• USTALITVENA PRIZADEVANJA
VEČJO SKRB MEDICIINI DELA
V zaostrenih razmerah gospodarjenja in v prizadevanjih za ustalitev gospodarstva predstavlja odsotnost z dela pomemben element, ki lahko vpliva na večjo produktivnost dela. Prekoračena odsotnost z dela je postala jugoslovanski problem, ki je močno prisoten tudi v naši občini. Industrijsko razvite občine, kot je naša, izkazujejo še posebno visok odstotek odsotnosti z dela. Samo na račun bolniških izostankov in nego družinskih članov je bilo v prvih devetih mesecih leta 1979 v občini izgubljenih 365.048 delovnih dni. Vsak dan torej ni bilo na delu 1500 delovcev. Vendar je treba poudariti, da bolniški izostanki sicer prcdstavljajo pretežni del izostankov, ne pa vseh.
Vzrokov za odsotnost je več, najpomembnejši pa so resnična bolezen, neprilagojenost človeka delovnim nalogam, neustrezne delovne razmere in interesi de-lavcev zunaj delovne organiza-cije (popoldansko delo, urejanje zasebnih zadev itd.)
Strokovnjaki s področja medi-cinc dela in socialne medicine že dolgo ugotavijajo, da »bolniški stalež« ne nastaja samo zaradi bolezni, temveč tudi zaradi šte-vilnih drugih vzrokov, ki so pri-sotni v dejavnostih zdravstve-nega varstva. Zato bi naj delcgati v samoupravnih organih občin-skih zdravstvenih skupnosti sku-paj s predstavniki delovnih orga-nizacij in zdravstvene skupnosti izdelali in tudi izvajali konkreten program ukrepov in akcij za od-pravo neupravičenih izostankov z dela.
Podatki o odstotku izgubljenih delovnih dni v naši občini kažejo, da se ta odstotek iz leta v leto veča in znaša za prvih devet me-secev leta 1979 kar 5,4 %. Polo-žaj v posameznih delovnih orga-nizacijah pa je že zelo zaskrblju-joč, saj nekatere fzkazujejo tudi do 15-odstotni bolniški izosta-nek.
Tako velik odstotek bolniških izostankov in s tem odsotnosti z dela pa tudi negativnu vpliva na ekonomski rezultat, saj pogojuje kvalitetno slabšo in količinsko manjšo proizvodnjo, istočasno pa tudi bremeni zdmžena sred-
stva za zdravstveno varstvo.
Na problemski konferenci je bila odsotnost z dela analizirana celovito in se zato tudi stališča s te konference nanašajo na vsa tista področja, ki vplivajo na preveliko odstotnost z dela.
Zaključki in stališča
Glede na strukturo prebival-stva in industrijsko razvitosc ob-čine je nujno potrebno bolj ra-zviti'službo medicine dela, pro-meta in športa.
Vse večje delovne organiza-cije naj bi po možnosti imcle svoje pooblaščene zdravnike, ki bi morali tesno sodelovati z naj-odgovornejšimi službami v lovnih organizacijah, dobro poz-nati delovni proces in vsa tipična delovna mesta. Istočasno bi si morali pri/.adevati, da bi povečali število obratnih ambularn.
Delovne organizacije naj bi pogosteje uporabile zakonsko določilo in zahtevale od pristojne zdravstvene skupnosti na pre-gled delavca, za katerega upravi-čeno sumijo, da je neopravičeno v bolniškem staležu.
Potrebno je zagotoviti, da bodo samoupravni organi več-krat konstruktivno in na podlagi analize službe varstva pri delu, socialnih in kadrovskih služb obravnavali problematiko var-stva pri delu, zlasti pa vzroke in posledice nesreč pri delu in po-klicnih boleznih. Pri tem se mo-
ramp zavedati, da je skrb za ohranitev zdravja delavcev, pre-prečevanje nastajanja invalidno-sti ali prczgodnjega upadanja de-lovne sposobnosti skupna in trajna naloga vseh. Več pozorno-sti bo treba posvečati celovitem zdravstvenem varstvu, izključno z rednimi periodičnimi zdrav-stvenimi pregledi, boju proti al-koholizmu in kajenju ter drugim podobninr nadlogam sodobnega časa, ki negativno vplivajo na zdravje in delovne sposobnosti nas vseh.
Za uspešnejše reševanje naš-tetih problemov bo potrebno okrepiti službo osnovnega zdrav-stvenega varstva vbbčini.
V vseh ozdih je treba dosledno izvajati določila družbenega do-govora o minimalnih standardih o zaposlovanju, življenjskih in kultumih razmerah delavcev.
Eden bistvenih pogojev za zmanjševanje odsotnosti z dela je dosledno uveljavljanje si-stema nagrajevanja po delu kot tudi izboljšanje medsebojnih odnosov med zaposlenimi.
Pod bolezenskimi izostanki se nemalokrat skriva potreba po urejanju osebnih zadev delavcev in občanov, ker ustrezne službe nimajo prilagojenega delovnega časa potrebam delovnih ljudi (servisi, šole, vrtci, upravni or-gani itd.) Zato je nujno, da se de-lovni čas v teh sredinah prilagodi potrebam delavcev in občanov.
Da bi odpravili problem pro-metnih konic in s tem zmanjšali število zamud na delo in predča-snih odhodov z dela, je potrebno uresničiti zamisel o stopničastem in premakljivem delovnem času tako v mestu kot v občini.
Pripravi sestankov je potrebno posvetiti vso pozornost, in sicer tako, da bodo dobro pripravlje-ni, kratki in praviloma zunaj de-lovnega časa.                     NM