jklmika nnmea GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA ŠTEV. 40 LJUBLJANA, DNE SO. SEPTEMBRA 1937 LETO X. Pr. A. Coiar: Slavka v Gračnici in Jurkloštru Vsakdanji kruk Boj za 90I0 življenje Kako tujerodci izkoriščajo slovensko delavstvo Ženeva, sept. 1937. »Množica se mi smili...« '(‘Mat. 15, 32; Marko 8, 1—10.) Moderno socialno vprašanje je v prvi vrsti krušno vprašanje. Prva in najbolj neposredna misel vsega delavskega gibanja pri nas in drugod je: skrb za izboljšanje gmotnega položaja delavcev, skrb za večji in boljši kos vsakdanjega kruha. Delavci se tega povsod dobro zavedajo. Pač zato, ker sami na svoji lastni koži živo občutijo, česa jim najbolj manjka, oziroma kaj jih najbolj teži in tare. Drugo vprašanje pa je, ali so si tega vedno zares svesti tudi drugi ljudje, ali je tega prepričanja dovolj prežeto tudi tako zvano javno mnenje. Posebno med nami -katoličani se kaj rado pripeti, da ne znamo delavske težnje po izboljšanju gmotnih razmer vselej prav presoditi in oceniti. Namesto da bi videli v njej predvsem le izraz naravne življenjske volje in nujnosti, da si hoče in mora vsak človek zagotoviti svojo lastno eksistenco in jo utrditi, namesrto da bi videli v tem iz-jaz naravnega stremljenja po rasti in napredku, smo kaj hitro pripravljeni misliti, da je glavni zvor delavskega nezadovoljstva in njegovih zahtev v pretežno tostranskem, materialističnem pojmovanju življenja, v neurejenem teženju po uživanju materialnih dobrin. Samo tako se da razumeti, zakaj smo katoličani, kljub zdravim temeljnim socialnim načelom in naukom stali v boju in delu za stvarno izboljšanje gmotnega položaja delavskih množic tolikrat le bolj v drugi vrsti ter smo se zadovoljevali z drobnimi, nebistvenimi zahtevami in ukrepi. In vendar je primerna preskrba z vsem, kar je potrebno, da moremo zares človeško in vsak svojemu stanu primerno živeti, eden najosnovnejših pogojev zdravega razvoja in napredka v človeški družbi nele v telesnem, temveč tudi v duhovnem in moralnem pogledu. Če se je 'kdaj zdelo, da je beda najširših plasti delovnega ljudstva brez odločilnega pomena za celotni materialni in posebej še za kulturni napredek človeštva, je danes, zlasti na podlagi izkušenj zadnje velike gospodarske krize, postalo povsem očito in jasno, da je resničen napredek mogoč samo na ta način, ako se posreči široke ljudske plasti dvigniti na višjo stopnjo materialnega blagostanja. Od tega za visi najprej rešitev najtežjih vprašanj modernega gospodarskega življenja. Sodobna znanost in tehnika nam nudita dovolj možnosti za izdatno povečanje produkcije najrazno-vrstnejših materialnih dobrin in s tem za oživljenje vsega gospodarstva. Glavni problem, najtežja uganka je v tem, k\ako dati najširšim ljudskim plastem možnost, da bodo lahko vse te potrebščine kupovale in jih primerno plačevale. Pa tudi vsakovrstni socialni in posebej še politični zapletljaji in nasprotja, ki moderni svet tako razdvajajo, so nastali ter nastajajo vedno znova največ radi velike bede, ki vlada danes v širokih ljudskih plasteh domala vsega sveta. Podatki, ki jih je zbrala posebna komisija pri Zvezi narodov o prehrani ljudskih množic v najrazličnejših deželah sveta, nam razkrivajo v tem pogledu strahotno sliko. Kaj čuda, če se je v teh bednih množicah nabralo po vsem svetu toliko nezadovoljstva, da valovi in se maje ves moderni svet. To je toliko bolj naravno in nujno, ker se ljudje danes svoje bede dobro zavedajo in tudi vedo, da so tega njihovega stanja v zelo veliki meri krive neurejene družabne razmere. Vse to uvidevajo danes povsod po svetu. Povsod naglašajo, da je izdatno izboljšanje gmotnega stanja širokih ljudskih plasti eden najvažnejših pogojev za zadovoljivo ureditev ostalih aktualnih socialnih in tudi političnih vprašanj naše dobe. Avstralski delegat na letošnjem zasedanju Zveze narodov Bruce, ena najbolj stvarnih in tudi priznanih glav v tem parlamentu, n. pr. je prav izrazito opozoril, da bi morali delati predvsem za to, da se izboljša življenska stopnja, zlasti prehrana, da se omejijo bolezni in posebej še, da se delavski sloji osvobodijo večnega strahu pred brezposelnostjo. Če bi to dosegli, bi kaj hitro popustila tista napetost v svetovnem ozračju, ki ne da, da bi se najvažnejši mednarodni gospodarski in politični problemi zadovoljivo rešili. Podobno je dr. Štampar, znani organizator naše higienske službe, po triletnem delu na Kitajskem prišel do sklepa, da delo za izboljšanje ljudskega zdravja ne more imeti uspeha, ako življenska stopnja med ljudstvom ne dosega niti najskromnejšega eksistenčnega minimuma. »Najboljši zdravstveni program —< pravi — bi torej bil zviševanje ljudskega življenjskega standarda in povečevanje dohodkov« (Zdravstvene i socialne prilike u Kini, 1987, str. 35-36). Drugače tudi ni mogoče. Statistika kaže namreč, da