ali v kterih se najdejo perserčne molitve, spodbudovavne premišljevali ja, fiiljivi sdiluljeji, ljubeznjive pesmi in podučni nauki, ki so tolažilo v brhkostih, krepčalo v slabostih, varstvo v skušnjavah, svetilo v zmotnjavah in vodilo po pravim potu v sveti raj. -OOO^OOc- Poleg perviga natisa z naslovam „SR!ata krona Matere S?ož.|e“ — ki je bila natisnjena z dovo- Natisnil J. Rud. Milic. /N' O o oiro ^ o tf »'ii/dsihmal te bodo blagrovali vsi narodi, ker si vsim narodam zveličarja ro¬ dila . 44 Sv. Bernard. „Kakor dihanje ni le znamnje, temuč tudi vzrok življenja, tako je češenje Ma¬ rije pri ljudeh spričevanje, de res po duhu žive, in to češenje jim tudi vso pomoč po¬ deljuje / 4 Sv. German. „Marija mati neskončniga Sinu božjiga zamore vsim pomagati, ker imajo njene prošnje neskončno moč . 44 Sv. Janez Damascen. „Marija, ki ima materno oblast do Jezusa, tudi tistim, kteri se hudo pregreše, gnado odpušenja zadobi, zakaj ne more se zgodili, de bi ne bila uslišana, ker ji je Jezus kot svoji pravi in neomadežani ma¬ teri v vsili rečeh pokoren." Sv. German. „\e obupaj grešnik, ampak v vsili rečeh stanovitno Marijo kliči, ker Bog hoče, de ona v vsih potrebah pomaga." Sv. Bazili. „Po Marii zadobi sužnjirešenje, bolnik ozdravljenje, žalostni tolažbo, grešnik od- pušenje in pravični obstojnost." Sv. Bernard. „Naj bo kdo še tako velik grešnik, če bo Marijo zvesto prosil, nikoli ne bo večno pogubljen." Sv. -Hilari. „Kdor Mater božjo stanovitno časti, ne bo dolgo, de bo tudi Boga samiga v se dobil." Pacciucheli. „Mir velik imajo, kteri Marijo ljubijo, njih duša ne bo vidila smerti vekomej ne." Sv. Bonaventura. „Ljudstvo, ktero Marii ne služi, bo poginilo, zakaj kdor nima pomoči tako mogočne matere, tudi nima pomoči božjiga Sina in cele nebeške družine ne.“ Sv. Janez Damascen. „Kdor Marije v tem življenji ne kliče na pomoč, ne bo dosegel kraljestva božjiga, “ Sv. Bonaventura. „Nikdar naj se od mene ne sliši, de bi Marijo zaničeval, ker vem, de nje ne častiti je znamnje zaveržene duše.“ Enkolampadi. „Nemogoče je, de bi bil zveličan, kteri Marijo zaničuje in kteriga ona za¬ pusti; pa tudi nemogoče je, de bi bil po¬ gubljen, kteri njo časti in kteriga ona milostljivo varuje.“ Sv. Anzelm. „K Marii pritecite v vsili svojih po¬ trebah , in postavite na njo veliko zaupa¬ nje, zakaj ubog in reven bo vekomej, kteri per Marii pomoči ne iše, desiravno bi je lahko iskal.“ Sv. Alfons Ligvorjanski. „Veliko svetnikov je v nebesih po prošnjah Marije device, kteri bi tam gori nikoli drugači ne bili, kakor po nji . 44 Kar¬ dinal Hugo. „Koliko bi jih bilo vekomej pogub¬ ljenih, ko bi ne bila presveta devica Ma¬ rija pri svojim božjim Sinu za nje prosila." Tomaž Kempčan. „Poslušajte vi, kteri želite kraljestvo božje doseči, Marijo devico častite, in bote dosegli večno življenje." Sv. Bonaventura. druge razne molitve za vse, kteri žele Boga v duhu in resnici [moliti. Dnevnice *) © Iitf@rl i®Ij-L Z o r n i c e. V. JiHl^ati božja! očisti mi spomin vsili praznih, zapeljivih in nespodobnih misel, razsvetli mi um in vžgi mi serce ; O. De pazno, pobožno in častitljivo mo¬ liti zamorem. *) Judje so dan, kakor tudi noč, v štiri dele ali velike ure delili, v pervo, tretjo, šesto in deveto, in vsaka je tri naše ure obsegala. Pcrva se je pričela zjutrej ob šestih in je tri ure terpela, po¬ tem se je tretja ura pričela. Ta je zopet tri ure, do poldne terpela, kjer se je šesta pričela, ki se je ob treh popoldne končala. Tukaj se je deveta pričela, ki je zopet tri ure terpela. Judje so se v teh urah k molitvi shajali. To navado je tudi cerkev sprejela, in je zapovedala moliti zju- trej: zornice in hvalnice; podnevi: urnice ali duhovne ure, t. j, pervo, tretjo, šesto, deveto; zvečer: večernice in mračniee. 1 2 V. Gospa moja! s tistimi svetimi mis¬ limi in željami, s kterimi si ti na zemlji molila, skleni moje misli in želje; O. De pred obličjem tvoje slave ušli— sanja vreden postanem. V. Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in svetimu Duhu; O. Kakor je bila v začetku, naj bo zdaj in vselej in vekomej. Predpevek: V sercu in v duhu pojmo Kristusu hvalo o presvetim prazniku visoke božje porodnice Marije. Ti, o Marija, si per Bogu gnado našla, ker si izvoljena mati odrešenika vsi- ga sveta. Sveta, sveta, sveta Marija, božja po¬ rodnica, mati in devica. Ti si kraljica veličastva. Ti si prinesla nebesam čast, zemlji od¬ rešenika, našimu zaderžanju zgled in našimu življenju podporo. Ti si veselje Boga, angelov in ljudi. Ti si veselje, življenje in upanje naše. Ti si premagala hudobno kačo in ver¬ nim v nebesa pomagaš. 3 Ti si besednica in srednica per Jezusu, našim prihodnjim sodniku. Prosi za nas vse, ktere je tvoj sin Je¬ zus z drago kervjo odrešil. Sprosi nam k zeličanju potrebnih gnad, in požegnaj vse, kteri tebe vredno časte. Vodi nas, varuj nas in vselej nas ohrani. * Stori, de bomo v večni časti svetnikam prišteti. Varuj nas dans in vselej greha in vsili nevarnost. Usmili se nas, o Marija! usmili se nas. Tvoja usmiljenost naj obdaja nas vse, kteri v tvojo dobrotljivost zaupamo. Svoje zaupanje stavimo v tvojo materno ljubezen, o ne pusti nas v sramoto priti vekomaj ne! Čast bodi Bogu Očetu .... Prcdp. V sercu in v duhu pojmo Kri¬ stusu hvalo o presvetim prazniku vi¬ soke božje porodnice Marije. V. Stori me vredniga tebe častiti, de¬ vica presveta! O. Dodeli mi moč zoper sovražnike moje. V. Gospa! usliši mojo molitev; O. In moje vpitje naj do tebe pride. 1 * 4 Molimo. Pod tvojo pomoč perbežimo, o sveta božja porodnica! ne za- verzi naših prošenj v naših po¬ trebah , temne reši nas vselej vsih nevarnost. O častitljiva in žegnana devica, naša gospa, naša sred niča, naša besednica, naša po¬ močnica! s svojim Sinam nas spravi, svojimu Sinu nas perpordči, svo- jimu Sinu nas izroči, de njegovih obljub deležni postanemo. Amen. Hvalnice. Hvaljena bodi gospa naših očetov, in češena in slavljena in poveličevana vekomej, in hvaljeno hodi sveto ime tvoje slave, in češeno in poveličevano na večne čase. Hvaljena bodi v svetim tempeljnu svoje slave, visoko češena in slavljena ve¬ komej. Hvaljena bodi na sedeži svojiga kra- 5 ljestva, visoko češena in poveličevana vekomej. Hvaljena bodi, ki vidiš v globočine, in sediš nad Kerubi, češena in poveli¬ čevana vekomej. Hvaljena hodi na nebesu, češena in slav¬ ljena vekomej. Hvalite Marijo, vse dela Gospodove! častite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, angeli Gospodovi 5 častite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, nebesa! častite in po¬ veličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, vse vode, ki ste nad nebam! častite in poveličujte jo ve¬ komej. Hvalite Marijo, vse moči Gospodove! častite in poveličujte jo vekomej. Hvalita Marijo, solnce in mesic! častita in poveličujta jo vekomej. Hvalite Marijo, zvezde na nebu! častite in poveličujte jo vekomej. Hvalita Marijo, ves dež in rosa! častita in poveličujta jo vekomej. Hvalite Marijo, vsi božji duhovi! častite in poveličujte jo vekomej. 6 Hvalita Marijo, oginj in vročina! častita in poveličujta jo vekomej. Hvalita Marijo, vročina in mraz! častita in poveličujta jo vekomej. Hvalite Marijo, rosa in slana! častite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, srez in ivje! častite in poveličujte jo vekomej. Hvalita Marijo, led in sneg! častita in poveličujta jo vekomej. Hvalite Marijo, noči in dnevi! častite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, svetloba in tema! ča¬ stite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, blisk in oblaki! častite in poveličujte jo vekomej. Hvali Marijo, zemlja! časti in poveličuj jo vekomej. Hvalite Marijo, hribi in griči! častite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, vse zeljša na zemlji! častite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, studenci! častite in po¬ veličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, morja in reke! častite in poveličujte jo vekomej. 7 Hvalite Marijo, somi iu karkoli se giblje v vodah! častite in poveličujte jo vek o mej. Hvalite Marijo, vse ptice neba! častite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, vse zveri in živina! ča¬ stite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, človeški otroci! častite in poveličujte jo vekomej. Hvali Marijo, Izrael! časti in poveličuj jo vekomej. Hvalite Marijo, duhovni Gospodovi! ča¬ stite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, služabniki Gospodovi! častite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, duhovi in duše pravič¬ nih! častite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, sveti in ponižni v sercu! častite in poveličujte jo vekomej. Hvalite Marijo, vsi bogaboječi! častite in poveličujte jo vekomej. Hvali Marija, duša moja! časti in po¬ veličuj jo vekomej, zakaj ona je hvale in časti vredna vekomej in vekomej. Oast bodi Bogu Očetu .... 8 U r n i c e, P e r v a. V. Mati božja! očisti mi spomin vsili praznih, zapeljivih in nespodobnih mi¬ sel, razsvetli mi um in vžgi mi serce 5 O. De pazno, pobožno in častitljivo mo¬ liti zamorem. V. Gospa moja! s tistimi svetimi mislimi in željami, s kterimi si ti na zemlji molila, skleni moje misli in želje; O. De pred obličjem tvoje slave usli- šanja vreden postanem. V. Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in svetimu Duhu; O. Kakor je bila v začetku, naj bo zdaj in vselej in vekomej. Prcdp. Veličastne reči se od tebe pri¬ povedujejo, o mesto božje! Gnadepolna! vsa prijetnost je v te iz¬ lita, visoko si povzdignjena, perva si za Bogarn, in vse, kar Bog ni, je niško pod tabo. Gospa! ti si častitljiva v svetosti in vse hvale popolnama vredna. 9 Tvoja čast je nebesa razveselila, in zemlja je polna hvale tvoje. Tvoja svetloba je kot luč, svetli žarki gredo iz tebe. Ti si luč v razsvetljenje nevernikam, in čast Izraelu svojimu ljudstvu. Ti si moja hvalna pesem. Visoko te hočem častiti, in povzdigovati te hočem. Moje serce se veseli v tebi, moja moč * je uterjena v tebi in veselje najdem v tebi. Hvaljena bodi Gospa! z veseljem bomo prejemali gnade po tebi. Prihodnjimu rodu boš oznanovana, in tvoje veličastvo bo oznanovano ljud¬ stvu , ktero bo rojeno, ktero si bo vstvaril Gospod. Čast bodi Bogu Očetu .... Predp. Veličastne reči se od tebe pri¬ povedujejo, o mesto božje! V. Gnada je nad te izlita; O. Požegnal te je Bog na vekomej. V. Gospa! usliši mojo molitev; O. In moje vpitje naj do tebe pride. l#* 10 Moli m o. Pod tvojo pomoč i. t. d. Tretja. V. Mati božja! očisti mi spomin vsih praznili, zapeljivih in nespodobnih misel, razsvetli mi um in vžgi mi serce; O. De pazno, pobožno in častitljivo mo¬ liti zamorem. V. Gospa moja! s tistimi svetimi mis¬ limi in željami, s kterimi si ti na zemlji molila, skleni moje misli in želje; O. De pred obličjem tvoje slave usli- šanja vreden postanem. V. Čast bodi Bogu Očetu in »Sinu in svetimu Duhu; O. Kakor je bila v začetku, naj bo zdaj in vselej in vekomej. Predp. Lepa si kakor luna, izvoljena kakor solnce, strašna kakor za vojsko v red postavljena množica vojšakov. Gospa! velika si na vekomej, ker si blagoslovljena od Boga Narvikšiga, kteri je stvaril nebo in zemljo. 11 Hvaljena in češena bodi Gospa! ktera si povišana na vekomej. Bodi hvaljena in češena, draga hči ne- beškiga Očeta! Bodi hvaljena in češena, častita mati Sinu bo/.ji ga! Bodi hvaljena in češena, ljubljena ne¬ vesta svetiga Duha! Bodi hvaljena in češena Marija, ti pri- jatlica in edina popolnica božja! Bodi hvaljena in češena Marija, ti ve¬ ličastni sedež neskončniga Boga! Bodi hvaljena in češena Marija, ti živi tempelj presvete Trojice! Bodi hvaljena in češena, gospa narvik- šiga Boga, ki so z njegovo pomočjo sovražniki v tvojih rokah. Čast bodi Bogu Očetu .... Predp, Lepa si kakor luna, izvoljena kakor sobice, strašna kakor za voj¬ sko v red postavljena množica voj- šakov. V. Narvikši si je svoje prebivališč po¬ svetil 5 O. Bog je v sredi Nje, ne bo se dala premakniti. 12 V. Gospa! usliši mojo molitev; O. In moje vpitje naj do tebe pride. Moli m o. Pod tvojo pomoč i. t. d. v Šesta. V. Mati božja! očisti mi spomin vsili praznih, zapeljivih in nespodobnih misel, razsvetli mi um in vžgi mi serce; O. De pazno, pobožno in častitljivo mo¬ liti zamorem. V. Gospa moja! s tistimi svetimi mis¬ limi in željami, s kterimi si ti na zemlji molila, skleni moje misli in želje; O. De pred obličjem tvoje slave usli- šanja vreden postanem. V. Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in svetimu Duhu; O. Kakor je bila v začetku, naj bo zdaj in vselej in vekomej. Pretlp. Žegnana si ti, o liči, od Go¬ spoda Narvikšiga pred vsimi ženami na zemlji. 13 Ti si edina med ženami moč hudobnih zaterla in žegen prinesla prebivav- cam na zemlji, nad zemljo in pod zemljo. O blagodarjena in žegnana med vsimi ženami, bodi češena na vse večne čase! Bodi češena nebes kraljica, češena an¬ gelov gospa, češena korenina, češena ti, ki si svetu pravo luč rodila. Bodi češena devica častita, memo vsili lepa, bodi češena mati preljubeznjiva, bodi češena in daj nam moč zoper sovražnike naše! Čast bodi Bogu Očetu .... Predp. Žegnana si ti, o hči, od Go¬ spoda Narvikšiga pred vsimi ženami na zemlji. V. Srečna si devica Marija, ki si no¬ sila Gospoda stvarnika sveta 5 O. Rodila si tega, ki te je vstvaril in vekomej devica ostaneš. V. Gospa! usliši mojo molitev; O. I11 moje vpitje naj do tebe pride. Moli m o. Pod tvojo pomoč i. t. d. 14 Deveta. V. Mati božja! očisti mi spomin vsih praznih, zapeljivih in nespodobnih misel, razsvetli mi um in vžgi mi serce; O. De pazno, pobožno in častitljivo mo¬ liti zamorem. V. Gospa moja! s tistimi svetimi mis¬ limi in željami, s kterimi si ti na zemlji molila, skleni moje misli in želje; O. De pred obličjem tvoje slave usli- šanja vreden postanem. V. Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in svetimu Duhu; O. Kakor je bila v začetku, naj bo zdaj in vselej in vekomej. Pred p. Blagodarjena si ti, o hči, od Gospoda, zakaj po tebi smo sad živ¬ ljenja prejeli. Vsi žegni in vse gnade se nam dele po tebi, ki si nam rodila začetnika gnad. Ti si naša mati. O mati! bodi moja mati, ponoči in po¬ dnevi. O mati! bodi moja mati, kader spim. 15 O mati! bodi moja mati, kader čujem. O mati! bodi moja mati, kader molim. O mati! bodi moja mati, kader delam. O mati! bodi moja mati, kader počivam. O mati! bodi moja mati, kader po- potvam. O mati! bodi moja mati, kader stojim ali sedim, O mati! bodi moja mati, kader sim v sreči. O mati! bodi moja mati, kader sim v nesreči. O mati! bodi moja mati, kader sim v nadlogi in stiski. O mati! bodi moja mati, kader sim vesel. O mati! bodi moja mati, kader sim za¬ lo stin. O mati! bodi moja mati, kader sim skušan. O mati! bodi moja mati, kader se pre¬ grešim. O mati! bodi moja mati, kader sim bolan. O mati! bodi moja mati, kader sim v smertni nevarnosti. O mati! bodi moja mati, kader bom na smertni postelji ležal. 16 O mati! bodi moja mati, kader bom umiral. O mati! bodi moja mati, kader bom dušo izdihnil. O mati! bodi moja mati, kader bom k sodbi poklican. O mati! bodi moja mati, kader bom sojen. O mati! moja mati! sprejmi me v svoje materno varstvo. O mati! bodi moja mati vse večne čase. Čast bodi Bogu Očetu .... Predp. Blagodarjena si ti, o hči, od Gospoda, zakaj po tebi smo sad živ¬ ljenja prejeli. V. Srečna si, blažena devica Marija, in vse hvale popolnama vredna; O. Zakaj iz tebe je izšlo solnce pravič¬ nosti, Kristus naš Bog. V. Gospa! usliši mojo molitev; O. In moje vpitje naj do tebe pride. Moli m o. Pod tvojo pomoč i. t. d. 17 Večernice. V. Mati božja! očisti mi spomin vsih praznih, zapeljivih in nespodobnih misel, razsvetli mi um in vžgi mi serce ; O. De pazno, pobožno in častitljivo mo¬ liti zamorem. V. Gospa moja! s tistimi svetimi mis¬ limi in željami, s kterimi si ti na zemlji molila, skleni moje misli in želje; O, De pred obličjem tvoje slave usli- šanja vreden postanem. V. Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in svetimu Duhu; O. Kakor je bila v začetku, naj bo zdaj in vselej in vekomej. Predp. O sveta in neomadežana de¬ vica, s ktero hvalo te hočem povzdi¬ govati, ne vem, ker si ti tega nosila in rodila, kteriga nebesa niso v stanu obseči. O Marija! ti si včlovečeniga Boga, ki je edini Kristus in edini Gospod, po obšenčenji svetiga Duha spočela in 18 ga vesolnimu grešnimi! svetu odre¬ šenika rodila. Ti si res porodnica božja, mati božja. Hvaljena bodi torej gospa, mati našiga Gospoda Jezusa Kristusa vekomej. Pi ■esveta mati božja! bodi z nami, ka¬ kor si bila z našimi očaki, in ne za¬ pusti nas, de ne poginemo, temuč nagibuj naše serca, de hodimo po Jezusovih potih, in se deržimo Je¬ zusovih zapoved in šeg njegovih. In ta naša molitev naj hodi pred tebe noč in dan, de po tebi nam Gospod dobrote podeluje ven in ven. Usmili se svojiga ljudstva, ker nas ho¬ čejo naši sovražniki pogubiti, in tvoj del pokončati. Ne zapusti nas, ki si naša kraljica. Usliši našo prošnjo, in bodi zvesta bramba svojimu ljudstvu, kteroje tvoj del in tvoj odlocik5 poteguj se za nas, de bomo živeli in hvalili, gospa! tvoje ime. Čast bodi Bogu Očetu .... Pred p. O sveta in neomadežana de¬ vica, s ktero hvalo te hočem povzdi¬ govati, ne vem, ker si ti tega nosila 19 in rodila, kteriga nebesa niso v stanu obseči. V. Popolnama si lepa prijatlica moja! O. In madeža ni nad teboj. V. Gospa! usliši mojo molitev; O. In moje vpitje naj do tebe pride. Moli m o. Pod tvojo pomoč i. t. d. Uradnice. V. Mati božja! očisti mi spomin vsih praznih, zapeljivih in nespodobnih misel, razsvetli mi um in vžgi mi serce; O. De pazno, pobožno in častitljivo mo¬ liti zamorem. Y r . Gospa moja! s tistimi svetimi mis¬ limi in željami, s kterimi si ti na zemlji molila, skleni moje misli in želje; O. De pred obličjem tvoje slave usli- šanja vreden postanem. V. Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in svetimu Duhu; 20 O. Kakor je bila v začetku, naj bo zdaj in vselej in vekomej. Predp. Sveta Marija, teci pomagat rev¬ nim, navdaj s serčnostjo maloserčne, tolaži žalostne, prosi za keršansko ljudstvo, vlagaj svojo priprošnjo za duhovšino, perporočaj pobožni ženski spol, naj vsi tvojo pomoč čutijo, kteri tvoj sveti spomin obhajajo. Ah! imej obernjene svoje milostljive oči v nas in pomagaj nam, ki k tebi vpijemo. O Marija ! bodi naša pomočnica, bodi naša varhinja, bodi naša hramba, de se v bran postavljamo ognjenim psicam hudobniga duha in premagujemo sle¬ herne skušnjave. Tebi, o mati, ni nič nemogoče sprositi. O prosi za nas grešnike zdaj, ko smo od skušnjav skušani, od zopernikov žaljeni, od sovražnikov preganjani, od hudobnih moteni, od britkost sti¬ skani, od nadlog nadlegvani, od skerbi omamljeni! O Marija! prosi za nas grešnike zdaj, ko smo v silnih potrebah. 21 Odločuj naše serca od sladnost tega sveta in jih na Boga navezuj. Nagibu] nas k dobrimu, uterjuj nas v dobrim, in pomagaj nam v dobrim stonovitnim ostati. Prosi za nas grešnike, o Marija, zdaj in ob naši smertni uri; Varuj nas neprevidene in nesrečne smer ti; Pomagaj nam britkosti in težave bo¬ lezni voljno prenašati; Daj nam moč, v smertni uri skušnjave premagati; Sprosi nam gnado, poslednje zakra¬ mente po vrednim prejeti; Stoj nam v zadnjih zdihljejih na strani, kakor si na strani stala svojimu Sinu, kader je umiral na križi; Sprejmi našo dušo, kader se bo telesa ločila, pelji jo k sodbi božji in pred ojstrim sodnikam govori za njo; Prosi za nas grešnike, o Marija, zdaj in ob naši smertni uri. V sredi skušnjav bomo greha obvaro¬ vani, ako nas ti varuješ. Med valovi preganjanja bomo terdno stali, ako se ti za nas vojskuješ. 22 Iz nevarnost bomo nepoškodvani šli, ako nas ti vodiš. V vsili zadevah bomo srečni ostali, ako si ti z nami. Zavolj svojih slabost nam ni treba biti v preveliki skerbi, ako nas ti pod- peraš. Zavolj svojih velikih grehov nam ni ob¬ upati, ako ti za nas prosiš. Ne bomo zgrešili svojiga cilja in konca ne, ako si ti naša zvesta pomočnica. O Marija! ti si nam čelada, podpora, orožje in meč. Po tebi se premaguje sovražnik in s tvojo pomočjo se vselej zmaga doseže. O naša zanašba in vzrok našiga upa¬ nja! prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smertni uri. Čast bodi Bogu Očetu .... Prcdp. Sveta Marija, teci pomagat rev¬ nim, navdaj s serčnostjo maloserčne, tolaži žalostne, prosi za keršansko ljudstvo, vlagaj svojo priprošnjo za duhovšino, perporočaj pobožni ženski spol, naj vsi tvojo pomoč čutijo, kteri tvoj sveti spomin obhajajo. V. Prosi za nas sveta božja porodnica! 23 O. De bomo deležni postali obljub Kri¬ stusovih. V. Gospa! usliši mojo molitev j O. In moje vpite naj do tebe pride. M o l i m o. Pod tvojo pomot* i. t. d. Molite v pri zvonjenji k angeljskimu češenju. Angel Gabriel je devici Marii češenje pernesel (srečo vošil in oznanil, de bo mati Mesijeva po¬ stala), in ona je spočela od sv. Duha. Cešena si Marija . . . Marija je rekla: Glej, dekla sim Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. Cešena si Marija ... In beseda (Sin božji) je meso (človek) v postala in med nami pre¬ bivala. Cešena si Marija . .. 24 O gospa moja! o mati moja! tebi se vsiga darujem, in, de se tebi vdaniga skažem, ti posvetim svoje oči, svoje ušesa, svoje usta, svoje serce, sebe popolnama vsiga. O gospa moja! o mati moja! spomni se, de sim tvoj. Ker sim tedej tvoj, o dobra mati! pomagaj mi v potrebah, podperaj me v težavah, vojskuj se za me v vsili skuš¬ njavah in iz nevarnosti me reši. Vari me, brani me kakor svojo lastnino in posestvo. Amen. Molitev*) pred Mariino podobo. Spomni se, predobrotljiva in premilostljiva devica Marija, mati milosti in vse tolažbe, de od ve- komej se še ni slišalo, de bi bila koga, kteri je pod tvoje varstvo Moli jo pred spovedjo. 25 pribežal, tvoje pomoči iskal in tvo¬ jim prošnjam se pri p o roče val, ti zapustila. Toraj s tacim zaupa¬ njem poterjen k tebi, devica devic, kraljica nebes in gospa angelov, pribežim, k tebi, zvezda morja, pritečem, pred teboj ubog, zdiho- vaje in trepetaje klečim: nikar, o kraljica vsiga sveta, nikar mati večniga Sinu, nikar ne zaverzi moje prošnje, ampak poslušaj me milostivo in usliši me uboziga, ki iz te doline solz k tebi kličem: O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka devica Marija! Molite v Mariino pomoč sprositi. Po tebi, o mogočna besednica! naj prejmemo, česar s zaupljivim sercam prosimo, zakaj ti si edino upanje grešnikov, in med vsimi 2 26 človeškimi otroci ne najdemo no¬ benega, de bi zamogel jezo sod¬ nikovo tako potolažiti, kakor ti, ki si bila vredna biti mati odrešenika in sodnika našiga. Po tebi upa¬ mo odpušenje svojih grehov za- dobiti, in v tebe stavimo upanje svojiga zveličanja. O bodi vedno nam popotnikam dobrotljiva, nosi naše jokanje in zdihovanje pred Gospoda, poteguj se za polajšanje naše revšine, poteguj se za naše zveličanje! Molitev *) k Marii greha se varovati in v čednostih rasti. O Marija! pomagaj mi sovra¬ žiti grehe, premagati strasti, kro¬ titi poželjivost in zatreti prevzetne nagibe, pomagaj mi pogasiti ne- vošljivost, upokojiti togoto, pre- Moli jo po »povedi, 27 gnati lenobo , studiti odertijo, za¬ ničevati slovesnost, de ne bo ni e nečimurniga, nič požeijiviga, nič nevovšljiviga, nič lažnjiviga in nič zmišljeniga mojiga serca mikalo, gnalo, vjelo, zaplelo ali zapeljalo. O gospa! sprosi mi stud do po¬ svetilih reči, želje do večnih, lju¬ bezen do vsiga dobriga, pomagaj mi zadobiti zveličanske čednosti, spoznati nar vikši resnico, vživati večne dobrote. Izprazni me vsiga posvetniga raztresenja, de bom priprost in čist, ves v božje reči zamišljen in zamaknjen. Sprosi mi mirno in pokojno serce. Po¬ magaj mi v božjim strahu in v tvoji ljubezni živeti in umreti. Amen. Molitev k Marii svoje dolžnosti spolnovati. O Marija! pomagaj mi, Jezusu in tebi zmiraj zvestejši služiti in 8 » 28 sveto ljubezen zadobiti, de vso nejevoljo, vse težave, vse zaderge in skušnjave, kakor tudi spačenost in hudobijo svojiga bližnjiga s sveto poterpežljivostjo in krotkostjo po tvojim presvetim zgledu pre¬ našam in nepoškodovan hodim po poti vsih sovražnikovih pšic. Vi¬ ža] moje serce, tako de nikdar nič pregrešniga ne poželim; vižaj moj jezik, de z njegovo preširnostjo tebe ne razžalim, bližnjiga ne ra¬ nim in miru svojiga lastniga serca ne zgubim, vodi moje misli in djanja po poti božjih svetih za¬ poved; obiši me večkrat s svojo milostjo, in pomagaj mi, de se per vsakim opravilu na Boga in na tebe oziram. Amen. 29 Molitev k Marii v potrebah in nadlogah. O naša pomočnica, naše upa¬ ri je, naše pribežališe! ozri se na ine, ki k tebi zdihujem, in sliši zdiho- vanje mojiga serca. Moje serce k tebi zdihuje, o Marija, o mati moja! Pridi mi tedej na pomoč v moji težavi, in spolni moje serčne želje, ki jih tebi zročujem. O po¬ kaži mi, de si moja mati! Polajšaj mi težave, vlij v moje otožno serce nekoliko nebeškiga tolažila. O Ma¬ rija ! bodi pri meni in vari me. O Marija! bodi pri meni in poterdi me. O Marija! bodi pri meni in sprejmi me. Amen. Molitev k Marii skušnjave premagati. O moja preljubeznjiva mati! lej revno siroto, ki pod tvojo brambo 30 in v tvoje varstvo perbeži. Po¬ magaj mi, o mati! de Jezusa tvo¬ ji ga Sina in svoji ga Boga ne raz¬ žalim in ne zgubim. Ob, prelju- beznjiva mati! skušnjave me obda¬ jajo, pomagaj mi. O gospa moja! o mati moja! v življenji in v smerti hočem biti tvoj, vari me, brani me, kakor svojo lastnino in po¬ sestvo. Amen. Molitev k Marii za čistost. O vsih nedolžnih duš prelju- beznjiva mati! tebi perporocim svojo dušo in svoje telo, tebi nar či¬ stejši materi zdaj v dar pernesem sebe popolnama vsiga. O bodi ti moja mati, in vižaj me, vari me, podperaj me, kadar se v hudi per- Iožnosti znajdem, de za kratko slast ne prodam večniga življenja. Po- 31 magaj nii čuti, pomagaj mi moliti, pomagaj mi v nevarnosti se vojsko¬ vati, o mila mati! o nedolžna mati! o prečista mati! o presveta mati! Vari moje oči nečimernih pogledov; ogradi moje ušesa, de ne bodo ne¬ čistih pogovorov slišale, vižaj moj jezik, de ne bo nespodobnosti go¬ voril ; zagradi pot mojim nogam, de ne bodo po zapeljivih in grešnih potih hodile. Ravnaj tako z menoj, de bom vedno v številu tistih, ki so čistega serca. Pokri me s svojim deviškim plajšem, in po svojim sve¬ tim devištvu in čistim spočetji mi ohrani čisto serce, dušo in telo v imenu Boga *j* Očeta ino *j* Sina ino -j* svetiga Duha. Amen. Molitev k Marii za ponižnost. O ponižna devica ino mati! ki si vse svoje žive dnipopolnamaponižna 32 bila v mislih, v besedah in v delih, pomagaj mi perdobiti pravo ker- sansko ponižnost, de se zavolj da¬ rov, ki jih od Boga prejemam, ne bom povzdigoval, de sam sebe ne bom nikoli nič obrajtal, de se bom vse časti tega sveta ogibal, in de bom vso čast, ktera mi bo došla, Bogu dajal. O Marija! pomagaj mi, de preganjanje, obrekovanje, nesreče, vse zopernosti in greu- kosti, kolikor jih le zamorem pre¬ jeti, voljno prenašam, de tako vreden učenec Jezusa Kristusa postanem in Bogu dopadem. Amen. Molitev k Marii za vdanost v božjo voljo. O presveta devica! ki si bila vedno popolnama božji volji vdana, pomagaj mi, de popolnama podver- žem svojo voljo božji volji v vsili 33 svojih delili in v vsih rečeh, tako de radovoljno prejmem vse to, kar Bog hoče in kar mi on pošlje, naj ho še tako težavno in zoperno. Pomagaj mi, de hočem vse to, kar Bog hoče, in de to le zato hočem, ker Bog tako hoče, in de mi kaka reč le zato dopade, ker Bogu do- pade. Pomagaj mi, de moja volja popolnama ena postane z božjo vo¬ ljo, tako de se nič več sama sebe ne čuti, ampak de le božjo voljo v sebi čuti. O Marija! pomagaj mi, de bom zares popolnama v božjo voljo vdan v vsih krajih in časih, v vsih opravilih in perložnostih, v žalosti in v veselji, v bolezni in v zdravji, v mrazi in vročini, v zani¬ čevanji in v opravljanji in v pre¬ ganjanji. Amen. a*# 84 Molitev k Marii za ljubezen, O mati lepe ljubezni! pomagaj mi ljubiti svoji ga ljubljeniga Boga iz vsiga svojiga serca in čez vse, ker je neskončno dober in vse lju¬ bezni vreden. Pomagaj mi v vsili okolišinah svojiga Boga ljubiti. Po¬ magaj mi Boga tako ljubiti, de ne bom nobeniga poželenja do časnih reči v sebi čutil, ampak le nagnjenje, svo¬ jiga Boga ljubiti. Ker hoče Bog v svojih stvareh ljubljen biti, navdaj moje serce tudi z ljubeznijo do bliž- njiga, de bom v Bogu in zavolj Boga svojiga bližnjiga, naj mi bo še tako zoperin, ljubil, de mu bom spodobno čast skazoval, de mu ne bom nje¬ govih pravic kratil, in de mu bom v njegovih potrebah pomagal in postregel, kakor jest želim, de bi mi on storil. O mati lepe ljubezni! 