Natisov 1:5.000. »Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane jacelo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemslvo se računi naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zasionj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo slran K 6 !■, za •/, Slran K 32, z:i strani K 16, za ',', strani K 8, za '/>• strani K 4, strani K 2, za '/«. strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 8: [ V Ptuju v nedeljo dne 19. februarja 1911. jMS~ Današnja številka ima zopet 2 strani priloge in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. ki Somišljeniki v konjiškem okraju pozor! Gmotne razmere našega ljudstva so z vsakim dnevom slabše, revščina se širi, davčne zahteve pa so vedno večje. Ni dvoma, da nas je ponesrečena dosedanja politika tako daleč spravila. Tej politiki posameznih protiljudskih strank se imamo tudi zahvaliti, da se je z brezvestno obstrukcijo štajerski deželni zbor razbil. . . . Kmetje! Enkrat mora vsa ta hujskanja ponehati! Enkrat mora ljudstvo odločno svoje pravice zahtevati in to brez ozira na desno in levo. Da se o vsem temu natančno pogovorimo, sklicujemo za nedeljo, 19. februarja ob 3. uri popoldne v Urbanovi gostilni v Konjicah veliki kmetski shod. s! Dolžnost je, da se vsak pametno in napredno misleči pristaš tega velevažnega zborovanja udeleži. Tudi nasprotniki naj pridejo. Omenimo pa, da se bodemo takih zagrizenih hujskačev, ki hočejo shod motiti in razbiti, znali ubraniti. Vi kmetje, prijatelji in somišljeniki, pa pridite v polnem številu, da dokažete javnosti, kako napredno čuti in misli konjiški okraj! Vsi na delo! Sklicatelji. Grozne posledice slovenske obstrukcije. PIP* P|4 milijona kron črtanih!! Posledice slovenske obstrukcije v štajerskem deželnem zboru se že prav občutno pojavljajo. Že takrat, ko niso imela posvetovanja s slovenskimi poslanci vsled njih zagrizenosti nobenega uspeha, je bilo to pričakovati. Deželni zbor je že takrat izjavil, da se bode zamogel pred fi-nancielnim polomom le na ta način rešiti, d a bode velike svote izdatkov iz deželnega proračuna črtal. To se je zdaj tudi zgodilo: deželni odbor je moral en in en četrt (1 V«) milijona kron črtati. 7,0. to voliko evoto je zdaj štajersko ljudstvo, v prvi vrsti slovensko štajersko ljudstvo oškodovano. S svojo brezvestno in zločinsko politiko so torej slovenski poslanci ljudstvu čez 1,250.000 kron pdjedli . . . črtalo se je m. dr.: za c e s t n e in ž e-lezniške zgradbe določene svote v znesku 590.304 kron; — za vodne regulacije 431.143 kron; — za deželno šolo za planinsko gospodarstvo.; 1000 kron; — za pospeševanje vin o."g radništva 11.500 kron; — za razne druge izdatke v kmetijske namene 141.950 krefki; za deželni u b o ž n i sklad 3200 kron; za-.b o 1 n i š n i c e 31.130 kron: za melioracije 50.000 kron itd. itd. Slovenski kjn o t j e, zahvalite se slovenskim poslancem! Za vaše vinske gorice se vam je podpore odvzelo, za regulacije, za melioracije, za ceste . . . In to je šele začetek! Kajti ako bi slovenski poslanci ne odnehali od svoje nasilne in nevarne obstrukcije, pote"m bi se moralo še v e-liko večje svote^ črtati. Vsa dežela prišla bode torej na beraško palico! Ljudstvo je obupano, — slovenski poslanci pa žrtvujejo to obupano ljudstvo svojim političnim hujskanj am ! Kmetje, na noge in branimo se! Politični pregled, Štajersko-kranjski.železniški program. Po ročali smo svoj čas, da 'sta štajerski in kranjski deželni odbor priredila skupno železniško konferenco, katere se je m. dr. tudi posl. O r n i g udeležil. Kot uspeh te konference napravil je staj. dež. odbor vlogo na železniško ministerstvo, v kateri zahteva v skupnem interesu obeh dežel in v državnem interesu nadaljevanje »Wechsel"-železnice proti jugu čez Gleisdorf-Hartberg, nadalje čez Feldbach - Gleichenberg - R a d g o n a Ptuj-Rogatec-Brežice; tam bi se nadaljevala od kranjskega dež. zbora predlagana transverzalna železnica Brežice - Rudolfovo - Cirk-nica - Postojna - Prebold do državne železnice v Trst. Od Rudolfovega je hadaljna železnica čez Karlovce in skozi Liko v Knin nameravana. Druga linija bi bila nadaljevanje linije Zeltweg Wolfsberg-spodnji Drauburg-Polzela do linije Kamnik - Ljubljana. Tudi slov. poslanci bodejo baje te predloge v državni zbornici zastopali. Uresničenje tega železniškega programa bi bilo seveda neprecenljivega pomena za obe deželi kakor tudi za celo državo. Baron Albert Rotschild, eden največjih denarnih mogotcev je na Dunaja umrl. Zapustil je velikansko premoženje. Pred Rotschildovo denarno silo so se klanjale države in vlade. .. Rusko špionko so v Lvovu v osebi neke bogate gospe baronice Struve zaprli. Baje so našli pri nje mnogo obtežilnega materijala. Srbski kralj Peter napravil je potovanje v Rim. Pri temu se je peljal tudi čez Ljubljano, kjer je 5 minut vžival meglo. Narodnjaki so od samega navdušenja — sveže spodnje hlače potrebovali. Po Kitajskem potujejo tisočeri agitatorji, ki trdijo da je knga kazen božja, ker se na Kitajskem tujce trpi. Zato pridigujejo »sveto vojsko" proti Evropejcem. Bati se je krvavih nemirov obupanega ljudstva. Prvaško gospodarstvo. „G r a z e r T a g b 1 a t" piše: Javnost se je morala že opetovano s polomi gospodarskih zadrug pečati, ki so posledica brezvestnega rav- nanja strankarsko organiziranega predstojništva. Ali tako z 1 o č i n s k o^ kakor pri propali »Glavni slovenski posojilnici" se pač še nikjer ni gospodarilo. Deloma se je to prvaško gospodarstvo že javnosti naznanilo. Da bi se nezaslišano ravnanje prvaško-narodnega predstojništva po možnosti zakrilo in odgovornim krivcem omogočilo pobegnit i,'so se prijatelji tega predstojništva trudili, da se sprejme sklep, nastopiti namesto konkurza pot likvidacij e. Tekom enega meseca pa se je izkazalo, da je to sredstvo nezadovoljivo. In eden likvidatorjev (!) je izpoznal grozni položaj te »banke" ter je na lastno pest pri sodniji kon-kurz naznanil. „Glavna slovenska posojilnica" je zdaj torej V konkurzu. Dotični likvidator je svoj korak v javnem pisnin označil, kateremu posnemamo sledeče točke: Ze na zborovanju dne 3. januarja slišali smo likvidatorji, da so d u n a j s k e h i š e, ki so lastnina posojilničnega predsednika dr. Hud-nika, vredne okroglo 1,600.000 K. Vknjiženo pa je na teh hišah okroglo 1,350.000 K, tako da bi se torej iz njih v najboljšem slučaju 250.000 K dobilo. Dr. Hutlnik pa dolguje posojilnici 1,600.000 K. Za to velikansko svoto jamči edino neka vložna knjižica v znesku 71.800 K in neka hipotečna zahteva za 95.000 kron (ki je vknjižena na zadnjem mestu na graščini Thai pri Gradcu in torej ne pomeni popolnega jamstva.) Torej znaša izguba posojilnice samo pri dr. Hudniku 1,200.000 K. Žitni firmi Meglic, ki je dolg firme Laurenčič in Domicelj v znesku 165.100 K prevzela, dovolilo se je nadaljno posojilo v znesku 377.000 kron. Od teh je po splošni cenitvi le 77.000 K kritih, tako da znaša tukaj izguba zopet 465.000 K. Ako se vpošteva še izgube pri pivovarni Frohlich, pri firmah Veršec, Kreuzberger v Kranju itd., se pride do nadaljnega pomanjkanja 560.000 K. Vse nepokrite ih izgubljene zahteve posojilnice znašajo torej 2,226.000 kron. Nadalje omeni dotični likvidator, da znašajo obveznosti propale posojilnice okroglo 4 milijone kron. Vsak član posojilnice bode moral za vsakih 5 kron deleža 2300 kron plač a t i. Ker so se pa posamezni člani znali obveznosti odtegniti. prišlo bode tako daleč, da bode moral vsak član za vsakih 5 kron deleža najmanje 3000 kron plačati. Te vrstice dokazujejo, kako brezvestno so člani predstojništva z njim zaupanimi prihranjenimi groši najrevnejšega ljudstva divjali. Da se je graščine nakupovalo in bojkot podpiralo, z a-igralo se je milijone kron; na drugi strani pa se je z drago reklamo »Glavno slovensko posojilnico" kot najzanesljivejšo slikalo in na ta način zaslepljenim vložnikom prihranjene krone izvabilo. Upamo, da bode tokrat prvaške zločince zaslužena kazen dohitela! Dopisi. Iz Ptujske gore. Na tem mestu vprašamo Jurja Topolovec kot občinskega predstojnika, ako je res, da se je nima izogibala siromakov in si iskala žrtev komaj pri vsaki hiši?! in le ti so večinoma dobro situirani posestniki od katerih imajo nekateri do 3.000 K v posojilnici! Resnica je, da imamo tndi tnkaj takozvani „Hilfs-komite", v katerega so poklicani med dragimi: Ivan Klemenčič, učitelj, Martin Kranjc v Pod-ložah in Juri Topolovec kot predsednik; drngi ndje ne pridejo zaradi tega v poštev, ker znani Jnrček tako vse sam rešuje v duhu Klemenčiča in Kranjca, drugi se le podpisujejo, ko ne vedo kaj; drugače si ne moremo misliti tolike pri-stranosti. Zatoraj tukaj navedem le par slučajev: Pri štetju ljudstva pride usmiljeni obč. predstojnik v neko hišo in vidi, da gleda uboš-tvo iz vsakega kota, čez 70 let stari oče v postelji, žena ravno tako stara komaj premice svoje noge, malo posestvo obremenjeno z dolgovi. Vi pa ste res potrebni podpore, pravi Jurij, zakaj niste prosili? — Ce pa kdo pride prosit, pravi: Saj še ne cerkavlješ, k drugemu idi, k Repetu, da ti podporo podeli... Ravno pri tem zapisovanju pride k zelo ubogemu posestniku, kateri si je takorekoč z milodari svojo hišo za silo pod streho spravil in komaj za obresti in davek priskrbi; tam vidi več iztisov „Štojerca"; v svoji narodnjaški jezi pravi: Naj ti „Štajerc" podporo deli! Za leto 1910 po toči in peronospori poškodovani se naj oglasijo z posestnimi polarni pri žnpanu glede podpore, se oznani. Ker pa po navadi nikdo v cerkev ne nosi posestnih pol razen molitvenika, zatoraj so morali prosilci podpore domov ponjo iti; še isti dan pridejo s polarni k županu in le-ta jim pravi: Je že vse prepozno, sem že vse odposlal. — Ako to postopanje ni pristransko, katero špotuje vse meje dostojnosti, tedaj tudi ni pričakovati, da bi se podpora delila res med potrebne. Ako si kateri dovoli, da sam ali po kateremu drugemu pri glavarstvu podpore prosi, ne dobi nič, ker glavarstvo zgoraj omenjeni »Hilfskomite" vprašuje, za katerega Jurček sam vse pristransko reši. — Koliko se jih je že pri glavarstvu osebno in pismeno pritoževalo čez to pristransko postopanje, pa vso zaman. Zatoraj c. k. okrajno glavarstvo še enkrat prosimo, da ono samo poizve, kdo je podpore potreben in kdo ne; drugače mora .to našo zaupanje na oblasti popolnoma podkopati. Leta ,so slaba, ovim povsod, Državna pomoč bi bila povsod, Da ne bi kot turški paša sam Z podporo vse tak uravnal, Da siromak ne dobi denar. .._ 2 -- Pride k njemu eden al drugi občan, Da mu napiše uradno stvar; Plačat se mora vsakokrat! Kaj njemu ljudstvo mar, Ako le dobi Jurček denar! Klemenčič, Kupčič in Jurček sam, Da se pristransko sklepa tam: Kdo ni naš pristaš, ne dobi olajšav! Davek naj plača vsaki občan, Si narodnjak ali „St3Jercijanu. . . Tepina. Nekaj novega imamo za te, ljubi BŠtajerc"; če kdo hoče lepe debele smreke dobit, ta se mora pri Napotniku oglasit! Ja, gospod urednik, Vi boste Vašo. glavo majali in rekli: smreke se pa ja lahko vse povsod dobijo, tistih se ne zmanjka, — in bote mislili, ker je Na-potnik tako imenitne farške žlahte, ja še več, škofove celo, da bodo te smreke tudi neizmerno lakomno skupe ? 