je celo v gospodarsko razvitih deželah umrljivost ljudi vobče v siromašnih okrajih za 50 odstotkov večjg kot v bogatih predelih. Umrljivost otrok v siromašnih okrajih je dvakrat, umrljivost radi jetike pa celo štirikrat večja. Skratka, gmotno stanje, v kakršnem so ljudje primorani živeti, ima nasplošno odločilen vpliv na njihovo zdravje in življenje. Nič manjši ni praktični vpliv in pomen gmotnih razmer za duhovno in moralno plat ljudskega življenja. Tudi v tem pogledu je zveza tako vidna, da je skoraj ni mogoče prezreti. Posebno jasno in očito je, da je primerno gmotno blagostanje za veliko večino ljudi eden važnih, da vprav bistvenih pogojev moralnega življenja in napredka. Tu ne pomaga nič modrovati, ali je to prav ali ne, ali morda celo tožiti radi tega. Tako je in tako bo brez dvoma tudi v bodoče ostalo. Zato vidimo, da zlasti sedanji papež v svojih so- Naši tovariši v tovarni podpetni-kov v Gračnici pri Rimskih Toplicah in v tovarni lesnih izdelkov v Jurkloštru so v sredo, 22. t. m. ustavili delo. Stavka pomeni tak boj, pri katerem imata obe stranki izgubo. Delavci so ob svoj redni zaslužek, podjetje izgubi na dobičku. Zaradi tega se resno delavstvo poslužuje stavke le tedaj, če ni nobenega drugega izhoda. Ali z drugo besedo: Stavka mora biti utemeljena in opravičena. Obadva pogoja sta v tej stavki podana v polni meri. Podjetnik obeh tovarn je isti in sicer g. Falter. Je veleposestnik in lastnik velikih gozdnih kompleksov. Agrarne reforme se je izognil le s pomočjo svojega delavstva. S tem, da je obljubil, da bo imelo zaradi neizvajanja agrarne reforme toliko in toliko delavstva svojo eksistenco. Toda delovni pogoji so pa taki, da ne pomeni zaslužek eksistence, ampak životarenje. Delavstvo v Gračnici si je priborilo v trdem boju tele temeljne plače: moški 2.50 din, ženske pa 2 din na uro. Pa niti teh temeljnih mezd ni vedno dobilo. Delavstvo v Jurkloštru je imelo do nedavnega na uro moški od 2—2.50 din, ženske pa od 1.25—1.80 din. Šele ko je pričelo delavstvo z gibanjem in ko so stopile v veljavo minimalne mezde, so prišle ženske na 2 din, moški pa na 2.50 din. Pripomnimo pa, da so se uvedle minimalne mezde šele na pritisk delavstva. Življenjski pogoji so pa tako v Gračnici kakor v Jurkloštru zelo neugodni. Kmetij v pravem pomenu besede je zelo malo. Zato so življenjske potrebščine drage, dražje celo kakor v mestih. Delavstvo se je pretolklo le na ta način, da se je omejilo v vsakem oziru, tudi v jedi, in pa dolg poje. Vsak je zadolžen. Draginja raste, krediti so izčrpani. Zato je bil edini izhod v tem, da zviša podjetnik plače. Zahteve so bile zelo skromne. Predlog cialnih okrožnicah izrazito naglasa potrebo, da rešimo delovne sloje, predvsem delavstvo proletarstva in jim pripomoremo do primernega blagostanja in imetja. Kako važna mora biti celo z najožjega krščanskega vidika primerna preskrba z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, se lepo vidi odtod, ker nas bo Kristus ob poslednji sodbi sodil prav po tem, kaj in koliko dobrega je kdo v teh rečeh storil svojemu bližnjemu. Na to sem opozoril že svoj čas v knjižici »Za kršč. socializem«, sedaj pa vidimo, da tudi papež Pij XI. v svoji okrožnici proti komunizmu posebej podčrtava, da nas bo Bog sodil vprav po tem, koliko smo drugim dobrega storili. Na osnovi vsega tega je pač dovolj jasno, da bi morali ravno mi katoličani prav posebno skrbeti in delati za to, da bi se sedanje bedno stanje širokih je bil: moški naj bi imeli na uro 3.25 din, ženske 2.50 din. Pogajanja, ki so se vršila v ta namen niso dovedla do uspeha. Podjetnik je odklanjal vse zahteve, češ da so njegova podjetja deficitna. Kdor inv* le količkaj vpogleda, bo vedel, da ne drži taka trditev. Podjetnik hoče le obdržati svoj veliki dobiček na še večji višini. 'Niti končnega predloga delavstva, da naj bodo temeljne urne mezde za moške 2.80 din, za ženske pa 2.30 din, ni sprejel. Trdosrčnost brez primere. Zakaj? Omenili smo že, da se delavstvo rine le na ta način, da se omejuje na vseh koncih, tudi pri hrani. V obe tovarni bi morala priti zdravniška komisija, imela bi dosti dela. Našla ne bi niti ene osebe, zlasti še v Jurkloštru, o kateri bi mogli trditi, da je vsaj približno rejena. Delavci in njihove družine so slabo rejeni, to niso del zdravega narodnega občestva, ampak materijal za tuberkulozo. Ne samo delavstvo, tudi javnost mora zahtevati, da mora gospodarstvo vršiti tudi socialno nalogo. Kako naj se utemeljuje položaj delavstva v takih tovarnah, da vlada na eni strani izobilje na drugi strani pa živi tisti, ki je glavni faktor v gospodarstvu, v pomanjkanju, ki sliei že bedi. Ravno zaradi tega je vsa okolica na strani teh gladilih trpinov, zlasti še, ker se vsak zaveda, da se bore le za golo življenje. Borba tovarišev v Gračnici in Jurkloštru mora biti pa tudi