Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2022 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Uredniški odbor: - mag. Tanja Bolte (vodja odbora), mag. Barbara Bernard Vukadin, mag. Nataša Kovač, mag. Tanja Cegnar, mag. Petra Ulamec (vsi ARSO) - Urška Kušar (DRSV) - dr. Marija Markeš, Jasmina Karba, Robert Grnjak (vsi MOP) Avtorji: - mag. Tanja Cegnar, mag. Tanja Bolte, mag. Barbara Bernard Vukadin, mag. Petra Ulamec, dr. Petra Karo Bešter, Tanja Koleša, mag. Nataša Kovač, Urša Mežan, Urša Prislan, mag. Mojca Dolinar, Tajda Mekinda Majaron, mag. Mojca Dobnikar Tehovnik (vse ARSO) - dr. Maja Kožar, dr. Jože Verbič (oba KIS) - mag. Mojca Aljančič, dr. Janez Berdavs, Andrej Bibič, dr. Barbara Breznik, Maja Cipot, Andrej Čater, Robert Grnjak, Urša Jesih, Jasmina Karba, Matej Kovačič, Irena Koželj, Tone Kvasič, Franc Lenarčič, Urša Mežan, Tatjana Orhini- Valjavec, Katja Piškur, mag. Bernarda Podlipnik, Blaž Pokeržnik, dr. Branka Tavzes, mag. Inga Turk, Tadej Volarič (vsi MOP) - Urška Kušar (DRSV) - dr. Urška Blaznik, Ivanka Gale, Ana Hojs, mag. Matej Ivartnik, dr. Stanislava Kirinčič , Peter Otorepec, Simona Perčič, Nina Pirnat, Majda Pohar, Maja Praprotnik, dr. Maja Sočan (vsi NIJZ) - mag. Mojca Žitnik (SURS) - dr. Aljaž Plevnik (UIRS) - Petra Čebašek, Simona Fajfar, mag. Zoran Bučalič, mag. Lijana Kononenko, dr. Karmen Krajnc, dr. Anja Menard Srpčič, mag. Marta Pavlič Čuk (vsi URSK) - mag. Matjaž Guček, dr. Aleš Poljanec, mag. Rok Pisek, dr. Andreja Nève Repe (vsi ZGS) - Slavko Šipec, mag. Andreja Verbič (oba URSZR) - Alenka Burja, dr. Darja Piciga (zunanji sodelavki) Založnik: Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor Ljubljana, 2022. Publikacijo je dovoljeno razširjati pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 v celoti ali po delih, z navedbo vira. Vsebine ni dovoljeno predelovati in je uporabljati v komercialne namene. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižniciv Ljubljani COBISS.SI-ID 123196419 ISBN 978-961-6024-93-8 (PDF) 2 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Kazalo 1. Uvod 5 2. Povzetek 7 3. Vode 21 4. Kakovost zraka 53 5. Narava in biotska raznovrstnost 71 6. Tla in površje 111 7. Morje 137 8. Ravnanje z viri in odpadki 169 9. Hrup 186 10. Sevanja 204 11. Ekološki odtis 213 12. Podnebne spremembe 242 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika 268 14. Trajnostna potrošnja 286 15. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo 329 16. Turizem 338 17. Okolje in kmetijstvo 347 18. Okolje in gozdarstvo 385 19. Okolje in promet 403 20. Okolje in zdravje 423 21. Nesreče v okolju 465 22. Kemikalije 487 23. Biotehnologija 503 24. Degradirana območja 517 3 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 25. Izobraževanje in ozaveščanje 525 26. Sodelovanje javnosti na področju varstva okolja 531 27. Mednarodno sodelovanje 539 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov 549 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda 573 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja 589 31. Ključna sporočila 607 4 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 1. Uvod Uvod Poročila o okolju v Republiki Sloveniji, ki celovito dokumentu EU na področju varstva okolja prikažejo stanje okolja, ciklično nastajajo na do 2030, saj cilji tega programa zadevajo (a) podlagi zakona o varstvu okolja in zakona o zmanjševanje emisij izpustov toplogrednih ohranjanju narave. Namenjena so seznanitvi plinov in povečanje odvzemov, (b) povečanje splošne in strokovne javnosti s stanjem okolja ter prilagoditvene zmogljivosti, odpornosti in so izhodišča za načrtovanje okoljske in drugih občutljivosti na podnebne spremembe, (c) povezanih politik. uresničevanje modela obnovljive rasti, (d) ničelno onesnaževanje okolja, (e) varovanje, ohranjanje Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 in obnavljanje biotske raznovrstnosti ter krepitev obsega prikaz stanja delov okolja in drugih, s naravnega kapitala, (f) spodbujanje okoljske stanjem okolja povezanih vsebin, in sicer na trajnostnosti in zmanjšanje ključnih pritiskov na podlagi kazalcev okolja, rezultatov okoljskih okolje in podnebje, povezanih s proizvodnjo in monitoringov in drugih ustreznih podatkov. potrošnjo, zlasti na področju energetike, stavb in infrastrukture, mobilnosti in prehranskega Poročilo sestavljajo štirje sklopi, in sicer o i) delih sistema. okolja, ii) sistemskih temah varstva okolja, iii) presečnih področjih okolja z drugimi področji in iv) Tako zastavljeni cilji prepoznavajo, da ohranjanje drugih, z varstvom okolja povezanih vsebinah. blaginje, ki temelji na zmanjševanju biotske raznovrstnosti, okoljski degradaciji in povečevanju Poglavja so zasnovana tako, da poleg prikaza izpustov toplogrednih plinov, daljnoročno ni stanja na posameznem področju opišejo tudi vzdržno. Naš planet nima dovolj virov in tudi ne z njimi povezane okoljevarstvene in druge obnovitvenih zmožnosti za tak razvoj. Delovanje ukrepe, prihodnje izzive in predloge za izboljšano družbe na način »kakor običajno« ni več delovanje. sprejemljivo, potrebna je celovita preobrazba sistemov proizvodnje in potrošnje. To so Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 je kompleksni, medsebojno povezani družbeni izzivi, peto poročilo o okolju, pred njim so bila poročila ki jih spremlja zavedanje o omejenem času, ki je pripravljena v letih 1996, 2002, 2009 in 2017. Razvoj na voljo za tako preobrazbo. Majhni, nepovezani politike varstva okolja gre v smeri preraščanja koraki v okviru posameznih področij, ne bodo okvirov tradicionalnega razumevanja varstva okolja, zadostovali. Potrebne so strukturne spremembe, usmerjenega v določanje okoljskih standardov ki se morajo zgoditi povezano in sistemsko na in pravil ravnanja, proti vključevanju okoljskih in vseh pomembnih področjih. podnebnih ciljev v načrtovanje in izvajanje drugih politik. A dolgoročno vključevanje okoljskih in Kaj moramo narediti? Povedni so napotki podnebnih ciljev ne bo dovolj, temveč bo treba Evropske agencije za okolje v poročilu prav vse politike, od izobraževalne do finančne, Evropsko okolje – stanje in izgledi 2020: umestiti v okvire zmogljivosti našega planeta. Sicer znanje za preobrazbo v trajnostno Evropo, ki strateškega okoljskega cilja EU »dobro živeti ob poziva i) k spodbujanju inovativnosti v družbi, omejitvah planeta« ne bo mogoče doseči. ii) krepitvi povezanosti in skladnosti politik, iii) sistemskemu in daljnoročnemu načrtovanju politik Tak razvoj se odraža v 8. okoljskem akcijskem z zavezujočimi cilji, iv) uvajanju trajnostnih načel programu EU, najnovejšem strateškem v investicijske in finančne politike, v) uporabi 5 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 1. Uvod znanstvenih in strokovnih spoznanj pri oblikovanju ukrepov in vi) obvladovanju okoljskih in podnebnih tveganj na družbeno pravični način. Faza zavedanja o nujnosti preobrazbe je mimo, potrebujemo družbeno soglasje o tem, kako jo izvesti, saj bo pri tem ključna podpora slehernega posameznika. Presečno področje socialne in okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja se zdi, da je največji prihodnji izziv trajnostnega razvoja. 