseh področjih se je pokazala potreba po ustanovitvi zveze. Tako je koordinacijski odbor s soglasjem občinskih družbeno-po-litičnih organizacij 1982 sklical ustanovno skupščino, na kateri so delegati sprejeli pravila zveze in izvolili njene organe. Na prvi seji izvršilnega odbora, na kateri so sprejeli program dela in smernice za naprej, so dali tudi pobudo, da bi zveza izdajala bilten. Preko njega naj bi upokojence lažje in primerneje seznanjali o njihovem delu in življenju, skrat- ka o vsem, kar jih najbolj zanima. Pobuda je bila sprejeta. Imenovali so tudi odbor, ki je pripravil vse potrebno, da je prva številka izšla ob novem letu 1983. Letos so izdali že peto številko biltena, kar je majhen jubilej. Čeprav pet let ni dolga doba, se je moral sedemčlanski odbor za izdajo biltena pri zvezi društev upokojencev, katerega predsednik je Hubert Mravljak, sicer predsednik izvršilnega odbora zveze, kar precej truditi, da je bilten vsako leto izšel. Potrebno je bilo zbrati veliko gradiva za pestro in zanimivo branje. Kakovost je seveda rasla iz leta v leto, kar je povečevalo popularnost biltena med bralci. Tudi letošnji je vsebinsko zelo bogat, saj ne manjka novic in zanimivosti o tem in onem. Kaj vse lahko v njem preberemo je na kratko strnil predsednik odbora za izdajo biltena Hubert Mravljak: »Na začetku biltena je poročilo izvršilnega odbora zveze o delu in težavah preteklega leta. Sledijo opisi drugih aktivnosti, med drugim tudi o tednu upokojencev. Nekaj vrstic smo namenili usklajevanju pokojnin, podrobneje smo opisali vse načrtovane aktivnosti v letošnjem tednu upokojencev, sledi poročilo o letovanju in o naravnih zdraviliščih. Tudi na letošnje načrte in na upravičenost do regresa nismo pozabili. Tu so še prispevki o pravni pomoči, invalidskem zavarovanju, o domu za varstvo odraslih oseb v Velenju, o potrebni gradnji novega doma, zlasti za nepokretne na Gorici, o univerzi za tretje življenjsko obdobje, o delu društev upokojencev v naši občini in še mnogo drugega je v biltenu, kar zanima naše bralce.« B. M. Jože Mikek, predsednik nadzornega odbora je ugotovil skrbno gospodarjenje in delovanje društva ter njegovih sekcij: mešanega pevskega zbora, šahovske sekcije, kegljaške sekcije, smučarske, ribiške sekcije, rekreacije z izleti in pikniki. Po končanih poročilih se je razvila koristna razprava. V imenu občinske zveze društev upokojencev Velenje je predsednik izvršilnega odbora pozdravil de- > legatsko skupščino, pohvalil de- ' lovanje društev, čestital k doseženim uspehom in gospodarjenju ter nakazal smernice za delo in reševanje upokojenskih problemov v zvezi s pokojninami, ki še vedno zaostajajo. V imenu Zveze društev upokojencev Slovenije je podelil zaslužnim članom društva priznanje, ki jih Zveza društev upokojencev Slovenije daje ob štiridesetletnici organizacije upokojencev za zgledno delo in odnos do upokojencev in njihovih organizacij. Priznanje so prejeli: Baltazar Mevc, Ivan Friškovec, Anton Srebre, Karel Klančnik in Miloš Volk. Zatem so obravnavali še program dela in finančni načrt za letos z željo, da se ta v celoti uresniči in še tesneje poveže vse članstvo za napredek društva, za uspešno družabno in rekreativno življenje upokojencev v jeseni njihovega življenja. Po končani konferenci pa je bila skupna za-kuska v Tovarni usnja Sojtanj, kjer so se prisotni pogovarjali in obujali spomine na minulo