0 ne, te smreke so zastonj, in čisto zastonj! Ali ne samo to; ampak dobi se še za leto naročenega „Gospodarja" (0fihposa"), in resnično plačanega, zastonj povrh! Pa veš, ljubi „Stajerc", kako neki da je to ? — Neko soboto so bili kažipoti, ktere je okrajni zastop konjiški nove stavil, pa ne menda boš mislil, v nemški trobojnici namalane, ampak v štajerskih barvah, lepo zeleno-bele, čez in čez z blatom namazane in tako oskrunjene, kakor ta zločin le more kak svinjarski smrkolin načiniti. čez to kulturno dejstvo so bili ta znani očka Lopak tako zarukano veseli, da so se podali v gostilno nekega naprednjaka-gostilničarja, češ, to se mora svečavati! Komaj da še ni bil pri vratih notri, pač pa njegov dolgi nos, zavrela mu je kri in začel je besneti, kod da bi bil ravno v okrajnem zastopa in razgrajal, koliko da Nemci od njega zaslužijo, — da se je gostom začel smiliti; hitro je neki previdni pivec odstranil rudeče zagrinjalo na oknih, misleč, da je to vzrok ljutosti koščenega patrona, ki je jel ljuto vsekavati po mizi, ravno kakor pri kakem klerikalnem zboru. Pa veste, kaj ga je tako razkačilo ? Tam pri peči sedel je oštir in bral „Štajerca"; ker pata mož ni eden tistih, ki se dajo od vsakega mežnarja ali črnega pastorka v kozji rog vguati, mu je tudi ta odločno svoje obnašanje odvrnil; in ker z 8irovostjo ni bilo nič doseči, je začel naš „škofjibrat" javkati, prositi, groziti, obetati, prisegati, da bo zadnjega ^Štajerca" ugonobil, obetal je „Gospodarja" brezplačno za gostilno naročiti itd. Ker pa s tem vsem ni dosegel, da bi se „Štajerc" ravno uničil, obljubavljal je , Že v zadnji številki smo prinesli nekaj slik iz dežele, v kateri divja sedaj grozovita »črna smrt« ali kug a. Kakor povedano, so veliki deli Kitajske zdaj tej strašni bolezni podvrženi. Cela mesta izumirajo in na tisoče mrličev so že požgali ali pa v ledu zakopali. Obu-panje, beda, trpljenje prizadetega ljudstva je naravnost nebovpijoče. Kogar prime kuga, tega vržejo sosedi brez usmiljenja na cesto, da ne bi bolezen nalezli. Glavni razšiijevalec kuge pa je neka podgani podobna živalica z imenom >bobak« ali (po kitajsko) »tarpagan«. Pred kugo beži celo ta živalica in jo s tem vedno naprej razširja. »Bobak« je v nezmernih tamošnjih puščavah zelo razširjen. In vsled prenašanja kuge postaja ta mala žival največji sovražnik človeštva. Naša druga podoba kaže razne sličice iz od kuge i prizadetih pokrajin. Zgoraj i vidimo v mestu Karbini na | cesti sedečega na kugi bola- j nega Kitajca. Prebivalci hiše ! so ga vrgli brez usmiljenja | na cesto, da bi sebi zdravje ohranili. In tako pričakuje zdaj rešiteljico smrt! — Spodaj vidimo sanitetni voz, s katerim se bolnike in mrtve odvaža in to na levi strani odprti voz, ki je gotov za odhod in poleg katerega ustmi; na desni okuženo hišo Črna smrt. DasBobak-Murmeltfer.eferPeslverbmitcc ■' itvChina.. oštirji najlepšo smreko, ktero si v celem lqj^ri Napotnikovem zbere, zato, da odpove r Stajero takoj. Ta .glihenga" se je sklenila, in ima <& > pravico do vsakoletne smreke iz Napotnikow ,a ■ • i » * i i • 'i i drve m . loga; id ker je mož še mlad, imel bo pran, do veliko število smrek. K časti dotičnika pai ara ' ,■. mora takoj javiti, da tista „Stajerčeva" smrti...' . i še stoji, da se „Štajerc" v isti gostilni vednoi je, , '•• najde. Ali pa si je naš „cekmošter" to premisli , -t Menda se je zbal, da bi preveč naših braloc , prišlo po .iudaževe smreke"!? Ne bode in : r « i . i_ • i • ■•• i temman sreče, ker ravno to hujskanje potrjuje, da ji je strah pred nami, ker pravica je na naši straim i\u kakor tudi vse izobraženo ljudstvo ! Ker pa m • . ljubi „škofjibrat" večkrat kozle strelja, Yt '". ■• •, bodemo še večkrat kaj o njem naznanili. i • Sv. Duh pri Ločah. (F a r o š k a bara: F*"JJJ™ tij a.) Kozoderc, Kožar in Kozel, ta trojica fij? hovnikov naše dekanije skrbijo, da vera P*™.- <■' da je prepir v njih farah, sploh da gre e „ jpri0V rakovo pot; njihovo sovraštvo proti vsem, ki ,., , •• i •• u ■ l i ii velikani ne lezi pred njim v prahu, je brez vsake pnhl . in se bodemo s tem še posebno pečali. Za dam F pribijemo, da naš župnik je med tiste krama« ,. , šel, katere je Kristus iz tempeljna izkarobafi, , . On naročaje za svoje „jungferce" v skorn « ., demdesetih slučajih narejeno obleko, lepe štnj, feke, ki grejo čez kolena, štumfpantelce, rob« . ° . firtuhe, seveda judovskega izvira, in mu to nes J, ', ne le lep dobiček, ampak s tem tudi hoče ti •-, kajšne priljubljene trgovce ugonobiti. Ali grq „ j; „devičice" v farovž na mero, ali blažani gospo ' v kamerce meriti hodi, se bode dognalo. Kajf . • njegov višji šef, gosp. konjiški arhidiakon k ta „«_ pravijo? Nič menda! Saj ima njih kuharic v. večjo trgovine z moko, slanino, semenarn, vino; j-Xnen itd., gospod sam pa z žlindro; ni čuda tore , . da ni reda, da duhovstvo izgubavlja vso pošti J> nost, da vera peša vse povsod in vedno bolj.. "\ . Upamo, da more c. k. glavarstvo red naredit Q„Q> drugače se bode moralo še drugače nastopati yj° Iz Trnave pri Gomilskem. Konkurenci ^BCji cerkveni zbor se je zbral tam pristojnih obft D0(j0 Braslovče, Gomilsko, Grajskavas, ter izvolil ■ članov v cerkveni skladni odbor; ti gospodje s mjnu si izvolili za svojega načelnika nekega Hočevar/ £'u^ p. d. Vovkovega Tonča ; ta je hrepenel in komi * ^ čakal, da se začne kakšno popravilo v farovi l i na Gomilskem; in res, znašel je modra glavic • ^ f več tako zvanih popravil. Tudi novi kozolec 1 i-w^ si rad postavil za sebe; kje pa kozolčne stebli ^ • dobiti ? „ Kšajt" glavica vse iztuhta ; z g. župni g^ kom sta se kmalu pogodila ; ta mu je dovoli! m\0\ ček, ob S skim javil mor« pa j Za 1 ljuds pira potr ljub: stoji strežnikTz zavezanimi strani pa prihod sanitetnega voza pred — Grozne so žaloigre, ki se odigravajo v prizadetih pokrajinah. Vsled bolezni in zime primanjkuje tudi povsod živeža. Govori se celo, da so v nekaterih krajih v divji bojazni zblazneli Kitajci pričeli mrliče urAbjjhrr. Die Pesi in China mesariti in jesti. Cela mesta se požiga, ker jih ni mogoS očistiti bolezni. za* da Kr pri ne ter po Pl'i hladnejšemu VremenU so PriPoroca Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje. da sme v cerkvenem gozda posekati hraste, drve in hosto tudi vzeti, čeravno moramo mi farani za farovž iz planine Reške brezplačno drve napravljati.. . Sedaj bodemo zidali novo cerkev. Kje bodemo dobili hrastove deske, bode naš načelnik konkurenčnega odbora nove kozolce iz cerkvenih gozdov za sebe stavil ? t Svetujemo mu pa kot „jagdpehtarju": čimmanj bodo gozdov, temmanj divjačine: ne zajcev, ne volkov, še manj pa medvedk . . . Eden, ki vse ve. Ljutomer. Tudi pri nas se je začel boj proti žganju in najhujši žganjepivci stojijo že v vrstah bojevnikov. Gospod nadučitelj Karba so bili v zadnjem ča6u bolani ter se niso mogli vdeležiti raznih zborovanj; osobito v Ptoj jim ni bilo mogoče iti k posvetovanju. Sedaj pa bodo baje sklicali 28. februarja t. 1. takoj po večernici, v Sršenovi oštariji, kjer se počofa največ žganice, velikanski shod. Proč z žganjem! To je sedaj glavna misel raznih gospodov. Kot govorniki bedo nastopili Leščečko z Diipleka, Blaukraut z Ižokovec in drugi. Gospod organist Caherl pa bedo še najbrž predlagali, da ne sme nobeden mnzikant podučevati pri nemških familijah, ker bi grdo bilo, če hi si morali boljši ljndje in pristni Slovenci, ki so znali že v petem letu po blaženem rojstvu za silo slovenski tnči, izkati s cigiitanjem zaslužek še pri Nemcih in zidovih. Gospod žalar Wabnigg, ki se tudi v posojilnici razumejo, pa še zamorejo predlagati, da se morajo pisati tudi imena v pravilnem pravopisu, ne pa kar tak po listih. — Ljutomer. Dr. Karolu Grossmann, našemu dicoemu advokatu, se je večkrat in javno očitalo, da je porabljal stare štempelne. da je resnico pačil in še več raznih lepih lastnosti. Ljndje so strmeli in se čudili, da je kaj takega sploh mogoče. Odvetniška zbornica v Gradcu ima toliko gradiva, da bodo gospodje, ki sedijo v disciplinarnem svetu, dobili sive lase, prej ko bodo zamogli vse izdelati. „Geldjudu" Karleku s 8okolsko srakico je še menda v dobrem spominu nemška pevska slavnost, ki se je vršila v 1/utomeru. Takrat ga je zgrabil državni pravdnik za kosmata ušesa, ker se je trdilo, da je huj-skal ljudi zoper nemške pevce itd. Karleku se je takrat posrečilo priti iz zanjke, toda možakar še ni umrl in doživeti še zamore marsikaj prijetnega. Značaj Karlek je velik politik! Kot ministrant je bil najbrž klerikalček v Marijini družbi, pozneje je postal strasten liberal-čekv na nekem političnem shodu pri Sv. Jurju ob Sčavnici se je zavzemal z mladeniško-židov-skim ognjem za socialdemokrate, končno je izjavil drugod, da je „slogaš". Danes prisega morda na prapor belotinskega vraga! »Naroden" pa je ta možicelj, pa še kak! „Svoji k svojim"! Za ljudstvo živi in z ljudstvom čuti, slovensko ljudstvo mu je vse! Poštenjak Karlek, ki podpira z obema rokama vsa narodna društva, je potreboval svoj čas zopet nekaj drobiža za pre-ljnhi narod slovenski in je našel v kratkem nov izvirček dohodkov. Potreboval je pooblastilo kot prilogo k neki vlogi. V nekem aktu, ki je tekel za isto stranko v drugi civilni zadevi, je bilo že kolekovano pooblastilo, ki je prišlo od soduije nazaj in je imelo že oznamenilo dotičnega sod-nijskega akta. Stokrat i a stokrat se zamore porabiti splošno pooblastilo, da se prihranijo nepotrebni stroški novega pooblastila, ki stane s kolkom vred 2 K. Karlek pa takrat na to ni mislil, ampak je mislil le na svoj umazani žep. Odstranil je na že porabljenem pooblastilo do-tično sodno oznamenilo, pripilil si je ob jednem še datum in 2 kronci sta bili zasluženi, ker je zaračunil stranki novo pooblastilo! Prmojdnnaj! Ali ni to tudi narodno ?! Kšeft je kšeft! — To je le nekaj majhnega — še pride več! Karlekov praded je bil baje Žid. Mogoče je, da čita „Geldjud" Karlek židovske svete knjige „Talmud" in se ravna po teh naukih. Tamkaj stoji zapisano med dragim : Grešiti je dovoljeno, grešimo, toda skrivajmo (Berach 591, Chagig 5.) Židom je dovoljeno goljufati brezbožne (t. j. tiste, ki niso židje). Židom je dovoljeno delati „nevernikom" krivico, kakor tndi nevernike odirati. — Govori se, da možakar ni popolnoma zdrav in da mu silijo veliki možgani v majhne. Toda, tega ne moremo verjeti, akoravno se mora vsakdor čuditi, da uganja človek, ki ima aka-demično naobrazbo, piše pred svoje ime besedico .doktor", take neumnosti, kakor Karlek. — Pride pa tndi za njega dan plačila in dobil jih bode po šparkljih, da bode joj. OrmoŽ, 9. 