6 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Povzetek Na stanje okolja in zdravje ljudi vpliva veliko 1 so povzetki posameznih poglavij, ki so dejavnikov, ki so med seboj zelo prepleteni. pripravljeni na podlagi kazalcev okolja. Barvna V Sloveniji podrobneje spremljamo kakovost pasica pomeni prevladujoč trend približevanja voda, zraka, stanje gozdov, ravnanje z zastavljenim ciljem vseh kazalcev, ki jih za odpadki, spremembe površja, stanje narave določeno okoljsko tematiko spremljamo. V in biotske raznovrstnosti, vplive kmetijstva, preglednici 2 so povzetki preostalih poglavij, prometa, energetike ter hrupa na okolje in predstavljenih v poročilu. ljudi. Vzpostavljamo monitoring za spremljanje kakovosti tal, razvijamo znanje za boljše spremljanje in ukrepanje v večplastnih problematikah, kot so podnebne spremembe in prilagajanje nanje, trajnostna potrošnja ter prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Celostne vplive našega načina življenja zunaj meja Slovenije spremljamo prek ekološkega odtisa. Poleg tega spremljamo tudi vpliv turizma na okolje, sevanje, kemikalije, nesreče v okolju, degradirana območja in gensko spremenjene organizme. V tem poročilu smo pripravili tudi kratek pregled izvajanja Nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov, virov in porabe sredstev za izvajanje politik varstva okolja ter pregled izvajanja javnih služb varstva okolja, ohranjanja narave in urejanja voda. Na stanje našega okolja imamo vpliv tudi sami. Zato smo v to poročilo vključili tudi poglavje o izobraževanju in ozaveščanju ter sodelovanju javnosti na področju varstva okolja. Poročilo zaokrožujemo s poglavjem mednarodnega sodelovanja, ki je pomembno tako z vidika pretoka znanja kot izmenjave primerljivih podatkov in informacij z drugimi državami Evrope in sveta. Kratke povzetke posameznih poglavij si lahko preberete v nadaljevanju. V preglednici 7 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Preglednica 2-1: Povzetki poglavij, ki jih spremljamo s pomočjo kazalcev okolja Okoljska tematika Trenutna ocena stanja Trend Vode Kakovost celinskih kopalnih voda je dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih Evropskih državah, zmanjšale so se organske obremenitve rek, razen amonija. Obremenjenost rek s hranili se med porečji bistveno razlikuje. V Sloveniji je 98,7 % vodnih teles površinskih voda v dobrem kemijskem stanju. Dobro ali boljše ekološko stanje je ocenjeno za 49 % vodnih teles površinskih voda. Podzemna voda je z onesnaževali najbolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na SV delu Slovenije. V obdobju 2004–2019 se je kakovost pitne vode izboljšala, zlasti zaradi zmanjšanja onesnaženosti z nitrati in pesticidi. Letna višina padavin se je v obdobju 1961–2011 zmanjšala za 2 do 4 %. Količinsko obnavljanje podzemne vode je bilo v hidrološkem letu 2019 pod povprečjem primerjalnega hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981–2010. Vodovarstvena območja so leta 2021 obsegala 3.532 km2, kar je 17,4 % kopne površine Slovenije. Kakovost zraka Ravni izpustov predhodnikov ozona in onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom so se od leta 1990 do leta 2018 zmanjšali za 55 % predvsem zaradi uvajanja strožjih standardov glede izpustov za motorna vozila. Kljub temu so koncentracije ozona, na katere vplivajo tudi regionalni vplivi, še vedno nad ciljno vrednostjo predvsem na Primorskem, na podeželju in v višjih legah. Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Za izpuste PM , 2,5 NMVOC in SO obstaja možnost, da cilji za leto 2030 kljub izvajanju 2 ukrepov ne bodo doseženi. Na kakovost zraka v zimskih mesecih močno vpliva način ogrevanja individualnih hiš. K višjemu deležu PM 10 in PM prispeva predvsem nepravilno kurjenje lesne biomase v starih 2,5 kurilnih napravah. Zaradi tega na kmetijsko podeželskih merilnih mestih za zdaj ni opaznega večjega trenda v zmanjševanju onesnaženja z delci. Narava Ugodno stanje ohranjenosti habitatnih tipov v Sloveniji dosega le še dobra tretjina evropsko pomembnih habitatnih tipov in vrst, prav tako so neugodni tudi trendi. Za doseganje ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost je treba doslednejše upoštevati varstvene cilje in usmeritve Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ter izvajati Program upravljanja območij Natura 2000. To še zlasti velja za območja s sladkovodnimi, mokriščnimi, barjanskimi in traviščnimi habitatnimi tipi. 8 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Narava Vrstno bogastvo rastlin je v Sloveniji še solidno ohranjeno, razločno večje v zahodni polovici države (večji del Alp in slovenski submediteran s Krasom in delom Istre), kjer je na približno 140 m2 800 ali več taksonov. Delež prisotnih invazivnih vrst (npr. Robinia pseudacacia, Ailanthus altissima, Buddleja davidii, Erigeron annuus) v zadnjem desetletju kaže naraščajoč trend. Povečanje deleža invazivnih vrst je očiten vzdolž velikih nižinskih rek (Save, Mure in Drave), medtem ko višji predeli (predvsem Alpe in dinarski svet) za zdaj še nimajo invazivnih vrst ali pa jih imajo zelo malo. Skrb vzbujajoče je predvsem povečanje deleža invazivnih vrst na zahodni meji dinarskega sveta. Populacija rjavega medveda je v Sloveniji v ugodnem stanju ohranjenosti, kaže se trend izboljšanja. Spomladanska ocena števila medvedov je leta 2020 znašala 990 osebkov. Trendi populacij izbranih vrst ptic (indeks ptic kmetijske krajine) kažejo, da se je stanje okolja v kulturni krajini od leta 2008 poslabšalo, od leta 2015 pa je stabilno. Populacija bele štorklje ( Ciconia ciconia) v Sloveniji je v zmernem porastu, razen v Prekmurju. Populacija kosca se je v zadnjih treh desetletjih zmanjšala, število pojočih samcev pa od leta 2017 (ob značilnih velikih medletnih nihanjih) na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru ostaja znotraj istega intervala. Gozdovi v Sloveniji so dobro ohranjeni. Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2019 je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 19,6 m3/ha, kar predstavlja 6 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja. V Sloveniji je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v letu 2019 prevladovala odmrla lesna biomasa v debelinskem razredu do 30 cm, ki pa je z vidika ohranjanja evropsko pomembnih vrst Nature 2000 manj pomembna. Kazalec gibanja populacij izbranih vrst ptic (NB01) kaže, da so populacije izbranih gozdnih vrst ptic v zmernem upadu. V obdobju 2018–2020 se je zmanjšala obdelanost kmetijskih zemljišč (dobrih tal) in povečala urbanizacija tal/zemljišč ter s tem nepovratna degradacija tal in izguba naravnega vira. Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2019 zmanjšala za 35 %, zmanjšal se je tudi bilančni presežek dušika. Intenzivnost kmetijstva v Sloveniji je zmerna. 