delo. Miloš Volk 8. stran ★ naS CSS kultura titovo velenje -k 5. marca 1987 Dvignjeni zastor 30 Šaleški oktet Znova prepevajo Na otvoritvi razstave starih fotografij v Šoštanju smo jih po enoletnem premoru znova slišali. Zapeli so nekaj pesmi tako ubrano, kot bi prepevali že vrsto let. Kratek premor, v katerem so člani Šaleškega okteta »iskali« glasove in strokovnega vodjo, jim je dobro del. Sicer pa v našem kulturnem prostoru ta oktet ni neznan. Prepeva že namreč 25 let. Ta jubilej bodo svečano proslavili decembra letos. V vseh teh letih niso zapeli le na domačih prireditvah, ampak so njihovemu ubranemu petju zaploskali že v Zvezni republiki Nemčiji, pa zamejski Slovenci v Italiji, peli so v Števerjanu, bili med udeleženci vlaka bratstva in enotnosti. Za svoje prizadevno kulturno poslanstvo so prejeli že kar nekaj priznanj in nagrad, med njimi Galusovo, Na-potnikovo značko. Letos bodo slavili 25-letnico delovanja (posnetek —VOS) Zaenkrat prepevajo predvsem narodne pesmi. Zagotovo pa bodo kaj kmalu uvrstili v svoj program tudi zahtevnejša besedila. Fantje pod vodstvom Danice Pirečnik pridno vadijo, saj bi se radi ljubiteljem zborovskega petja in tudi drugim ponovno predstavili s celovečernim koncertom. Čimveč pesmi pa je treba »pripraviti« in kar najbolje zapeti tudi za jubilejni nastop. Vse člane Šaleškega okteta druži predvsem ljubezen do glasbe, do narodnih pesmi, za- to zlepa ne bodo odnehali. Povsod, kamor jih bodo povabili, bodo radi zapeli, z vestnim in vztrajnim delom pa se bodo gotovo kmalu uvrščali med kakovostne kulturne ustvarjalce na tem področju V naši občini. (tp) Svet za kulturo pri P OK SZDL Velenje Kulturna zatikanja Prejšnji ponedeljek so člani Sveta za kulturo pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Velenje skoraj tri ure namenili obravnavi prve točke dnevnega reda — obravnavi sklepov Predsedstva Občinske kulturne skupnosti Velenje o delovanju Kulturnega centra Ivan Napotnik. Gre za sklepe, ki jih je Predsedstvo Občinske kulturne skupnosti sprejelo konec lanskega leta, ko je razpravljalo o razstavi Gasparijevih razglednic iz zbirke Marjana Marinška. Ugotovilo je, da ta razstava ni bila v sprejetem programu Kulturne skupnosti za lansko leto in se zato ograjuje od nje, s tem pa tudi od stroškov, ki so z njo nastali. Ob tem pa je Predsedstvo ugotovilo tudi, da Kulturni center Ivan Napotnik ne deluje po sprejetih samoupravnih aktih, h katerim daje soglasje tudi Kulturna skupnost. Po statutu Kulturnega centra sprejema programe prireditev Programski svet, ki ima štiri strokovne svete (za glasbeno, gledališko, galerijsko dejavnost in za poletne kulturne prireditve). Ta pa se lani ni sestal. Predsedstvo vztraja na predlagani organiziranosti in delovanju tega sveta, saj meni, da se lahko le na ta način zagotovi enakopravno obravnavanje posameznih področij kulturne dejavnosti. Mnenje Predsedstva Kulturne skupnosti je pravilno. Tak je bil zaključek, sprejeti ga, pa ni bilo tako enostavno. V njem se namreč skriva nekaj drugega. Kulturni center Ivan Napotnik bo v letošnjem letu že tako težko »spravil skupaj« sklad skupne porabe. Ker pa se je Predsedstvo Občinske kulturne skupnosti ogradilo od stroškov nastalih z razstavo Gasparijevih razglednic, bo ta strošek treba pokriti iz drugih sredstev. Pokriti pa ga najbrž ne more nihče drug kot delavci Kulturnega centra iz sklada skupne porabe. Sicer pa