2. 1911 (Obrtni ples). 5. t. m. vršil se je tnkaj obrtni ples, ki je bil prav prijetno dokončan. Giati dobiček izročil se je poleg dragih prostovoljnih daril pred kratkim časom vsled požara težko oškodovanemu obrtniku kot pripomoček v najhujši zadregi. * * *. Iz lesenic. Zakaj hoče Cebulj župan postati? Znano je da v zadnjih letih regira na Jesenicah žnidar Čebnlj kot gerent in obenem absolutni gospodar. Pač mu je naša slavna c. kr. vlada pridelila nekaj svetovalcev, a to ni čebula prav nič motilo pri njegovemu absolutizmu in terorizmu! Svetovalce je samo na videz tje pa sem kader se mu je poljubilo povabil je na brezpomembni govor. Splošno je pa sam v vsih nevarnejših zadevah sklepal in deloval brez vsa-cega svetovalca. Tako je strankam na Savi oddajal samovlastno vodu vpeljavo v razne hiše, napravil cestne napise samo v slovenskem jeziku. oddajal koncesije-: raznim Ferjanom, plačeval razne račune brež'\la bi jih videli svetovalci. sklepal pogodbe brez svetovalcev; z eno besedo delal je kot absolutni gospodar, kakor se mu je poljubilo delati z občinskim denarjem. Za vse to je bil Cebulj jako dobro plačan. Vlekel je v teh letih mnogo tisočakov iz občinske blagajne, računil se je nepotrebna pota in komisije in si s tem prislužil mnogo denarja. Ako bi bil Cebulj še nekaj let na Jesenicah za ge-renta, poplačal bi bil gopolnoma njegovo čez brerno hišo z občinskim denarjem! Seveda je ta kšeft lep in radi tega se mu še vedno danes sline cede po županskemu stolen. On vedno vpije da dela za blagor ljudstva! Hudimana rali je še kedo tako neumen, da Cebulu to verjame???! — Naj raje reče za blagor svojega , žepa! Občinski svetovalec je imel za kružbe, tako se je on sam nekdaj izrazil v Tancerjevi gostilni! Pri vsem tem je bil pa naš žnidar in je še danes hudoben, ne samo da je imel občinske svetovalce prudelne, temveč jih je še nesramno denunciral pri c. kr. okrajnemu glavarstvu. Tako n. pr. je denunciral obč. svetovalca in ljudskoštevnega komisarja g. Pongratza, da on pri ljudskemu štetju nepravilno postopa, nakar seveda se je proti g. Pongratzu vršila od strani glavarstva preiskava. Ko je Cebulj to izvedel, se je oh proti g. Pongratzu opravičil in je rekel, da ga je njen „Wacbmeister" gla- Judovski poslanec. —|Zadnji Obrenovič. Na naši sliki vidimo na levi strani drž. poslanca dr. Arturja Mahler, ki pripada zionistiški judovski stranki. Zadnjič enkrat se ja ta zagrizeni Jud v državnem zboru tako neotesano obnašal, da bi prišel kmalu do klofut. — Na desni strani vidimo zadnjega potomca srbske kraljevske diužine Obrenovičev Ta potomec Milan Kristič je naravni sin bivšega srbskega kralja Milana. Njegova mali je bila neka turška princezinja. Odkar je zasedla srbski prestol revolverska družina Karagjorgjevičev, šlo je Milanu Krističu vedno slabše. Poskušal je priti do prijetnega življenja v nekem nočnem teatru, kjer je igral. Ali potem si je nogo zlomil in je zdaj kot pohabljenec in berač v največji bedi Atq. Prof.Dr. Mu r rta h ter Milan Chris!i.'sc.'iy.lcrlctzte Obrenowitsdi.zicrtM'nUnqarn 'alsKruppet betretnd urrther, umrl. Tako je končala nekdaj hvalisana srbska kraljevska družina Obrenovičev. varstvu naznanil, in se je jezil kaj da imajo orožniki pri ljudskemu štetju za opraviti!! Seveda se je potem izkazalo da so bili gg. orožniki pri tem popolnoma nedolžni^ in da je bil denuncijant sam gerent Cebnlj! Cebulj je s tem orožnike na Jesenicah v tako slabo luč postavil, da se mi še danes čudimo kako zamore tako obrekovanje orožnikov pripustiti g. ritmoj-ster Matija Zellar v Ljubljani?! — Ali res sme vsaki krojač pometati z orožniki, kakor se njemu poljubi? Ali res nima orožnik nobene pravice več, da bi se mogel braniti takemu natolcevanja in obrekovanju? Ali res misli g. ritmoJ8ter Zellar da je orožnik le metla? Če je to res, potem sploh obžalujemo gg. orožnike da nimajo nikakega državnega pravnika! — In sedaj hoče klerikalni štab sklicevati shode za občinske volitve! Pojte vsi skupaj spat, na Jesenicah in na Savi ne boste prav nič farbali, odkritosrčno vam povemo da ste falotje od glave do nog in da mi sploh, kar nas je naprednja-kov, prav nič ne verjamemo vašim umazanim frazom! — Pač vam pa bodemo krepko odgovorili na vaših sleparskih shodih! * * * Gladbeck na Nemškem. Tukaj je izdihnil svojo dušo „Štajerčevi" naročnik g. Jernej Černe. Umrl je na jetiki dne 26. prosinca 1911. Lahka mu žemljica! Naš shod v Slovenski Bistrici. Preteklo nedeljo, dne 12. t. m., bil je za slov. bistriški* okraj velevažnega pomena Kakor naznanjeno, priredila je „Stajerčeva stranka" veliki kmetski shod, ki se je naravnost krasno, dostojno in nemoteno izvršil. Vsi veliki prostori Neuholdove gostilne so bili natlačeno polni. Najmanjefse je bilo zbralo 300 kmetovalcev iz celega okraja. Opazili smo razven vrlih posestnikov iz neposredne okolice Slovenske Bistrice mnogo pristašev iz zgornje in spodnje Pulskave, iz Poličan, Crešnjevca, Pragerskega, Obernau, Studenic, sv. Martina, zgornje Bistrice, Maksave, iz Laporja itd. Tudi nekaj nasprotnikov je prišlo; ali zadržali so se mirno in poslušali pazno ter so končno tudi glasovali za našo rezolucijo. Tako je bil uspeh shoda popolen. V imenu sklicateljev je otvoril zborovanje urednik K. Linhart; pozdravil je s prisrčnimi besedami vse navzoče in zagotovil, da bodejo tndi nasprotniki prišli do besede; samo med shodomfnaj se dostojno zadržijo, kajti motiti ali razbiti se ne pustimo zborovanja. Nato se je določilo g. C e d i r. Za predsednika in g. Jos. Murko za zapisnikarja. V^imenu mesta Slov. Bistrica pozdravil je potem g. župan A. Stiegerv Demškem je- ziku 8 prisrčnimi besedami zborovalce. Opozarjal je na veliki pomen „Štajerčeve" stranke. Beseda „Štajerc" združuje danes ljudi od daleč in blizo. Želel je shodu obilo uspeha (živahno odobravanje). Predsednik podelil je potem besedo g 1 a v-n e m n govorniku, uredniku K. Linhartu, ki je v IV« urnem govoru raztolmačil težnje in cilje našega gibanja. Povedal je kar naprej, da nam je glavni namen, odstraniti vso hujskarijo in jo nadomestiti s skupnim gospodarskim delom Nemcev in Slovencev. Pri nas je jako malo kmetov, ki bi bili gospodarsko neodvisni. Dokazano je, da pride ravno na spodnjem Štajerskem največ kmetskih posestev na boben. Tudi vedno večje izseljevanje v Ameriko dokazuje revščino našega ljudstva. Vse to so pravi dokazi, da je bila dosedanja slovenska politika nič vred-n a. Ljudstvo hoče, da se dvigne njegov gospodarski položaj, ne pa da se širi narodnostno gonjo. Govornik je popisal nadalje stanovanje „narodne stranke", ki danes nima nobenega pomena več in ki je le zavetišče politikujočih slovenskih advokatov. Klerikalna stranka pa ima svojo Bkmetsko zvezo", katero pa ne vodijo kmetje, marveč politikujoči farji. Dokler kmet v tej laži-kmetski zvezi ne pride do veljave, toliko časa je ne moremo priporočati. V daljšem govoru in na podlagi neovrgljivih dejstev dokazal je potem govornik, kako slovenski prvaki zlorabljajo sleherne javne zastope in gospodarske organizacije vsvoje polilitične namene. Vidi se to v klerikalnih občinah in v klerikalnih okrajnih zasto-pih. Videlo se je pa tudi v zločinskih konzum-nih društvih, ki so jih klerikalci svoj čas po vsem spodnjem štajerskem ustanovljali in ki so vsi v konkurz prišli, medtem ko so zapeljani kmetje izgubili svoj denar in svoje poštenje. Istotako širijo in ustanovljajo zdaj klerikalci svoje posojilnice. Tudi tukaj bode prišlo (deloma je že prišlo) do velikanskega poloma. Nadalje se je govornik pečal z brezvestno obstrnk-cijo v štajerskem deželnem zboru. Dokazal je, da se je ta obstrnkcija pričela brez vsacega vzroka le na komando čeških rogoviležev. Nadalje je omenil velikansko škodo, ki jo povzroča ta obstrnkcija vsemu ljudstvu. Mi ,Štajercijanci" hočemo v tem oziru ljudstvu oči odpreti. Zato pa so poskusili nasptrotniki, naše shode v Mariboru in Sv. Lenartu motiti. Ker se jim to ni posrečilo, napravili so danes v sv. Lenartu na-sprotniški shod, ki pa prav nobenega pomena nima. Govornik je končal z besedami: „Ne pustite se nahujskati, delujmo skupaj, Nemci in Sovenci za zboljšanje gospodarske bodočnosti. Mi gremo svojo pot naprej in smo nepremagljivi, kajti resnica je na naši strani!" — Ze med govorom so poslušalci opetovano burno odobravali. Na koncu shoda pa ploskanja in odobravanja kar konec ni bilo. Lepo v poljudnih a jedrnatih besedah je govoril tudi posestnik Novak za skupno delo kmetov, obrtnikov in delavcev. Nato je bila sprejeta ednoglasno sledeča rezolucija: „Danes v Slov. Bistrici zbrani, od več kot 300 kmetskih volilcev obiskani shod protestira najo d 1 očneje pr o t i zločinski obstrukcijiv štajerskem deželnem zboru in izraža slovenskim poslancem najstrožje nezaupanje. Obenem prosi shod delavoljne po- _ 4 — slance, da premagajo z vsemi močmi to škodljivo obstrukcijo."