9 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Narava Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. Škodo so lastniki opažali večinsko v obdobju od julija do novembra. Najpogostejša povzročitelja sta bila volk in rjavi medved, škoda pa je bila najpogosteje povzročena na drobnici. Zavarovana območja narave so ukrep države za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in-situ in obsegajo dobrih 13 % površine Slovenije. Največje in najstarejše območje, Triglavski narodni park (84.000 ha), je beležilo 40 let delovanja. Zavarovana površina se je v zadnjih letih povečala predvsem zaradi vzpostavitve treh krajinskih parkov. Tla in površje Ključne dejavnosti, ki lahko povzročijo degradacijske procese tal, so industrija, promet, energetika, rudarstvo, gradbeništvo, kmetijstvo, nepravilno ravnanje z odpadki, krčenje gozdov, rast prebivalstva, širjenje mest, podnebne spremembe in netrajnostne prakse upravljanja s tlemi. V Sloveniji se še naprej povečuje obseg pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal leta 2019 predstavljajo 5,6 %. Registriranih je bilo 378 območij, na katerih so se izvajale ali se izvajajo dejavnosti, ki bi lahko bile vir onesnaževanja tal. V letu 2020 smo zabeležili rahel porast števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij. Prisotni so tudi pozitivni trendi pri oživljanju razvrednotenih območij, saj je nova dejavnost zaživela na 108 lokacijah. Glede onesnaženosti tal izstopajo nekateri deli SZ, JZ in Z Slovenije ter območja, kjer se oziroma se je v preteklosti izvajala industrijska dejavnost. Najbolj so onesnažena območja Jesenic, Idrije, Celjske kotline in zgornje Mežiške doline, kjer se oziroma se je v preteklosti izvajala rudniško-topilniška ali metalurška dejavnost. Morje Večina obremenitev morskega okolja izkazuje stagnirajoč ali naraščajoč trend, razen vnosa hranil in organskih snovi. Dolgotrajnega pomanjkanja kisika pri dnu, ki je bilo v preteklosti pogosto in je imelo pogosto negativen vpliv na bentoške združbe, ne beležimo več. Poleg tega je ekološko stanje slovenskega morja na podlagi hranil v zadnjih letih ocenjeno kot »dobro« ali »zelo dobro«, enako oceno pa so v zadnjem obdobju prejele tudi koncentracije klorofila a. Tudi ocena kakovosti kopalnih voda obalnega morja je »odlična«, kar Slovenijo uvršča v sam vrh med državami EU. Skrb pa vzbuja podatek, da se je v zadnjih 20 letih višina morja povečala v povprečju za 4,4 mm/leto, na kar pogosteje kot običajno vplivajo vremenske razmere v regiji. Ravnanje z viri in V letu 2019 se je povečala količina izkoriščenih domačih virov (za 2,4 % odpadki v primerjavi z letom 2017), prav tako so se povečale količine odpadkov. V letu 2019 se je v primerjavi z letom 2017 količina odpadkov v gospodinjstvih povečala za 8,4 %, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih pa kar za 39,3 %. V istem obdobju so se za 9,4 % povečale tudi količine nevarnih odpadkov. Skupaj je nastalo kar 8,4 mio ton odpadkov. Od tega je bilo v letu 2019 recikliranih skoraj 3,5 mio ton odpadkov. Povečuje se tudi izvoz odpadkov, večinoma za predelavo oziroma recikliranje. 10 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Hrup Število prebivalcev, ki so v obdobju celotnega dne izpostavljeni višjim ravnem cestnega hrupa, je ocenjeno na 47.600 prebivalcev. Število tistih, ki so izpostavljeni hrupu prometa najbolj prometnih cest zunaj urbanih območij, se postopoma zmanjšuje, vendar pa ostaja pomembna razlika med prebivalci, ki živijo na vplivnem območju najbolj prometnih avtocest in hitrih cest oziroma najbolj prometnih glavnih in regionalnih cest. Zaradi učinkovitosti protihrupnih ukrepov ob AC omrežju se je število prebivalcev, izpostavljenih hrupu prometa po AC in HC, znatno zmanjšalo, po drugi strani pa število tistih, ki živijo v vplivnem območju glavnih in regionalnih cest in so izpostavljeni višjim ravnem hrupa, ostaja razmeroma visoko. V obdobju noči se število hrupu izpostavljenih prebivalcev ob najbolj prometnih cestah v urbanih območjih nekoliko povečuje, prav tako pa tudi število prebivalcev, ki so izpostavljeni najvišjim ravnem hrupa. V zadnjih letih se ni bistveno spremenilo število prebivalcev, ki so izpostavljeni hrupu železniškega prometa zunaj urbanih območij. V urbanih območjih se je število prebivalcev, ki so v obdobju celega dne izpostavljeni hrupu železniškega prometa, nekoliko povečalo, v obdobju noči pa nekoliko zmanjšalo. Ekološki odtis Slovenci tako kot drugod po svetu čezmerno izkoriščamo naravne vire. Za življenjski slog, ki ga imamo, potrebujemo kar 3,1 Slovenije (preračun za leto 2017). K ekološkemu odtisu največ prispeva ogljični odtis (64,7 %), katerega glavni vir so izpusti iz prometa (osebni prevoz) in poraba energentov v bivališčih, velik pa je tudi ogljični odtis storitev. Slovenija ima v primerjavi z EU-28 višji ogljični odtis. Vrednost celotnega ekološkega odtisa se povečuje hitreje od samoobnovitvene sposobnosti narave ali biokapacitete. Čeprav ima Slovenija za evropske in svetovne razmere nadpovprečno biokapaciteto (k biokapaciteti največ prispevajo gozdovi, 84 %), spada med države z ekološkim primanjkljajem. Zato nismo na poti k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Slednje potrjuje tudi primerjava ekološkega odtisa in indeksa človekovega razvoja (HDI). Ekološki odtis nam pove, ali živimo v mejah našega planeta, HDI pa kaže stopnjo blaginje prebivalstva. Vrednost HDI je bila leta 2019 visoka (0,9), kar Slovenijo uvršča na 22. mesto med 189 državami. Žal pa višjo stopnjo človekovega razvoja za zdaj dosegamo na račun netrajnostnega okoljskega razvoja, saj za svoj življenjski slog potrošimo bistveno več kot proizvedemo. Iz analize skupnega ekološkega odtisa potrošnje, ki upošteva tudi podatke izvoza in uvoza v državo (uvoz pomeni pritisk na lastno biokapaciteto), izhaja, da potrošimo več kot proizvedemo. Slovenija je neto uvoznica ekološkega odtisa potrošnje na skoraj vseh področjih, razen na področju gozdnih proizvodov (neto izvoznica odtisa). Mednarodna trgovina je še posebej izrazita pri kmetijskih proizvodih. Velik obseg uvoza je v letu 2017 dvignil potrošnjo čez 200 % proizvodnje. 11 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Podnebne Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja, podnebne spremembe projekcije pa nakazujejo, da se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja, višanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja. Padavine so močno spremenljive v prostoru in času, zato smo v zadnjih dveh desetletjih opažali hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, in obsežne poplave. Projekcije kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti kmetijske suše nadaljeval tudi v prihodnosti. Podnebne spremembe skrb vzbujajoče vplivajo tudi na srednje višine morja ob slovenski obali, ki so se v zadnjih 20 letih dvignile v povprečju za 4,4 mm/leto. Blaženje Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa so se v obdobju 1986–2019 podnebnih skoraj potrojili, njihov glavni vir predstavlja cestni promet, medtem ko sprememb in premalo učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje otežujejo prizadevanje energetika države za dosego sprejetih obveznosti. Z optimističnimi dodatnimi ukrepi bi se ti lahko do leta 2030 znižali za 36 %. V obdobju 2000‒2019 se je raba končne energije povečala za 7,6 % (40 % v končni rabi energije predstavlja promet) in je višja od povprečja za EU-28. Raba primarne energije se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšala. Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2019 znašal 16,9 %, se pa pozitivno spreminja odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije, kljub temu da razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi stagnira. Prihodnost je treba usmeriti v okoljsko usmerjeno vedenje in pozitivne navade v zvezi z rabo energije. 12 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Trajnostna V Sloveniji se v zadnjih desetih letih hitro povečuje delež enočlanskih potrošnja gospodinjstev, ki imajo višje izdatke in tudi večji vpliv na okolje. Večina gospodinjstev je opremljena z osnovnimi gospodinjskimi aparati, narašča nakup pomivalnih in sušilnih strojev ter klimatskih naprav, kar še povečuje porabo električne energije. Več kot polovica stanovanj/hiš je bilo zgrajenih pred letom 1980 in predstavljajo potencial za znižanje porabe energije, s tem pa tudi zmanjšanje vplivov na okolje. Gospodinjstva v Sloveniji porabijo dobro petino končne energije, od tega največ za ogrevanje. Največ sredstev porabijo za prevoz, stanovanja, hrano in brezalkoholno pijačo. V najnižjem dohodkovnem razredu sredstva samo za stanovanje in hrano predstavljajo skoraj 46 % vseh izdatkov, poleg tega si kar dobra petina Slovencev ne more privoščiti turističnih potovanj. Kar 20 % gospodinjstev težko oziroma zelo težko preživi mesec s svojimi dohodki in 18 % gospodinjstev živi v energetski revščini, medtem ko se vsak osmi prebivalec Slovenije uvršča pod prag revščine. Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar je povpraševanje večje od ponudbe. Težava je tudi v prehranjevalnih navadah, saj Slovenci veljamo za ljubitelje mesa, ki ga moramo tudi uvažati, medtem ko je v svetovnem merilu živinoreja drugi največji vir TGP. Z naraščanjem števila osebnih avtomobilov in upadanjem javnega prometa le še okrepimo negativni vpliv na okolje. Potrebni so torej novi vzorci potrošnje in drugačna miselnost ljudi, ki ločujejo ustvarjanje pretirane blaginje od degradacije okolja. Uveljaviti bi se morale prakse krožnega gospodarstva, kot so na primer nakup prenovljenih izdelkov, zakup ali skupna raba izdelkov oziroma aparatov ipd. Okolje in Intenzivnost kmetijstva v Sloveniji je zmerna, čeprav je le-to zaradi kmetijstvo ekonomskih pritiskov (tržno-cenovnih) prisiljeno v zmanjševanje stroškov in povečevanje produktivnosti ter intenzivnosti kmetovanja. V primerjavi s povprečjem EU v Sloveniji procesi koncentracije in specializacije pridelave in prireje potekajo nekoliko počasneje. Treba pa je poudariti, da ima lahko pretirano spodbujanje konkurenčnosti in povečanje koncentracije kmetijske pridelave za posledico zmanjšanje biotske raznovrstnosti ter povečevanje obremenjevanja okolja. Doseganje nekaterih okoljskih ciljev, kot je npr. ohranitev travniških habitatov, je mogoče le z javnim financiranjem naravovarstvenih kmetijskih praks. Še vedno kar 60 % kmetijskih gospodarstev gospodari na manj kot 5 hektarih kmetijskih zemljišč. Povečujejo se namakalne površine zemljišč. Opuščanje kmetovanja na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami in pozidava kakovostnih kmetijskih zemljišč zmanjšujeta možnosti samooskrbe s hrano in obseg ekosistemskih storitev, ki jih opravljajo kmetijska zemljišča. Zmanjšuje se poraba fitofarmacevtskih sredstev, v zadnjih osemindvajsetih letih se je več kot prepolovila. Dosegamo tudi cilje za zmanjšanje izpustov amonijaka in TGP. Zmanjšujejo se poraba mineralnih gnojil ter bilančna presežka dušika in fosforja. Vsebnost talne organske snovi je dobra in primerljiva z drugimi državami podobnih podnebnih območij. Površine kmetijskih zemljišč v ekološkem kmetovanju se povečujejo. Med njimi močno prevladuje trajno travinje. V Sloveniji je večina potrošene hrane uvožena, le približno tretjina hrane je domačega izvora. V zadnjih letih je izvoz hrane pokril približno 50 % uvoza in se dolgoročno rahlo povečuje. 13 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Okolje in Po deležu gozda, ki pokriva 58 % površine Slovenije, je Slovenija na tretjem gozdarstvo mestu med državami EU-28 (2019), za Švedsko in Finsko, po povprečni hektarski zalogi pa v samem vrhu (Vir: EEA, 2017; https://www.eea. europa.eu/data-and-maps/daviz/mean-growing-stock-density-by-country-1/#tab-chart_1). Gozdovi so v Sloveniji dobro ohranjeni, še posebej glede na pestrost naravne sestave drevesnih vrst in strukturiranost sestojev. Ker govorimo o pestrosti in strukturiranosti, lahko pustimo samo “dobro ohranjeni”, saj imamo vrstno pestre gozdove, gozdov s prevladujočim deležem je malo, povečini pa je smreka primešana, zato imajo gozdovi oznako spremenjeni. Niso pa zaradi primesi smreke manj pestri. Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za floro in favno, kar pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2019 je le-ta predstavljala 6,5 % celotne lesne zaloge slovenskih gozdov. Med letoma 2014 in 2020 se je posek nekoliko povečal zaradi sanacije naravnih ujm, vendar je v letu 2020 ponovno upadel na približno 50 % prirastka. Glede na površino gozda predstavljajo krčitve zanemarljiv delež, je pa povprečna osutost v slovenskih gozdovih v letu 2020 znašala 28 % in je še vedno višja od povprečja EU. Okolje in promet V Sloveniji obseg potniškega prevoza in prometa, predvsem cestnega, v zadnjih nekaj desetletjih narašča, vendar je pandemija v letih 2020 in 2021 povzročila ponoven strm upad. Obseg javnega potniškega prometa je upadel, medtem ko je rast blagovnega prometa konstantna. Z okoljskega vidika je rast cestnega blagovnega tranzita skozi Slovenijo skrb vzbujajoča zaradi onesnaževanja ozračja in prispevka k izpustom TGP. Izpusti iz prometa so v letu 2019 predstavljali dobrih 50 % skupnih izpustov TGP, premalo učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje pa otežujejo dosego sprejetih obveznosti Slovenije. Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Slovenska mesta so čezmerno onesnažena predvsem z NO in delci PM . Raba energije v 2 10 prometu v zadnjih letih z izjemo 2019 narašča, med gorivi se daleč največ porabi dizelskega goriva. Uvajanje novih tehnologij zaradi zmanjševanja izpustov iz prometa se je v zadnjem obdobju (2011–2020) tako v Sloveniji kot tudi v EU močno povečalo med vsemi kategorijami vozil. V obdobju od 2010 do 2019 se je povečal delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup vozila na električni ali hibridni pogon, povečal pa se je tudi delež prvih registracij novih vozil na električni in hibridni pogon. Okolje in zdravje Podatki Evropske agencije za okolje (EEA, 2019a) kažejo, da k bremenu bolezni v Evropi največ prispevajo onesnaženost zraka, hrup in podnebne spremembe. Zadnje študije, narejene v Sloveniji, potrjujejo, da je izpostavljenost otrok kot bolj ranljive družbene skupine onesnaženemu zraku visoka. V letu 2018 je bilo približno 2 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 µg PM / m3, v letu 2019 pa kar 53 %. 10 Svetovna zdravstvena organizacija kot mejno vrednost priporoča 15 µg PM /m3. Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM poveča tveganje za 10 10 umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, 14 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Okolje in zdravje poslabšanje astme in pojavljanje težav pri dihanju. Posledice zaradi onesnaženega zraka lahko še dodatno zaplete izpostavljenost alergenom v zunanjem zraku. Njihova prisotnost v zraku se zaradi podaljševanja letne rastne dobe podaljšuje. Delft ocenjuje, da družbeni stroški, ki nastanejo zaradi dodatnega zdravljenja kot posledice onesnaženosti zraka, povprečnega Evropejca stanejo 1.276 EUR na leto, prebivalca Ljubljane 1.502 EUR na leto, prebivalca Maribora pa 965 EUR na leto (preračunano na podlagi podatkov za leto 2016). Breme bolezni zaradi podnebnih sprememb je najbolj obremenjujoče za starejše, ljudi s pridruženimi boleznimi, za kronične bolnike, nosečnice, otroke in druge socialno izključene skupine prebivalstva. Podnebne spremembe vplivajo na naraščanje števila vročinskih valov in s tem povezano umrljivostjo, na število okužb s patogeni, ki so občutljivi na višanje temperature, v Sloveniji pa najbolj na razpon in sezonsko razširjanje vektorskih bolezni. Najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju v Sloveniji prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. V obdobju od 2010 do 2019 je bilo letno prijavljenih nekaj več kot 3.000 do več kot 7.000 bolnikov z lymsko boreliozo ter povprečno 