35 sprosi mi sveto ljubezen, ktera me Rogu in tebi dopadljivima zamore storiti. Sprosi mi sveto ljubezen, o mati lepe ljubezni! Tako upam, tako naj se zgodi. Amen. Molitev k Marii za srečno smert. O Marija brez madeža spočeta! prosi za me, ki pod tvojo pomoč per- bežim. O perbežališe grešnikov in mati umirajočih! nikar me ne zapu¬ sti ob moji smertni uri, temuč sprosi mi, de svoje grehe popolnama obža¬ lujem, se jih resnično skesam in njih odpušenje dosežem; de presveto po¬ potnico in poterjenje s svetim oljem vredno prejmem, in varno pridem pred sedež pravičniga pa tudi usmi- Ijeniga Boga sodnika in odreše¬ nika našiga. Amen. 36 Molitve k Materi božji m vsaki, (Od sv. Alfonza Ligvoiijanskega.) Za nedeljo. Oriej , o mati božja! mene ubo- ziga grešnika tukaj pred tvojimi nogami, ki z velikim zaupanjem k teki pribežim. Nisim scer vre¬ den, de bi me le pogledala, vem pa, de zavolj smerti, ktero je tvoj ljubi Sin za blagor grešnikov pre¬ stal, preserčno želiš, mi pomagati. O mati usmiljenja! poglej na mojo revšino, in usmili se me. Slišim, kako te vsakdo pribežališe grešni¬ kov, zaupanje tistih, ki že skoraj ob¬ upajo, in pomoč zapušenih imenuje; tedaj si moje pribežališe, moje upa¬ nje, moja pomoč. S svojo prošnjo me zamoreš zveličati. Pridi mi na 37 pomoč iz ljubezni do Jezusa, svo¬ ji ga Sina; podaj svojo mogočno roko meni ubogimu grešniku, ki se ti perporoeam. Vem, o usmi¬ ljena mati, de te veseli, grešniku pomagati, tedaj mi pomagaj, dokler mi moreš še pomagati. Pokaži, kako de si pripravljena dobrote tim skazati , ki v te zaupajo. Amen. Tri češenamarije. Za pondeijik. O visoka nebeška kraljica! glej, ki sim bil nekdaj suženj pregrehe in hudobije se zročim tebi v več- Jiiga služabnika, in ti obljubim te ves čas svoji ga življenja častiti, in ti zvesto služiti; vzemi me to- raj v svojo službo, in ne zaverzi me, akoravno zaslužim. O pre¬ ljuba mati! za Jezusam tvojim Si- nam stavim na te vse svoje upa- 38 uje, in od tebe pričakujem svoje zveličanje. Hvalim in slavim Boga, ker mi je v svojim usmiljenji za¬ upanje na te podelil, kar mi je po¬ sebna zastava mojiga večniga zve¬ ličanja. Terdno upam , de mi je Bog po tvoji prošnji in po zaslu- ženji Kristusovim moje grehe od¬ pustil in svojo sveto milost podelil. Ali, kako lahko zopet v svoje poprejšnje pregrešno življenje zaj- dem, nevarnosti me še čakajo, in moji sovražniki ne spe. Veliko hudih skušnjav mi bo še pre¬ magati. Oh preljuba mati! varuj me, in ne pusti, de bi zopet v sužnost greha zašel. Vem scer, de mi v tem svojiga varstva ne odrečeš, če te zanj prosim; tvoja usmilje¬ nost, tvoje materno serce ti tega ne pripusti; ali bojim se, de bi v pregrešnih priložnostih nate ne 39 pozabil, in se vekomej ne pogu¬ bil. Zatoraj te zdaj te milosti prosim: sprosi mi od Boga, de se bom ob času peklenskih napa¬ dov precej k tebi obernil in kli¬ cal: O Marija! pridi mi hitro na pomoč. O Marija preljubeznjiva moja mati! ne perpusti, de bi svo- jimu Bogu nezvest postal. Amen. Tri češcnamarije. S» torek. O Marija! kakšna le bo moja smert? Če premišljujem vse svoje dozdanje grehe in pa tisti straho¬ viti trenutek, v kterem bo moja neskončna večnost odsojena, tisti trenutek, v kterim bom po svojih delih sojen, me groza in trepet obide. Dobrotljiva mati! v pre¬ drago kri Jezusovo in na tvojo prošnjo sim stavil svoje upanje. O tolažnica žalostnih! ne odreci 40 mi takrat svoje pomoči, ne zapu¬ sti me v tisti nar hujši sili s svojo tolažbo. Ce me červ pekoče ve¬ sti zavolj storjenih grehov, zavolj negotovosti zadobljeniga odpuše- nja, zavolj nevarnosti zopetniga pada, zavolj ojstrosti sodbe božje že zdaj tako zjeda, kako še le se mi bo takrat godilo ? Stokrat ne¬ srečen bom, ako mi ti na strani ne boš stala. Oh mati božja! za- dobi mi, preden se moja smertna ura perbliža, resnično kesanje nad mojimi grehi , in stanovitno zve¬ stobo do Boga za vse moje na- daljno življenje; in ko se bo ko¬ nec mojiga življenja perbližal, po¬ magaj mi ti, o Marija, upanje moje! de zavolj svojih tako množmih in velikih hudobij, ki mi jih bo pe¬ klenski sovražnik pred oči stavil, ne obupam ali saj maloserčen ne postanem. Sprosi mi, de bom ta- 41 krat pogostama v tvoje sveto ime klical, in med zrekovanjem tvoji ga in presvetiga imena Jezusoviga svojo dušo izdihnil. Res, pre¬ ljuba mati moja! še več si upam prositi, odpusti mi mojo prederz- nost, saj me tvoja dobrotljivost k taki prošnji naganja. Glej! pro¬ sim te, pridi ti sama, preden svoje oči zatisnem, in tolaži me s svojo sladko pričujočnostjo. Reven greš¬ nik sim, in ne zaslužim, česar te prosim, ali vender tvoj zročenec sim, kteri vse svoje zaupanje za Bogam le nate stavi. In če to- likanje milosti nisiin vreden, mi pošlji vsaj pomoči in tolažbe z vi¬ sokih nebes. Amen. Tri češenamarije. Za sredo. Stoterna zahvala ti bodi, o pre¬ sveta mati’ od mene zato, ker si 42 me po svoji prošnji pekla, kteriga sim že tolikrat zaslužil, dozdaj ob¬ varovala. Davnej bi se bila že morde sodba večniga pogubljenja nad menoj nesrečnim dopolnila, ko bi ti, usmiljenja polna, njeniga odloga per pravici Božji zame sprosila ne bila, akoravno te jest tega nisim prosil. V koliko dru¬ žili grehov bi že bil per toli¬ kih nevarnostih padel, ko bi me ti, mila mati! ne bila varovala z milostmi, ki si mi jih od Boga sprosila. Oh, oh, premilostiva kra¬ ljica! ne odnehaj, in še nadalje me greha, in tako tudi peklen- skiga ognja varuj, kaj bi mi tvoje dozdaj skazovano usmiljenje poma¬ galo, ko bi pa nazadnje vender po lastnem zadolženji pogubljen bil? Ne pusti, de bi se od tebe in od tvojiga ljubeznjiviga Sina, kteri mi 43 je po tvoji prošnji dozdaj toliko usmiljenja že skazal, kdaj obernil. O ljuba mati moja! ne pusti, de bi se pogubil. Ali bi mogla pač svojih služabnikov kteriga, ki te serčno ljubi, zlahkama viditi veko- mej pogubljeniga? O Marija! kaj pravi k temu tvoje milo materno serce ? Ali se bom pogubil V Bom, bom se vek omej pogubil, ako tebe zapustim. Ali kako bi mogel tebe zapustiti in pozabiti ljubezni, ki si mi jo skazala? O mati moja! ker si že tolikanj zame storila, dokon¬ čaj svoje delo, pomagaj mi še na¬ dalje. Ali boš storila? Vender, kaj pravim! O Marija, kaj bi zdaj od tebe ne upal, ker te ljubim, in se v tvoje varstvo podam, ki si mi to¬ liko prijaznost skazovala, ko še nate mislil nisim. Stegni tedaj svojo močno roko, in derži me, de se v pekel ne pogreznem, skerbi, 44 de v noben velik greh ne padem, ker le taki me zaniore v večno po¬ gubljenje pahniti. Tri češenamarije. Za fcetertek. Premogočna kraljica nebeška! jest ubogi grešnik povzdignem iz te solzne doline svoje oči, svoj glas in svoje serce k tebi, de bi svoje milostive oči doli name obernila. Glej, o Marija! v kako hudih ne¬ varnostih sim, varuj me, de ne po¬ gubim svoje duše in de ne zgubim svoji ga zveličanja, varuj me, dokler sim in bom še na tem svetu. Svoje zaupanje sim nate postavil; k tebi kličem in zdihujem, de bi kmalo v raj sprejet bil, de bi tam Boga in tebe vekomej ljubil in hvalil. O kdaj se le bo napočil tisti presrečni dan, ko se bom v varnosti pred tvojimi no- 45 gami vidil, in bom ugledal izvoljeno mater Z velita rje v o, ki je tolikanj za moj blagor in mojo srečo sker- bela? Kdaj mi bo dovoljeno, tisto roko poljubiti, ki me je tolikrat po¬ gubljenja otela, in meni nevrednežu tako obilne milosti skazovala. Ob mati moja! bil sim v svojim življenji prav nehvaležen proti tebi 5 tam pa v nebeškim kraljestvu, tam ti ne bom nič več nehvaležen*, tam te bom iz vsih svojih moči skoz vso večnost ljubil, in ti za svojo nehva¬ ležnost z večnim hvaljenjem in če- šenjem povračeval. Hvalim tvo- jiga Boga, ker mi je toliko zaupa¬ nje v presveto kri Jezusa Kristusa in nate, o mati moja! podelil. Res¬ nično, ti mi boš odpušanje mojih grehov sprosila, ti mi boš pomagala voljo božjo spolnovati, in posled¬ njič me boš tudi v nebesa perpe- ljala. To so vsi tvoji služabniki od 46 tebe upali, in nobeden ni bil golj- fan. Prosi Boga zame, de se bo moje zaupanje v tebe vedno mno¬ žilo, in po tem življenji mi pokaži Jezusa, žegnan sad tvoji ga telesa, de ga bom s teboj hvalil in častil vekomej. Amen. Tri češenamarije. Za petek. O Marija! med vsimi stvarmi si nar blažji, nar viši, nar čistejši, nar svetejši. O de bi te vsi ljudje spoznali in ljubili, kakor si vredna! To me veseli, ker vem, de je toliko število zveličanih duhov v nebesih in pravičnih duš na zemlji, ki tvojo dobroto in lepoto neprenehama hva¬ lijo in poveličujejo. Posebno me pa veseli, de te Bog sam bolj ljubi, kakor vse angele in svetnike. Tudi jest ubogi človek te ljubim, pa vse 47 premalo; zato želim veči in goreč¬ ni,si ljubezen do tebe imeti, ktero mi pa sama ti sprositi zamoreš; sprosi mi torej gorečo ljubezen do tebe, zakaj tebe prav ljubiti je go¬ tovo znamnje večniga zveličanja. Sprosi mi ljubezen do tebe, o pre« dobrotljiva mati! Spoznam tudi dobro , koliko hvalo sim dolžan Jezusu tvojimu Sinu, kteri je neskončne hvale in ljubezni vreden; sprosi mi ljubezen do Njega. Saj premoreš vse per Bogu, sprosi mi leto gnado! Ne išem per tebi ne posvetniga blaga, ne časti, ne bogastva, samo to že¬ lim, kar tudi tvoje serce želi, de bi ljubil svojiga Boga. Vem, de ni mogoče, de bi ti take želje za- vergla, zakaj že čutim nagibe v svojim sercu, nagibe svojiga Boga ljubiti. Prosi, o Marija! le prosi zame, dokler nisim per tebi v ne- 48 besih, kjer bora svojiga Boga in tebe preljubeznjivo mater ljubil in vžival vekomej. Tri češerianiarije. Za sabata. O presveta devica! če obilne gnade premišljujem, ki si mi jih sprosila, in pa mojo nehvaležnost, s ktero sim ti jih povračeval, mo¬ ram spoznati, de novih gnad prav nič nisim vreden, vender v tvoje veliko usmiljenje le še upam. O moja mogočna besednica! imej z menoj usmiljenje. Ti deliš med nas vse gnade, ki jih Bog nam ubogim daje, in le zato ti je to¬ liko moč, toliko bogastvo, toliko dobrotljivost dal, de nam na pomoč hitiš. Zveličan želim biti, torej zročim v tvoje roke svojo dušo in svoje zveličanje. V številu tvojih 49 zvestih služabnikov želim biti, ne za verzi me! Vedno išeš revnih, jim pomagati, ne zapusti tedaj revniga grešnika, kteri k tebi perbeži. Go¬ vori zame, tvoj božji Sin bo uslišal tvojo prošnjo. Vzemi me v svojo brambo in dosti mi bo, zakaj če me ti varuješ, mi ne bo nobena reč več strahu delala. Ce me ti varuješ, mi ne bodo strahu delali moji stor¬ jeni grehi, zakaj ti mi boš sprosila odpušenje; ne bodo mi strahu de¬ lali hudobni duhovi, zakaj ti si moč- neji, kakor vse moči peklenske; ne bo mi strahu delal pogled božjiga sodnika, zakaj ena sama beseda, ki jo boš zame govorila, ga bo po¬ tolažila. Zvesta mati! sprosi mi odpu- šenje mojih grehov, zveličausko stanovitnost v dobrim, posebno mi pa zadobi milost, de se bom vedno v tvoje varstvo perporočeval. Ve- 3 50 like so scer te milosti, in nobene nisim zaslužil; ali tebi, o visoka kraljica! je lahko mi jih perdobiti, ker te Bog tako neskončno ljubi, in ker zavolj tega vse per Bogu premo- reš. Prosi tedaj zame Jezusa, reci mu, de sim tvoj varvanec in de si me v svoje varstvo sprejela; to bo zadosti, mi vse milosti pridobiti. Tri češenamarije. Molitve k Materi božji 1. Molitev sv. Efrajma. O preblažena in popolnama ne- omadežana devica, mati mojiga Boga, kraljica svetlosti! ti si či¬ stejši kakor solnčui žarki, častit¬ ljivimi kakor seralini, veličastniši 51 kakor vsi kori nebeški. Ti si pričakovanje patriarhov, zaželenje prerokov, kine aposteljnov, čast marternikov, krona devic, veselje pravičnih. Po tebi, o visoka kra¬ ljica , smo spravo z Bogam do¬ segli, zakaj ti si edina naša ve- solna besednica in srednica per Bogu. Ti si varno zavetje tistim, kterim se je barka razbila. Ti si odkupšina vjetih, vodilo zmotenih, upanje obupljivih. O razsvetli mojo pamet, odpri moje usta, de ozna- nujem hvalo tvojo! Bodi pozdrav¬ ljena mati zveličarjeva, o tolažba, o veselje, o mir! Bodi pozdravljena, o čudo nar veči, ki je kdaj bilo na svetu! Ti nebesa polne ra¬ dosti, ti studenec vsili gnad, po- kri me s p er utami milosti svoje! Usmili se me! Bodi mi češena, ti vir nar slajšiga veselja, mati našiga Gospoda Jezusa Kristusa! čast in 8 * 52 hvala tebi s Sinam vred, in Očetu in svetimu Duhu zdaj in vekomej. Amen. 2 . Molitev sv. Alfonza Ligvorijanskiga. O neomadežana kraljica! ki si Bogu tako draga, ne obračaj svo¬ jih oči od madežev in ran, ki mojo dušo pokrivajo; ozri se milostljivo na me, pomagaj mi! Bog, kteri te bolj ljubi kakor vse stvari, ti nič ne odreče. Tvoja prošnja pri Bogu je dražji kakor vsi zakladi sveta, tvoja prošnja nam doseže nar veči gnade, tvoja prošnja osra¬ moti naše sovražnike, in nam za- dobi zmago zoper vse njih na- padke. O presladka, o ljubeznjiva devica Marija, ozri se milostljivo na rane moje uboge duše, ozri se na to moje serčno in odkrito 53 obtoženje, priporoči me Kristusu Gospodu, ki si ga ti, o presveta devica! rodila, in ne zaverzi proš¬ nje nesrečneža! Usmili se me! Amen. 3 . Molitev sv. Anzelma. O žegnana devica Marija! stori me vredniga, de te častim, in daj mi moč zoper tvoje in moje sovražnike. Dodeli mi, de te po¬ nižno na pomoč kličem in s ser- cam hvalim, ki si vsimu keršanstvu upanje, luč in tolažba. O ti serčna zvezda! o ti sveta korenina, ktere sad je žegnan vekomej! O kra¬ ljica! usmili se mene, in prosi zame, de po tvoji prošnji odpu- šenje svojih grehov dosežem. O sveta božja porodnica, ti prelepa lilija čistosti! spomni se mene per svojim Sinu Jezusu Kristusu. Amen. 54 4 . Molitev sv. Bernarda. O žegnana devica Marija! raz¬ odeni ljudem svojo milost, daj na znanje gnado, ktero si našla pri Bogu. Zadobi po svoji sveti proš¬ nji: milost krivičnim, zdravje bol- nikain, serčnost boječim, tolažbo žalostnim, in pomoč tistim, ki so v nevarnosti. Tudi meni, tvojimu služabniku, ki kličem tvoje pre¬ sladko ime, naj po tebi, o prelju- beznjiva kraljica, gnado dodeli tvoj Sin, naš Gospod in Bog Jezus Kristus, kterimu bodi čast in hv ala vekomej. Amen. 5 . Molitev sv. Atanazija. Poslušaj, presveta devica, naše prošnje in spomni se nas! Raz¬ deljuj nam dari svojiga bogastva, 55 kterih si polna. Gabriel te je po¬ zdravil in te je imenoval polno gnade. Vsi narodi te blagrujejo, vse verste nebeških duhov te bla¬ goslove*, in mi, ki smo še po- zemeljske verste, naj ti tudi re¬ čemo: Cešena, gnade polna, Go¬ spod je s teboj*, prosi za nas, o mati božja, naša gospa in naša kraljica! Amen. 6 . Molitev sv. Anzelma. K tebi zdihujem v hrepenenji, o milostljiva devica Marija! Uči me s kakšnim spoštovanjem naj tebe v misel jemljem, kako naj ti služim, kako naj te ljubim. O de bi moja duša ljubezni tako gorela, de bi poželjivost v meni popol- nama ugasnila! O de bi moči mojiga duha po ljubezni do tebe tako terdne postale, de bi pože- 56 lenje rnojiga mesa popolnama ukro¬ tile! O de bi imel toliko obilnost ljubezni, de bi v čednostih nepre- nehama rastel, se gorečnosti po¬ polnama vnel in vekomej srečin postal! O kraljica! usliši me, ki te prosim, in povernil ti bom, kar sim se per tebi zadolžil. Daj mi, o devica, pomagati, de jest tebe ljubim, in de te tako resnično ljubim, kakor resnično ti mene ljubiš. Daj mi sladko ljubezin, o ljubeznjiva gospa! Ljubi naj te moj um, kakor more, ljubi naj te moje serce, kakor se spodobi 5 ljubi naj te moja duša, kakor k zveli¬ čanju tekne. In v taki ljubezni naj preteče vse moje življenje, de bom vekomej srečin z dušo in s te- lesam. Amen. 57 7 . Molitev sv. Germana. O nebeška kraljica! ti si moja pomočnica, mi dana od samiga Boga. Ti si nebeška rosa, ki ogenj mojiga terpljenja gasi. Ti si luč moje duše, kader jo temota pokrije. Ti si moja moč v sla¬ bostih. Ti si moje bogastvo v revšini. Ti si zdravilo mojih ran. Ti si moja tolažba, kader žalujem. Ti si moje perbežališe, kader me nadloga tare. Ti si moja vod¬ nica na potu tega življenja. Ti si upanje mojiga zveličanja. Oh! usliši tedaj moje prošnje, imej z menoj usmiljenje, kakoršno se spo¬ dobi za mater božjo, ktera ljudi tako neizrečeno ljubi. Zadobi mi, česar prosim, zakaj ti si naša mati in naša pomočnica. Stori, de bom vredin kdaj tistiga veselja dele¬ žni postati, ki ga ti zdaj v nebesih 3 ** 58 vživaš. Oh! stori, de v nebesa pridem. O Marija! ti si mogočna zadosti, grešnike rešiti, in ti ne potrebuješ, de bi se tebi kdo po¬ sebno perporočal , ker si mati božja. O mati božja! pomagaj mi grešniku v življenji in v smerti. Amen. 8 . Molitev sv. Anzelma. O presveta gospa! zavolj tiste gnade, ktero ti je Bog dodelil, de te je tako visoko povzdignil in te prav mogočno naredil, te prosimo, stori, de nas bo obilnost gnade, ki si jo ti zaslužila, tvoje slave deležne storila. Prizadeni si, o usmiljena gospa, de nam tisto blagost dosežeš, zavolj ktere J' e Bog hotel v tvojim telesu člo¬ vek postati. Ne pomišljuj se nam pomagati s svojo priprošnjo. Če 59 boš ti milostljivo svojiga Sina pro¬ sila, te bo hitro uslišal. Zadosti je, de nas ti hočeš zveličane imeti, in ne bomo mogli pogubljeni biti. Priteči nam torej na pomoč, o do¬ brotljiva gospa! in ne glej na šte¬ vilo naših grehov. Misli in pre¬ misli, kako nam je tvoje pomoči treba. Pomagaj nam, in stori nas svoje sreče deležne. Mi se tebi perporočimo, ti naredi, de se ne pogubimo! Amen. 9 . Molitev sv. Alfonza L. Sprejmi me, o moja mati, in nikar me ne zaverzi! Zgubljenih ovčič iskat je prišel Sin božji z nebes na svet, jih zveličati je po¬ stal tvoj Sin, kteri je do zadnje kaplje svojo rešnjo kri prelil. Pla¬ čilo za moje zveličanje je tedaj že dano, moj odrešenik je že prelil 60 svojo kri, ktera zamere odrešiti neizrečeno veliko svetov. Nič din- ziga več ni treba, kakor de se ta prelita kri tudi meni vdeli. In to je ležeče na tebi, o presveta devica! Na tebi je ležeče, vdeliti zaslu- ženje te kervi, komur jo ti vdeliti hočeš. Na tebi je ležeče, zveli¬ čati, kogar ti zveličati hočeš. To- raj, kraljica moja, pomagaj mi! Kraljica moja, zveličaj me! Tebi zapišem dans svojo dušo, ti skerbi, de bo zveličana. O zveličanje ti¬ stih, kteri te kličejo, zveličaj me! Amen. 10. Molitev sv. Alfonza L. O prečista in visoko češena devica Marija! ti veš, kako revin de sim, saj ti je znano, koliko hu- diga se mi grozi, koliko napčnih nagnjenj, koliko slabih navad, ko- 61 liko že nekdaj storjenih grehov tare moje ubogo serce, in de me vse to pelje v večno smert. Ali ti, o Marija! imaš božje zaklade v svojih rokah , ti zamoreš obo- gatiti moje serce in ozdraviti mojo dušo vsili bolezin. 0 moja kra¬ ljica in mati božjih zakladov! naj mi bodo po tebi vse tiste gnade dodeljene, ktere so mi po tvojih mislih nar bolj k pridu in moji duši nar bolj potrebne. Jest se popolnama v tvoje roke izročim, o dobrotljiva devica! in te prosim, stoii me deležniga Kristusovih obljub. Amen. tl. Molitev sv. Alfonza L. O mati presladka, mati Ijubez- njiva! glej, koliko ljudi obdaja tvoje altarje. Vsi te prosijo v svojih potrebah: eden zdravja v 62 kaki bolezni, eden pomoči v nad¬ logah, eden dobre letine, eden s rečni ga konca kake pravde. Mi te pa prosimo gnad, ktere so tvojimu sercu bolj dopadljive. Zadobi nam gnado, de bomo ponižni, de ne bomo na svet navezani, de bomo v voljo božjo vdani. Sprosi nam sveto ljubezin božjo, srečno smert in večno življenje v nebesih. O gospa, stori nas iz grešnikov svet¬ nike, stori ta čudež, ž njim boš več časti pridobila, kakor ko bi ozdravila tavžent slepcov in v živ¬ ljenje obudila tavžent merličev. Stori ta čudež! To upamo od tvoje do¬ brotljivosti, o Marija! Amen. 12. Molitev sv. Ildefonza. O mogočna mati božja! ti per Bogu vse dosežeš, karkoli hočeš imeti, ne odreci mi torej svoje 63 pomoči v moji silni potrebi. Lej, kako sim revin, obložen s silnimi dolgovi! Prosi za me, in nikar se ne naveličaj za me prositi, dokler mi odpušenja mojih grehov ne zadobiš in me ne vidiš v ne¬ besih zveličaniga, in sklenjeniga s tvojim Sinam in s tabo, s tvo¬ jim Sinam kot z mojim Bogam, in s tabo kot z materjo mojiga Boga. Amen. 13 . Molitev *) sv. Bernarda. Svoje oči in svoje roke povzdi¬ gujem k tebi, o nebeška kraljica! Pred tvojim veličastvam pripogi- bujem svoje kolena, ponižujem svojo glavo in molitve polne vročih zdih- Ijejev pošiljam k tebi. O ti, ktera si veličastvo nebeško! oberni svoje presrečne oči z nebeških višav k meni, ki zdihujem v tej dolini *) Moli jo pred spovedjo. 64 solz. Glej, pred strašnim sodni- kam trepetam jest grešnik, in mer njegove ojstre pravice visi nad mojo glavo! Kdo ga bo ustavil? Oh nebeška kraljica! nikogar ni, kteri bi zamogel s svojo roko lo- žej vjeti maševavni met* gospodov, kakor ti božja ljuba, po kteri sim že nekdaj usmiljenje iz rok svo- jiga Boga in Gospoda prejel. O mati usmiljena! odpri tedaj vrata svojiga premiliga serca zdihajo- dm prošnjam Adamoviga otroka. Iz vsih svojih moči hitim pod tvoj sveti plajš, de bi me varovala jeze božje. O gospa! k tebi jokajo moje od, k tebi zdihuje moje serce, de bi ti jezo mojiga Go¬ spoda potolažila in mi milost do¬ segla. Amen. 65 14 . Molitev sv. Petra Damiana. Sveta mati božja! spomni se nas in pomagaj nam, ki te kličemo na pomoč. Saj ti je dobro znano, v kakošni nevarnosti trepetamo. Tebi je znano, v kakošnim rev¬ nim stanu so tvoji služabniki. Ne spodobi se, de bi taka gospa, ka¬ kor si ti, take revšine pozabila, kakor je naša. Spomni se nas, ti, ki si silno mogočna, zakaj vsi- gamogočni Gospod te je mogočno storil v nebesih in na zemlji. Tebi ni nobena reč nemogoča. Ti za- moreš še clo obupne z upam nav ¬ dati, in storiti, de so zveličani. Pa bolj ko si mogočna, bolj si usmiljena. Spomni se toraj nas, o Marija, mati usmiljeniga Boga! Amen. 66 15 . Molitev sv. Bernarda. Ti zamoreš nar bolj govoriti k sercu našiga Gospoda Jezusa, o preblaga devica, ktera porivaš v neizmerni slavi svojiga božjiga Sina in njegovo presveto obličje z neskončnim veseljem gledaš. Govori tedaj, o gospa! tvoj Sin posluša, in kar boš prosila, ti bo dal. Na tvojo prošnjo naj se v duhu ponovimo, de bomo spre¬ jeti v družbo božjih svetnikov, in de ondi, kjer je samo veselje, veselo pesem pojemo, in v ved- nim veselji neprenehano hvalo da¬ jemo Jezusu in tebi njegovi materi. Gosta megla naj zgine spred naših oči, de bomo z nebeškim obličjem slavo našiga Gospoda gle¬ dali v nebeškim kraljestvu. To naj nam dodeli na tvojo prošnjo, 67 o Marija! Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Bog in Gospod, kteriga hva¬ limo, častimo, zahvaljujemo in mo¬ limo zdaj in vekomej. Amen. 16 . Molitev sv. Andreja Jeruzalemskiga. Bodi češena, o Marija, ti sveto prebivališe kralja nebes in zemlje! Ti si resnično žegnana, ker si bila med vsimi ženami sama vredna biti mati svojiga stvarnika. Vsi na¬ rodi te imenujejo srečno. Ves svet se v te ozira kakor v sedež mi¬ losti za vse narode. Prosimo te torej, o sveta devica Marija! stoj nam pri Bogu s svojo prošnjo na strani. Tvoja prošnja dela, de nam Bog milostljivo grehe odpuša; tvoja prošnja zaderžuje naše so¬ vražnike in podira njih prizadetja; tvoja prošnja nam pomaga pobožno živeti in srečno umreti. Tvoja 68 prošnja nam je ljubši in jo višje cenimo kakor vse zaklade tega sveta. Ako se tvoji prošnji per- poročam in v tebe zaupam, o Ma¬ rija, bom gotovo zveličan. Stori, stori, de v tebe upam! Amen. 17 . Molitev sv. Janeza Damascena. Pozdravljam te, o Marija! ti si upanje kristjanov, sprejmi proš¬ njo grešnika, ki te priserčno ljubi, te posebno časti in v tebe vse upanje zveličanja stavi. Po tebi upam doseči večno življenje. Ti si gotova zastava mojiga zveli¬ čanja. Ti me toraj v milost svo- jiga Sina nazaj postavi. Reši me teže mojih grehov, razženi temo mojiga duha, zateri posvetne že¬ lje mojiga serca, premagaj skuš¬ njave mojih sovražnikov, in vižaj moje življenje tako, de bom za- 69 mogel s tvojo pomočjo in pod tvo¬ jim varstvam večno nebeško zve¬ ličanje doseči. Amen. 18 . Molitev sv. Ataaazija. O Marija, ti presveta kraljica in gospa, ti prava mati življenja! nagni svoje ušesa k našim proš¬ njam in ne pozabi svojiga ljudstva. Spomni se, de smo iz hiše tvo- jiga Očeta in iz tvojiga rodu, in bodi naša mogočna pomočnica. Daj nam za slabo hvalo, ktero ti skazujemo, velike darove iz obil¬ nosti svojih zakladov. Stori, de bo zvedel ves svet, de si ti vsim, kteri pri tebi pomoči išejo, mo¬ gočna pomočnica, de jim na strani stojiš v njih potrebah, de jih va¬ luješ v nevarnostih, de jih rešuješ v stiskah in tolažiš v terpljenji. Bodi , o mati usmiljena! naše 70 upanje v življenji in naše zana¬ šanje v smerti. Amen. 19 . Molitev *) sv. Bonaventura. Nebo in zemlja sta polna tvo¬ jih dobrot, o presladka mati! Ti na¬ stavljaš povsod zanjke milosti, de ti ne moremo uiti, temuč se ti moramo udati. O preljuba mati Jezusova! resnično neskončno usmiljena gospa si vsim, zakaj vsi narodi, kteri kličejo tvoje ime, so po tebi blagor dosegli. Za- toraj se veselimo tvojiga usmi¬ ljenja in kličemo k tebi iz celiga serca: Pomagaj nam, o milosti polna devica, de po tebi zadobimo sad večniga življenja, de po tebi vživamo presladki sad tvojiga te¬ lesa, Jezusa, kteri z Očetam in svetim Duham živi in kraljuje ve- komej. Amen. *) Moli jo pred sv, obhajilom. 71 20 . Molitev *) sv. Alojzja. Sveta devica Marija, moja vod¬ nica, moja kraljica! Glej, jest se obernem k tvojimu milimu sercu in zročim svojo dušo in svoje telo v tvojo skerb in v tvojo posebno brambo, de bodo vse moje dela po tvoji volji storjene in tvojimu božjimu Sinu dopadljive. Tebi naj bo perporočeno vse moje življenje in tudi moja smert! Tebi zaupam in v tvoje roke položim vse svoje upanje! Amen. 21 Molitev sv. Bernarda. O sveta devica, ti visoko že- gnana vsili devic! ti si čast vsiga človeškiga rodu in mati Zveličarja vsili narodov. Tvoje zasluženje nima konca, in tvoja oblast čez vse *) Moli jo po sv. obhajilu. 72 božje stvari je brez kraja. Ti si božja mati, gospa celiga sveta in nebeška kraljica! Ti si kine svete cerkve in delivka vsili milost! Ti si podoba pravičnih, tolažba spokor¬ nih in začetek našiga veselja! Ti si veselje svetiga raja, vrata ne¬ beške, čast svojiga Boga! Pro¬ simo te toraj, o dobrotljiva mati! nadomestuj našo slabost, izgovarjaj našo prederznost, sprejemaj milo- stivo našo službo, blagoslovi naše prižadevanje, de bomo, ker tvojiga Sina tukaj na zemlji ljubimo in ča¬ stimo, njemu tudi celo večnost čast in hvalo skazovali. To nam do- sezi, o prečastita kraljica! po svoji mogočni priprošnji. Amen. 22 . Molitev sv. Petra Damiana. Sveta Marija, mati božja! pridi na pomoč tem, kteri te pomoči 73 prosijo. Ti, o ljubeznjiva gospa! si vsa dobrotljiva, in s tako lju¬ beznijo nas ljubiš, ktera ne more nikakor premagana biti. Ti dru- ziga ne želiš, kakor vsim ubogim pomagati in svojo milost vedno nad nje razlivati, in kolikor več spokornik s tvojo pomočjo odpu- šenje in po odpušenji večno zve¬ ličanje doseže, toliko veči je tvoje ljubeznjivo veselje. O ti! ki se spreobernjenih grešnikov neizre¬ čeno veseliš, potolaži serd našiga Boga, ki je že namenjen nas kaz¬ novati, zakaj tvoj Sin te hoče s tem častiti, de ti nič ne od¬ reče, česarkoli ga prosiš. Prosi tedaj za nas, de bomo zamogli v nebesa priti. Amen. 4 74 23 . Molitev sv. Alfonza L. O Mati božja! o moja kraljica! kakor se berač poln ran in gnju- sobe bliža pred imenitno kraljico; tako se bližam jest pred tebe, ki si kraljica nebes in zemlje. Oberni z visociga sedeža, na kterim kra¬ ljuješ, svoje milostljive oči v mene uboziga grešnika. Bog te je sto¬ ril tako bogato, de ubogim poma¬ gaš, in te je postavil kraljico mi¬ losti, de revnim grešnikam na po¬ moč hodiš. Ozri se v mene, in ne zapusti me, dokler me iz grešnika ne spreoberneš v svetiga. Tvoj sim, zveličaj me, o Marija! Vzemi me za svojiga, in skerbi za me, de me zveličaš. Nič več nočem biti svoj, ampak tebi se udam, de me zveli¬ čaš. Če sim ti dozdaj tako slabo služil, ker sim toliko lepih perlož- nost tebe častiti v nemar pustil, se 75 hočem zanaprej s tvojimi nar bolj gorečimi in zvestimi služabniki skleniti, in tebe častiti, o moja pre- ljubeznjiva kraljica! Amen. 24 . Molitev sv. Alfonza L. O neomadežana in blagoslov¬ ljena devica! vedno hvalim Gospod Boga, de mi je dal tebe spoznati in zvediti srednico, po kteri zamorem gnade zadobiti in zveličati se. Srednica med Bogam in med nami si ti, o visoka mati božja! Ti klju- čarica božjih zakladov me zamoreš bolniga ozdraviti in uboziga obo¬ gatiti. Ti me zamoreš zveličati. Ti si upanje vsili in tudi upanje moje. Prosi za me, o pre¬ sveta devica! tvoje prošnje niso nikoli neuslišane, ker so prošnje matere pred sinam, kteriga veseli vse storiti, česar ga ti prosiš, de bi 4 m 76 te s tem bolj častil in svojo veliko ljubezen do tebe skazal. Gospa moja! jest v tebe terdno zaupam, ti pa stori, de bom zveličan. Amen. 25 . Molitev sv. Tomaža Akvinskiga. O sveta in sladka devica Marija, milosti polna! tvoji dobrotljivosti perporočam svojo dušo in svoje telo, svoje misli in svoje djanja, svojo revšino in svojo žalost, svoje živ¬ ljenje in svojo smert. O moja go¬ spa! pomagaj mi in podpiraj me zoper zalezovanje mojih sovražni¬ kov. Sprosi mi pravo in gorečo ljubezen, s ktero naj ljubim iz vsiga svojiga serca tvojiga ljubiga Sina in Gospoda našiga Jezusa Kri¬ stusa, za njim pa naj ljubim tebe čez vse druge stvari. O moja kra¬ ljica in mati! uterduj me v tej lju¬ bezni noter do smerti, po kteri me 77 ti v kraljestvo večne ljubezni, v domačijo izvoljenih božjih pelji. Amen. 2G. Molitev sv. Guilijelma. O mati božja! jest k tebi bežim in te prosim , de me ne zaveržeš, temuč de me dobrotljivo sprejmeš in mi pomagaš. In tega od tebe tudi zvesto pričakujem, ker si mati mi¬ losti. O mati milosti! nikoli te moji grehi ne bodo mogli zaderžati, de bi svojiga opravila milosti ne spolnila, po kterim si srednica miru, edino upanje in nar varniši pribe- žališe ubogih grešnikov. Nikoli se ne bo zgodilo, de bi ti mati božja, ktera si v zveličanje celiga sveta začetnika milosti rodila, svojo mi¬ lost komu odpovedala, kteri k tebi pribeži. Tvoje opravilo je mir de¬ liti med Bogam in med ljudmi. Naj 78 mi toraj tvoja neskončna milost na pomoč pride! Amen. 27 . Molitev sv. Lndovika Blozja. Bodi pozdravljena, o prebla- žena mati božja, presladka gospa, ktere spomin moje serce z veli¬ kim veseljem obhaja! Tebi daje Jezus tako čast, de vse prejmeš, česar prosiš, de se ti vse zgodi, česar želiš. Tebi so zakladi nebeš- kiga kraljestva sporočeni. Usmili se me tedaj, ker sim velik revež, in stori, o premila mati, de bom tistim prištet, ktere kot svoje otroke ljubiš in učiš, vodiš in varuješ. O Marija! ti si in vedno ostaneš, za Bogam moje nar veči zaupa¬ nje in presladka tolažba moje duše. Pridi mi naproti, ki k tebi milo zdihujem, stoj mi na strani, ki se na te terdno zanašam, in pomagaj 79 mi, ki v tebe priserčno zaupam. Vodi in varuj me vse ure in tre¬ nutke moji ga življenja, o moja hramba in moja pomoč. Amen. 28 . Molitev sv. Jordana. Vleci me za sabo, o devica! de bom tekel za duham tvojih di¬ šav. Tvoj duh, o Marija, je slajši ko med, tvoja ljubezen žlahtniši kakor zlato in dragi biseri. O naj občuti moja duša sladkost ljubezni tvoje in naj ti vedno čast skazuje, ker si ti, o Marija! za Bogam moja edina tolažba. O gospa! usmili se moje duše, ktera k tebi zdihuje, ozri se na njo in hiti ji k pomoči. Daj mi gnado, de se zmiraj v tebi veselim, potem rev¬ nim življenji pa v tvoji časti tvoje obličje gledam. Kakor otrok hiti v naročje svoje matere, tako zdi- 80 huje moja duša po tebi. O mati usmiljenja! nikar me ne zaverzi, ternuč vleci me, zakaj mene za- deržuje teža mojih grehov, in hu¬ doba mojih sovražnikov. Vleci me za sabo, o devica, de bom tekel za duham tvojih dišav. Amen. •> 0 . Molitev sv. Alfonza L. O moja ljuba mati Marija! za zveličanje moje duše si toliko solz pretočila. Tz globočine svojiga serca te prosim, zadobi mi po svo¬ jim zasluženji to gnado, de se serčno svojih grehov kesam, res¬ nično poboljšam in terpljenje tvo- jiga Sina in tvoje bolečine v svo¬ jim sercu občutim, de se po tvojim zgledu vsim stvarem odpovem in se popolnama Bogu in tebi po¬ svetim. O presveta gospa! tebi posvetim svoj um, de bom vedno 81 mislil na ljubezen, ktero zaslužiš; tebi posvetim svoj jezik, de te hvalim 5 tebi posvetim svoje serce, de te ljubim. Od dans zanaprej hočem tvoj služabnik biti. O kra¬ ljica sveta! vzemi me za svojiga služabnika in zadosti mi bo. Amen. 30 . Molitev sv. Efrajma. Presveta devica, božja porod¬ nica! ozri se doli na me, ki sim poln madežev na duši in na telesu. Očisti moje serce; spravi na pravo pot moje razujzdane in nespametne misli 5 ukroti moje počutke; reši me sužnosti grehov, de rešen grehov tebe hvaležno častim, tebe, ki si prava mati prave luči, ki si milost¬ ljiva mati in devica. O milostljiva devica! odpodi od mene vse moje sovražnike, posebno pa podpiraj 4 * 6 * 82 mojo dušo zadnje trenutke moji ga življenja. Odženi od mene tacaš vse zapeljave hudobnih duhov in sprosi mi, de strašni sodnji dan pekla otet deležnik kraljestva tvoji ga Sina postanem, kterimu bodi z Bogam Očetam in svetim Duham čast in hvala vekomej. Amen. 31 . Molitev sv. Alfonza L. O žegnana devica Marija! vem, de si za vsigamogočnim Bogam naše varstvo in naša bramba, in meni je znano, de nam vselej gotovo po¬ magaš, o mati mojiga Boga! Kdo je kdaj na te zaupal, in je bil osra- moten ? Ali kdo te je kdaj k po¬ moči klical, in je bil zapušen ? Še nikoli se to zgodilo ni. Jest bi bil pervi, kteriga bi ta nesreča za¬ dela. In kaj ne, usmiljena mati usmiljeniga Boga, de tudi mene 83 zapustila ne boš? Sprejmi me in pomagaj mi, o moja mogočna var- hinja! Od vsili strani s sovraž¬ niki obdan, ki po moji duši strežejo, k tebi pritečem in se skrijem pod tvoj sveti plajš. Varuj me, o moja kraljica, varuj in reši me! O Ma¬ rija, ti zveličanje vsih, ki te k po¬ moči kličejo, ti me brani, ti me reši, ti me zveličaj! Amen. 84 Molitve sv. roženkranca (Glej praznik roženkranske matere božje v II. raz¬ delku teh bukev.) Veseli del sv. roženkranca. 1 . Premišljevanje. (Glej praznik Mariiniga oznanjenja v II. razdelku teh hukev.) Z d i h Ij e j i. O Marija prosimo te: De tebe svojo duhovno mater spoznamo, De tebe zvesto častimo; De gnade, ktere si polna, vredni po¬ stanemo , De smo zdaj in vekomej deležni tvo- jiga skrivnostniga sadu. Oče naš . . . Deset češenamarij s per- stavkam ..kteriga si devica od sv. Duha spočela^. Čast bodi Bogu Očetu . . . 85 2 . Premišljevanje, Marija, noseča žegna vsili žegnov, je iz ljubezni obiskala Elizabeto, ktero je s svojini p ozdravljenjem blagoslovila, in Elizabeta je bila napolnjena s svetim Du¬ ham na Mariino pozdravljenje, je veliciga veselja zavpila in Marijo blagrovala rekoč: Zegnana si med ženami, in žegnan je sad tvojiga telesa, Jezus, kteri je po tvojim pozdravljenji dete v mojim telesu izvirniga greha očistil in v otroka božjiga posvetil, zato je dete v mojim telesu od veliciga veselja poskočilo: in iz tega čudovitiga gibanja svojiga otroka in po razodenji sve- tiga Duha spoznam, de si ti mati mojiga Gospoda, odrešenika in zveličarja vsiga sveta, Z di h Ij e j i. O Marija! prosimo te: De za nas in za vse naše neprenehama skerbiš, De nas zapušene obišeš, De nas revne blagosloviš. De storiš, de nas Jezus grehov očisti in v otroke božje posveti. 86 Oče naš • . • Deset češenamarij s per- stavkam ,.kteriga si devica v obisko¬ vanji Elizabete nosila. “ Čast bodi... 3 . Premišljevanje. (Glej praznik Mariiniga oznanjenja v II. razdelku teh bukev.) Z di h Ij e j i. O Marija! prosimo te: De se v tebi in po tebi duhovno pre¬ rodimo , De vedno po duhovno živimo, De bomo v kraljestvo božjih otrok sprejeti, De bomo za vse veke živini udam Je¬ zusa Kristusa prišteti. Oče naš . . . Deset češenamarij s per- stavkam „kteriga si devica rodila. 4 * Čast bodi . . . * 4 . Premišljevanj e. (Glej praznik Mariiniga očiševanja v II. razdelku teh bukev.) 87 Z d ih Ij e j i. O Marija! prosimo te: De nam zavolj ljubezni tvojiga daro- vaniga Sina pomagaš, De nas iz nevarnosti izpelješ in rešiš, De nas pravične, vnete in čiste storiš, De nas po zgledu svojiga Sina Vsi- gamogočnimu daruješ. Oče naš . . . Deset češenamarij s per- stavkam „kteriga si devica v tem- pelnu darovala . 44 Čast bodi . . . a. Premišljevanje. Maidja, ki je bila telesno pričujočnost Jezusovo zgubila, desiravno je svojo ma¬ terno prijaznost in ljubezen do Njega vedno popolnama ohranila, je na vso moč žalo¬ vala in po svojim Sinu Jezusu hrepenela, de bi ga najdla. Zavolj serčniga hrepe¬ nenja po svojim Sinu je klicala: „Obhodila bom mesto, po tergih in ulicah ga bom iskala, kteriga moja duša ljubi; vprašala bom čuvaje mesta, ali ste ga vidili, kteriga ljubi moja duša? Pokaži mi, moj ljubi! svoje obličje, daj slišati svoj glas v mojih 88 ušesih , ker tvoj glas je sladek in tvoje obličje lepo.* In ko ga je v tempelnn naj- dla, je polna ljubeznjiviga veselja zaklicala: „Sin! kaj si mi to storil, de sim te s to¬ liko britkostjo iskala? Uderžala te bom zdaj, in te ne bom spustila vekomej ne. ft Z d i h Ij e j i. O Marija! pomagaj nam: De greh, zavojj kteriga smo Jezusa zgubili, britko obžalujemo, De greh, in vse kar v greh vleče, za¬ pustimo in Jezusa skerbno i šeni o, De k Jezusu srečno in gotovo pridemo. De Jezusa po tvojim zgledu najdemo in per njem vekomej ostanemo. Oče nas . . . Deset češenamarij s per- stavkam „kteriga si devica v teni’ pelnu našla. 