zadeva celotnega delavstva. Kajti najbolj stiskani so v boju za svoje pravice. Pri tem se zanašajo na svojo moč. krepi jih pa tudi zavest, da so ž njimi vsi pošteni in zavedni trpini. Zato je njihov pogum nezlomljen, njihova volja krepka, njihova borbenost vedno jačja. Na tej podlagi morajo našii tovariši zmagati in bodo tudi zmagali. ljudskih plasti primerno izboljšalo in bi bila kolikor mogoče vsem ljudem dana možnost zares človeka dostojnega in njegovemu stanu primernega življenja. To je dolžnost, resnična dolžnost nas vseh, tistih, ki lahko z besedo ali kako drugače vplivamo na obče poglede in nazore o tem in še prav posebno tistih, ki imajo po svojem socialnem položaju priliko in možnost storiti v tem pogledu res kaj učinkovitega in izdatnega. Zakaj samo na ta način, če bomo v tem pogledu storili vso svojo dolžnost, če bomo tu pokazali dovolj žive delavnosti, sposobnosti in odločnosti, bomo ljudske množice pridobili za zares zdravo, pošteno in moralno življenje ter s tem tudi za pravo, živo krščanstvo in njegovo Cerkev. Ako pa bomo to zanemarili, potem bodo tudi vsi drugi naši prosvetni, gospodarski in politični napori in organizacije ostali brez zaželjenega uspeha. Iz central? Ob priliki stavke mizarskih pomočnikov » št. Vidu uad Ljuhljsum s« vsg krajevne skupine J SZ pre jele okrožnico x naročilom, naj izvedejo med jamstvom nabiralno nkej-j«, da snw> mogli stavki-jočim nuditi poleg moralne tudi gmotno pomoč. Nekatere skupine sp »e odzvale in takoj postlale zbrani znesek. Druge zopet ne. Te dni so v stavki lesni delavci v JUfklpštru in Gračnici pri Rimskih Topli^. ninptrošanu* vse skupine, naj kolikor mogoče hitro zberejo prispevke za stavkujoec v (tračnici1 in Jurkloštru in jih pošljejo centrali. Nekatere krajevne skupine nas vprašujejo za proslavo 20 letpjge spjfr ti dr. j. E. Kreka. Gradivo borno por slali le tisjtjm skupinam, katere bodo proslavo priredile in gffldivo zah to? vale. — Skupine, katere nameravajo prirediti proslavo 20 letnice dr. Krekove smrti, naj nam to sp« roče, n#.-kar jim bomo poslali potrebno gradivo. Naš zadnji letošnji tabor Blagoslovitev dr. J. Ev- Krekove spominske plošče pri $v. Joštu Nameščenci Kaj je s plačeeanjem članarine? Nekaterim, ki so precej zaostali, 6mo poslali opomine in jih prosimo še tukaj, da nam gotovo nakažejo po priloženi položnici. Dopisujte v »Delavsko Pravico« o perečih nameščemekih vprašanjih. Posebno od onih pričakujemo, da nam kaj prispevajo, ki so se svoj čas že izkazali in mesečno vsaj enkrat poslali članke. Na delo! Kovinarji Jesenice. Za mesec oktober _ 1937 §e odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in praznikih, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 3. oktobra 1937 dr. Keržan Bartol; 10 oktobra 1937 dr. Ceh Milan; 17. oktobra 1937 dr. Keržan Bartol; .24. oktobra 1937 dr. Ceh Milan; 34. oktobra 1937 dr. .Keržan Bartol. Jesenice. Velika izbira^ manufaktur-nega blaga za moške in ženske obleke, na mesečne obroke. Dospeli so najnovejši modeli radio-aparatov, katere dobite na mesečne obroke že od 150 din dalje. Velika zaloga najboljših šivalnih strojev »Gritzner«; tudi na mesečne^ obroke. Priporoča se vsem Marija Krašovec — Jesenice, Krekov trg 2. Lesno delavstvo Gračnica. Da smo delavci v Gračnici in v Jurklostru v boju s svojimi trdosrčnimi podjetniki, je že itak znano. Najbolj .razveseljivo je pa to, da smo s tovariši v Jurkloštru sklenili neruzdružlja-vo celoto. IMoČ našega podjetnika je bila največ v tem, da smo bili delavci obeh tovarn popolnoma .ločeni, kakor da bi imeli pet različnih podjetnikov, ne pa totoga. Mi nismo hoteli tega boja, popustila smo do skrajnosti. Krivdo nosi le podjetnik, ki je s svojo brezobzirnostjo nas direktno silil v štrajk. iBil je pač prepričan, d» 'bo vladala med napii nesloga in da mas bo zaradi tega že v začetku razbil. Pa se je zmotil. Med nami vlada taka enodušnost, da jo mora biti vesel vsak zaveden delavec. Sicer je nekaj judežev, pa gremo preko njih. V nedeljo, 26. septembra je bil sestanek vsega delavstva iz Gračnice in Jurkloštra. Poročalo je več delavskih zastopnikov. Sestanek nas je potrdil in navdušil v našem pravičnem boju, obsodil pa tudi tisto malo število izdajalcev, ki ne zaslužijo imena delavca. Pa prav je tako, da jih delavstvo spozna in da ve, kje je ljulika, katero je treba izruvati. Na sestanku smo bili tudi opozorjeni, da bo skušal podjetnik delavstvo plašiti s tem, da bo grozil z odpustom, če ne gre na delo. Deloma je že pričel s to taktiko, toda našel nas je pripravljene. Zato njegova nakana ni uspela. Naše geslo je in bo do konca: Usoda vseli je usoda enega, usoda enega je usoda vseh. S tem bo moral računati tudi podjetnik. )V nedeljo, 3. oktobra bo sestanek celokupnega delavstva v Jurkloštru ob 2 uri popoldne, za Gračnieo samo bo pa kratek razgovor oh 