170 prijav klopnega meningoencefalitisa. Poleg že omenjenih izzivov pa se Slovenija spoprijema tudi z okoljsko-zdravstvenimi posledicami pretekle industrializacije, pri čemer velja omeniti predvsem problematiko povišanih koncentracij svinca v krvi otrok, živečih na okoljsko degradiranem območju Mežiške doline, in naraščanje števila smrti zaradi izpostavljenosti azbestu. Azbest je kljub prepovedi v letu 1996 še vedno v našem okolju. Podatki kažejo, da so najbolj izpostavljeni prebivalci goriške in obalno-kraške regije. Med najbolj pomembnimi naravnimi viri, ki jih moramo z vidika okolja in zdravja v Sloveniji še posebej varovati, je pitna voda. Dostop do pitne vode se v Sloveniji stalno izboljšuje. Po podatkih iz leta 2019 dostopa do sistemov za oskrbo s pitno vodo, na katerih se spremlja tudi njena kakovost, 93 % prebivalcev. S preventivnega vidika so najbolj neurejena najmanjša oskrbovalna območja, s 50–500 prebivalci, pri katerih je najbolj problematična fekalna onesnaženost pitne vode. V obdobju 2004–2019 se je kakovost pitne vode v Sloveniji izboljšala, zlasti zaradi zmanjšanja onesnaženosti z nitrati in pesticidi. Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. 15 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Preglednica 2-2: Povzetki poglavij, ki so pripravljena na podlagi drugih podatkov in informacij Sevanja Elektromagnetno sevanje (EMS) je sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi bližnji ali daljni okolici povzroča elektromagnetno polje, kar lahko pomeni tveganje za škodljive učinke na zdravje človeka. Najpogostejša visokofrekvenčna vira EMS sta uporaba mobilnega telefona in mikrovalovne pečice, nizkofrekvenčnega pa daljnovodi in transformatorske postaje. Z uvedbo novih tehnologij, predvsem predvidenega umeščanja v prostor večjega števila manjših baznih postaj 5G, bo potreben dodaten nadzor za zagotavljanje varnosti prebivalstva. Preprečevanje svetlobnega onesnaževanja v letih med 2007 in 2017 ni bilo dovolj učinkovito, čeprav primerjava razsvetljav v letih od 2009 do 2018 nakazuje na izboljšanje stanja. Čeprav se je število svetilk zelo povečalo, se večinoma vgrajujejo varčnejše sijalke, kar se kaže v manjši porabi električne energije. Vendar je še vedno skrb vzbujajoče število neustreznih svetilk, ki sevajo svetlobni tok nad horizontalo navzgor. Čeprav se je delež neustreznih svetilk zmanjšal iz 72 % na 15 %, predstavljajo te svetilke nepotrebno obremenitev nočnega neba. Nadzor svetlobnega onesnaževanja se izvaja z inšpekcijskimi postopki. Prijavo lahko poda tudi lokalno prebivalstvo. Svetlobno onesnaževanje je v Sloveniji kot eni redkih držav urejeno s predpisom na nacionalni ravni. Za zagotovitev učinkovitejšega nadzora je v letu 2022 predvidena prenova predpisa. Prehod v Z naraščanjem podnebnih izzivov stopajo v ospredje kazalci rabe snovi in energije nizkoogljično ter snovne in energetske učinkovitosti. Snovna produktivnost, ki je eden osnovnih krožno kazalnikov trajnostnega gospodarstva, se je med gospodarsko in finančno krizo ob gospodarstvo nižji porabi snovi izboljšala, vendar pa v zadnjih letih stagnira. Uspešnost prehoda v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo bo močno odvisna od zanesljivosti oskrbe s surovinami. Za učinkovitejšo rabo surovin bo treba gospodarske dejavnosti izvajati z upoštevanjem načel krožnega gospodarstva, kar pomeni zmanjševati rabo snovi in energije ter bolje izkoriščati sekundarne surovine in odpadke. Pri tem bo ključno tako načrtovanje izdelkov, da ti ostanejo čim dlje v potrošnji. Oziroma, da trajnostno zasnovani izdelki, ki jih bo mogoče ponovno uporabiti, popraviti in reciklirati, ob zmanjšani porabi snovi in energije, postanejo pravilo. Turizem Med turizmom in okoljem obstaja vitalna vez, kjer po eni strani naravno okolje predstavlja pomemben gradnik turističnega gospodarstva, po drugi strani pa turizem pomembno prispeva k onesnaževanju okolja, nastajanju odpadkov in rabi vode. Turistična infrastruktura ponekod posega v naravno okolje, lahko vpliva na povečano onesnaževanje in erozijo tal, povečan hrup, izgubo naravnega habitata, poveča se lahko pritisk na ogrožene vrste ter ranljivost za gozdne požare. 16 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Turizem V Sloveniji je leto 2019 predstavljalo šesto zaporedno rekordno turistično leto, skupni prispevek turizma k slovenskemu BDP-ju pa je znašal že 12,3 %. Epidemija COVID-19 je izrazito vplivala na statistiko slovenskega turizma v letu 2020, kar se je pokazalo v 51 % manj prihodov in 42 % manj prenočitev glede na preteklo leto. Kljub slabši turistični statistiki v letu 2020 je trend prihodov in prenočitev turistov v Sloveniji naraščajoč. Razvoj turizma je zato treba načrtovati z upoštevanjem in sledenjem načel trajnosti. Slovenska turistična organizacija je razvila Zeleno shemo slovenskega turizma. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 je sestavljena z vizijo, da bo Slovenija postala zelena, aktivna in zdrava destinacija za petzvezdična doživetja. Cilj vsake turistične strategije mora biti hkratno zadovoljevanje potreb vseh deležnikov turističnega sistema, torej obiskovalcev, turističnega sektorja, preostalega gospodarstva, lokalnih skupnosti in okolja v sedanjosti in brez omejevanja možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Nesreče v okolju V obdobju od leta 2016 do leta 2020 je Slovenija doživela 27 potresov nad IV EMS-98. Zadnja suša, ki je bila razglašena za naravno nesrečo, se je zgodila leta 2017, se pa pogostost kmetijske suše v zadnjih desetletjih povečuje. Suša v Sloveniji povzroča veliko gospodarsko škodo predvsem v kmetijstvu, ki v najbolj sušnih letih presega 100 mio EUR. Med letoma 2016 in 2020 je bilo vsako leto zabeleženih med 1069 in 2450 požarov v naravnem okolju in na prostem. Število nesreč z nevarnimi snovmi v industriji v letih od 2018 do 2020 nekoliko narašča in je doseglo v povprečju 20 nesreč na leto v primerjavi z letoma 2016 in 2017, ko je bilo v povprečju 13 nesreč na leto. Prav tako je v manjšem porastu število nesreč z nevarnimi in drugimi snovmi v stanovanjskih in drugih objektih, iz povprečno 36 nesreč na leto v letih 2016 in 2017 na v povprečju 43 nesreč na leto v zadnjih treh letih. Kemikalije Trenutno je v podatkovni zbirki informacijskega sistema za kemikalije (v nadaljevanju: podatkovna zbirka ISK) 76.400 vnosov za nevarne kemikalije, ki so aktivni od skupno do zdaj prijavljenih 130.000. V podatkovni zbirki ISK je tudi 2.750 aktivnih podjetij, ki se ukvarjajo s kakršno koli dejavnostjo v zvezi z nevarnimi kemikalijami po ZKEM. Ljudje smo izpostavljeni velikemu številu kemikalij v okolju, vendar je izpostavljenost kljub pomembnemu napredku v zadnjih dveh desetletjih še vedno pomanjkljivo opredeljena, čeprav je ocena izpostavljenosti ključni element za oceno tveganja. Biotehnologija V Sloveniji je v register vpisanih 91 zaprtih sistemov za delo z GSO (laboratoriji ali proizvodni oddelki ali drugi zaprti prostori, kjer se dela z GSO). To pomeni 4,3 zaprtega sistema, v katerih lahko potekajo dela z GSO, na 100.000 prebivalcev Slovenije, kar pomeni, da je Slovenija povsem primerljiva z nekaterimi najbolj razvitimi državami članicami EU. Največji delež (78 %) zaprtih sistemov je v izobraževalnih in raziskovalnih institucijah, preostali del je v podjetjih (22 %). Večina (70,3 %) prijaviteljev v Sloveniji lahko izvaja svoje delo z GSO v zaprtih sistemih v prvem varnostnem razredu, v katerem je na podlagi presoje tveganje pri delu z GSO zanemarljivo, preostali pa lahko izvajajo svoje delo z GSO v zaprtih sistemih v drugem varnostnem razredu. V Sloveniji nimamo zaprtih sistemov tretjega ali četrtega varnostnega razreda. 