GLASNO TEKSTNNC TOVARNE NOVO MESTO
JMT NOVOTEKS
ŠT. 10. leto X-OKTOBER 1982
Tovarišice in tovariši, dragi delavci Novoteksa!
Slavnostni govornik na proslavi ob praznovanju 35-letnice delovne organizacije Novoteks je bil predsednik skupščine občine Novo mesto tov. Dular Uroš. Predsednik je govoril več kot dva tisoč udeležencem proslave. Na žalost pa se zaradi oddaljenosti nekaterih tozdov proslave niso udeležili vsi delavci Novoteksa, proslave so se udeležili le njihovi delegati. Zaradi pomembnosti vsebine objavljamo govor v celoti.
V____________________________________________________________/
Zaupana mi je prijetna dolžnost, da vam ob jubileju, to je ob praznovanju 35-letnice vaše delovne organizacije, v imenu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizaci j občine iskreno čestitam in zaželim mnogo uspehov pri vašem nadaljnjem delu in razvoju.
35-letnica, v primerjavi z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji, ni visok jubilej, je pa nedvomno priložnost, da se ozrete na prehojeno pot in da pregledate svoje uspehe in dosežke.
Nastanek vaše delovne organizacije sega v obdobje, ko smo z velikimi napori začeli premagovati posledice stoletne zaostalosti, posledice narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije. Občina je namreč pred vojno predstavljala eno izmed najbolj nerazvitih območij Slovenije. To je bilo področje s problemi prenaseljenosti, revščine in številnimi socialnimi nasprotji. Tem razmeram so se kot posledica narodnoosvobodilne vojne in revolucije pridružile še velike ljudske in materialne žrtve.
V takih razmerah smo, tako rekoč z lastnimi rokami, brez pomoči, vendar z močno željo in zavestjo, da je z lastnimi napori potrebno ustvariti pogoje za boljšo prihodnost, začeli z obnovo.
Razvoj občine je bil skokovit. skoraj neverjeten. Z odpovedovanjem pri osebnem standardu, z velikimi napori in vztrajnostjo smo dosegli razvoj. na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Ustvarili smo pomembne razvojne kapacitete, zavidljiv socialni položaj. izboljšali stanovanja, prehrano in zadostili drugim potrebam skupne in splošne porabe. Veliko pa smo storili tudi pri razvoju in krepitvi samoupravnih odnosov.
Delež vaše delovne organizacije pri tem skokovitem razvoju občine je ogromen, neprecenljiv. Leta 1947, to je v času, ko je nastala vaša delovna organizacija, je ta predstavljala eno izmed redkih in prvih možnosti zaposlitve v materialni proizvodnji. Zato
ni pomemben samo delež, ki ga je vaša delovna organizacija dajala z Listnim razvojem, ampak je pomemben tudi tisti delež, ki ga je vaš kolektiv vlagal v razvoj družbene skupnosti.
Zato se ob tem jubileju lahko s ponosom ozrete na prehojeno pot. na teh vtisih 35 let ustvarjalnega življenja in dela, ki niso bila niti enostavna niti lahka. S ponosom, saj je vse, karste ustvarili, rezultat vaših rok in naporov.
Ob jubilejih in drugih slovesnostih običajno govorimo le o uspehih in dosežkih. Glede na gospodarske razmere. v katerih se nahajamo, pa mi dovolite, da spregovorim nekaj besed tudi o zaostrenih razmerah. v katerih se nahajamo.
Velike želje po hitrem, včasih nenormalnem razvoju, so poleg pozitivnih rezultatov povzročile tudi vrsto negativnih posledic, kot so nestabilnost, inflacija, izgube, zadolženost. nelikvidnost in podobno. Z vrsto teh posledic se danes srečujemo tudi v naši občini. Od pojava večjih izgub. pri kateriii, žal, celo vodimo v naši republiki, pa do razreševanja vsakodnevnih težav in motenj v proizvodnji in na trgu. Kot družba se nahajamo v veliki zagati. Ob recesiji in problemih svetovnega gospodarstva, ki imajo nedvomno velik vpliv na naša gospodarska dogajanja, so v zadnjem času prišli do izraza tudi domače nakopičene slabosti in problemi. Te smo v
preteklosti razreševali z nenormalno stopnjo inflacije in z zadolževanjem v tujini. To nam je omogočilo, da smo na najrazličnejših področjih porabe pa tudi pri osebnem standardu ustvarili evropski nivo, hkrati pa smo z. organiziranostjo in učinkovitostjo proizvodnje ter storilnostjo obstajali daleč pod evropsko ravnijo.
Čas, v katerem se nahajamo, v katerem zaradi naše zadolženosti ne pride v poštev nadaljnje zadolževanje, še več, ko je dolgove potrebno korektno vrniti, mora za vse nas pomeniti trenutek iztrez-nitve. Pomeniti mora mobilizacijo vseh sil in potencialov za odpravo slabosti in težav, mobilizacijo za bitko resnične stabilizacije. To je bitka za boljšo organiziranost, učinkovitost. za racionalnejše obnašanje na vseh nivojih in za obračun z nedelom in neodgovornostjo.
Uskladiti bomo morali naše, večkrat pretirane, želje z realnimi možnostmi družbe in soočiti moralo delavca samoupravljala na eni ter občana in potrošnika na drugi strani. Samo toliko in v takšnih okvirih bo možno uresničiti želje in potrebe v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ter na vseh področjih porabe, kolikor to omogočajo realne možnosti. V skladu s politiko ekonomske stabilizacije se bomo morali, vsaj za določeno obdobje, odpovedati nekaterim željam in ambicijam, zato da bomo dosegli sicer nekoliko skromnejši. vendar trdnejši razvoj naše socialistične samoupravne skupnosti.
Prepričan sem, da bomo tudi v tem času (kot smo v težjih in usodnejših trenutkih zgodovine jugoslovanskih narodov in narodnosti) uspeli prema-
gati težave, ki so pred nami in s tem naši samoupravni socialistični skupnosti postavili trdnejše temelje nadaljnjega razvoja.
Tovarišice in tovariši!
Tekstilna industrija pri nas, kakor tudi v Sloveniji in Jugoslaviji, v povojnem razvoju ni uživala nikakršnih bonitet in prioritet. Se več, sama je v povojnem obdobju kot relativno razvita panoga dajala pomemben delež širšemu razvoju.
Tekstilna industrija in konfekcija sta do nedavnega veljali za nerazvito gospodarstvo, ki mora čim prej doživeti st-rukturarne spremembe. Ugotoviti pa moramo, da smo ravno v teh in še nekaterih, lahko bi rekli odpisanih, panogah, ki so bile v nenehni bitki s težkimi pogoji za gospodarjenje, v panogah, ki niso bile uspavane z konjuktu-rami, dosegli izredno visoke rezultate produktivnosti. V današnjih zaostrenih razmerah, ko bijemo bitko za vsak dolar izvoza, pa nam nekateri kolektivi iz teh panog uspešno rešujejo tudi neugodno devizno bilanco.
Zato razmišljanja o prestrukturiranju gospodarstva v smislu ukinitve teh panog verjetno niso sprejemljiva. Omogočiti pa bo potrebno vlaganje v tehnologije teh panog, ki je nekoliko zastarela in ne omogoča enakopravne bitke, predvsem na zunanjem trgu. Prestrukturiranje gospodarstva ne pomeni samo vlaganj;! v nove stavbe in nove moderne panoge, kar smo dolgo pojmovali in v praksi tudi delali, ampak tudi vlaganje v tehnologijo, ki naj tradicionalnim panogam omogoči enakopravnejše sodelovanje na svetovnem trgu.
Tovarišice in tovariši!
Kljub temu da jubilejne slovesnosti niso najprimernejši trenutek za obravnavanje ekonomske situacije, mi oprostite teh nekaj besed, saj se tičejo resnično težkega položaja, v katerem se nahajamo.
Ko danes ugotavljate, da ste 35 let trdo in pošteno delali in ustvarili zavidljive rezultate, ko se spominjate vseh svojih uspehov in dosežkov, morate obenem seveda ugotoviti, da ni čas za samozadovoljstvo, za mirno uživanja sadov svojega dela. ampak da je v tem času. ki je pogojen z razmerami doma in po svetu, potrebno an-
gažiranje vseh struktur, vsakega posameznika, da bomo premagali težave in slabosti.
Dovolite mi, da vam še enkrat iskreno čestitam ob vašem
jubileju. Da se vam zahvalim za vse, kar ste vložili v razvoj delovne organizacije in s tem v razvoj družbenopolitične skupnosti. Težke razmere in
problemi, s katerimi smo se pogosto srečevali, so bili nam, Dolenjcem in Novomešča-nom, vedno izziv in motiv za še boljše delo in za še večje na-
pore. V prepričanju, da bo tudi tokrat tako, vam želim pri nadaljnjem delu in razvoju vaše delovne organizacije veliko uspeha.
Zaupanje nas navdaja s ponosom!
NOVO MESTO, GOSTITELJ 11. KONGRESA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE
V Novem mestu bo od 22. do 24. oktobra kongres slovenske mladine. Kongresa se bo udeležilo 430 delegatov iz vseh občinskih konferenc Slovenije. Vsaka občinska konferenca ima glede na število mladincev v svoji občini pet delegatskih mest. Mladi bodo v času kongresa nastanjeni v Domu Majde Šilc v Šmihelu.
Mladi po vsej Sloveniji so se množično vključevali v predkongresne priprave. Veliko aktivnost mladih smo opazili tudi v naši delovni organizaciji v času pred kongresom. Želeli bi, da bi bili tako aktivni na vseh področjih naši mladi sodelavci tudi po kongresu.
Občinska konferenca ZSMS Novo mesto je uspešno izvedla akcijo po osnovnih organizacijah ZSMS. Najbolje so se v razpravah izkazali mladi iz združenega dela, ki so delovali prek konference mladih delavcev in obravnavali zanimive in aktualne teme:
za pos I o va n je,	v k Ij uče va n je
mladih strokovnjakov v združeno delo, povezovanje osnovnih organizacij mladine v koordinacijske svete, štipendiranje in še kaj.
Poleg mladih iz združenega dela so na določene, zanje aktualne teme, razpravljali tudi mladi iz krajevnih skupnosti (o izobraževanju in kmetijstvu).
Kot predkongresni material sta izšli pri RK ZSMS dve brošuri: Predkongresne usmeritve za ll. kongres in Statut ZSMS. Javne razprave o teh dveh dokumentih so potekale v vseh osnovnih organizacijah. Želja republiške konference ZSMS je. da bi se v razprave vključile tudi ostale družbenopolitične organizacije in skupaj z mladino izoblikovale mnenja in morebitne dopolnilne predloge oziroma spremembe.
Kongres bo od 22. do 24. oktobra. Poleg slovenskih delegatov se ga bodo udeležili tudi mladi iz zamejstva (Italije, Avstrije in Madžarske), predstavniki iz drugih republik in najvišji predstavniki
družbenopolitičnega življenja SR Slovenije.
Plenarna zasedanja bodo v športni dvorani, ki bo za to priložnost posebej opremljena. Delo po skupinah oziroma komisijah bo potekalo deloma v zavarovalnici Triglav, deloma pa v Ljubljanski banki. Delegati bodo delovali v petih skupinah ozirom;) komisijah:
—	v komisiji za politični sistem socialističnega samoupravljanja,
—	v komisiji za množično in frontno organiziranost ZSMS.
—	v komisiji za preobrazbo vzgoje in izobraževanja,
—	v komisiji za razvoj kulture, množične kulture, telesne kulture in interesnih dejavnosti.
O kongresu bo poročalo okoli 100 akreditiranih novinarjev. Množično obveščanje tako za slovensko kakor tudi za jugoslovansko javnost bo potekalo po vseh medijih.
Občinska konferenca ZSMS Novo mesto bo izdala v času kongresa 4 številke glasila Mladi val. Ta časopis nam je že dobro znan. saj ga redno
dobivajo mladi iz Novega mesta pa tudi mi starejši zelo radi prebiramo to glasilo mladih.
Prva številka Mladega vala bo posvečena gostom. Predstavili bomo Novo mesto kot metropolo Dolenjske in poudarili dejavnosti mladine na vseh področjih. Izšla bo nekaj dni pred kongresom. Drugo številko bodo delegati dobili ob prihodu v Novo mesto.
Seznanila jih bo z dnevnim redom kongresa, prostori, bivališčem ter sporedom raznih kulturnih prireditev, ki bodo v dneh kongresa. Zadnjidvešte-vilki časopisa bosta izšli v soboto in nedeljo, podobni bosta biltenom, kongresnim gradivom, v njih bomo lahko prebrali o delu kongresa, sklepe in zaključke posameznih komisij.
Novo mesto kot gostitelj bo kongres počastilo tudi s kulturnimi prireditvami. Mladi novomeški ustvarjalci se bodo predstavili s pesmimi in slikami v delovnih organizacijah in šolah. Kongres slovenske mla-
KCNGRIrSZSMS
NCVC MESTO
dine bo zaključen s slavnostno konferenco, na kateri bodo izvolili novo vodstvo.
Zaupanje, ki je bilo dano Novomeščanom. da smo gostitelji ll. kongresa slovenske mladine, nas navdaja s ponosom. To zaupanje pa tudi obvezuje. Zato se bomo v slehernem okolju potrudili, da bomo to nalogo dostojno opravili.
Delavci Novoteksa pozdravljamo delegate ll. kongresa ZŠMS ter jim poleg plodnega dela želimo tudi dobro počutje v metropoli Dolenjske, v Novem mestu.
10. srečanje samoupravljalcev sedmih zletnih področij
(BIHAČ, 30. 9. — 2. 10. 1982)
Pred 38 leti. 20. avgusta 1944, je bila blizu banijske vasi Trnovac organizirana ena največjih telovadnih manifestacij v času NOB. To je bil zlet mladine Banije in Korduna, na katerem se je, kot so zapisali kronisti, zbralo okoli 15.000 mladincev, mladink, borcev, žena in starcev. Tako je bila začeta enkratna manifestacija, s katero so mladina in narod želeli, da še bolj učvrstijo v NOB iskovano bratstvo in enotnost. Nastal je zlet ..Bratstvo — enotnost", v katerega je po vojni zajeta mladina Banije, Korduna, Like, Bosanske krajine in Dolenjske.
Ob tem so se razvijale tudi raznovrstne medzletske aktivnosti, med katerimi tudi srečanje samoupravljalcev, ki vedno predstavlja izvor novih misli in dejanj za boljši jutri.
Letos je v Bihaču potekalo H), srečanje samoupravljalcev. na katerega me je delegirala naša OO ŽS Konfekcija II Vinica (v okviru občinskega sveta ZS in kluba samoupravljalcev Črnomelj).
Tema letošnjega srečanja je bila: ..Naloge sindikata, ki izhajajo iz zakona o združenem delu pod pogoji izvajanja ekonomske stabilizacije".
Vsekakor je potrebno, da na začetku opišem tudi Bihač, mesto slavne preteklosti, ki v tem letu praznuje pomembne jubileje. 40-letnico Bihačke republike. L zasedanja AVNOJ. USAOJ in ustanovitve pionirske organizacije.
Pomen bihaškega kraja po nastalitvi Slovanov, v srednjem veku, najbolj prikazuje 70 gradov in trdnjav. Prva le-
tnica o Bihaču kot najpomembnejši trdnjavi Pounja beleži leto 1260.
Je pomembno postajališče ob poti. ki vodi v Dalmacijo. Narava in čas sta Bihaču z okolico dala lepote.
26. in 27. novembra I942je bil Bihač domačin L zasedanja AVNOJ. Bihačani so se že prve dni vstaje podali v vrste NOV. Decembra 1941 je bila formirana prva bihačka četa. NOV je mesto osvobodila 4. novembra 1942 in od tedaj pa do konca januarja je bii tu sedež vrhovnega štaba, centralnega komiteja KPJ, SKOJ. V bitkah od 22. do 28. marca 1945 je Bihač dokončno osvobojen.
Pred vojno je v Bihaču živelo U.OOO prebivalcev. Bihač je dal 5.200 borcev, 937 jih je padlo za svobodo. Vsak četrti meščan je padel kot žrtev fašističnega terorja, kar prikazuje spominski park Grba-vice blizu Bihača.
Danes živi v Bihaču. ki je gospodarsko in kulturno središče zahodne Bosanske krajine. 42.000 prebivalcev. Pobraten je z Novim mestom in Kikindo.
Povrnimo se k srečanju samoupravljalcev. Uvodno poročilo na temo letošnjega srečanja samoupravljalcev zletnih območij je podal tov. Božidar Žan. sekretar republiškega sveta ZS BiH. Njegovo poročanje se glasi:
..Sindikat oziroma delavci nasploh imajo določeno vlogo v sistemu socialističnega samoupravljanja, posebno sedaj, v zaostrenih razmerah, pri doslednem izvajanju stabiliza-
cijske politike, in sicer so njihove naloge:
— dosledno uveljavljati pravico in dolžnost delavcev, da skupno z vsemi delavci v združenem delu upravljajo s posli in družbeno reprodukcijo, predvsem pa gospodarjenje delavcev v tozdih s celotnim dohodkom, še posebno s sredstvi, ki so namenjena za razširitev materialne osnove dela ter zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb.