10 uri dopoldne v Gračnici pri Majeenu. Tovariši in tovarišice! Zavedajte se, da m otrok — kar najbolje izpolnjena. Poleg tega pa ipia gospodinjstvo tudi velik gospodarski poan.en za družino. Dobro gospodinjenje je vredno najmanj toliko kot vsaka druga pridobitna zaposlitev omožene žene. lena ima pravico, da se preživlja z delom Veliko žen ostane prostovoljno ali tudi neprostovoljno neomoženih. V tem primeru si mora žena sama služiti za življenje. Zato ima kajpada vso pravico do dela in zaslužka. Delo naj bo razdeljeno med moške in ženske delovne moči ne samo, kakor zahtevajo koristi produkcije, marveč tudi po različnih zmožnostih in sposobnostih enega in drugega To razdelitev naj bi opravljale posebne poklicne posvetovalnice, katerih pa pri nas žal še nimamo, a bi bile hudo potrebne; tudi za druge sorodne naloge. Mnogo pa bi mogli tu storiti tudi sami delodajalci in delojemalci. V to svrho bi bil potreben poseben zakon, ki bi prepovedal ženskam zaposlitev pri delih, ki niso zanje. Poklicni pouk Ce hočemo ženski omogočiti delo, moramo tudi ^krbeti, da dobi po vzgoji in izobrazbi priliko, da se nanj pripravi. Omogočiti ji moramo izobrazbo na srednjih, obrtnih in strokovni^ šolah, da si privabi spretnosti za dela, ki odgovarjajo njenemu dostojanstvu in .posla,ns,tvu v prid skupnosti. Skrb za zdravje In nravnost Poročena ali samska ženska nima dolžnosti, da se pusti telesno in duševno pohabiti. Ker so ji nekatera dela v kvar in škodljiva, so potrebne posebne odredbe, ki varujejo njeno zdravje. Te odredbe se morajo potem P seveda tudi dejansko izvajati z vso strogostjo. Seveda naj bi prepoved nekaterih del za ženske ne ovirala njihove zaposlitve, temveč naj bi služila predvsem zboljšanju delovnih pogojev. Nikakor pa ne sme ženska radi dosege gospodarskega blagostanja izpostavljati svoje nravnosti. Plača - zaslužek Ženska se mora z delom preživljati. Zato mora biti plačilo zadostno za njeno preživljanje in ne samo kako dodatno plačilo. Najnižji zaslužek polnoletne ženske mora biti večji kot zaslužek mladoletnih delavcev ali delavk, ki žive večinoma pri svojih družinah. To velja tudi v primeru, če opravljajo vsi isto delo. Če opravlja ženska isto delo kot moški, naj dobi enako plačo kot moški — po načelu: enako delo, enako plačilo! Dolžnost omožene žene Omožena žena ima posebne dolžnosti do moža in do otrok. Brez važnih vzrokov naj se tem dolžnostim ne odteguje, če morajo kje radi revščine tudi omožene žene iti za zaslužkom, je to velika škoda za posamezno družino in za ves narod.’ To je socialna krjvica, proti kateri se moramo stalno boriti in jo čimprej odpraviti. Barbarsko in nečloveško je, če morajo omožene delavke radi revščine vršiti tri naporna dela: materinstvo, gospodinjstvo in še poklicno delo, ki že vsako od teh samo zahteva toliko truda. Delavska družina ima pravico do takih življenjskih pogojev, da se more delavska žena posvetiti izključno le družini in da ji ni treba v tovarno za zaslužkom. Zahteve Zato bi bilo treba čimprej izvesti: 1. Prilagoditev delavskih zasluž-ov potrebam družine: delavčev zaslužek mora biti tolikšen, da je družina oskrbljena. 2. Dekleta in tudi omožene žene je treba izobraziti, da znajo z dohodki razumno gospodinjiti. Javnosti je treba tolmačiti dejansko nravno, socialno, in gospodarsko vrednost dela, katerega opravlja žena v družini in v gospodinjstvu. ,3. Družba, to je država, naj z zakoni zmanjša nujo in, če treba, tudi prepove, da bi omožene žene morale sluziti in delati izven družine. Za večji kos kruha Pri nas Ljubi,;!,n-Ivi mesarski pomočnik] po etojsili v stavko pretekli tedem. Že dalje časa so se pogajati z mojstri za kolektivno pogodbo, katere g’avna vsebina naj bi bila določitev stalnih plač. Niso zahtevali nobenega povišanja. Pogajanja niso uspela. Zato je kakih 150 pomočnikov zastav-kaJo. Na sestanku .-:o mojstri s 64 proti 1 glasu (vseh mojstrov je približno 145) sklenili, da na koie.kt.ivno pogodbo ne pristanejo. Vendar so šli pomočniki v ponedeljek na delo, da olajšajo pogajanja, ki so se spet začela. Tiskarsko delavstvo v Belgradu, Zemunu in Pančevu je bilo že dalje časa v mezdnem gibanju. Delodajalcem so bile postavljene^ najraznovrstinejše zahteve z glavno na čelu: zvišanje plač. Delodajalci so izračunali, da bi bi,la njihova Režija obremenjena z novimi 60 odstotki. Nekajkrat je že kazalo, da bo izbruhnila stavka. Sedaj pa je bil dosežen sporazum Podjetniki pravijo, da so ugodili delavstvu do 40 odstotkov njihovih zahtev. Po 7 tednih stavke so tekstilni delavni v Starem Bečeju v Vojvodini! dosegli povišanje mezd za 10%; akordna osnova znaša 2.20 din na uro. Delodajalec se je zavezal, da bo sprejel nazaj v delo vse, ki so štrajkali. V treh tednih se bo sklenila kolektivna pogodba. Izmed 473 delavcev so razen 28 mojstrov im preddelavcev stavkali do zmage prav vsi. Drugod Vajenci so zastavkali v številnih angleških obratih težke industrije. Stavka jih kakih 7000. Zahtevajo zvišanje svojih nagrad in ureditev ostalih delovnih pogojev, zlasti delovnega časa. Vsi mestni uslužbenci v Varda vi so ustavili delo. Zahtevajo zvišanje plač za 15 odstotkov, čujejo pa ee glasovi, da ima stavka tudi politično ozadje. Kakor znano, pri na6 mestni uslužbenci ne smejo stavkati. Socialna politika Brezposelnost na Angleškem narašča. 