17 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Biotehnologija Monitoring ugotavljanja prisotnosti gensko spremenjenega materiala v semenih na slovenskem trgu se izvaja v semenskem materialu koruze, oljne ogrščice in soje. V obdobju 2006–2020 pri oljni ogrščici prisotnost GSO ni bila zaznana, medtem ko je bila v letih 2017 in 2018 pri soji zaznana. Tudi v 4 % primerov semen koruze so bili zaznani GSO. Vsaka odkrita prisotnost GSO v sledovih je imela za posledico umik semena koruze s slovenskega trga. Degradirana Ker ni sistemskega pristopa pri prepoznavanju in evidentiranju onesnaženih območij območja v Sloveniji, evidenca potencialno onesnaženih območij (POO) izhaja iz širšega nabora podatkov in opisov iz nacionalne evidence, t. i. funkcionalno degradiranih območij. Podatki so bili zbrani leta 2017, osveženi in dopolnjeni pa v celotnem obdobju 2017–2020. Pripravljena je bila tudi ocena glavnega vira onesnaževanja na 532 POO. Glavna vira onesnaženja POO sta industrija (1.188,52 ha) in odlaganje ter nasipanje (1.119,08 ha). Izobraževanje in Širši okvir za vključevanje okoljevarstvenih ciljev in metod v predšolsko, ozaveščanje osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje predstavljajo nacionalne Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) od predšolske vzgoje do univerzitetnega izobraževanja iz leta 2007 in mednarodni pobudi UNESCO ter UNECE. V Sloveniji je za VITR pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Nacionalno poročilo o izvajanju za tri- do petletna obdobja pripravlja MIZŠ. Sodelovanje V obdobju 2017–2020 je bilo stanje na področju obveščanja in sodelovanja javnosti javnosti na v okoljskih zadevah ustrezno in v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih uokvirja področju varstva Aarhuška konvencija. Vseeno je na voljo prostor za izboljšave. okolja Mednarodno EU ima na svetovni ravni vodilno vlogo na področju varovanja okolja ter ukrepanja na sodelovanje področju podnebnih sprememb in je zavezana k spodbujanju trajnostnega razvoja po vsem svetu. Tako EU kot njene države članice so aktivne udeleženke pri pripravi in izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov in drugih okoljskih procesov ter pobud. Okoljski mednarodni sporazumi, ki so potekali tudi v luči predsedovanja Slovenije Svetu EU, so: Program Združenih narodov za okolje (UNEP); Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi okolja (UNFCCC); Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (UNCBD); Konvencija o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (UNECE); Konvencije o varstvu morskega okolja in obalne regije Sredozemlja (Barcelonska konvencija); Mednarodna komisija za kitolov (IWC); Baselska konvencija; Aarhuška konvencija in protokol PRTR; Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja; Konvencija o dezertifikaciji. Slovenija pa sodeluje tudi s Svetovno meteorološko organizacijo (WMO) in Evropsko agencijo za okolje (EEA). 18 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Izvajanje NPVO 2020–2030 se je začel izvajati pred nekaj več kot enim letom, v pripravi je tudi nacionalnega že njegova prva dopolnitev, s poudarkom na vsebinah organiziranosti in usmeritev programu za gospodarske javne službe varstva okolja. Na področju operativnih programov varstva okolja je Vlada RS sprejela Sklep o podaljšanju uporabe podrobnih varstvenih ciljev in za obdobje ukrepov za njihovo doseganje, ki so določeni v Operativnem programu – Programu 2020–2030 upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020) do sprejetja novega programa in operativnih upravljanja v letu 2022. Operativni program ukrepov za zmanjšanje izpustov TGP programov je trajal do leta 2020 in se je podaljšal za obdobje 2021–2030. Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je bil sprejet v aprilu 2022. V okviru operativnega programa za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode je določen prednostni vrstni red izvajanja ukrepov iz zahtev v zvezi z opremljanjem z infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in rokov za zagotovitev opremljenosti. Aktualni operativni program varstva pred hrupom je bil sprejet leta 2018, pripravlja pa se tudi njegova revizija. Izvajanje Čiščenje odpadnih voda v komunalnih in skupnih čistilnih napravah se v zadnjih letih javnih služb povečuje, kar pomeni manjše obremenjevanje vodnega okolja. Oskrbo s pitno vodo v varstva okolja, letu 2021 izvaja 89 izvajalcev. Izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki ohranjanja je usmerjeno k cilju doseganja okoljskih ciljev recikliranja in dopustnega odlaganja narave in komunalnih odpadkov v skladu s spremembami evropske zakonodaje na področju urejanje voda ravnanja z odpadki. Slovenija je ena izmed držav z najvišjo stopnjo ohranjenosti narave v Evropi. Poleg upravljavcev zavarovanih območij opravlja javno službo ohranjanja narave tudi Zavod Republike Slovenije za ohranjanje narave. Viri in poraba Eden od temeljnih virov sredstev za varstvo okolja je državni proračun. V letih sredstev za 2017–2019 so se tekoči izdatki kot tudi investicije v varstvo okolja počasi povečevali, izvajanje politik od slabih 233 mio EUR v letu 2017 do dobrih 243 mio EUR (investicije) in od dobrih varstva okolja 531 mio EUR do dobrih 686 mio EUR (tekoči izdatki). Največ investicij v preteklih letih je namenjenih ravnanju z odpadki in upravljanju odpadnih voda, podobno je pri tekočih izdatkih. Viri za financiranje varstva okolja so številni in razpršeni, zato jih tudi ne spremljamo celovito in tudi učinkov ne merimo sistematično. 19 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 2. Povzetek Okoljski izzivi s katerimi se soočamo danes so zelo kompleksni. So v soodvisnosti od gospodarskih odločitev, poslovnih modelov, davkov in dajatev ter nenazadnje od načina življenja družbe. Kljub temu, da je okoljska zakonodaja prinesla mnogotere izboljšave stanja okolja, na dolgi rok ne bo zadostna za izpolnitev ciljev, ki smo si jih zadali. Okrepitev medresorskega sodelovanja kot tudi okrepitev sodelovanja z nadzornimi in pravnimi organi ter z lokalnimi skupnostmi bo nujna. Pomembno bo tudi dopolnjevanje in usklajevanje finančnih instrumentov ter optimiziranje upravnih in pravnih postopkov. Odporno okolje je ključ do uspešnega gospodarstva v prihodnje in do zdravja ljudi. Za dosego ciljev, ki smo si jih zadali v številnih programih, strategijah in operativnih programih, bomo morali združiti moči. Slovenijo tako kot druge evropske države v naslednjih letih čakajo predvsem izzivi glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, zmanjšanja izgube biotske raznovrstnosti, ločitev rabe virov od gospodarske rasti, prenove stavb, prenove mobilnostnega, energetskega ter prehranskega sistema, varovanja okolja in zdravja ljudi pred kemikalijami, zaščita tal in gozdov. Predlogi ukrepov, ki bi prinesli izboljšanje na nekaterih od teh področij, so predstavljeni v zakonodajnem svežnju Pripravljeni na 55, osnutku osmega akcijskega programa, akcijskemu načrtu za krožno gospodarstvo idr. Slovensko okolje je del naše dediščine. Rešitve sprejete doma ali na delovnem mestu vplivajo na izboljšave lokalnega in globalnega okolja. Sodelovanje skupnosti, povezane z nacionalnimi politikami so del prehoda, potrebnega za zaščito slovenskega okolja v prihodnosti. Pomembna sta naše zdravje in naše okolje. Prihajajoče desetletje bo ključno, da izzive rešimo v smeri, da ohranimo oba. 20 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Vode 3. 