— Predsednik je nato večkrat vprašal, ali želi kdo besede. Ali nikdo se ni oglasil. Tudi na-sprotniškiSaulusi so postali nakratPaulusi.Urednik L i n h a rt je še prosil, naj se naši somišljeniki izo-mikajo klerikalcev, da ne bi nam ti izzivanje očitali. Priporočal je pa tudi, da naj čitajo prihodnje klerikalne liste; tako bodejo vsaj laži o shodu čitali. V imenu zborovalcev se je potem vrli predsednik govorniku Linhartu zahvalil in v kratkih besedah velepomembni shod zaključil. Tako je bil ta shod eden najlepših in najmogočnejših, kar jih je videl slovenjebistriški okraj. Za nasprotniške prireditve v hotelu „Austrijaa, katere sta obdržala prvaška poslanca Pišek in Novak s pomočjo advokata dr. Leskovarja in žejnega urednika Kemperle, se ni nobena mačka zmenila. IG orožnikov je varovalo to gospodo. Mi smo s tem uspehom lahko zadovoljni! Naša pot gre naprej in prišel bode Čas, ko se podere trhleni prestol prvaške gonje! Novice. Železniška nesreča pri Zagorju ob Savi. Ana Camer se piše ona ženska, ki je bila dne 22. oktobra 1910 navzoča pri nesreči Ivana To-maževiča, ki je padel iz poštnega vlaka, ki odhaja zjutraj ob '/»4 iz Zagorja proti Ljubljani. Ta priča sianuje baje v mariborskem okraju in je prišla iz Pruskega, kamor se bode koncem meseca zopet vrnila. V imenu zapuščene revne rodbine se uljudno prosijo vsi, ki poznajo Ano Gamer, da sporočijo njen natančen naslov dr. Karel Trillerju, odvetniku v Ljubljani, ki je postavljen za zastopnika zapuščene rodbine, ali pa uredništvu »Štajerca". — Bodite usmiljeni in pomagajte pravici do veljave! Zapuščena rodbina Vam bo za vedno hvaležna. Tudi nekaj! Pred leti je ljubljanski policijski šef Franc Podgoršek z lastnico neke javne hiše madame Lewy sleparil. Ker se redkokdaj zgodi, da bi bil policijski načelnik lump, se to tudi sicer miroljubnim Ljubljančanom ni dopadlo. Vsled tega jo je Podgoršek raje brez vsacega slovesa v Ameriko popihal. Tam gre poštenjaku prav dobro. Prevzel je namreč uredništvo prvaš-kega lista „Glas naroda". Na en način bode ta Hribarjevi „intimns" že obogatel... Iz Spodnje-Stajerskega. Prižnica postala je v zadnjem času zopet pravi agitacijski oder za gotove v politični gonji zaslepljene duhovnike. Kaj in kako mislimo mi o tistih duhovnikih, ki niti v Božji hiši svoji politični strasti ne morejo zapovedati, to smo pač že opetovano naglašali. Duhovnik, kateri zlorablja cerkev v politične namene, dokazuje pač javno, da je izgubil sleherni pojem o pravi veri... Sicer pa taki duhovniki za svoje politične cilje ničesar ne dosežejo. Kajti tudi najbolj klerikalnemu kmetu se gotovo ne dopade, ako mora v cerkvi mesto sv. evangelija gostilniške politične burke poslušati. Kakor rečeno, so v zadnjem času gotovi politični farji po cerkvah zopet z neverjetno strastjo pričeli proti .Štajercu" hujskati. Dobili smo v tem oziru celo vrsto dopisov od kmetov. V vseh teh dopisih se možje pritožujejo, da niti v cerkvi nimajo miru pred politiko. Nimamo prostora, da bi vse te dopise ponatisnili. Le dva posebno značilna hočemo omeniti. Tako nam piše kmet iz av. Miklavža na polju: — „Naš žup- Klerikalci med seboj. Zadnjič sta se v avstrijski državni zbornici hudo sprla trgovinski minister dr. Weiskirchner in poslanec dr. Heilinger, katerih sliki danes prinašamo. Zanimivo je, da pripadata obadva klerikalni ali krščansko-socialni stranki, katera stoji sploh v večnem prepiru, odkar je pokojni dr. Lucger zatisnil svoje oči. Istotako pa je zanimivo, da si klerikalci ob vsaki priliki prepira takoj drug drugemu najhujše osebne lumparije očitajo. Kleri-kalstvo vseh narodov je pač v smrdljivi korupciji ednako Dr. Weiskirchner Handelsmi'nister Abg Dr.Alois Heilinger retinitis««.) nik so na sv. Štefana dan iz prižnice po fantresu vere udrihali. Mi možje smo takrat še molčali; tin -lagra zdaj nas je pa hudo jezilo, ko so zopet v u Proti 0 deljo, 5. t m. na leči udrihali po naprednbrskem d časopisih. Rekli so to „brezverski časopisi", lop v Cr napadajo duhovnike, papeža in vero. Nazadnjinju sled so še omenili, da je najhujši, Štajerc". kaBrek izja rega pišejo le brezverci in Luteranci. .laz pkih posl pravim, da je to laž, kajti v „Štajercn" še m deželn sem nikdar ničesar proti veri čital! Miruj! iz gospi torej, župnik Anton Drofenig, kajti tudi revamo, imama gradiva dovolj!" — Eduako se nam pioče delo iz fare Polenšaki. s.: „Naš župnik Po; edino s platnik (tega tička že dolgo poznamo in srn te nasi ga že kot kaplana za ušesa prijeli! op. ur.) tce, naj prve adventne nedelje sem druzega nič ne pili sreds' diguje, kakor o slabih časnikih, katerih čitatjVsa dež' je „veliki greh". Po navadi govori Podplatairukciji! tako hitro, da se ga komaj čuje, kadar pa a Velikan pada BŠtajerca", pa hruli, da se Bogu umik shoda Sploh pa Podplatnik že tudi drugače divja, Or. vedno praznikih in nedeljah imamo tihe maše; tuji ia da na Marije avečnici smo imeli tiho mašo, ko j Pa je povsod peta. Za pokopanje mrliča mora kmr n e s! na pokopališču 3 K plačati, želar 2, še mauJLenartu pa 70 krajo. V cerkvi vzel je Podplatnik d ven trni i starima ženskoma sedeža, čeprav sta plačala aanca (B leto ; en sedež je dobila njegova kuharica, ene&urednil pa njegova dekla. Kako se izraža ta „ duhovnika* slovet dokazuje pridiga, ki jo je imel predzadnjo in bajone deljo; rekel je. da tisti, kdor od njega prepovedal t r i c i časopise bere, je podoben svinji, katera splaedili po po dreku rovlje".. . Omenili smo daaes le maš jav dva slučaja. Kmetje so se že naveličali te veiiornik, r hujskanje raz prižnice in opozarjajo cerkveirak in ] oblast, naj napravi temu nekrščanskemu dii Kempe ianju konec. Drugače si bodejo kmetje saivoraiko pomagali! | gospoi Narodnjaški dr. Horvat v Ptuju — tako is t ne, nam piše — je res zelo usmiljen v svojih n o r o ž čunih. Dne 25. novembra 1910 gresta Antonijala res in Štefan Šalamun, posestnika v Sitežu, k dklerikal Horvatu, da bi ta naj iz posestva .lohana bkoli se Antonije Šalamun vknjižene dolgove izbrisa kmet i Ker je dr. Horvat hotel vedeti, koga stroškaha \ dotičejo, pokaže Prane Šalamun kupno pogodb; Marib v kateri je označeno, da ima stroške Stefa v vse Šalamun poravnati. Zato je tudi doktor obljubiensko da bode do svečnice 1911 vse rešil. Namestoam ga da bi izknjižil, je stopil dr. Horvat v imetglasi: -Antonije Šolamun proti Štefanu Šalamun al sem pravdno pot in tožbo vložil, z istim pooblastbjilnice lom, katerega je Antonija Šalamun za izbris po&ih zapisala, brez da bi ona zahtevala, da bi se tožtriborski vložila. Iz tega sainovoljega tožbenega posblagi. O panja si je dr. Horvat čez 60 K računil ter niBstnik je sodnija odmerila 46 50 K. Dne 20. januaijrni kag t. 1. gre Antonija Šalamun omenjene strošt želi; plačevat; pravi dr. Horvat: Sodnija mi je pni najbe več štrihala; zahteval je, da mora vsaj 10 Save. Pi več plačati. Ker pa tega ni hotela, sta se pnčnik in pirala, za ta prepir ali pobotnico je morala i na s? nadaljo stroško po 4 K plačati! Iz tega vzrob pa mu nadalje reče, da ona nima več plačat J*]*( ko je sodnija odmerila; pobotnico pa mora p tovo tisti plačati, kateri denarje prejme; v t*?erz° ° jezi vrže Horvat akte in pravi: Mislite da &r dr. 2 lom jaz zastonj mudil ? In takoj je še 2 [črni go pripisal, to pa s pristavkom, da si on sme age> v le vsak V« minute 2 K računati. Iz teh vzrob je morala stranka namesto 46'50 K plač 50-16 K... Komaj je prva stranka iz pisarn se prijoče druga žena iz pisarne, da je 9 K' računal, ko je bilo v računi. Kaj ne, uarodnja s takimi dejstvi vi kmetom pomagate? Zatoni nimajo zastonj izreka: „Slovenec k Slovenca'] V resnici pa bi se moralo reči: „Iz tvoje mo v moj_ žep!"... Črna politika gotovih duhovnikov je največji sovražnik vere. Več kot deset brezv* cev škoduje cerkvi en sam politikujoči duhovni \ Dokaz temu nastopanje prvaške duhovščine Ptuju. Vikar Pšunder (semtertja se piše to IT: Pschunder) in kaplan Jager sta vsled večnegi političnega izzivanja in hujskanja tako prišla, da so pričeli tudi najvernejši katoličai z glavo majati. Vsled tega so' priredili p. WT ptujski meščani shod, na katerem 30 odlojfr zahtevali, daškofijski o r d i n a r i j a t tf*. m°f j j x ■ • • n i. • sdmetih dva gospoda čimpreje iz Ptuja o*nu bra[ pokliče. Mnogo oseb je celo izjavilo, da kpoizku= v drugem slučaju izvajalo svoje konsekvence. fih šola — 5 — fantih iteresu vere je torej, da cerkvena oblast Pšun-li; ali |a in .lagra iz Ptuja odstrani. v ne- j Proti obstrukciji slovenskih poslancev v rodnih bjerskem deželnem zbora sprejel je okrajni i", .ki kstop v Cmnreku na svojem zadnjem zbo-zadnje iovanju sledečo rezolncijo : .Zastopstvo okraja kate- fcurek izjavi, da obsoja najodločneje od slo-az pa piskih poslancev izzivano obstrukcijo v štajer- šo ni- tem deželnem zboru. Mi obsojamo to obstruk-lirujte Ko iz gospodarskih in narodnih vzrokov in di mi Bitevamo, da ee to brez vzroka pričeto huj-m piše Koče delo takoj konča. Zastop izjavi, da no- Pod- »o edino slov. poslanci odgovornost za posle-i smo Ece te nasilne politike, in prosi nemške po-ir.) or: lance, naj iz svojega dosedanjega stališča z e pri- Lemi sredstvi delovanje dež. zbora omogočijo". čitanje Vsa dežela je torej proti prvaški zločinski ilatmk bstiukciji! ja na- Velikanski Strah so imeli prvaki vsled na- nmili. ga sboda v Slov. Bistrici. V svojih listih a. Ob ser vedno lažejo, da mi nimamo ljudstva za ; tudi ini ia da zborujemo le pod varstvom bajone-ko je r. Pa je ravno nasprotno res! Mi imamo kmet iv n e shode. Klerikalni hujskači pa bo v manjši r. Lenartu zborovali za zaklenjenimi dvema t at mi v varstvu 14 orožnikov. Dva ala na islanca (Roškar in dr. Korošec) sta prišla in enega , ,urednik" Kemperle jima je moral pomagati. vnik", red slovenskim ljudstvom pa so jih morali bra-o ne- ti bajoneti . . . Istotako je bilo v Slov. vedane i s t r i c i. Mali shodek v hotidu „ Avstrija" so sploh iredili po večernicah in medtem ko je prišel le ta t naš javni shod edino urednik Linhart kot večne ivornik, prišli so na klerikalni shodek poslanca rkveno vak in Pišek, advokat dr. Leskovar in ured-u div- : Kemperle. Pri klerikalcih bilo je skoraj več s sami ivornikov" kakor poslušalcev. Bali so se pa ■i gospodje kakor zajci. Zato so za hrbtom ako se e3tnega predstojništva