—	odločno je potrebno odpravljati prakso, da bi dejavniki zunaj združenega dela odločali o sredstvih razširjenje reprodukcije,
—	bojevati se za takšen položaj delavcev, ki jih bo spodbujal k nenehnemu povečevanju produktivnosti dela in s tem tudi dohodka,
—	hkrati načrtovati takšno proizvodnjo, ki ustreza zahtevam domačega in tujega trga.
—	potrebno je spodbujati enotnost jugoslovanskega trga kot elementa enotnega samoupravnega sistema in enakopravnosti narodov in narod-
nosti,
—	potrebno je nemoteno samoupravno sporazumevanje, združevanje dela in sredstev ter skupno pridobivanje dohodka v Jugoslaviji,
—	potrebno je meriti in ocenjevati vsako opravilo in nalogo, osebni dohodek pa pridobivati po vloženem delu.
—	poslovodni organi in strokovne službe morajo objektivno obveščati delavce o gibanju vseh dejavnikov, od katerih sta odvisna dohodek in višina osebnih dohodkov,
—	boj za večjo ekonomsko stabilizacijo je življenjski interes zaposlenih, hkrati pa

qusret samoupravljača sletskih područja siefa
bratstvo-jedinstvo
tudi pogoj za nadaljnji razvoj samoupravljanja,
—	ekonomska stabilizacija in odpravljanje inflacije sta najpomembnejši nalogi posameznikov,
—	tudi družbena poraba ne sme preseči dogovorov, vsi pa moramo spoznati, da lahko porabimo le toliko, kolikor smo ustvarili,
—	zmanjševanje investicij oz. postavljanje le-teh na realne podlage je tudi cilj ekonomske stabilizacije, vsekakor pa mora izvajanje stabilizacije temeljiti na optimalnem razvoju,
—	potrebno je analizirati rast cen in ukrepe zn zxiustavlja nje te rasti.
—	za odločanje delavcev, ki naj izhaja iz potreb baze. je vsekakor potrebno tudi permanentno izobraževanje in usposabljanje članov OO ZS kot temeljnih nosilcev samoupravljanja."
Tov. Žan je opozarjal na zaključke in resolucijo 3. kongresa samoupravljalcev in zadnjega kongresa ZKJ. S tem je podal smernice za razgovore v posameznih delovnih kolektivih.
Delegati 10. srečanja samoupravljalcev smo se razdelili v sedem skupin po 40 delegatov. Obiskali smo delovne
kolektive, kjer smo imeli razgovore in sicer v:
1.	Kombiteksu o doseganju planov proizvodnje,
2.	Krajinametalu o nagrajevanju po rezultatih dela,
3.	Polietilenki o dohodkovnem povezovanju in založenosti ter o dobavah repromateri-ala,
4.	Šipadu o organiziranju v delovno organizacijo in sestavljeno organizacijo,
5.	Energoinvestu o povečevanju izvoza kot faktorju stabiljzacije,
6.	Žitopreradi o proizvodnji hrane pod pogoji ekonomske stabilizacije,
7.	tiskarni Bratstvo o vplivu varčevanja na izvajanje nakupov ekonomske stabilizacije.
To so torej teme, o katerih smo govorili in postavljali delegatska vprašanja poslovodnim organom kolektivov. Zato bom podal kratke povzetke bistvenih misli iz teh razgovorov:
1.	Kombiteks, tekstilni kombinat iz Bihača, je naši DO vsekakor najbolj soroden, zaradi tega bo obširno poročilo o DO in o razpravi podal Tomaž Možina.
2.	Krajinametal je DO, v kateri predelujejo žične proizvode. Deluje v sestavi železarne Zenica. Danes je zaposlenih 1454 delavcev, povprečni OD pa je 9417 din. Razprava v tej DO je potekala o nagrajevanju po rezultatih dela in prinesla zaključke:
—	nagrajevanje poteka po rezultatih opravljenega dela, kar omogoča veliko število merjenih delovnih operacij, vsekakor pa je potrebno stremeti k temu, da se to število še poveča,
—	kvaliteti dela dajejo velik pomen, saj je z njo neposredno povezan dohodek DO,
—	velik pomen je dan stimulaciji za delo, saj tako povečujejo produktivnost,
—	težka gospodarska situacija v vse večji meri poostruje odgovornost,
—	cilji DO so: povečati proizvodnjo in razširiti asorti-man, vsekakor po temeljitih raziskavah domačega in tujega trga, ter povezovanje s sorodnimi delovnimi organiz-cijami.
3.	Polietilenka je DO, ki izdeluje embalažo. 1963 leta se je začela redna proizvodnja embalaže iz papirnih in plastičnih mas. Danes DO zaposluje 495 delavcev z dokaj visoko izobrazbeno strukturo. Skupni prihodek planirajo na 91 milijard starih dinarjev, povprečni mesečni dohodek je
11.800 din. Razgovor o dohodkovnem povezovanju in založenosti z repromaterialom je dal takele ugotovitve:
— Polietilenka se povezuje z DO, kot so Josip Kraš, Frank, Podravka, Soko Stark. Servo Mihalj. Lek. Pliva, Krka, Alkaloid itd.,
—	dohodkovno povezovanje med temi DO ni popolnoma razvito, saj v največ primerih sodelovanja srečujemo tržne odnose, kar je posledica gospodarske situacije, in primanjkuje reproma-teriala,
—	manjkajo surovine, kot so polietilen, kvalitetni papir, celofan, barve, lepila, raztopila, aiufolije ipd., to pogojuje neizpolnjevanje rokov dobave izdelkov,
—	ugotovljeno je. da kljub pomanjkanju deviz skupno s partnerji laže pridejo do uvoženih surovin kot do domačih,
—	kvaliteta nekaterih domačih surovin je tako slaba, da zelo zmanjšuje kvaliteto in vrednost izdelkov.
4.	Si pa d je DO. ki se ukvarja z gozdarstvom, obdelavo lesa. proizvodnjo pohištva, razne galanterije iz plastike, z opremljanjem objektov ipd. DO s 3505 zaposlenimi sestavlja 15 temeljnih organizacij in skupnih služb. Na razpravi je bilo ugotovljeno:
—	povezovanje med temeljnimi organizacijami ni na zadovoljivi ravni. oz. je šele v fazi razvoja, — niso opredeljene funkcije posameznih tozdov pri izvozni politiki.
—	to je vzrok za neizpolnjevanje planov proizvodnje,
—	slabo povezovanje med tozdi se kaže tudi v tem, da nekateri tozdi prekoračujejo dogovore o dohodku.
—	sorodne DO širom Jugoslavije sc morajo povezovati pri skupnem nastopu, posebno na tujem trgu.
5.	Energoinvest je tozd, ki izdeluje razna stikala in
kabelske glave. Je v sozdu Energoinvest. Razprava je dala tele zaključke:
—	osnovna politika gospodarjenja tozda je usmeritev v izvoz, s tem da zadovoljujejo tudi domače potrebe.
—	ekonomska stabilizacija je dolg proces socialističnega samoupravljanja, ki mora kljub zmanjšanim investicijam imeti razvojno politiko, torej ne sme stagnirati,
—	potrebna je borba za čim boljšo oz. popolno izkoriščenost proizvodnih kapacitet, ta je bila v zadnjem času zaradi nizke prodaje nezadovoljiva,
—	razvoj tehnologije, povečanje produktivnosti itd. so vsekakor osnovni pogoji za uspešen nastop na tujem trgu.
—	v tozdu je potrebno razčleniti merila za produktivnost, norme in sistematizacijo delovnih mest,
—	produktivnost neposrednih proizvajalcev in režijskih delavcev bi bilo potrebno razlikovati v vseh problematičnih situacijah,
—	izostanki z dela so vzrok za neizpolnjevanje planov.
6.	Žitoprerada je DO, združena v sozd Krajina—Bihač.
Ukvarjajo se z mletjem, testeninami. pekarstvom, predelovanjem koruze in raznimi us-luž.nostnimi dejavnostmi. DO se ponaša z naslednjim:
—	zaposlenih 400 delavcev, ustvari 4.6 milijarde prihodka,
—	investicije so zaključene v prejšnji petletki, zato je opremit nova,
—	delovne kapacitete so izkoriščene 100-odstotno.
—	izvoz na klirinško področje je 8 milijard starih din in 300 milijonov na konvertibilno področje letno,
—	900 odst. delovnih faz je normiranih, povprečni OD je 10.500 din.
Razprava o proizvodnji hrane v stabilizacijskih razme-
rah je pokazala tole problematiko:
—	oskrbljenost s pšenico ni dobra, saj se ne upoštevajo sprejeti dogovori.
—	prihaja do prekupčevanj s tržnimi presežki pšenice, posebno na individualnem sektorju,
— Jugoslavija lahko ob ' popolni izkoriščenosti kme-tijskoproizvodnih površin izvozi tudi do 40 odst. hrane.
—	zaradi tega mora sindikat analizirati vzroke neuspehov in poskrbeti za odgovornost.
—	dana je bila sugestija, naj DO v interesu trga obogati svoj proizvodni program.
7.	Tiskarna Bratstvo Bihač združuje svoje delo z izdajateljsko hišo Veselin Masleša iz Sarajeva. Proizvodnja obsega tiskanje časopisov, izdajanje priročnih brošur, tiskanje po naročilu ipd. Poslovanje je na zadovoljivi ravni, družbeni dogovor o rasti osebnih dohodkov ni presežen. Povprečni OD je 10.000 din.
Tema razprave je bilo zmanjševanje stroškov poslovanja v procesu ekonomske stabilizacije. Ugotovitve:
—	tehnobirokratizmu ni mesta v naši družbi, enako se moramo zoperstaviti monopolizmu,
—	potrebno je spoštovati družbene dogovore in ugotavljati odgovornost pri vseh zaposlenih.
—	delovni ljudje so sposobni poiskati poti iz težav. \ katerih je naše gospodarstvo.
Razprava, ki se je navezovala na tiskarno.je bila obsegala:
—	probleme oskrbe z repromaterialom.
—	nekvalitetne surovine se pri končnem izdelku kažejo kot povečanje stroškov proizvodnje. predvsem zaradi stroškov popravila, dodelave, izmeta ipd,
—	potrebno je vlaganje v tehnološki razvoj proizvodnje saj računi kažejo cenejše poslovanje z modernejšimi napravami.
To so bili povzetki razprav, vodenih v posameznih organizacijah združenega dela. Zaključki potrjujejo vlogo sindikata v združenem delu in družbenopolitičnih skupnostih nasploh.
Velikokrat je bilo poudarjeno geslo: ..Potrebno je iti od besed k dejanjem". To velja za nas vse. Ne zadostuje samo dogovor, potrebna sta dogovor in dejanje.
Domačinom se v imenu delegatov zahvaljujem za dobro organizacijo in topel sprejem.
JOŽE STAREŠINIČ
IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV - IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
4. seja delavskega sveta tozda Tkanina je bila 4. oktobra 1982. Dnevni red je obsegal 5 točk.
Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava reklamacij firme VVilliam Gilbey iz ZDA. Predhodno je o reklamacijah razpravljala komisija za reklamacije in ugotovila.da so le-te upravičene.
Reklamacije se nanašajo na artikle Karel, Divo in Adria. Napake, zaradi katerih so bile tkanine reklamirane, so bile: neravne črte, zapotegnjeni kosi, izstopanja nekaterih barv, odstopanje nians, madeži v kosu ipd. Po obrazložitvi je delavski svet sprejel sklep, da se reklamacije prizna, in sicer za vrnjene kose, za stroške, ki jih je imel kupec pri prevozu in carinjenju teh kosov, za reklamirane nevrnjene kose ter stroške pri reklamiranih nevrnjenih kosih.
Pod to točko dnevnega reda je delavski svet precejšnjo pozornost posvetil kvaliteti. Ugotovljeno je bilo. da avgusta in septembra plan proizvodnje ni bil dosežen, poudarjeno pa, da je kvaliteta preje slabša, kljub temu pa ne
bi smel biti tolikšen odstotek slabe kvalitete tkanin. Delavski svet je zadolžil vodjo proizvodnje in vodje delovnih enot, da v roku 14 dni razčlenijo vzroke za slabo kvaliteto ter pripravijo predloge ukrepov za izboljšanje.
V nadaljevanju seje je bil delavski svet seznanjen, da je bilo v osmih mesecih letošnjega leta odobrenih 39,609.222,95 din komercialnih in kvalitetnih popustov oz. 84 odst. od planiranih. Plan je predvideval 46.964.204,05 din kvalitetnih in komercialnih popustov.
Delavski svet je obravnaval tudi več prošenj in pritožb. Na pripombo, da nekateri delavci samovoljno delajo samo v dopoldanskem času, je delavski svet sprejel sklep, da so vsi delavci, katerim dopoldansko delo ni bilo odobreno, dolžni
delati po razporedu, kot ga zahteva proizvodni proces. V primeru, da bodo delali dopoldne (morali pa bi v izmeni, popoldne ali ponoči),se jim šteje, kot da niso bili na delu.
Pod eno izmed točk dnevnega reda je delavski svet razpravljal o predlogu odpovedi pogodbe o oddaji in najemu stanovanjskega prostora na Jerebovi 12, sklenjeno med Jožetom Udovičem in tozdom Tkanina. Ker bi pogodba z Udovičem potekala že čez leto dni. je DS sprejel sklep, da se pogodba z njim prekine, imenovani se odpove najemnini od meseca novembra 1981 (ker od takrat stanovanje ni bilo zasedeno) ter da mora imenovani do konca leta vrniti preostali znesek neplačanega posojila.
Na pripombe nekaterih delavcev zaradi nabave dveh
kombijev je bilo dano pojasnilo, da je o nabavi le-teh sklepal delavski svet na I4.seji (23. aprila 1981) ter na 3. seji (31. avgusta 1982).
Pod zadnjo točko dnevnega reda je delavski svet sklepal o nabavi osnovnih sredstev, spremenil merila za izračun mesečne učinkovitosti za konvertirnico ter potrdil kandidate odbora samoupravne družbene kontrole samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto.
V tem mandatnem obdobju je zaživela tudi samoupravna delavska kontrola. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije se je sestala 3-krat, tozdov Konfekcija I in Tkanina 2-krat ter delovne skupnosti skupnih služb 1-krat. Komisije so sprejele program dela ter razpravljale o tekočih problemih, s katerimi se srečujemo v delovni organizaciji vsakodnevno.	ANICA
DELEGATI POROČAJO
DESETA SEJA ODBORA ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV PRI SPLOŠNEM ZDRUŽENJU TEKSTILNE INDUSTRIJE SLOVENIJE
15.	septembra je bila v sejni dvorani Unitexa v Ljubljani 10. seja odbora za izbraževanje kadrov. S te seje poroča naš delegat, zaradi pomembnosti obravnavanega materiala tokrat nekoliko obširneje.
Dnevni red je bil sicer kratek, saj je poleg dveh obveznih točk dnevnega reda (pregled realizacije sklepov prejšnje seje in točke razno) imel samo še tri točke. S temi tremi točkami pa so se člani odbora, ki so se tokrat polnoštevilno udeležili seje, temeljito ukvarjali.
1.	Programske zasnove za oblikovanje vzgojno-izobraže-valnih programov v usmerjenem izobraževanju za tekstilno stroko
Nekako v začetku avgusta je izobraževalna skupnost za tekstilne usmeritve poslala vsem delovnim organizacijam predlog programske zasnove za oblikovanje vzgojno-izo-braževalnih programov v usmerjenem izobraževanju za tekstilno stroko s prošnjo, da organizacije združenega dela izvedeljo razpravo in pripombe pošljejo do 15. septembra Zavodu za šolstvo SR Slovenije.
Verjetno je zaradi dopustov do 15. septembra prišlo le
zanemarljivo malo pripomb, zato smo rok podaljšali do 1. oktobra. Vseeno smo člani odbora o predlogu zavzeto razpravljali. Med ostalim smo bili enotni, naj se iz predloga programskih zasnov črtajo programi za usposabljanje predmetnih učiteljev in profesorjev, ker se le-ti usposabljajo drugod, enako velja za varstvo pri delu.
Člani odbora smo tudi menili, naj se črtajo programi za specialista na peti stopnji zahtevnosti, ker smatramo, da specialista dajeta lahko le teoretično znanje, pridobljeno v šolah, in praksa, pri čemer pa je praksa skozi dolgoletne delovne izkušnje odločujoča. Podobno smo menili tudi o specialistu na 6. in 7. stopnji zahtevnosti.
Menili smo, da je to vprašanje tako pomembno,da je nujno o njem razpravljati in odločati v organizacijah združenega dela, ker le v delovnih organizacijah vedo, ali potrebujejo tako pridobljen profil strokovnjaka, in če ga bodo morali usposabljanje tudi financirati.
2.	Temeljni seminar šole za tehnično-tehnološke delavce
Pod drugo točko dnevnega reda je bil predlog Gospodarske zbornice Slovenije za temeljni seminar šolge le nekaj osnovnih misli.