4 ‘ Čast bodi . . . Žalostni del sv. roženkranca. i. Premišljevanje. Ko je bil Jezus veliki četertek zvečer na oljsko goro peršel, je nezapopadljive te¬ žave, britkosti in grenkosti terpel po svoji 89 človeški natori, ktera je bila, ker se je radovoljno Očetovi volji podvergel, brez vse tolažbe svoje božje natore in Očetove ljubezni. On je namreč vse grehe od začetka do konca časov storjene pred seboj vidil, gnjusobo vsih satanskih in človeških hudobij odkrito pred seboj imel, in število tolikanj pogubljenih, za ktere bo njegova rešnja kri zastonj pre¬ lita, natanko vedil. Zatega voljo ga je strašna groza obsula, ko je gnjusobo raz- djanja. pred seboj vidil. Njegovi udje so se silnih grenkost šibili in tresli, njegove kolena so se velikih težav perpogibale, žile so se kerčile, njegovo obličje je po¬ stalo bledo in je upadlo, oči so se uderle, serce je velikih britkost počiti hotlo, dušne moči so oslabele, njegova cela človeška natora je bila s straliam navdana. V svo¬ jih velikih težavah je odrešenik pogledo¬ val zdaj proti nebu, zdaj na zemljo; je tudi v svojih brhkostih z milimi očmi pogledo¬ val svoje učence, kakor umirajoč oče svoje otroke, de bi za njega, ki se v ne¬ skončnih težavah znajde, prosili. Ko so težave žmirej veči in britkejši perhajale, je odrešenik v svoji duši zapušen, kakor 90 de bi ne bil nebeški Oče z njim sklenjen, proti nebu zdihovati in nebeškiga Očeta prositi začel, rekoč: „Oče! odvzemi mi grenko terpljenje, vender ne moja človeška, ampak tvoja božja volja naj se zgodi." Potem je šel k učencam in jih je za božjo voljo prosil, de naj molijo in nebeškiga Očeta za njega prosijo. Sel je potem spet na svoje mesto, v neko jamo , ki je bila z gnjusobo in strahoto napolnjena, je po¬ kleknil , in zdihovaje Očeta v nebe¬ sih pomoči prosil, rekoč: „Oče, moj lju- beznjivi Oče! tebi je vse mogoče; naj gre tedaj od mene britko terpljenje, vender ne kakor jest hočem, ampak le tako, kakor ti hočeš, naj se zgodi." Spet je potem vstal, je šel k učencam, in jim je rekel: „Cujte in molite, de se ne bote spodtikali nad mojim strašnim terpljenjem, in prosite nebeškiga Očeta zame, ki se v smertnih brh¬ kostih in težavah znajdem." Spet jih je za¬ pustil, je šel nazaj, in je k nebeškimu Očetu zdihoval in ga prosil, rekoč: „Oče! moj lju- beznjivi nebeški Oče! poglej me v strašnih stiskah, brhkostih in težavah, in pomagaj svojimu edinorojenimu Sinu, ki tako strašno terpi. Naj te gine, ljubeznjivi Oče! strašno 91 terpljenje tvojiga Sina, in pomagaj mu. Oče! moj Ijubeznjivi nebeški Oče! tebi je vse mogoče, tedaj tudi zamoreš moje ter¬ pljenje odvzeti ali polajšati; če pa ni dru- gači, kakor de moram strašno britkost terpljenja piti, naj se zgodi tvoja sveta voljah Nebeški Oče pa ni odvzel, ne po- lajšal svojimu Sinu strašniga terpljenja, in scer zatega voljo ne, de bi ti spoznal, kako grozoviten je greli in pekel, kako velike vrednosti človeška duša in nebeška dobrota, in kako neskončna ljubezen Božja. Ko Jezusu terpljenje nič polajšano ni bilo, in je skoz tri urelezmirej strašneji perhajalo, se je tako velika britkost njegoviga serca lotila, de je potil kri, ktera je iz njego¬ viga presvetiga telesa na zemljo kapala. In skoz to je Jezus tako oslabel, de mu je bilo kar umreti. Pa lo terpljenje, desi- ravno je bilo neskončno, vender ni bilo zadosti, temuč kelih britkosti in grenkosti, kteriga je odrešenik piti začel, je mogel popolnama izpiti, in tega je še le na gori mertvaških glav na lesu križa popolnama izpil. De je bil tedaj odrešenik še v stanu naprej terpeti, priti na goro Kalvarjo, in tam na lesu križa kelih terpljenja popol- 92 nama izpiti, je nebeški Oče poslal svojiga angela, kteri je Jezusu v strašnih težavah inbritkostih sad njegoviga terpljenja kazal in ga tako poterdil, de na oljski gori umeri ni. Ob duša keršanska! poglej na oljsko goro z duhovnimi očmi, tam boš vidila od¬ rešenika sveta, ki ga bleda pa kervava luna milo obsija, in on zavolj človeških hudobij zdihuje in kervav pot poti. Tam boš slišala Jezusa, ki„proti tebi zdihovaje kliče: r Poglej me, ki so mi tvoje hudo¬ bije tako brilke serčne rane vsekale, de moram britkiga terpljenja kri potiti. Vsi tvoji grehi so strašni meči, ki so mi vse¬ kali britke rane, iz kterih rešnja kri teče! — 'Adi h tj e j i. O Marija! pomagaj nam: De hudobijo greha premišljujemo. De se pekla varujemo, De veliko vrednost svoje duše spo¬ znavamo. De si za nebeško kraljestvo prizadevamo. Oče naš . . . Deset češenamarij s per- stavkam ..kteri je za nas kervav pot potil." Čast bodi Bogu Očetu . . . 93 2. Preinišlj evanje. Ko je bil Jezus v svojim terplje- nji na oljski gori od angela poterjen, se mu je perbližala truma sovražnikov, kteri so ga v tihi nori zgrabili in zvezali, ga kot nar večiga razbojnika od oblastnika do oblastnika vlekli, ga zasramovali, mu v obraz pljuvali, mu jih za uho dajali, mu oči zakrivali in ga v obraz bili in re¬ kli: Ti krivi mesija! prerokuj nam, kdo te je udaril? In še več hudiga so počeli v v Rajfovi ječi. Potem so ga vojšaki ua Pilatovim dvoriši slekli, ga k stebru pervezali in začeli neusmiljeno bičati. Sveti Hieronim pravi, de je bilo šest tistih grozovitnih tolovajev, ki so Kristusa bi¬ čali. Dva sta namreč bila s ternjevimi šibami, dva s terdimi v vozale spletenimi vervmi, in dva z železnimi ketnami’, ktere so bile na vsili straneh ojstrim mečem enako zbrušene. Tisti strašni tolovaji, ki so bili podkupljeni in vinjeni, in brez vsiga človeškiga sočutja in zavolj svoje grozo- vitnosti bolj zverini kakor človeku podobni, Jezusa per nogah začeli bičati in bo 94 ga naprej po životu proti glavi neusmiljeno terpinčili, de so vidili, ali je Kristus na vsili krajih života ranjen, ali ne. Ko sla se perva dva tolovaja že utrudila, sta per- stopila druga dva s terdimi v vozale sple¬ tenimi vervmi, in sta Jezusa, kteri člo¬ veške podobe že nič več ni imel, tako ne¬ usmiljeno in strašno tolkla in ga tako raztolkla, de je bila na truplu prav za prav ena sama rana. Terpeči Jezus se je ve¬ likih bolečin tresel, je povzdigoval svoje oči proti nebu, in je daroval nebeškimu Očetu strašne bolečine, britke rane in svojo rešnjo kri. Pa desiravno so bile Jezusove bolečine neizrečene, sta vender še poslednja dva tolovaja perstopila z železnimi ketnami, ktere so bile na vsili straneh kakor ojstri meči zbrušene. In s tem orodjem sta to¬ lovaja Jezusovo sveto telo popolnama raz- djala. Zakaj kolikorkrat sta tolovaja s ket- nami po truplu vdarila, se je železje vse¬ lej v truplo zapičilo, in ko sta železje zo¬ pet k sebi potegnila, se je meso prerezalo. Z grozovitnimi vdarki, ki so se na deleč slišali, sta tolovaja Jezusu skorej vse žile pretergala in vse kosti razbila. Ko so tolovaji s satansko grozovitnostjo Jezusa 95 terpinčili, je eden zmed pričujočih mahnil z mečem po stebru, h kterimu je bil Jezus pervezan, in je presekal vervi, de je Je¬ zus na tla padel. Ali še takrat, ko je v kervi na tleh ležal in britko zdihoval, so ga zasramovali, neusmiljeno tolkli in mar- trali. Oh! Jezusovo bičanje, ki- je okoli tri četerti ure terpelo, je bilo tako grozo¬ vitim, de sta zemlja in nebo nad njim stermela in angeli nebeški trepetali. Pa li kristjan, ki od tega praviti slišiš, se zavzel in Jezusa neusmiljeno razbičaniga miloval ne boš, ker je Kristus Jezus za- volj tebe razbičan in raztolčen bil? Z d ih Ij e j i. O Marija! pomagaj nam: De se Boga žaliti bojimo, De na pot pokore pridemo, De vredno pokoro delamo, De stariga človeka popolnama slečemo in noviga v pravičnosti in svetosti oblečemo. Oče naš . . . Deset češenamarij s per- stavkam „kteri je za nas bičan bil.“ Čast bodi Bogu Očetu . . . 96 3 , P r e m i š 1 j e v a n j e. Judovskim tolovajem, kterili serca je bil hudobni duh z grozovitnpstjo navdihnil, je bilo v misel peršlo, Jezusa, kteri je bil že popolnama razbičau, s ternjem kro¬ nati. Od hudobniga duha navdihnjeni so tedaj eni zmed vojšakov šli in so nabrali ternja, iz kteriga so grozovitno krono za Jezusa spleli. Ternje tiste sorte je bilo tako terdo in bodeče, de je kost prederlo in vse, česar se je dotaknilo, strupeno ra¬ nilo. In iz tistiga strupeniga in bodečiga ternja, ktero je bilo nar bolj bodeče zmed vsili ternjevih verst, so judovski tolovaji grozovitno krono spleli. l)e je pa prav grozovitna bila, so se takrat, kadar so jo pleli, zmišljevali, kako bi jo bolj grozo¬ vitno naredili. Spleli so jo tedaj široko in visiko, de je celo glavo pokrila, in bo¬ deče ternje je večidel notri proti glavi mo¬ lelo, de je vso glavo ranilo. In tisto gro¬ zovitno ternjevo krono so vojšaki Jezusu na glavo djali in jo s kolini pertiskali, de je bodeče ternje prederlo teme, čelo in senca, in se na vsili krajih globoko v glava 97 zapičilo, tako de je iz vsih strani glave kri perhajala, in po celim obličji — po ušesih, po ustih in po bradi doli kapala. Dalje so judovski tolovaji v Jezusa plju¬ vali, mu jih za uho dajali, mu terst iz roke jemali in ga tolkli po glavi, se mu ukla¬ njali in ga zasramovali, rekoč: Zdrav bodi kralj judovski! Okoli pol ure so tolovaji Jezusa tako terpinčili, de je Pilata laka groza sprehajala, de je očitno izrekel: „Ako je hudobni duh tako grozoviten, ka¬ kor judje, se pač ne more per njem pre¬ bivati. “ Pridite in poglejte, duše keršanske! v Jeruzalemsko mesto, tam bote zagledale Boga - človeka, gospoda nebes in zemlje, svojiga odrešenika, kteri je ves kervav in razbit, v glavo ima dernjevo krono zasa¬ jeno, v svoji roki derži terst, in v veliko (»sramotenje je s škerlatastim plajšem oger- njen. Pridite in poglejte, duše keršanske! kralja nebes in zemlje s ternjevo krono, s krono zaničevanj in bolečin, s ktero ga je slepo judovsko ljudstvo kronalo in raz- djalo zavolj grehov sveta. 5 98 d ih l je j i. O Marija! pomagaj nam: De bi se vsimu posvetnimu in pregreš¬ nimi! veselju odpovedali, De bi zanaprej vedno v strahu božjim živeli, De bi se zanaprej vsih slabih perložnost prav skerbno varovati zamegli, De bi svojo hudo natoro vkrotili in božji sveti postavi podvergli. Oče naš . . . Deset eešenainarij s per- stavkam „kteri je za nas s ternjem kronan bil.“ Čast bodi . . . 4 . Premišljevanj e. Ko je bil razbičani in s ternjem kro¬ nani Jezus veliki petek zjutrej k smerti na križi obsojen, je premišljevaje človeške hudobije, zavolj kterih je terpel in k smerti obsojen bil, zdihoval rekoč: „Poglej duša keršanska! kaj za te terpim, in pomisli do¬ bro, v kako neizrečenih brhkostih zdihu¬ jem. Ako bi z očmi gledati zamogla moje žalostno in otožno serce, bi bilo nemogoče, de bi se ti ne smilil. Od verta Gecemana 99 do tukaj me neusmiljeni sovražniki ob¬ dajajo, in neizrečene britkosti so me tako spremenile, cle uisim skorej človeku podo¬ ben. Ali, v neizrečenih britkostih zdihu¬ jem in trepetam! Vse to pa terpim zavolj tebe, ker si mi ti vsekala grozovite dušne in telesne rane, ktere me zlo bole. Glej, vsi tvoji smertni grehi, ktere si že storila in jih boš še v prihodnjič dopernesla, so strašni ojstri meči, s kterimi moje serce neusmiljeno sekaš in britko raniš. Neči- merne sladnosti, kterih išeš v grehih, mi britkosti tako množijo in grenijo, de pod njih težo in velikostjo medlim. In tvoje hudobije so me tudi neusmiljeno v smert obsodile, v tako strašno in grozovitno smert, de se mora od velike groze zemlja tresti, skalovje razpočiti in soince otemniti. Po¬ glej torej, ljuba duša! kaj si mi s svojimi grehi storila, in nehaj vender enkrat svoje hudobije dopernašati.' - Potem so j udje napravili grozoviten križ, kteri je bil petnajst čevljev dolg in osem čevljev širok, in od kteriga eni pra- vijo, de je bil iz hrastoviga, drugi pa, de je bil iz oliviniga lesa. Kadar je bil križ 5 » 100 perpravljen in drugo orodje, s kterim je imel Jezus križan biti, so judovski tolovaji Jezusu škerlatast plajš slekli, ga v njegove oblačila oblekli, in ga z dru¬ gima dvema razbojnikama iz Pilatove hiše vsiga razbitiga in s ternjevo krono kro- naniga k mestnim vratam peljali, kjer je bil težki križ za njega perpravljen; in Je¬ zus je milo zdihoval: „Oh! derhal hudobnih me je obdala, me zapljuvala, razbičala, razbila in strašno ranila, je grozovitim krono splela in mi jo neusmiljeno na glavo nabila; ino zdaj me vleče kakor nar večiga razbojnika k strašnimu križu, kterijezame perpravljen, de ga bom nesel na goro Kal- varjo, in tam gori bom na lesu križa strašno in grozovitno umeri. O sveti križ, poči- vališe mojiga bolniga trupla! tebe sim vselej ljubil in po tebi hrepenel, in za- volj tebe sim z nebes doli na svet peršel, de bi na tebi človeški rod odrešil. Desi- ravno si zoperin in grenak, te vender serčno želim na svoje rame vzeti in te nesti na goro Kalvarjo; desiravno te vsi ljudje zaničujejo, te vender jest z ve¬ seljem objamem, na svoje rame denem in nesti hočem , de ljudem pot v življenje 101 perpravim. Poglej, o človek! kako ve¬ liko težo vzamem na svoje rame, ta teža so pa grehi celiga sveta, tedaj tudi tvoji grehi. Oh, glej človek! tvoje grehe sim vzel na svoje rame, kteri me tako močno tlačijo, de moram od velikih težav skorej umreti. “ Ko je Jezus križ na svoje rame vzel in šel proti gori Kalvarii, so ga preklinje- vali, suvali, kamne v njega ljučali, še clo otroci, ktere je neizrečeno ljubil in k sebi klical. Na potu je krnalo pod težkim kri¬ žem tako oslabel, de je padel, in britb . zdihoval, rekoč: „Ljuba moja stvar! glej, koliko tukaj terpim, tako velike težave britkiga terpljenja So me obdale, de pod neizrečeno težo britkiga terpljenja omed- ljujem. Pa kdo drugi je tega kriv, de me je teža britkost in težav do tal potlačila, kakor grehi sveta. Ti grosovitni grešnik si na moje rame vse svoje grehe položil, kteri so tako strašni in težki, de so me ob tla vergli. Ti si tedaj strašen tolovaj, l, de leva roka nič več dosegla ni tistega mesta, kjer je bil križ za njo prevertan. Zato so grozovitni judje Je¬ zusovo levo roko z vervjo vlekli, de bi jo bili do tistiga mesta, kjer je bil križ pre- vertau, pertegnili. Tako neusmiljeno in strašno so vlekli, de so kite in žile pre- tergali in kosti iz členov zmaknili. In ko so levo roko do tistiga mesta, ki je bil za njo prevertan, pertegnili, je zopet drugi zmed tolovajev enak žebel vzel, in je, ka¬ kor poprej šni tolovaj, tako grozovitno po žeblu tolkel, de je sveto roko popolnama prebil, in žebel v les križa zatolkel. Ko so bile roke na križ perbite, so šli to¬ lovaji tudi noge perbijat. Z grozovitnim perbijanjem rok se je bilo pa truplo tako skerčilo, de spet noge tistega mesta, ki je bil za nje prevertan, niso mogle doseči. Zato so tolovaji zopet noge vleči in pre¬ tegovati začeli. De so pa svoje grozo- 112 vitno delo zveršili in noge nategnili, so persi in rame prav terdo z vervjo h križu pervezali, de se zgornji del života čisto nič ni ganil. Tudi križ so uperli, de se na nobeno stran ni premaknil. Potem so tolovaji noge zvezali, in jih tako ne¬ usmiljeno potegovali, de so se vse kite in žile pretergale, in persa uderle, kakor de bi se rebra od persne kosti ločile. Kadar so tolovaji noge pretegnili, je eden zmed njih vzel žebel,. kteri je bil debelejši in daljši, kakor poprejšna dva, ga je na sredo desne noge postavil, in prav grozovitno po njem udarjal, de je nogo prebil in žebel v les križa zatolkel. Med tem je drugi tolovaj levo nogo prijel, jo je zraven desne položil, je verh nje postavil grozo- viten žebel, in ga je tako strašno zabijal, de so se vdarki na deleč slišali. Oh! po¬ glej britko martro , ktero je Jezus terpel, kadar je bil perbijan na križ. Njegovi udje so se tresli, glava je omahovala, celo truplo je bilo oterpnelo, in On je milo zdi¬ hoval: „0 človek! ozri se k meni in po¬ glej, koliko zdaj terpim, ko me neusmiljeni judje na križ perbijajo. Moje telo je bilo že popred vse kervavo, razbičano in ra- 113 njeno, de ni bilo zdraviga uda na njem. Zdaj so me pa hudobni judje še na križ vergii, in z vso močjo grozovitim razpenjajo moje roke in noge, in jih tako strašno z žeblji na križ perbijajo, de vsak vdarek po vsili svojih udih občutim. Vender hočem vse to, kar sim od začetka želel, pre- terpeti in na britkim križi umreti, de ti, o človek! rešenje in življenje zadobiš." Ko so bili grozovitni judje Jezusa na križ perbili, so ga s križem vred štir— najst korakov deleč po tleli vlekli, so križ kviško povzdignili in ga v skalo, kije bila nalaš za to prevertana, zasadili. De je pa tudi per tej priči Jezus veliko martro občutil, so hudobni judje prav visoko križ povzdignili, in ga z vso močjo in na nagla- ma v skalo porinili, de se je Jezusovo truplo vse pretreslo, in de so se vse rane ponovile. Ko je Jezus ves kervav in razbit na križi visel, je zdihovaje klical: „Ljud¬ stvo moje, kaj sim ti hudiga storil in. s čem sim te vžalil? odgovori mi. — Jest sim z nebes na svet prišel, de bi te k nebeškimu Očetu perpeljal, ti si me pa kot nar ve- čiga razbojnika na strašno Golgato per- peljalo. Ljudstvo moje, kaj sim ti hudiga 114 storil iu s čem sim te vžalii? odgovori mi. — Jest sim na svet prišel, te napajat z vodo zveličanja, ti me pa napajaš z jesiham in žolčem. Ljudstvo moje, kaj sim ti hudiga storil in s čem sim te vžalii? odgovori mi. —- Jest sim z nebes na svet prišel, de bi te greha rešil in večno srečniga storil, ti si me pa na križ perbilo. Ljudstvo moje. kaj sim ti hudiga storil in s čem sim te vžalii ? odgovori mi. — Jest sim te z gna- dami povišal, ti si me pa na križ perbi- tiga kviško povzdignilo. Ljudstvo moje, kaj sim ti hudiga storil in s čem sim te vžalii? odgovori mi. — Jest sim te požegnal. ti me pa preklinjaš in moriš.“ Ah! poglej Boga - človeka, ki je v strašnim terpljenji na križi tri ure, od pol¬ dne do treh, visel. Točil in iztočil je britke solzice, potil je kervav pot in se je tudi popolnama izpotil, in njegova te¬ lesna krepkost se je posušila kakor če- pinja na solncu. In ni terpel le bolečin na telesu brez polajšanja, ampak je bil tudi v svoji duši zapušen. V svoji duši zapušen je zdihovaje še slovo jemal od svoje matere, od svojiga ljubljeniga učenca in od celiga sveta, in je ljubezen do ljudi 115 naznanil z besedami: „Bodi pozdravljena, ljuba duša! in spomni se mene, ki sim za te vse storil in preterpel, karkoli se za- rnore storiti in preterpeti. Sprejmi moje terpljenje, in premišljuj, kako velik čudež je to, de jest edinorojeni sin večnjga Očeta zate grešno stvar, ki me sovražiš in za¬ ničuješ, grozOvitne britkosti terpim, kterih nebo in zemlja prenesti ne moreta. Iz ljubezni do tebe in zavolj tvojiga zveli¬ čanja sim se v veliko revšfno, v zaniče¬ vanje in zasramovanje podal, kervav pot sim zavolj tebe potil, bil sim ves razbi- čan in s ternjem kronan, težki križ sim iz Jeruzalema sem prinesel, na kterim zdaj zate umiram. Kaj bi bil mogel tedaj zate storiti, de bi ne bil storil? ali kaj bi ti hotla, de bi zate še storil? Vse sim zate storil in preterpel, karkoli se storiti in preterpeti zamore. Zato bodi pozdrav¬ ljena, ljuba duša! in spomni se mene, ki zdaj zate terpim in umiram, in se popol- nama nebeškimu Očetu darujem . u . Potem je Jezus, pokazaje, de da, ne ker mora, temuč ker hoče, svoje življenje za ljudi, z velikim glasam zaklical, rekoč: 116 „Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo.“ In ko je bil to izrekel, je dušo izdihnil...!!! 7j d i h Ij e j i. O Marija! pomagaj nam: l)e bi svoje meso z grehi in željami vred križali, De bi vedno v zatajevanji živeli, De bi v spokornosti do konca zvesti in stanovitni ostali, De bi po poti resnične iu stanovitne po¬ kore enkrat v nebesa prišli. Oče naš . . . Deset češenamarij s per- stavkam „kteri je za nas križan bil.“ Čast bodi . . . v Častiti del sv. roženkranca. 1 . Premišljevanje. Jezus, ki je nekaj časa velikiga pet¬ ka, celo saboto in nekaj časa nedelje s truplam v grobu, z duš j pa v predpeklu bil in pravičnim ranjkim oznanil, de je delo odrešenja dopolnil in nebesa zaslužil, je zjutrej zgodej velikonočno nedeljo iz svoje lastne moči in v poveličanim stanu 117 duše in telesa od smerti vstal. Njegova duša, desiravno je bila vsini človeškim ču- tilam odperta, se je lahko nad vse dušne zadeve povzdigovala; njegovo telo vsili natornili potreb prosto je le duhu, ki je v Bogu živel, pokorno in njegove natore deležno bilo. In kakor je Jezus pervi zmed mert- vili vstal, ravno tako bodo vsi drugi ljudje k neumerljivimu življenju vstali. Zakaj človek ni sama neumerjoča duša, ne samo telo, ampak duša in telo ob enim; torej mora človek ne le z neumerjočo dušo, ampak tudi s telesam živeti, ktero zavolj greha smerti in trohnobi zapade. Mertvi tedej ne morejo s svojim truplam za vselej v smerti ostati, ampak morajo od smerti vstati, ker so tako vstvarjeni, de so iz neumerjoče duše in iz telesa, ktero po smerti scer strohni, pa bo po Jezusu, kteri je greh, ki je zelo smerti, s svojo daritvijo zbrisal in njegov nasledek, smert, premagal, na sodnjidan k neumerljivimu živ¬ ljenju vstalo in se s svojo dušo sklenilo, de duša plačilo prejme s telesam vred, s kterim si ga je na svetu služila. Vsi morajo tedej, pravični in hudobni, po moči Sinu božjiga, 118 ki je začetek in vzrok našiga vstajenja, od smerti vstati. Razloček med vstajenjem teh dvojih je pa ta, de bodo pravični v Kristusu, to je: častitljivo in poveličano, kakor On, vstali, zavolj svojiga deleža, ki ga imajo nad njim, ker oni vsi, kteri v edi- norojeniga Sinu božjiga verujejo, kteri si njega v pravi veri perlastujejo, kteri v njem odpušenja greha, posvečenja in zve¬ ličanja išejo, oni prejmejo od \jega novo duhovno življenje in poveličanje duše in telesa. Njih telo bo po vstajenji prosto vse slabotnosti, betežnosti, potrebe in vsaciga madeža, bo večno živelo, bo imenitno, čisto, svetlo in duši popolnama podložno, bo scer pravo, občutljivo in ošlatljivo telo, vender pa tako duhovno, de bo zamoglo od kraja do kraja naglo se premikati in vse preši¬ niti. Tudi njih duh, ki je bil po grehu poželjiv, živalsk, pozemeljsk, bo povzdig¬ njen v poveličan stan. — Hudobni pa, ki bodo tudi neumerljivi, bodo vstali le v svojim golim človeštvu, tedej brez Kristusa, v grehu in zaničljivosti; bodo polni sra¬ mote in gnjusobe, bolečine kazen jih bodo prevzele. 119 Z dih l j e j i. O Marija! pomagaj nam : De slabe navade in perložnosti zapu¬ stimo , De poželjivosti in strasti zataremo, De grehu odmerjemo in k življenju gnade vstanemo. De Jezusoviga vstajenja in poveličanja deležni postanemo. Oče naš ... Deset češenamarij s per- stavkam „kteri je od smerti vstal. “ Čast bodi . . . 2 . Premišljevanje. Kristus je poleni, ko je s svojo da- rovavno smertjo nam opravičenje, posve¬ čenje in zveličanje perdobil, k Bogu Očetu v nebesa šel, in je seboj peljal duše pa¬ triarhov, prerokov in druzih pravičnih stare zaveze, kteri so v veri in v upanji vanj živeli. Peljal je seboj nedolžniga Abeljna, pravičniga Noeta, pokorniga Abrahama, či- stiga Izaka, močniga Jakopa, sramožljiviga Jožefa, poterpežljiviga Joba, pohlevniga Mojzesa, pobožniga Eeehija, mogočnlga 120 Izaija in na vso moč žaljeniga Jeremija, in veliko druzih. Tej veseli trumi so se per- družili tudi angeli, 'kteri so hvalne pesmi peli, in tudi nas k veselju vabili, rekoč: Leta dan je Gospod naredil, veselimo se, in bodimo prav veseli. Vse ljudstva, vse se veselite in veselja poskakujte in pre¬ pevajte pesmi z veselim glasam, zakaj Go¬ spod je vreden časti in.hvale. Ve nebeške vrata! odprite se Sinu božji mu, ki gre častit nazaj v nebesa. Častit in iz svoje lastne moči je šel Jezus z dušo in s telesam v nebeško kraljestvo. In zdaj kraljuje Jezus v nebesih kot zmagavec greha, smerti, satana, pekla in sveta; se božje vlade tudi s svojo poveličano človeško na- toro vdeležuje, ktera je s božjim Sinam v eno božjo peršono sklenjena, daruje za nas svojimu nebeškimu Očetu zasluženje svoje lastne kervave smerti, in s tem nam zagotovi odrešenje, ktero naše časno in večno življenje obsega. li d i h Ij e j i. O Marija! prosimo te: De nas raztresenosti in posvetnosti va¬ ruješ , 121 De nas s svetimi željami navdajaš. De nas za vse dobro vnete Storiš, De nam častitljiv vnebohod pridobiš. Oče nas . . . Deset oešenamarij s per- stavkam ,.kteri je v nebesa šel.“ Čast bodi . . . 3 . Premišljevanje. Kristus je z nebes svetiga Duha kot sad svojiga odrešenje na zemljo poslal, in scer še le po svojim vnebohodu. Zakaj Kristus je mogel poprej človeštvu dolg odvzeti, ga s svojo smertjo greha rešiti, in ga s svojim vnebohodam v svoji peršoni z Dogam zediniti, de se mu je zamogel potem sveti Duh podeliti, in mu gnado in posvečenje kot nasledek tega zedinjenja dati. Kristus je mogel umreti in potem poveličan biti, človeštvo pa v njem k Bogu se poverniti, preden je Bog zamogel s pol¬ nostjo svojih gnad v človeka priti. Sveti Duh je bil scer že v starim zakonu delaven, ker sad smertne daritve Kristusove tudi stari zakon obsega; ven- der pa je sveti Duh v novim zakonu še 6 122 vse drugače delaven. V starini zakonu je delal nevidno in scer per tistih, ki so v lerdnim zaupanji v božje obljube, sosebno v obljubljeniga odrešenika živeli; v novim pa se je vidno perkazal in se razodeva v vidnih znamnjih, v svetih zakramentih, v kterih nas opravičuje in posvečuje, so¬ sebno v zakramentu svetiga kersta. Sveti Duli nas uči Kristusovo resnico spoznavati in po nji živeti, in nam tudi mnoge darove v naš in v našiga bližnjiga prid podeljuje. Z d i h l j e j i. O Marija! pomagaj nam: De bomo posvečen tempel svetiga Duha, De se nam bodo gnadni darovi sve¬ tiga Duha delili, De se bodo sadovi svetiga Duha nad nami kazali, De bomo Jezusovih obljub deležni postali. Oče naš . • - Deset češenamarij s per- stavkam ..kteri nam je sv. Duha poslal. ‘‘ Čast bodi . . . 4 . Premišljevanje. (Glej praznik Mariiniga vnebovzetja v II. razdelku teh bukev.) 123 'A d i h Ij e j i. O Marija! prosimo te: De bi nas v smertnih težavah tolažila, De bi nam ob smertni uri popolnama odpušenje grehov zadobila, De bi neprenehoma za nas prosila , De bi nas Jezus na tvojo priprošnjo v nebesa vzel. Oče naš . . , Deset češenamarij s per- stavkam „kteri je tebe, devica, v nebesa vzel.“ Čast bodi . . . 5 . P r e m i š 1 j e v a n j e. (Glej praznik Mariiniga vnebovzetja v 11. razilelku teh bukev.) Z d i h l j e j i. O Marija ! pomagaj nam : De k Bogu v večni nebeški raj pridemo. De Boga vekomej hvalimo, De Boga vekomej ljubimo, De Boga vekomej vživamo. Oče naš . . . Deset češenamarij s per- stavkain „kteri je tebe, devica, v nebesih kronal.“ Čast bodi . . . 6 * 124 Molitve pri daritvi sv. maše. Premišljevanje daritve sv. maše. |§|veta maša je skrivnostna daritev nove zaveze, v kteri se Jezus Kristus Bog in človek skup v podobi kruha in vina nebeškima Očetu daruje. Pri sveti maši se na mašnikove besede kruli spremeni v Jezusovo čeznatorno telo, ktero je skle¬ njeno z njegovo kervijo, z njegovo dušo in z njegovo božjo natoro, in vino v kelhi se spremeni v Jezusovo čeznatorno kri, ktera je sklenjena z njegovo poveličano dušo, z njegovim poveličanim telegam in z njegovim celim božjim bitjem. Jezus Kristus, kteri je po povzdigovanji popol- nama Bog in človek skup v podobi kruha in vina pričujoč, se po svoji poveličani človeški natori, s ktero je njena božja na- tora popolnama sklenjena, za ljudi na zem¬ lji in za duše v vicah nebeškima Očetu nevidno in nekcrvavo daruje, kakor se je nekdaj na križi vidno in kervavo daroval. Na križi je namreč Kristus svojo kri prelil, ktera je na zemljo tekla, pri sveti maši se pa Jezusova kri ne preliva in na zemljo ne kaplje, teimič na skrivnostno duhovno vižo teče na pričujoče verne, po kteri se jim grehi in štrafinge zbrisujejo. Na križi je Jezus s svojim terpljenjem neskončno za¬ služen j e prizaslužil, per skrivnostni daritvi svete maše se pa tisti zaslužki vernim dele, posebno pričujočim, in scer obilniše tistim, kteri so priserčnejše pobožnosti per sveti maši. Prav dobro je tedaj per sveti maši biti, in veliko boljše je per daritvi svete maše pobožno moliti, kakor na drugim kraji, kjer se daritev svete maše ne opravlja. Če doma, ali kje drugej, kjer se daritev svete maše ne opravlja, moliš, ne zaslužiš nič 126 več kakor (oliko, kolikor je tvoja molitev vredna. Ako pa per sveti maši, kjer se Jezus z vsim svojim terpljenjem, ktero je nekdaj na zemlji preterpel, nebeškimu Očetu daruje, pobožno moliš in se v stanu gnade božje znajdeš, ti nebeški Oče ve¬ liko dobriga za dušo in telo, za časno in večno življenje podeli, kar bi On tebi, ako bi ti per daritvi svete maše pričujoč ne bil, ne podelil: podeli pa ti zavolj svojiga darovaniga sina, nad kteriin neskončno dopadajenje ima. Če moliš doma, ali dru- gej, kjer se daritev svete maše ne opravlja, moliš večidel sam, in tvoja posamezna mo¬ litev nima dosti moči zavolj svoje nepo- polnamosti. Ako pa per daritvi svete maše moliš, ne moliš sam, temuč veliko jih je, ki s teboj in za (e molijo. Jezus Kristus, kteri je per sveti maši naš dar, prosi ne- beškiga Očeta za svoje verne, posebno za pričujoče in scer ravno tako močno, kakor je nekdaj na križi za svoje sovraž¬ nike molil in prosil. Mašnik, ki vidno na altarji daritev svete maše opravlja, moli s teboj in tudi za te, zakaj vse molitve, ktere mašnik med daritvijo svete maše v imenu veliko družili opravlja, moli in oprav- 127 ija za pričujoče kristjane. Per sveti maši je tudi veliko angelov pričujočih, ki per povzdigovanji in po povzdigovanji pre¬ čudne skrivnosti presvetiga rešnjiga telesa in presvete rešnje kervi ponižno molijo in Boga milosti prosijo za vse kristjane, po¬ sebno za pričujoče. Tudi drugi pričujoči verni molijo za te, de bi ti zamogel Boga spodobno častiti, mu za svoje grehe za¬ dostiti , mu za prejete dobrote se za¬ hvaliti, in potrebne gnade in dobrote do¬ seči. In gotovo boš vse to dosegel, ako boš s to presveto daritvijo, v kteri se Jezus za nas daruje, Boga častil; ako se boš Bogu s to presveto daritvijo po Je¬ zusu zahvalil za prejete gnade; ako boš v tej daritvi Jezusa Bogu v spravo za storjene grehe daroval; ako boš v njej Boga po Jezusu potrebnih gnad in dobrot prosil. O de bi torej s serčnimi željami k sveti maši hodil in vselej po Jezusovi neskončni daritvi molil Boga in prosil! Gotovo boš skoz presveto daritev deležen obilnih gnad in dobrot. In kadar boš, ljubi moj kristjan! molil per daritvi svete maše, v kteri se 128 razodeva obilnost Jezusove ljubezni do l judi iu bogastvo čudodelne moči, moli tudi zame, prosi za me po Jezusovi neskončni daritvi in po Mariini mili priprošnji, prosi za me, ki sim v Kristusu tvoj brat Andrej Andolšek. Pene masne molitve. Perprava k sveti maši. Bodi pozdravljena, svetla zvez¬ da, zlata jutranja zarja! Bodi po¬ zdravljena prečudna mati velove- čeniga Boga, po kterim si prekletje odvzela in nam žegen donesla! Bodi pozdravljena, in prosi za nas, de nas bo po tebi sprejel, kteri nam je bil po tebi dan! Vhod. Bodi rešena gnadepolna, Go¬ spod je s teboj! Ti si žegnana med ženami, ki si rodila Sinu 129 usmiljenja! O milostljiva devica! iz ktere je prišel Sin usmiljenja, poglej mojo revo, in skazi se mi usmiljeno. V ponižnosti svojiga serca spoznam, de sim veliko gre¬ šil z mislimi, besedami, djanjem in z zamudo dobrih del. Moj dolg, moj dolg, moj preveliki dolg! Serčne grevenge presunjen te toraj pro¬ sim , de mi s to daritvijo svete maše, v kteri je tvoj Sin Jezus naš dar, prizanesenje, odvezo in odpušenje vsih mojih grehov mi¬ lostljivo zadobiš. Slava. Hvalim in povišujem in sla¬ vim te, o presveti vsigamogočni večni Bog! zavolj tvoje modrosti, mogočnosti in dobrotljivosti, po kteri si devico, milosti polno, v pomočnico našiga odrešenja vstva- ril, in po nji vse, karkoli je pod 6 ** 130 soincam, s svojo blagodarno milostjo v novo poživel. Čast in zalivala v imenu vsili stvari bodi tebi vsi- gamogočnimu trojedinimu Bogu in Gospodu, Očetu, Sinu in svetimu Duhu, zdaj in vekomej. Zbirna. Vsigamogočni usmiljeni Bog, ki si v brambo keršanskiga ljud¬ stva preblaženo devico Marijo v vedno pomočnico izvolil, dodeli nam milostljivo, de po tej hrambi obvarovani se v tem življenji serčno vojskujemo in smertno uro peklen- skiga sovražnika srečno zmagamo. Po Jezusu Kristusu Gospodu in odrešeniku našim. List. V Sionu si se uterdila, v ča¬ stitim ljudstvu si se ukoreninila 131 in v družbi svetnikov je tvoje sta- novaljše. Kakor cedra na gori Libanonski in kakor cipresa na gori Sionski si povišana. Kakor palma v Kadezu, kakor roža v Jerihi, kakor lepa oljka na polji in kakor javor ob vodi si visoko izrastla. Kakor sladka skorja in lepo dišeče mazilo si dišala in dišiš, kakor izbrana mira si dajala in daješ prijeten duh od sebe. V. Vsa si milostiva, Marija! O. Vsa si milostiva, Marija! V. In tvoje veselje je s človeškimi otroci biti. O. In tvoje veselje je s človeškimi otroci biti. V. Ti lepota Jeruzalemska! O. Ti čast Izraelska. V. Ti veselje našiga ljudstva! O. Ti pribežaljše grešnikov! V. O Marija! O. O Marija! V. Ti nar modrejši devica! O. Ti nar dobrotljivši mati! 132 V. Ti pomočnica kristjanov, prosi za nas! O. Bodi naša srednica per Gospodu Jezusu Kristusu! K evangelju. v Cešena po vsigamogočnosti Očeta, po modrosti Sina in po mi¬ losti svetiga Duha bodi, o Marija! Edinorojeni Očeta in tvojiga de- vištva edini Sin nam je oznanil sveti evangeli, ki ima besede več- niga življenja. Sveta mati včlo- večeniga Boga, mati Vsigamo- niga! vtisni mi svete in sladke besede svetiga evangelja globoko v moje serce, in pomagaj mi jih zvesto spolnovati, in le za Jezu- sam hoditi, ki je pot, resnica in življenje. Pri darovanji kruha m vina. Sprejmi, o večni Oče! ta dar, ki ti ga s tvojim služabnikam po 133 čistih rokah prečastite device pri¬ nesemo, de bo v Telo in Kri tvo- jiga preljubima Sina spremenjen, in naš blagor na zemlji in veselje v nebesih pomnožil in povikšal. Daj, prosimo te, o Bog! de bo ta dar ves posvečen, sprejet, poter- jen, resničen in prijeten, de nam bo spremenjen v Telo in Kri tvo- jiga edinorojeniga in v devištvu porojeniga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa. O Bog! ki ti je preblažena in prečista devica Marija čisti dar prinesla, vžgi v naših sercih tisto ljubezen, ktera je v njenim sercu gorela, de tako vredni postanemo tebi ravno tisti dar prinesti, nam¬ reč našiga Gospoda Jezusa Kri¬ stusa, kteri živi in kraljuje z Bo- gam Očetam v edinosti svetiga Duha, Bog vekomej. 