prosili ih ra- i o r o ž n i š k o pomoč. In oblast jim je ntonija Blala res 16 žandarjev. S polnimi hlačami k dr. klerikalni voditelji potem domu odpotovali, ana in okoli sebe gledali, da bi jih kje kak sloven-zbrisal. ki kmet ne opa2il. To so junaki — na jeziku. stroški bbaha! podba; [ Mariborska slovenska posojilnica ima seveda Štefan Idi v vseh predalih polno ljubezni za „dobro bljubil, »vensko ljudstvo". Dokaz temu to-le pismo, amesto I nam ga je poslal prijatelj našega lista. Pismo imenu 0 glasi: — ,Spoštovano uredništvo »Štajerca" ! in na Stal sem v Vašem listu o polomu „ Glavne jblasti- »gojilnice" v Ljubljani in drugih ednakih pr-is pod- Bikih zavodov. Meni se pa zdi, da je tudi pri i tožba ariborski slovenski posojilnici vse na politični pošto- idlagi. Omeniti hočem le nekaj! Gospod Rapoe, ter mu Isestnik in gostilničar, je pri tej posojilnici muarja avni kasir; kdor v njegov rog trobi, doseže 3troške r želi; kdor se pa njemu zameri (in če je e pre- di najboljši človek in poštenjak), ta nima tam 10 K Jjave. Poznam nekega posestnika, ki je izvrstni ačnik in ima od te posojilnice izposojeni dear na svojem posestvu (okoli 6000 K). Plačuje Profesor Zimmermann. Poročali smo le zadnjič o štrajku študentov na ivcrzi v Krakovi. Neposredni vzrok tega štrajka je bil ter dr. Zimmermann, katerega sliko prinašamo danes. črni gospod dokaral je svojo učenost z izdajo neke jige, v kateri je popisaval farovške kuharice. In ravno e pre-ala še vzroka plačati, ra go- v tej da se Se 2 Kj me za ■zrokov plačati jisarne, K več dnjaki, Zatoraj encu"1 mošnje je pač rezver-hovnik. ščine vi še tudiW ^ daleč I ProF^br.Zfmrncrmann toličani 2ur7' ItaKauerSfudenfenstoiK i p. k. odločno) a t t a te5 mo^a s0 Postavili zdaj za profesorja v posvetnih rcdmetili. Ni čuda, da so se napredni študenti proti emu branili. Imenovanje tega dr. Zimmermanna je pač poizkus, pridobiti nevarnemu klerikalstvu tudi na vi' skill šolah tla, ja od' da bi snce. V vedno skrbno naprej in je izvrstni gospodar, ki ne dela nikomur krivice. Ta mož je neko njivo razkosal za stavbene prostore, da bi po 200 klafter prodal in ves dolg odrinil. Prosil je posojilnico, naj bi obenem odstopila na 8 takih kosov, kčr je že veliko izplačal ter gospodarstvo izvišal. Tedaj ni nobene nevarnosti. A glej, ta človek tega ni dosegel; odklonilo se mu je in rekli so, da mora za vsaki kos, ki ga proda, posebej za odstop prositi, samo da se mu troške dela in da dr. Rosina vedno več in več dobi. Saj zna presneto vrlo računati! Ja glej, tako se pomaga vbogemu ljudstvu! Ako iščeš posojilo, pride g. Rapoc kot cenilnik ogledati; on si računa 10 do 12 kron in za svoj voz še posebej 2 do 4 krone. To je slovenska prijaznost! Potem dobi celo stvar dr. Rosina v roke, ki ima tudi smolnate prste. Tako dobi siromak prav malo iz posojilnice, dolg je pa prav velik! Zgoraj omenjeni dolžnik se ima le Rapocu zahvaliti, da se mu je prošnjo odklonilo, čeprav je 600 K položil. On seje namreč v neki stvari, pri kateri je bil pa popolnoma v pravici, Rapocu zoperstavil, ker njemu kot osebi ni ničesar dolžan in je še zmaram toliko premožen, da zainore za več jamčiti nego Rapoc. L. 1904 mu je namreč Rapoc ponudil neko staro, podrto hišo, stali podobno, blizu glavnega kolodvora v Mariboru za 9000 gold. Posojilnica je imela na hiši vknjiženih 8000 gold. Ali hiša ni bila nič vredna, samo zemljišče, na katerem stojita danes dve veliki hiši. Dotičnik se ni pustil od Rapoca za nos vleči in zato zamera. Ako bode posojilnica v Mariboru tega Rapoca dolgo poslušala, zna tudi pri nje do „rumbumbuma" priti. Le poglejmo Rapočevo hišno gospodarstvo! Kakoršen ima človek doma red, tak je tudi zunaj! Ako treba, popišemo enkrat to domačijo. Ni čuda, da mnogo udov posojilnice zaradi Rapoca izstopa in k mariborski mestni š p ar kaši gre"... Tudi od drugih strani smo dobili pisma o tej slovenski posojilnici; morda jih še objavimo ! Iz sv. Lenarta si. g. bo čuje vedno iz novega pritožbe zaradi obnašanja otrok, ki obiskujejo slovensko šolo. Mi iyemo, da so otroci sami nedolžni in se celo ponašajo s svojim grdim obnašanjem. Tudi stariše v splošnem ne delamo odgovorne, kajti kmet ima vedno čez glavo dela in se ne more pečati ž vzgojo dece. Odgovorno je torej le učiteljstvo s katehetom vred! Namesto pa da bi prvaki svoje otroke bolje vzgajali, jih še hujskajo in potem njih divjanje po svojih listih na lažnjivi način zagovarjajo. Gotovo in splošno znano je, da je šolska mladež po celem svetu živahna in poredna. Ali na slovenski šoli v sv. Lenartu si. g. se pusti deci že malo preveč svobode, šolske deklice (!!) kadijo pri oknu slovenske šole cigarete!! To je le en. slučaj! Ni čuda, da pride pri taki pokvarjenosti potem tudi med šolarji nemške in slovenske šole do prepirov in pretepov. Slovenski učitelji in zlasti strastni politikujoči kaplan naj bi svojo dolžnost v tem oziru storili in deco vzgajali, pa v resnici vzgajali! V SV. Lenartu Si. g. se vršijo občinske volitve dne 21. t. m. Nasprotniki napenjajo vse moči, da bi to staro trdnjavo napredne misli v svoje roke dobili. Ali napredni volilci so složni in bodejo z združenimi močmi naval nasprotnikov odbili. Vinska licitacija. Piše se nam: 6. t. m. vršila se je na deželni viničarski šoli v S i 1 b e r-bergu pri Leibnitzu licitacija 1910. vin iz dež. in drž. trsnih nasadov, h kateri je prišlo čez 200 kupcev iz vseh krajev dežele. G. direktor S t i e g 1 e r je pozdravil navzoče in je opozoril na težke razmere, s katerimi so morali proizvajalci vina 1. 1910 računati. Pojasnil je vzroke splošne slabe trgatve in uspehe vodnega strokovnjaškega boja proti trsnim škodljivcem. Končno je povabil došle, da naj vina poskusijo. Vina so žela splošno priznanje in se je zlasti plemenitejše vrste (mali rizling, beli burgundec, traminec, rulender, silvanec, laški rizling ter gutedel) mnogo občudovalo. Vina so dosegla cene od 53 do 124 vin. za liter, torej 80'/» vin. srednje cenei Kupili so gg.: 1. A. Seefriedt, Frohnleiten, 2. A. Gutruf, sv. Johan i. S. 3. E. Strohmaier, Deutschlandsberg, 4. J. Theiler, Peggau, 5. J. Hallamayer, Hartberg, 6. B. Sailler, Gradec; 7. F. Prenner, Eibischvvald; 8. Kari Pessl, Maribor; 9. Jos. Rumpel, Frohnleiten; 10. H. Gensinger, Eibischvvald; 11. R. Ditzinger, sv. Johan i. S ; 12. A. Stocker, Eck b. Riegersburg; 13. A. Jud, Fehring; 14. G. Zirauschek, Gradec; 15. Kari Jellek, Maribor; 16. B. Pillich, Leibnitz; 17. F. Lindmaier Rottenmann; 18. A. Kandelhofer. Liezen; 19. F. Hartner, Schwan-berg; 20. Jos. Mulle, Ruše; 21. L. Rottner, Bistrica pri Lembachu; 22. J. Goczan, Fehring; 23. K. Hausmanninger, Maribor; 24. G. Gartler, Preding; 25. A. Brauchart, St. Veit a. O.; 26. Jos. Stelzel, Sv. Johan i. S.; 27. Karl Kmiely, Leibnitz; 28. Albin Hasl, Gradec ; 29. Al. Ertler, Gnas; 30. J. Prenner, Wildon; 31. Joh. Ulrich, Gradec. — Ob koncu licitacije se je direktor Stiegler vsem udeležencem toplo zahvalil in izrazil upanje, da bodejo vsi zadovoljni. G. Lindmaier pa se je g. dir. Stieglerju zahvalil za njegov trud. Umrl je v Vitanju župan g. E. Mulle y. Pokojnik je vžival splošno priljubljenost in je bil vedno zvesti naprednjak. Lahka mu žemljica! Graščino Montpreis (Planina) s parno žago v Sevnici in rudnikom v Št. Vidu kupil je Anton Torres za 850.000 K. Srebrno poroko — tako so nam poroča — praznoval je 10. t. m. v Laškem trgu g. c. kr. stražmojster v p. in računovodja Simon Krose h i t z s svojo soprogo Ano. Čestitamo naj-prisrčneje! V mestno last je prišel pokopališki zavod g. El. Wolf v Mariboru. Mesto je kupilo zavod za 270.000 K. Zaprli so v Laškem trgu Jožefo Jančič, ki je v raznih krajih izvršila večje tatvine. Večja tatvina. Iz železniškega voza bilo je na vožnji iz Ljubljane v Sevnico zdravniku dr. Schlechta srebrnega blaga za 1500 K ukradenega. Napačnega obstrelil. V okolici Konjic sta se stepla fanta Anton Fijanš in Franc Malic. Zadnji je pobegnil. Ker je pa Fijanš za njim tekel, se je obrnil in je iz revolverja ustrelil. Zadel pa je gosta Kurmana in ga težko ranil. Požar. V svinjaku Vidoviča v Sv. Miklavžu dr. p. je pričelo goreti. Le pridni pomoči orožnikov in domačinov se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil in napravil še večje nesreče. Eksekutorja napadel in ranil je krojač Anton Posedenšek v Dramljah, ko je ta prišel k njemu rubiti. Izginil je 16 letni študent učiteljišča v Mariboru L. Fischer. Ne ve se, kje se nahaja vsled slabega spričevala razburjeni mladenič. Svinjar. V Ptuju so zaprli agenta Davida Lazar, ker je hotel neko ženo posilit. Predrzni svinjar je Jud. Občinski tajnik tepen. Mir delal je v pretepa obč. tajnik Kari Škof v Bizelju. Pri temu pa ga jevfant Senturč hudo pretepel ter ranil. Četrtič dezertiral je v Mariboru kanonir Franz Muhlhaus. Tatovi pri pojedini. Fantje Šolar, Hrašnikar in Grešnjak v Tepini so kradli kokoši. Ko so se ravno z njimi trebuhe futrali in so bili prav zidane volje, so prišli orožniki in jih odgnali. Razstrelba. Pri Forteju v Trbovljah se je zgodila acetilenska razstrelba, pri kateri je bil nčenec Juri Mežner grozovito ranjen. Čujemo, da se je pri Forteju že večkrat kaj tacega zgodilo. Brezvestna lahkomiselnostjo, da se pošilja učenca k tako nevarnemu aparatu. Iz Koroškega. Kaplja v RoŽU. Piše se nam: (Dopisunu farške cunje!) Vkljub pasje kontumace počel je znani Svetinski gazda zopet po stari navadi lajati ter v svojem ljubčeku „Š-MiruB poštene ljudi psovati. Treba bo, da mu v korist občinstva nagobčnik obesimo, da ne popade v svoji steklosti več mirnih ljudi. Gazda je mem-rav, kodrast jednotnik, ki včasi pri liberalnem Milordu, najmlajšim častnim občanom z repom mahlja, včasi pri črnemu Pimpelnu voha; enkrat „Korošelnu" svoje sosede umazajoče izdelke pošilja, drugikrat „Š-Mir" z njimi osrečuje. V zadnjih številkah te cunje brska gazda svojo smetje na neko društvo, ki je bilo te dni slučajno pri „Zecu" enkrat veselo. Gazda to ne more strpeti posebno v današnjih časih svetin-ske občinske volitve ne, in da štreni te „lusti-kuse* malo, meče jim naprej, da oblastila poberejo, gimpelne lovijo, slabo gospodarijo, da imajo, dolgove in v beli dan ležijo. Nemarno je že to, da se kakemn posestnika, ki je bil