Seminar je namenjen predvsem vodilnim tehnično-tehnološkim kadrom, delavcem iz gospodarstva oziroma potencialnim kadrom za ta dela, torej tistim, ki trenutno najbolj vplivajo na tehnični in tudi ekonomski razvoj in poslovanje ozdov, ter tistim, ki bodo v kratkem prevzeli to delo. Na tak seminar so vabljeni vsi tisti kreativni delavci, ki s svojim delom, organizacijo dela, odnosom do sodelavcev in sodelovanjem dajejo celoten ton vsemu, kar se imenuje delovna organizacija.
Tako si je zastavil organizator seminarja nalogo pomagati vodilnim tehnično-tehnološkim kadrom, da bodo razumeli potrebe in hotenja delavcev, aktivno podprli razvoj našega samoupravnega sistema in svoje znanje uporabili za to, da čim bolj izkoris-
timo prednosti, kijih ta sistem nudi.
Predvidoma bo pričetek seminarja spomladi na Brdu pri Kranju. Seminar bo trajal 8 dni in to po 4 dni v dveh zaporednih tednih, po poteku 5 tednov pa bo še zagovor seminarskih nalog (2 dni). Največ časa bodo zavzela predavanja, ostalo pa razgovori s predavatelji. Predavatelji bodo strokovnjaki iz političnega in gospodarskega področja pri nas. Program je že predložen. Vsa predavanja lahko razdelimo v pet kompleksov z ozirom na teme, in to:
—	samoupravno odločanje,
—	organizacija lastnega dela,
—	ekonomika,
—	planiranje ter prestruk-tuiranje panoge in
—	tehnične novitete.
Člani odbora so po daljši
razpravi soglasno menili, daje tako zastavljen seminar koristen. Poudarili pa so, da mora biti program strogo ločen in prirejen za posamezne panoge-
3.	Informacija o vpisu v tekstilne šole v šolskem letu 1982/1983
Pri tretji točki smo poslušali informacijo o vpisu v tekstilne šole v letu
1982/1983. Informacijo nam je posredoval inž. Pogačnik, tajnik izobraževalne skupnosti za tekstilne usmeritve. Iz njegovega poročila povzemam, da je še vedno nesorazmerje med vpisom v
Kranj
Ljubljana
Kočevje
Metlika
Sevnica
Celje
Maribor
Muta
Murska Sobota
oddelke za primarno in sekundarno proizvodnjo. Sicer pa je bil vpis v 1. letnik v tem šolskem letu 96-odst. Tako je od 1320 razpoložljivih mest zasedenih 1267. Po šolah pa to izgleda tako:
razpisano število	vpisanih
330	248
90	101
30	45
90	90
90	95
180	183
330	317
30	34
150	154
Pri tem moramo vedeti, da je vpis v oddelke za primarno proizvodnjo sorazmerno majhen, čeravno je že čutiti veliko pomanjkanje teh kadrov. Za sekundarno proizvodnjo, kjer se že pojavlja presežek, pa je priliv velik. Temu se ni čuditi in je do neke mere razumljivo, ker konfekcija kot sekundarna* proizvodnja že ima vrsto let poklicne šole, medtem ko (v nasprotju s tem) za primarno nismo imeli ustreznih šol za poklicno usposabljanje mladine, razen za teicsilne tehnične poklice.
V organizacijah združenega dela bomo morali več storiti v smislu pridobivanja učencev v
šole odgovarjajočega profila, da si pravočasno zagotovimo potreben kader.
DeKa
OUM0 TBCrraNi TOtfUMi NOVO M*TO
NOVOTEKS
Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije!

INOVACIJSKA DEJAVNOST
Inventivna dejavnost
Kaj razumemo pod inven-Jvno dejavnostjo? Sem štejemo vsako dejavnost, s katero dosežemo izboljšanje poslovanja, npr. izume, tehnične izboljšave in koristne predloge. Celotna inventivna dejavnost zajema vsa področja človekovega udejstvovanja, kot so predlogi, s katerimi želimo in lahko dosežemo večjo produktivnost, boljšo kvaliteto, uvedbo novih proizvodov, racionalizacijo proizvodnje, administracije itd. Skratka, sem spada vse, kar lahko izboljša rezultate našega dela.
V Novoteksu, kakor tudi splošno v Jugoslaviji, je nivo te dejavnosti razmeroma nizek. O vzrokih za takšno stanje tu ne bi na široko razpravljal, vendar brez splošne ugotovitve ne gre. Vsekakor poglavitni vzrok za takšno stanje je pomanjkanje primernih meril za nagrajevanje te dejavnosti in pa premalo posluha vodilnih, ki bi se morali
obvezati, da bodo pospeševali in skrbeli za razvoj te dejavnosti, prav tako kot skrbijo npr. za izvozno usmerjenost ali kaj drugega. Poleg tega moram omeniti tudi splošno gledanje na ta problem v naši DO. Večina odgovornih delavcev, ki jih posnema veliko število drugih zaposlenih, gleda z omalovaževanjem in zavistjo na vsakega, ki se pojavi s kakšnim predlogom, posebno če to prijavi kot koristen predlog. Velik kamen spotike predstavlja vprašanje, kaj je delovna dolžnost in kaj je inovacija, predvsem zato, ker največ koristnih predlogov nastaja prav na delovnem mestu, torej v okviru ožjih ali širših delovnih obveznosti.
V Novoteksu smo se sporazumeli, da je potrebno posvetiti problematiki razvoja inventivne dejavnosti posebno pozornost. Zato sije komisija, ki jo je imenoval delavski svet DO, zastavila za cilj oživitev in
pospeševanje dela na tem področju. Vsekakor moramo spremeniti odnos do koristnih predlogov in delavcev v avtorjev teh predlogov. Zato je komisija pripravila nekaj sprememb pravilnika o izumih. tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih in jih posredovala delavskim svetom tozdom in DO. Cilj, ki naj bi ga s tem dosegli, je spodbuditi vse zaposlene, da razmišljajo, kako bi z majhnimi inovacijami dosegli boljše rezultate. Ena od novosti je tudi enkratna nagrada (50.000 starih din) za vsak predlog, ki ga bo komisija ocenila za koristnega. Vsak predlog, ki bo izveden v praksi, pa bo poleg tega nagrajen po merilih iz pravilnika. S tem hočemo vključiti čim širši krog delavcev v inventivno dejavnost.
Nadalje je komisija sklenila, da v sodelovanju z vodilnim in drugim strokovnim kadrom pripravi predlog razpisa tem za zbiranje koristnih predlogov za rešitev posameznih perečih problemov.
Zaradi ležjega in hitrejšega obravnavanja je komisija imenovala v tozdih Konfekcija Novo mesto. Konfekcija Vinica in Predilnica Metlika, v tozdu Tkanina pa v vseh delovnih enotah podkomisije, ki so dolžne sproti obravnavati vsak predlog in ga posredovati komisiji in delavskim svetom v rešitev.
Komisija smatra, da so vodilni delavci dolžni pospeševati inventivno dejavnost. Vsak vodstveni delavec, vodja delovne enote, oddelka, izmene, vodja vzdrževanja, kakor tudi vodja službe, mora vsako inovacijo oz. koristen predlog, s katerim je seznanjen, prijaviti na ime avtorja, če to ni opravil avtor sam.
Vsak vodilni in vodstveni delavec je dolžan spodbujati inventivno dejavnost tudi tako, da s svojimi sodelavci razpravlja o problemih, ki nastajajo pri delu. in od njih zahtevati predloge za rešitev teh problemov.
ZVONE BAVČAR
TOZD KONFEKCIJA NOVO MESTO - TOZD KONFEKCIJA NOVO MESTO
Mladi v tozdu Konfekcija
Konfekcija je bila ustanovljena leta 1970. Večina zaposlenih smo bili mladi, povprečno stari od 16 do 17 iet. Kmalu smo začutili potrebo po organiziranem delu mladih in tako zadovoljevati svoje potrebe in želje, zato smo leta 1973 ustanovili mladinski aktiv. Takratno delo mladih je bilo predvsem organiziranje zabav, plesov, zbiranje papirja, okrasitev prostorov ob raznih proslavah, tudi mišljenje ostalih zaposle-
nih je bilo, da je prav to delo mladine.
Sčasoma so naše želje in hotenja prerasla te okvire, začeli smo se zanimati za tekoče probleme v tozdu, za pridobivanje in delitev dohodka, za osebni dohodek, nadurno delo, vse več mladih pa se je začelo zanimati za družbenopolitično delo. Naše delo je bilo opazno v tozdu. Vse več mladih je bilo kadrovanih v samoupravne organe v tozdu v delavski svet, IO delavskega
sveta, IO sindikata in razne komisije). Z dobrim delom v samoupravnih organih pa so bile mladim zaupane najodgovornejše naloge (predsednik delavskega sveta, sekretar OO ZS. predsednik OO ZS in predsedniki komisij).
Danes zastopanost mladih v samoupravnih organih presega polovico. Mladi svoje člane kadrujemo tudi v ZK.
Vendar nismo zadovoljni. Mladi bi v tozdu lahko naredili še več, predvsem pri razvijanju samoupravnih odnosov, delegatskega sistema, izboljša-
nju delovne discipline. Zato veliko pozornost posvečamo političnemu izobraževanju mladih.
V tozdu je še vedno veliko mladih nezainteresiranih za delo v mladinski organizaciji, in ena poglavitnih nalog osnovne organizacije je, da te mlade pritegne in delu mladinske orgnanizacije.
Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali pri našemu delu. tudi v bodoče si želimo takšnega sodelovanja.
JOŽE MITAG
JAVLJA SE TOZD VINICA - JAVLJA SE TOZD VINICA - JAVLJA SE TOZD VINICA
21. oktober-
Na skrajnem jugu Slovenije med Poljansko goro, Velikim Bukovjem in reko Kolpo leži KS Vinica. Meri 92 km- in ima 2350 prebivalcev, ki živijo v 27. vaseh. KS Vinica spada med manj razvite KS v občini Črnomelj in nima komunalne ureditve (elektrika, voda. asfalt). razen krajevnega središča Vinica z bližnjo okolico. Najmanj razvita območja r KS so Sinjevrško. Preloško in Bojan-sko kjer je še zmeraj prisotno izseljevanje (posebej na Sinje-vrškem področju). Večji del krajanov se ukvarja s kmetijstvom. ostali pa so zaposleni v domači tovarni Novoteks. tozd Konfekcija //, v Črnomlju. Novem mestu. Kočevju in drugod.
Vinica je bila naseljena, kot je razvidno v arhivski evidenci, nekako pred 900 leti. Imela je svojo carinsko službo, svoje sodstvo, celotno občinsko upravo in je pred 500 leti dobila pravice trga z označitvijo svojega grba — na modrem polju rdečega ptiča, ki drži v svojih krempljih grozd, kot simbol kraja, obdanega z vinsko trto.
Nad Vinico, na hribu Šlemine. je neraziskana Keltsko—Ilirska naselbina, kjer je vojvodinja Mecklenburška leta 1907 prekopala že 300 grobov, bogato arheološko zbirko pa odpeljala in prodala na dražbi i' Ne\v Vorku. kjer zdaj krasi zbirko tamkajšnje univerze.
Leta 1408 so sem prvič vdrli r Vinico Turki, zatem pa je bi! leta 1550 zgrajen viniški grad kot močna utrdba, ki je še danes delno ohranjena. Tudi ostali de! Vinice je bil utrjen za obrambo proti Turkom.
Leta 1822 je bila ustanovljena šola na Vinici, ena izmed prvih daleč naokoli. Marca 1848 je bi! kmečki upor proti grajski gospodi. Tedaj so bdi požgani grajski uradni prostori.
Upor je zatrla grajska straža, upornike pa so zaprli. Kmetje so se leta 1857 ponovno uprli, toda upor je že v začetku zadušila grajska obramba, pobudnike pa so zaprli in mučili. Lela 1878 je bi! rojen v Vinici veliki pesnik slovenske moderne Oton Župančič. Njegova rojstna hiša je preurejena v muzej z bogato zbirko njegovih del. na vrtu pred hišo je postavljen leta 1951 bronasti doprsni spomenik.
krajevni praznik Vinice
Leta 1888 je zaje! Vinico požar, leta 1898 pa so ustanovili prvo gasilsko društvo. Napredna stranka je leta 1910 ustanovila sokolsko društvo in odprla javno ljudsko čitalnico. 2 L aprila 1919 je bi! organiziran znan viniški upor, proglašena tridnevna republika, izvoljen njen predsednik, vse v duhu takratne ruske socialne revolucije.
Leta 1925—1926 je nastopila gospodrska kriza. Velik de! prebivalstva je odšel za zaslužkom v tujino, predvsem v Ameriko, Argentino in /ratičijo. Leta 1938je nastopila druga velika gospodarska kriza in spet je velik del delovne sile odšel za zaslužkom v Nemčijo, kjer je z majhnimi zaslužki kljuboval kapitalističnemu vzdušju.
Prišla je druga svetovna vojna. Aprila 1941 so Vinico zasedle močne ilalijasnke enote. 6. maja 1942je odšla viniška četa i' partizane. Na mestu, odkoder je odšla, stoji zdaj lovski dom in prav na tem mestu je ime/ lov. Tito opazovalnico med manevrom ..SVOBODA 71". Po razpradu Italije, septembra 1943 je postala Bela krajina in tudi področje Vinice osvobojeno ozemlje, kjer se je začela utrjevati ljudska oblast. Toda mir je bi! le začasen, saj so po kapitulaciji Italije Nemci del svojih divizij, ki so se borile na vzhodni fronti, poslali v Jugoslavijo, v tem se je začela velika oklober-ska ofenziva.
Na osvobojeno ozemlje Dolenjske in Bele krajine so Nemci
začeli prodirati hkrati z več strani. Tako so 19. oktobra 1943 skušali prekoračiti Kolpo in zasesti Vinico. Borci partizanske čete v Vinici in borci drugega bataljona XII. brigade sp jih tri dni junaško odbijali. Sele zvečer, 21. oktobra, so se borci umaknili, kajti Nemci so zahrbtno prodirali od Črnomlja in čez reko Kolpo pri vasi (iriblje. Zaradi njihove premoči je bila nadaljnja borba nemogoča. Takrat je sovražnik z zaži-galnimi kroglami zažgal veliko stanovanjskih in gospodarskih poslopij. V Vinici je pogorelo 7 stanovanjskih hiš, v bližnji vasi Sečje selo pa II stanovanjskih hiš in 23 gospodarskih poslopij. Nemci so se na r.ve mogoče načine skušali maščevati nad preplašenim prebivalstvom.
Prav ta borba je dala spodbudo občanom, da preko družbenopolitičnih organizacij predlagajo, da se 21. oktober vsako leto praznuje kot krajevni praznik, ki ima vsako leto pestrejšo vsebino na politične, gospodarskem in kulturnem področju. Še je živ revolucionarni duh naših domačinov, ki se je pokazal še r dobi viniške republike in hitro oživljen vr-p/amtel v silovit odpor proti sovražniku r drugi svetovni vojni. Nadaljuje se tudi r naši mladini. ki deluje v klubu OZN.
Neštetokrat so že napisali svarilne besede vodilnim državnikom sveta: ..Hočemo mir, hočemo svet brez vojne.!"
V zadnjih letih se je KS lepo razvijala, saj smo zgradili
moderno šolo. pošto, bencinsko črpalko, zdravstveno postajo, otroški vrtec, podružnico Ljubljanske banke, trgovino, tekstilno tovarno Novoteks, nekaj km vodovoda. 50 telefonskih priključkov itd. Kljub dosežkom imamo velike probleme predvsem v že omenjenih oddaljenih krajih, kjer ni asfalta, vodovoda, ustrezne električne napeljave. KS ima v programu omenjena področja povezati s telefonom. Tudi v letošnjem letuje dosežen uspeh, saj smo zgradili 3,8 km vodovodnega omrežja katero je grajeno s pomočjo MDA in krajanov. V vas Pretoka je napeljana sodobna električna napeljava in obnovljenih je več krajevnih poti. Tudi za turizem imamo v.ve osnovne pogoje, toda pravega nosilca s konkretnimi programi nimamo.
Tudi delegatski sistem v KS je zaživel, saj se zavedamo, da bomo z doslednim izpolnjevanjem nalog in obveznosti dosegli zadane cilje in uresničili stabilizacijo našega gospodarstva.
BARBARA MORAVEC
& \
%
$
^DOPISU JT£
I GLADILO $
$NOVOTEKS
%
Vinica ok. leta 1670 (Valvasor, Topographia . . . , 1679)
ZGODILO SE JE V OKTOBRU
1.	10. 1943
je začel zasedanje Zbor odposlancev slovenskega naroda v osvobojenem Kočevju. Zbor je potrdil dotedanje delo vodstva OF, sprejel resolucijo o nadaljnjih nalogah in izvolil odbor, ki je kot vrhovni plenum OF predstavljal politično vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, kot slovenski narodnoosvobodilni odbor pa tudi vrhovno oblast slovenskega naroda.