26. julija je bilo v Angliji brezposelnih 1,379.459 delavcev, to je 22.861 več kot meseca junija, a vendar 272.613 manj kot meseca julija 1930. Ta porast brezposelnosti se pripisuje v prvi vrsti okolnosti, da je veliko mladih ljudi dokončalo šole in tako pomnožilo armado 'brezposelnih. Pred 2" leti fo na Angleškem nafnreč prav zalo, da bi omejili brezposelnost posebno mlajših -ljudi, povišali šoloobvezno dobo od 14. na 16. leto. Posledice tega ukrepa so bile precej ugodne. Kakor pa Vidimo, popolnoma le niso mOgli zajeziti prirašča-nja brezposelnih vsled dotoka mladih delovnih moči. Zaposlenih delavcev je bilo 26. julija letos 11 #17.000, to je 511.000 Več kot lani. Delavske mezdo na Poljskem. Po ipo-ročilu poljskega socialnega .ministrstva je na Poljskem 33 odstotkov prebivalstva navezanega na mezdni zaslužek. Povprečna tedenska mezda je 26.15 zlotov (1 zlot je 8.20 din), torej okoli 215 din. Približno 43% vseh delojemalcev zasluži irtanj kot 20 zlotov in le 15% več ko 40 zlotov tedensko. Avgusta 1935 je 11.4% delavcev v velikih in srednjih podjetjih zaslužilo manj kot 10 zlotov tedensko. — Delavske mezde v splošnem padajo. Če ee vzame za 1. 1928 zaslužek 100, potem je znašal ■ 1. 1935. le še 49. Nazadovanje skupnega zaslužka od dela še pospešuje močno naraščanje prebivalstva. Japonske strokovne organizacije. Po najnovejših podatkih je na Japonskem šest milijonov industrijskih delavcev. Vseh strokovnih organizacij je 960. Seveda so to največ mala poklicna društva po posameznih mestih in obrtnih okrajih. Prava strokovna organizacija je še zelo slabo razvita. Vseh članov imajo najrazličnejše delojemalske organizacije komaj 400.000, torej niti eno desetino delavcev. Tako imenovane svobodne strokovne organizacije imajo kakih 270.000 članov. Nedavno se je osnovala centrala nacionalnih organizacij z nekimi 80.000 pripadniki. Temu odgovarjajoče je delavstvo tudi plačano. Zaslužki se z evropskimi ne dajo niti primerjati. Delovni čas pa znaša od 12 do 17 ur dnevno in še več. Japonski kapitalisti delajo z bajnimi dobički. v Kamniku naše članstvo in del godbe udeležilo slavnosti razvitja prapora v Kamniku. Ti so v celoti storili svojo versko dolžnost in se udeležili sv. maše. Za izletnike mehanične delavnice, ki so večinoma katoliško orientirani, in izstopajo iz naše JSZ zaradi njene verske mlačnosti, pa teh dolžnosti, kakor kaže, ni. Taki člani nobeni organizaciji ne delajo časti, ker samo čakajo kdaj bo padla drobtinica od bogatinove mize. Mi pa množimo svoje vrste z novimi značajnimi možmi in samo želimo, da vsa gniloba čimprej odpade! Ostra obsodba diktatur Le demokracija dviga življenjsko stopnjo ljudstva Predsednik Združenih držav ameriških Roosevelt je ob priliki 150-letnice ameriške zvezne U6tave imel v radiu govor. iNajprvo se je spomnil, kako je pred 150 leti 13 malih državic sklenilo to ustavo, ki je postala in ostala temelj njihovega državnega življenja skozi poldrugo stoletje. Po zaslugi te demokratične državne ureditve se je razvila sedanja velika država, katere glas sega preko cele zemlje. Sedanji rod pa je videl, kako je po nekih drugih državah nadomestila demokracija monarhije, ki se iiie$' brigale za napredek svojih narodov. A prav tako so diktature prišle na mesto demokracij, ki nišo zadovoljivo funkcionirate. Na prvi pogled so diktatorski režimi pokazali neke dobre rezultate. Tako se je n. pr. v diktatorskih državah zmanjšala brezposelnost. A le zaradi tega, ker so se te države začele noro oboroževati. V diktatorskih državah se dela red na škodo svobode in pravic posameznika. Vodniki teh režimov zasmehujejo ustave in prerokujejo, da bo kmalu konec'demokracije na svetu. Vendar v te prerokbe večina ljudstva ne verjame. Večina narodov na svetu ima zaupanje v demokracijo. Iz dveh večno neizpodbitnih razlogov narodi ne verjamejo diktatorskim prerokovanjem. V' sedanji dobi ljudje nočejo pustiti, da jih slepo vodi en Človek, ali slučajna skupina ljudi. Ljudstvo zahteva pravico, da samo voli svoje vlade in da jih v določenih razdobjih .menja s svobodnim glasovanjem. Prav te državne oblike so privedle človeški rod na sedanjo stopnjo civilizacije. Spoznanje Jesenice, 26. septembra. Pred kratkim je skupina kovinarjev JSZ prejela dopis od župnika pri Sv. Križu g. Krašne. Sporoča nam v zvezi z izletom delavstva mehanične delavnice K. 1. D., da