pri-moran prevzeti velik dolg, to javno očita; Se grši je, če naredi to tak, kteri še ni nikdar drugemu pomagal, ampak vedno sam svojo mavho bulal. Vsaki se ne more k prosti hiši priženiti in še zraven kupec denarja snubiti. Vsaki nima tako dolgo vest, da bi kot župan svojemu somišljeniku in slovenskemu bratu za polovico vrednosti posestvo izmamil. Vsak drugi bi se sramoval opraviti sosedno družino ob domačijo. Sramoval bi se vsaki poštenjak, kot župan pripraviti dobro kmetijo tako daleč, da je pripadel njeni bivši lastnik in njegov sin že občini v plačilo. Tako samo gazda zna pri občini gospodariti ! Morda se na take limanice vsede več gimperlov? Gazda se jezi nad tem, da so od njega psovani možje ene glažke viuca popili in so veseli po svojem. Vsakemu pač ne nese, da bi se v „teater° pod Ljubelj, k igram in spa-kam na Kranjsko, v kasino na Trati itd. vozil. Večina občanov ima lastne skrbi in trud, zavoljo tega bojo tudi napadeni boljše spoznali, kje druge obuja gvoje in ne bodo take obresti, posebno pri šoli, napravili, da vse zdihnje. Včasi ko so še bili rajni, nepozabljivi Kosičev oče občinski načelnik, je bilo 10% za občino in 8% za šolo, zdaj plačujejo 85%! Tako gospodari gazda. Vrh tega pa gazda za občane še doseči nič ne more, čeravno sta turkov „Lond-tog* in kozji „Raibsrotu (Turk in Grafenauer) njegova pristaša. Taki imenitni možje! častne občane, tiste pa zna gazda fabricirat, to se mu mora pripozDati. Lepi vrsti prejšnih častnih purgarjev je zdaj pridružil celovškega „Milorda' „Dochlukenšlupferja" na Lampihlnu. Tace fajn gospode! Zdaj samoŽaneiz Ljubljane, Resniški „Lontog" z rdečim kaukelnom in dr. Žlindra manjkajo, potem bode krasni venec prvaških glavic spleten . . . Druge zmerja gazda „ pijance", če so malo veseli; sam ga pa tudi rad srka, ko sedi v krencu kranjskih hujskačov, ki ga znajo dobro farbat in fopat. Pri basnih in povestih glede prihodnjega jugoslovanskega kraljestva vidi se že gazda Dedi na desni kralja Matijaža kot koroški vojvoda in vse se mu globoko priklanja. Zdaj ga more seveda samo pri Jesiharju piti, pa bo že boljše, takrat ko bosta Brejec in „ Milord" servitut pripomagala . . . Oe je gazda res toliko proti pijančevanja, zakaj pa sam v svoji hiši vino prodaja in zakaj je toliko letal, da pridobi tretjo gostilnico v Svetnivasi, če ravno sta še dve preveč ? Pretečeni četrtek ga je gazda gvišno tudi pridno štrkal, ko so ga črnuhelni v Celovec gnali, da se pojasnijo kako se naj slovenskem kmetom pomaga, ali kaj? Posebno z posojilnicami znabiti bodo jim pomagali ! Le čakajte še malo, morda so pri „Tra-besingerju" vohali, kako da ta reč smrdi! Adijo gazda Zdravko, na svidenje! Kaplja na Dravi. Piše se nam l Pondeljek, 6. t. m. je umrla v Kožentauri mala pol leta stara hčeika g. i.upanu Ignac Ratz p. d. Muliju. Celo občinstvo je obžalovalo priljubjene stariše. Ker so stariši in seveda rajna hčerka evangelične vere, branil je g. fajmošter Limpl v Kaplji po-kopanje v redu grobov. V svojem sovraštvu in rimski nestrpljivosti zaukazal je, naj se pokojno dete v kotu pokopališča zagrebi, ki je menda za samomorilce in nekrščene otroke. Po mnenju črnosuknežev ta kot ni žegnan, čeravno so rajni dekan Ambroš tudi tam dobro kropili, kar priče potrdijo. Pokopališče v Kaplji pa je občinska last in ker občina ne pozna verskega razločka, moral se je nestrpni fajmošter Limpl podati, kajti c. k. glavarstvo je zaukazalo, naj se pokoplje evangelični otrok v vrsti drugih grobov. Zvonenje z našimi zvonovi je sicer Limpl prepovedal, vkljub temu so ganile lepe, tolažilne besede evangeličnega župnika vse navzoče do srca in vse se je jokalo. Revna dušica nedolžne deklice pa je tudi brez zvonenja našla pot v nebesa, kjer bo pričevala pred Bogom o tem, da jo je rimski duhovnik radi vere na svetu preganjal. Kotlje pri Prevaljah. Piše se nam: Natančno smo poizvedeli, da je dr. Brejc napravil pisma ca župane, kateri se skrivajo pod njegove peniti, da Daj pazijo pri ljudskem štetju, da se ne vpišejo Nemci, in vsake nerodnosti se naj njemu naznanijo. Tako pismo je dobil tudi župan Razgoršek v Kotljah. Župan Razgoršek pa ni bil toliko zmožen Brejčeve „šprahe", da bi vedel, kaj ta gosponček hoče. Oddal je pismo g. nad-učitelju s prošnjo, naj on Brejčeve kvante raztol-mači. G. nadučitelj se vsede in začne prebirat in pove svojemu županu vse natančno, kaj tirja slavni doktor. Zupan ni vedel kje noter, kje ven, sram ga je bilo in strah ga je obletal, da gospod nadučitelj ve želje kranjskih hujskačev, in da tudi njega vodi v politiki znani prvak. V Kotljah ni prostora za prvaške dohtarje, — to pismo pa se bode potrebovalo in se zahvaljujemo županu, da je na tak način odkril želje Brejčeve. Župan pa je vendar, da se doktorju ne zameri, odposlal enega človeka od hiše do hiše, kateri je imel ojstri nalog, prebivalcem povedati, da vsak so mora dati slovensko vpisati pri ljudskem štetju. To pa nič ni pomagalo ! Komisar ljudskega štetja g. nadučitelj tirjal je od župana, da mu da zastopnika občine, kateri ga bode spremjal in pričeval postavno delo. In res, delo ljudskega štetja se je redno dognalo, vendar želje prvakov je požrla koteljska reka. Želodec se obrača kranjskim prvakom ; ti gospodje morajo imeti najslabšo vest ter si mislijo, da so drugi enaki. „A pisl wor^'n", gospod Brejček, mi smo pošteni, in Dašega' dela vlada ne more razbiti, kakor je razbila vlada delo celovških Brejčekovih hujskačev. Najbolje bi bila naredila vlada, ko bi nagnala Kranjce črez Karavanke, potem bi nastal takoj pokoj! O ti fšmentana »Volkszahlung" ti! Dr. Brejc, na Kotljah Kranjcev ni . . . Prvaška gonja zaradi ljudskega štetja se je pojavila tudi v občini Egg. Tam je namreč od 1321 prebivalcev 168 omenilo nemščino kot občevalni jezik. To je seveda orglarja Grafen-auerja in njegovega pomagača Hafnerja hudo razjezilo. Naročila sta vsled tega občinskemu zastopu, da naj napravi preiskavo. In res se je to zgodilo. V pisarni v Mellwegu se je pričela ta „preiskava", katere so se udeležili Grafenauer, župan Pellacher, provizor Hafner in še neka druga ednakovredna oseba. Seveda si ljudje od te prvaške gospode ne pustijo ničesar zapovedati in so se baje tudi,pri glavarstvu pritožili. Kako pridejo tudi dosega, ,da bi izgubavali čas zaradi trde glave prvaških hujskačev. Tej nesramni bujskariji mora biti enkrat tudi na Koroškem konecj Lep fajmBŠter je Rossler v Dellachu. Celo čez grob traja njegovo sovraštvo, kar je zadnjič pri pogrebu nekega naprednjaka dokazal. Občina zahteva od oblasti, da tega moža takoj odstrani. Ukradla jo neka ženska y gostilni Jarmach v Celovcu pušico „Siidinarke". Nevarni postopač. V Beljaku so zaradi javnega nasilstva zaprli postopača Alojza Hribar iz Kranjskega. Požar. Pogorelo je v Feldkirchun gospodarsko poslopje de Sorave posesti. Škode je za 6000 K. — V Kerschdorfa je pogorelo poslopje Michentalerja. Niti živine niso mogli rešiti, škode je za 14000 K. Zasledujejo zaradi tatvine hlapca Johana Cermejaka iz Kočja in njegovo ljubico Ano Ertl. Zastrupiti so je poskusila v Beljaku zaradi nesrečne ljubezni dekla Marija Steiner. Težko bolana leži v Spitalu. PoŽar. Pogorela so poslopja Albina Wurzer v Guttagringu. Skoda je velika. Samomor. V Beljaku se je zmešalo poštnemu slogi Rogi. Skočil je iz okna na cesto in bil v par minutah mrtev. Izgubil je posestnik Medved v Labudu 400 K. Baje je bil obkraden. Vlomili so v Kolbnicu v stanovanje g. Dertniga in ukradli raznih stvari za 100 K. Pazite na dece! 3 letni sinček dekle Rože Ruman v Fresachu je padel v vrelo vodo. Otrok je dobil take opekline, da je umrl. Prošnja. Huda je zima, sneg in mraz vladata! Ne pozabite v teh težkih časih nedolžne živali, ki hudo trpi. Mislite na f^*» ptico, **^g ki nima ne hrane, ne toplote. Potresajte ji zrnja! Po leti vam stoterokrat povrne! 'OtiC-HartecH). el Lote: Nekaj naukov za km (Spisal ekonom Jakob Waupot:" " (». nadaljevanje). Traynistvo Ako hočeš, da ti bo tvoja najpoglavitnejšatj__ ie živinoreja, napredovala, moraš skrbeti, di fn^\\ dec, dne 4 dne 11. dobr ih travi živino. Moki ko se hoče sredini orati tako ni zet : dob'im gn :dcli zadosti krma za Navadne njivo pr vilno, k. po letih nočemo enakoim hočeš h izorji či: dobro p tikami dobi dost lahk dobnh krmskih Mačji rep (Timotl (Trespe), Lisičji kati .. ljnt >v, na katerih se jndelijjemu ozenjene; ie n,ive izpremeni v tijravi nekega do a v travnik predelati, a.-™;^'1^0 ie skupaj zorje. To pa'^ntlclkTia na površje, katera se (hranim ie deri ijeiri da izboljšati. Al] sin, ..poglej " rem bo zemlja po ki,s"lB' "lsl , , '. xle štrika moramo t»ko le njive narediti travnik ito navadno kakor pop 3 povlači in potem daj pi ii razgrniti, tako da se o povlači po dolgem in pi io poravnano in zemlja d< i dobra travniška semena astli mg* tep ■ jese ice Str Pr VI v Ako držite n potem pa v a, poskusite enk iljivo dciinfekc ogon azgon ak; (W,ešenschv so: kompost, gnojn'cf Nadalje suhe travnike drenazirati in osušiti. tudi pomoč od državi Oslabele z mahom za travniško brano, Jih p brim travniškim sem Kakovost krme odvisi nikdar ne čakaj, da t tem krma zgub dosti boljša od že, ko je trava v polnem odevela, potem dobiš dobi v tem, da otavo lahko bilo mogoče, če bi p Potem glej tudi na sta moraš biti precej dobe ročal bi, da ima vsak tlakomer, tremenik im opazuje, mu še precej Najboljši je .Aneroidb takega imam že č ljen. Opozo p..seš živin« zelišč, kater Herbstzeitlc (Wolfsmilcl adelajo,-ar če jef rlj zdrobljen detelje. Najbol in trav so: Ovsula 0, Tratnica (Rispengrat (Wiesenfuchsschwanz) Ir. Najboljša gnojila zr blato iz cen m jarkov skrbno namakaj in prei V svrho drenaiiranja ako se tozadevna pro aičene travnike presdač imerno pognoji ter ob: nom. Sedaj še nekaj a je zelo tudi od košnj >va postane zrela in č ko pol redilnih snovi idne slame. S košnjo p idljivo. Origin: P— za takoj) *!