2.	10. 1943
je bila v Bariju osnovna baza narodnoosvobodilne vojske z nalogo, da organizira sprejem orožja, opreme in hrane iz zavezniške pomoči in jo odpre-mlja v Jugoslavijo. Poskrbeti pa je morala tudi za številne internirane Jugoslovane in omogočiti njihov povratek v domovino. Iz Jugoslavije pa so v Bari evakuirali ranjence.
3.	10. 1944
je bil na osvobojenem ozemlju v Beli krajini zbor slovenskih umetnikov, aktivnih udeležencev NOB. Ustanovili so slovenski umetniški klub, ki ga je vodil Božidar Jakac.
4.	10. 1858
se je rodil srbski fizik in elektrotehnik Mihajlo Pupin, znan po Pupinovi tuljavi, ki omogoča prenos telefonskih pogovorov na velike daljave.
5.	10. 1964
se je v Kairu začela druga konferenca voditeljev držav in vlad neuvrščenih. Jugoslovansko delegacijo je vodil predsednik Tito.
6.	10. 1920
je KP Jugoslavije izdala prvi volilni program za parlamentarne volitve, v katerem je zahtevala sovjetsko kmečko-delavsko republiko in najpopolnejšo obliko federacije.
7.	10. 1941
so partizanske enote v bojih za Kraljevo prvič uporabile topove. V spomin na ta dogodek slavimo 7 oktober kot dan topničarjev JLA.
8.	10. 1937
je večina jugoslovanskih političnih strank ustanovilo blok narodnega sporazuma in zahtevalo razveljavitev oktroirane ustave iz leta 1931, volitve v ustavodajno skupščino in novo ustavo. Ta sporazum jepozdravila tudi KPJ.
9.	10. 1934
so ustaši v francoskem mestu Marseillu izvedli atentat na jugoslovanskega kralja Aleksandra I Ka-radjordjeviča in ga ubili.
10.	10. 1920
so na Koroškem izvedli plebiscit, v katerem je prebivalstvo odločalo o pripadnosti kraljevini SHS oziroma republiki Avstriji. Zaradi pritiska nemških nacističnih krogov, antipropagande proti državi južnih Slovanov in falzificiranja poteka plebiscita so prešteli v plebiscitni coni A 40,96 odstotka glasov za Jugoslavijo in 59,04 odstotka za Avstrijo. Med slednjimi (22.025 glasov) je bilo blizu 10.000 glasov Slovencev, ki so glasovali za avstrijsko republiko proti kraljevini SHS. Zaradi takšnih izidov plebiscita v coni A je cona B, to je severno od Drave, brez glasovanja pripadla Avstriji.
11.	10. 1943
je Gubčeva brigada napadla Kostanjevico ob Krki, kjer je bilo takrat blizu 700 Nemcev in domobrancev.
12.	10. 1944
je izšlo glasilo slovenskega partizanskega glavnega štaba Slovenski partizan, pod novim naslovom Naša vojska, ta naslov ima še danes vojaško glasilo ljubljanskega armadnega področja.
13.	10. 1942
so člani VOS likvidirali slovenskega narodnega izdajalca Marka Natlačena, nekdanjega bana Dravske banovine in organizatorja bele garde. Istega dne so Italijani pred njegovo vilo ustrelili 24 talcev.
14.	10. 1920
so se v Trstu delavci spopadli s fašisti, ki so hoteli preprečiti manifestacijo' za priznanje Sovjetske zveze. Fašisti so prvič požgali uredniške prostore tiskarne delavskih listov II Lavatore in Delo.
15.	10. 1922
je bila v Julijski krajini s kraljevskim odlokom prepovedana uporaba slovenščine.
16.	10. 1941
je bila za uradno partizansko zastavo razglašena modro-bela-rdeča zastava s petrokrako zvezdo, ki sega na vsa polja.
17.	10. 1941
je Slovenski poročevalec objavil sklep IO OF in poveljstva partizanskih enot o ustanovitvi narodne zaščite kot sestavnega dela slovenskih narodnoosvobodilnih enot ter odredbo poveljstva slovenskih partizanskih enot o zastavi, znakih in pozdravu slovenskih partizanov.
18.	10. 1941
je v boju z ustaškimi agenti na karlovških ulicah padel hrvaški revolucionar in organizacijski sekretar CK Hrvatske Josip Kraš.
19.	10. 1940
se je v Dubravi pri Zagrebu začela 5. partijska konferenca, na kateri je sodelovalo 105 delegatov. To posvetovanje je bilo eno najpomembnejših v zgodovini KPJ in je imelo značaj kongresa. Pomenilo je dogovor jugoslovanskih komunistov pred usodnimi dogodki druge svetovne vojne. Poročilo CK KPJ o opravljenem delu in o nadaljnjem delu partije je imel generalni sekretar KPJ Josip Broz, prebranih pa je bilo še devet poročil. Izvoljen je bil nov CK s Titom na čelu.
20.	10. 1943
je bila ustanovljena prva prekomorska brigacja v italijanskem mestu Carboneri blizu Barija. V njej so bili internirani jugoslovanski rodoljubi in ujeti borci NOV iz Slovenije, Hrvatske in Črne gore.
21.	10. 1941
je v Kragujevcu nemški okupator začel tridnevni množični pokol. V znak maščevanja za 10 padlih in 26 ranjenih nemških vojakov so pobili 7000 Kraguje-včanov, med katerimi je bilo tudi mnogo otrok.
22.	10. 1944
je sovražnik začel večjo ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju v Zgornji Savinjski dolini, s katero je hotel zavarovati železniške zveze. Pod pritiskom partizanskih enot pa se je moral tako hitro umakniti, da je na bojišču ostalo veliko materiala in večje število mrtvih. Nemška ofenziva je bila zlomljena 26. oktob-
23.	10. 1930
je banska uprava Dravske banovine prepovedala delavska zborovanja, ki so jih sklicali socialisti v Mariboru, Celju, Trbovljah, Ljubljani in na Jesenicah, da bi na njih razpravljali o gospodarski krizi in delavstvu.
24.	10. 1648
so podpisali tako imenovani vestfalski mir v mestih Osnabrueck in Muenstru, s katerim je bila končana tridesetletna vojna. To je bila prva verska vojna in neposreden povod zanjo je bil odpor čeških stanov do absolutizma Ferdinanda II ter oživitev husitskega gibanja. Spremljali so jo izjemno nasilje, krutost, ropanje, pustošenje gmotnih dobrin in kulturnih spomenikov, umrlo pa je toliko ljudi, da se je število prebivalstva v Nemčiji zmanjšalo na polovico.
(Nadaljevanje na 10. str.)
____________________________________________________J
(Nadaljevanje z 9. str.)
25.	10. 1919
je bil v Trbovljah shod rudarjev, na katerem so hoteli ustanoviti komunistično organizacijo. Žandarji so hoteli aretirati organizatorja SKOJ Nina Furlana, toda obkolilo ga je več kot 1000 rudarjev, ki so aretacijo onemogočili. Okrajni glavar iz Celja je prosil za pomoč vojsko in o tem je 27. oktobra razpravljala deželna vlada, ki je sklenila v Trbovlje poslati vojaštvo, da naredi red. Zaradi aretacije komunističnih voditeljev so začeli trboveljski rudarji stavkati, naslednjega dne pa so se jim pridružili še rudarji iz Hrastnika in Zagorja.
26.	10. 1961
so Ivu Andriču podelili Nobelovo nagrado za književnost.
27.	10. 1922
so v noči na 28. oktober začeli italijanski fašisti zasedati sedež oblastnih organov po vsej državi in tudi v Julijski krajini. Začel se je fašistični pohod na Rim.
se je rodil slovenski pisatelj, esejist in prevajalec Ferdo Kozak. Od 1933 do 1941 je bil glavni urednik revije Sodobnost in okrog sebe je zbral vse revolucionarne in napredne slovenske pisatelje. Po vojni je urejal Našo sodobnost in Novi svet. Napisal je zbirko novel „Od vojne do vojne”, drame „Vida Grantova”, ..Profesor Klepec”, ,,Punčka” in vrsto esejev.
29. 10. 1941
je prebivalstvo Ljubljane v celoti sledilo pozivu OF, ki je za ta dan napovedala proslavo 23-obletni’ce osvoboditve izpod Avstro-Ogrske. Ljudje so ob 19 uri zapustili lokale in ceste ter se vrnili točno uro pozneje. 30. 10. 1941 so nacisti na dvorišču sodnih
zaporov v Mariboru ustrelili 30 talcev.
31. 10. 1920
je fašistična skupina iz Trsta uničila Delavski dom in sedež mladinskega socialističnega krožka v Piranu v znak maščevanja za napad delavcev na fašistične propagandiste 15. oktobra.
AKTIVNOST KRVODAJALCEV
Novoteksovi krvodajalci v Mariboru
18. septembra smo krvotla-jalei Novoteksa obiskali krvodajalce Mariborske tekstilne tovarne in skupno s pobratenimi krvodajalci MTT darovali kri /n potrebe mariborske bolnišnice.
Letošnje je bilo to že deveto srečanje krvodajalcev MTT in Novoteksa. Leta 1973 so nas. po predhodnih dogovorih in pripravah že v letu 1972, obiskali krvodajalci Maribora, fo je bilo prvo srečanje, za saterega sta bila ..krivca" oziroma imata zunaj zasluge veliki organizator in aktivist RK (danes že pokojni) Rihard Trpin iz MTT Maribor ter Danilo Kovačič iz Novoteksa. Od takrat pa do danes se krvodajalci srečujemo vsako letev izmenično v Mariboru oziroma Novem mestu, kjer darujemo svojo kri za potrebe bolnišnice. Organizator sreča-
Srečanje z maribordcimi krvodajalci in prijatelji je bilo prisrčno
lek, bolnišnice, kjer nas je pozdravil predstojnik oddelka prof. dr. Edvard Glaser. Po zahvali za prisrčen sprejem smo se zvrstili na obveznem pregledu in že je kri tekla in žil v stekleničke, kri ki bo vračala zdravje in reševala življenja delovnim ljudem Maribora.
Prvi so kri darovali krvodajalci, ki so bili določeni v delegacijo, ki se je na mariborskem pokopališču poklonila spominu našega dobrega prijatelja Riharda Trpina. V delegaciji Novoteksa so bili Bojan Ceh, Pavla Drenik. Slavko Bogolin in Danilo Kovačič.
Po vrnitvi s pokopališča in po končanem odvzemu krvi smo si pod strokovnim vodstvom ogledali stari del Maribora. Pokrajinski muzej ter izredno lepo urejen park s tremi ribniki, ki je eno najlepših sprehajališč pri nas. Na žalost smo se sprehodili le po manjšem delu tega čudovito
nja se vsako leto trudi, da bi gostom pokazal kar največ lepot mesta in okolice ter jim pripravil kar na jlepše srečanje. Tako so se tudi letos kot vselej doslej izkazali Mariborčani.
Dogovorili smo se. da se v Mariboru dobimo ob 8.30 pri vhodu v mariborsko bolnišnico. Na minuto točno smo se zaustavili pred bolnišnico, kjer nas je čakalo veliko število krvodajalcev Mariborske tekstilne tovarne.
Srečanje je bilo nadvse prisrčno. Ko smo izstopali iz avtobusa, so nam pripenjali rdeče nageljne in po pozdravnih besedah in izrečeni dobrodošlici predsednice aktiva RK MIT tov. Maričke Smeh in predsednika odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK Maribor inž. Alfonza Vreznika smo se napotili pred transfurzijski odde-
urejenega sprehajališča in že smo nadaljevali vožnjo proti Brestanici, k jer ima MTT lepo urejeno rekreacijsko središče Sidro ob mariborskem dravskem jezeru, to je eden izmed rekreacijskih centrov MTT. namenjen je vodnim plovilom oziroma športom. Po ogledu centra, nad katerim smo bili zelo navdušeni, so nas gostitelji povabili na kosilo. Predno so nas postregli, so nas domačini ponovno pozdravili in se nam zahvalili za humano dejanje. Marička Smeh. predsednica aktiva, je v kratkih, prisrčnih besedah orisala sodelovanje in izrazila prepričanje, da se bomo tudi v bodoče srečevali na skupnih akcijah in krepili bratske odnose, ki smo jih potrdili z ustreznimi dejanji in listinami. V spomin na to srečanje pa nam je razdelila spominska in praktična darila. Pozdravil (Nadaljevanje na 15. str.)
Množična udeležba na jubilejnem praznovanju
TRETJE SREČANJE DELAVCEV NOVOTEKSA OB PRAZNOVANJU 35-OBLETNICE DELOVNE ORGANIZACIJE NA JASI V DOLENJSKIH TOPLICAH
Letošnje srečanje delavcev Novoteksa je bilo po mnenju udeležencev nadvse uspešno. Ocenjujemo, da se je srečanja udeležilo prek 2500 delavcev s svojci. Tako veliki udeležbi je botrovala dobra obveščenost delavcev, predvsem pa izredno lep dan.
Izkušnje in prejšnjih let so nam narekovale pravočasno organiziranje vsega, da bi nato srečanje potekalo tekoče in brez napak. Letos smo v tem skoraj v celoti uspeli. Vse, kar si je odbor zastavil v programu za praznovanje 35-obletni-ce delovne organizacije, je tudi izpeljal. To pa je zahtevalo veliko nagažiranja nosilcev raznih opravil in zadolžitev. No, pa pojdimo po vrsti.
28.	avgusta se je veliko število režijskih delavcev na čelu z glavnim direktorjem udeležilo udarniškega dela. Pokosili in pospravili so prostor izven tovarniškega dvorišča ter pospravili ves nered na tovarniškem dvorišču. Priznati moramo, da se je proti pričakovanju naredilo ogromno. Cilj je bil dosežen — za praznik delovne organizacije naj bo tovarniško dvorišče in okolje kar v najlepšem redu. Za udeležbo na uradniškem delu sta bila zadolžena sindikat in mladina. Za organizacijo in razporeditev na delo pa tovariša Franc Ber-lan in Milan Jakše iz IVS. Obe zadolžitvi sta bili dobro opravljeni.
Naslednja naloga je bila ureditev sejne dvorane in razstava naših izdelkov v dvorani. Za ureditev sejne dvorane je bil zadolžen IVS, za ureditev razstave naših izdelkov pa Jana Jovič s sodelavci. Tudi ta dela so bila izredno dobro in hitro opravljena. Bilo je potrebno sneti dodatno razsvetljavo, prebeliti stene, počistiti dvorano ter izpeljati zamišljeno dekorativno plat, da bi bilo zasedanje delavskega sveta delovne organizacije svečano. Uspeli smo. Dvorana je bila zala kot mladenka. Razstava naših izdelkov, ki je nadvse lepo dopolnjevala celoten vtis, je popestrila sicer prazen prostor ob zadnji steni dvorane. Vsi, ki so se angažirali pri ureditvi dvorane, zaslužijo vse priznanje. Razstava naših izdel-
kov v sejni dvorani je bila našim delavcem in številnim gostom na ogled deset dni.
Sobota, 11. september — dan, ki smo ga določili za letošnji praznik delovne organizacije.
Da bi se izognili napakam iz prejšnjih let in da bi naredili prav vse da bi se naši delavci in njihovi držinski člani počutili na tovariškem srečanju kar najlepše, smo pravočasno pripravili celoten operativni načrt in porazdelili zadolžitve. Štab, ki je usklajeval delo številnih komisij, se je sestajal zelo pogosto. Preverjal je opravljanje dogovorjenih nalog, spreminjal in dopolnjeval program, predvsem pa delal. Tako so bile pravočasno izdelane značke, nalepke, zastave, tiskana vabila s programi, pa tudi izredno lepa številka našega tovarniškega glasila, tokrat v barvnem tisku, je pravočasno izšla.
Potrebno je bilo poskrbeti za izbor, nabavo, pripravo in distribucijo zadostne količine hrane in pijač. Dogovorili smo se tudi, da letos poskrbimo za to, da bodo naši delavci postreženi pri mizi. Pri tem pa moram omeniti, da so se nadvse potrudili pri svojem delu delavke in delavci Novoteksa, ki so bili zadolženi za pripravo hrane in strežbo, pa še to, poskrbeli smo tudi za enotna oblačila le-teh, tako da jih je bilo lahko prepoznati. Oblačila, ki so bila nadvse
lepa, so izdelale našp konfekcije po zamisli krea-torke Jane Jovič.
Ta odbor, ki je imel več komisij, je imel nadvse zahtevno nalogo, saj staro reklo pravi, da tudi ljubezen gre skozi želodec, in tako smo tudi vprašanju pogostitve naših delavcev posvetili kar največ časa. Nosilec te odgovorne naloge je bil Franjo Švent. Udeleženci proslave so zelo pohvalno ocenili kvaliteto pripravljene hrane in pijač, tudi strežba je potekala tako, kot smo načrtovali. Količine pripravljene hrane in pijač so bile zadostne. S te strani ni bilo nikakršnih pripomb, te pa so bile, in menim da upravičene, na delitev blokov za hrano in pijačo zaposlenim in upokojenim delavcem Novoteksa. To pomanjkljivost bo potrebno v bodoče odpraviti, tako da bodo ob določeni uri v posebnem paviljonu zadolženi delavci po sindikalnih odborih delili bone svojim članom. Tako bo v bodoče odpadlo iskanje osebe, pri kateri so boni.