134 Pr e dg lasje. Gospod, sveti Oče, vsigamo- gočui večni Bog! oberni zdaj moje serce od vsili pozemeljskih reči in podvzdigni ga k sebi gori v ne¬ besa, kjer te angeli in arhangeli, kerubini in serafini in vsa rado- vajoča cerkev moli, ti svoje hval¬ nice prepeva in zahvalo daje za daritev, ktero ti vojskovavna cer¬ kev daruje. Pripusti tudi meni svoj slabi glas hvalnicam nebeš- kiga Jeruzalema pridružiti, te s počeševanjem svete device Marije hvaliti in slaviti, in iz serca k tebi zdihniti: Svet, svet, svet si ti Gospod naš Bog! Polne so ne¬ besa in zemlja tvoje slave. Če¬ sen in hvaljen bodi tvoj edinorojeni Sin , ki bo zdaj stopil doli na ta altar, bo kruh in vino v svoje sveto telo in v svojo rešnjo kri 135 spremenil, in se bo v podobi kruha in vina ko prijetna dišava tebi daroval v moje in celiga sveta zveličanje. K priprošnjam. v Častitljiva devica! sprejmi našo molitev v svetiše, kjer je usliša- nje, in prinesi nam venkaj spravo. Naj tvojo pomoč vsi občutijo, ki tvoje ime povišujejo; naj kraljuje tvoje usmiljenje nad žalostnimi, tvoja dobrotljiva ljubezen nad vsimi, ki še zunaj domovine popotvajo; in ker na desnici Edinorojeniga prebivaš, nosi naše solze pred obličje Njegovo, in ko svojiga »Sinu ga prosi, de nam gnado dodeli, ga spodobno častiti. Povzdigovanje. Kristus, Sin živiga Boga! ki si bil zavolj mojih grehov na križ 136 pribit in zdaj poveličan na des¬ nici svojiga Očeta sediš, ti si res¬ nično tukaj pričujoč v tej sveti hostii. Z nar večini spoštovanjem te molim, o ljubeznjivi božji zve¬ ličar! Bodi mi milostljiv in pri¬ zanesi mi moje storjene grehe! Ne pripusti, de bi se kdaj več skoz smerten greh od tebe ločil! Molim te, o presveta rešnja kri, ti cena odrešenja mojiga in celiga sveta! O studenec milosti in zveličanja, pogasi v meni ogenj mojih strast! Očisti, posveti in hrani mojo dušo v večno življenje! Po povzdigovanji. O prečista in presveta mati božja! glej na altarji svojiga pre¬ ljubi ga Sina, kteriga si v svojim neomadežanim telesu prečudno spo¬ čela in z neskončnim veseljem rodila. Glej, per kteriga pogledu 137 si se -neizrečeno ra d o val a in z vsimi sladkostmi napolnovala, tega ti dans ponižno in ljubeznjivo ka¬ žem , de ga s svojimi nar čistej¬ šimi rokami objameš, vsigamogoč- nimu Bogu v neskončno čast, sama sebi v neizrečeno slavo, in za moje in vsiga sveta potrebe daruješ. O daruj ga za moje starše, brate in sestre, za moje prijatle in do¬ brotnike, za vse duliovske in de¬ želske gosposke, za vse pred¬ stojnike in vladarje, za celo ker- šanstvo in za vse duše v vicah 1 Pri Gospodovi molitvi. Sprejmi sveti Oče, vsigamogočni večni Bog! ta čisti dar, ta sveti dar, ta brezmadežni dar, kteriga ti z mašnikam Marija za me daruje. Le ta se tvoji božji časti spodobi, le ta je velikosti tvojih dobrot prime- 138 ren, ves moj dolg on deleč pre¬ seže, in vse gnade, ki so mi potrebne, zasluži. Prosim te to- raj ne glej moje nevrednosti in mojih grehov; poglej Velikovec tega svojiga božjiga Sina Jezusa Kristusa, nad kterim od vekomej svoje dopadajcnje imaš, kteriga ti zdaj po vidnim mašniku Marija za me daruje. O preblažena devica Marija! iz celiga serca te kakor hčer več- niga Očeta častim čez vse angele in svetnike v nebesih, ti izročim svojo dušo in vse svoje dušne moči, in te prosim, daruj za me leto sveto daritev vsigamogočnimu Bogu, de ga s to daritvijo, v kteri je tvoj Sin Jezus naš dar, za me vedno hvališ in častiš. 139 O preblažena devica Marija! iz celiga serca te kakor mater edi- norojeniga Sina božjiga častim čez vse angele in svetnike v nebesih, ti izročim svoje telo in vsih nje¬ govih pet počutkov, in te prosim, de se s to presveto daritvijo dans za me Bogu zahvališ za vse gnade in dobrote, ktere sim od milosti božje prejel. O preblažena devica Marija! iz eeliga serca te kakor preljubo nevesto svetiga Duha častim čez vse angele in svetnike v nebe¬ sih, ti izročim svoje serce in vse njegove misli, želje in nagnje¬ nja, in te prosim, zadobi mi po tej neskončni daritvi spravo z raz¬ žaljenim Bogam in vse potrebne gnade, de bom zveličan. 140 Pri obhajilu. O Jezus! spomni se svoje daritve in prošnje svoje matere, in daj mi gnadp: De tebe spoznam in ljubim 1 De po tebi hrepenim! De vse, karkoli storim, iz ljubezni do tebe in za tebe storim! De samiga sebe ponižujem in le tebe povikšujem! De vse svoje misli in želje v tebe obračam! De sebi odmerjeni in le tebi živim! De vse, karkoli čez me skleneš , dobrot¬ ljivo sprejemam in voljno prenašam! De samiga sebe, nar večiga sovraž¬ nika, zapustim in za tabo hodim! De sam pred sabo bežim in le tebe išem! De se tebe zavolj sebe bojim ! De per tebi vselej pomoč najdem. De se neprenehama na te zanašam, na-se in na svoje dela se pa nikoli ne zanesem! De sim drugim pokoren zavolj tebe! De druge ljubim zavolj tebe! De tebe zavolj tebe samiga ljubim! 141 De le v tebi sauiim veselja išem! De v tebi mir in pokoj najdem! De bom številu izvoljenih prištet! O Jezus, poklici me, de zaslišim tvoj mili glas! O Jezus, poglej na me, de bom ginjen! O Jezus, sprejmi me, de te vidim in tvoje dobrote vživam. Po obhajilo. Dodeli nam, o Gospod, de sad tega božjiga daru v sebi ohra¬ nimo, in de bomo vselej in povsod pod v ar st vam presvete device Ma¬ rije, v ktere čast smo ta dar tvo- jirnu božjimu veličastvu doprinesli, na duši in na telesu vsiga zlega obvarovani. Po Jezusu Kristusu Gospodu in odrešeniku našim. H koncu. Bodi češena, o sveta božja porodnica, moja gospa in moja mati, bodi češena! Hvalo pojem tebi 142 za vse milosti, ktere si mi dan s tukaj sprosila, in za vse tiste do¬ brote, ki jih ti meni vedno ska- zuješ; hvalo ti pojem za vdanost in ljubezen, s ktero me učiš, vo¬ diš in varuješ. Perporočim ti dans za vselej svoje telo, svoje serce in svojo dušo, svoj spomin, svojo pamet in voljo, svoje želje in po- čutke, de me vedno vižaš in bra¬ niš. Tebe dans vpričo svojiga Boga svojo posebno pomočnico in mater izvolim s terdnim sklepam, te vedno kakor tvoj otrok ljubiti, ti pokoren biti, in si po vsi moči prizadevati, de te bodo tudi drugi vredno častili. Vzemi me v šte¬ vilo svojih otrok, in sprosi mi mi¬ lost od Boga, de v gnadi osta¬ nem, de v vsili svojih mislih, besedah in delih Bogu in tebi dopadem, de se po smerti tebi pridružim in s teboj svojiga Boga gledam in njegove dobrote veko- mej vživam. Amen. Druge mašne molitve. Priprava h sveti masi. O presveta Jezusova mati! jest zdihujem k tebi in te skoz tvoje neomadežano serce prosim, zadobi mi gnado, de bom per sveti maši z vnetim počešenjem, z gorečo ljubeznijo, z živo zalivalo in z res¬ nično grevengo svojih grehov. O moja dobrotljiva mati! jest se skoz tvoje serce želim z daritvijo svete maše presveti Trojici zahvaliti za vse gnade, skterimi je tvoje neoma¬ dežano serce olepšala. Jest tudi ho¬ čem skoz tvoje serce usmiljeniga Boga prositi, de bi on meni in drugim grešnikam po zasluženji Jezusove 144 daritve in po preljubeznjivosti tvo¬ jima serca milost in odpušenje dodelil. Presveto Mariino serce! prosi za nas, de deležni posta¬ nemo sadu Jezusove daritve. Vhod. Veselimo se v Gospodu, ker obhajamo spomin k časti presve¬ tima neomadežaniga Mariiniga ser¬ ca, kteriga se vesele angeli in Sinu božjimu hvalo pojo. Iz Ma¬ riiniga serca lepa beseda puhti, njena pesem kralju doni. Čast bodi Bogu Očetu . . . Veselimo se v Gospodu, ker obhajamo spomin k časti presve- tiga neomadežaniga Mariiniga ser¬ ca, kteriga se vesele angeli in Sinu božjimu hvalo pojo. 145 Slava. Vsa zemlja naj poje veselo pesem, nebesa naj vabijo hvaliti Mariino sveto serce. Mariino serce je prelepo ogledalo svetosti, je skrinja miru in sprave, je altar svete ljubezni. Kdo zamore do¬ volj hvaliti presveto Mariino serce? Ga spodobno počastiti je tudi an¬ gel preslab. Mariino serce je upanje obupljivih, vodilo zmotenih, pribežaljše grešnikov, tolažilo umi¬ rajočih, ključ nebeških vrat — živa podoba Jezusoviga serca. Spo¬ znano , ljubljeno, hvaljeno, pove¬ ličevano, češeno in slavljeno hodi vselej in povsod božje serce Je¬ zusovo in neomadežano serce Mariino! Zbirna. O Bog! ki si presveto serce preblažene in vedno neoskrunjene *■ i 146 device Marije z duhovnimi darmi gnade obilno obdaril in ga po podobi božjiga serca Jezusa Kri¬ stusa z ljubeznijo in usmiljenjem napolnil; dodeli nam, de mi, ki spomin tega presladkiga serca obhajamo, po zvestim posnemanji njegovih čednost Jezusa Kristusa v sebi na znanje dajemo. List. Položi me kakor pečat na svoje serce, kakor pečatnik na svojo roko, ker močna je ljubezen, in silne so serčne želje; njih žarki so ko žarki ognja in plamena. Veliko vod ne more ugasiti lju¬ bezni serca, in reke je ne potope. Aleluja, aleluja. Evangeli. Sveta mati božja! jest terdno sklenem, tvoje presveto in neoma- 147 dežano serce častiti in ljubiti. Ker mi pa ni dano, tvoje serce tako ljubiti, kakor želim, sklenem svojo ljubezen in svoje češenje z lju¬ beznijo, priserčnostjo in češenjem, ktero ti je tvoj Sin Jezus nekdaj na zemlji skazoval, in te prosim: O mati dobriga serca! skleni me s svojim preljubeznjivim sercam, in tvoje serce naj mi pomaga očistiti in posvetiti se, naj me z ljubeznijo popolnama vname, de bom tvoj pravi otrok. Darovanje. Tvojimu ljubeznjivimu sercu, o Marija! se dans za cel čas svo- jiga življenja popolnama izročim, in te prosim: Oh! skleni me s svojim sercam in z njim me daruj Gospodu Narvikšimu, de ga s tvojim sercam po vrednosti častim, hvalim in ljubim, in de po tvojim 148 sercu dosežem tukaj odpušenje, tamkaj pa večno življenje. V. Prosi za nas, sveto Mariino serce! O, De bomo deležni sadu Jezusove ne¬ skončne daritve. Molimo. O Bog! ki si serce prečiste device Marije z nar gorečniši lju¬ beznijo vžgal, z vso milostjo na¬ polnil in z nar lepšimi čednostmi ozaljšal, de je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod Jezus Kristus, z neizrečenim dopadajenjem v njem prebival ; dodeli meni in vsim, kteri to prelepo in prečisto serce častimo, de se tudi naše serca od te ljubezni do tebe vžgo in ne¬ koliko tistih lepih gnad in čednost zadobe, s kterimi si serce naše preljubeznjive matere Marije ob¬ daril, de brez čednost in dobrih 149 del pred tvoje obličje ne pridemo, temuč de bomo kot tvoji zvesti otroci v tvoje kraljestvo vzeti, kjer te bomo z Marijo in z vsimi svetniki častili in hvalili vekomej. Predglasje. Spodobi se in je prav, vredno in pravično in zveličansko je, de ti zmiraj in povsod hvalo dajemo, sveti Gospod, vsigamogočni Oče, večni Bog! in de te s češenjem presvetiga in neomadežaniga serca častite Marije hvalimo , poveliču¬ jemo in visoko častimo, ktera je tvojiga edinorojeniga Sina po ob- senčenji svetiga Duha spočela, in v slavi vedniga devištva svetu večno luč, našiga Gospoda Jezusa Kri¬ stusa porodila, kteri nas je očistil, odrešil, posvetil in večniga živ¬ ljenja deležne storil. 150 Tebi bodi večna hvala, čast in slava po presvetim Mariinim sercu zdaj in vekomej! Pred povzdigovanjem. Moj Gospod in moj Bog! ki si po prošnji Mariiniga usmilje- niga serca v Kani Galilejski vodo v vino spremenil, dodeli po pre¬ svetim Mariinim sercu, de tukaj, kjer se kruh in vino v tvoje pravo telo in kri spreminja, ta velik ču¬ dež tvoje božje ljubezni s serčno pobožnostjo premišljujem in častim. Povzdigovanje. Hvalim, častim in molim te, o Jezus moj Gospod in moj Bog! zakaj skoz svoj sveti križ si ti svet odrešil. O Jezus, jest verujem v tebe! O Jezus, jest upam v tebe! O Jezus, jest ljubim tebe čez vse! 151 Bodi češeno in hvaljeno, o preljubeznjivo Jezusovo serce v tem presvetim zakramentu! O Jezus, daj mi skesano serce! O Jezus, daj mi ponižno serce! O Jezus, daj mi čisto serce ! Po povzdigovanji. O čisto, neomadežano, sveto, preljubeznjivo Mariino serce! O sladko serce Marije, matere božje! O preljubeznjivo serce, dopadajenje presvete Trojice! O preljubeznjivo serce, vredno, de te častijo in ljubijo vsi angeli in ljudje! O serce, ki si nar bolj podobno sercu Jezusovimi!, čigar živa podoba si! O serce, polno dobrote in sočutja do moje rev- šine! O daj, de se otaja merzla skorja inojiga serca, in de se po- polnama nagne k sercu mojiga božjiga odrešenika, kteri se zdaj 152 na altarji za nas daruje’ O ne- omadežano Mariino serce! zadobi mi po Jezusovi neskončni daritvi moč, vse, kar je grešniga, iz mo- jiga serca iztrebiti, de bo podobno tvojimu čistimu sercu. O serce moje matere Marije! vlij v moje serce ljubezen, mir in druge čed¬ nosti. O serce Mariino, ljubezni polno! vžgi moje serce s tistim ognjem, ki v tvojem in v Jezu¬ sovim sercu pri tej sveti daritvi gori. Pri Gospodovi molitvi. v Cešeno si serce Mariino, gna- depolno, Gospod je s teboj; že- gnano si med serci, in žegnano je božje serce Jezusovo, čigar živa podoba si. Sveto serce Ma¬ riino! bodi nam pribežaljše in za¬ vetje zdaj in ob naši smertni uri. Amen. (Trikrat.) 153 Jagnje božje. O serce Mariino, spreoberni in očisti me! O serce Mariino, ponižaj in poterdi me! O serce Mariino, posveti in vžgi me! O ljubezni polno serce Ma¬ riino! ki si od žarkov svete lju¬ bezni popolnama vneto, vžgi tako z ognjem svete ljubezni moje serce, de bo od ljubezni popolnama vneto, in de bo Jezusu in tebi žgavni dar ljubezni postalo. Obhajilo. O serce Jezusa v presvetim zakramentu, tvoje usmiljenje sprejmi me! O serce Jezusa v presvetim zakramentu, tvoja gnada omeči me! O serce Jezusa v presvetim zakramentu, tvoja rana prešini me! O serce Jezusa v presvetim zakramentu, tvoja kri očisti me! O serce Jezusa v presvetim zakramentu, tvoje zasluženje posveti me! 7** 154 O serce Jezusa v presvetim zakramentu, tvoja ljubezni unemi me! 0 serce Jezusa v presvetim zakramentu, požegnaj me, de vekomej ljubim te! Poobhajilna molitev . O Gospod Jezus Kristus! ki si prišel z deviškiga telesa svoje matere, in si v sercu ravno te prečiste device ljubo prebival, do¬ deli nam po neskončni skrivnosti svojiga telesa in svoje kervi, de bomo v presvetim in presladkim Mariinim sercu zvesto pribežaljše in mirno zavetje najdli zdaj in ob naši smertni uri. H koncu. O predobrotljivoMariino serce! sprejmi in varuj me. Bodi mi ti pot, ktera naj me k Jezusu pelje, in studenec, po kterirn naj mi gnade teko, ki so mi za večno 155 življenje potrebne. Bodi mi pomoč v potrebah, hladilo v žalostih, podpora v skušnjavah, pribežaljše v pre¬ ganjanji , hramba v vsili nevar¬ nostih. Zakleni me v se, posebno v poslednjim boji mojiga življenja, na mojo zadnjo uro. O mogočno Mariino serce! daj mi zvediti, ko¬ liko ti pri Jezusovim sercu pre¬ more«. O dobrotljivo Mariino ser¬ ce! daj mi pokusiti sladkost tvojo. O Mariino serce! odpri se mi, de v te grem in počivam. Amen. Tretje mašne molitve. Perprava k sv. maši. Bodi mi pozdravljena in hva¬ ljena, o zveličanska mati božja! Po ljubezni, ktero imaš do tvojiga božjiga Sina te kličem in prosim, de mi pomagaš vdeležiti se ne- 156 skončniga sadu daritve svete maše, ktero darujem vsigamogočnimu Bogu, de ga s to daritvijo, v kteri je Jezus naš dar, po vrednosti hvalim in častim. S to presveto daritvijo se hočem dans Bogu po tvojim Sinu Jezusu vredno zahva¬ liti za vse prejete gnade in do¬ brote — dušne in telesne. V tej daritvi hočem tvojiga Sina Jezusa Bogu v spravo za svoje in vsiga sveta grehe darovati; v njej ho¬ čem tudi Boga po tvojim Sinu Jezusu potrebnih gnad in dobrot prositi, zlasti za spreobernjenje grešnikov in za rešenje vernih duš iz terpljenja vic. Vhod. Bodi poslavljena, o presveta mati! ki si nam rodila nar višiga kralja, kteri v nebesih in na zemlji 157 kraljuje vekomej. Čast bodi Bogu Očetu . . . Bodi postavljena-, o presveta mati! ki si nam rodila nar višiga kralja, kteri v nebesih in na zemlji kraljuje vekomej. Slava. V j,. Čast bodi Bogu v nebesih in mir ljudem na zemlji, kteri so Bogu vdane volje! Hvalimo te, slavimo te, molimo te , povišujemo te za- volj tvoje velike časti, Gospod Bog, kralj nebeški, Bog vsiga- mogočni Oče! Jezus prečastiti, edinorojeni Sin Očeta! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ! poglej z nebeške visokosti, kjer kraljuješ z Bogam Očetam, mi¬ lostljivo na nas, usmili se nas! Reši nas, zveličaj nas, usmiljeni Jezus! Ti si neskončno svet, vsigamogočen, neskončne časti 158 vreden s svetim Duham v slavi Boga Očeta. Amen. Tihima. 0 Bog! ki si preblaženo de¬ vico Marijo z obilnostjo svojih gnad ozaljšal, dodeli nam zavolj ljubezni, ktero imaš do Marije pre- blažene device, de po njenih potih hodimo in sadu Jezusove neskončne daritve deležni postanemo. Po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu in odre¬ šeniku našim. List. Ti si kot terta sladek in di¬ šeč sad obrodila, iz tvojiga cvetja je častit in obilen sad. Tvoj duh je slajši od medu in satovja. Ti si mati lepe ljubezni in strahu božjiga in svetiga spoznanja, per tebi je vsa milost pota in resnice, per tebi je vse upanje življenja 159 iii čednost. Kdor tebe najde, bo življenje najdel in zveličanje od Gospoda prejel. Aleluja, aleluja. Evangeli. Blagor tebi, ki si verovala, ker se je nad teboj dopolnilo, kar ti je bil povedal Gospod. Srečna kraljeva devica, ki si Be¬ sedo poprej v duhu in v sercu, kakor v telesu spočela! varuj me vse merzlote v sveti veri, derži me s svojo mogočno roko, de se vedno vsili prepadov zmote in brezbožnosti ogibljem; pomnoži v meni spoštovanje in ljubezen do božjiga razodenja in do nezmot¬ ljivi ga v katoliški cerkvi uterje- niga učeništva; nagibuj me s svojo milostjo in dobrotljivostjo, de se s priprostim sercam vsim naukam svete vere podveržem, jih stanovitno 160 hranim, serčno spoznavam in vse svoje žive dni dopolnujem. Darovanje. Vzemi, vsigamogočni verni Bog ! ta dar, ki se bo kmalo v pravo telo in v pravo kri Jezusa Kristusa spremenil, v čast in hvalo tvojiga svetiga imena, v čast prečiste de¬ vice Marije, vsili angelov in svet¬ nikov. Vzemi ta dar, ki ti ga po rokah Marije device vselej darujem, v spravo mojih grehov, v zahvalo za vse meni dodeljene gnade, v zadobljenje novih dobrot in pripo¬ močkov za moje zveličanje. Vzemi ta dar za vse pričujoče in nepri- čujoče — za vse, kteri potrebujejo tvoje milosti in tvoje pomoči. V. Pi •osi za nas sv. božja porodnica, O. De bomo deležni sadu Kristusove daritve. 161 Molimo. Zahvalimo te, o usmiljeni Go¬ spod naš Bog! za tisto ljubezen, ktero si nam zavolj velikiga zaslu- ženja Marije naše ljube matere to- likrat skazal; prosimo te pa tudi, dodeli nam, de to ljubeznjivo mater zmirej vredniše častimo in stano¬ vitno na pomoč kličemo, de se njene priprošnje zdaj razveseliti, in ob smertni uri njene pomoči vdeležiti zamoremo. Po Jezusu Kristusu Gospodu in odrešeniku našim, Predglasje. Sveti Gospod, vsigamogočni večni Bog! dodeli nam, de te zrni- raj in povsod s počeševanjem svete device Marije slavimo, ktera je tvojiga Edinorojeniga po obsenče- nji svetiga Duha spočela, in v slavi vedniga devištva večno luč 162 svetu porodila, Jezusa Kristusa Gospoda našiga, po kterim tvoje veličastvo angeli hvalijo, gospostva molijo, oblasti časte, nebeške moči in serafini z velikim glasam povik- šujejo. Vzemi tudi naše češenje, o Bog! ki z veliko ponižnostjo spoznamo in kličemo: Svet, svet, svet si Gospod naš Bog! Nebesa in zemlja so polne tvoje hvale in časti I Spomin za žive. Spomni se, o Gospod! vsili svojih vernih, in usmili se keršan- skiga ljudstva, obvarovaj duhovski stan in duhovne družbe v tvoji sveti službi*, daj moč njim, ki de¬ lajo ; tolaži žalostne, podeli bolnim zdravje telesa in duše ; daj ubogim in revnim, kar jim je v tem živ¬ ljenji potrebno; perpelji popotnike vesele na njih dom, in poverili po 163 svoji milosti vsim, ktere smo kdaj kaj žalili, pohujšali ali poškodovali; po¬ boljšaj grešnike, spreobrnili neje- vernike k sveti veri, pripelji krivo¬ verce k edinosti svete cerkve, in pokaži jim luč resnice; ohrani pra¬ vične stanovitne v njih dobrih skle¬ pih ; daj našim staršem, žlahtnikam, dobrotnikam, prijatlam in neprijat- lam, kakor tudi vsim, za ktere smo dolžni moliti in kteri so se naši molitvi priporočili, vse dobro. Spoznaj nas vse, o Gospod! za svoje stvari, ker nismo od dru¬ žili bogov vstvarjeni, kakor le od tebe praviga živiga Boga, ker zu¬ naj tebe ni druziga Boga. Varuj nas vse vsiga hudiga in dodeli nam moč, de bomo prišli k večnimu pla¬ čilu v nebeško domovino. Po Je¬ zusu Kristusu gospodu in odreše¬ niku našim. 164 Povzdigovanje. O Marija! uči me v Sina bož- jiga, ki je za me na križi umeri, živo verovati, ga spodobno častiti in mu vedno hvaležnost skazovati. O presveto Jezusovo rešuje telo, od vsiga hudiga reši me! O presveto Jezusovo rešuje telo, v do¬ brim poterdi me! O presveto Jezusovo rešuje telo, po- poluama posveti me! O Marija! prosi za me, de gnad, ktere iz nekervave daritve tvojiga božjiga Sina teko, deležen postanem. O presveta Jezusova rešnja kri, duš¬ nih madežev operi me! O presveta Jezusova rešnja kri, božje pravice žejniga napoji me! O presveta Jezusova rešnja kri, z lju¬ beznijo vžgi me! Po povzdigovanji. Bog usmiljenja! ozri se milost¬ ljivo na nedolžno jagnje, ktero je 165 na altarji darovano, na svojiga Sina Jezusa Kristusa. Njega, nad kterim imaš vse dopadajenje, ti zdaj po nar čistejših rokah presvete device Marije popolnama darujem v zado- stenje in spravo za moje in vsiga sveta grehe. Darujem ti njegovo življenje, vse zaničevanje, zasme¬ hovanje, in terpljenje, ktero je on za nas preterpel; darujem ti vse njegove skerbi, njegove želje in hrepenenja, ktere je on v svo¬ jim sercu zavolj mojiga zveličanja imel; darujem ti vse stopinje, ktere je on zavolj našiga odrešenja storil; darujem ti njegove zdihljeje, njegove svete rane, njegovo pre¬ sveto za nas prelito kri; kratko reči, darujem ti po prečistili rokah svete device Marije Jezusa, m vse, kar je on za naše zveličanje storil, v zadostenje in spravo za naše grehe. 166 »S to daritvijo klečim zdaj pred tvojim obličjem, in te prosim: milost, odvezo in odpušenje naših grehov nam dodeli vsigamogočni in usmi¬ ljeni Gospod! Spomin za mertve. Sprejmi milostljivo, o Gospod! našo molitev za duše v vicah Cpo- sebno za . . .) in daj se jim po pri¬ prošnji matere vsih ljudi in po za- služenji njeniga terpljenja vdeležiti presvete Jezusove daritve. Tudi še posebno prosim tebe, usmiljeni Bog! za tiste duše v vicah, ktere so v svojim življenji skrivnost sve- tiga rešnjiga telesa nar bolj go¬ reče častile in so prečisti devici Marii s posebno pobožnostjo in lju¬ beznijo vdane bile. Usmili se jih po predragim Jezusovim telesu in po predragi Jezusovi kervi in po Ma¬ riini mili priprošnji, o vsrgamo- gočni usmiljeni Gospod ! 167 K ocenam. Po zveličarjevi zapovdi opo¬ minjani in podučeni z njegovim božjim naukam si upamo reci: Oče naš . ... Odreši nas, usmiljeni Oče! od vsiga hudiga po svoji neskončni milosti in po Jezusovim neskončnim zasluženji, in na prošnjo preči ste device Marije in vsili angelov in svetnikov nam daj mir v našim živ¬ ljenji, in brani nas pred vsimi so¬ vražniki , de nas v zmote ne zape¬ ljejo in od tebe ne odvernejo. Jagnje božje . O jagnje božje! usmili se nas na prošnjo matere Marije, in daruj se za nas svojimu nebeškimu Očetu z vso britkostjo svojiga terpljenja, de nas grešnike popolnama z Bo- garn spraviš. 168 O jagnje božje! usmili se nas in daruj se za nas svojimu nebeš- kimu Očetu z vso ponižnostjo in po- terpežljivostjo, de nadomestiš čed¬ nosti, kterih nam manjka. 0 jagnje božje! usmili se nas in daruj se za nas nebeškimu Očetu z vso ljubeznijo svojiga božjiga serca, de nadomestiš naše dobre dela, kterih le malo in še te po¬ manjkljive imamo. Obhajilo. Duša Kristusova, posveti me! Telo Kristusovo, zveličaj me! Kri Kristusova, napoji me! Voda iz strani Kristusove, operi me! Terpljenje Kristusovo, poterdi me! O dobrotljivi Jezus, usliši me! V svoje svete rane skrij me ! Od tebe se ločiti ne pusti me! Peklenskiga sovražnika obvari me! Ob uri moje smerti pokliči me! K sebi v nebesa vzemi me! De bom vekomej ljubil te! 169 Poobhajilna molitev. Vsigamogočni večni Bog! ki si preblaženo devico Marijo nam zve¬ sto pomočnico postavil, sprejmi do¬ brotljivo naše molitve, ki ti jih po rokah prečiste device Marije izro- čujemo, in zavolj zasluženja nje- niga božjiga maternstva nas reši iz vsih nadlog zdaj in ob naši smertni uri. Po Jezusu Kristusu Gospodu in odrešeniku našim. H koncu. O božji zveličar! ti si studenec vse gnade in resnice, vir vsiga življenja na svetu. O vir našiga življenja! O Jezus! daj nam na Ma¬ riino milo priprošnjo, de bomo tukaj v tvoji gnadi živeli vse svoje žive dni, tamkaj pa v družbi prečiste de¬ vice Marije in vsili izvoljenih tebe z Bogam Očetam in svetim Duham ljubili in vživali vekomej. Amen. 8 k presvetimu rešnjimu Telesu. Zdihovanje k- sereu. v presv. rešnjim Telesu. O nar zlahtniši in ljubeznjivši serce moji ga Jezusa Kristusa, mojiga Boga in Gospoda! v spo¬ znanji svoje nevrednosti se ver- žem pred tebe, te moliti, častiti in ljubiti, kolikor zamorem. Tebi, studencu vse dobrote in ljubezni, izročim v terdnim zaupanji na tvojo milost vse svoje misli in nagnjenja, 171 vse svoje dušne in telesne modi, vse, kar sim in kar premorem. Tebi tudi izročim vse svoje potrebe in sile, svojo revšino in nadlogo, svoje slabosti in težave; in te pro¬ sim, de se me usmiliš in mi po ve¬ likosti svojiga usmiljenja pomagaš. O serce Jezusovo! ne zaverzi me spred sebe, zakaj na te stavim za¬ upanje svoje. K tebi kličem, k tebi vpijem, ker si moje zavetje pred vsim hudim ^ med kterim je greh nar hujši. O serce mojiga Jezusa! ne daj se mi potopiti v povodnji mojih grehov, ampak spreoberni me, in vzemi me v svojo last, v svoje dopadajenje in ljubezen svojo. Dodeli mi, de bo moje serce s te¬ boj sklenjeno, de ne bom nikdar kaj druziga želel ali želeti hotel, kakor le to, kar tebi dopade. O presladko serce mojiga Jezusa! daj, dete v vsili rečeh iz celiga svojiga serca s» 172 ljubim zdaj in veko mej. O vse ljubezni vredno serce! daj meni in vsim, kteri so se v mojo molitev perporočili, ali za ktere imam dolž¬ nost moliti, se tvojiga varstva ve¬ seliti. Pomagaj nam vsim, vsakimu po njegovi potrebi. Bodi tolažba revnih in stiskanih, bodi pribeža- liše umirajočih, bodi tudi ob smertni uri pribežališe moje duše, in vzemi jo v naročje svoje milosti. Hrepenenje p© Im .aim. Prebodi, o presladki moj Je¬ zus ! globočino mojiga serca s pu¬ šicami svoje sladke ljubezni, de bom vedno po tebi hrepenel, de bom ljubezni do tebe kopernei, in želel , s teboj se skleniti in s te¬ boj sklenjen biti. Daj, de bo moja duša vedno po tebi lačna, ki si 173 okrepčalo pobožnih duš, naš vsak¬ danji nebeški kruh, ki ima vso slad¬ kost in prijetnost v sebi. Daj, de bo moja duša vedno po tebi žejna, ki si vir življenja, modrosti in spo¬ znanja, vir večne luči in studenec radosti. Tebe naj moja duša za¬ želi, tebe iše, tebe najde, k tebi pride, tebe premišljuje in od tebe govori. V čast in hvalo tvoji ga imena naj moja duša vse stori s po¬ nižnostjo in razumnostjo, z ljubez¬ nijo in radostjo, z gorečnostjo in stanovitnostjo noter do konca. Pre¬ sladko serce mojiga Jezusa! ti le bodi vedno moje upanje, moja zanašba, moje bogastvo, moje veselje, moja prijetnost, moja radost, moj pokoj in počitek, moj mir, moja tolažba, moja dišava, moja sladkost, moja jed, moje okrepčalo, moje pribežališe, moja pomoč, moja modrost, moj delež, moje posestvo, moj zaklad, 174 v kteriga bodi terdno in stanovitno moja duša obernjena. Izročenje V | ©-3SM8©?®. V tvoje sveto serce položim svoje revno, merzlo in nehvaležno serce, in te ponižno prosim, usmi¬ ljeni Jezus! vžgi v mojim sercu ogenj božje ljubezni, in vzemi iz mojiga serca vse to, kar ti ne dopade, in kar me tvoje ljubezni nevredniga dela, Ves želim tvoj biti, popolnama se tebi dam, stori z menoj in z vsim, kar je mo¬ jiga, po tvoji sveti volji. Zdaj nič druziga ne išem, nič druziga ne želim, kakor Ivojo ljubezen zmirej imeti, tvojo presveto voljo popol¬ nama dopolnovati, in v dobrim do konca stanoviten ostati. Perporo- čim ti pa tudi vse verne duše v vicah, in prosim za nje, zlasti za 175 tiste, ktere so s posebno pobožnostjo ta presveti zakrament molile in ča¬ stile, in so bile tvoji neomadežani materi s posebno ljubeznijo vdane. Ravno tako ti dans tudi perporo- čim vse svoje dobrotnike, prijatle in sovražnike, in vse terdovratne grešnike, de bi jim dodelil duha resnične pokore. Zdaj pa še skle¬ nem vse želje in zdihljeje svojiga serca z ljubeznjivimi občutljeji Ma- riiniga premiiiga serca, o Jezus! in tako jih dam tvojimu božjimu sercu v dar, in te prosim v Marii¬ nim svetim imenu, de bi jih iz ljubezni do Nje milostljivo uslišal. Amen. 176 Molitev za odpustke. JPiebeški Oče! jest ti darujem za- služenje pre.dj.-age kervi Jezusa Kristusa, tvoji ga ljubeznjiviga Sina in moji ga odrešenika , za razšir¬ janje in poveličanje svete cer¬ kve , naše preljube matere, za ohranjenje svetiga očeta rimskiga papeža, kardinalov, škofov, d li¬ ho vrnili pastirjev in vsili služabni¬ kov svete cerkve. Oče naš . . . v v Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu... 177 Nebeški Oče! jest ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojiga ljubeznjiviga Sina in mojiga odrešenika, za mir in edinost kraljev in vsili katoliških oblastnikov, za ponižanje sovraž¬ nikov svete cerkve, in za srečo keršanskiffa ljudstva. Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . Nebeški Oče! jest ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojiga ljubeznjiviga Sina in mojiga odrešenika, za razsvet¬ ljenje nevernikov, za spreobr¬ njenje vsih krivovercov in greš¬ nikov. Oče naš . . . Cešena si v Marija . . . Čast bodi Bogu . . . Nebeški Oče! jest ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojiga ljubeznjiviga Sina in mojiga odrešenika, za vse moje žlahtnike, prijatle in neprijatle, za 8 ** 178 potrebne bolne in žalostne, in za vse, za ktere veš, de sim dolžan moliti, in za tiste, za ktere hočeš, de naj molim. Oče naš ... Češena si Marija ... Čast bodi Bogu ... Nebeški Oče! jest ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojiga ljubeznjiviga Sina in mojiga odrešenika, za vse tiste, ki se bodo dans na urh svet pre¬ selili, de jih rešiš peklenskih štra- ling in jih v svoje nebeško kra¬ ljestvo iti pustiš. Oče naš ... Če- šena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . Nebeški Oče! jest ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojiga ljubeznjiviga Sina in mojiga odrešenika, za vse tiste, ki vrednost našiga odrešenja in zveličanja ljubijo, za vse tiste, ki se z menoj družijo sveto rešnjo kri častiti in moliti, in njeno češenje 179 povsod razširiti. Oče paš . . . Češena si Marija ... . Čast bodi Bogu . . . Nebeški Oče! jest ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojiga ljubeznjiviga Sina iu mojiga odrešenika, za vse svoje dušne in telesne potrebe, za po¬ moč vernim dušam v vicah, zlasti tistim, ktere so na tem svetu s posebno pobožnostjo skrivnost na- šiga odrešenja častile in molile, in prežalostni materi Marii s po¬ sebno ljubeznijo vdane bile. Oče naš . . . ; Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . 181 Perpravljaiije. Sprejmi, o presveta Trojica! to sveto opravilo v svojo narvikši tast in hvalo, v zahvalo za neiz¬ rečeno dobroto inojiga odrešenja, v odpušenje mojih grehov, ki jih iz globočine svojiga serca obža¬ lujem, ker sim tebe, svojo nar¬ vikši dobroto, z njimi razžalil; *) Glej v žalostnim delu sv. roženkranca četcrto pre¬ mišljevanje. 182 sprejmi to sveto opravilo v izbri- sanje mojih zasluženih štrafing; za moje prijatle in znance, za žive in mertve. Daj, de dosežem od¬ pustke, ki jih je sveta cerkva za obiskovanje svetiga križeviga pota dodelila. Presuni in rani, o Kristus Jezus, moje terdo serce, de ža¬ lujem nad tvojimi britkostmi, de te vender enkrat začnem popol- narna ljubiti, in de se za vselej s teboj sklenem. O visoko žegnana, v žalost vtopljena mati mojiga zveličarja, Marija! ki si svojiga Sina s kri¬ žem obloženiga od Jeruzalema na Kalvarjo spremljala, ga na križi v neskončnim terpljenji viseti vi- dila in ga mertviga v svoje na¬ ročje sprejela: o daj mi premiš¬ ljevati Kristusovo terpljenje in smert, in s premišljevanjem se 183 vdeležiti sadu njegoviga neskonč- niga terpljenja, ki ga je on na kervavim potu od Jeruzalema na Kalvarjo prestal zavolj mene ubo- ziga grešnika. I. Ntacion. Jezus je k smerti obsojen. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo 5 O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O moj preljubeznjivi Jezus! kako neizmerna je tvoja Ijubezin proti meni ubogimu grešniku. Za¬ volj mene in za mene grešnika si se strašnim terpljenju pod- vergel in se v grozovito smert obsoditi dal. Oh! kako bi tedej ne objokoval vsili svojih pregreh, ktere so tako grozovite, de so te v smert obsodile? Obžalujem jih vse, in kličem k tebi, o Jezus! usmiljenja prosim te, usmiljenja 184 in milosti, o Jezus’ Oče naš . , . Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu ... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! v II. Stacion. Jezus vzame kriz na svoje rame. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Ne tebi, o Jezus, ampak meni grešniku se spodobi križ. O težki križ, ki so ti ga moji grehi nalo¬ žili ! O ljubeznjivi Jezus! dodeli mi svojo gnado in moč, de bom križ, kteriga sim s svojimi grehi zaslužil, serčno objel. Stori, de bom svoj križ voljno nosil, in se tako sveta ločil. Daj mi tako ljubezen do križa , de bom vselej s tvojo služabnico sveto Terezijo vošil in želel: terpeti ali umreti, umreti ali 185 v terpeti. Oče naš . . . Cešena si Marija. . . Čast bodi Bogu . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! til. Štacioii. Jezus pade pod križem. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O ljubeznjivi Jezus! poglej me uboziga grešnika pred tvojimi no¬ gami. Oh kolikokrat in v kako velike pregrehe sim padel! Oh, kolikokrat sim se v globočino pre¬ greh pogreznil! O Jezus, stegni svoje rame in podaj mi svoje roke! Pomoči, o Jezus! pomoči per tebi išem, de bi ves čas svojiga življenja nikdar nikoli smertniga greha ne storil, de bi v svoji zadnji uri zve- liČanje upati zamogel. Oče naš ... Češena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! 186 IF. Štacion. Jezus sreča svojo mater. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O božji Siti Marije! o presveta mati moji ga ljubeznjiviga Jezusa! ves spokorjen in ponižan klečim per vajnili nogah. Jest sim tisti tolovaj, ki sim s svojimi grehi bru¬ sil meč, kteri je vajno serce ranil. Oh ! iz serca mi je žal $ prosim vaji, odpustita mi. Milost, o Jezus! mi- list, o Marija! Po svoji veliki mi¬ losti mi pomagajta, de nikdar več ne bom grešil, temuč de bom vajno grenko terpljenje in žalost noč in dan premišljeval in objokoval. Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! 187 V. Štacion. Simon Cirenejčan pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te , o Kriste! in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O ljubeznjivi Jezus! hvalim te za toliko priložnost, ktero mi daš, de bi za te terpeti, in za se kaj zaslužiti zamogel. Oh, moj Bog! daj mi, de bom vse, kar se mi bo v tem življenji težkiga pergodilo, s poterpežljivim sercam prenašal, in potem večniga veselja se vdeležil. Stori, o Jezus! de bom tukej s te¬ boj jokal in terpel, potlej pa s teboj v nebesih se radoval. Oče naš .. . V v Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! 188 VI. S tac in si. Veronika poda Jezusu potni peti. V. Molimo le, o Kriste! in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O moj žalostni Jezus! prosim te, vtisni v moje serce sveti obraz svojiga obličja, de bom brez ne¬ hanja na te mislil, noč in dan tvoje grenko terpljenje premišljeval in svoje grehe objokoval. O Jezus, tvoje terpljenje naj vedno pred očmi , imam, in moje oči naj vedno solze točijo nad mojimi pregrehami! Oče naš ... Češena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! VII. Štacioii. Jezus pade pod križem. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odreši!. O prečastitljivi Jezus! ako- ravno vidim, de na zemlji pod 189 težo križa ležiš, te vender molim in častim kot svojiga mogočniga večniga Boga. Prosim te, po- teri moj napuli, vzemi iz mojiga serca vso ošabnost, de bom svojo nečimernost spoznal in vse za¬ sramovanje s ponižnostjo spreje¬ mal, de bora potem s teboj v ne¬ beškim kraljestvu povikšan. Oče naš . ., Češena si Marija ... Čast bodi Bogu... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Vili. Š taci o n. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo $ O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O ljubeznjivi Jezus! kako je to, de se moje serce ne razstopi v solzah velike žalosti? Solz, o Jezus! prosim, solz prave pokore in serčniga obžalovanja mi daj, de bom z objokanimi očmi in s 190 skesanim sercam tisto milost za - dobil, ktero si ubogim ženam ska- zal. Ah Jezus! ne obračaj od mene svojih milostljivih oči, po¬ glej me uboziga grešnika, de bom tudi jest ves potolažen na zadnjo uro te viditi zamogel. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . _ Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas ! IX. Štacioii. Jezus pade pod kniem. V, Molimo te, o Kriste! in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O vsigamogočni Bog! ki nebo in zemljo z enim perstam deržiš, kdo te je zopet tako neusmiljeno vergel? Oh nikdo drugi ne, ka¬ kor moja pregreha, v ktero sim tolikrat padel. Moja hudobija ni jenjala grešiti, in zato se je mno¬ žilo tvoje terpljenje. Tode, glej, 191 o Jezus! pred teboj zdaj klečim s skesanim sercam, in terdno skle¬ nem, svoji hudobii konec storiti. Z objokanimi očmi ti terdno in zvesto obljubim: nikdar več nočem grešiti, o Bog! nikdar več, nikdar več. Oče naš . . . Cešena si Ma- rija . .. Čast bodi Bogu . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! X. Štaciou. Jezusa na Kalvarii slečejo in mu žolča piti dajo. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odrešil! O žalostni Jezus, kako velik razloček je med teboj in menoj! Ti si ves ranjen, poln grenkosti, in ves s ker vi jo oblit; jest pa ves nečimern, poln sladnost in veselja, ali saj tak biti želim. Oh! jest nisim na pravim potu. O Jezus! pelji me ti na pravo stezo. Stori, 192 de mi bodo vse sladnosti tega sveta grenke in zopetne, de bom namest njih želel tvoje terpljenje občutiti, de tako vredin postanem, s teboj večno veselje vživati. Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu ... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! XI. Štacioii. Jezusa na kriz perbijajo. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O dobrotljivi z a volj mene kri¬ žani Jezus! daj, de svetu in raz¬ veseljevanju mesa za vselej od¬ merjeni; daj, de bom z žebli močne ljubezni na tvoj križ perbit, de tako tebi podoben postanem in en¬ krat s tvojimi učenci delež doseči zamorem. Oče naš . . . Cešena v si Marija ... Čast bodi Bogu . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! 193 XII. Štadon. Jezus umerje na krizi. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O moj ljubeznjivi zveličar! vem in spoznam, de so moji grebi tisti rabeljni, kteri so tebe tako ne¬ usmiljeno umorili. Nobene gnade nisim vredin, ker sim tebe križal. Pa kako veliko veselje in upanje občuti moja duša, kadar te slišim tudi za tiste prositi, kteri so te križali. Kaj hočem tedej za te sto¬ riti, ker si ti tolikanj zame storil? Poglej, o Jezus! pripravljen sim in voljan, vsim odpustiti, kteri so me kdaj razžalili. Res, moj Bog! zavolj tvoje ljubezni odpustim vsim, iz serca jih objamem, in jim želim vse dobro, in tako tudi upam v svoji smertni uri tvoje vesele besede zaslišati: Še dans boš pri meni v 9 194 v raji. Oče naš . . . Cešena si Ma¬ rija . . . Čast bodi Rogu . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! XIII. Starimi. Jezusa s kriza snamejo in ga nje¬ govi prezalostni mat eri v naročje poloze. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O dobrotljivi Jezus! dodeli mi zavolj prevelike žalosti, ktero je tvoja presveta mati ta čaš občutila, kadar je tvoje s križa sneto telo v svoje naročje ljubeznjivo spre¬ jela, dodeli mi, de tisto tvoje telo v presvetim zakramentu altarja vse¬ lej s spodobno častjo in ljubeznijo prejmem, de se s to dušno hrano v vsih svojih britkostih in zoper- nostih, sosebno pa ob moji smert- ni uri kakor s tečno in zveli- 195 čavno popotnico okrepčani. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Čast hodi Bogu . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! XIV. Starimi. Jezusa v f/rob poloie. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O usmiljeni Jezus! ki si po tako kervavim potu iz ljubezni do mene hodil, častim in molim te v grobu ležečiga. Oh! v svojim ser¬ cu te serčno želim zapertiga imeti, de bi s teboj sklenjen se iz tega sveta ločiti zamogel. Po zaslu- ženji tvojiga terpljenja, ki sim ga zdaj premišljeval, mi dodeli, de bo na zadnjo uro tvoje sveto rešnje telo moja popotnica, de bodo moje zadnje besede: Jezus, Marija, Jo¬ žef! in de svoje zadnje zdiho vanje 9 * 196 s tistim zdihovanjem sklenem, s kterim si ti na križi svojo dušo izdihnil. Daj mi z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo s teboj in zavolj tebe umreti in potlej s teboj na večne čase živeti. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Skončanje. O dobrotljivi Jezus Kristus! svoje britke rane vtisni v moj spomin, s svojo sveto kervijo oči¬ sti moje serce, napoji mojo dušo, poterdi vse moje dušne moči in zaznam vaj vse moje telesne po- čutke, de bom vedno na te mislil, in povsod, kamorkoli se obernem, tebe križaniga pred seboj vidil; de bom tvoje rane vselej in povsod pred očmi imel, in de se mi bo 197 vse, karkoli bom pogledal, s tvojo kervijo pobarvano zdelo. Križani Jezus! presuni me s svojim ter- pljenjem, de druziga ne bom iskal ne našel, kakor tebe križaniga; rani in obdaj me s svojimi ranami, de druziga ne bom gledal ne vidil, kakor tvoje svete kervave rane. To naj mi bo edino veselje, tvo- jiga terpljenja se vdeleževati in po križevim potu hoditi. Daj mi, o Jezus! tako po križevim potu ho¬ diti na zemlji, de po ravno tem potu zaslužim priti v obljubljeno deželo, v svete nebesa. Amen. Hvaljen bodi naš križani zveličar Jezus Kristus in njegova žalostna mati Marija. Amen. Litanije vsih svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste , usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste , usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Sv. Marija, j Sv. Mati Božja, I Sv. devic Devica,! za nas Boga Sv. Mihael, / prosi! Sv. Gabriel, I Sv, Rafael, I usmili se naš! 199 Vsi Vse Sv. Sv. Vsi Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Vsi sveti angeli in arhangeli, /.a nas Boga prosite! svete verste zveličanih duhov y za nas Boga prosite! Janez Kerstnik, Jožef, 5 j za nas Boga prosi! sveti očaki in preroki, za nas Bo¬ ga prosite! Peter, « b - Pavel. 7 Andrej, Jakop, Janez, Tomaž, Jakop, Filip, Jernej, Matevž. J Simon, Tadej, Matija, Barnaba, K GB 03 I d? o GB Llikež, Marka, sveti aposteljni in evangelisti, nas Boga prosite! za 200 Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite ! Sv. Štefan, J Sv. Lovrenc,) za nas Boga prosi! Sv. Vincenc,j Sv. Fabian in Boštjan, Sv. Janez in Pavel, Sv. Kozma in Damian, Sv. Gervazi in Protazi za nas Boga prosita! Vsi sveti marterniki, za nas Boga pro¬ site! Sv. Silvester, \ Sv. Gregor, j Sv. Ambrož , f Sv. Avguštin, ) za nas Boga prosi! Sv. Hieronim, 1 Sv. Martin, 1 Sv. Miklavž, ) Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas Boga prosite! Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas Boga prosite! Sv. Marija Magdalena, Sv. Agata, Sv. Lucija, za nas Boga prosi ; i 201 za nas Boga prosi! rdove, za nas Sv. Neža, Sv. Cecilia, Sv. Katarina , Sv. Anastazia, Vse svete device in Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Go¬ spod ! Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod! Od vsiga liudiga, Od vsiga greha, Od svoje jeze, Od šibe potresa, Od nagle in neprevidene smerti, Od skušnjav hudičevih, Od jeze, sovraštva in vse hude volje, Od duha nečistosti, Od treska in liudiga vremena, Od kuge, lakote in vojske, Od večne smerti, Skoz skrivnost svojiga sv. včlove- čenja, Skoz svoj prihod, Skoz svoje rojstvo, 7 O o GB s o a. 9' ** 202 Skoz svoj kerst in sveti post, \ Skoz svoj križ in svoje terpljenje, j Skoz svojo sniert in svoj pokop, | Skoz svoje sveto vstajenje, l Skoz svoj čudni vnebohod, - I Skoz prihod troštarja sv. Duha, j V dan sodbe, Mi grešniki, . De nam zaneseš , ' De nam odpustiš, De nas k pravi pokori pripelješ , De svojo sv. cerkev vižaš in ohraniš, j De pastirja apostoljskiga in vse cer-I kvene stanove v svoji sv. veril ohraniš, | De sovražnike sv. cerkve ponižaš ,| De keršanskim kraljem in oblastni-' kam mir in pravo enovoljnost dodeliš, j De vsimu keršanskimu ljudstvu mir in edinost daš, ' 'J De nas vse v svoji sv. službi po—i terdiš in obderžiš, De naše misli k nebeškim željam povzdigneš, De vsim našim dobrotnikam večne dari dodeliš, j reši nas, o tiospod! prosimo te, usliši nas! 203 De duše naše, ga pogubljen De sad zemlje di De vsim vernim dušam večni po-/ c koj dodeliš , L '=■■ De nas uslišiš , 1 Z' Sin Božji, / * Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ; usliši nas, o Gospod ! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Češena si Marija . . . O Bog! ki ti je lastno usmi¬ liti se vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje, de nas in vse tvoje služabnike, ktere grehov bližnjih in Molitve 204 ketina veže, milost tvoje dobrote odveže. Usliši, to prosimo, o Bog’! našo pohlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožimo, de nam dobrotljivo z odpušenjem vred mir dodeliš. S kaži nam dobrotljivo, o Go¬ spod! svojo neizrečeno milost, de nas vsili grehov odvežeš, in ka¬ zen, ktere zanje zaslužimo, rešiš. Bog! ki te greh razžali, in pokora potolaži, ozri se milostivo na prošnjo k tebi kličejočiga ljud¬ stva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. O Bog! od kteriga pridejo svete želje, dobre misli in pravične dela, daj svojim služabnikam tak mir, ki ga svet ne more dati, de bodo naše serca tvojim zapovedim vdane in po zatertim strahu so- 205 vražnikov časi s tvojo pomočjo var- ni in mirni. O Bog! užgi nase serca z ognjem svojiga svetiga Buha, de ti bomo s čistim telesam služili in in z očišeuim sercaru dopadli. Bog, stvarnik in odrešenik vsih vernih! dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpušenjc vsih grehov, de niilostivo odpu~ šenje, kteriga so vselej želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo. Začni, prosimo, Gospod! s svojim duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomoč¬ jo, de se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno, in iz tebe začete tudi v tebi končajo. Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod! vse naše djanje in ne¬ hanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam tvojo milost tukaj vživati in tam- 206 kej z vsimi izvoljenimi doseči, de te bomo v večnim veseJji in zve¬ ličanji hvalili in molili. To nam dodeli, o gospod nebeški Oče! po Jezusu Kristusu tvojim ljubim sinu, gospodu in odrešeniku našim, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti švetiga Duha, Bog vekomej. Amen. Božja pomoč ostani vselej pri nas! Amen. Oče naš ... Cešena si Marija . . . (petkrat.) Čast bodi Bogu . . . HI o 111 v e pri popoldanji službi božji . K svetima rešnjimii Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) - ■ O sveta večerja, pri kteri se Kristus vživa, spomin njegoviga terpljenja ponavlja, duša z gnada- 207 mi napolnuje, in nani prihodnje časti zastava daje. V. Kmli z nebes si jim dodelil, O. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo ! O Bog! kteri si nam v pre¬ čudnim zakramentu spomin svojima terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvoji ga telesa in tvoje kervi tako častiti , de sad tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo. Za odvernjenje vsili nadlog in nevarnost. Vsigamogočni večni Bog, ne¬ beški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vsili vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edi- norojeni sin, naš Gospod in zve¬ ličar Jezus Kristus, voljno greš- nikam v roke dal, in je tudi svojo 208 drago kri na lesu svetiga križa prelil. Po teni gospodu Jezusu odvečni, nhlostivi Oče! zaslužene šibe, sadanje in prihodnje nevar¬ nosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni iu žalostne revne čase. Vsiganiogočni večni Bog! po¬ nižno te prosimo, ozri se milost¬ ljivo na švojiga služabnika našiga papeža I., kteriga si svoji cerkvi na zemlji vidniga poglavarja po¬ stavil; ohrani ga nam po svoji ve¬ liki milosti; dodeli mu duha mo¬ drosti, sveta in moči, de vso tvojo sveto cerkev po tvoji volji vlada, vse njene ude v edinosti vere in ljubezni ohrani, keršanski čedi, ktera mu je izročena, z ukani iu zgledam k dobrimu služi, in z njo večno življenje doseže. O Bog, pastir in vižar vsili vernih! prosimo te, napolni naši- 209 ga škofa I. s svojim svetim duham. Daj mu živo vero, terdno zaupa¬ nje, delavno ljubezen, nebeško modrost in neprestrašeno serčnost. Stori ga pastirja po svojim sercu, de nas tako vodi, de bomo pri tvojim prihodu k sodbi, kjer boš pastirja in čedo sodil, njegovo ve¬ selje, in de on nezvenljivo krono večniga življenja doseže. O Bog, varh vsih kraljestev, in zlasti keršanskiga kraljestva, dodeli svojimu služabniku našimu cesarju I. tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga, spoznati in častiti, de bo, ker je iz tvoje vo¬ lje cesar postal, tudi v tvojim var¬ stvu vselej mogočen. Užgi nje¬ govo serce, de bo zvesto spolnoval tvoje zapovedi in varoval tvojo sveto katoliško cerkev. Daj mu modrost in zastopnost, de bo v srečo svojih narodov kraljeval, in 210 po dolgim in srečnim kraljevanji svojo posvetno krono z nebeško zamenjal. Razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske ob¬ lastnike in gosposke, de nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k tvoji božji Časti, k uašimu zve¬ ličanj n in k mini in sreči vsiga keršanstva pripomoči. Prosimo tudij kakor hočeš, de nam je prositi, za svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve. Vsigamogočni večni Bog, ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsili, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že sveta ločili, na prošnje vsih 211 tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpušenje vsih svojih grehov do¬ sežejo. Dodeli nam, o Bog miru ! pra¬ vo edinost v veri brez vsiga raz- dertja in ločitve. Preoberni nase serca k pravi pokori in k pobolj¬ šan ju naši ga življenja. Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, de ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v življenji in v smerti pri¬ jetni in dopadljivi. Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod! vse naše djanje in ne¬ hanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam tvojo milost tukaj vživati in turnkej z vsimi izvoljenimi doseči, de te bomo v večnim veselji in zveličanji hvalili in molili. To nam dodeli, o gospod nebeški Oče, po Jezusu Kristusu tvojim ljubim sinu, gospo- 212 clu in odrešeniku našim, kteri s te¬ boj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vekomej. Amen. Oče paš . . . Češena si Marija . . . ( petkrat.) Čast bodi Bogu . . . Litanije Matere božje. Pri petih litanijah se navadno odpeva: 1 . Bodi češena tavžentkrat, Preljuba Marija! Marija! Marija! Prosi za nas Jezusa. 2 . Bodi pozdravljena, Bodi češena, O Marija usmiljena! Prosi za nas Jezusa. 3 . Sveta Marija, sladko ime! K tebi zdihuje naše serce j 213 Roža duhovna, Milosti polna! Prosi za nas grešnike vse. 4 . Marija! k tebi uboge reve, Mi zapušeni vpijemo, Objokani otroci Eve V dolini solz zdihujemo. 5 . O Marija, božja mati! Prosi za nas Jezusa; Daj nam vselej pomagati, O devica zvoljena! 6. O Marija gnadljiva! Ljuba mati usmiljena! Proshno te, usmil’ se nas, Pros’ Boga za nas. 7 . Sveta mati božja, prosi Boga za nas! Glej, tvoja prošnja je uslišana vsaki čas; Le prosi, le prosi Marija za nas! 214 Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod , usmili se nas! Ki ■iste, sliši nas! Kriste, usliši nas ! Oče nebeški, vsigamogočni Bog Sin, vsiga sveta rešnji Bog: Sveti Duh, resnični Bog; Sveta Trojica, en sam Bog Sveta Marija, Sveta Mati Božja, Sveta devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža , Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našiga stvarnika, Mati našiga odrešenika Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, " ¥ crs p d ifi 215 Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti božje, Začetek na,siga veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti., Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališe grešnikov. Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, 216 K raljiea brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta edjem- lješ 5 usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- 1 ješ; usmili se nas, o Gospod ! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš . . . Češena si Marija . . . Molitve. 1 . Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta božja porodnica ! ne za- verzi naših prošenj v naših po¬ trebah, ternuč reši nas vselej vsili nevarnost. O častitljiva in žegnana devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica! s svojim sinam nas spravi, svojimu sinu nas priporoči, svojimu sinu nas izroči. 217 V. Prosi za nas, sveta božja porodnica ! O, De bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo! Dodeli nam, svojim služabni- kam, prosimo, gospod Bog, de vedno zdravje na duši in na telesu vživamo, in de bomo po častitih prošnjah presvete Marije vselej device sadanje žalosti rešeni in večniga veselja deležni. 2. Od 1. adventne nedelje do božiča. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške in zgod¬ nja danica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojiga stvarnika prečudno ro¬ dila, devica pred in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust prejela češenje, usmili se grešnikov. V. Angel Gospodov je oznanil Marii 5 0. In je spočela od svetiga Duha. 218 Molimo ! Svojo milost, prosimo, go¬ spod.! v naše serca vlij, de ki smo po angelovim oznanjenji včlo- večenje Kristusa tvojiga Sina spoznali, po njega terpljenji in križi častitljivo vstajenje dose¬ žemo. Od božiča do svečnice. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške in zgod¬ nja danica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojiga stvarnika prečudno rodila, devica pred in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust prejela če- šenje, usmili se grešnikov. V. Po porodu si devica čista ostala; O. Prosi za nas, sveta božja porodnica. 219 Molimo! Bog 1 ! kteri si po rodovitnim devištvu svete Marije človeškimi! rodu dar večniga zveličanja do¬ delil, daj, prosimo, de njo za nas prositi občutimo, po kteri nam je sreča došla prejeti življenja za¬ četnika, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, Sina tvojiga. Od svečnice do velikiga četertka. Bodi češena, nebes kraljica, če- šena angeljev gospa, češena kore¬ nina, češena ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi pozdravljena, devica častita, memo vsili lepa, bodi po¬ zdravljena, preljubeznjiva, in prosi za nas Kristusa! V. Naj te hvalimo, devica presveta! 0. Daj nam moč zoper sovražnike tvoje. 10 » 220 Molimo! Dodeli, milostljivi Bog! hram¬ bo naši slabosti, de, ki svete božje porodnice spomin obhajamo, s pomočjo njenih prošenj od svo¬ jih grehov vstanemo. Od velike sabote do 1. nedelje po binkuštih. Veseli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si zaslužila nositi, aleluja, je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja! O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo! O Bog! ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga Je¬ zusa Kristusa, svet razveselil; dodeli, prosimo, de po njegovi 221 materi devici Marii dosežemo več- niga življenja veselje. Od 1. nedelje po binkuštih do 1. ad¬ ventne nedelje. v (Jesena bodi, kraljica, mati mi¬ losti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci, k tebi zdi¬ hujemo žalostni in objokani v tej dolini solz. Oh oberni tedaj, naša pomočnica! svoje milostive oči v nas, in pokaži nam po tem revnim življenji Jezusa, žegnani sad tvojiga telesa. O milostiva, o dobrotljiva, o sladka devica Marija! V. Prosi za nas sveta božja porodniea! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo ! Vsigamogočni večni Bog! ki si dušo in telo častite device matere Marije, de bi vredno prebivališč 222 tvojiga Sina biti zaslužila, s pripo- močjo svetiga Duha pripravil, daj de bomo, ki se njeniga spomina veselimo, po njenih milostivih proš¬ njah prihodnjih zlegov in večne smerti rešeni. 3 . Glejte, zvesti in modri hlapec, kteriga je postavil gospod čez svojo družino. V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo! Naj nam, prosimo, gospod! zasluženje ženina tvoje presvete matere Marije pomaga, de, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah do¬ deljeno. 223 4 . Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po svoji milosti naših gre¬ hov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene matere ljube de¬ vice Marije in vsih svojih svet¬ nikov nas svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; tudi očisti vso našo rodo¬ vino in naše prijatle hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi čed¬ nostmi , dodeli nam mir in zdravje, odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje 5 daj nam zdravo vreme in dobro letino, skaži milost našim prijatlam: in neprijatlam, in obvari nas kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodeli milostivo vsim vernim kristjanam, živim in niertvim, v nebeškim kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvari našiga papeža I., našiga 224 škofa I., našiga cesarja I., in vso našo duhovsko in deželsko go¬ sposko, in vse keršansko ljudstvo vsih nadlog in vsiga zlega. In tvoj žegen pridi z nebes doli na nas in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vekomej. Amen. Božja pomoč ostani vselej pri nas! Amen. Oče naš . . . Cešena si Marija . . . (petkrat ) Čast bodi Bogu . .. za vse, kteri žele Mater Božjo vredno častiti. 10** ►ywwwwvA^A/wwwi/wvWsA/y\/w'< 227 Zdiiiljeji in molitve *3 pred Mariinimi prazniki. Za pervi dan. Z dihi jej. Marija moja mati , $oc/t češena! Molitev. p reci sta devica Marija! per- sercno te pozdravim kot mater svojima odrešenika Jezusa Kristusa. O časti vredna, o gnadepolna mati! veselim se s teboj, de si mati Sina božjiga izvoljena. Zahvalim *) To pobožnost opravljaj tudi y osminah po Mariinih praznikih, 228 in častim presveto Trojico, ki te je s tolikimi prednostmi obdarila, in tebe ponižno prosim, mi poma¬ gati, de moje serce nikoli ne jenja te ljubiti, in moj jezik nikoli ne oslabi te hvaliti. Amen. Za drugi dan. Zdihljej. Devica ino mati! stori, de bom vedno na te mislil. Molitev. O Marija, čista lilija, vsajena v hiši Gospodovi, oskerbljena po duhu in zrejena z roso božjih gnad! veselim se s teboj, de si od Boga tolike gnade zadobila. Molim in hvalim presveto Trojico, ki ti je tako visoke darove podelila. Pred tabo, ki si z obilnostjo gnad ob¬ darjena, se jest ubogi človek zdaj perklonem, in te prosim, dodeli 229 od svoje obilnosti tudi moji duši, in vdeleži me božjih zakladov. Amen. Za tretji dan. Zdihljej. O Marija! stori , de bom tvoj slu¬ žabnik. Molitev. O Marija skrivnostna roža! veselim se s teboj, de si vse svoje sovražnike premagala in vedno vsa čista bila. Čast in zahvala bodi torej presveti Tro¬ jici, od ktere si visoki dar, dar nezapopadljive čistosti zadobila. Tebe pa ponižno prosim, de tudi meni serčnost in moč zadobiš, vse zalezovanja svojih sovražnikov premagati in svojo dušo čisto ohra¬ niti. Oh! stoj mi vedno na strani, in pomagaj mi, vse sovražnike 230 svojiga zveličanja srečno prema¬ gati in vedno čisto živeti. Amen. Za čeierti dan. Zdihljej. O Marija ! vsiga se ti darujem, sprejmi me in ohrani me. Molitev. O Marija, ogledalo duhovniga življenja! perserčno veselje čutim, ko vidim, de si nar žlahtniši in nar popolniši čednosti z vsimi da¬ rovi svetiga Duha dosegla. Dast in hvala bodi presveti Trojici, ki te je s temi prednostmi obdarila. Tebe, o mati vse dobrote! pa pro¬ sim, pridobi mi pravo gorečnost, de se v vsili čednostih vadim, in vredin postanem, gnade in darove svetiga Duha prejeti. Amen. 231 Za peti dan. Zdihljej. O ijospd , nikar me do smerti ne za¬ pusti! Molitev. O Marija! mati brez madeža! veselim se s teboj, de je skriv¬ nost včlovečenja tvojiga Sina Je¬ zusa začetek našiga veselja in zveličanja bila. Častim in hvalim presveto Trojico, ki te je tako visoko povzdignila in poveličala. Tebe pa prosim, mi gnado doseči, de mi bo smert tvojiga Sina Jezusa v prid in njegova na križi prelita kri v zveličanje. Amen. Za šesti dan. Zdihljej. Mati božja , spomni se trie per svojim Sinu! Molitev. O Marija, svitla zvezda svete 232 čistosti! veselim se s teboj zavolj tvojih imenitnih darov, kteri so tudi angele v nebesih z neizre¬ čenim veseljem navdali. Zahvalim in častim presveto Trojico, ki je tebi tako visoko prednost podelila. Tebe pa prosim, naj mi tvoja dobrot¬ ljivost pomaga, de se kdaj večniga veselja vdeležim, in z nebeškimi angeli združen tehe vekomej ča¬ stim in hvalim. Amen. Za sedmi dan. Zdihljej. Sveta Marija , moja besednica , prosi za me! Molitev. O Marija, zlata zarja na nebu gnade božje! veselim se s teboj, de si bila vsa čista, in z gnado tako poterjena, de nikoli nobeniga greha nisi storila. Častim in za- 233 hvalim presveto Trojico za to prednost, ktero je zmed vsili ljudi le samo tebi podelila. O čista in sveta devica! pomagaj mi greha se varovati, sprosi mi tako gnu- senje nad greham, de rajši umer¬ jeni, kakor kdaj več kak nov greh storim. Amen. Za osmi dan. Zdihljej. O yospd ! stori , de me Jezus od sebe ne pahne. Molitev. O presveta devica, ti brez¬ madežno solnce! veselim in ra- dujern se s teboj, de si v začetku svojiga življenja veči obilnost gnad od Boga prejela, kakor vsi angeli in svetniki z vsim svojim zaslu- ženjem. Častim torej in blaženo hvalim neskončno dobrotljivost pre- 234 svete Trojice, ki te je s toliko prednostjo obdarila. O gnadepolna devica! pomagaj mi, de. z gnado delam in de je nikdar več v slabo ne obernem. Spreoberni moje serce, in stori, de me Jezus od sebe ne pahne. Amen. Za deveti dan. Zdihljej. O Marija! tvoja neskončna ljubezin naj stori , dc bomo nebeskiga kraljestva vredni. Molitev. O gnadepolna mati Jezusa mojigaBoga! prosim te, sprejmi me blagovoljno, ki k tebi pribežim. Ti si varno pribežališe spokornih grešnikov, po pravici torej k tebi pribežim. Ti si mati milosti, ki se naše revšine gotovo usmiliš. Po Jezusu Kristusu si ti vse moje 235 upanje. S terdnim zaupanjem se torej k tebi obernem, in ti me boš dopadljivo sprejela. Stori, de bom vredin, tvojim otrokam prištet biti, de z zaupanjem reči zamorem: O mati! iz ljubezni do Jezusa mi pomagaj, de ga tudi jest ljubim. Amen. 9 '*• * Premišljevanja, molitve in pesmi l. Praznik Mariiniga čistiga spočetja. Premišljevanj c. tretjim členu apostoljske vere molimo: »Verjem v Jezusa Kristusa, kteri je spo¬ čet od svetiga Duha, rojen iz Marije de¬ vice," Ker je Jezus Kristus pravi Bog, 236 je tedaj očitno, de je Marija, ki je mati Jezusova, resnično tudi mati božja; ino kakor mati praviga živiga Boga je bila imenovana in češena že od začetka keršanstva. Vender so v tretjim stoletji vstali krivoverci, ki so Marii perimek „Mati božja“ odrekli, in jo le porodnico Kristu¬ sovo imenovali, ker so v Jezusu Kristusu dve peršoni, božjo in človeško, krivoversko razločili, in svojoglavno terdili, de je Ma¬ rija Kristusa samo kakor človeka, ne pa tudi kakor Boga rodila. Ta zmota je bila od cerkveniga zbirala v mestu Efezu leta 431 zaveržena, ino cerkveno zbiralo je razločilo, poterdilo in verovati ukazalo, de je Marija resnično prava mati božja, in de se mora mati božja imenovati in tako tudi častiti. Ker je Marija od svetiga Duha spo¬ čela, in po spričevanji .svetiga evangelja sveti Jožef nikoli z njo meseno živel ni, je tudi za vsaciga razvidno, de je bila Marija vedna devica. Ino mati katoliška cerkev je tudi vselej tako verovala in učila, desiravno ni bila precej v začetku tega nauka kakor versko resnico očitno raz¬ glasila in verovati zapovedala, ampak še 237 le leta 390 v Rimskim zbirala, in scer po¬ tem, ko so krivoverski Jovian in njegovi tovarši nauk od Mariiniga vedniga de- vištva bili zavergli. Tudi je mati katoliška cerkev od za¬ četka terdno verovala in učila, in v sercu vsaciga pobožniga kristjana je bilo zapi¬ sano, de Marija v svojim življenji nikoli grešila ni; desiravno mati katoliška cerkev dolgo časa tega nauka kakor versko res¬ nico postavila in vsim ljudem živo vero¬ vati ukazala ni bila, ampak še le v 16. stoletji, in scer v Tridentinskim cerkvenim