je z g. šefi uredil glede udeležbe 6v. maš ter jih razporedil na čas, primeren vsem izletnikom za izpolnitev njihove verske dolžnosti. Kljub temu, da so izletniki imeli stoodstotno priliko udeležiti se sv. maše, je izmed udeležencev izleta (preko tisoč oseb) storilo svojo versko dolžnost le kakih dvajset izletnikov, izmed teh celo neki protestant in Sokoli, vseh drugih ni priklicalo niti slovesno zvotnenje, niti to, da je ravno v mehaničnih obratih KID največ delavcev, ki se udejstvujejo v katoliških organizacijah. djfe vemo prav za prav zakaj, in iz kakšnega razloga je bil nam poslan ta dopis. Sploh bi ga ne omenjali, če se ne bi isto v javnosti pojavilo potom članka v »Na niejahc, kjer se hoče beležiti nekaka zmaga marksizma in to pripisovati na račun nekakšne krivde članov JSZ na Jesenicah. s Oboroževanje in deficit sta istočasna pojava. Carinske zapreke se ipovečujejo. Trgovske ladje na širokem morju so v nevarnosti. Po vsem svetu se širi strah. To je strah pred napadi zunanjih sovražnikov, pred invaz.ijo. A poleg njega je še strah pred revolucijo, strah pred notranjimi sovražniki, ki majejo temelje držav. Najjhujši notranji sovražnik pa je ljudska nezadovoljnost. Smrt kosi po zemlji. Ljudstvo Združenih držav je odločeno, da krepko odbija vse vojne in drugačne nevarnosti daleč proč od svojih meja. Za vse to pa so nujno potrebne socialne reforme. Treba je napraviti konec stanju, ' ki se lažnivo naziva svoboda in ki dovoljuje malemu številu* posameznikov, da jemljejo od tega, kar ljudstvo ustvarja, mnogo več kakor svoj pravičen delež. Zgrešeno je mišljenje, da demokracija ne more tekmovati z diktaturo s tem, da bi dala temu rodu tisto, kar zahteva. Velika večina prebivalstva Združenih držav odobrava, da se vlada bori proti diktaturam. Demokratična politika pa 6e more držati le, če nudi ljudstvu možnost, da zboljšuje svoj gmotni položaj, samo če mu zavaruje njegov socialni položaj in če mu omogoča, da se s pomočjo sredstev, katere mu nudi zemlja, dviga k višji življenjski stopnji. Samo ta cilj opravičuje demokracijo. Vsaka diktatura pa je za ljudstvo škodljiva, ker je vedno prežeta z napadalnim duhom. Demokracija naše države more nuditi vse, kar ljudstvo po pravici od nje pričakuje. Glede tako slabe udeležbe pri sveti maši je potrebno dokumentirati to, da velika večina izletnikov sploh ni nič vedela o kakšnih razgovorih in o ureditvi sv. imaš. Tudi skupina JSZ na Jesenicah ni bila o tern nič obveščena, in tudi tega ni mogla sporočiti svojim članom, kateri so se zato udeležili sv. maše ob 6 zjutraj na Jesenicah. Da je v obratih mehaničnih delavnic zaposlenih največ delavcev katoliških organizacij, je tudi res, nekateri zavzemajo tudi važna in odločujoča mesta. Ti so najbolj aktivni katoličani ob kakšnih volitvah, in kažejo svoj pripadnoast s tem, da udrihajo po JSZ. Nekateri so uskočili iz JSZ v Kuijii so bili v soboto, 2o. septembra končani. Vršili so se v izredino težavnih okoliščinah, saj je skoraj neprestano deževalo in so vojaki prenašali velike napore. Vendar se je vse izvršilo v redu in priznani naši vojaški disciplini, kakor je bilo določeno. Ob za-kljucitu se je vršila parada manevrskih čet, 15.000 po številu, kar je bilo le kaka tretjina vseh pri manevrih sodelujočih. Zaključne boje so prišli opazovat tudi knez Pavle in predsednik vlade; na končnem 'banketu pa sta bila tudi dr. Korošec in dr. Natlačen. Srbske upozicionalue stranke so se zedinile na enotno besedilo pismene za-beležbe sporazuma o »proceduri«. Zastopniki belgrajske združene opozicije bodo šli te dni k dr. iMačku v Zagreb, kjer bo padla končna odločitev o točni formulaciji besedila sporazuma. Zatem bo »sporazum« tudi objavljen. Najlepšo postajo v Jugoslaviji bo imelo carsko Skoplje. Teipeljni kameni za poslopje bo blagoslovljen 10. oktobra, veljalo bo 20 milijonov dinarjev. — Zanj ni bilo nobene »akcije«. Ljubljanskega vsako leto »zlikajo« z raznimi »kozolci« in podobnimi napravami, a se vsako leto bolj kaže, kako prav nič ne odgovarja sedanjim potrebam Ljubljane in Slovenije. Velik presežek državnih dohodkov nad izdatki izkazuje računski zaključek za 1. '1936-37. Kar 774 .milijonov dinarjev je bilo več dohodkov kot izdatkov. Stalno tudi poročajo o zelo ugodnem razvoju državnih financ v tekočem proračunskem letu 1937-38. Zato je že skrajni čas, da se zvišajo mizerne plače državnih nastavljen cev, zlasti pa zaslužki delavcev v raznih državnih ustanovah in nižjih uslužbencev. Zelo prav bi bilo, če bi gospodar-6ko-f.inančni odbor ministrov že končal svoja proučevanja tega vprašanja in bi se plače zvišale še pred nastopom zime. Zveza narodov je vedno bolj brez moči proti naraščajočemu vznemirjanju fašističnih džrav. Na zadinjem zasedanju je delegat Brazilije predlagal, da naj se Italija poskuša pridobiti za sodelovanje na ta način, da