Normalno je (ker smo pač vse pripravljali v lastni režiji), da so se nekateri delavci morafi odreči'tovariškemu srečanju delavcev in so ta dan garali več kot katerikoli drug dan. Pri tem mislim na delavce, ki so imeli zadolžitve pri organizaciji, pripravi hrane, strežbi in podobno. Za te smo se dogovorili, da bomo pripravili skromno pogostitev, kjer se jim bomo zahvalili za
trud. Menim, da so to zaslužili, saj so delo na zadovoljstvo vseh opravili izredno dobro.
Za pripravo prostora na jasi v Dolenjskih Toplicah je bil zadolžen Franc Berlan. Tudi on in člani njegove komisije so imeli ogromno dela, ki so ga dobro opravili. Potrebno je bilo prostor dekorativno urediti, zgraditi nekaj paviljonov, oder za nastopajoče, kabino za preoblačenje nastopajočih, pa tudi poskrbeti za dodatne mize in klopi za približno 1400 udeležencev srečanja. Ogromno truda in dela je bilo pred, med in po srečanju, ko je bilo potrebno prostor počistiti in pospraviti. Tudi temu odboru gre vse priznanje, saj je opravil vse naloge.
Odborza izvedbo programa je zelo uspešno vodila Branka Jedlovčnik. Že pred delom tega odbora smo bili v dogovoru za nastop Slovenskega okteta (3-krat po tri pesmi), nastop člana slovenskega dramskega gledališča iz Ljubljane ter sodelovanje zabavnega plesnega orkestra Fantje z vseh vetrov, ki je že lani na drugem srečanju delavcev Novoteksa poskrbel za razpoloženje in ples ter bil s strani naših delavcev izredno dobro sprejet.
Z ozirom na nastop slovenskega okteta smo morali poskrbeti tudi za kvalitetno ozračje, pa smo sklenili pogodbo z Liro, podjetjem za estradno umetnost iz Ljubljane, za ustrezno ozvočenje.
Rekli pa smo, da je potrebno program v drugem delu razširiti še z ne-(Nadaljevanje na 14. str.)
(Nadaljevanje zli. str.)
katerimi kulturno-zabav-nim i in športnimi šaljivimi točkami. To nalogo smo poverili odboru za program. Ta odbor je izredno resno delal in je v izredno kratkem času nadvse uspešno opravil svoje delo. Tudi ta odbor je moral formirati nekaj podkomisij oziroma nosilcev nalog. Tako je za pripravo in izvedbo bila zadolžena Jana Jovič, tej naj bi organizacijsko pomagal Ivica Panijan, za družabne igre in šaljiv športni program Miha Legan, za nastop mladine s šaljivimi točkami in vodenje skozi program pa Zdenka Židanik. Prvi in drugi del programa sta izredno dobro uspela. Nastop Slovenskega okteta in člana ljubljanskega dramskega gledališča pod vodstvom Bogdana Pogačnika je bil pri naših delavcih nadvse dobro sprejet. Slovenski oktet, ki praviloma ne nastopa na prostem, je tokrat naredil izjemo. Peli so mogočno, ubrano, pa tudi nežno, kjer je bilo potrebno. Izredno lepo je zvenela pesem in naši delavci so jih nagradili s ploskanjem, ki kar ni hotelo prenehati. Andrej Kurent, član ljubljanskega dramskega gledališča, nam ie s Prešernovim „Povod-nim možem” in Cankarjevo župnikovo pridigo iz „Mar-tina Kačurja" nudil poseben užitek. Posebno župnikova pridiga je doživela z ozirom na vsebino in način podajanja veliko odobravanje.
Po devetih pesmih in dveh recitacijah je Bogdana Pogačnika zamenjala naša Zdenka Židanik. Se vedeli nismo, da imamo v delovni organizaciji tako sposobne, a skrite talente. Prepričan sem, da bi med nami odkrili še več takih talentov, če bi imeli več podobnih prireditev.
Odbor za izvedbo programa je menil, da bi bilo lepo, če bi našim delavcem omogočili ogled modne revije. Organizacija profesionalne modne revije ni ravno poceni, zato smo se dogovorili, da bi organizirali modno revijo na amaterski bazi z manekeni, ki bi jih poiskali v domači hiši, ter otroki naših delavcev.
Modna revija je zahtevala (z ozirom na kratek čas in manekeni brez tovrstnih izkušenj) ogromno truda in vaj. Jana Jovič je nalogo, ki je bila izredno zahtevna, sprejela z optimizmom in
zagotavljala, da smo v stanju to zahtevno nalogo zadovoljivo opraviti. Nekateri so sicer bili v dvomih, vendar je Jana dokazala, da se da z malo dobre volje in veliko dela marsikdaj doseči tudi to, kar se sprva zdi nemogoče. Potrebno je bilo izbrati modele in jih razporediti po izhodih na pisto, nato je bilo potrebno izbrane modele kompletirati z modnimi dodatki. Najteže je bilo poiskati primerne manekene, posebno moške No, tudi to je Jana uspela opraviti. Zatem je bilo potrebno poiskati primerno glasbeno spremljavo, ustrezno prikazanemu modelu. Zaprosili smo za pomoč Plesni klub Novo mesto. Odzval se je naši prošnji in Andrej Krajnc je v pripravah skupno z Jano iskal, usklajeval in snemal glasbeno spremljavo. Potrebno je bilo izdelati celotno koreografijo izračunati število izhodov in potreben čas za razvrščanje manekenov napisati ustrezen tekst in še dosti drugih opravil. Sledile so vsakodnevne vaje z manekeni. Vaje so bile zelo naporne, potrebno je bilo dosti truda, da so se manekeni, posebno otroci, privadili na hojo, držo in gibanje v skladu z glasbo. Jana je s svojo modno revijo zadovoljila prisotne in požela vse priznanje. Manekeni, 3 moški, 6 deklet in 10 otrok, so položili nadvse uspešno izpit, saj so v 13 izhodih prikazali približno 130 modelov. Trud se je izplačal, ljudje so si z velikim
zanimanjem ogledali modno revijo. Jani gredo iskrene čestitke za uspešne priprave in uspelo izvedbo revije.
Po glasbenem vložku je nastopala mladina tozda Konfekcija I z dvema šaljivima točkama, ki so izzvale med gledalci precej smeha. Sicer je bila pri izvajanju šaljivih točk opazna trema pri nekaterih izvajalcih, po večkratnih nastopih pa se bodo treme znebili. Kulturni animatorji, mladina in sindikat se bodo za razne priložnosti proslave in prireditve znotraj tozda zanašali v večji meri na lastne sile, saj smo z malo dobre volje sposobni pripraviti kar zanimive programe. Vsekakor zaslužijo pohvalo. Za njimi so nastopali še brigadirji MDA, ki so dan prej organizirali skupno z mladino Novoteksa udarniško delovno akcijo v naši delovni organizaciji, kjer so kopali nekakšen kanal. Za najmlajše je bil ta nastop nadvse zanimiv.
Po glasbenem vložku je tovariš Miha Legan s člani komisije za športno rekreacijo pripravil nekaj zanimivih športno—rekreativnih šaljivih točk. Posebno dobro je bil sprejet mali nogomet, tekmovanje v vrečah ter spretnostna igra z žlico in vrvijo. Te igrice so pritegnile gledalce od miz k tekmovalnemu prostoru kjer so bučno navijali za svoje.
Moramo priznati, da je namen:	razvedriti sode-
lavce, v popolnosti uspel.
Leganu gre zahvala za uspešno izvedbo tega dela programa.
Tudi zaključna točka, srčkov ples in ples z jabolki, je nadvse dobro uspela, saj smo se nasmejali do solz.
Neopazno se je spuščal mrak in kres je zagorel.
Odprt je bil srečelov. Komisija, ki jo je vodil Branko Bec, je zbrala precej dobitkov, za glavni dobitek pa smo kupili šivalni stroj. Prodane so bile skoraj vse srečke. Dobitki so bili posprečeno razstavljeni na kamionu, ki so ga za to priložnost specialno preuredili. Tudi zamenjava srečke za dobitek je kar urno potekala, čeravno je bila gneča. Organizacija srečelova je bila dobra in tudi ta komisija je svoje delo uspešno opravila.
V času, ko je izredno dobro pripravljen in strokovno zgrajen kres gorel in dogoreval, so se v večernem hladu tisti, ki jih vino in ples nista dovolj ogrela, močno približali ognju. Nekateri pa so iskali sprostitve na številnih stezah v gozdičku okoli jase.
Plesni orkester je pridno igral in na plesišču se je trlo plesnih parov. Tu in tam so posamezne skupine razpoloženih delavcev skušale konkurirati Slovenskemu oktetu. Prepevalo se je in plesalo, zabave in razpoloženja je bilo na pretek. Plesalo bi se še, vendarso godci po polnoči pospravili svoje instrumente, ker jih je ta dan čakala še ena „fešta, na kateri so morali prav tako pridno igrati, kotso igrali popoldan in pozno v noč pri nas.
Najbolj vztrajni so kar naprej plesali, nekje se je našla harmonika in ples se je nadaljeval, vendar je tudi ta viža kmalu utihnila. Ljudje so razpoloženi in prijetno utrujeni zapustili jaso in šli počivat. Ostali pa so organizatorji — služba za varnost, gasilci in tisti, ki so hiteli pospravljat.
Splošno mnenje je bilo, da je tretje srečanje delavcev Novoteksa od vseh dosedanjih najbolj uspelo. Organizacija, razpoloženje in zadovoljstvo delavcev je bilo dobro, sicer pa je 35-obletnica delovne organizacije enkratni dogodek, zato ga je treba dostojno proslaviti.
Vsem imenovanim in neimenovanim delavcem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu srečanju, še enkrat iskrena hvala.
Poklonili smo se spominu Riharda Trpina
Podelitev priznanj krvodajalcem
(Nadaljevanje z 10. str.)
nas je tudi predsednik odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa inž. Alfonz Vreznik, govoril je o pomembnosti takšnih vezi. ki so zrasle na pobudo delavcev obeh delovnih organizacij, omenil pa je tudi pionirske zasluge Riharda Trpina in Danila Kovačiča za ta srečanja. Pozdravil nas je še generalni direktor sozda MTT inž. Slobodan Šujica, ki je izrazil zadovoljstvo nad vsestranskim sodelovanjem obeh delovnih organizacij ter se posebej zahvalil za sodelovanje na področju krvodajalstva. Na koncu nas je pozdravila in se nam zahvalila predsednica DS sozda MTT Anica Trofenik.
Zares prisrčen sprejem in dobro počutje med prijatelji se je v imenu naših krvodajalcev, delovne organizacije in občinskega odbora RK Novo mesto zahvalil Danilo Kovačič, poslovni sekretar Novoteksa ter predsednik predsedstvi! občinskega odbora RK Novo mesto. S predsednikom aktiva RK Novoteks Bojanom Čehom sta razdelila predstavnikom gostitelja nekaj spominskih in praktičnih daril v spomin na deveto srečanje krvodajalcev obeh delovnih organizitcij.
Po obilnem kosilu so nam gostitelji pripravili omizje na prostem ob Dravi in v redkem gozdičku pred poslopjem rekreacijskega centra. Tu so nekateri prvič okusili slast izredno dobro pripravljene prekmurske gibanice in ob dobrem vinu in še boljšem plesnem orkestru smo med poskočnimi plesi sproščali svoje sile.
Srečanje je bilo enkratno. Naporom gostitelja, da se v njihovi družbi počutimo prije-
tno. je prispevalo izredno toplo sončno jesensko popoldne. In ker se še tako lep dan konča z nočjo, se je tudi to naše srečanje, ki je bilo nepo-navljivo, moralo končati. Okoli 19. ure smo se zahvalili gostiteljem in se poslovili od naših dragih prijateljev. Ga n Ijivo je bilo slovo, saj dolgoletno sodelovanje ni spletlo trdne vezi samo med obema aktivoma. to sodelovanje je kovalo tudi osebne vezi.
Prihodnje leto na svidenje v Novem mestu, tako smo si dejali ob slovesu. In to srečanje, ki bo deseto, bomo morali temeljito pripraviti. To pa nebo tako enostavno, potrebno bo že danes razmišljati, kako in kje ter ne navsezadnje tudi s čim. da bodo naši gostje prav tako zadovoljni zapuščali Novo mesto, kot smo mi zapustili prijatelje v hitro razvijajočem se mestu ob Dravi pod zelenim Pohorjem.
Na koncu mi dovolite da navedem še imena krvodajalcev naše delovne organizacije, ki so v mariborskem transfuzijskem oddelku oddali svojo kri.
Andruščičin Rudolf. Bog-olin Slavko. Barbič Karolina. Čeh Bojan, Drenik Pavla. I a-bjan Marija, Hribar Vinko, lljaš Franc. Jerman Jože. Kocjančič Ivan. Kotnik Zdenka. Kovačič Danilo. Kovšca Franc. Marentič Vlado, Murgelj, Franc. Matoh Vera. Nedeljko Draga. Novak Drago. Pirnar Fani. Rozman Jože. Stipič Gustii, Sluga Franc. Springer Ana. Senica Vida. Štamfelj Franc, Šuštar Jelka. Vaupotič Drago. VAsič Ivan. Vidmar Martina. Zupančič Milka. Zupančič Franc, Željko Anica. Župevc Anica. Žmavc Simona.
Aktiv RK Novoteks
Vsako leto v počastitev dneva krvodajalcev pripravlja krajevna organizacija Rdečega križii Bršljin proslavo, na kateri na slovesen način prejmejo priznanja krvodajalci, ki so v času od junija prejšnjega leta pa do junija tekočega leta darovali svojo kri 5, H). 15 in 20-krat.
Na dan, ko praznujemo krvodajalci svoj praznik, smo letos na centralni proslavi na Frati v okviru občinskega odbora podeljevali priznanja krvodajalcem, ki so doslej 25 oziroma 50-krat darovali kri. Vsa druga priznanja pa pode-lujejo na proslavah, katere organizirajo krajevne organizacije Rdečega križa.
Tako je letos KO RK organizirala proslavo v petek. 24. septembra, v osnovni šoli XII. SNOUB v Bršljinu. Svečano razpoloženje je bilo doseženo z nastopom pevskega zbora podmladka RK OS Bršljin. Slavnostni govornik je bil Danilo Kovačič, predsednik predsedstva občinskega odbora RK. V svojem govoru je orisal pomen aktivnosti mednarodne organizacije RK v miru in vojni. Govoril je o vlogi Rdečega križa, ki v svojih humanitarnih aktivnostih združuje milijone ljudi vsega sveta. Poudaril je, da se na področju mednarodne kakor tudi v široko razvejeni aktivnosti RK doma angažira na milijone ljudi. ki so zavestno pripravljeni pomagati ljudem, ki so pomoči potrebni. Ena izmed oblik solidarnosti z ljudmi, ki so v nesreči, je tudi prostovoljno krvodajalstvo. Na tem področju. kjer je solidarnost izražena v najhumanejši obliki, saj darujemo del sebe. smo naredili več kot kdorkoli, saj smo po številu ljudi in zbrani krvi v samem svetovnem vrhu. To se pa vidi tudi v vsakodnevni praksi, saj skrbimo za to. da našim bolnišnicam, ki iz leta v leto potrebujejo vse več krvi.
nikoli ne zmanjka tega nenadomestljivega zdravila. Na koncu svojega govora se je zahvalil krvodajalcem za darovano kri. odlikovancem pa čestital za odličja, ki so jih prejeli.
Po slovesnosti je Pavla Avba r. predsednica krajevnega odbora RK Bršljin, podeljevala odličja. Našim odlikovancem. ki jih je letos bilo kar 57. pa jih je podeljevala skupno s predsednikom aktiva RK Novoteks Bojanom Cehom.
Odličja s priznanjem so prejeli:
za petkrat darovano kri:
Bedek Ana. Črnič Ivanka. Drkušič Ljubica. Matoh Vera. Miklič Marija. Mirtič Edita. Poglajen Avgust,. Primc Stane. Rozman Janez. Štravs Jožica. Terzin Miroslava in Zamida Angelca.
za desetkrat darovano kri:
Čeh Slavka. Dujmovič Damir. Dvornik Marija. Golobič Marija. Gazvoda Rudi. Glinšek Jožica. Jurak Stane. Kaferle Marija. Medic Alojz. Nedeljko Draga. Planin Milena. Primc Anton. Resnik Marija^. Samec Alojz. Stopar Vojan. Štamfelj Franc in Vidmar Martina.
za petnajstkrat darovano kri:
Erlah Jože. Ferbežar Jože. Kotnik Zdenka. Mlakar Jožica. Merdanovič Mirsad. Miklič Stane. Pavlin Franc. Pavlič Marija. Radovanovič Milan. Radež Martin. Škedelj Marija. Vidrih Majda. Vaupotič Drago in Vovk Jožica.
za dvajsetkrat darovano kri:
Anžlovar Stanko. Damjanovič Justi. Florjančič Jožica. Jakše Ivan. Jerič Ivanka. Mi-tag Jože. Močnik Milan. Novak Drago, Redek Rudi. Roz-
(Nadaljevanje na 17. str.)