3. Vode Uvod Stanje in trendi Poglavje obravnava stanje in obremenitve voda Vodna bilanca – krogotok v Sloveniji, trende razvoja in obete za prihodnost. Ocene razmer so podkrepljene s povezavami na Količina površinskih in podzemnih voda je odvisna kazalce okolja v Sloveniji, kjer so na voljo dodatni od temperature zraka ter količine in porazdelitve podatki. padavin. Povprečna letna temperatura zraka se zvišuje po vsej državi, pri padavinah pa Podane so informacije glede trendov temperature so izrazite predvsem razlike pri prostorski zraka, letnih padavin in letne rečne bilance. porazdelitvi (PP04). Naraščanje povprečne Opisano je količinsko obnavljanje podzemne letne temperature je najbolj očitno v zadnjih treh vode, podane so informacije o podeljenih vodnih desetletjih. Opazovanje temperature v Sloveniji je pravicah in rabi vode. Navedeni so tudi rezultati, pokazalo, da je bilo v obdobju 1951–2015 največ ki prikazujejo kemijsko in ekološko stanje nadpovprečno toplih let v zadnjih treh desetletjih. vodnih teles površinskih voda, stanje naravnih Naraščanje temperature je bilo občutno v vseh jezer in umetnih zadrževalnikov, količine hranil letnih časih, najbolj pri poletni temperaturi. Trend in biokemijske potrebe po kisiku v vodotokih. naraščanja se nadaljuje in slovensko podnebje Prikazani so tudi kakovost kopalnih voda, kemijsko je že približno 2 °C toplejše, kakor je bilo sredi stanje podzemnih voda ter obremenitve z nitrati prejšnjega stoletja. in fosfati. Podane so ključne informacije v zvezi z vodovarstvenimi območji in čiščenjem odpadne Trendi letnih padavin niso tako očitni kakor komunalne vode. temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike (PP09). Na območju Slovenije je v obdobju 1981–2010 letno padlo povprečno 1431 mm padavin. Od te količine se je z evapotranspiracijo letno vrnilo v ozračje povprečno 641 mm. Povprečni skupni letni odtok je znašal 790 mm, od tega je bilo 501 mm neposrednega odtoka in 289 mm podzemnega odtoka. V Sloveniji so razlike v količini padavin med regijami zelo velike, saj v Julijskih Alpah dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. Na državni ravni se je letna količina padavin v obdobju 1961–2011 zmanjšala za 2 do 4 %. Zmanjševanje neto odtoka izkazuje tudi letna rečna bilanca (VD03), ki temelji na podatkih srednjih letnih pretokov izbranih vodomernih postaj. Za ocenjevanje gibanja letne rečne bilance je zaradi velike letne spremenljivosti pretokov primeren daljši podatkovni niz. Glede na delovanje 22 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode upoštevanih vodomernih postaj je primerno Obremenitve in pritiski ter stanje celinskih obdobje 1961–2019. V celotnem obdobju je površinskih in podzemnih voda ter obalnega zaznan trend upadanja skupnega rečnega odtoka. morja V tridesetletnem obdobju 1971–2000 je upadanje rečnega odtoka zelo očitno, če upoštevamo samo Stanje površinskih celinskih voda in obalnega obdobje 1981–2000, pa je ta tendenca komajda morja je prikazano v skladu z določili, ki izhajajo iz opazna. Gibanje letnega rečnega odtoka posredno vodne direktive (direktiva 2000/60/ES). Na podlagi opozarja tudi na povečevanje ali zmanjševanje te direktive se stanje površinskih celinskih voda verjetnosti nastopa nizkih voda (suš) in poplavne in obalnega morja oceni na podlagi kemijskega ogroženosti. Vendar pa se letni rečni odtoki ne in ekološkega stanja. V oceno so vključene vse skladajo vedno s spreminjanjem visokih in nizkih površinske celinske vode, somornice in obalno voda. morje, pri kemijskem stanju je v oceno zajeto tudi teritorialno morje. Osnovna enota za oceno je Po nadpovprečnih letih 2013 in 2014 so bila vodno telo, ki je ločeni in pomembni sestavni del naslednja leta povprečno in podpovprečno površinske vode, kakor na primer jezero, vodni vodnata. V obdobju 1961–2019 so bila izraziteje zbiralnik, potok, reka ali kanal, del potoka, reke sušna leta 2011, 2007, 2003, 1983 in 1971. Leto ali kanala ali del obalnega morja. V Sloveniji je 2019 je bilo povprečno vodnato. Obdobni trend določenih 155 vodnih teles površinskih voda. V upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije skladu z vodno direktivo se ocena kemijskega in se ohranja. ekološkega stanja podaja za večletna obdobja za načrte upravljanja voda. Savinja 23 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Kemijsko stanje vodnih teles To so snovi, ki spadajo med vsesplošno prisotna površinskih voda onesnaževala (PBT) in se nalagajo v organizmih. Podobno stanje se kaže v vseh evropskih Kemijsko stanje površinskih voda pomeni državah, ki so že izvedle analize teh snovi v ribah. obremenjenost površinskih voda glede na Evropa je v zadnjih desetletjih naredila pomemben vsebnost prednostnih in prednostno nevarnih korak pri omejevanju izpustov živega srebra. snovi, za katere so na območju držav Evropske Največji uporabnik živega srebra je Azija, evropski skupnosti določeni enotni okoljski standardi delež znaša le 5 % svetovne rabe. Živo srebro je kakovosti (VD12). V vodno okolje se odvaja zelo obstojno in ostane v okolju še veliko let po na tisoče različnih kemikalij, od katerih je bilo izpustu. Ko se izpusti v zrak, se lahko prenaša na v letu 2008 na evropski ravni 33 snovi oziroma velike razdalje, kar pomeni, da imajo izpusti živega skupin snovi določenih kot prednostnih. Te srebra globalni vpliv. snovi so bile izbrane kot pomembne za območje vseh držav Evropske skupnosti zaradi njihove Bromirani difeniletri (BDE) so se v preteklosti razširjene uporabe in ugotovljenih povišanih uporabljali kot zaviralci gorenja v številnih izdelkih: koncentracij v površinskih vodah. Med te snovi plastiki, pohištvu, električni opremi, elektronskih spadajo na primer atrazin, benzen, kadmij, živo napravah drugih gospodinjskih izdelkih ter srebro, bromirani difeniletri in podobno. V letu tapetništvu in tekstilni industriji. BDE lahko 2013 je Evropska komisija seznam prednostnih uhajajo iz proizvodov med njihovo proizvodnjo, snovi povečala, dodanih je bilo 12 prednostnih uporabo in tudi, ko jih zavržemo. Tako prehajajo snovi, nekateri okoljski standardi kakovosti so v okolje, kjer so obstojni, se bioakumulirajo ter bili spremenjeni ali na novo določeni. Izrazito je prenašajo po prehranski verigi. Kljub prepovedi bilo povečanje okoljskih standardov kakovosti za proizvodnje in uporabe tehničnih mešanic penta- organizme (bioto) z namenom, da se zagotovi BDE, okta-BDE in deca-BDE v Evropski uniji se spremljanje snovi, ki se kopičijo v organizmih. nadaljuje njihovo sproščanje v okolje iz obstoječih Kemijsko stanje površinskih voda se oceni po dvostopenjski lestvici kot dobro ali slabo kemijsko stanje. Bohinjsko jezero V obdobju 2014–2019 je dobro kemijsko stanje ugotovljeno za 153 (98,7 %) vodnih teles površinskih voda, za dve vodni telesi (1,3 %) je ugotovljeno slabo kemijsko stanje. Slabo kemijsko stanje v matriksu voda je ocenjeno v Meži zaradi preseganja okoljskega standarda kakovosti za kadmij in svinec ter v Iščici zaradi preseganja okoljskega standarda kakovosti za nikelj. V primerjavi z oceno kemijskega stanja v obdobju 2009–2013 se je kemijsko stanje površinskih voda v obdobju 2014–2019 izboljšalo na petih vodnih telesih morja, ki so bila v preteklih obdobjih uvrščena v slabo kemijsko stanje zaradi preseganj okoljskega standarda kakovosti za tributilkositrove spojine, in poslabšalo na dveh vodnih telesih vodotokov. Ocene kemijskega stanja površinskih voda za matriks biota kažejo, da slabo kemijsko stanje v vseh vodnih telesih površinskih voda v bioti povzročata živo srebro in bromirani difeniletri. 