se Aliesinija črta iz članstva Zveze narodov. Italija bi s tem dosegla lepo priznanje za podjarmljenje najstarejšega cesarstva. Komisija za razoroževanje pri Društvu narodov je najprej končala svoje delo. Po dveh sejah je prišla do sklepa, da priporoči članom sveta DIN, naj vrše najstrožje nadzorstvo nad izdelovanjem orožja. Nadzorovanje je srednja rešitev med dvema težkima skrajnostima: neprestano oboroževanje pelje do vojne, razorože-vanje v — brezposelnost. Španski delegat Negrin je pred Zvezo narodov v Ženevi ostro obsodil vmešavanje Nemčije in Italije v španske zadeve. Opozoril je svet na nevarnost splošne svetovne, vojne, ako se španska vojna zavlečfe do prihodnjega poletja. Edino kar danes Španija zahteva in kar more nevarnost razširjenja vojne preprečiti, je izjavil, je to, da se tudi španski vladi dovoli nabavljati orožje in strelivo, tako kot ga dobiva Franco. — »Odbor za nevme-šavanje« omogoča [Francu vsakršno pomoč tujih sil, vladni Španiji pa se preprečuje možnost nabave orožja. Mussolinija so sprejeli v Nemčiji s silnimi častmi in paradami kot kakega kralja. V Munchemu so aretirali več sto oseb, ki so bile sumljive. Mussolini se stalno vozi v svojem oklopnem vlaku. Bil je tudi na nemških manevrih in si je ogledal tovarne orožja. Sestanek med Mussolinijem iu Hitlerjem je za vprašanje, ali se nam v bodoče obeta mir ali vojna, gotovo važnejši kot razpravljanja pred Zvezo narodov. Zaupni razgovori obeh fašističnih voditeljev imajo namen utrditi zvezo med Berlinom in iRitmom, obenem pa razčistiti razmerja do malih držav, ki naj se pritegnejo k sodelovanju s fašističnimi državami. IS čini hoče fašizem svet presenetiti za Španijo? Češkoslovaško? Avstrijo? Kdor ve, da fašizem in hitlerizem že vsa leta grozi z vojno in da je v teku treh let povzročil tri vojne, ta si težko pred- Delavska pravica likal« »••*> papold**, * iMi)n ptaiaika dan proj • UrodnliUa I« aprava: MttloiK*«« c. H l > Natiankiraaa ptoma M »a sprajamajo • Oglati, taklaaiaclja la aaratnlna aa upravo: Mlkloiltava c«»ta 1J/I • Oglati pa caalka • Talatoa tlM • ilnllkt takovnaga računa 14.M0 Paaamaiaa itaoiika Din 1-— • Caaa: ma I aiatac Din 4-—, la itlit lata Dl« 11—, ta pat lata Din 2»-—. i» calo lata Dla *►-( ta Inozamttvo rta«« motaCne Dla 7'— Ura|a|a la ta aradalitta odgovarja Lambardo f«t«r • Ud«J« ta kaatorcll Dalavtka Pravic« *. tumar • Za )«m-tlovaatko II.kitno v ljub1)a«l: L C«< _________________________________________ po svetu stavlja, da bi ta sestanek mogel služiti miru. Anglija in Francija sta tik pred odhodom (Mussolinija v Nemčijo dostavili Italiji nov predlog za pomirjenje Sredozemlja. Zahtevata, da Mussolini preneha pošiljati čete in orožje Francu. Zunanji minister Ciano je angleškemu poslaništvu takoj odgovoril, da Italija ne bo več pošiljala čet v Španijo. Tik za tem je sedel na vlak. Italija bo nazadnje, ko sta Anglija in Francija začeli resno in odločno nastopati, le pristopila in,ionskemu sporazumu za pobi ja nje morskega razbojništva Vendar menijo angleški listi, da bodo morali angleški in francoski policaji v Sredozemskem morju z enim očesom vedno gledati na »mladega rekruta«. 0 angleško-fraiicoskem bloku zelo neprijazno pišejo nemški in italijanski listi. Proti osi iRim—Berlin je nastala nova os London—-Pariz. Ta nova zveza, ki se je ustvarjala od zmage ljudske fronte v Franciji do danes, je sedaj že tako trdna, da je pričela z energičnimi ukrepi za ohranitev evropskega miru, katerega kalijo fašistični osvajalni pohodi. Sedaj se vidi, kako nevarno zunainjo politiko je vodila 'Francija pod Lavaloin, ki je pustil Italiji v Sredozemlju in v Afriki proste roke. Nemški listi celo trdijo, da je sedaj vse črno, kar je bilo preje 'belo in da sta Anglija im Francija tesneje zvezani kot v svetovni vojni. Vojna med Francija in Nemčijo je neizogibna že prav kmalu — tako piše v angleških listih izgnani meniški pisatelj Emil Ludvvig. Pravi, da v Nemčiji vsi odlečujoči mislijo samo na to. Ruskega generala Miillerja, ki je bil predsednik zveze bivših carskih vojakov, je v Parizu naenkrat zmanjkalo. Njegov tovariš v odboru te zveze general Skoblin ga je izvabil im ga nekomu prodal. Ali nemški, ali boljševiški tajni policiji, ali komu, še niso ugotovili. Francov major Troncoso je šel v Francijo, da bi ukradel španski vladi dve |M>dmornici, ki sta usidrani zaradi poplavila v francoskih pristaniščih. To se mu ni posrečilo. Troncosa in njegove pomagače so zaprli. Preiskava pa je osvetlila tudi nekatere atentate, ki so bili izvršeni zadnje mesece v južni Franciji. Troncbso in njegovi pajdaši so imeli od nekod nalog, da vznemirjajo južno Francijo im''jo pred svetom predstavljajo kot deželo, kjer bo vsak hip izbruhnila boljševi&ka revolucija. Tako je že pred meseci pisal tudi ves nemški tisk. Na Daljnem Vzhodu pred očmi velesil osvajajo kitajsko ozemlje Japonci. To osvajanje spremljajo najstrašnejše grozote sedanje vojne. Velesile se omejujejo'le Iz naših krajev Celje. Predavanje tov. Kusterla o zavarovanju za starost, onemoglost in smrt je bilo zanimivo. Tisti, ki niso prišli, so gotovo potrebni obrazložitve, kajti ni vseeno, kako se ta zakon prilagodi delavskemu življenju. Za te in za vse članstvo je potrebna budna pazljivost, za vse naše gibanje pa boj za izboljšanje. — Na.