LETOŠNJI DOBITNIKI NAJVIŠJEGA PRIZNANJA DO NOVOTEKS
Ob 35-letnici 1)0 NOVOTKKS s« naslednji člani delovnega kolektiva prejeli najvišje priznanje— PLAKKTO 1)0 NOVOTKKS:
VLADIMIR MARČ IČ LUDVIK CiRIVKC'
ANI ON fiRK(iORČIČ MI.IO KURPKS I RAN.IO ŠVKNT BOCiOMIR MIIIKLIČ STANKO JKLKNČIČ VLADIMIR DULAR ANICA KOC JAN DANILO KOVAČIČ SLAVKO POLAK
IVAN ŠPRINGLR JANLZ ZUPANČIČ
Vsi odlikovanci so dolgoletni sodelavci naše delovne organizacije. Osnovne organizacije sindikata so predlagale za odlikovanje še posebej zaslužne sodelavce, ki so se ves čas svojega dela temeljito angažirali za razvoj in napredek naše delovne organizacije.
Slike nazorno povedo, mi vsi jih poznamo, to so tovariši in tovarišice, ki so si pridobile zaupanje in ugled v svojih sredinah.
Vsem odlikovancem se zahvaljujemo za ves trud, saj so v času uveljavljanja naše delovne organizacije požrtvovalno delali, s tem pa so vsak po svoje prispevali k ugledu delovne organizacije NOVOTKKS.
GASILSKI „NA POMOČ”
Visok obisk v Novoteksu
V petek, 24. septembra, smo gasilci Industrijskega gasilskega društva Novoteks sprejeli na delovni obisk predsedstvo Gasilske zveze Jugoslavije in predsednike gasilskih zvez republik in avtonomnih pokrajin ter člane raznih odborov in teles gasilskih
zvez.
Na žalost ni bilo dovolj časa za oglede in razgovore, zaustavili so se le za kratek čas, ker se jim je mudilo na proslavo jugoslovanskega gasilstva v Ribnico.
Pred društvenimi prostori IGD so goste čakali in sprejeli predstavniki društva, CZ in predstavnika občinske gasilske zveze Novo mesto.
Predsednik IGD Novoteks je goste pozdravil v imenu gasilcev delovne organizacije, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vseh zaposlenih. Izrazil je zadovoljstvo in ponos, da so na svoji poti izmed vseh gasilskih društev na področju občinske gasilske zveze Novo mesto izbrali prav nas. Ta pozornost je za nas čast, ki nas obvezuje za še aktivnejše strokovno delo na področju akcijske usposobljenosti gasilskih desetin ter preventivne dejavnosti delavcev v delovni organizaciji in občanov v krajevnih skupnostih.
Po uvodnem nagovoru je predsednik povabil predstavnike gasilskih zvez na ogled prostorov IGD Novoteks. Po ogledu so se gostje zelo pohvalno izrazili o funkcionalni ureditvi prostorov in kar niso mogli verjeti, da smo v začasnih prostorih, ki smo jih preuredili iz garaž. Posebno so bili impresionirani nad domiselno urejeno razstavno vitrino, ki nam služi za usposabljanje kadrov IGD. CZ in
(Nadaljevanje s 15. str.)
man Jože, Šmalc Ivanka, Šta-ndekar Anica, Zupančič Magda in Žitnik Milena.
Po podelitvi in končani slovesnosti je predsednik aktiva RK delovne organizacije Novoteks še enkrat čestital vsem, ki so prejeli priznanja, in jih povabil na skromno pogostitev.
Tudi mi se pridružujemo hvaležnosti delovnih ljudi, katerim je vaša kri pomagala pri okrevanju ali jim celo rešila življenje. Čestitamo vsem odlikovancem, ki so prejeli zaslužena priznanja.
Uredništvo glasila
društva Mladi gasilec. Ta vitrina je namreč v odprtini garažnih vrat z vratci navzven in navznoter. Tako lahko za predavanja manjšim skupinam uporabljamo predavalnico in odpremo notranja vrata, kadar pa je skupina večja, odpremo zunanja vrata vitrine in imamo pouk na prostem.
Po ogledu prostorov IGD je predsednik goste povabil v sejno sobo. kjer jih je pozdravil glavni direktor tekstilne tovarne Novoteks Slavko Pavlin.
Predsednik Gasilske zveze Slovenije, prof. Branko Božič, se je zahvalil za sprejem ter predstavil prisotne člane predsedstva GŽJ, GZ republik in pokrajin. Dejal je, da je prisotne povabil na ogled in
razgovor v našo delovno organizacijo, čeprav je časa izredno malo, vseeno pa je želel, da se prisotni seznanijo z delovanjem, težavami in uspehi Industrijskega gasilskega društva Novoteks ter da sami vidijo in ocenijo delo. Ta obisk nazorno kaže izredno delovno društvo in potrjuje izkušnje, te pa so, da se da neverjetno dosti narediti, če člani organizacije delajo s srcem in če imajo poleg tega še vso podporo vodstev tozdov in delovne organizacije pa samoupravnih organov.
Zatem je glavni direktor Slavko Pavlin predstavil našo delovno organizacijo ter napore, ki smo jih vložili v današnji gospodarski situaciji za čim boljše uspehe pri uresničevanju naših in skupnih interesov družbe. Na koncu se je prisotnim zahvalil za obisk.
O organiziranosti in delovanju našega gasilskega društva je govoril predsednik IGD Novoteks. Med drugim je dejal, da IGD Novoteks uživa velik ugled med delavstvom
Predsednik IGD Novoteks izroča v imenu DS DO plaketo Novoteksa predsedniku Gasilske zveze Jugoslavije
ter da imamo vso potrebno podporo vodilnih in vodstvenih delavcev ter samoupravnih organov tozdov in DO. Z roko v roki delamo z varstvenim oddelkom ter štabom CZ. V nadaljevanju je govoril o povezovanju našega društva s sosednjimi gasilskimi društvi in občinsko gasilsko zvezo, posebej pa je omenil sodelovanje z gasilci garnizije v Novem mestu, ki se s svojo najsodobnejšo gasilsko opremo občasno udeležujejo gasilskih vaj, ki jih organizira IGD Novoteks. Prav tako je predstavil delo društva Mladi gasilec na osnovni šoli v Bršljinu, ki so ga z našo materialno in strokovno pomočjo ustanovili pred enim letom. To društvo izredno dobro dela, mi mu zagotavljamo strokovni kader za organizacijsko delo. teoretični pouk in praktične vaje z ustreznim gasilskim orodjem. Nato je govoril o preventivni vzgoji zaposlenih delavcev, ki se seznanjajo s postopki za preprečevanje požarov in načini uporabljanja bodisi primitivnih sredstev za gašenje ali ročnih gasilnih aparatov. Govoril je tudi o delovanju IGD Novoteks na področju krajevne skupnosti Bršljin ter o seznanjanju operativnih enot sosednih gasilskih društev (vključno z gasilci JLA) z vsemi napravami za gašenje, požarnimi potmi v oddelkih in vsem. kar bi služilo za hitro uspešno interveniranje v primeru večjega požara.
Ker ni bilo časa za ogled prostorov in naprav, je tovariš predsednik omenil še postavitev ustrezno zavarovanih kabin v proizvodnih oddelkih za kadilce in akcijo, ki smo jo pred kratkim uspešno dokončali, ko smo preprečili kuhanje kave na kuhalnikih v pisarnah, garderobah in drugih neustreznih prostorih.
Zatem je prisotne pozdravil tajnik občinske gasilske zveze Novo mesto Franz Josip ter v svojem strnjenem govoru predstavil organiziranost in delovanje občinske gasilske zvejze.
Čas nas je preganjal, zato se je predsednik IGD Novoteks, Danilo Kovačič, še enkrat toplo zahvalil za obisk in predsedniku predsedstva Gasilske zveze Jugoslavije izročil v imenu delavskega sveta delovne organizacije Novoteks plaketo Novoteksa kot najvišje priznanje delovne or-
(Nadaljevanje na 18. str.)
(Nadaljevanje s 17. str.)
ganizacije v spomin na delovno srečanje in priznanje za humano družbeno koristno delo, za usposabljanje ljudi na področju požarne preventive in za akcijsko usposobljenost pri hitrem in uspešnem interveniranju.
Predsednik Gasilske zveze Jugoslavije Hamed Halifi seje zahvalil za prisrčen sprejem. Dejal je, da je zadovoljstvo obiskati tako delovno gasilsko društvo, ki lahko služi drugim za zgled. Obžaloval je, da jim čas ne dovoljuje, da bi se še podrobneje pogovorili o na-
šem delu, ogledali delovne prostore in naprave za gašenje ter delovni proces.
Posebno se je zahvalil glavnemu direktorju in prisotnim članom IGD Novoteks za prisrčen sprejem in predstavitev delovne organizacije, samoupravnim organom za plaketo Novoteksa ter gasilcem Novoteksa za uspešno in vzorno delovanje na področju organiziranosti, delovanja ter sodelovanja v boju za preprečevanje možnosti nastankov požara. Vsem delavcem Novoteksa pa je zaželel veliko delovnih uspehov.
IGD Novoteks
Akcija NNNP82
Kot že več let doslej se bo tudi letos izvedla zaključna akcija NNNP 82.
Osnovni povdarek akcije je na protipožarni zaščiti, prometni varnosti in na področju družbene samozaščite akcija neposredno prispeva k nadaljnji krepitvi krepitvi in razvoju enotnega sistema SLO in DS.
Zii kij učna akcija NNNP 82 je samo preverjanje in analiza našega dela na področju usposabljanja delovnih ljudi za izvajanje nalog, ki nam jih narekuje sistem SLO in DS. Zato je potrebno pregledati tudi naše dosedanje delo.
V naši delovni organizaciji smo veliko pozornost posvetili usposabljanju delovnih ljudi, posebno pa pripadnikov enot civilne zaščite, kajti le dobro usposobljen delovni človek, pripadnik enot CZ, bo lahko izvajal naloge, ki jih pred njega postavlja naš koncept SLO in DS.
Rezultati dela so vidni tudi iz dosežkov na tekmovanjih, ki so se jih udeležile naše enote.
Enota prve medicinske pomoči je osvojila 6. mesto na občinskem tekmovanju, gasil-
ska ženska enota L mesto na tekmovanju v Čmomlju,gasilska ženska enota 5. mesto na tekmovanju v Ribnici.
Za doseganje takih rezultatov je bilo potrebnih mnogo vaj pa truda pripadnikov teh enot in strokovnih delavcev, ki delajo na področju usposabljanja enot civilne zaščite. Zato bo akcija NNNP 82 resnično le preverjanje našega dela. Pokazala bo na morebitne pomanjkljivosti, ki v delu niso bile prisotne, kajti to je skupna akcija vseh subjektov, ki so vključeni v sistem SLO in DS.
Akcijo NNNP 82 moramo jemati tudi v luči politične mobilizacije, osveščanja in aktiviranja vseh subjektivnih sil za uresničevanje konkretnih nalog in aktivnosti s področja zagotovitve večje varnosti vseh udeležencev v prometu in spodbuditve večje budnosti in previdnosti pri požarni varnosti v DO.
Aktivnosti, ki sta jih sprejela komite za SLO in DS in štab CZ, potekajo v septembru, oktobru, zaključek bo novembra. Izvajali bomo aktivnosti, s katerim bomo seznanili vse
zaposlene s praktično uporabo ročnih gasilskih aparatov in drugih pripomočkov za gašenje začetnih požarov, ki so na razpolago na delovnem mestu, ocenili bomo varovanje družbenega premoženja, prometno var-
nost, izvedli interno zaključno vajo v podjetju in prikazali reševanje iz višjih objektov.
Ob zaključku akcije pa bo ena izmed enot CZ sodelovala na vaji, ki jo novembra pripravlja občinski štab za CZ Novo mesto. DARKO KASTELIC
Prvo slovensko
poveljevanje
Ignacij Merhar, rojen leta 1856 v Prigorici, občina Ribnice, je bil organizator slovenskega gasilstva, začetnik slovenskega poveljevalnega jezika v gasilstvu.
Prvi, ki je v gasilstvu prelomil z nemškim poveljevanjem, je bil na Slovenskem Ignacij
v gasilstvu
Merhar. Leta 1879 je komaj 23-leten ustanovil v Dolenji vasi pri Ribnici gasilsko društvo in takoj uvedel slovensko gasilsko poveljevanje. Sestavil je slovenska povelja namesto nemških, ki so bila tedaj obvezna za vsa društva. Leta 1880 je nastopil
SLOVENEC, 24. september 1944
V nedeljo, 17. sept. 1944, je umrl v Prigorici Ignacij Merhar, bivši gostilničar in posestnik, v visoki starosti 88 let. Pokojnik je bil markantna osebnost v Ribniški dolini, dobro znan po vsej domovini in sosednji Hrvatski. Njegova gostilna je daleč naokrog slovela po dobri postrežbi, dostojnosti in poštenosti. 35 let je bil pokojni Ignacij Merhar župan občine Dolenja vas. Zaradi lepe postave so ga imenovali „lepi Nace”. Merhar je nastopal tudi v političnih borbah pri raznih deželnih volitvah, čeprav mandata ni dosegel. Ostane pa zapisan v zgodovini slovenskega gasilstva na najodličnejšem mestu. Saj je bil nad pol stoletja prvi in najvztrajnejši njegov organizator in vedno na najpomembnejših vodstvenih položajih. Merhar je dal slovenskim gasilcem lep gasilski pozdrav: NA
POMOČ!	STANKO VAUPOTIČ
\__________________________________________S
v Ljubljani na veliki gasilski svečanosti, kjer je svojim poveljeval slovensko teer s tem vzbudil veliko narodno navdušenje med Ljubljančani. Da bi omogočil kar največjo razširjenost slovenskega poveljevanja, ki se je počasi, toda vztrajno širilo, je leta 1986 izdal prvi slovenski vadnik, kjer v uvodu zakliče: „Nemškega poveljevanja ne potrebujemo! Lepše se da poveljevati v našem domačem jeziku! Čemu bi se mučili slovenski gasilci z nerazumljivo nemščino, čemu bi slovensko poučevali, nemško pa ukazali storiti, ko nam tega ni treba!”
V vadniku je Merhar sestavil in razložil vsa slovenska povelja, službeni in poslovni red, vzorec za razne knjige.
prošnje in vloge. Sestavil je redovne vaje in vaje z gasilskim orodjem in priobčil požarni red. Vadnik je imel velik pomen za nadaljnji razvoj slovenskega gasilstva, ker je bil to prvi priročnik, s katerim je bil prebit led ne le v strokovnem, ampak tudi v narodnostnem oziru. Nemci in njim privrženci gasilci so do slovenskega poveljevanja zavzeli zelo strogo stališče. V prepuščanju poziciji so bili silno trmoglavi in nepopustljivi.
Slovensko poveljevanje se je uveljavilo največkrat šele z izstopom vseh Nemcev in nemškutarjev iz društva, kar je povzročilo zlasti v začetku finančne krize posameznih gasilskih društev, ker niso dobila
nikake podpore od oblasti. Vendar pa te težave niso bile najhujše, saj so si društva kmalu opomogla s pomočjo gospodarsko močnih Slovencev. Težka borba, ki so jo bili napredni in slovenski ideji predani gasilci, ni bila zaman. Nemci so morali radi ali neradi gledati svojo nemoč in bližajoči se poraz.
Ko je bila dve leti po Levstikovi smrti (leta 1889) v Velikih Laščah mogočna manifestacija slovenstva ob odkritju Levstikovega spomenika, je tja prikorakal s svojo četo dolenjevaških gasilcev tudi Merhar v času hudega nemškega pritiska črpal prav v Levstikovem geslu, ki je veljalo za \se poštene in zavedne Slovence.
„Trd bodi, neizprosen, mož jeklen,
kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu ...!"
Na mogočni paradi v Ljubljani leta 1880 je četi dolenjevaških gasilcev poveljeval Ignacij Merhar. Toda prvič v zgodovini se je zgodilo, da je kak Slovenec po Ljubljanskih ulicah poveljeval slovensko, ne nemško. Policisti so pristopili k Merharju, mu vzeli sabljo, njega pa zaprli. Vendar so ga morali na pritisk občinstva, zlasti gasilcev, že po nekaj urah izpustiti. Pri izhodu so ga obsuli gasilci, pristopilo pa je tudi nekaj izobražencev, celo pesnikov in pisateljev, ki so mu čestitali: „Vi ste v enem popoldnevu za slovenstvo napravili več kot mi v 50 letih.”
TouJA otTA- "bJ-UJ-A čarKAOo - o&a£V.a
'Po.eDtjji //V -Z42>A/J'/ ZFjL 57?) /S/T) //6T 2)4
Je TB!
Ol/BA TAH
j Unexj Si (>v t//sV/.