zbiralu. In kakor je mati katoliška cerkev od začetka verovala, terdila in učila, deje Marija mati božja, de je vedna devica, in de se je ves čas svojiga življenja s posebno pomočjo gnade božje vsaciga, tudi nar manjšiga greha obvarovala: tako je tudi mati katoliška cerkev že od začetka keršanstva verovala, terdila in učila, de je bila Marija brez madeža izvirniga ali poerbaniga greha spočeta, desiravno ni bila cerkev dolgo časa tega nauka kakor versko resnico očitno postavila in vsakimu verovati zapovedala, ampak še le leta 1864 238 v Rimskim zbiral«. Pa kdo bi se pre- derznil reči, de nauk o Mariinim čistim spočetji od začetka keršanstva v katoliški eerkvi bil ni? Ze aposteljni so Marijo blagrovali, in jo nar lepši, nar čaštitljivši, nar prijetniši in nar čistejši stvar imeno¬ vali. Sveti Janez, ki je v svojim zamak- nenji lepoto, s ktero je bila Marija ob¬ dana, vidil, tako govori: „ Ve I iko z nam nje se je na nebu perkazalo, žena s solncam obdana, ki je imela pod svojimi nogami luno, in na svoji glavi krono iz dvanaj¬ sterih zvezd." Solnce in zvezde so se tedej združile, de so Marijo, mater odre- šenikovo, zaljšale in skoz to človeški pa¬ meti nekoliko zapopadka dale, kako velika de je Mariina lepota in imenitnost. Luna pa, ki svojo lepoto in svitlobo, ktero le od solnca dobiva, kaže, je pod njenimi nogami; zakaj vse, kar svet lepiga in pri- jetniga ima, je majhno ali skorej nič proti Mariini lepoti. Kar je sveti Janez v svojim zamaknje¬ nji vidil, to je tudi mati katoliška cerkev učila in globoko zapisala v serca svojih otrok. Kamor je donela beseda življenja, do tje je prihitelo tudi oznanjenje, deje 239 tista, ktero srečno imenujejo vsi rodovi, visoko povzdignjena čez vse druge, kteri so od Boga vstvarjeni, in de ni madeža nikakoršniga greha v nji. Ona je, pravi sveti Epi tani, veči kakor vse, kar ni Bog, in je od začetka svojiga bitja lepši, kakor kerubini in seratini in cela truma angeljev. Sveti Efrem jo imenuje svetejši kakor kerubine, in brez primere častitljjvši kakor vse angeljske kore. Ona je, pravi imeno¬ vani svetnik, neomadežana, brez popačenja, prav in popolnama čista, vsaciga ognjuse- nja in madeža popolnama prosta. Od tega duha navdihjeni so tudi drugi sveti uče¬ niki porodnico božjo blagrovali kakor ne¬ beško zvezdo noviga vstarjenja, ktera je bila zmiraj z božjo svetlobo obdana; ka¬ kor zali paradiž, v kteriga peklenska kača nikdar prilezla ni, in v kterim Bog nar rajši prebiva; kakor tisto izvoljeno barko zveličanja, ktere edine ob času potopa valovi greha niso zadeli; kakor tisti zape¬ čaten studenec, do kteriga peklenski satan nikdar ni mogel, de bi bil skalil njegovo vodo; kakor od Boga vstvarjeno skrinjo zaveze, ktera je bila vedno nepokvarjena. Imenovali so jo zmed vsih Adamovih otrok 240 edino izvoljenko, ktera je sama vsa čista, vsa sveta in od svojiga stvarnika serčno ljubljena bila spočeta. Maksim Turinski pravi: Marija je bila pripravno prebiva- liše Jezusa Kristusa ne le zavolj svojiga telesa, ampak veliko bolj zavolj svoje ne- omadežane duše. Seduli prijetno poje: Kakor zala cvetlica, na kteri se nič ojstriga ne znajde, iz bodečiga ternja raste; tako je rastla in cvetela iz stebla Eveniga sveta Marija. Sveti Janez Damascen jo primeri ravnimu deblu, na kterim ni bilo lubja djan- skiga greha, in tudi ne vozala izvirniga greha. — Iz tega se vidi, de je bil nauk od Mariiniga čistiga spočetja vedno živ v ka¬ toliški cerkvi ohranjen, desiravno ni bil dolgo časa kakor verska resnica očitno oznanjen in verovati zapovedan,, ampak še le v devetnajstim stoletji. In nauk od Mariiniga čistiga spočetja to pomeni, deje bila duša Marije že tisti pervi hip, ko je bila vstvarjena in v maternim telesu s svojim truplam sklenjena, vsiga madeža Eveniga greha obvarovana in popolnama posvečena. Njeno spočetje je popolnama čisto in se loči od spočetja druzih ljudi, kteri so z 241 madežem izvirniga greha spočeti, in v za¬ kramentu svetiga kersla skoz gnado Jezuso- viga neskončniga zasluženja izvirniga greha in njegovih štrafing očišeni postanejo, ra- zun svetiga Janeza kerstnika in preroka Jeremija, ktera sta bila skoz Jezusovo zasluženje že v maternim telesu izvirniga greha in njegovih štrafing očišena. Marija pa ni bila izvirniga greha očišena, temuč je bila skoz posebno gnado in izvolitev vsigamogočniga Boga in skoz zasluženje Jezusoviga neskončniga terpljenja, ktero je bilo po božji modrosti od vekomej skle¬ njeno in se je v odločenem času na križi dopolnilo, obvarovana že pervi trenutek svojiga spočetja, de je izvirni greh nika¬ kor omadežal ni, in de je tudi štrafinge ti- stiga greha zadele niso. Molitev. Presveta devica Marija! ktera nikogar ne zapustiš in ne zaver- žeš, ozri se dobrotljivo s svojimi milostljivimi očmi na nas, in za- dobi nam per svojim preljubezni- vim Sinu, ki si ga devica rodila, ti 242 odpušenje vsih naših grehov, de po tvojim svetim neomadežanim spočetji, ktero ponižno častimo, v prihodnjim življenji večno veselje prejmemo. Y T . Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, prosi za nas! O. Ki pod tvojo pomoč perbežimo. Molimo. O Bog, ki si po neomadeža¬ nim spočetji device Marije svo- jimu Sinu vredno prebivališe pri¬ pravil, dodeli nam na njeno proš¬ njo, de tebi, ki si jo vsiga madeža obvaroval, zvesto svoje serce in svoje telo čisto ohranimo. Po Jezusu Kristusu gospodu in od¬ rešeniku našim. Amen. Pesem, O devica, zvezd kraljica, O Marija rajski cvet! Te lepote, te čistote, Kakor tvoja, nima svet. 243 Ulja bela ni cvetela Tak brez madeža kot ti, Roža draga te ne zmaga , Naj kraljev jo vert rodi. Luna mila je sklonila Se globoko pod teboj, Zvezde svitle so se splele Zgorej v zlati venec tvoj. Svet mi mrakne, ko zamakne V te se serce in oko, Tebe dVieo si kraljico Zvolim. Naj ti blago bo! H. Praznik Mariiniga rojstva. Premišljevanje. Rojstni dan Marije device je poln skrivnost, zakaj ni le rojstni dan tiste de¬ vice, ki je iz kraljeve rodovine izhajala in od pobožnih staršev, od Joahima in Ane rojena bila, ki je v Nazaretu pobožno ži¬ vela in skoz svoje sveto življenje prebi- 244 vavcam tistih krajev veliko dobriga ska- zala, temuč je tudi rojstni dan tiste, ktera je bila v paradižu po storjenim grehu od Boga obljubljena kot mati življenja in zveličanja. Rojstni dan Marije je rojstni dan matere življenja, ker je mati tistiga, iz kteriga se ves žegen, pravo življenje in večno zve¬ ličanje izhaja. Rojstvo Marije je torej serca vsili vernih z veseljem in hvaležnostjo napolnilo, zakaj njen rojstni dan je rojstni dan obilniga žegna za celi človeški rod. Ako bi ne bila Marija rojena, bi ne bilo tiste device, ktera je imela obljubljeniga odrešenika na svet roditi. Ako bi ne bila Marija rojena, bi tudi Kristus rojen ne bil, solnce noviga življenja bi nam še ne bilo persijalo, in še zmiraj bi v smertni senci tičali. Rojstni dan Marije je tedej dan veselja in velike časti za vse ljudi, dan, kteriga je božja modrost izvolila in vsigamogočna roka Xar- vikšiga vstvarila, dan poln čudežev in skrivnost. Zato sveta cerkev rojsten dan Marije device posvečuje in veselo obhaja. In kristjan obhaja takrat, kadar Mariin rojsten dan obhaja, svoj lasten rojsten dan, rojsten dan gnade in zveličanja. 245 Molitev. Bodi češena, o sveta zarja zveličanja, preljuba devica Marija, ktero si je vsigamogočni Bog od vekomej za mater izvolil. O ti svetle vrata nebeške! kdo bo po¬ pisal veselje angeljev božjih, ko so zvedili, de si ti svetu rojena. Koliko je bilo veselje starih oča¬ kov in prerokov na dan tvojiga rojstva, kteri so leta in leta po tebi zdihovali in tvoj prihod pre¬ rokovali! Pa tudi moja duša želi z njimi dans počastiti tvoje ve¬ selo rojstvo. O Marija! vzemi tudi mene v versto svojih častiv- cov, vari me, brani me, in daj, de deležen postanem odrešenja tvojiga božjiga Sina. V. Tvoje rojstvo, o devica in božja porodnica! O. Je veselje oznanilo vsimu svetu. 246 Mol i m o. O Bog! ki svojo sveto cer¬ kev po prečastitim rojstvu device Marije razveseljuješ, prosimo te, dodeli svojim služabnikarn in slu¬ žabnicam dar nebeške gnade, de, kakor je rojstvo preblažene de¬ vice Marije bližnjiga odrešenika napovedovalo, pobožno obhajanje spomina njeniga rojstva naš mir pomnoži, po Jezusu Kristusu go¬ spodu in odrešeniku našim. Amen. P c s e m. O Marija lepši cvet! Ko je kdaj imel ga svet, Od Boga zmed vsih si zbrana. Mati milosti nam dana, De pred Jezu,sam stojiš, Grešnikam pomoč deliš. Sveta mati vsih dobrot! Spomni se nas revnih srol, V sercu maternim nas nosi In pred Bogam za nas prosi, On z veseljem vse štorij Kar ga prosiš mati ti. 247 Nam pomoč Marija daj, De poboljšamo se zdaj, Prosi božjiga sodnika, Njega milost je velika, De nam on odpustil bo, Storil milostno sodbo. Grešnik grehe objokuj, Vredno zanje zadostuj, Če se bomo spokorili Ino Jezusa ljubili, Bo Marija zadnji čas Milost sklicala čez nas. III. Praznik Mariiniga sladkiga imena. • ' < Premišljevanj e. Ime „Marija“ pomeni žlahtno gospo. Marija je bila iz perve žlahtne rodovine, ki je bila na svetu, in je izhajala iz de¬ vetnajst starih očakov, kteri so bili močni in terdni stebri človeškiga rodu; tudi šteje štirnajst kraljev, iz kterih izhaja, kterih 248 eni so bili tako imenitni, de so se imeno¬ vali čudeži in ljubljenci nebes, podobe prave svetosti in velikosti. Tako imenitna je Marija zavolj svoje rodovine, de se po vsi pravici imenuje cedra gore Libanon in cipresa gore Sion. Zraven te imenit¬ nosti Marijo še posebno zaljša in povik- šuje njena telesna postava in vse njene natorne lastnosti. Njeno obličje je bilo Iepo v je bilo zgol milost in sladkost, njene oči so bile dopadljive in ljubeznjive, njene roke drage in ljube. Vsi telesni počutki so bili popolnama, kolikor per zgol člo¬ veku le biti zamorejo. Tudi njena duša in vse njene dušne moči so bile prav ime¬ nitne in žlahtne. Zakaj Bog jo je obdaril s takimi dušnimi močmi, de je dosegla popolnama spoznanje same sebe in družili pametnih stvari, velikih božjih skrivnost in skrivnost našiga odrešenja in zveličanja. Ona je vedila, kar patriarhi niso vedili, ona vidila, kar angeli niso vidili, ona je slišala, kar veliko razsvetljenih prerokov nikdar slišalo ni. Tedej je gotovo, deje Marija dušo in vse dušne moči in druge zmožnosti v veliki popolnosti od Boga pre¬ jela. Vse dušne moči in druge zmožnosti 249 so bile per nji tako popolnama, kolikor se per zgol stvari le misliti zamore. Zraven teh gnad je Marija tudi v obilnosti po¬ svečujočo gnado božjo prejela, in scer že per svojim spočetji je bila vsa posveče¬ na , bolj posvečena kakor drugi svetniki konec življenja. In od tistiga srečniga trenutka je ona z obilno gnado božjo na¬ predovala in v svetosti neprenehama rastla, in je vedno bila z nebeško svetlobo in čistobo vsa obdana, s ktero se je tudi Bog, ki je luč in resnica in življenje, skle¬ nil. Ker se pa Bog nikdar ne spremeni, je tudi Marija v resnici in v čistosti in v svetlosti vedno ostala, in neprenehama z Bogam združena bila, čigar moč jo je od vsili -strani obdajala in povsod spremlje- vala, de je le v njega mislila, po njem hrepenela in njega ljubila. Že pervi tre¬ nutek svojiga življenja je Boga ljubiti za¬ čela, in ga je potem vedno ljubila. Vsi dnevi njeniga življenja so bili dnevi lju¬ bezni, clo vsi trenutki njeniga življenja šo bili trenutki svete ljubezni, ker tudi v spanji Boga ljubiti ni nehala; zakaj ona je bila v svojim notranjim od nebeške luči vedno razsvetljena, in ta luč je njeno dušo 250 vso čisto storila in z ognjem svete ljubezni tako vnela, de je Boga iz celiga svojiga serca, iz cele svoje duše, iz cele svoje pameti in iz vsili svojih moči ljubila, brez de bi bila kterikrat svoje nagnjenje k ne- čimurnosti obernila. Ime „Marija‘ { pomeni mogočno kra¬ ljico. Ker je Jezus, ki je od Marije de¬ vice rojen, kralj nebes in zemlje, zasluži tudi Marija po vsi pravici kraljica nebes in zemlje imenovana biti, in je tudi. Zakaj od tiste, ktera je oblastnika zemlje in ne¬ bes rodila, ni mogoče drugači misliti, kakor de ima pod svojo oblastjo celo zemljo, in vse kar na nji prebiva, in de je kot mati kralja angeljev tudi kraljica angeijev, ktere viža, de nas varujejo in nam k zveličanju pomagajo. Marija je kraljica angeljev in ljudi, kraljica vsili stvari. Ona ima po gnadi, ki jo je od oblastnika nebes in zemlje prejela, oblast čez vse stvari. Ona čez vse kraljuje, kar je v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Kakor se vse stvari v nebesih, na zemlji in pod zemljo Jezusu pripogujejo, se tudi Marii priklanjajo. Vse stvari, ktere trojedinimu Bogu služijo, so tudi Marii podložne, naj bodo čisti duhovi, 251 kakor angeli, naj obstoje iz duše in telesa, kakor ljudje, naj bodo nespametne živali, ali pa nežive stvari, kakoršni so vsi ele¬ menti. Zakaj vse, kar je pod božjo ob¬ lastjo, je tudi Marii podložno. Ime „3:1 arija“ pomeni morje. Kakor se vsi studenci, potoki, jezeri in reke v morje iztekajo; tako so se tudi vse gnade v Marii zbrale, ki so jih angeli, očaki, preroki, aposteljni, marterniki, spoznovavci, device in sploh vsi svetniki od Boga pre¬ jeli. Marija je toliko obilnost gnad po¬ sedla, de preseže gnade vsili svetnikov in angeljev skup; in scer že v začetku živ¬ ljenja je bila z veči obilnostjo gnad ob¬ dana, kakor vsi drugi služabniki božji v nar veči popolnamosti. Z imenitnimi in obilnimi gnadami, kterih noben angelj za- popasti ne more, je Marija tudi zvesto delala in si je nabrala velike zasluženja, ktere presežejo zasluženja vsili svetnikov in angeljev skup. Vse zasluženja in gnade, ki se le misliti zamorejo, vse dobrote so bile v Marii zbrane. Ime „Marija“ pomeni svitlo zvezdo na morji. Marija je pervo zbirališč ver¬ nih razsvetij evaia, ga v nevarnostih zvesto 252 vodila in iz nadlog srečno izpeljala.. Sveti Peter, poglavar cerkve, jo je v imenitniših zadevah svete vere razsvetljenja prosil, in je po nji veliko modrost zadobil. Svetimu Pavlu je bila Marija na vsili njegovih hojah svetla zvezda in pravo vodilo. Sveti Ma¬ tevž, sveti Marka, sveti Lukež in sveti Janez so bili v skrivnostih od Kristuso- viga včlovečenja, življenja in terpljenja po nji razsvetljeni. Sveti Jakop, Jeruza¬ lemski škof, je per vsih svojih opravilih po Marii razsvetljenje dosegel in vselej srečno izhajal. Marija je tudi marternike razsvetljevala, ko jim je Kristusov zgled pred oči stavila, in tudi kazala, kar je sama skoz tri in trideset let z njim ter- pela. Sveti spoznovavci so po nji raz¬ svetljeni spoznali veliko prednost zderž- nosti, zatajevanja in premagovanja samiga sebe. Svete device so po nji razsvetljene se vadile v sramožljivosti iu molčečnosti, v pokoršini in ponižnosti. Tudi vdovam in zapušeuim sirotam je Marija v njih te¬ žavah in brhkostih, v terpljenji in zani¬ čevanji z zgledam svoje poterpežljivosti svetila. Marija je razsvetljevala in raz¬ svetljuje vse ude svete cerkve od nar 253 vikšiga do nar nižjiga po vsili krajih sveta, kjerkoli se sveti evangeli o z na nuje. Ime „Marija“ pomeni, de je ona za naše zveličanje skerbna, in de si zavolj tega veliko bolj perzadeva, kakor si je Mihol perzadela, de je Davida pri živ¬ ljenji ohranila. Po Marii smo dosegli pravo spoznanje in hrepenenje po čednostih in dobrih delih, zakaj ona je skerbela, de smo bili prav podučeni, je slabe zglede, hude misli in želje od nas odvračala in nas na pravo pot perpeljala. Ko smo na pravo pot perpeljani bili, je nas opominjc- vala, stanovitno po nji hoditi in na nji ostati. De se z nje podali nismo, je v naših ser¬ cih serčnost zbudila. Ona nas je v dobrim vterdila, ko je našo serčnost na poskušnjo postavila in perpuslila, de smo v skuš¬ njave prišli, ktere nam je premagati po¬ magala. Marija za nas skerbi, ko nas z mlekarn svoje sladkosti in dobrotljivosti doji in za nebesa hrani. Že veliko ljudi na svetu je občutilo, kako skerbna je Ma¬ rija za nas. Ali mi smo tako kratkiga pogleda, de le to vidimo in čutimo, kar nas v oči zbada. Ko bi se nam dušne oči odperle, bi vidili, kako Marija v vsili, tudi 254 v nar manjših rečeh za nas skerbi, in no- beniga dneva bi ne bilo, v kterein bi tavžent dobrot po Marii prejetih ne vidili. line „Marija“ pomeni, deje ona polna milosti, s ktero razžaljeno pravičnost božjo utolaži, in božjo štrafengo, ki je proti nam obernjena, pohlevno odverne, de nas kri¬ vičnih ne zadene, kakor je Abigail raz- žaljeniga Davida utolažila, de nespamet- niga Nabala pokončal ni. Marija brani grešnike, de jili maševavna roka božja ne potere, ona se per Bogu za grešnike po- teguje, tudi za take, ki so se v strasti globoko zakopali, za take reveže ona prosi, in jim tudi gnado čudopolniga spreober- njenja sprosi, zakaj milost, s kiero ona Boga prosi, je tako velika, de Bog ne more svojiga obličja od nje obernjeniga imeti, temuč se mora k nji oberniti in jo uslišati. Mariina milost, ktera nebo in zemljo pre¬ seže, se steguje nad vse ljudstvo, ktero v ime edinorojeniga Sinu božjiga veruje. Mariina neiztuhtana milost obsega vse naše dušne in telesne, časne in večne zadeve, seže od začetka do konca našiga življenja, gre v globočino grehov, iz kterih nesrečne grešnike poteguje; gre v bolnišnice, kjer 255 bolne in umirajoče tolaži; gre k sodbi božji, kjer za sojene govori; gre na dno vic, kjer prehodi morje strašniga ognja, de požare vkroti, vročino polajša, terpe- čim pomaga, jih tolaži in rešuje. Mariina milost je živi studenec, iz kteriga ljudje sladkosti in dobrote nebeške zajemajo. Mariina milost je svetlo solnce, ki povsod svoje žarke steguje, de jo vsak lahko vidi in občuti. Mariina milost je tako velika, de nobeden od nje ločen ni. Nobeniga ni, če le ni že obsojen v pogubljenje, de bi, če Marijo na pomoč kliče , gnade ne do¬ segel. Ime „Marija“ pomeni, de nas ona bolj modro uči, kakor je Rebeka svojiga sina Jakopa učila. Marija nas uči v Boga živo verovati, v njega terdno upati in ga čez vze ljubiti. Ona nas uči pokoršine in poterpežljivosti, miru in edinosti z vsimi ljudmi. Ona nas uči poštenosti, resnič¬ nosti in odkritoserčnosti v govorjenji in v djanji. Ona nas uči hudobijo greha spoznovati, hudih perložnost in grešnih nevarnost se ogibati, v čednostih se v.a- diti in dobre dela dopernašati. Ona nas uči modrosti, zmernosti, pravičnosti, serč- 256 nosti, ponižnosti, dobrotljivosti, čistosti, ljubezni, milosti in gorečnosti. Vsili sort čednost in dobrih del nas ona uči. Ona nas uči, sovražnike premagovati, dobriga se zvesto deržati, in Boga prav častiti. Z eno besedo: Marija nas uči, naš namen na svetu spoznovati, naš čilj in konec doseči. Ime „Marija“ pomeni, de nas ona mnogoterih dušnih in telesnih nesreč ob¬ varuje, kakor je Judit Betuljce pred Holo- fernovo grozovitnostjo obvarovala. Marija je veliko ljudi, posebno svoje častivce na morji med viharji varovala, de se potopili niso. Ona je varovala svoje prijatle v ognji in v družili smertnih nevarnostih, de konca vzeli niso. Ona je blisk, tresk in druge nevihte od svojih služabnikov od- vernila. Ona je svoje služabnike iz rok tolovajev potegnila, je ketne, v kterih so bili vklenjeni, pretergala in jih proste sto¬ rila. Ona je od svojih zvestih častivcov smertno štrafengo, ktera je bila čez nje sklenjena j. dobrotljivo odvernila. Ona je moč strupa vničila in hudo kugo potlačila, de je svoje služabnike pri življenji ohra¬ nila. Ona je svoje častivce varovala v 257 vojskah, de od strela in psic grozovitiga sovražnika zadeti bili niso. Ona je zveri vkrotila in plašne konje vstavila, de se njenim služabnikam škoda zgodila ni. Ona je težo vozov polajšala, de se njenim ča- stivcam, kader so bili povoženi, nič hu- diga pripetilo ni. Poglej po nebu, po morji in po suhim, poglej po borštih in jamah, po hribih in dolinah, po pušavali, mestih in vaseh; poglej kamorkoli hočeš, nobeniga kraja ne najdeš, kjer bi se znam- nja Mariiniga varstva ne vidile. Preštej vse nevarnosti, v kterih-.se človek znajti za- more, in nobene ne boš naj del, de bi iz nje Marija svojih služabnikov rešila ne bila. Ona je svoje prijatle iz tavžent nad¬ log in nevarnost rešila, jim je ob času bolezni pomagala in na čudno vižo zdravje podelila. Ona je pomagala slepim, de so vidili, gluhim, de so slišali, bromovim, de so hodili, gobovim, de so bili očišeni; vsakoršni bolniki so po nji zdravje do¬ segli. To so čudapolne dela Mariine do¬ brotljivosti, ktere jo njenim sovražnikam strašno, njenim častivcam pa Jjubeznjivo delajo, in jo bodo vekomej ljubeznjivo delale. 258 Ime „Marija“ pomeni, de nas ona ne¬ izrečeno bolj ljubi, kakor je ljubila Suna- mitarca Abizaj kralja Davida. Nad Ma¬ rijo se nič ojstriga ne najde, kar bi naše serca s straham napolnili zainoglo, temuč je vsa dobrotljiva in ljubeznjiva, kakoršno nam tudi modri svetiga pisma pred oči po¬ stavi, namreč z mlekarn in volno, to je z lju¬ beznivostjo in pohlevnostjo obdano. Sveti Ambrož jo primeri sladki mani, ktera je zmed vsih sort jedi nar slajši. Vender je sladka mana le slaba podoba tiste slad¬ kosti in ljubeznjivosti, s ktero se-Marija svojim zvestim častivcam vživati daje. Sveti Avguštin jo primeri s tisto deželo, ktera je bila rodovitna sladkiga sadu in vsake sorte dobrot, in od ktere tudi sveto pismo pravi, de se v njej med in mleko cedi. Ali Marija je veliko slajši, itakor tista žlahtna dežela, in kdor k Marii pride, pride v veliko žlahtniši deželo, kakor je bila tista dežela, ki je bila izvoljenimu ljud¬ stvu obljubljena. Zakaj sladkost in 1 ju- beznjivost Marije device je tako velika, de milijonov in milijonov ljudi razveseliti, in ne le milijonov in milijonov ljudi raz¬ veseliti, temuč celo zemljo in nebo za- 259 makniti zamore. Ljubezin Marije do nas, ktera je tako sladka, je tudi neizrečeno močna, močnejši je kakor smert, terdnejši kakor zmagovavne vrata, bolj goreča ka¬ kor oginj, tako goreča je, de jo vse vode, ktere z neba pridejo, in tiste, ktere se v morji, v potokih, v rekah in v jezerih znaj¬ dejo, pogasiti ne morejo. Ljubezin Marije do nas je veči kakor ljubezin vsili stvari. Če bi vkup vzeli ljubezin, ktero imajo vse matere do svojih otrok, vsi prijatli do svojih prijatlov, vsi angeli in svetniki do svojih častivcov, bi vender le ne dosegla ljubezni, ktero ima Marija do nas. Ze v začetku našiga življenja nas je ljubiti začela, nas vedno ljubi in nas ljubiti nikdar nehala ne bo, de nas po ljubezni perpelje v nebeško krajestvo, kjer bomo sladek sad večniga zveličanja vživali, kteriga nam je Mariina dobrotljiva ljubezin perdobila. In tam bo ljubezin Marije do nas veliko veči postala; tam nas bo neskončno ljubila, in tudi mi jo bomo ljubili; tam nam bo spoznati dala, kar je za nas storila, in mi jo bomo večno hva¬ lili in častili; tam bo ona naša in mi bomo njeni, in vsi skupaj bomo božji. O lepo ve¬ selje! o sladki sad ljubezni! o srečna večnost! 260 Molitev. O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka devica Marija! bodi češena po presladkim sercu Jezusa svo- jiga Sina. Tvoje zveličansko ime nebesa in zemljo z veseljem na¬ vdaja ! Slajši je ustam tvoje ime kakor med , prijetniše je ušesam, kakor nar lepša pesem. Tvoje ime je vsim pobožnim dušam ve¬ selje in radost. V. Ime device Marije bodi češeno; O. Zdaj in vekomej. Molimo. Vsigamogočni Bog! prosimo te, dodeli, de bodo tvoji verni, kteri presladko ime Marije device na pomoč kličejo, po njeni proš¬ nji vsili zlegov oteti na zemlji, in de enkrat v večno nebeško veselje priti zaslužijo, po Jezusu Kristus« Gospodu in odrešeniku našim. Amen. Pese m. O upanje mi lepo! Vse moje zaželenje, Ti moje si življenje, Moj mir Marija li. Če te Marija kličem, Al če se spomnim na te, Sladko veselje za te Prevzame mi serce, Če kdaj težavna misel Serce v grenkos.t pobije,. Samo ime Marije Prežene vso britkost. Na morji t’ga življenja, Si zvezda meni mila, Boš čolnič moj vodila, De pridem srečno v raj. Pod tvojim ljubim plajšem Preljuba moja mati! Želim jest prebivati, Umreti tud pod njim. Če srečno, o Marija ! Vmerjem v ljubezni tvoji, O blagor duši moji! V nebesa pohiti. 262 IV. Praznik Mariiniga oznanjenja. Premišljevanj e. Eden zmed angeljev višiga reda, Ga¬ briel po imenu, ki pomeni moč božjo, je od Boga poslan prišel v Nazaret k devici Marii, in je rekel: Češena, gnade polna, Gospod je s teboj, žegnana si med ženami! Glej, spočela boš v svojim telesu in rodila sinu, kteriga Jezus fzveličar) imenuj. Ta bo velik in Sin Narvišiga imenovan, in Go¬ spod Bog mu bo dal gospostvo čez vse človeštvo, in njegovo kraljestvo v duhu in resnici se bo čez vse ljudstva vzdignilo, in ob koncu časov se bo v nebeško kra¬ ljestvo spremenilo. In z močjo svetiga Duha boš spočela, za tega voljo bo Sveti, kteri bo iz tvojiga posvečeniga mesa rojen, imenovan Sin božji. Potem kadar je bila Marija v ange- ljevo oznanilo ponižno privolila, je naredil sveti Duh iz Mariine kervi človeško telo, je tudi vstvaril in dal tistimu telesu člo¬ veško dušo; in v tistim hipu se je edino- 263 rojeni Sin Boga Očeta v Mariinim telesu s človeško natoro, to je: s pravo člo¬ veško dušo in s pravim človeškim te- lesam popolnama sklenil za večne čase, tode ne tako, kakor de bi se bila božja natora v človeško, ali človeška v božjo spremenila, ali kakor de bi se bile božja in človeška natora zmešale, ampak tako, de je resnično k svoji božji natori člo¬ veško prevzel v edini peršoni božji, kteri se djanja obeh nator perpisujejo. Marija je tedej, ko je Jezusovo člo¬ veško natoro sklenjeno z njegovo božjo natoro v edini peršoiii božji spočela in ro¬ dila, imenovati deviška mati božja, ktere imenitnost visoko preseže vso imenitnost človeško in angeljsko. Sveti Bonaventura pravi’: „Ko bi vsi angelji in ljudje tolike imenitnosti dosegli, kolikoršne se per njih le misliti zamorejo, bi vse njih imenitnosti skup ne bile tolike, kolikoršne so imenit¬ nosti Matere božje, zakaj njene imenitnosti so v ozir na njeniga Sina, kteri je ne¬ skončen, neskončne imenovati.“ Neskončna Mati božja je tudi naša mati v duhovnim pomenu. Zakaj Jezus, naš zveličar, je žegnan sad Mariiniga 264 svetiga telesa. Vsi zveličani so pa sadovi zveličarjevi. Ker so sadovi zveličarjevi, so zavolj tega tudi sadovi Mariiniga či- stiga telesa, v kterim so bili z zveličarjem na duhovno vižo spočeti. Marija je torej, kadar je bila noseča, veliko skrivnost v svo¬ jim deviškim telesu nosila. Ne le včlovečeni Bog Jezus v Mariinim deviškim telesu je bil velika skrivnost, temiič tudi tisti du¬ hovni rod, kteriga je z Jezusam vred na duhovno vižo spočela bila. Spočela je bila vse aposteljne, marternike, spoznovavce, mnilie, pušavnike, device in veliko družili. — Srečen je bil tedaj tisti dan, kadar je bila Marija Jezusa in z njim veliko dru¬ žili k duhovnimu življenju spočela. Sre¬ čen je bil tisti dan za Marijo in srečen za nas. Tisti dan naj nam bo v vednim spominu. Tisti dan naj nam bo pervi med vsimi srečnimi dnevi celiga leta. Tisti dan naj nam bo dan velike hvaležnosti in serč- niga veselja. Molitev. S ponižnostjo in spoštovanjem grem pred tebe, o Marija! de bi 265 te pozdravil s poeešenjem ange- ljevim. Presveta devica! s po¬ nižnim in ljubezni polnim sercam stopim pred tebe, in želim, de bi te z angeljevim počešenjem po¬ zdravil. Saj ti nimam kaj slaj¬ šima darovati, kakor je to pozdrav- ljenje. Nebo se raduje, zemlja stermi, hudoba beži in pekel se trese, ko rečem: Češena Marija! Žalost zgine, veselje se vname in ljubezen gori, ko rečem: Ce- šena Marija! Pobožnost se vžiga, kesanje budi, upanje raste in to¬ lažba veči prihaja, ko rečem: Ce- šena Marija! Taka je sladkost tega počešenja, in tako visok je njegov pomen, de nobena stvar ne zamore te sladkosti dopovedati, pa tudi ne razumeti visokosti nje¬ gove. Zato se jest, nevredna stvar pred tabo ponižno priklanjam, re¬ koč: Češena Marija! in te prosim 13 266 iz celiga serca, vzemi to poče- šenje, in naj bom tvoj zvesti slu¬ žabnik. V. Angel Gabriel je devici Marii če¬ šenj e prinesel; O. In ona je spočela od svetiga Duha. M o H m o. O Bog! ki si dodelil, de je tvoj Sin po angeljevim oznanjenji v telesu svete device Marije člo¬ vek postal; daj nam, ki te po¬ nižno prosimo, to gnado, de mi, ki jo resnično mater božjo častimo, po njenih prošnjah tvojo pomoč zadobimo. Po Jezusu Kristusu Gospodu in odrešeniku našim. Amen. Pesem. Glas iz serca poženimo, Mater božjo prav hvalit’, Vsi ponižno zapojimo Jo spodobno počastit’; Ona je nebes kraljica Ino naša pomočnica: Naj jo hvaljo vse stvari! Bod’ češena d’viea ti! Je peršla za nas rojena Lepšat in osrečit svet, Kakor limbar zasajena, Lepšal jo je d’viški cvet; Je živela le v samoti, Le v ponižnosti, tihoti. Naj jo hvaljo i. t. d. Z božjo milostjo navdana, Polna božjih je dobrot, Mati božja je izbrana In veselje nas sirot; Jezusa nam je rodila, Nam zveličarja zredila. Naj jo hvaljo i. t. d. Zdaj je ona naša mati, Ino Jezus Sin je Nje, Nam zamore pomagati, Ce pred sedež Sina gre; Naše prošnje predinj nosi In za nas nadložne prosi. Naj jo hvaljo i. t. d. Kakor je svetla danica, V nji gori tako svetost, Je ostala vselej d’vica, V nji se božja vid’ modrost, 1 ** 268 Kristjani jo hvalimo, Svojo mater počastimo, Naj jo hval’jo i, t, d. O poslušaj adaj Marija! Mile prošnje nas otrok, Nas zatira hudobija, O poslušaj ti naš jok! Dej Boga za nas prositi, Vselej te žel’mo častiti. Naj jo hval’jo i. t. d. V. Praznik Mariiniga očiševanja. Premišljevanje. Jezus, ki je namest grešnikov bil in za nje kazen terpel, se je ravnal po vsi postavi stare zaveze, dokler ni s svojo smertjo na križi vsiga poprejšniga pri¬ pravljanja razvezal, in z gnado, ki jo je ljudem zaslužil, nepotrebnih storil vsih podob in seg stare zaveze. Ravno zato je hotel po Mojzesovi šegni postavi, de- siravno ji ni bil podveržen, štirdeseti dan 269 po svojim rojstvu v Jeruzalem pernesen, pred Gospoda Očeta nebeškiga postavljen in odkupljen biti v spomin ohranenja Izrael¬ skih pervorojencov v Egiptu. Kakor Jezus Mojzesovi šegni po¬ stavi ni bil podveržen, pa jo je vender spolnoval, tako tudi Marija ne, pa jo je vender spolnovala. V Mojzesovi postavi so se namreč otračnice nečiste imenovale zavolj okolišin poroda, ki jih je bil Evin greh spremenil. Nečistoba je terpela 40 dni po dečku, po deklici pa 80 dni. Ko so bili ti dnevi dopolnjeni, je mati v tein- pel šla in darovala mlado jagnje, če je pa revna bila, dva golobca, de je bila čista spoznana. Božja zapoved po Mojzesu Izraelskim ženam dana ni Marije očiševanju podver- gla, ker ni bila v grehu spočela , kakor druge matere njeniga spola, pa iz velike ponižnosti in pokoršine je s svojim Srnam vred med grešnike stopila in postavo greš¬ nikov spolnovala, je Sina s petmi sikli srebra (okoli dveh tolarjev v naših de¬ narjih) odkupila, in za se dva golobca daro¬ valo, ker se je bila časniga premoženja prostovoljno znebila. 270 O pi*ečudno poniževanje Jezusovo in Mariino! On, ki je vir vse čistosti, se med nečiste in grešne otroke šteje, in se od¬ kupiti da, desiravno je sain prišel ves svet odkupit in rešit iz oblasti teme. Ona, ki je bila v spočetji in porodu svojiga Sina popolnama čista in vsa svetla, se med druge omadežane žene šteje in po njih zgledu dar opravi. Z unanjim šegnim daram je bila pa skle¬ njena notranja skrivnostna daritev. Marija ponižna mati in devica je to, kar je bilo njenimu sercu nar ljubši, namreč svojiga Sina Jezusa v teinpel prinesla in ga na skrivnostno duhovno Vižo nebeškimu Očetu za nas darovala. Za tega voljo je od Simeona in Ane v tempeljuu hvaljena bila, zakaj po svojim Sinu, kteri je večna Luč, nas je iz teme izlekla in na pot svetlobe perpeljala. Molitev. O Marija, ki te je Bog tako čudno razsvetlil! razsvetli tudi ti mene, in stori, de spoznam, kaj mi zamore pravi mir dati zdaj in vekomej. 