je to samo en primer, ki je dopolnil že tako prepolni kozarec. Razlilo pa se je ob informaciji, da je nekdo iz Kulturnega centra v imenu Občinske kulturne skupnosti, na Kulturno skupnost Slovenije poslal vlogo za uvrstitev Marinškove zbirke Moje prvo berilo (razstava naj bi bila v Veliki Britaniji) v letošnji plan. In to kljub temu, da je Odbor za plan in razvoj pri Občinski kulturni skupnosti financiranje te razstave v Veliki Britaniji zavrnil že v programu Občinske kulturne skupnosti za letos. Da bo ironija še večja, jo je Republiška kulturna skupnost uvrstila v osnutek programa za letošnje leto. In sedaj ne preostane nič drugega, kot da se skuša doseči, da PRIREDITVE 0 PRIREDITVE Kulturni center Ivan Napotnik KULTURNI VEČER V POČASTITEV DNEVA ŽENA V ŠOŠTANJU V avli doma kulture v Šoštanju bo drevi, 5. marca ob 19.00 kulturni večer v počastitev dneva žena z naslovom LE PREDI, DEKLE, PREDI. Ob domačem omizju bodo nastopile predice, pletilje in pevke Društva upokojencev Titovo Velenje s spremljavo citer. Z veznim tekstom bo Majda Završnik predstavila ženo v slovenski poeziji in prozi. Obeta se nam prijeten večer! OSREDNJA SVEČANA PROSLAVA OB DNEVU ŽENA V nedeljo, 8. marca, bo ob 18.00 v domu kulture Titovo Velenje osrednja svečana proslava ob dnevu žena. Nastopila bo Šaleška folklorna skupina z.jubilejnim programom ob 15-letnici delovanja. Poleg plesalcev in godbenikov ŠFS Koleda sodelujejo v programu tudi člani Rudarske godbe in Rudarski oktet. Člani ŠFS Koleda vas bodo pričakali v prijetnem domačem vzdušju. Vstop prost. PRAVI ZAHOD Mestno gledališče ljubljansko bo v sredo, 11. marca ob 19.30 nastopilo v domu kulture Titovo Velenje z dramo Sama Sheparda: PRAVI ZAHOD. Režija: Boris Kobal. Sam Shepard nam v gledališkem besedilu Pravi Zahod predstavlja dramski osebi, brata, ki sta kljub skupnim koreninam tako različna, da se pravzaprav nikdar, tudi v zgodnjem otroštvu nikdar nista našla: Austin je zdaj uspešen scenarist, urejen družinski človek, Lee pa nikakor ne more vreči sidra — potika se po puščavi, občasno obišče kakšno premožno hišo in jo »izprazni«, prijazna človeška komunikacija pa mu je neznana. V kroniki razpadanja ameriške (ali katerekoli) družine bodo nastopili: Zlatko Šugman, Nada Bavdaž, Srečko Špik in Ivan Jezernik. Predstava je za abonma gledališče in izven. Vstopnice 1.000 din. Šolska mladina 500 din. se ta razstava »zradira« iz osnutka. Tako pa lahko, milo rečeno, izpademo samo hecno. Hecno pa zato, ker si nekje nekdo ne da dopovedati, da je sredstev, s katerimi razpolaga Občinska kulturna skupnost, samo toliko kot jih je in nič več, in da je pravično ta enakomerno porazdeliti med vse dejavnosti. Hecno tudi zato, ker sta obe zbirki — Gasparijeve razglednice in Moje prvo'berilo prav krasni, vredni pogleda. To je nesporno. Sporno, tako kot je tokrat, pa postane, ko~jih hoče nekdo na vsak način in za vsako ceno uveljaviti mimo demokratično sprejetih dogovorov. Ko pa bi se jih dalo tudi drugače. (mkp) Jezikovno razsodišče Kje pa živimo Od tovariša D. H. iz Ljubljane smo prejeli kopijo računalniškega izpisa v srbohrvaščini in sporočilo: »Pošiljam Vam >poseben popis naloga«, ki ga Služba družbenega knjigovodstva SR Slovenije pošilja svojim strankam že lep čas. Kje pa živimo? Naša administratorka se razburja, se križa, kolne pa ne, ker ni vajena.