-a skupina 'bo odslej začela z večernimi sestanki. Pripravljena je vrsta predavanj, ki tičejo vseh važnih zadev našega časa. Tudi predavatelji bodo dobri, sestanki se bodo vršili vsako drugo sredo ob pol osmih. Prvi bo v sredo 6. oktobra. \si, ki smo prepričanja, da smo potrebni prave, delavske izobrazbe in objektivno koristnega poročanja v vseh življenjskih zadevah, bomo storili vse, da bodo ti sestanki čim lepši. KJDNI, prijatelji, člani, nameščenci im člani JISZ: Na predavanja! Vrhovci. V naši popolnoma delavski vasi smo pretekli teden dobili od poštne direkcije prepotrebni pisemski nabiralnik. izražamo hvaležnost, da so nas merodajni razumeli in nam ugodili. Prosili smo potom delavskih zastopnikov sami, da nabiralnik dobimo. To naj bo poveda- na obrambo lastnih državljanov in na diplomatske grožnje, mimo katerih so Japonci pred 2 letoma brez nevarnosti zasedli ogromno in bogato Mandžurijo. Nemčija in Italija Japonsko seveda podpirata, pravilno računajoč, da bi v primeru utrditve Japoncev v severni Kitajski in v Mongoliji, še s hujšimi grožnjami in zahtevami lahko nastopali v Evropi kot doslej. Japonci so začeli bombardirati z avi-cnl vsakodnevno vsa večja kitajska mesta. Pravijo, da bodo to delali tako dolgo, dokler ne bodo Kitajci pripravljeni za — sporazum z njimi. no zato, da si ne bo kak »merodajni« ob priliki koval uspehov pri tako malenkostmi zadevi. članom JSiZ in bralcem »Delavske Pravice« sporočam, da sem odprl v novo-urejenih prostorih gostilno. Prepričajte se! VIDMAR ANTON, gostilna in trgovina — Vrhovci - Dobrova. Ljubljana, »Zmaj«. Poročila se je v nedeljo 19. t. m. naša tovarišica Angela Zdešar. Odbor in člani ji žele obilo sreče in blagoslova! Shodi in sestanki Domžale. V nedeljo 3. oktobra bo v Domžalah v Društvenem domu članski sestanek ob pol 18. uri zjutraj. Obvezno za vse člane! Vabljeni eo prav vsi, da se pogovorimo o starostnem zavarovanju in še o več drugih važnih stvareh, ki jih mora organiziran delavec vse vedeti. — Odbor. Škofja Loka. Lesno delavstvo. V nedeljo 3. oktobra se bo vršil sestanek lesnega delavstva, ma katerem se bodo obravnavale važne zadeve, tičoče se delavstva. Sestanek bo ob 9. uri dopoldne v gostilni »Plevna« in bo na sestanek prišel tudi centralni tajnik tov. Lombardo. Vabimo vse članstvo, kakor tudi vse one, ki želijo pristopiti v naše vrste, da se sestanka udeleže. Trhovlje. Članski sestanek strokovne skupine rudarjev JSZ se bo vršil v torek 5. oktobra ob 4 popoldne v prostorih JSZ na Vodah. Vse člane pozivamo, da se ga polnoštevilno udeleže. Na dnevnem redu so važna strokovna vprašanja. Zato naj nihče ne manjka. — Odbor. Naročaj Delavsko pravico! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Nove in oproščene vloge Din 149,000.000-so vsak čas in brez omejitve izplačljive 1 MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Za vse vloge jamči Brezposelni Walter Briesley Mož je neikaj časa molčal, hud je bil sani mase. ker se je iimel za 'neolikanega. Mrzlično si je belil glavo, kaj bi ji rekel, da je ne bi minila dobra volja in da bi ostala mima. »Če bo še prihodnjo nedeljo tako vroče, bi šli za ves dan na izlet, na priliko v Auibergooclsikc šume ali v Aldervasley«ki park? Jestvin bi vzeli s sabo.« »O, to pa to,« je vzkliknil Jainko. »No, mama, ali pojdeš ti?« Ivan je spreumol dečkovo vročo željo. »Da, pojdemo, pojdemo.« Silno veselje ga je prevzelo v dno duše. »Do takrat boš imela obleko že gotovo, in tudi jaz bom morda imel obleko.« »Bolje bi bilo, da nisem kupila blaga za obleko,« je zamrmrala napol sama zase. Čuitila je tišino, ki je nastala po njenih besedah. Ivan je pogledal vstran. Deček se je oziral zdaj na očeta zdaj na mater. V ženi je vzplamtela moč zaradi sramu nad njenim nelepim vedenjem in zaradi ljubezni, ko je oparila, kako so njene besede odjeknile v Ivanu in Janku. Razjasnilo se ji je čelo in spregovorila je v naglici: »Da, šli bomo. Vzeli bomo s seboj kosilo m malico ter bomo ves dan potovali okrog. Ponoči se bomo lahko peljali preko Nessfield Hilla do Pirleya, ker stavim glavo, da l>o Janko truden.« Nasmehnila se je dečku. Ta je takoj zlezel s svojega stola iu ®topil k materi. Objemal jo je z rokami ves vesel. Mož je vstal od mize. »Kar sedi, bom jaz vse pomil,« je dejal m je takoj jel pospravljati posodo. ti Čez nekaj minut po šesti uri šta bila Ivan un Janko pripravljena za