271 Razlij luč resnične modrosti v mojo pamet in moje serce, de ne bo po- željivost oslepila očesa moje duše. Vodi me, o devica, po potu svete popolnosti in pripelji me tje, kjer božji svetniki v neizmerni luči srečne večnosti prebivajo. V. Vidili smo luč v razsvetljenje ne¬ vernikov, O. In čast tvojiga ljudstva Izraela. M o H m o. O Bog 1 ki si svojiga edinoro- jeniga Sina v umerjočim telesu od njegove blažene matere v tem- peljnu darovati dal, dodeli nam po prošnji ravno te prečiste device, de svojih grehov očišeni tvoje zapovedi zvesto spolnujemo in en¬ krat v tempel tvoje nebeške časti pripeljani biti zaslužimo. Po Je¬ zusu Kristusu Gospodu in odre¬ šeniku našim. Amen. 272 Pese ni. Marija preblaga, Prečista in draga! Vse duše vedo, De matere slajši Nikoli ni Mo. O mati presveta, Hči svet’ga Očeta, Vse milosti vir! Mi upanje daješ, Veselje in mir. Marija preblaga, i. t. d. O mati devicif, Nebeška kraljica! Kdo te je častil, De b’ veuder od tebe . Uslišan ne bil? Marija preblaga, i. t. d. O mat’ ljubeznjiva I Ti vsa si nam mila, Ti prosi za me, De bom te jez ljubil In gorel za te. Marija preblaga, i. t. d. 273 Mogočna si mati, Bog nič ti ne vkrati, Kar hočeš, storiš; Ti da, kar ga prosiš, Ti da, kar želiš. Marija preblaga, i. t. d. O mati ljubezni! Ozdravi bolezni Ti moj’ga serea, De začnem ljubiti Preljub’ga Boga. Marija preblaga, i. t. d. VI. Praznik M ariiniga vnebovzetja. Premišljevanje. Po spričevanji cerkvenih učenikov je Marija okoli 64 do 72 let na zemlji pre¬ bivala. Po Jezusovim vnebohodu je ostala precej dolgo na zemlji, in scer vernim v pomoč in zgled praviga pobožniga živ¬ ljenja. Vedno je bila zamišljena v nebeške 12 ** 274 reči, neprenehama je premišljevala besede in dela svojiga Sina, velikokrat je obiskala in počastila tiste kraje, kjer je Jezus skrivnosti odrešenja dopernesel. Sla je bila tudi s svetim Janezam v mesto Efez, je Efežanam veliko dobriga skazala in k pobožnimu življenju pomagala. Ona je ven in ven čiste ljubezni do svojiga Sina gorela, je po njem hrepenela, je k njemu priti in z njim se skleniti želela. In peršel je čas, de je Marija, kar je serčno želela, tudi dosegla* Angel ne¬ beški je prišel, kakor pripovedujejo nekteri pobožni starih časov, v Jeruzalemsko hišo, kjer je Marija ljubezni božje gorela, in ji je napovedal, de se bo kmalo iz tega sveta preselila k svojimu Sinu, h kterimu priti želi. To veselo oznanilo je ona svetimu Janezu na znanje dala, in potem so tudi drugi v Jeruzalemu in okoli Jeruzalema to zvedili. Vsi bližnji kristjani so se per Marii zbrali, in razun svetiga Tomaža tudi vsi aposteljni, kteri so še per življenji bili. I11 serca vsili pričujočih so bile z veseljem in z žalostjo napolnjene, z žalostjo, kadar so pomislili, de bo ljuba mati, ktera je bila dozdaj tolažnica in pomočnica kristjanov, 275 svoje otroke zapustila: pa tudi z veseljem so bili napolnjeni, kadar so pomislili, de gre ona k svojimu Sinu v nebeško kra¬ ljestvo, kjer bo vedno ostala naša besed¬ nica. In kdo bi ne verjel, de je Marija pričujoče tolažila, jih k pobožnimu življe¬ nju spod hudovala in k stanovitnosti v do¬ brim opominjevala? In potem, kadar je bila aposteljnam za oznanovanje svete vere serčnost dala in celi cerkvi svojo pomoč obljubila, je umerla, tode ne zavolj greha, ker je bila prosta madeža vsaciga greha, ampak zavolj tega, de je bila svojimu Sinu v tem enaka, kakor mu je bila v ce¬ lim drugim življenji enaka. Vender ni Marije ob smerti nobena britkost ali grenkost obšla, nobena težava obdala, noben nepokoj ali strah obsul, in nobeno terpljenje težilo. Njeno obličje je bilo z nebeško svetlobo obdano, je vsim pričujočim lep mir napovedovalo, je glo¬ boko ponižnost, visoko častitljivost in ljubeznjivo sramožljivost kazalo. Njene oči proti nebesam obernjene so se svetile nebeškiga veselja. Njeno serce je puh¬ telo proti lepim nebesam, in je silniga hrepenenja inedlelo. Njen duh je bil v 276 Boga popolnama zamaknjen. In v tem zamaknjenji je oginj svete ljubezni njene telesne moči požgal, tako de na svetu nič več živeti ni mogla. In ravno zavolj tega silniga ognja svete ljubezni se je njena čista duša telesa ločila in iz tega sveta v nebeško veselje preselila. Mariino čisto telo, desiravno je bilo duše ločeno, so vsi pričujoči visoko častili, ker so vidili, de so vsakoršni bolniki, kteri so se ga dotaknili, na čudno vižo zdravje dosegli. Kmalo potem so aposteljni in učenci z vernimi kristjani, ki so imeli sve- tilnice v rokah in kterim so se tudi judje pridružili, častito Mariino truplo med an- geljskim petjem pokopat nesli v vert Gece- man, in so grob z velikim kamnam pokrili. Tode truplo Marije device ni v zemlji trohnelo, ampak je bilo trohnobe in gnji- lobe popolnama obvarovano. Zakaj njeno serce je vedno le za Boga samiga gorelo, njene oči so bile vedno sramožljive in bo¬ ječe, njene ušesa so bile obernjene le v poslušanje svetih reči, njeni žnabli in njen jezik so bili le za molitev in češenje božje pripravljeni, njene roke so se le z dobrimi deli pečale, njene noge so vselej le po 277 poti pravičnosti hodile. Mariino truplo, ki je bilo vsaciga greha popolnama pro¬ sto, ki je bilo izvoljeno prebivališe pre- čiste in vedno neomadežane duše, ki je bilo izvoljeno prebivališe včlovečeniga Boga, nikakor zaslužilo ni, de bi ga bile štra- finge greha zadele. Tedej Marija s troh¬ ljivosti svojiga trupla zapadla ni, temuč po vsi pravici se je za njo spodobilo, de je bilo njeno truplo v grobu vse stroh- ljivosti in gnjilobe, ki je štrafiuga greha, popolnama obvarovano in iz groba vzeto. To nam poterdijo tudi aposteljni. Glej, cez tri dni po Mariini sinerti pride sveti Tomaž, k'teri ni bil pričujoč per smerti Marije device, in zve žalostno novico, de prečisto Mariino truplo, v kterim je edi- norojeni Sin Narvikšiga prebival, že v zemlji počiva. Od žalosti, ko Mariiniga svetiga obličja nič več viditi ni mogel, je tedej prosil aposteljne, de bi grob, v kte- r *ga je bilo Mariino čisto truplo položeno, odperli. Odperli so scer grob, pa niso najdli svetiga trupla, temuč le rjuhe, v ktere je bilo presveto truplo per po¬ grebu zavito, in ktere so prijetno dišavo °d sebe dajale. Močno so se zavzeli nad 278 čudežem te skrivnosti. Zopet so grob pokrili in druziga misliti niso mogli, kakor de je Sin božji, Gospod večne časti, kteri je svojo mater cel čas življenja popol- nama čisto ohranil, tudi zdej njeno čisto in sveto truplo strohljivosti in gnjilobe ob¬ varoval in ga pred vesolnim vstajenjem mertvih, že tretji dan po srnerti iz groba zbudil, kakor svoje, in ga vzel v nebeško prebivališe, kjer bo vekomej češeno. Potem, ko je bilo Mariino deviško truplo k novimu, častitljivimu in neumer- Ijivimu življenju zbujeno in z dušo skle¬ njeno, je bila Marija neizrečeno častitljivo k sedežu presvete Trojice peljana. Z ne¬ beško, svitlobo in častjo obdana, na svo- jiga Sina Jezusa naslonjena, od angeljev in svetnikov spremljevana, in med nebe¬ škim petjem se je Marija skoz moč svo- jiga Sina in skoz svojo lastno moč zmirej visokejše in visokejše proti sedežu pre¬ svete Trojice povzdigovala. In glej, pekel seje per tej priči tresel od strahu, ne¬ besa so se pa majale od veliciga veselja, in vrata nebeške so se odperle, in Marija je bila noter peljana in od svojiga ljubiga Sina Jezusa k sedežu veličastva perpe- 279 ljana. Perpeljana je bila pred obličje večniga Očeta, od kteriga je bila kot draga hči z- veseljem sprejeta in počešena. Spre¬ jeta in počešena je bila tudi od svetiga Duha. Potem ji je presveta Trojica sedež odločila na Jezusovi desnici, jo je kronala z nar lepši krono, s krono veličastva , in jo je postavila kraljico nebes in zemlje. Njen Sin Jezus Kristus jo je z ne¬ izrečeno častjo in mogočnostjo obdal, jo je visoko povzdignil nad vse angeljske kore in svetnike božje. On ji je vse izvoljene kot otroke izročil, in ji angele za služab¬ nike dal, kteri jo kot svojo kraljico časte. Izročil ji je tudi zaklad svojih gnad, ker hoče, de se ljudem vse gnade po Marii dele. Zato jo je postavil mogočno po¬ močnico kraljestvam na zemlji, sveti cer¬ kvi močno podporo in hrambo, bolnikam zdravje, žalostnim tolažnico, dvomljivim pravo svetovavko, obupljivim terdno za¬ upanje, popotnikam mirno zavetje, greš- nikam pribežališč in vodilo. Pred njenimi očmi odkriva vse čudeže svoje svete pre¬ vidnosti. Cio nar globokejši skrivnosti so ji zdaj odkrite. Vse ji je v nar veči pol¬ nosti podelil. Podelil ji je gnad brez mere, 280 dobrot brez zaderžka, časti in mogočnosti, ktera se izreči ne more. Nobeno oko ni vidilo, nobeno uho ni slišalo, nobeniga člo¬ veka serce ni občutilo in noben angelj ne more zapopasti dobrot, s kterimi je Ma¬ rija v nebesih obdana. Serafini, perklo- nite se torej; vi vikši duhovi, ponižajte se! Bog, kteriga molite, je Marijo z ne¬ izmerno častitljivostjo, mogočnostjo in do¬ brotljivostjo kronal, ji je na svoji desnici sedež odločil in jo postavil kraljico nebes in zemlje. Molitev. Bodi češena, o nebeška kra- Ijica, ki si bila konec svojiga prečudniga življenja v večno ve¬ ličastvo vzeta in nad vse kore angeljev in svetnikov povišana, kteri se vekomej čudijo tvoji do¬ broti in prelepoti, te častijo s tvojim Sinam vred in ti hvalne pesmi pojo. O Marija, mati vsili kristjanov! sprosi mi po svo¬ jim svetim zasluženji to milost, 281 de jest kdaj pridem v sladko ne¬ beško tovaršijo, de bom v nebeš¬ kim Jeruzalemu svojiga Boga in zveličarja od obličja do obličja gledal in njegovo neskončno usmi¬ ljenje vekomej hvalil in molil. V. Povišana je sveta mati božja; O. Cez vse kore angeljev v nebeškim kraljestvu. Molimo. O Gospod! prosimo te, dodeli milostljivo svojim služabnikam in služabnicam odpušenje vsih gre¬ hov, de, ker ti zavolj svojih gre¬ hov dopasti ne moremo, po proš¬ nji deviške matere tvojiga Sina ohranjeni bomo. Po Jezusu Kri¬ stusu Gospodu in odrešeniku na¬ šim. Amen. 282 \ Pesem. O devica bod’ češena, Ti kraljica vsili nebes! Ti si vsin) nam vir življenja, Ti si sladka, mila res. Svit blišobe te obdaja, Šolnino sije tvoj obraz. Vsa lepota svet’ga raja Služi tebi v večni kras. Vender tvoj obraz je mili, Mile tvoje so oči, Vse, kar tebe bi prosili, Nas poslušaš mati ti. Si ponižna in premila, Si nam dobra vsaki čas, Si nam mati, kot si bila Še na zemlji kdaj pri nas. Glej na zemlji nas sirote, Glej nas revne grešnike, De od greha iuo zmote Ljubi Jezus reši vse. In ko enkrat že nagnilo Se življenje naše bo, K nam takrat ozri se milo, Sprejmi v sveto nas nebo. Tebi vdani hoč’mo biti, Te ljubiti vsaki čas, Zmirej hoč’mo te častiti, Peti slavo ti naglas; 283 O devica, bod’ češena! Bod’ češena vekomej! Taka mati ni nobena, Kot ai bila ti vselej. VIL Praznik roženkranske matere božje. Premišljevanj e. V sv. roženkrancu pozdravlja kristjan Marijo z besedami Arhangela in Eliza¬ bete. Per teh besedah se kristjan spomni z ginJjiviin sercam velo večerij a Sina božjiga, in premišljuje, kaj je Sin božji skoz Ma¬ rijo za nas postal, se potem tudi Sinu in njegovi materi priserčno zahvaljuje. Ime „Jezus“ ga spomni, de le v tem imenu zveličan biti zamore. Zavolj tega kliče to presveto ime s terdnim zaupanjem na pomoč v nevarnostih, v skušnjavah, v brh¬ kostih, v bolezni in v smerti. Potem, ko k Marii zdihuje: „Sveta Marija, mati božja, prosi za nas“, sklene svoje serce 284 in svoje besede s sercam in z besedami svete cerkve, se v duhu pokore ponižuje in s terdnim zaupanjem perporočuje materi mi¬ losti božje. Neizrečeno veliko razveselje¬ vanja se tedej v človeškim sercu zbudi, kadar te tolažljive besede ponavlja, za¬ kaj te besede Mariiniga pozdravljenja nas opomnijo na to, kar nam je prava sreča in pravo veselje. Svete skrivnosti, ktere k Mariinimu češenju pristavljamo, so kakor sveti mejniki, ki nas raztresenja varujejo, nas k Bogu povzdigujejo, nam perložnost k pobožnimu premišljevanju da¬ jejo, in nas vsiga opomnijo, kar se je v Mariinih dnevih veseliga, v Jezusovim terpljenji žalostniga, v Jezusovim in Ma¬ riinim vstajenji in vnebohodu častitiga zgo¬ dilo. Te svete skrivnosti, ktere per vsakteri češenamarii po besedi Jezus izgovarjamo, so v svetim roženkrancu kakor žlahtni in dragi biseri v kraljevih kronah, kakor pri¬ jetno dišeče cvetlice, ki so prav umetno skup spletene , kakor lepo dišeče in zrele jabelka na drevesu. Sv. roženkranc je tako imeniten, de ni pobožnosti in molitve, ktera bi bila lepši in bolj polna skrivnost, ktera bi bila Je- 285 zusu in Marii prijetniši, človeku koristniši, za božje počešenje in za pozdravljenje deviške matere Marije pripravniši, kakor sv. roženkranc. Sv. roženkranc je nar imenitniši zmed vsili pobožnost in kraljica vsili molitev. Sveti roženkranc, ki je iz imenitnih in prijetnih cvetlic, ktere so zrastle v vertu rodovitne Kristusove vere, spleten, je Marija sama zložila in ga sve- timu Dominiku naznanila z besedami, de ji je ta venec v veliko veselje in v neiz¬ rečeno čast. Ali tedej zamore sv. rožen¬ kranc, če se s pohižnostjo in s terdnim zaupanjem moli, brez sadu ostati? Kdo je kdaj sv. roženkranc pobožno molil, de bi od roženkranske matere božje v nevar¬ nostih in v stiskah, v bolezni in v smerti v . ' ' V očitne pomoči dosegel ne bil? Se nikdar se to zgodilo ni, in se nikdar zgodilo ne ho. Marveč se skoz prelepo roženkransko pobožnost vsakdan obilne gnade prejemajo. Skoz to pobožnost se naša pamet razsvet- Ijuje, serce meči in djanja prav vižajo. Skoz to pobožnost se učimo prav delati, dobro moliti in srečno umreti. Skoz to pobožnost se nevedni podučujejo, grešniki k Bogu vodijo in pravični zmirej svetejši 286 prihajajo* Skoz sveti roženkranc so se že velikokrat čudeži godili. Kuga je po¬ tihnila, nevarnost mornarjev je bila od¬ gnana, zemlja je rodovitna postala, in vsakoršni bolniki so zdravje dosegli. S pomočjo roženkranske matere božje so bili sovražniki svete cerkve na čudno vižo premagani, zato se praznik roženkranske matere božje obhaja. Ves keršanski svet je poln dobrot, ktere ljudje skoz pomoč roženkranske matere božje prejemajo. Naj torej častijo roženkransko mater božjo stari in mladi, niški in visoki, revni in bogati, učeni in neučeni, zakaj k temu se tirja le nedolžno ali zgrevano serce in terdno zaupanje. Naj ji pletejo iz lepih cvetlic sv. roženkranc vsi tisti, ki se. v nevarnostih, v stiskah, v skušnjavah in v grehih znajdejo, in gotova pomoč jim bo došla. Naj ji pletejo lep venec vsi oblastniki in podložni, starši in otroci, gospodarji in hlapci, gospodinje in dekle, ubožci, udove in sirote; in dosegli bodo vse, kar potrebujejo za dušo in telo, za življenje sedajniga časa, za smert in več¬ nost. Naj ji pletejo iz prijetnih cvetlic 287 dišeč venec vse ljudstva, in ponovljena bo podoba cele zemlje. Molitev. Bodi Mešena, o božja porod¬ nica! ti dragi zaklad vsiga sveta, ti svetilnica vedno svetla, ti pre¬ krasna krona devištva, ti kraljeva palica praviga uka, ti nerazruš- Ijivi tempelj, ti prebivališe Ne- skončniga, ti mati in devica! Po tebi, o češena kraljica! se pre¬ sveti Trojici skazuje nar veči čast in hvala. Zavolj tebe se nebesa vesele, angeli in arhangeli radu- jejo, hudobni duhovi pa pred tabo beže. Po tebi ima grešni člo¬ veški rod pot v nebesa. Ti si malikvavstvo razdjala in jih z lučjo resnice napolnila, kteri so sedeli v smertni senci. Po tebi zado- bivajo verniki sveti kerst in so z oljem veselja pomazani, po tebi 288 so bile po celim svetu cerkve postavljene in ajdje so po tebi k pokori prišli. Cešena bodi tedej, o veličastna in vedno zmagovavna mati praviga Boga! Bodi češena zdaj in vekomej. V; O Marija! pokaži svojo moč nad našimi sovražniki; O. De boš opravičena pred narodi. Molimo. O Bog! ki si nas s posebno častjo in varstvam svoje matere preblažene device Marije poveli¬ čal ■ daj, de nam prošnja tvoje matere Marije zmiraj pomaga, de bomo mi, kterim si po njej neiz¬ rečeno veliko dobrot dodelil, kdaj v večnim veselji z njo po ljubezni zedinjeni. Po Jezusu Kristusu Go¬ spodu in odrešeniku našim. Amen. 289 Pese m. Češena bodi, o kraljica. Nebes in zemlje ti gospa! Mogočna usmiljena devica, • Vsa čista in brez madeža ! Marija ! k tebi uboge reve, Mi zapušeni vpijemo, Objokani otroci Eve V dolini solz zdihujemo. Češena bod’ presveta mati, O mati božje milosti! Tako te smemo imen Vati, Ker porodnica božja si. Marija! k tebi i. t. d. Češena, naše bod’ življenje! Življenje počastimo te, Častito tebi to češenje Kot mater’ Jezusovi gre Marija! k tebi i, t. d. Češena bodi brez števila Velika naša ti sladkost! 13 290 Česena pomočnica mila In upanje v naši slabost’! Marija! k tebi i. t. d. Oči perja z n o v nas oberni, O sladka in dobrotljiva! Prihodnje zlege nam odverni, Po smert’ pokaž’ nam Jezusa. Marija! k tebi i. t. d. za vse, kteri žele prav živeti in 18 » Molitve k Jezusu Za nedeljo. Cii moj dobrotljivi Jezus! prosim te, poslušaj serčno zdihovanje in ponižne prošnje, s kterimi jest tvoj nar nevredniši služabnik dans pred sedež tvoje milosti pridem. Spo¬ znam, de sim hudo storil, ker sim tebe svojiga Boga in Gospoda razžalil. Zato se veržem kakor očitni grešnik k tvoji milosti, o usmiljeni Bog in Gospod! in te 294 prosim, odpusti mi, kar sim zoper tebe grešil; ne glej mojih grehov, ampak moje žalostno in spokorno serce, in bodi mi milostiv ubo- gimu grešniku. Prosim te, o moj usmiljeni Jezus! po zasluženji tvoje pre¬ svete kervi, poslušaj dans moje prošnje, in zdihovanje moje duše, ktera tebe resnično ljubiti želi. Tebe, o Jezus, o neskončna do¬ brota! želim popolnama ljubiti; tvojo preljub ezn ji vo presveto voljo že¬ lim v vsili rečeh natanko dopol- novati; tebi želim do konca svo- jiga življenja zvesto služiti iz zgol ljubezni do tebe. Spreoberni me, o Jezus! s svojo gnado, de te posihmal tolikanj serčnejši ljubim, kolikor pozneji začnem. O moj Bog! daj mi gnado te resnično in iz celiga serca ljubiti, ne le z besedo, ampak v djanji in v 295 vsim življenji; daj mi gnado te čez vse ljubiti v življenji in v smerti in vso večnost. Za pondeljek. O moj Bog; in Gospod! oberni k meni svoje ljubeznjivo obličje. Ti si izvirk vsih gnad in dobrot, ti zdravnik vsih nadložnih in po¬ močnik vsili revnih. Ozri se mi- lostivo na me, o Jezus! Glej, k tebi zdihujem jest nar revniši člo¬ vek. Usmili se me, o milostivi Jezus! Bes je, in dobro spo¬ znam, de sim popolnama nevreden, tvojih gnad in dobrot. Ali če pre¬ mislim, de si ti ravno zato z ne¬ bes na ta revni svet prišel, de nam gnade in dobrote deliš, se močno zaupanje v mojim sercu zbudi in s serčnostjo povzdignem svoje serce k tebi, o dobrotljivi 296 Jezus, ki na sedeži svoje milosti prebivaš! Častim in molim te, o Jezus! in se ti vsiga darujem. Vzemi torej mojo voljo, moje serce, vse moje nagnjenje, in vse, kar sim in kar imam, in daj mi sa- miga sebe; zakaj moja duša le tebe iše, le tebe želi, le po tebi zdihuje, o preljubeznjivi ženin moje duše! O Jezus! vzemi me meni, in daj me sebi, de tebi živim in tebi umerjem. Za torek. O Jezus! kako nehvaležen sim ti dozdaj bil, in kako malo sim tvojo neskončno ljubezen do mene spoznal, pa ti me vender iz zgol dobrote še k sebi kličeš; torej se hočem zdaj s pomočjo tvoje gnade vsim grešnim in posvetnim željam popolnama odpovedati. Po¬ glej, o moj Bog! tukaj pridem k 297 tebi, se perbližam k sedežu tvoje milosti, in te ponižno prosim, pre- naredi me vsiga, do bom ves drugi človek; posebno te prosim, preženi iz mojiga serca vso lju¬ bezen, ktera ni k tebi obernjena; vse želje, ktere niso tebi dopad¬ ljive; vse misli, ktere na kaj dru- ziga, kakor na-te, gredo. O Jezus! moja nar veči lju¬ bezen! po tvojim presvetim do- padajenji želim zdaj popolnama svoje življenje ravnati. Zato po¬ ložim zdaj k svetimu sedežu tvoje ljubezni vse svoje namene, nag¬ njenja in želje, vso svojo nepo- koršino in svojoljubnost, vse raz¬ veseljevanje nad posvetnimi rečmi, in sploh vse, kar me od tebe odvračuje. Daj mi gnado, o moj Bog! de bom odslej vse svoje misli in besede, djanje in nehanje po tvojim božjim dopadajenji rav- 13 ** 298 nal. Naveži moje serce s slad¬ kimi vezmi tvoje ljubezni le na-se, in stori le-te vezi tako močne, de se nikdar in nikdar več tebe ne ločim, ne v življenji, ne v srnerti, ne v neskončni večnosti. Preljubi moj Jezus! nikar ne per- pusti, de bi bil jest kdaj tebe ločen. Za sredo. O Jezus! ki si za nas na ter- dim lesu križa umeri, spomni se, de sim tudi jest zmed tistih duš, ki si jih ti s tako velikim terpljenjem in grenko smertjo odrešil. Ti si se iz neskončne ljubezni popol- nama nam dal, in se nam še vsak¬ dan daješ, ko se iz zgol ljubezni do nas brez nehanja na naših al- tarjih svojimu nebeškimu Očetu daruješ. Prosim te, o dobrotljivi Jezus! stori s svojo gnado, de 299 bom tudi jest ves tvoj. Ves se tebi dam, popoluama se v tvojo presveto voljo podam , stori z me¬ noj po svojim nar svetejšim dopa- dajenji. Vzemi od mene, o Jezus! kar še grešni ga v meni najdeš, stori me popolnama tebi dopadlji- viga; daj mi gnado, de ne bom nič druziga mislil, kakor tebi do- pasti, nič druziga želel, kakor tvojo sveto voljo dopolnovati, in nič dru¬ ziga iskal, kakor zvesto za tabo hoditi po poti čednosti in svetosti, po poti, ktera pelje k pokoju v tvoji volji in v tvoji sveti ljubezni. Za četertek. O vse ljubezni vredni Bog! užgi v mojim sercu ogenj svoje hožje ljubezni, de bo moje serce tebi dopasti želelo, de bo moja volja popolnama tebi vdana, in de boš ti gospodoval čez vse, kar sim in 300 kar imam. Tebi dam v dar svoj um in svoj spomin, de nikdar ne po¬ zabim, kaj mi je tvoja dobrota sto¬ rila; tebi dam v dar svoje serce, de bo tebe čez vse in vse drugo le zavolj tebe ljubilo; tebi dam v dar svojo dušo in vse kar je mo¬ jima, de bom zdaj in večne čase ves tvoj. Kar sim in kar imam, naj bo vse v tvojo službo in v povi¬ šanje tvoje časti obernjeno. Dans sklenem s tvojo gnado in pomočjo vse to storiti, kar je tebi dopadljivo, vse to opustiti, kar vem, de ni po tvoji volji, zakaj jest ljubim in že¬ lim tebe, o Jezus! in neizmerjeno bogastvo tvoje ljubezni. O ne¬ skončno ljubljeni Jezus! ljubim te. O preljubeznjivi Zveličar! ljubim te iz celiga serca; ljubim te, ker hočeš, de naj te ljubim; ljubim te, ker si vse ljubezni vreden, ljubim 301 te in te želim stanovitno in večno ljubiti. Za petek. O moj Bog! popolnama in za vselej izročim tvoji neskončni dobrotljivosti vse svoje namene in želje, vse svoje nagnjenje in upa¬ nje, svojo dušo in telo in vse. Tebi se ves dam, in tvoj želim biti in ostati; stori z menoj po svojim dopadajenji. Vzemi me, o moj Bog, o neskončna dobrota in večna lju¬ bezen! vzemi me popolnama v svojo last. Tebe izvolim zdaj ediniga gospoda svojiga serca, in to revno serce ti zdaj darujem , o Jezus! in te ponižno prosim, nikar ne zaverzi tega daru, desiravno je tebe popol¬ nama nevreden, temuč potrebi in izderi iz mojiga serca vse, kar je še posvetniga in grešniga v njem. Nikdar ne perpusti, de bi jest svoje 302 serce od tebe odvraceval in na stvari navezoval. Potegni moje serce k sebi s prijetno oblastjo svoje ljubezni, de te bo zvesto lju¬ bilo, in vso tisto ljubezen ti pover- nilo, ktero ti je dosihmal dolžno. O moj Jezus! pridi ti sam v moje serce, in užgi v njem ogenj svoje božje ljubezni, de bom tebe čez vse ljubil, vse drugo pa le v tebi in zavolj tebe po tvojim dopada- jenji ljubil. O presveti preljubez- njivi moj Jezus! tvoje naj bo moje serce, ti kraljuj v njem, in vse sovražnike iz njega preženi. Pridi, o Jezus! in prebivaj v mojim sercu, ne zaverzi revniga prebivališa, ktero sim ti v svojim sercu pripra¬ vil. Revno je, grozno je revno in ni vredno te sprejeti; vender te prosim, de pridi va-nj, in popravi si ga, de ti bo popolnama dopad- 303 Ijivo. — Ostani, o Jezus! vedno v mojim sercu. — Za saboto. Daj mi gnado, o usmiljeni Je¬ zus! ker vidiš kako sim reven in slab; daj mi gnado tebe vse lju¬ bezni vredniga Boga čez vse lju¬ biti. Dopolni, o Jezus! moje želje. Želim te ljubiti, de bi tebi dopadel in tvojimu sercu veselje storil, iz vse svoje pameti, iz vse svoje moči, iz vse svoje duše in iz vsiga svo- jiga serca. Želim te ljubiti brez ne¬ hanja in tako popolnama, de ne bo nobena druga ljubezen več v mo¬ jim sercu prostora našla. O Jezus! iz ljubezni do tebe mi je iz serca žal , de sim tebe neskončno dobroto razžalil. Od¬ pusti mi, o milostivi Jezus! vse moje grehe, in daj mi, te pro- 304 sim v tvojim presvetim imenu, daj mi tako ljubezen do tebe, de te ne bom nikdar več z nobenim greham razžalil. O Jezus! spreoberni me popolnama s svojo sveto gnado, de te bo moja duša, ki ti je dozdaj tako nehvaležna bila, v prihodnje nar zvestejši ljubila — tukaj na tem svetu v življenji in v smerti, intam- kej vso neskončno večnost. Amen. 305 Keršanske spodbudovanja, ki spodbadajo nedolžne k čuječnosti, pravične k stano¬ vitnosti in grešnike k spreober n jenju. 1 . Edinost. J§>amo eniga Zveličarja imam, Jezusa Kri¬ stusa; če ne bom samiga sebe zatajeval, ne morem biti njegov učenec, če se ne bom njegoviga zasluženja vdeleževal, ne morem biti zveličan. Samo eno dušo imam, če to pogubim, druge več ne bom dobil. Samo enkrat mi je umreti; pa kdaj in kako, je skrito pred menoj. Samo eniga sodnika bom imel; če me bo pogubil, kje bom po¬ moči iskal? Samo eno sodbo bom slišal; če ne te: „Pridite k meni vi izvoljeni," gotovo to: „Poberite se od mene vi za- verženi v večni ogenj." Samo ena več¬ nost me čaka, ali srečna, ali nesrečna. 306 Samo eno me bo zadelo; večno dobro ali večno hudo. Samo ene nebesa imam, če bom iz njih zaveržen, me nič druziga ne čaka, kakor pekel. Ena sama vera je, en sam apostoljski sedež, ena sama prava cerkev in en sam Kristus. En sam Bog in Gospod, kteri je čez vse in po vsim in v vsim dela, kteri ne daje le ljudem živ¬ ljenja, ampak je tudi vir vsiga življenja v stvareh. Tega ediniga Boga, ki je veko- inej neskončno popolnama bitje, ki je vse stvaril, ki vse viža in hrani, hočem častiti in ljubiti zdaj in vekomej. 2 . Ljubezen. Perva zapoved smed vsili je: Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsiga svojiga ser¬ ca; iz vse svoje duše, iz vse svoje pameti, in iz vse svoje moči. Druga zapoved pervi enaka pa je: Ljubi za volj Boga svojiga bližnjiga, kakor sam sebe. Vikši od teh druge zapovedi ni. To je vse, kar Bog od nas želi. K božji ljubezni nas vse stvari vabijo. Solnce po dnevi, luna po noči, zemlja in nebo; in vse stvari brez I 307 števila nam kličejo: ..Ljubite svojiga Boga/‘ O moj Bog; jest te spoznam za svo¬ jiga Gospoda, in te hočem ljubiti iz vsili svojih moči, tako, de boš pervi in zadnji konec vsih mojih misel, želja in del, in vse tvoje zapovedi hočem tako natanko dopolnovati, de bi raji vse dobrote živ¬ ljenja, bogastvo, čast, prijaznost in celo življenje zgubil, kakor de bi bil tebi ne- pokorn. Ker pa ti hočeš ljubljen biti ne le sam v sebi, ampak tudi v svojih stva¬ reh, ki so tvoja podoba; ljubim tudi svo¬ jiga bližnjiga kakor sam sebe, pa le zato, de tvojo sveto voljo dopolnim, svojo večno in pravo časno srečo za-se in za bližnjiga dosežem. 3 . Č e h e n j e. O Presveta Trojica, en sam Bog; jest slaba stvar te ljubim, te visoko častim in hvalim, terdno v sercu verujem in z ustmi spoznam, de si ti kralj nebes in zem¬ lje, Bog Oče, Bog Sin, Bog sveti Duh, tri peršone v enim samim bitji, pravi živi vsigamogočni večni Bog. O kako srečin 308 sim jest, desiravno sim prah in pepel, de smem s teboj svojim Bogam govoriti in te imenovati svojiga premiliga Očeta. Večna čast in hvala ti bodi, moj dobrotljivi Oče nebeški! de si me vstvaril po svoji podobi; de si mi dal neumerjočo dušo, na¬ menjeno s tabo se v svetih nebesih veko- mej veseliti. Večna čast in hvala ti bodi, moj dobrotljivi nebeški Oče! de si me do- zdaj ohranil in vižah Večna čast in hvala ti bodi, moj dobrotljivi nebeški Oče! de si me to preteklo noč ohranil in zopet k življenju zbudil, de zamorem tebi slu¬ žiti in tebe častiti. Daj mi gnado in po¬ moč, de vselej zavolj tebe in iz ljubezni do tebe storim, kar storim; de ti kot hva¬ ležni otrok vedno zvest ostanem. Hvala bodi tebi, moj ljubi Odrešenik Jezus Kristus! de si me razsvetlil s svojimi božjimi nauki, mi pravo pot k svojimu ne- beškimu Očetu pokazal, me skoz svoje britko terpljenje in svojo smert večniga pogub¬ ljenja odrešil, in mi nebesa zopet odperl. O Jezus, moj ljubeznjivi Odrešenik! daj mi gnado, de tvoje nauke v djanji spol- nujem, tvoj zgled posnemam in za tabo hodim, de bom tvoj učenec spoznan. Daj 309 mi spolnovati dolžnosti do Boga, do sebe in do bližnjiga. Daj, de delam iz lju¬ bezni do tebe, de terpim iz ljubezni do tebe, de se veselim v ljubezni do tebe! Bodi ti moj cilj in konec per vsih mo¬ jih mislih in željah, besedah in opravilih! Zahvalim se tudi tebi, o tolažnik sveti Duh! za vse gnade, ktere si mi od za¬ četka mojiga življenja notri do zdaj delil. Prosim te zalšaj tudi odsihmal moje serce s svojimi nebeškimi darmi. Daj mi dar modrosti, de bom vedel prav na svetu ži¬ veti, in skerbeti za pravo srečo in večno zveličanje. Daj mi dar prave zastopnosti, de bom nauke svete Jezusove vere prav zastopil in po tistih živel, de bom božjo voljo spoznal in jo natanko spolnoval. Daj mi dar dobriga sveta, de bom vedel v dvomih in skušnjavah vselej to izvoliti, kar mi k zveličanju služi. Daj mi dar moči, de na poti čednosti ne pešam, ampak de se neprenehama trudim za nestrohljivo krono večniga zveličanja. Daj mi dar učenosti, de spoznam božje lastnosti in pravo pot pravičnosti. Daj mi dar po¬ božnosti, de bom vse svoje misli in želje v Boga obračal, de bom vse storil le zavolj 310 Boga. Daj mi dar strahu božjiga, de se bom iz ljubezni do Boga greha in vsiga, kar v greh napeljuje, skerbno varoval, de se bom grešne perložnosti in vse n ečiinert¬ nosti ogibal. Bodi češena, o sveta božja porod¬ nica, moja gospa in moja mati, bodi če¬ šena, in prosi za me, in sprosi mi gnado, sebe in Boga prav spoznati, božjo voljo natanko spolnovati, vedno z Bogam skle- njenimu biti, le na Boga misliti, vse za Boga storiti, v vsih rečeh božje časti iskati, le zavolj Boga po svetosti hrepe¬ neti, le Boga ljubiti in božje dobrote ve- komej vživati. Moj angelj varil! varuj me z Marijo, mejo materjo. Svetniki božji! združite se z Marijo, mogočno pomočnico, in prosite za me. 4 . Poslednje redi človekove. Poslednje reči človekove so: smert, sodba, pekel in nebesa. Smert je konec časa in začetik večnosti, je gotova; pa kdaj in kje nas bo zadela, to nam je božja 311 previdnost perkrila. Ah! nemila in neo- gibljiva smert bo kmalo prišla, bo mojim časnim zadevam konec storila, in mi srečno ali nesrečno večnost oznanila. Sin božji me bo k rajtingi poklical, kadar se mi bo nar manj dozdevalo. Zatorej se bom več¬ krat na smert spomnil, ker ne vem, kdaj me bo Bog k rajtingi poklical. Morde me bo še danes merzla roka smerti objela. Morde me bo že to uro nemili glas k sodbi po¬ klical. Ah, duša moja! spomni se večkrat na smert, de boš v gnadi božji k sodbi stopila, zakaj misel na smert pravičniga v stanovitnosti in svetosti ohrani, grešnika pa k pokori budi, ga od greha odganja in v nevarnih skušnjavah močniga dela. Po smerti pride sodba. In Bog bo moj sodnik. On, vsigamogočni, vsigavedoči in neskončno pravični me bo sodil. Oh! kako bom obstal pri strašni sodbi, ktere spomin že zdaj moje grešne kosti spreleti. Gorje meni na dan strašne sodbe! Jezus bo sodil vse moje misli, želje, besede in dja- nja. On neskončno pravični in resnični me bo sodil natanko po mojim zasluženji, in me bo obsodil za vse veke ali v kraj veselja, ali v kraj terpljenja. Ah! strašno 312 obsojenje se ne bo dalo nikdar preklicati, za vso večnost bo razsodilo ali mojo srečo, ali nesrečo, moje veselje ali terpljenje, moje zveličanje ali pogubljenje, kteriga ne bo ne kraja ne konca. Po razsodbi, ktero bo božji sodnik čez grešnika sklenil, se bo brezen pekla odperl, in bo požerl njega, ki je v smert- nim grehu umeri — ki se ni grehov ske¬ sal, ne spovedal, ne spokoril, ki se ni časa gnade poslužil, ki ni božjiga obisko¬ vanja sprejel, ki se ni z Bogam spravil, dokler je čas imel, ki je do božjiga opomi- njevanja vedno oterpnjen ostal, — tega bo roka božja zadela, božje maševanje ga bo došlo, pravična razsodba ga bo poterla in pobila v večno pogubljenje, kjer ni nobe- niga upanja, nobene rešitve več. Tam bo vest grešnika pgkla, in mu očitala, de je Boga, neskončno dobi-oto zgubil, ktera zguba je tako velika štrafinga, kakor velik je Bog sam. V martri strašniga ognja, kteri nikoli ne vgasne, bo pogubljeni s svojimi nesrečnimi tovarši kričal: Joj mene! za me ni rešitve, ne upanja več; joj mene! jest sim pogubljen; joj mene! jest sim iz svojiga lastniga zadolženja B13 pogubljen; joj mene! jest sim vekomej po¬ gubljen! Nebesa zgubljene — vse zgub¬ ljeno! Enkrat zgubljene — za vselej zgubljene! Nebesa so prebivališe vsih izvoljenih, ktere Bog plačuje z neizrečenim in več¬ nim veseljem. V nebesih je tako veselje, de je, kakor pravi kraljevi prerok David, en sam dan v nebesih več vreden, kakor tavžent dni v nar večim veselji tega sveta. Ker je veselje eniga samiga dneva v ne¬ besih tako velike vrednosti, de vsa poze- meljska sreča, visokost, prijetnost, imenit¬ nost in vse veselje tega sveta v primeri z veseljem eniga samiga dneva v nebesih še senca ni; o kako srečni so tedej izvo¬ ljeni, kteri ne bodo le en dan, ne le sto ali tavžent let, ampak celo celo več¬ nost tako neizrečeno veliko veselje vži- vali! O Gospod! daj mi v tvoji hiši pre¬ bivati, ker moja duša omedluje po tvoji veži, in koperni po tvojih dobrotah. O Go¬ spod, daj mi enkrat vživati tvoje dobrote! 14 314 5 . fvristnsove rane. 0 Jezus! de si me odrešil večniga pogubljenja, si toliko terpel, de si britke rane prejel na svojih rokah in nogah in v svojim sercu, kterih znamnja imaš vedno ohranjene, de z njimi pričuješ, de si pre¬ magal svet in hudobniga duha, de jih nebeškimu Očetu kažeš in skoz to za nas milosti prosiš, de jih boš na sodnji dan pokazal pravičnim v tolažbo, grešnikam pa v osramotenje. O Jezus! prosim te skoz prečastite tvoje rane za odpušenje mojih grehov, de ne bom zagledal na sodnji dan znamnja tvojih častitih ran v strašno osramo¬ tenje , ampak v veliko tolažbo in veselje. Skoz sveto rano tvoje desne roke, skoz sveto rano tvoje leve roke, skoz sveto rano tvoje desne noge, skoz sveto rano tvoje leve noge in skoz sveto rano tvo- jiga prebodeniga serca te prosim, Kri" stus Jezus! usmili se me in operi mojo omadežvano dušo s presveto kervijo tvo¬ jih ran. Tvoje rane, o Jezus! naj » ie omeče, — tvoje rane, o Jezus! naj w e očistijo } — tvoje rane, o Jezus! naj m® 315 opravičijo in posvete; — tvoje rane, o Jezus! naj me v življenji in v smerti tolažijo! 