•-. rdi, kock poke ačati nj tie stori torjev upelja dosti vrsti pazif moči, hoteli mora in zlat svojegi drage Vinoreja je - že precej ina; vendar pomanjkliv gleda-, i na t< , da se reže ne pa kakor vso moč tr,a skozi to trs < ih sort, na okoliškega ilje temeljit cvetu ali kadar jej o krmo; prednost ima) dvakrat kosiš, kar pa tj i senu prepozno s košojd lovitno vreme pri košnji i| vremenoslovec; v to svrhi} imen kmetovalec baromet novan), kateri, ako se ga ni dobro označi prihodnje rometert v okrogli obliki; 10 let, in sem ž njim a il bi te; tudi, da, ko je zemlja po travnikih! Očisti travnike tud živini škodujejo, t( e), feristavec (Ste i. dr. Pri zatiranj koren, ki ima zopet omladi in n Vinoreja. sedaj pod vplivom praktično v naših a tal . Vi loo trs , ki so: P« :hapfel), i batty podobo idlesek volčj Edino pri n še tu i '»ti opaž; , da pra, tako, da r nekater, a v enem i oslabeli. K >praša v! lorejskei v l Sedaj pa v klet. letu, tako po zirr roča se v kleti ii vse lepo snažne snažni držati, kt lo pre ^SeMožni asna pozi. i 1 modem: 3iej skill ty. prstan ja ih vinorodnih tega kinča. posebno pri kltr**1"6 * igradnik mo.a Jta Yim^ že. Pri rezi mtent-zaklepc primerno D) »veta; S z žejo tako, kako';'10 P™kfe rmletu porabiti, pjESBl : tiče ameriških \ \<. K3-80. sak, koliko mu je P«fJ|| ga inštruktorja, kateri . ' , poduki. O gnojenje"1 ika klet mora imeti luf. R- nese JU aro« enako temperaturo, okoli 8 eti tudi toplomer. V kleti posebno pa prazni sodi ri so za vino odločeni. Ni TJčc item ne 71111 id je medtei 1 z vinom n: ligo umivati, mi na pilko item ga zaž' iločeni kraj itrebuješ ga tbivaš. Žvepl :ni sol malo splakne, se 1 ie imeni zanj, dokler se n splesnil in se skis; ipoin ti. Sol moraš da teče čista vod; pusti ga nekaj ča ikota kaki ;e -vadi k« 003Jbrimi t AOesploh'.gJ,,, ko ga izprazniš«.«, trgovi 1 iz njega, pot»mm blag« a, da se dobro« ten! eplaj i .pravi. s Čisto o zatar dobro zabij in tedaj k Taki sod ostane čist; ka vodo splakneš in že povz . V 1 >čajo ple nekterih k da sodov pustijo v njih sod se tega r vino mora se napačno dela poloujejo; nai preveč po žvepl zdravju Škodijiv mošt notri naliv dostikrat je to kraja zavreti, ke povzročujejo vr vreme se da mošt plo zatare kv jrenje in potem na e tako vino skali in ploh v pra vej meri v posodico iz pločevi , da se potem lahk takozvano asbest .str isne gli spomlad poine n p » ) i'ice k zopet tud V ži (pleha) ..— odpadlo od? ~r žveplo, ki nek|. ŽCpni , Opazil semto.^1 mzno vre Žveplaj toraj žveplo kaplja drotu pritrjeni Dobiš pa tudi Potem še nekaj zastrani mostne ._ krat, ko je kateri mošt vagal, da je vago brez dij1).. **» obrisal vtaknil v škatljico in v žep in potem se [<£' "° ^ čudi, kako to da mu vaga več dobro ne kaže. Vjih slik vago toraj po vsakratni rabi dobro obiiši, le se vaga skoz razjedajoče kisline pokvari ih ti tudij dobro kazati ne more. Najboljše so Kloštern vage. (Naprej prihodnjič). pc, 1 koi i,600 k. d 9 — krnel irdecki). Loterijske številke. dne 4 februarja: 64, 7, 88, 67, dne 11. februarja: 27, 58, 34. 13, Ni boljšega za takojšno napravo velefine goveje juhe, nego kocke za govejo juho a O vinarjev. I MAGGI'jeve kocke za govejo Juho I so čista, najboljša juha iz gove- I dine v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno kuhalno sol ter primes. Edino pristne z imenom MAGGI in z varstveno znamko „Križeva zvezda". 43. 1. avitnqsa pa »beti, da Praktični ljudje. Neka pridna žena iz dežele pride večkrat se pridela Jemu oženjenemu sinu. pridnemu delavcu v mes*tu. „Mi$Hm<, neni v tri »vi nekega dne, „da porabite preveč." Vkljub pomanjkanju edelati se i •■" dragih časov imale „vedno govejo juho". — A kje, od- - To ' i »nova Jena .praktičen mora bili človek. Z Maggijcvimi - J o pa i ^jujj ijdenj zamorem vedno dobro, zdravo hrano priskrbeti atera se k ihranim še denarja, časa ter dela". — „Rcs je, ljuba mati", i §a t i. Ako i sin, „poglej v hranilnično knjižico : ni meseca brez vloge''. a ni kaVt Stilni jaslužek. MuSina za hitro Strikanje »Patenthebel« 1„ ' ,• iče Strikarije Karl Wolf Dunaj, Mariahilf, Nelkcngasse 1/OG je ravnati: w prjjnaiia j„ zanesljiva za strikanje v lastni hiSi. i t jesen p a,, držite na ta, da ostanejo VaSa usta brez neprijetnega "i pa v spo L poskusite enkrat .Pfeffermini-I.ysororm-. ki je najnovejše primerno I |ii'*° definfekcijsko sredstvo za usta. Koristi sigurno in je ,=,rl.»i • odljivo. Originalna steklenica K 160 v vsaki, drožeriji in zadelajo, | (|[i' :ar če je i . ______________________________ obljena, p ■ Najboljše] Ovsula .( aengras), lvvanz), 'jila za ti jarko in premokj ranja je a prošnja) revlači d sr obsejaj nekaj o j košnje. S i in trda, o»i in ni ' pričneš :adar je lost ima 1 rar pa ti s košnjo koSnji in| .' to svrhfi ' barometej i se ga nal rihodnje ;li obliki; m zelo mlja meh| ! tudi stri] dlesek (ti volčji I na moraš feiiko presenečenje! Nikdar v življenju otopJ4k&iložnost! 600 kom. le 3 K 80.L krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, natančna, 3 letna garan-moderna zidana kravata za gospode; 3 ff. žepni robci; 1 JicjSrCili ins! sni prstan za gospode z imit. biserom ; l krasna eleg. garnitura orodnih le ikega kinča, ki obsega 1 krasni kolje iz orient, biserov, mod. o pij kletaf08^' ^inč s patent-zaMepom, 2 eleg. Jamska bracelets, 1 par rc moii v |n^ov 8 patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo; 1 denarnica: 1 p. gumb za manšeto, 3 gradno duMe-zlato rezi moi ate nt-zaklepom; 1 veleeleg. album ta razglednice, najlepši raz-Tierno njeg ii svelsi; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado in staro, «>, kakor < **° praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in dame, 20 OoraSiti «e lsP' Pre^melov m ^ ^e* &QQ rabnih predmetov, v hiSi neob-.. ' " Ino potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, lieriskih pf ta le K 3"cX). Pošlje po povzetju dunajska centralna razpoSiljalnica S!kafedj Ch- Junawirth, Krekova št. BJI04. dnjift). dopade, denar nazaj. 160 Zalivala. Povodom prerane smrti moje nepozab-Ijene blage soproge gospe Ivane Coke ki me je 30. januarja zapustila z majhnimi tremi otroci po dolgotrajni lahki bolezni v 37, letu svoje starosti, in ker se mi ni mogoče vsakemu posebe zahvaliti, se & tukaj vsem tistim, kateri so se njenega pogreba udeležili. ~Podžetrtek, 5.gsvečana 1911. ft SI i-----»^ii^aa llllll Valentin Coke 165 trgovec. Išče se za 156 malo gostilno z zalogo pive primerno zakonsko dvojico. Isto tako se sprejme 1 učenec ===== z zadostnim znanjem. Več pove trgovec Josef Wouk v Hrastniku. XX*KC*<>OOC)OOOOOOC 40 do 45 metrov restov 16a za 16 kron. Resti so 3—12 metrov dolgi, od dobrega cefirja, batista, plavega druka, oksforda, kanefasa, platna itd., vse v najlepših muštrih in garantirano sveže blago. Vzorce teh restov se ne morejo razpošiljati. Razpošilja se po povzetju. Wenzel Prousa, Hertin 16 b. Eipel na češkem. XXXXXXXXXXJOOOOOOOOOC i Zalivala. Za prisrčno sočutje povodom bolezni in ob priliki smrti naše iskreno'5Jjubljene matere, stare matere in tete, gospe Josefe Gornik. ter za častno spremstvo k zadnjemu počitku izražajo najglobljejšo zahvalo žalujoči zaostali. J ar en in a, 13. svečana 1911. Višjega Štabnega zdravnika in lizika dr. Scbmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, trčenje iz oies, šunenje po ušesih in nagja-host tudi ako je te zastarano. Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni 772 Apatheke „Znr Sonne", Jake-miniplatz 24. Oradee. w Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), Gra«, Sack-strasse Sr. 14, verleiht field — aneh in Rriissereu Posten — r:iM-ii. ohne Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZwang zu Gehaltsvormerkungen bei massiger Verzinsung gegen BUrgschart oder gegen Gehalts-abzug mit Lebensveisicherung, oder gegen grundbUcherliche oder sonstige entsprechende Sicherheit im Peraonalkredit-zweig zur Rackzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleich gezahlt werdeu kOnnen), bo daas das Kapital in 6 oder in 10 oder 15 Jahren rilckgezahlt wird, im >allgemeinen Zweig« aber in beliebig zu vercinbarender Frist. Schnellste Erlediguu?. Anstahlon» der VorschUsse nach Herstellung der Sicherhcil sofort Drucksortcnversand. I polovnjakov zavrčkega vina I iz lastnih goric, belega I in rdečega I. 1910 odda Ussar. Gradec, Buri] ring 16. 139 .'•3 Pri živili Meznih bodenju v strani in trganju v udih ima na mnogih klinikah praktično preiskušeni nedosežen zdravilni vpliv. 6 steklenic franko 6 K. 10 steklenic franko 10 K. — Edina razpo-šiljatev skozi ces. svetn. in apoteka rja. S. Edelmann, Sambor RIngplatz dt. 39. 854 z^n^GJvi konjski hlapec obenem prevazalec kruha, zmožen obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme pri Job. Bo'bm, umetni mlin in pekarija, Fran-heim. 162 Takoj za prodati prav lepo malo posestvo z gostilno in kovačijo, lepo zidanim norim poslopjem z 6 sobami, 2 kleti, kuhinja itd. lepim gospodarskim poslopjom ob zelo veliki močni vodi, tudi za vsaki drugi obrt pripraven prostor ob cesti. 6 minut od velike državne ceste. Cena 18.000 K (vknjiženih 8 tisoč kron). Natančneje pove Frane Petelini, Zgornja Pol-skava pri Pragerskem. 163 Drvar in žaga! Proda se in žagjni »troj (Ge-werk) ki potrebuje malo vode. Vzamejo se tudi drvarji za napravit več sto klafter drv in ploho v Rakovih, p Zellnitz a. d. Drau Josef Iglar. 160 za trgovino se takoj proda. — Več pove »pravnUtvo „Šta- jerca". 144 8 dni za poizkus! Ne kupujte nobene ure, brez da bi isto preizkusiti. Jaz po Sijem vsakomur na naročbo pravo 14 kar. zlato Plaque-uro za gospode, dvojni mantelj, za K 20'—. Pri naročbi vposlati je le K 10 — (ali po povzetju) in ostanek je plačali po poiz-kusni dobi Garancija 3 leta, da gre dobro. Narofi la na Juh. Weiner, Dnnai, X1X/1, Bosch-_________str 217.______60 Maribor bos Domgasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najceneje bluze, sose, predpasnike, perilo po meri. M. Wesiak. ii se išče za veliko parno peka-rijo; več pove „Štajerc". 