Naredimo si jesensko bluzo ali obleko iz Novoteksove tkanine
Za bluzo potrebujemo 1,20 m blaga širine 150 cm, za obleko pa 2,40 m. Kroj je zelo enostaven, primeren je za več velikosti, od 36 do 40, če želite večji, ga sami povečajte z enakomernim dodajanjem. Šivi naj bodo široki 1 cm. Za šivanje potrebujete jersy šivanke, ki jih prodajajo v naših trgovinah, ter teksturirani (raztegljiv) sukanec, da šivi ne bi popokali. Če pa tega sukanca nimate na razpolago, šive pri šivanju nategnite (samo rahlo) toliko, kolikor je raztegljiv jersy.
Izložba v hotelu Metropol
Vsak, ki gre mimo hotela Metropol na avtobusno postajo ali pošto, lahko opazi lično urejen prostor z Novoteksovimi izdelki v avli hotela.
Ta mali prostor urejujemo že dve leti.. Prikazujemo konfekcijske 'izdelke, ki tisti čas prihajajo iz redne proizvodnje v trgovine. Res je, da se nam je nekajkrat zgodilo, da smo poleg redne proizvodnje
DOPIS UJ TE Jjj
« GLASILO^ $ N O V O T E K S |||
prikazali še kaj, kar pa se v trgovinah ni dobilo. To so bile poletne bermuda, po katerih je bilo veliko povpraševanje. Bile so iz dodatne kolekcije kot vzorec, namenjene za izdelavo, toda zaradi prezasedenih kapacitet v proizvodnji jih nismo naredili, tako da smo resnično samo „hecali” ljudi oz. potrošnike. Za to neljubo zmoto se urejevalci prostora opravičujemo. V bodoče bomo razstavljali samo tisto, kar se bo v naših trgovinah resnično dobilo.
Trenutno prikazujemo del baby programa v hlačkah in bundicah (s smučarskim motivom na eni strani ter folklornim motivom na drugi strani) ter enobarvne zimske pajace.
(Nadaljevanje na 20. str.)
(Nadaljevanje z 19. str.)
Teen program za mlade je tokrat predstavljen s plastificiranim jopičem in hlačami v več barvah ter
modnimi termo hlačami (toplotnimi), ki so podložene in so to jesen in zimo zelo modne.
Omenili smo že, da ta prostor urejujemo sami,
prav tako kot vse prostore na raznih modnih sejmih. S tem močno zmanjšujemo ekonomsko - propagandne stroške. Ta prostor je iz ekonomsk - propagandne-
ga vidika tudi zato pomemben, ker gredo mimo njega ljudje iz raznih krajev Jugoslavije, ne samo Novo-meščani, kar za nas pomeni nevsiljivo reklamo.
IZ MALIH RASTEJO VELIKI - IZ MALIH RASTEJO VELIKI - IZ MALIH RASTEJO VELIKI
Letovanje naših malčkov na Debelem rtiču
V času od 28. avgusta do 10. septembra so malčki Novotek-sovega otroškega vrtca letovali na Debelem rtiču. Že nekaj dni pred odhodom so se otroci pogovarjali o morju. Pripovedovali so, kaj so njihove mamice že pripravile. Veselje je bilo nepopisno. Steli smo dneve, kolikokrat gremo še spat.
Prišel je težko pričakovani
dan odhoda. Zbirališče je bilo na avtobusni postaji. Otroci so prihajali nasmejanih obrazov, polni pričakovanj. Našim malčkom so se pridružili še otroci drugih vrtcev iz Novega mesta in Črnomlja. Pred no smo se odpeljali, so otroci veselo pozdravljali, bili so navdušeni, posebno tisti, ki so šli prvič na morje.
TILKA BOŽIČ
(Nadaljevanje sestavkov iz počitniške kolonije otrok DO Novoteks
TABORJENJE
V soboto, 14. avgusta 1982, smo se odpravili na taborjenje na Valeto. Ko smo prispeli, smo se razvrstili po šotorih. Z nami na taborjenje so se odpravili štirje vzgojitelji, ekonom in kuharica, ki smo jo klicali mama. Tuakj je bilo vstajanje ob 7. uri, nato zajtrk, prosti čas, kosilo, odhod na plažo, večerja in ob 21. uri spanje. Nekega dne smo se albatrosi in gusarji odpravili v Portorož, tam smo imeli izhod do 22. ure. Odšli smo si ogledat Portorož, nato smo se zbrali na terasi, kjer je bil ples. Po vrnitvi v tabor so nam učitelji obljubili še en izhod, zato ker smo bili pridni. Imeli smo tudi družabni večer. Pekli smo hrenovke in klobase. Pripravili smo tudi kratek kulturni program. Večer seje končal ob 22. uri. V petek smo se opd-ravili na Valeto. Tam smo imeli plačano coca-colo, pričakovali smo ples, vendar je igral le en človek na harmoniko.
Vrnili smo se v tabor, ker ni bilo nikomur všeč v motelu. Plaža je bila lepa, bili so tudi ježki, a vsi vemo, da ni morja brez ježkov. Dva dni smo se kopali na plaži, kjer je bilo veliko morske trave, nato pa smo odšli k pomolu, kjer je bila plaža kamnita. Naše taborjenje se bliža h koncu, vsi pa si želimo, da bi se drugo leto ponovno srečali.
ZORICA
PIRAN, NAJLEPŠE
SLOVENSKO
MESTO
V soboto smo gusarji in albatrosi odšli na daljši sprehod v Piran. Piran je, kot veste, staro primorsko mesto. Zeloje zanimiv. Spoznaš veliko zgodovine v njem. S prijateljicami smo odšle na piranski zvonik, od tam se vidi ves Piran. Same
NAS TABOR
DURA, DURA, DURA DE NA VALETI LUŠTNO JE DURA, DURA. DURA BE NA VALETI TABOR JE DURA, DURA. DURA FE VANDA PETO Sl ZLOMILA JE DURA. DURA, DURA GE JELKA ŽIVČNA JE NA VSE DURA. DURA, DURA ŽE SLA V C KOT KLOVN ZOPET JE DURA. DURA. DURA ME MIHA VELIK ŠMINKER JE DURA, DURA, DURA JE NAŠA MAMA RADA JE DURA, DURA, DURA BE NA VALETI TABOR JE
DAMJANA, TINA, MARIJA, PRIMOŽ
strehe, ki se prelivajo v večernem soncu. Kmalu zatem smo odšle na obzidje gradu. Videle smo peneče valove, ki so se razbijali ob skalah. Tudi Trst smo videle. Ko smo se naveličale, smo odšle na krajši sprehod po piranskih ulicah. Te ulice so ozke, da dvestokil-ski človek še mimo ne bi mogel, ko pa smo prišle na Ta-
rtinijev trg, smo občudovale kip glasbenika. Pa tudi trgovine smo obiskale. Moram reči, da so ljudje v Piranu pri-jazni. Kaj pa pristanišče? Da, tudi to smo si ogledale. Občudovale smo barke in jahte ter manjše ladje. Ustavile smo se na pomolu in namakale noge v morje.
MARIJA LUZAR
PIKADO
15. avgusta 1982 je bilo tekmovanje v pikadu. Udeležba je bila velika. Igra je potekala v dveh delih. Seštevek točk je pokazal, kdo je spreten v tej disciplini in kdo ne. Nekateri šobili zelo spretni, bili pa so tudi taki, ki so od 5 zadetkov imeli samo enega ali nobenega.
PORTOROŠKA NOC
Noč je tiha in temna. Sliši se le glas čričkov, ki igrajo kot na violino. Iz tihe noči pa je prišel hrup raket. Bile so oblečene v razne barve: modro, belo, rdečo, vijoličasto, rumeno in še bi lahko naštevala. Najbolj pa mi je bila všeč raketa, ki se je odbila od modrine morja. Bobnelo je, hrumelo je, jaz pa sem legla in se podala v trdni spanec.
NATAŠA
NA VALETI
Na Valeti je lepo. Moja na jboljša prijateljica je Saša. Urana je dobra. Imamo se lepo. Pot na plažo je dolga. Na plaži je lepo. Ko pridemo na plažo, gremo takoj v vodo. Ko pridem iz vode, počakam, da se posušim, in grem na sladoled. Ob pol šestih gremo v tabor, kjer večerjamo. Po večerji je zbor in nato spanje.
MOJCA HVALA
MAZANJE Z ZOBNO PASTO
Ne vem, kdaj seje začelo, in tudi ne, zakaj. Mazanje z zobno pasto. Prva žrtev sem bila jaz. Naj vam opišem, kako je bilo.
Zjutraj, ko sem se zbudila, sem mislila, da me bo kap. Bila sem kot klovn v cirkusu. Vse meje peklo in
srbelo. Tako sem smrdela, da bi se najraje v zemljo vdrla.
Ne vem točno, kdo meje namazal, vendar... Izdala ga ne bom, ker smo vsi prijatelji.
Udeleženka kolonije
prispeli do Bernardina, smo zavili nazaj. Tovarišica Vanda in Jelka sta nam plačali pijačo. Bili so veliki valovi, tako da je barko premetavalo po morju.
Prispeli smo nazaj na plažo. Drugih ni bilo več, kajti odšli so v Portorož. Ko smo izstopili, smo se poslovili od krmarja. Barka je odplula nazaj v Piran.
TOMAŽ
Piran. Po nekaj kilometrih hoje smo prišli v Piran. Najprej smo se zmenili, kdaj moramo biti na tistem kraju, nato ga smo se razpršili po mestu. Ze takoj na prvi pogled mi je bil Piran všeč. Ozke ulice so bile kakor labirint, ne moreš in ne moreš iz njega. Hiše.Jd so stale druga ob drugi, so se vzpenjale visoko, visoko proti nebu. Pot, ki je vodila proti
Z BARKO NA POTEP
Ob enih smo odšli na plažo. Tam smo se kopali do treh, Potem je prišla barka in vsi smo odšli na potep. Pomahali smo drugim, ki so ostali na plaži. Peljali smo se proti Piranu in Bernardinu. Ko smo
ŽIVLJENJE V NAŠEM TABORU
V	TABORU ŽIVIMO.
V	ŠOTORIH SPIMO.
PR A V LUŠTNO SE IMAMO.
SAJ VSI SE ŽE POZNAMO.
RAZDELILNI SMO V SKUPINE. IMAMO VODJE E/NE. NA.IBOL/Šl JE PA TA.
KI NAS STAREJŠE IMA.
NAŠA MAMA. TA PA TA.
SKUHATI RES DOBRO ZNA.
KDOR LAČEN PA JE ŠE.
URE PO REPETE.
ANDREJA
ŠIROKA KRILA RAZPRTA.
LET! PROTI NEBU.
VISOKO. VISOKO.
SINJE MORJE.
KOT NEBO MIRNO.
GA SPREMUA NA TO POT.
KRILA SO TEŽKA.
POLNA NEMIRNEGA SVETA.
KI Sl ŽELI POLETETI Z NJIM.
PTICA LETI. BEŽI.
NE RAZUME SVETA.
KI JE POLN LAŽI
BEŽI. HITI.
IŠČE SVET. KI GA NI.
Neznana udeleženka kolonije
JU POZNATE?
JU POZNATE. TADVA LUMPA. KI POTEPATA SE OKROG?
EDEN DOLG JE KOT MARELA. DRUG! SUH KOT ČEBELA.
ZMERAJ ZBUJATA SE POZNO.
RADA SAMA STA OKROG.
NIČ RADA NE GOVORITA.
SAJ STA LENA KOT OTROK.
ZMERAJ ZGINEČA KOT KAIRA. NIČ NE VPRAŠATA. ČE SMETA VEN V PORTOROŽ.
ZDAJ POSEDATA POD MURVO.
ZDAJ PA ZDAJ POGLEDATA NAVZGOR.
SAJ POZNATE TA LETA.
KO JE ČISTO VSAK MAL NOR.
Udeleženka tabora
IZLET V PIRAN
Nekega dne, ko je bilo slabo vreme, smo se odpravili peš v
cerkvenem obzidju, je bila ozka in kamnita. Sicer pa je v Piranu lepo. Izza cerkvenega obzidja smo gledale peneče se valove, ki so se poigravali med seboj. Na drugi strani obzidja smo videli raznobarvne strehe, ki se držijo tesno skupaj. Znamenitost Pirana pa je cerkveni zvonik. Na vrhu zvonika je angel, ki kaže. ali je lepo ali slabo vreme. Nad Piranom je obzidje gradu. Z obzidja se vidi cel Piran in tudi Trst. Na nasprotni strani pa je Fijesa. V Piranu je tudi trg. kjer prodajajo razne spominčke. Ura je minila in morale smo na zborno mesto. Piran mi bo ostal vedno v spominu.
DAMJANA ČAVLOVIČ
(Nadaljevanje na 22. str.)
(Nadaljevanje z 21. sir.)
NA VALETI
Na Valeti se imamo zelo lepo. Imamo dobro kuharico, kličemo jo mama. Tudi tovariši so prijazni. Posebno Vanda, ki skrbi, da smo vsi zdravi. Tu imam tudi prijateljico
Mojco, spoznala sem jo na taborjenju. Spimo v šotorih. Pri meni spi tudi Mojca. Tuje vse v redu, zelo lepo je, edino fantje nam nagajajo. Morje je toplo, a je precej oddaljeno od tabora. Lepi dnevi taborjenja so se hitro iztekli, moja želja je, da se taka taborjenja ponovijo.
SAŠKA ZUPANČIČ
Tema. (losi snop svetlobe prodira skozi poletno noč. Nočno tišino kalijo omamni zvoki čričkov in šepetanje mladega srca. Morje buči. Kot biseri se le skeč e plankton. Nebo je posejano z jasnimi zvezdami. Hladen piš vetra se igra z goslimi dolgimi lasmi, polnimi mehkobe in nežnosti. Oči so uprte v daljavo. Z veli-
kim pričakovanjem strme v nebo. Okrogel mesec pase svojo veliko čredo svetlih lučk. Hipoma se ena od njih utrne. Plašno se spogledata in nežen poljub prekine serenado sreče.
Udeleženka tabora
Zbral: MIHA LEGAN fotografije:
SLAVKO DRAV1NEC
MLADI POROČAJO - MLADI POROČAJO- MLADI POROČAJO - MLADI POROČAJO
Delo mladih ob 35. obletnici Novoteksa
V septembru smo praznovali 35. obletnico Novoteksa. V la namen je bilo veliko priprav, v katerih je sodelovala med drugim tudi mladina iz tozda Tkanina.
Novoteks je začel s svojim delom pred 35 leti. Razumeti moramo, da je bilo takrat težko začeti graditi in ustanavljati nekaj tako velikega, pomembnega in vrednega. Pa vendar jim je s skupnimi močmi uspelo. Sedaj bi bilo lepo, da se tudi mi spomnimo na ljudi. ki so vložili toliko truda, neprespanih noči in pretočili toliko potu ob močnem ropotu strojev.
Spomnili smo se nanje s kratko proslavo, ki se je zd-
ružila s praznikom vseh Novoteksovih delavcev.
V počastitev 35-letnice Novoteksa je bilo v DO več udarniških akcij, katerih so se udeležili tudi mladi. Čistili in pospravljali smo okolico Novoteksa. Mladi smo pripravili tudi kres na jasi v Dolenjskih Toplicah, ki smo ga na proslavi proti večeru zakurili. Sodelovali smo tudi pri kulturnem programu z nekaj šaljivimi točkami.
Mladina je aktivna, pa vendar ne vsa. V našem tozdu je veliko mladih, aktivnih sicer malo. tisti pa, ki so, znajo to tudi pokazati.
JUSTINA KOZEL
NAŠE MIŠLJENJE O MLADINI V TOZDU TKANINA
V tem sestavku bi vam rada vsaj na kratko očrtala svoje mnenje o aktivnosti naše mladine v tozdu TKA-NINA in seveda obenem izrazila splošno mnenje o mladih.
Mladi! Beseda mlad veliko pomeni, vendar se vsak mladinec pomena te besede ne zaveda. Marsikateremu je že to dovolj, da je mladinec po letih, zato misli, da mu ni tega treba dokazovati še z dejanji. Ne, ni biti mladinec po letih! Mladinec je zelo lepo biti takrat, če se zavedaš, da si aktiven mladinec. Aktiven! Kako aktiven? Aktiven je lahko vsak, če le to hoče. Lahko je aktiven v KS, lahko v šoli, v službi ali v prostem času. Pomagati, se truditi, biti vzoren in ustrežljiv — marsikaj bi lahko naštevali, vendar zakaj? Mladina v tozdu Tkanina se tega ne zaveda. Seveda niso taki vsi.
Ali ne bi bilo lepo, če bi se vsak vsaj malo zavedal tega, da je ..MLADINEC”.
TATJANA TOMAŠEV
MDB Katja Rupena
10. septembra je v naši delovni organizaciji delala mladinska delovna brigada Katja Rupena. K temu, da so se brigadirji udeležili akcije, ki smo jo organizirali mladi iz Novoteksa. so pripomogli naši brigadirji, ki so bili v tej brigadi na zvezni mladinski delovni akciji v Čakovcu. Želeli so, da bi se ponovno srečali. Tako se
jim je želja izpolnila, ko še ne preteklo mesec dni. odkar so se razšli v Čakovcu. Delovne akcije se je udeležila večina brigadirjev, kar je potrdilo vezi, ki so se spletle med bivanjem na delovni akciji.