6 . Smerten greh. Srn er ten greli mi odvzame posveču¬ jočo gnado, ki je lepota in življenje duše, mi odvzame prijaznost in ljubezen božjo, nedolžnost serca in pokoj vesti; mi vniči vse zasluženja pretekliga življenja in ob¬ ljubljeno večno plačilo, me stori nezmož- niga za večno zveličanje kaj zaslužljiviga storiti. Smertni greh skliče nad me jezo iu sovraštvo pravičniga Boga, mi stori pekočo vest in gnusobno serce, mi napravi dolg in sramoto, me stori sužniga hudobniga duha, me zaznam v a z zuamnjem večniga pogubljenja, me obloži z hudo štrafingo, perpelje v pekel — v večno nesrečo, v večno pogubljenje, v večni ogenj. 0 Jezus! podpiraj me s svojo gnado, de se greha varujem, grešnih perložnost ' n nevarnost ogibljem, zakaj kdor se grešne Perložnosti ne ogiblje in hude navade ne "pusti, se tudi greha ne očisti, dolga ne poravnd in večne sreče ne doverši. Zato 14 * 316 mi daj, o Gospod! pomoči, de se greha in vsiga, kar me zamore v greh napeljati, ogibljem, naj se še toliko truditi in pre¬ magovati imam, saj nebeško kraljestvo silo terpi, in le tisti, kteri si veliko prizade¬ vajo, bodo v nebesa prišli. Boljše je z enim očesam in z eno roko v večno živ¬ ljenje iti, kakor dva očesa in dve roke imeti, pa pahnjen biti v večni ogenj. To¬ rej me, o Gospod! sprejmi in bodi moj varil, bodi moj pomočnik, bodi moj vod¬ nik, de v greh ne zajdem in večno ne¬ srečen ne postanem. 7. Sveti zakramenti. Sveti zakramenti so studenci božjih gnad, ki nam izvirajo iz Jezusoviga ne- skončniga zasluženja. V svetih zakramen¬ tih zadobivamo odpušenje grehov, pri¬ jaznost božjo, pokoj vesti, čistost serca in posvečenje duše; postanemo zmožni za nebesa zaslužne dela dopernašati in se vdeleževati Jezusoviga neskončniga zaslu¬ ženja, postanemo otroci božji in erbi ne- beškiga kraljestva. O Jezus! čast in hvala ti bodi za 317 vse gnade, ktere si nam skoz svoje terp- ljenje perdobil, in nam jih po svetim Duhu v svetih zakramentih deliš, po kterih za- moremo tebi dopasti in svojo časno in večno srečo doveršiti. O Jezus! opravi¬ čuj in posvečuj v svetih zakramentih s svojimi gnadami mene, de tvoje obljube deležen postanem. Posebno izlij v me iz svojih gnadnih studencov potrebne gnade ob moji smertni uri, de najdem moč, to¬ lažbo in brambo v pravim času, in de se opravičen in posvečen preselim v nezgrun- tano večnost. 8 . Ime „Jezns“. Presveto in presladko ime „Jezus“ je začetek in zapopadek našiga zveličanja, zakaj nobeno drugo ime pod nebam ni dano ljudem, v kerim bi zamogli zveličani biti, kakor je ime „Jezus“, ktero je veselje angeljev, ki ga vedno hvalijo in častijo; strah peklenskih duhov, ki se pred njim tresejo; meni pa sladko ime, polno zaupa¬ nja in veselja. O bodi tavžentkrat češeno in hvaljeno presladko ime Jezus! O Jezus! po tebi hre- 818 penim, tebi se popolnama darujem — tebi vsirnu. O Jezus! tebe vselej častiti in vekomej ljubiti, so moje želje. Stori me po svojim neskončuim usmiljenji vredniga, tebe ča¬ stiti in ljubiti. O Jezus! skleni me s sabo, de bom vedno tvoj in ti moj celi čas mo- jiga življenja. In kadar se bo moja zad¬ nja ura perbližala, in se bo pred mojimi očmi že stemnilo, bodi posebno takrat ti moja luč, o sladko ime „Jezus!“ In kadar ne bo mogel moj jezik presladkiga imena „Jezus“ izgovoriti, o takrat bodi v mojim sercu presladko ime „Jezus !“ Mojiga serca poslednji zdihljej ob smertni uri naj bo: Jezus! Jezus! Jezus! 9 . Jezusova sinert. Moj Gospod in moj Bog, Jezus Kri¬ stus! iz ljubezni do mene si britko terpel, in se dal na križ perbiti, na kterirn si gro¬ zovitim umeri. Oh! tvoja glava je bila z grozovitno ternjevo krono ranjena, in s terstam neusmiljeno raztolčena; tvoje roke in noge so bile strašno prebodene na križ p er bi te; odperta je bila tvoja stran, in z 319 mečem dušnih bolečin je bilo ranjeno tvoje serce. O križani Jezus! O Gospod! bodi tavžentkrat česen in hvaljen, de si zame tako britko terpel in tako strašno umeri. Vse terpljenje in bolečine, ktere si, o Go¬ spod Jezus Kristus! zame prestal, ti zdaj darujem, in te prosim, de mi vse moje grebe, vse grehe celiga življenja odpustiš, in ob moji smertni uri z milostljivimi očmi name pogledaš, in vse skušnjave od mene preženeš, de ne obupam in v oblast hu- dobniga duha ne padem. O Jezus! skoz svoje britko terpljenje in strašno smert na križi se me usmili, in kadar prideš s kri¬ žem k sodbi, me nikar ne sodi po mojim zasluženji, ampak po tvoji neskončni mi¬ losti. 10 . Evangeljske device. Deset je evangeljskih devic, ktere so bile k svatovšini povabljene in pokli¬ cane, pa le samo pet modrih vživa veselje svatovšine. Petero njih, ki niso imele olja v svojih lampicah, gre per prihodu ženina 320 olja kupovat, zamudi ženina, in vrata k nebeškimu ženitvanju so jim bile za znti- ram zaperte. Tako se bo vernim pri sodbi in pri sprejemanji v nebeško kraljestvo godilo. V tim življenji je vsim do njih smerti dovoljen čas pokore in dobrih del. Ali takrat, ko se človek ne nadja, bo smert prišla in sodba nastopila. In per Gospo¬ dovim prihodu k sodbi bodo verni svojo vero in svoje dela presojevali in vest vpraševali, ali bodo mogli z njimi pred Gospoda stopiti, ali ne? Zvesti in mar¬ ljivi verni, ki so vero v delih razodevali, bodo neskončno plačani. Nespametni verni pa bodo v smerti in per sodbi svojo notranjo revšino, pomankanje notranjiga posvečenja z dobrimi deli, posebno z deli pobožniga živ¬ ljenja — spoznali in prepozno vidili, de jih ni več moč perdobiti. V razločivnim tre¬ nutku smerti ali sodbe je nemogoče, vero v dobrih delih delavno skazovati, si zaslu- ženja pridobiti; zakaj, kakor drevo pade, tako leži, ali za milost ali za pogubljenje. S smertjo se torej zaprejo vrata zaslu- ženja, ki se nikoli več odperle ne bodo. 321 11 . Čas življenja. Čas človeškiga življenja na svetu je scer kratek, vender lep čas; de bi ga le Bogu k časti preživeli! Pa gorje nam, ako dragi čas tratimo, zakaj kdor dragi čas zgubi, zgubi čas svojiga zveličanja. In ah! dnevi minejo, pa nihče se ne spomni na preblaženi čas. Oas zgine, kakor blisk, kakor dereča voda, in ne poverne se nik¬ dar več nazaj. Zlatiga časa zguba se poravnati ne da, zakaj s celo večnostjo se trenutek zgubljeniga časa nadomestiti ne more. Nič ni hujšiga, kakor spomin k hudimu obernjeniga časa, pa tudi nič ve- selejšiga, kakor spomin k dobriinu ober¬ njeniga časa, zakaj s tem si zamoremo nebesa perdobiti in vživanje večnih dobrot zaslužiti. Zatorej hočem zanaprej ves čas svojiga življenja tako obračati, de bo Bogu k časti, moji duši pa v zveličanje. O moj Bog in Gospod! prosim te, daj mi svojo pomoč, daj mi sveto gnado, de, dokler imam še čas, svoj dolg spoznam, svoj greh sovražim, ga objokujem in za- 14 ## 322 pustim; de se popolnama spovem, odkrito- serčno spreobernem in resnično poboljšam in vreden sad pokore donesem, de tebe celi čas, kteri mi je še na tem svetu od¬ ločen, čez vse ljubim. O Gospod! jest tebe ljubim, tvoj sim živ in mertev! 12 . Večnost. Tavžent let, sto tavžent let, milijon let, sto tavžent milijon let je prav dolg čas. Se dalji pa je večnost. Toliko tav¬ žent let, kolikor je vodenih kapelj v morji, peščenih zern na zemlji, peres na dreve¬ sih in zvezd na nebu, je silno dolg čas. Se dalji pa je večnost. Večnost nima ne konca ne kraja. In neskončna večnost bo dvojna, ali srečna ali nesrečna. Večno bom v veselji, ali večno v žalosti. Večno v radosti, ali večno v martri. Večno v luči, ali večno v temi. Večno v razvese¬ ljevanji, ali večno v obupnosti. Večno v ljubezni, ali večno v serdu. Večno v po- koji, ali večno v terpljenji. Večno per svetnikih, ali večno per pogubljenih. Večno per Jezusu, ali večno per satanu. Večno 323 od Boga blagoslovljen, ali večno od Boga preklet. Večno z Bogam sklenjen, ali večno od Boga ločen. Večno v zveličanji, ali večno v pogubljenji. Večno v para¬ dižu, ali večno v ognji. Večno v nebesih, ali večno v peklu. n Bog je, in scer en sani Bog je, kteri je zgol Duh, od vekomej na vekomej nespremenljiv, vsigaveden, neskončno mo¬ der, vsigamogočen, povsod pričujoč, ne¬ skončno svet, neskončno resničen in zvest, neskončno dober, neskončno usmiljen in neskončno pravičen. V edinim in neraz¬ deljivim božjim Bitji so tri peršone: Oče, Sin in sveti Duh, ki so v popolni eno¬ glasnosti ali edinosti med seboj, tako de so vse tri peršone eniga in ravno tistiga Apostoljski nauki v poduk vsim, kteri po resnici hrepene. 324 božjiga Bitja, ktero je nerazdeljivo in po- polnama v Očetu, nerazdeljivo in popol- nania v Sinu, nerazdeljivo in popolnama v svetim Duhu. Torej so vse tri peršone, desiravno je njih vsaka Bog, le en sam Bog. Bog Oče je sam od sebe od vekomej, kteri je svojiga Sina od vekomej rodil, kteri je nebo in zemljo, angelje in ljudi, vse žive in nežive, vidne in nevidne stvari zgol po svoji vsigamogočni volji vstvaril, in vse viža in ohranuje. Bog Sin, Jezus Kristus je po vsiga- mogočnosti svetiga Duha v Mariinim te¬ lesu pravo človeško natoro s svojo božjo natoro v eno božjo peršono sklenil, je od Marije vselej device v Betlehemski štalici rojen bil, in leta štiri tavžent tri in tride- setiga po stvarjenji sveta, kadar je bil Ponči Pilat deželni poglavar v judovski de¬ želi, tode pod rimskim višini poglavarstvam cesarja Tiberja, po svoji človeški natori, na duši in na telesu, za vse ljudi veliko terpel in na križi umeri. Kader je bil Kristus na križi za nas umeri in prav za¬ dosten dar nam zaslužil, je šla njegova duša sklenjena z njegovo božjo natoro po 325 smerti telesa, ktero je tudi vedno z božjo natoro sklenjeno bilo, v predpekel, ne le samo k pravičnim očakam, ampak tudi k tistim nevernim, kteri ob Noetovim času, ko se je barka delala, niso verovali božjimu žuganju; ko je pa šiba vesolniga potopa nad nje prišla, so še v veri in pokori svoje zveličanje našli po zasluženji Kristusovi- ga terpljenja. Unim pravičnim in tem poprej nevernim potlej pa spreobernjenim je Kri¬ stus po svoji smerti oznanil, de je odre¬ šenje dokončal in nebesa zaslužil. Preden je bil namreč Kristus umeri, so šle teles ločene duše pravičnih v predpekel, kjer so odrešenja čakale, in se majhnih madežev očiševale, in k tem je Kristus stopil in jim veselo oznanilo pernesel, ne pa po¬ gubljenim. In Jezus je tretji dan iz svoje lastne moči v poveličanim stanu duše in telesa, ktero je imelo znamnja častitih ran, od mertvih vstal. In štirdeseti dan po vstajenji je na oljski gori vpričo svo¬ jih učencov z dušo in s telesam iz svoje lastne moči častit v nebesa šel, in je se¬ boj peljal pravičnih duše, kterirn je bil po svoji smerti veselo oznanilo pernesel. In od ondot bo peršel z veliko častjo in ob- 326 lastjo poslednji dan dobre iu hudobne so¬ dit. On ima to oblast ne le samo zavolj svoje božje natore, temuč sosebno zato, ker se je včlovečil in je prevzel delo odre¬ šenja. Zadnje opravilo včlovečenja in od¬ rešenja je pa poslednja sodba, zakaj po sodbi se bo ločilo sveto in srečno člo¬ veštvo od nesvetiga in nesrečniga, se bo zedinilo s Kristusam, kakor telo z glavo, tako de bo Kristus s človeštvam združen še le popolnama noviga človeka naredil, in ga spet Bogu podvergel, kar je njego- viga odrešenja namen in konec. Tode sodba pride za vsaciga človeka že per smerti kakor posebna sodba za nje¬ govo dušo. Ker pa ta posebna sodba ni druga, kakor ktero bo Jezus Kristus per vesolui sodbi izrekel, zato je že v vesolni sodbi zapopadena. Sveti Duh je tretja božja peršona, se od Očeta in Sina po ljubezni od ve- komej izhaja, je z Očetam in Sinam eniga božjiga bitja in ene natore —» pravi živi Bog, kteri nam v svetili zakramentih gna- de, ki nam jih je Jezus s svojo smertjo na križi zaslužil, deli. Sveti Duh nam deli tudi duhovne darove, kteri so v prid naši 327 lastni duši in našimu zveličanju; in po¬ sebne darove, kterih ne prejmemo le sami za se, ampak v prid družim. Take posebne darove ^čudeže delati, mnogotere jezike govoriti i. t. d.) je sveti Duh perve čase keršanstva pogosto delil vernim, in je z njih čudovitostjo spričeval, de je keršanstvo res od Boga. Poznejše, ko je bilo ker¬ šanstvo že bolj razširjeno, se je to tudi bolj poredkama godilo, desiravno je Bog od časa do časa svete nauke z njimi poterjeval. Oznanjenje svetih naukov in deljenje gnadnih darov, po kterih zamoremo pred Bogam čisti, sveti in zveličani biti, je Kristus svojim aposteljnam in učencam iz¬ ročil, ki jih je po oblasti in pravici, ktera mu je bila dana od nebeškiga Očeta, do vsih narodov eeliga sveta razposlal, res¬ nico oznanovat in gnadne pripomočke večniga zveličanja delit. On je rekel svojim poslanim: „Pojdite in učite vse narode, in posvečujte jih s svetim kerstam v moje učence; učite jih spolnovati vse zapovedi." Vam, je rekel aposteljnam, dam oblast, grehe odpušati in perderževati, v družbo vernih sprejemati in izobčevati, učiti in soditi, kdo je vredin v družbo 328 vernih sprejet biti in kdo ne, kaj je prav in kaj ne, kaj je pripušeno in kaj ne. Kristus je tedej dal svojini aposteljnam učivno in sodivno oblast, ktero naj pa ven- der le skazujejo pod svojini poglavarjem Petram. Zakaj Kristus je postavil svetiga Petra poglavarja vsili vernih, ker vidna družba vidniga poglavarja potrebuje, de se pri nji mir in edinost ohrani. Kristus je rekel Petru: Kakor si ti iz razodenja mojiga nebeškiga Očeta mojo božjo viso¬ kost kakor edinorojeniga Sinu božjiga pred vsimi svojimi brati spoznal; tako hočem tudi jest tebe pred njimi povzdigniti in počastiti, in tebi v svojim kraljestvu na zemlji, v vidni družbi svojih vernih, ta spredek pred njimi dati, de boš vidni pod- lagni kamen tega vidniga poslopja, na kterim bo vidno poslopje tako terdno stalo, de ga vse peklenske moči, ki hočejo res¬ nico in čednost v zmoto in pregreho pre- meniti, ne bodo premagale. Glej, satan bo tebe, tvoje brate in vse moje verne naganjal, de bi od moje vere k temu ali unimu uku odstopili; ali jest sim nebeškiga Očeta posebej za te prosil, ker je vse na tebi, poglavarji, de tvoja vera v pra- 329 viga Kristusa, kakoršniga si spoznal, ni¬ koli ne jenja. Scer boš tudi ti omahoval, pa se boš zopet spreobernil. Po svojini spreobernjenji tudi svoje brate v veri po- terdi. In vedno je tudi verni skalar (Pe¬ ter) v svoji veri brate poterdeval in cer¬ kev peklenskih napadov, napčne in krive vere oteval. Kakor je bil Kristus Petru zavolj njegove razsvetljene vere sprednost dal pred vsimi drugimi aposteljni, ko ga je terdniga skalarja naredil; tako mu je tudi podelil zavolj njegove veči ljubezni nar viši oblast, vladati aposteljne in druge verne, celo družbo vernih. Kristus je dal Petru nar viši moč in tudi nar viši oblast, zapovedovati in soditi; tedej v keršansko družbo jemati ali iz nje izločevati, grehe odpušati ali perderževati, kaj za pripušeno ali nepripušeno izreči, spoznati in določiti, kaj je prav ali ni prav. Drugim apostelj- nam je bila tudi dana sodivna oblast, pa še le potem, ko je bil Peter z nar viši oblastjo za vesolniga poglavarja vernih slovesno zvoljen, s tem jim je bilo uka¬ zano, de naj svojo božjo oblast le v ze¬ dinjenji s poglavarjem skazujejo, zakaj 330 le eden je vidni hišni gospodar, ki naj odpera in zapera. Oblast, ktero so aposteljni od Jezusa sprejeli, ni nikoli nehala, tudi po njih smerti ne, zakaj aposteljni so po oblasti in pravici, ktero so od Jezusa imeli, svoje namestnike postavili, kterim so izročili oblast, kakoršno so sami od Jezusa imeli. Tako so aposteljni po Jezusovim vnebo¬ hodu aposteljna z imenam Matija namest Judeža Iskarjota izvolili in mu apostoljsko oblast izročili. Tudi sveti Barnaba in Pa¬ vel sta bila aposteljna postavljena z apo¬ stoljsko oblastjo. Sveti Pavel je posvetil in postavil Tita in Timoteja za svoja prava namestnika, ktera sta tudi druge posvetila in za prave namestnike aposteljnov po¬ stavila, in scer s tisto oblastjo, kakoršno so aposteljni od Jezusa prejeli. Tako je oblast, ktero so aposteljni od Jezusa prejeli, per njih naslednikih neprenehama cela ostala, in je tudi še dandanašnji per tistih, kteri so pravi nasledniki aposteljnov. Nasledniki aposteljnov so pa škofje. Školje imajo tedej tisto oblast, ktero so aposteljni od Jezusa prejeli, zakaj Kristus je hotel, de oblast aposteljnov v njih namestnikih do 331 konca sveta ostane, ko je rekel: „Kakor je Oče mene poslal, tudi jest vas po¬ šljem, karkoli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih . a Zato je sveti Pavel Timoteju pisal: „Opominjam te, de gnado božjo, ktero si per svojim posve¬ čenji v vikši duhovstvo s poklado mojih rok od Boga prejel, v sebi obuduješ in oživljaš, in z veselo serčnostjo za razšir¬ janje in uterjenje keršanstva vse storiš. Bodi pravi škof, in skerb imej, de se bo po pravim namenu učilo.“ Aposteljni, ki so naravnost od Jezusa poklicani in z viši dubovško oblastjo ob¬ dani bili, so zraven svojih namestnikov (škofov) tudi druge starašine z nižji ob¬ lastjo posvečevali, in jih posameznim sre¬ njam predpostavljali, kteri so se mašniki imenovali. Mašniki (nasledniki unih dva in sedemdeset učencov, ki so bili naravnost od Jezusa poklicani in pod aposteljne po¬ stavljeni) so z aposteljni Jezusovo vero oznanovali, sveto daritev opravljali, sveto večerjo in druge gnadne darove vernim delili in z aposteljni vred za cerkev skerb imeli. Zato je sveti Pavel škofu Titu pi¬ sal: „Zavolj tega sim te na Kreti pustil, 332 de to, kar manjka, napraviš, in postaviš po mestih mašnike, kakor sim ti tudi za¬ povedal. “ In škof Tit je po viši oblasti in moči, ktero je per svojim posvečenji od Pavla prejel, s pokladanjem svojih rok mnoge v mašnike posvetil. Škofje in mašniki so imeli in imajo tisto oblast, kakoršno so imeli aposteljni in učenci. Aposteljni in učenci so bili od samiga Jezusa poklicani, in so naravnost od njega duhovsko oblast in moč prejeli. Tudi dandanašnji imajo škofje in mašniki od Jezusa moč in oblast škofovsko in du¬ hovsko službo opravljati, desiravno ne na¬ ravnost od Jezusa, vender po pravih namestnikih aposteljnov, t. j. po pravih škofih, in scer s poklado njih rok, po kteri se škofovsko ali mašniško posvečenje pode¬ ljuje. In to posvečenje z duhovsko oblastjo in močjo se bo po pravih škofih do konca sveta v vse tiste preseljevalo, kteri bodo od pravih škofov posvečeni. Zakaj Kri¬ stus je hotel, kadar je aposteljuam božjo moč in oblast izročil, de moč in oblast aposteljnov v njih naslednikih (v škofih) do konca sveta ostane. Kakor pastirska služba aposteljnov 333 v njih naslednikih (v škofih) neprenehama živi, ravno tako neprenehama živi tudi nar viši pastirska služba svetiga Petra v nje¬ govih namestnikih. Pravi namestniki sve¬ tiga Petra so pa vsi Rimski škofje zapo- redama, zakaj sveti Peter je poslednje leta svojiga življenja v Rimu prebival, verne vladal, in kakor marternik umeri. De se je pa mogla oblast svetiga Petra na vse njegove prave nastopnike preseliti, se samo ve, ker vidno zbirališe vernih vidniga po¬ glavarja z nar viši oblastjo, močjo in častjo neprenehama potrebuje. In de so ti na- stopniki Rimski škofje, spričuje vsa zgo¬ dovina. Rimski škof (papež) ima tedej nar viši duhovsko oblast — duhovsko oblast čez vesolni svet, on je pravi na¬ mestnik svetiga Petra, glava vse cerkve, oče in učenik vsih kristjanov, ker mu je od našiga Gospoda Jezusa Kristusa v peršoni svetiga Petra popolnama oblast dana, veselno cerkev pasti, vladati, voditi, tako kakor je v pogodbah vesolne cerkve in v svetih cerkvenih postavah zapo- padeno. Z Rimskim papežem združeni škofje in drugi cerkveni učeniki poterjujejo, kar 334 je v svetim pismu zapisano, ali dostavljajo, kar ni v njem zapisano, ali razlagajo, kar je le temno v njem zapisano. In vse, kar¬ koli in kjerkoli cerkveni viši s svojim po¬ glavarjem Rimskim papežem izrečejo, kar vero ali življenje zadeva, naj bodo na enim kraji zbrani ali po vsim svelu razkropljeni, je nezmotljiva resnica. Zakaj Kristus je nebeškiga Očeta posebej za Rimskiga pa¬ peža v peršoni svetiga Petra prosil, de njegova vera v praviga Kristusa, kakorš- niga je Peter spoznal, nikoli ne jenja. In vedno tudi naslednik svetiga Petra, verni skalar Rimski papež v svoji veri resnico podpera in jo nevarnih zmot in krivih na¬ ukov varje. Kristus je tudi aposteljnam in njih naslednikam nezmotljiviga učenika obljubil in poslal, namreč svetiga Duha, kteri cerkvene viši podučuje in varje, de se s svojim poglavarjem Rimskim papežem v oznanovanji nauka, kteri verske ali djan- ske resnice zadeva, nikdar zmotili ne bodo. Sveti Duh deli tudi drugim duhovnim pa¬ stirjem duha praviga uka, in vse darove, ki so duhovnim pastirjem potrebni; on jih viža, de verne nevarnost varjejo in jih z ukani in drugimi pripomočki k večnimu 335 življenju živijo. Sveti Duh perpravlja s svojo razsvetljevavno gnado tudi vse verne, de resnico sprejemajo in v svojim sercu hranijo, de opravičenje in posvečenje do¬ sežejo. To se pa le doseči zamore po pravih duhovnih pastirjih, kteri edini so le mašni ki s svojimi škofi in leti s svojim visim poglavarjem Rimskim papežem skle¬ njeni. Zakaj Bog Oče je poslal svojiga Sina, Sin svoje aposteljne in učence, apo- steljni so poslali svoje naslednike škofe, in škoije pošiljajo mašnike z božjo močjo in oblastjo. Pravo resnično v božji moči opravljano opravičevanje in posvečevanje ljudi pride tedej le po pravih poslanih, t. j. po pravih mašnikih. Le po pravih mašnikih perpravlja tedej sveti Duh s svojo ras vetij evavno in posvečevavno gnado ver¬ ne, de imajo delež nad Kristusam, kteri je s svojimi vernimi, kakor glava s telesam terdno sklenjen, ktere v vsim dopolnuje, ker jih s svetim Duham napolnuje in oživ¬ lja, jih k vshnu dobrimu zmožne dela, in jim upanje za večno zveličanje daje — njim, kteri se s pravo vero, s spolnova- njem božje postave, z vrednim prejemanjem svetih zakramentov, z dopernašanjem do- 336 brili del in s poterpežljivostjo v nadlogah njegoviga neskončniga zasluženja, ki iz¬ vira iz neskončne daritve, vdeležvajo. Brez vdeleževanja Jezusoviga neskončniga zasluženja pa nobeden zveličan biti ne more. Tega se človek pa le v Jezusovi cerkvi, ki je vidno zbirališe vernih pod vidnim poglavarjem Rimskim papežem, vde- ležiti zamore, ker ona sama vse pripo¬ močke k temu deli. Zunaj te cerkve je tedej nemogoče zveličati se. Vsi ljudje zamorejo scer h Kristusu priti, ker boga¬ boječim in pravičnim, ki so zunaj cerkve, Bog tudi posebne pripomočke daje in po¬ sebne pota kaže, de v resnici tudi na skrivnostno vižo h Kristusu pridejo, in de po njem kakor udje njegove prave cerkve zveličanje dosežejo. Kdor pa ni ud edino- zveličavne cerkve, je vedno v nevarnosti večniga pogubljenja. Vsa vidna družba vernih, cerkev imenovana, obstoji v duhovnim pomenu iz telesa in Duha. Vidno telo cerkve je unanji vidni zbor pravovernih kristjanov, kteri so po edinih naukih, po edinih za¬ kramentih in po edinim vidnim poglavarji Rimskim papežu med sabo sklenjeni. Duh 337 cerkve pa je notranja nevidna zveza, ktera v tem obstoji, de so pravični kristjani z gnado svetiga Duha posvečeni in z lju¬ beznijo med sabo sklenjeni. Iz tega se vidi, de v vesolni vidni cerkvi Kristusovi niso le izvoljeni, ampak tudi zaverženi, ne samo dobri, ampak tudi hudobni, ven- der pa ne slišijo k cerkvi: nekeršeni, očitni krivoverci, od Rimskiga papeža ločeni, in izobčeni. Kristjani v smertnim grehu sli¬ šijo po imenu scer k cerkvi; tode oni, ki slišijo le k telesu, ne pa k duhu cerkve, so nepopolni in mertvi udje, ker so po grehu Kristusa ločeni. In kot taki so brez vsiga duhoviga življenja, brez moči k dosegi čeznatornih dobrot, in tudi z živimi udi duhovniga deleža nad gnadnimi darovi nimajo. Kristjani brez smertniga greha, ki niso le po unanji vezi med sabo zvezani, ampak so tudi z notranjo vezjo, z ljubez¬ nijo med sabo sklenjeni in z gnado božjo posvečeni, so prav za prav udje Jezusove cerkve, ki je živo telo, čigar nevidna glava je Kristus, kteri zasluženje svojiga terpljenja vanje izliva, de vsak ud od njega moč rasti dobiva. 15 338 Ko so pravoverni kristjani z gnado in ljubeznijo med sabo sklenjeni v eno živo duhovno telo, čigar nevidna glava je Kristus, morajo tudi z ljubeznijo eden dru- gimu pomagati in eden druziga podpirati. Kakor udje našiga trupla eden drugimu pomagajo in eden druziga podpirajo; tako morajo tudi kristjani, ki so udje ediniga duhovniga telesa, eden druziga ljubiti in eden druziga po svoji zmožnosti podpi¬ rati, posebno v tem, kar dušo zadeva, po¬ stavim de se resnice deržijo, de v pravič¬ nosti in svetosti rastejo. Tako so tudi pervi kristjani živeli. Ena vera in ena sveta ljubezin jih je sklepala, de so vsi skupej molili, vsi skupej nauke apostelj- nov puslušali, per nar svetejši daritvi se skupej znajdli in posvečeni kruh skupej vživali. Tudi so eden za druziga molili in eden drugimu z dobrimi deli pomagali. Duhovne dobrote so vsi skupej imeli. Kar je eden imel in vžival, je tudi drugi imel; kar so vsi skupej imeli, je tudi en sam imel, in kar je posamezen imel, so tudi vsi drugi imeli. Kakor so pervi kristjani duhovne dobrote vsi skupej imeli in vži¬ vali, tako se tudi dandanašnji pravoverni 339 kristjani duhovnih dobrot vsi skupej vdele- žvajo, in posamezen ima ravno tiste duhovne dobrote, kakor vsi skupej. Vsim skupej pomaga Kristusovo zasluženje; vsi skupej imajo ene in ravno tiste svete zakramente, iz kterih kot iz studencov gnade teko, vsi skupej imajo ene in ravno tiste svete na¬ uke; vsi skupej imajo eno in ravno tisto daritev, daritev svete maše. In kakor vsim skupej Kristusovo zasluženje pomaga, po¬ maga tudi vsakimu posameznimu. Kakor imajo vsi skupej ene in ravno tiste zveli- čanske nauke, ene in ravno tiste zakra¬ mente, eno in ravno tisto presveto daritev; vse to ima tudi vzak posamezen. In ka¬ kor se teli dobrot vsi vdelažvajo, se jih vdeležva tudi vsak posamezen. Dobre dela in zasluženja vsili vernili skupej po¬ magajo vsakimu posameznimu, in tudi do¬ bre dela in zasluženja posamezniga kori¬ stijo vsim skupej, tode ne vsim enako. Iz dobrih del pravičniga kristjana izhaja namreč trojna korist: 1. pomnoženje po¬ svečujoče gnade božje in večniga zveli¬ čanja; 2. zadostenje za storjene grehe; 3. mnogi natorni in čeznatorni darovi. In 15 » 340 le poslednja dvojna korist, ki izhaja iz dobrih del posamezniga kristjana se na vse ude razteguje; zakaj poinnoženje po¬ svečujoče gnade božje in večniga zveliča¬ nja ne moremo eden drugimu zaslužiti, ampak vsak le sebi. Tudi druge duhovne dobrote niso vsim udam v enako korist. Daritev svete maše pomaga vsim udam, tode tistimu bolj, za kteriga se per sveti maši poseben spomin stori, ali kteri je sam pričujoč per sveti maši. Pravoverni kristjani, ki so z vezjo ene vere in lju¬ bezni med seboj sklenjeni, imajo skup du¬ hovne dobrote in darove, kterih se eden ko drugi vdeležvati zamore. Zasluženje Kristusovo, zveličanski nauki, sveti zakra¬ menti, daritev svete maše, odpustki, mo¬ litve, dobre dela in zasluženja vernih so vsim udam gmajn. Zato se zveza pravo¬ vernih kristjanov gmajna (občina) ime¬ nuje, in scer gmajna svetnikov, ker so duhovne dobrote udam cerkve le zato dane in pripravljene, de bi jih posvetile, in ker so vsi udje cerkve k svetosti poklicani. Udje cerkve, s kterimi se je Jezus za vselej zedinil in od njih nikoli odstopil ne bo, niso le samo pravoverni kristjani 341 na zemlji, ampak tudi vsi tisti pravoverni kristjani, ki so v gnadi božji umerli. In od teh so eni taki, ki so prav čisti, in ti so svet¬ niki v nebesih; drugi so pa taki, ki so z majhnimi grehi in s časnimi štrafingami oblo¬ ženi, in ti so duše v vicah, ki se s svojim terpljenjem očišujejo madežev greha in časnih štrafing. Iz tega izhaja, de so vsi udje cerkve trojni, ali, de cela Jezusova cerkev iz treh delov obstoji, kterih eden je v nebesih, drugi na zemlji in tretji v vicah. Vsi ti deli cerkve so na duhovno vižo med sabo sklenjeni, in scer po lju¬ bezni, ktera jim je od svetiga Duha vlita. Svetniki v nebesih, ki pravoverne kristjane na zemlji in terpeče duše v vicah kot svoje brate in sestre perserčno ljubijo, prosijo Boga za verne na zemlji in za terpeče duše v vicah, za nje vse dobre dela, ktere so na zemlji dopernašali, Bogu darujejo in jim s tem pomagajo. Kristjani na zemlji pa svetnike častijo kot čiste ude Jezusoviga telesa, jih ljubijo kot svoje nar boljši prijatle, se njihovim pomagljivim prošnjam perporočajo, si perzadevajo po njih zgledih živeti, in Boga hvalijo, de jih je po svoji milosti in zavolj Jezusoviga 342 neskončniga zasluženja tako srečne storil. Ljubezin veže verne na zemlji tudi z du¬ šami v vicah, ktere so udje Jezusoviga telesa, kakor verni na zemlji, zato jim verni, ki so od njih s svetniki vred na pomoč klicani, pomagajo z molitvami, z drugimi dobrimi deli in sosebno z daritevjo svete maše; duše v vicah pa verne na zemlji Bogu perporočajo, posebno kadar v nebesa pridejo. V keršanski apostoljski cerkvi, in le v njej, ktera je z Jezusovo kervjo sozidana in od svetiga Duha posvečena, ktera je za vse ljudi namenjena, ktera vse stoletja terpi in v večnost sega, se zadobi popol- nama odpušenje vsili grehov in vsih štra- fing greha. Sodni dan bodo trupla vsih mertvih iz zemlje vstale in se s svojimi dušami skle¬ nile. Naše truplo bo scer po smerti v grobu strohnelo, se v neštevilno delov raz¬ drobilo in raztreslo, vender to razdrob- Ijenje trupla po smerti ne le ne opovira prihodnjiga vstajenja, temuč je clo po¬ trebno, de zamore vstajenje nastopiti. S pokopani teles je taka, kakoršna z vsaje- njem semena. Kakor seme ne kali in ne 343 oživi, ako ni popred strohnelo, ravno tako mora tudi telo strohneti, preden zopet oživi. Mertvaško truplo še ni telo, ka- koršno bo vstalo, kakor seme še ni sadika, ktera ima iz semena priti, ampak le zerno kakiga žita. In kakor Bog vsakimu se¬ menu tisto sadiko, ktero mu je v stvar¬ jenji namenil, daje: ravno tako bo vsak- tero človeško telo takšno obudil, kakoršno je v njegovim božjim sklepu. Kakor se že zdaj tukaj pozemeljske trupla od ne¬ beških (od solnca i. t. d.) razločijo; ravno tako bo tudi per vstajenji mertvih vstalo telo drugačno, kakoršno je bilo tukaj; bo scer naše telo in nobeniga druziga, pa bo vender močno spremenjeno vstalo. Vsi se bomo spremenili, tode ne bomo vsi z veli¬ častnim telesam oblečeni, ampak le izvo¬ ljeni, ki se bodo po svojim zasluženji med sabo razločili. In kakor bodo veličastne telesa zveličanih med sabo različne, tako se bodo tudi neumerljive pa gnusobne te¬ lesa pogubljenih med sabo razločile. Potem bodo izvoljeni na telesu in duši poveličani k vesolni sodbi stopili, kakor tudi nestroh- Ijivi pogubljeni. Per vesolni sodbi bodo hudobni ločeni dobrih, in leti bodo po- 344 tem sprejeti v nebeško veselje, ktero bodo večno vživali; hudobni bodo pa obsojeni v pekel, kjer bodo večno terpeli in goreli. Z vesolno sodbo, ki je namen in ko¬ nec Kristusoviga odrešivniga dela, bo vse tako dokončano, de bo zamogel Kristus človeški rod Bogu zopet nazaj dati, ker bo vsa oblast in moč greha, smerti, satana, sveta in mesa čez človeški rod nehala. Kadar bodo vsi leti sovražniki premagani, bodo tudi vsi izvoljeni Sinu božjimu pod- verženi. In kader bodo vsi izvoljeni ka¬ kor angeli Sinu podverženi, se bo tudi on sam po svoji človeški natori Bogu popol- nama podvergel. Ker je pa Kristus z vsimi odrešenimi ljudmi novo človeštvo, novi člo¬ veški rod, in ker se on kakor glava člo- veškiga rodu ne more ločiti telesa, bo seboj vse odrešene Bogu podvergel. Od¬ rešeno človeštvo bo potem Bogu sploh, trem božjim peršonam, podverženo; Očetu pa še posebej, ker je nar svetejši člo¬ veška yatora Kristusova z božjim Sinam sklenjena, tako bo tedej v tem s Sinam sklenjenim čioveštvam ves odrešeni člo¬ veški rod v posebno zvezo z Očetam sto¬ pil, namreč v zvezo božjih otrok. Predgovor Stran. iii Molitve k Materi Božji in druge razne molitve za vse, kteri žele Boga v duhu in resnici moliti. Vsakdanje molitve k Materi božji. Zornice. Hvalnice.. Urnice: Perva. Tretja. Šesta. Deveta., . . Večernice . Mračnice. Molitev pri zvonjenji k angeljskimu češenju Stran. 1 4 8 , 10 12 14 17 19 23 Stran. Molitev pred Mariino podobo ..24 Molitev Mariino pomoč sprositi.25 Molitev k Marii greha se varovati in v čedno¬ stih rasti.26 Molitev k Marii svoje dolžnosti spolnovati . . 27 Molitev k Marii v potrebah in nadlogah ... 29 Molitev k Marii skušnjave premagati .... 29 Molitev k Marii za čistost.30 Molitev k Marii za ponižnost.31 Molitev k Marii za vdanost v božjo voljo ... 32 Molitev k Marii za ljubezen.34 Molitev k Marii za srečno smert .35 1 , Molitve k Materi božji za vsaki dan tedna. Za nedeljo.36 Za pondeljek.37 Za torek.39 Za sredo.41 Za četertek.44 Za petek.46 Za saboto., ... 48 e. Molitve k Materi Božji sza vsaki dan mesca. Dnevi. 1 . . 2 . . Stran. . 50 . 52 Dnevi. 3 4 Stran. . . 53 . . 54 Dnevi. 5 6 Siran. . 54 . 55 p. Molitve sv. roženkranca « razlagovatijem ro&enkranskili skrivnost in