« Na priloženi kopiji računalniškega izpisa res beremo npr. takele izraze: fak broj 9999, kontra-star, nalogodarac-primalac, duguje, potražuje, ukupno ipd., pa tudi sama ustanova, ki to razpošilja, je prekrščena, saj v »glavi« izpisa beremo: SLUŽBA DRUŠTVENOG KNJIGOVODSTVA SR SLOVENIJA LJUBLJANA FILIJALA 50100 Še dobro, da je na izpisu tudi rubrika podaci za reklamaciju: potrebna je reklamacija, saj je jeza našega dopisnika in administratorke, ki jo omenja, popolnoma upravičena. Reklamacija mora biti ostra, ker se naša SDK za bolj skrite, strpne in obzirne opomine, ki jih je v zvezi s »posebnim popisom naloga« prejemala doslej, očitno nič ne zmeni. V telefonskem pogovoru z SDK nismo mogli od odgovornega tovariša glede tega zvedeti niti za približni rok, do katerega bi SDK mogoče mislila ustrezno prilagoditi računalniški program za te izpise v slovenščini, kaj šele, da bi dala kako trdno obljubo ali da bi se opravičila (nam in strankam). Že pred časom smo za podobno malomarnost grajali slovenske banke, ki svojim uporabnikom brez sramu vsiljujejo obrazce v spakedrani slovenščini, pa tudi trgovce z računalniškimi programi, ki za mastne denarce kupcem vsiljujejo programe brez slovenskih črk č, š in ž. Videti je, da smo z računalniških izpisov v angleščini presedlali na izpise v srbohrvaščini (pa še ti so oporečni, brez mehkega č). Vzrok za to je najbrž »federacijska« miselnost, da naj zvezne in z njimi neposredno povezane republiške ustanove (npr. Narodna banka, Služba družbenega knjigovodstva; podobne ideje so se pojavile tudi v predlogu za »enotni jezik« na železnicah) tako kot vojska poslujejo v »zveznem« — srbohrvaškem jeziku. Računalniška tehnologija se zdi kot nalašč za uresničitev takih pobud, saj je vedno pri roki kar-seda »prepričljiv« izgovor: ni računalniških programov v slovenščini. V resnici pa gre za prazno sprenevedanje, nezmožnost, neznanje, neodgovornost in kar je še takih nečednosti. Služba družbenega knjigovodstva je državna, uradna ustanova v najožjem pomenu besede, znana po tem, da od svojih strank terja ostro disciplino in spoštovanje zakonskih predpisov. Zato je toliko bolj nerazumljivo in nesprejemljivo, da sama tako grobo in vede krši predpise o rabi slovenščine kot uradnega jezika v SR Sloveniji. Ali pri SDK res čakajo na množične reklamacije od strank? Ali pa se zavedajo, da imamo pri nas za zagotavljanje zakonitosti celo vrsto inšpekcij — prav SDK je pooblaščena za opravljanje finančnih — le jezikovne inšpekcije nimamo in se torej ni treba bati oziroma nam predpisov o jeziku ni treba upoštevati? 11 M M M M 1 1 1 1 1 1 1 1 REDNI KINO VELENJE Četrtek, 5. 3. ob 18. in 20. uri BOGOVI SO PADLI NA GLAVO — bocvanski, komedija. Film, ki so ga na FEST-u '84 označili kot pravi biser in presenečenje. Izredno dinamična in prisrčna komedija iz življenja afriških domorodcev. Petek, 6. 3. ob 18. in 20. uri COCA COLA KI D - avstralski, ko-midija. V gl. vi.: Tom Cruise. Režija: Dušan Makavejev, Petek, 6. 3. ob 10. uri ter sobota in nedelja ob 16., 18. in 20. uri TVEGAN POSEL - ameriški, komedija. Joel je vzgleden dijak in poslušen sin. Toda za vikend, ko ga starši pustijo samega doma v hiši in s porshejem v garaži fant pod vplivom prijatelja povzroči veliko škodo. Da bi poravnal škodo mora zbrati veliko denarja. Toda kaj je bolj donosno kot posojanje hiše svojim tazventim prijateljev in dekletom na poziv?! V glavni vlogi igra TOM CRUISE (Top gun). Za to vlogo je