V Novoteksu so kopali jarek za cevovod, ki bo vodil odpadne vode v čistilne naprave, nekaj pa jih je urejalo
okolico tovarne, kosilo travo, pobiralo razmetan papir in druge odpadke. S svojim delom so pripomogli, da se je naša tovarna za 35-letni jubilej oblekla v pražnjo obleko.
Brigadirji so tistega dne s svojo navzočnostjo pregnali iz tovarniških hal monotonost, sa j so se po oknih obešali grozdi zvedavih in malce presenečenih delavcev, ko so zaslišali brigadirski pozdrav. Morda prvič?! Zato se jim je to zdelo nekoliko nenavadno.
Brigadirje smo po končanem delu pogostili z malico v naši menzi, nato pa smo jim v spomin na akcijo v Novoteksu razdelili značke in jubilejno glasilo delovne organizacije. Za spomin smo se še postavili pred fotoaparat in se poslovili z vabilom, da se vidimo naslednjega dne na proslavi v Dolenjskih Toplicah.
Brigadirji so se vabilu tudi tokrat odzvali, le da jih je bilo
sedaj nekoliko manj. Na proslavi so sodelovali z nekaj skeči iz brigadirskega življenj;!, pomagali pa so tudi pri postavitvi kresa.
Prav prijetno je bilo ta dva dneva v njihovi sredini. Takšna srečanja ostanejo še dolgo v spominu, saj se na njih razvijajo tiste vrline, ki so že marsikje in pri marsikomu zamrle. Te pa so: tovarištvo, enotnost, bratstvo, ljubezen...
Brigadirji so se razšli s pesmijo. ki ji pravijo brigadirska himna in ki pravi:
Opel st vara omladina novo vrjeme novo d jelo ... hej. haj. brigade, hej. haj. brigade ...
svoja zemlju srcem grade ... hej. haj. brigade, hej. haj, brigade ...
Z — D — R — A— V — O Zdravo, zdravo, zdravo
I RANČ BREZOVAR
POUČUJEMO TUJE JEZIKE PO DOPISNI METODI
• Če zaradi oddaljenosti od šolskih centrov ali pomanjkanja časa ne morete obiskovati predavanj, pridite!
1	Sami si boste določili čas, ritem in dolžino študija.
2	Stike s svojim profesorjem boste vzdrževali:
-	pismeno,
-	osebno (če želite),
-	po telefonu.
3	Profesor vam bo poslal navodila za učenje,
4	vi pa njemu naloge, ki jih bo popravljal in komentiral.
5	Po želji vam bo pismeno, osebno ali telefonsko razložil, česar ne boste razumeli.
6	Prejeli boste učbenik, priročnik za samostojno učenje in kaseto.
Cena 2.300.00 din Pokličite ali pišite na Dopisno delavsko univerzo Univerzum Ljubljana, Parmova 39
Telefon:	061 312—141
061 310—021	061 312—133
ZRVS - Nosilec podružbljanja splošne ljudske obrambe
Aprila leta 1942 )e poveljstvo slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet izdalo brošuro ..Kratek tečaj za partizanske poveljnike”. To je bil prvi priročnik za vzgojo partizanskega oficirskega kadra ki ga je v enotah tako primanjkovalo. Znanje in tehniko sta v začetku pač nad-omestovali volja in samozavest, kasneje pa sta se, skupaj z izkušnjami ter tehničnim in političnim znanjem, združili v teorijo o taktiki partizanskega vojskovanja, ki so si jo poznejši partizanski oficirski kadri že pridobivali na dobro organiziranih tečajih v partizanskih oficirskih šolah.
Po vojni je velik del partizanskega vodstvenega kadra ostal v rezervi, tem pa so se pridružili tudi tisti, ki so se za vojaške starešine usposobili že v redni vojski ali v šolah nove
V DRUŽBI VELIKANOV
Z rang lestvice velikosti slovenskih delovnih organizacij, ki jo je na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva objavil Gospodarski vestnik, lahko razberemo nekaj sprememb. Zlasti občutljiv je padec IMV, ki je z lanskega enajstega mesta po dohodku zdrknila na stopetdeseto, po številu zaposlenih in uporabljenih poslovnih sredstvih pa je še obdržala svojo visoko uvrstitev (9. oz. 11. mesto). Na vrh dolenjskih delovnih organizacij se je sedaj povzpela Krka. Zavzema dvanajsto mesto, prej pa je imela petnajstega. Z našega področja ji sledijo še: 23. Pionir iz Novega mesta (22.), 36 Djuro Salaj iz Krškega (60.), 48. SGP Grosuplje (39.), 50. Novoles iz Straže (45.), 123. Novoteks iz Novega mesta (113.), 124. Beti iz Metlike (146.), 144. Konfekcija Lisca iz Sevnice (105.), 155. Labod iz Novega mesta (147.), 172. Inles iz Ribnice (127.), 183. ZK GP — Gozdno gospodarstvo Kočevje, 190. Jutranjka iz Sevnice (190.), v listo dvestotih največjih pa se je letos prvič uvrstilo tudi Gozdno gospodarstvo Novo mesto, točno na dvestoto mesto.
Ob tridesetletnici ustanovitve Zveze rezervnih vojaških starešin
Jugoslavije. Da bi ta dragoceni strokovni kader ne ostal ob strani v razvoju organizacijske in tehnične vojaške znanosti, je bilo nujno najti način, s katerim bi jih še naprej usposabljali in jih seznanjali z napredkom. Tako je nastala leta 1952 Zveza rezervnih oficirjev in podoficirjev (ZROP) ali kasneje Zveza rezervnih vojaških starešin (ZRVS). Ta ima danes okoli 67.000 članov.
ZRVS se je z leti vse bolj vključevala v sistem splošne ljudske obrambe in drušbene samozaščite, že prej pa je uspešno delovala na področju strokovnega usposabljanja svojih članov. Prirejala je predavanja, demonstracije novejše tehnike in usposabljanje na njej. ZRVS je veliko storila tudi za vključevanje rednih vojaških enot v življenje kraja s tem, da je na prireditve in delovne akcije vabila njihove predstavnike, tako je s svojim specifičnim poznavanjem razmer in tradicij pripomogla, da je tudi naša redna vojska ostala res narodna vojska, kot je bila nekdaj partizanska.Zveza rezervnih vojaških starešin je
tudi pomemben člen v povezovanju tradicij NOB s sedanjo samoupravno družbo in predvsem mlajšim rodom. Zato se je aktivno povezovala z mladinskimi organizacijami, zlasti s taborniki, brigadirji in krajevnimi konferencami, ter sodelovala pri organizaciji pohodov, šredavanj in taktičnih vaj. S tem potrjuje, daje važen nosilec podrožbljanja splošne ljudske obrambe, saj njeni člani s svojim znanjem, ki so ga pridobili v oficirskih šolah in kasneje na dopolnilnih pripravah, delujejo na vseh področjih družbenega življenja in v delovnih organizacijah.
Ko letos Zveza rezervnih vojaških starešin praznuje svojo tridesetletnico, jo praznuje brez večjih fanfar in slovesnosti, vendar pa s poglobljeno analizo uspehov in temeljitimi pripravami za nadaljnje delo. V vse bolj zaostrenih mednarodnih političnih razmerah je njeno delo toliko bolj potrebno in tega se izkušeni starešine, pa tudi
mladi v njihovih vrstah,dobro zavedajo.
Tretja seja izobraževalne skupnosti Novo mesto
Tretje seje občinske izobraževalne skupnosti, kije bila 9. septembra 1982, sva se iz naše delovne organizacije udeležila dva delegata, in sicer iz tozdov Konfekcija I in Tkanina.
Na seji je bilo prisotnih iz Zbora uporabnikov 38 delegatov (od 64 ali 59 odst.) in i/ Zbora izvajalcev 24 delegatov (od 29, kar je 83 odstotna udeležba).
Obravnavali smo osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega	sporazuma o
temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1981 — 1985. ter predlog valorizacije programa občinske izobraževalne skupnosti za 4. tromesečje 1982 in o višini potrebne prispevne stopnje za 4. tromesečje 1982. Do te spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana OIS za obdobje 1981 —1985 je prišlo na pobudo IS skupščine občine Novo mesto. To pa izhaja iz spremenjenih pogojev za gospodarjenja v letu 1982 v celotnem združenem delu v občini, ker niso bile dosežene predvidene rasti družbenega
proizvoda s srednjeročnim planom. Zaradi tega je IS skupščina občine Novo mesto dal pobudo, da se prične postopek za spreminjanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov občine, sisov. organizacij združenega dela ter drugih skupnosti. To pobudo, tako smo bili obveščeni, so soglasno sprejeli vsi zbori občinske skupščine in vse skupščine sisov. ter samoupravni organi vseh nosilcev planiranja v občini.
Sprejeli smo sklep, da daje skupščina občinske izobraževalne skupnosti v javno razpravo vsem delovnim ljudem in občanom osnutek sprememb in dopolnitev temeljev plana OIS za obdobje 1981 — 1985. s katerim se predvideva:
1.	zmanjšanje investicij v letih 1983— 1985 v celoti, razen za sprejete obveznosti odplačevanja že najetih kreditov.
2.	črtanje predvidenih zneskov za pokrivanje dodatnih stroškov v zvezi z dokončanjem investicij v osnovnošolske prostore v letih 1983 — 1985, to se pravi za sredstva, ki so bila planirana za doko-
nčanje gradnje objektov 2. faze osnovnih šol Bršljin. Diska. Grm.vMirna peč. Otočec. Škocjan. Šmarjeta. Vavta vas in Žužemberk, za toliko se znižajo sredstva za dejavnosti osnovnih šol.
3.	vsi programi OIS. razen podaljšano bivanje, ostanejo do leta 1985 na nivoju doseženem v letu 1982. Tako na primer za celodnevno osnovno šolo od 55 oddelkov v letu 1981 predvideno ostane do leta 1985 le 56 oddelkov, podaljšano bivanje pa se poveča za 3 oddelke.
V zvezi z valorizacijo prispev ne stopnje za 4. tromesečje v letu 1982 ostrine ista prispevna stopnja kot je bila v 3. tromesečju, to je 6.62 odst. od BOD. Naj povem, da je dosedanja prispevna stopnja (tudi za prvih 6 mesecev ) bila 6.9 odst. od BOD.
Na koncu smo bili informirani, da seje 1. septembra 1982 začel pouk v vseh srednjih tehničnih šolah, kakor tudi v sre-dnji medicinski šoli in to v novo zgrajenem centru za usmerjeno izobraževanje, kije za Dolenjsko velika pridobitev.
Delegat
I
Drugo tekmovanje jugoslovanskih predilcev volne
Sindikat tekstilne industrije Jugoslavije je skupno z našim proizvajalcem tekstilnih strojev Kuršnik že nekaj let pokrovitelj tekmovanja predilcev Jugoslavije. Bombažna grupacija jugoslovanskih predilcev je svoje tekmovanje letos izvedla že šestič, medtem ko smo se predilci volne letos zbrali na tekmovanju drugič. Na prvem tekmovanju predic Jugoslavije, ki je bilo lani v Krateksu, je ekipa Taborske predilnice zasedla 1. mesto.
Glede na to, da SOZD MTT letos slavi 60-letnico svojega obstoja, sta pokrivtelja tekmovanja zaupala letošnjo izvedbo predilcem SOZD MTT. Tekmovanje je bilo izvedeno 10. in 11. septembra. Praktični del tekmovanja je bil v predilnici Merinka Maribor.
Za drugo tekmovanje predic je prijavilo svojo udeležbo 18 predilnic iz vse Jugoslavije, med njimi tudi ekipa Novotek-sa TO Predilnica Metlika, v kateri so bile tri delavke iz Metlike in ena delavka iz predilnice Novo mesto.

Število prijave kažejo na precejšen interes jugoslovanskih predilcev. da se na tem zboru spoznajo, primerjajo svoje predilsko znanje in izmenjajo izkušnje.
Tekmovanje se je pričelo v petek. 10. septembra, dopoldne. ko je udeležence v Melju pozdravil generalni direktor Slobodan Šujica. Sledil je ogled proizvodnih prostorov. Po kosilu in ogledu mariborskega gradu ter nekaterih drugih zanimivosti mesta se je ob 17. uri v mariborskem hotelu Slavija pričel teoretični del tekmovanja, v katerem so ekipe odgovarjale predvsem na vprašanja iz naše samoupravne ureditve in tehnologije. V soboto. 11. septembra, se je tekmovanje nadaljevalo v delovni organizaciji Merinka. kjer je udeležence pozdravil direktor Prekoršek in predsednica RS ZS Slovenije tov. Francka Herga.
Sledil je praktični del tekmovanja, na katerem je prišla do izrazji spretnost, hitrost
in kakovost dela predic. Po tekmovanju so se udeleženci odpravili na krajši izlet na Pohorje, kjer je bilo kosilo.
Na slavnostni večerji, ki je bila v hotelu Slavija, katere se naša ekipa zaradi piknika ob 35-letnici DO Novoteks ni udeležila, so bili razglašeni rezultati.
Prva in druga sta bili ekipi iz Maribora (Tabor in Merinka). tretja pa iz Bitolateksa. Naša ekipa je bila nekoliko slabše
pripravljena, saj imamo malo Krušik predilnih strojev, zato je ekipo težko izbrati. Vendar so imele tekmovalke veliko boljše rezultate kot lani. saj so izboljšale čas vezanja na 50 vreten (najboljša naša 8,5 minute, najboljša iz Maribora 6,40 minute).
Kljub 12. mestu smo marsikaj koristnega odnesli s tekmovanja, kar nam bo v pomoč pri vsakodnevnem delu.
JOŽI. MIKLIČ
		
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA IZOBRAŽEVALNI CENTER LJUBLJANA, PARMOVA 39
objavlja vpis v:
-	osnovno šolo za odrasle in začetni tečaj branja in pisanja (brezplačno);
-	I. letnik usmerjenega izobraževanja — v usmeritvi kovinsko predelovalne industrije za smeri:
-	obdelovalec kovin, vzdrževalec in upravljalec strojev (lahko tudi z nedokončano osnovno šolo);
-	oblikovalec kovin, monter in upravljalec energetskih naprav, vzdrževalec vozil in strojev, preoblikovalec in spajalec kovin, finomehanik;
-	strojni tehnik;
-	obratni strojni tehnik: tehnolog, energetik (za absolvente bivše poklicne kovinarske šole);
-	I. letnik usmerjenega izobraževanja — v elektrotehniški usmeritvi:
-	elektrikar,
-	elektrotehnik;
-	filmsko in televizijsko šolo
za mentorje filmske vzgoje;
delo v šolah poteka po dopisno — seminarski metodi.
objavlja vpis tudi v tečaje:
-	strojepisni tečaj,
-	tečaj skladiščnega poslovanja,
-	tečaj tehničnega risanja,
-	tečaj za delovodje in skupinovodje,
-	tečaj za varstvo pri delu:
a)	za delavce v neposredni proizvodnji,
b)	za vodilne in vodstvene delavce,
c)	projektante, konstruktorje in tehnologe;
-	tečaj za upravljanje klimatskih naprav,
-	tečaj za kontrolorje v proizvodnji,
-	tečaj elektronike za finomehanike,
-	tečaj za vzdrževalce poslovnih zgradb,
-	tečaj za preddelavce v kovinsko predelovalni industriji
-	tečaj za pleskarje in soboslikarje,
-	začetne in nadaljevalne tečaje slovenskega, nemškega in angleškega jezika.
-	Organiziramo seminarje za inštruktorje (mentorje za proizvodno delo za učence v usmerjenem izobraževanju).
-	Organiziramo tudi preizkus znanja za višje šole.
-	Sestavljamo in izvajamo programe po potrebah združenega dela (prekvalifikacije, nove tehnologije).
VPIS JE OD 25. AVGUSTA DALJE VSAK DAN OD 8,— 17. ure RAZEN SOBOTE.
INFORMACIJE PO TELEFONU 312—133.
\___________________________________________________________
\. znak za kemijsko prvino
2.	francoski predlog
3.	japonska denarna enota
4.	mesto \ hrvaškem primorju (tekstilna industrija)
5.	letni čas
6.	skalovje
7.	vlakna v pramenu
8.	rastlina zajedavka
9.	del tehniške igre
10.	francoski veznik
11.	kratica za tempo
Če ste v julijski številki pravilno rešili vreteno, ste dobili:
l.L 2. OL 3. POL 4. POLA
1. L 2. OL 3. POL 4. POLA 5. KOLPA 6. KAPROL 7. POLAK 8. LOKA 9. KAL
10.	AL 11. A
Pri reševanju vretena vam uredniški odbor želi prijetno razvedrilo.
MAMO TIK(T«MTOVMNi NOVO MUTO
Jiir NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2000 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet: Hinko Šintler (predsednik), Danilo Kovačič (glavni in odgovorni urednik), Jana Jovič, Mojca Peroci, Katica Zuanovič, Brane Drganc, Alojz Str-benc, Bojan Luzar, Matjan *,alac in Rudi Vlašič. Uned-lištvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersteijeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD GRAFIKA; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.