159 Pozor* g posestniki ormožko - ljutomerskih vinogradov'. Izvrsten ekonom, posestnik in knjigovodja, stanujoč v bližini Ormoža, ki je izvrSit popolne Študije v teoriji in praksi vinoreje, kletarstva, sadjarstva in poljedelstva, na različnih vinorejskih in poljedelskih šolah, priporoča se posestnikom vinogradov, kateri potrebujejo vino-rejskega nadzornika in knjigovodjo oziroma lonerja prot-majhnemu honorarju. Tozadevi ni dopisi naj se blagovolijo poslati do 16. marca na naslov: nNad»ornik Tinoreje" poste restante, Ormož ob Dravi. mi 153 a inserat ima zanimanje za vsacega izobraženega človeka in i Vi morate vedeti, ako držite kaj na higijeno trupla, da je v Vaši hiši zanesljivo desinfekcijsko sredstvo neobhodno potrebno. Bolezni (kakor šarlah, tiius, kolera, koze, ošpice itd), rane, nalezjene bolezni, opekline, se najdejo dostikrat. Za desinfekcijo na bolnikovi postelji, za antiseptične obveze ran, oteklin, bul, za irigatijo dam in za preprečenje nalezljivo-sti, za stalno rabo pri vsaki vrsti desinfekcije, za odstranjenje duha, je najbolj primerni znanstveno ope-tovano preizkušeni in po celem svetu znani, kot najboljše desintekcijsko sredstvo sedanjosti priznani LYSOFORM. Ker vpliva hitro in gotovo, ker se zamore brez škode od vsakogar rabiti, ker diši prijetno aromatično, ker ne škoduje koži kakor druga desinfekcijska sredstva, ker je pa tudi Jako ceno, priporočajo to sredstvo večidel zdravniki in se rabi radevoljno v vsaki hiši. V originalnih steklenicah (zeleno steklo). Z navodilom za rabo se dobi za 80 vinarjev ena steklenica a 100 gramov v vseh apotekah in drožerijah monarhije. Napravite poiskus I Zapomnite, da >Lysoform« slabi duh in znoj takoj in gotovo odstrani I Nov® 9 v steklenicah a I Izvrstno desintekcijsko sredstvo za vsako dnevno rabo za nsta in zobe je aroman-tieno in fino ilHeOi JPFEFFERMINZ-LYSOFORM" 'v steklenicah a K 1*60. Konzervira zobe, daje ustam prijetni okus in odstrani hitro ter zanesljivo slabi duh izust. Podučno, od znamenitega zdravnika spisano knjižico o ,,zdravju in desinfekciji" dobite po kemiku Hubmann, Dunaj XX. Fetrasohgasse 4, znanstvenem referentu Lysoformtovaten, takoj zastonj in franko, ako ponjo pišete. Gospodom zdravnikom vzorce in literaturo vsak čas zastonj in franko? 71 — 1ft — □OOODODOOOa O D D O DOOOOOOOOOa Štajersko dobro deželno vino K 48-— Štajersko namizno in iztočno vino K 52*— Štajersko krepko vino iz gore K 56 — Terrano rdeče krvno vino, veleftno K 56'— Silvanec. beli, fino namizno vino K 60*— Rizling, beli, lino namizno vino K 60*— pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet T velikem poslopju Sparkase ° Otto Kuster, Celje na Štajerskem, o o □ ^DoaonononoD o dododododog^d Pri vsaki hiši jo treba rtži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitach v Ptuju. P Edina mašina za gevorenje na plate, ki igra fetes igle. Izdelek svetovne fina« Pathfe Frferes. To je na vsak način p-P** najboljše. "^R Prekosi vse drage zieteme. Plate se ne obrabijo, i« ue praskajo; čaje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi siKl k nakupu. M* O. ACKERMANN a . < ' - * um urar v Ptuju (teater.) Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 276 PreTzetje edine razprodaje me spravi v poloiaj, za le K 4*90 oferirati elegantno, ckstra ploščo amerik. 14 kar. zlato-dnble Svic. žepno uro. Ista ima dobro idoče 06 urno Anker-kolesje premirane znamke -Speciosa" in je na električni poti r pravim ilatom preT.eiena Garancija ta. preciznost 4 leta. 1 k. K 4 90 2 k. K 9 30 VsakiTuri doda se fino pozlačeno rerižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar nazaj. — PoSlje po povzetju HOLZER, Krakova, Stradom I8|23. E. (Willkomm). Ta teSka vrsta ovsa raste v vsaki zemlji, se je izkazala kot naj-ranej3a in najizdatnejSa, daje visoko, jako dobro redilno blamo, in se ne polcZe. Ker se ta oves lahko na redko seje, zadostuje 60 kg za en oral. Razpošiljate v: 25 kg. 9 K, 50 kg 17 K, 1J0 kg 32 K, z vrečo vred. Vzorne vrečice po 5 kg po pošti franko proti dopošiljatvi K 320. Be3nLec3.I3srt Hextl, graščinski lastnik, grad Gohlsch pri Konjicah, Štajersko. 112 XXXXKXXH>OCO©aOO«G©0< in primerno tudi za ustanovitev mesarije, z zemljišča in hlevi, lepo krito kegljišče, v večjem farnem kraju na Koroškem, ob železnici ležeče, se proda. Gostilno in zemljišče se odda even-tuelno tudi v najem. — Naslov pove uprava „Štajerca" 187 V življenju nikdar več! Mesto 16 kron samo 6 kron. Vsled cenega nakupa v veliki fabriki ur, prodam IHOJO kovinsko „Gloria"-sre-brno posnemanje re-montoaruro dvojni manlelj, 36 urno izvrstno rem. kolesje, teče v kamenjih, krasno ohišje, graviranje z konjem, jelenom, levom ali vapnom, dokler izda zaloga za malenkostno ceno zzz 6 kron za en kos s_s_ Primerna „Gloria" verižica 1 krono 3 leta garancije. — Pošilja po povzetju Kksportna hiša ur __v£a_2_: Boiuiel Dunaj IV., Margaretenatr. 27/25. 1063 Dobro idoča gostilna in trgovina z mešanim blagom str zaradi družinskih lazmei poceni proda na spodnjem Štajerskem. Vinograd 14 polovnja-kov ima na leto, veliki sadonosnik, gospodarsko poslopje, vse zidano in z opeko krito, hiša obsega 2 sobi za goste, trgovina, kuhinja, 2 spalnici, vse btez konkurence, 15 minut od farne cerkve, zadnja cena 8 000 K; 6000 K lahko ostane vknjiženih. — Tudi v Mariboru (15 minut od mesta) je dobro idoča gostilna za prodati, na leto se toče 70 do 80 polovnjakov vina; cena 23.000 K. —, 12000 K lahko ostanejo vknjižena. Lepo kmetijsko posestvo blizu Maribora se pod dobrimi pogoji proda. Vpraša se: Realitaten-Bureau gospe Stamzar, Maribor, sSchul-gasse o. los Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. čas za kopanje: na delavnikih od 12. mre do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure »aprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure opoludne. 1 kopelj z vročini zrakom, paro ali „brausebad" z rjuho K —"60; postrežba K —'10. Priporočljiva domača sredstva. 105 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljučc, stekl. 120 K proti kašlju, težki sani itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 160. ■— Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1'—. Raz-pošiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. Mesto 40 K samo 6 K Priložnostni nakup Gamsova brada pod. jelenovi bradi, nova. zelo lepa. 15 cm dolga, dlaka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo 6 K. Dlaka in obra6 pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj lX,Aitmutterga8se 3/123 Mnogo priznalnih pisem. 127 Josef Gpriupp usnjar v Ptuju kupuje VSe vrste kož, tudi svinjske kože, po najboljših cenah, prevzame vse vrste kož v najcenejše izdelanje in priporoča svojo zalogo v usnju za podplate, v rujavih, gladkih, narbanih kravjih kožah, pitlinge, lakasto usnje, gemse, šagrin, satinovo usnje, box-usnje, blank-usnje itd. ter vse potrebščine za čevljarje. 73 Dobri samostojni viniČar, g ki zamore večji vinograd z kletskim gospodarstvom voditi in nadzorovati, ki se razume na trsne kulture in je zmožen čitanja ter pisanja, se sprejme. Lahko je oženjen, ali brez večje družine. Poleg dobre plače dobi stanovanje, deputat drv, polje itd. in se v zimskih mesecih kot lovski nadzornik porabi, zakar dobi posebni «šus-geld«. Ponudbe na g. H. Blumschein, direktor hranilnice, Ivanec na Hrvatskem. Varstvena marka „Anker* Liniment Capsici comp. nadomestilo za anker-pain-expeiler je znano kot odpeljajoče, izvrstne in bolečine odsti sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh 80 h, 1'iO in K 2—. Pri nakupu tega priljubljen mačega sredstva naj se pazi na originalne stekleni« ljah z našo varstveno znamko „Anker", potem pristno to sredstvo. Dr. Rittiter-jeva apoteka Jati in" V Pragi, Elisabetstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. Novo sezidana itajerc" 12 lek, datirz naslednje Iročnina 1 ijo : za krone, za ;a razmer 4 K 50 [o; za Ne celo let« ieriko 1 drugo in iuni narc im na vi [ine. Naro -ali naprej tev. se pro rili podobna hišagf'svec 10 let davka prosta z 7 sobami, 4 kufc>tujU| g|£ velika klet, kuhinja za perilo in za svr slopje svinjski hlevi in studenec, lepi vrt io. $^H bej veliki stavbeni prostor, 13 minut do i $5 a __ se proda za 16.000 K. 8.000 K ostane ®W vknjiženo ; najemnine so dobi mesečno - Naslov: Studenci pri Mariboru. VViesengai _ -------------------------------------------------^- Da Priložnostni naifin š1 LepalepoaurazTOkoHiVuoč 30.000 komadov I T di kupljenih, zaraditega pošiljam 1 idočo „Gloria" srebrno anker-rem.1 kolesje z lepo gravir. oklopjem, s ^. kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natancM&*| le K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno S6 ur n" ker-rem. prve vrsle švic uro s pozlač. verižico za K :V-»"U V" pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju :\|_j r i razposiljalnica švicarskih ur, Krakov št. 271i. XeS'.cvi.nii ., ., in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. ' " c ' _______________________________________3 zna i..i ...... foje na Varujte vsako rano pred infekcjec |'Jv in pokrite jo z antiseptično obvezoo n i, V Že 40 let sem pokazalo se je omehkujoče, vlačilno nJCa ni imenovano Prasko domače mazilo kot zanesljivo »jhljansl za obveze. Varuje rane, pomanjša vnetje in bolečinf, rj"l hladilno in pospeši zaceljenje ter zdravljenje, 'ŽKOne amr Poštna razpušiljatev vsaki dat- _ _ n 1 doza 70 h. Pri naprej plačilu 3 K IG h. _.!,.-,.» i se i doze, za K T— pa 10 doz franko SS na vse postaje avstro-ogrske monarhije ^(«| 1>\V^ 0 11" Vsi deli embslaže nosijo postavno depo- ^§§sh No nirano varstveno znamko. Glavna zaloga--------- tajersk bias apoteka „pri črnemu orlu" Praga, Kleinseite, ogelj Xerudagasse -štev. 2(13. ---------Zaloge v apotekah Avslro-Ogrske. ------- \ £ B. FRAGNER,[.iB ------------------------_-----------------------___. Go. t~ se za kmalošnji vstop zanesljivi.ialo pc in pridni mož srednje starosti, ki_ega d zume dobro v sadjarstvu in ztrazne, ter tudi nekaj v vinogradništvu in enar n rož, za večjo fabriko v Zagrebu (Umih ljut Razumeti mora slovansko in nekaj netea, d a Ponudbe s spričevali in zahtevo pkj 0 v e upravo tega lista. MBS Sli eknj : Tudi za spomladni opravek naj so r^ga 8 vsak kmetovalec |io temu od znanosti 0 j ; ^ praksa priporočenemu nasvetu. ggj^j \ , ujše el Kot najboljše in najkonstnejsadnje gnojenje s fosforjevo kislin; .azejo priporočamo ;ov. R pregla vdir ialkan "edno Garantirano čisto in polnovredno Tomai p, moko oddaja spodajšna firma samo v p^rvak.; biranih vrečah z varstveno znamko,j.rjjgi?c opombo vsebine. renske ?pili , Tomaževih fosf»rbski Siern^arkez. Z 0. Z., Berlin W ^ Top Zaradi ofert obrnite se na znane prodajij e m ( ali direktno na zgorajšno firmo. 3 r v a 74 MesT 22 82 56 38 79 05