nSrednješolska razmišljanja" V mariborski javnosti se je med profe« sorji in starši vnela zanimiva polemika, ki aludira tudi na meščansko* in osnovnošolsko učiteljstvo, zato (prinašamo nekatere po« drobnosti v informacijo. Nek maribonslki profesor (ki se pa ni pod,pisal) je v treh številkah »Večernika« obširno razpravljal o srednješolskih proble=> mih; dal je nekaj »migljajev«, ki naj nivo naše srednje šole dvignejo: potreba sprejem* nega izpita, brezlplačno šolanje le v načelu in tesnejši stik šole in doma. Staršem je oči« tal, da se premalo brigajo »kaj dela fant, kako se uči in kafco se vede...« Le malo jih prihaja v šolo v(praševat, zato tudi baje slabi iklasifikacijski uspehi ob trimestrih itd. Starši so potom g. Gen. — reagirali z očitkom, da bi od g. profesorja pričakovali pač važnejših »migljajiev« glede srednješol* ske reforme |pri nas, o čemer se je govorilo že pred par leti (iprof. Favaj in Pirnat: »Več solnca v naše šole« in drugo...). V zadnjem času pa baje profesorji o »notranji reformi« ne raizpravljajo več, kar v starših srednje« šolske dece vabuja ogorčenje. Profesorska zborovanja ne beležijo popočil o sklepih gle= de reforme pouka, čeprav so starši že p'O« novno izrazili svoje mnenje in vse simpatije vsem žal maloštevilnim profesorjemsborcem za novo šolo, ki so pa iz nerazumljivih raz« logov danes utihnili! Dalje pravi: »Meščans sko in osnovnošolsko uČiteljstvo v Sloveniji pač profesorjem prednjači, saj po inozemskih vzorcih ob vsaki priliki kaže svojo borbenost za novodobna šolskg načela in s tem dokas zuje, da koraka z duhom časa.« To prizna» nje kaže, da naša stremljen.ja v javnosti nc pstajajo neopažena. Poročevalec nadalje ostro zavrača od g. profesorja predlagani stik šole in doma ter pravi: »Lepo je sicer govoriti o stiku šole z do* mom. a zato morajo biti dani predpogoji. Ni dovolj, da se pri profesorjoi »pobrigam« kaj dela fant, kako »se uči«, kako »se vede...« V drugih Ikulturnih državah pojmujejo stik šole zdomom mno-go bolj demokratično: v roditeljskib. krožkib. skupno s profesorji raz? pravljajo o vzgojnih smernicah, učnih načr« tih itd. Tam je prilika, da tudi skromno mne« nje staršev pride v debato in se navadno tudi upošteva. Razumljivo je, da v takem zavodm starši z veseljem sodelujejo in je stik s pro= fesorji zares tesnej-ši. Za take stike je pa potrebno, da v šoli ne vidimo več le izavod, kjer se daje »znanje« zgolj za spričevala, s katerimi bo otrdk dosegel 'boljši kruh. Iz lastne izkušnje vemo, da večina dijakov pri današnjem šolskem sistemu bodi v šolo in se uči radi — redov. V šolah še danes kul* minira kultura intelekta, podrejena je kul* tura srca. Današnja šola pozna bolj šolnike kot pa vzgojitelje, zadovioljuje se pa v sploš* nem s tem, da vbija dijaku čim več »učeno* sti« v glavo. Otrok pa je nedolžno jagnje, Iki bi mogoče instinktivno1 rad še ikaj več, a tava v samioti in vidi končni cilj — strokov* ni poklic. Res je? da mora srednja šola midrti neko porcijo »višje izobrazbe«, a to načelo bi se n.e smelo vzeti tako intelektualiistično, kakor se to danes v resnici iz^aja. Šola bi moraila v človeku zbuditi značaj z idejo človečans stva in socialnega čustvovanja. To je pa le mogoče z reorganizacijo v smislu novodob* nih nač&l: samostojnosti in samodelavnosti. Naša soseda Avstrija nas v tem oziru daleč prdkaša. Tam cnpažamo namreč ten» denco, da šoLo kolikor mogoče poživijo, da nudi gojencu kar največ prijetnega poleg koristnega. Slučajno sem spoznal tako šolo (Bundeserziehungsanstalt) in morem le 'Opo* zoriti na eminentni vzgojni cilj, ki napravlja iz gojenca celega človeka. Princip delovne šole je na teh srednješolskih zavodih do po» ipolnosti izveden: Dijaki se grupirajo v delovne skupine, ki črpajo snov samostojno iz obširnih knjižs nic, predelavajo jo v obliki debat, profesor posega vmes le po potrebi, zato odpade obU čajno dociranje. Poleg študija jezikov in glasbe so obvezna ročna dela (modeliranje, kartonaža, kovinarstvo, delo v vrtu itd.) s sipoznavanjem umetnosti. Vpeljano imajo šolsko občino po načelih socialne vzgoje in tudi »roditeljski sosveti« krepko sodelujejo. Uspehi so nad vse pričakovanje ugodni. Te vrste srednješolske vzgoje bi si mogli v na* ših razmerah postaviti za -vzor, ker vzgajajo ljudi, ki jim ni sam-o do intelektualnega zna« nja, nego tu gre aa zadovoljstvo, !ki ga najde človek v resnem, samostojnem duševnem ia telesnem delu, k oenrur se tu vzgaja. To je šola veselja in radosti, ne pa šola — »kla* sične naobrazbe« z vzori Cicerona, Cezarja in Perikleja ...« Tako vidimo, da starši danes »novi šoli« ne stoje apatično ob strani, temveč sami skus šajo pomagati, da se nivo šole res dvignc »Vzgoja. ne znanje!« je parola, ki si je v drugih državah že osvojila starše in učitelje. Razvoj gre svojo p>ot in brezdvomno se bo« mo v doglednem času tudi pri nas našli pri skupnih streimljenjih starši, profesorji in učitelji! —c—¦.