24 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode proizvodov. Izpusti BDE še vedno izvirajo iz starih poliaromatski ogljikovodiki, tributilkositrove izdelkov široke potrošnje kakor tudi z odlagališč, spojine, perfluorooktan – sulfonska kislina in pomemben vir so tudi sežigalnice. V svetu so BDE njeni derivati, dioksini in dioksinom podobne ugotovili v zraku, površinskih vodah, sedimentih, spojine, heksabromociklododekan, heptaklor in ribah in morskih živalih. Po znanih podatkih je v heptaklorepoksid) z namenom prikaza kemijskega Evropi izmerjeno preseganje okoljskega standarda stanja za druge prednostne snovi, za katere lahko kakovosti v ribah v vseh državah, kjer so se doslej sprejmemo učinkovite ukrepe na državni ravni. te analize izvajale. Slabo kemijsko stanje površinskih voda brez splošno prisotnih snovi v obdobju 2014–2019 je Na sliki 3-1 je prikazano kemijsko stanje za vodo določeno za vodno telo na Meži zaradi preseganja in bioto skupaj, brez splošno prisotnih snovi standarda kakovosti za kadmij in svinec v vodi ter (persistent, bioaccumulative and toxic substances vodno telo na Iščici zaradi preseganja standarda – PBT-snovi: bromirani difeniletri, živo srebro, kakovosti za nikelj v vodi. Slika 3-1: Ocena kemijskega stanja površinskih voda za matriks voda in biota skupaj brez splošno prisotnih (PBT) snovi za obdobje 2014–2019 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD12 – Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda, 2021. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 25 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Ekološko stanje površinskih voda in teles (51 %) ne dosega dobrega ekološkega obalnega morja stanja. Za vodna telesa, ki ne dosegajo dobrega ekološkega stanja, je najobsežnejša obremenitev Ekološko stanje površinskih voda je izraz hidromorfološka spremenjenost skupaj s splošno kakovosti strukture in delovanja vodnih degradiranostjo, ki je prepoznana bodisi kot edini ekosistemov površinskih voda. Ekološko stanje vzrok bodisi skupaj z drugimi obremenitvami se oceni na podlagi stanja združb vodnih za 82 % vodnih teles, ki ne dosegajo dobrega rastlin, alg, nevretenčarjev in rib (t. i. biološki ekološkega stanja. elementi kakovosti), s katerimi ovrednotimo različne obremenitve. Na podlagi združb vodnih rastlin in alg ovrednotimo trofično stanje (obremenjenost s hranili), na podlagi združb alg in bentoških nevretenčarjev saprobno stanje (obremenjenost z organskimi snovmi) in na podlagi združb bentoških nevretenčarjev in rib hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost vodnega ekosistema. V oceni ekološkega stanja so upoštevani tudi splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti (hranila in parametri obremenjenosti z organsko snovjo), hidromorfološki elementi kakovosti (hidrološki režim, stalnost toka in morfološke razmere) ter posebna onesnaževala, ki se odvajajo v vodno okolje. Posebna onesnaževala so snovi, ki so na seznam spremljanja uvrščene na državni ravni zaradi njihove prisotnosti in razširjenosti uporabe ter s tem povezanega tveganja za vodno okolje. Z oceno ekološkega stanja vodnih teles podajamo odmik od naravnega stanja, ki bi ga vodno telo imelo brez človekovih aktivnosti. Ekološko stanje ocenimo s petstopenjsko lestvico: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo ali zelo slabo. Za ovrednotenje napredka pri izboljšanju stanja v skladu s cilji vodne direktive združimo ocene glede na to, ali vodno telo dosega (oceni zelo dobro in dobro) ali ne dosega dobrega ekološkega stanja (ocene zmerno, slabo in zelo slabo). V tem besedilu se izraz ekološko stanje uporablja enakovredno izrazu ekološki potencial, s katerim podajamo ocene za močno preoblikovana in umetna vodna telesa. Na sliki 2 so prikazani deleži vodnih teles površinskih voda v posameznih razredih ekološkega stanja v posameznih ocenjevalnih obdobjih. Za obdobje 2016–2019 je za 75 vodnih teles površinskih voda (49 %) ocenjeno, da dosegajo vsaj dobro ekološko stanje in s tem izpolnjujejo cilje vodne direktive, 79 vodnih 26 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Slika 3-2: Deleži vodnih teles površinskih voda v posameznih razredih ekološkega stanja 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD12 – Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda, 2021. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 V obdobju 2016–2019 30 vodnih teles (20 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja zaradi obremenjenosti s hranili, 17 vodnih teles (12 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja zaradi obremenjenosti z organskimi snovmi in 65 vodnih teles (42 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja zaradi hidromorfološke spremenjenosti in splošne degradiranosti. 27 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Slika 3-3: Deleži vodnih teles površinskih voda, ki dosegajo/ne dosegajo dobrega ekološkega stanja, po posameznih oblikah obremenitev 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD12 – Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda, 2021. Iz slike 3 je razvidno, da glede na obremenjenost s in industrijskih odpadnih voda. Preobremenjenost hranili dosega dobro ekološko stanje v primerjavi s s hranili je še vedno glavna težava glede jezer prejšnjim ocenjevalnim obdobjem 5 % več vodnih in zadrževalnikov, saj v obdobju ocenjevanja teles in v primerjavi z obdobjem 2006–2008 3 2016–2019 od skupno 11 vodnih teles v skupini % več vodnih teles. Glede na obremenjenost z jezer 7 vodnih teles (64 %) ne dosega dobrega organskimi snovmi dosega dobro ekološko stanje trofičnega stanja. Poleg Blejskega jezera so to v primerjavi s prejšnjim ocenjevalnim obdobjem še močno preoblikovana vodna telesa Perniško, 5 % več vodnih teles in glede na obdobje 2006– Ledavsko, Gajševsko, Slivniško in Šmartinsko 2008 6 % več vodnih teles. Glavni viri obremenitev jezero ter umetno vodno telo Velenjsko jezero. vodotokov s hranili in organskimi snovmi so Trofično stanje jezer je podrobneje prikazano v spiranje s kmetijskih površin ter izpusti komunalnih kazalcu (VD07) Fosfor v jezerih. 28 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Vrednosti nitrata so v opazovanem obdobju ocenjevalnimi obdobji so ocene ekološkega razen v porečju Mure le nekoliko nad naravnim stanja, pridobljene na podlagi novih metodologij ozadjem, ki je za slovenske vodotoke ocenjeno za vrednotenje ekološkega stanja vodotokov med 0,2 in 0,9 mg NO -N/L, odvisno od vrste z vidika hidromorfološke spremenjenosti in 3 vodotoka (VD10). Znatno zvišanje vrednosti splošne degradiranosti, s čimer se je zmanjšal nitrata v porečju Mure od leta 2005 je po podatkih delež neocenjenih vodnih teles. Hidromorfološka posameznih vzorčnih mest opazen kot povečanje spremenjenost so neposredne antropogene letnih povprečij koncentracij nitrata na večini mest spremembe vodotokov, kakor so regulacije, na Muri in njenih pritokih (Ledavi s pritoki, Kučnici utrjevanje bregov, odstranjevanje obrežnega in Ščavnici). Razlika med porečji je opazna tudi rastja, pregrade in podobno. Splošna pri ortofosfatu, ki je v Soči in jadranskih rekah v degradiranost je širši izraz, ki zajema vse opazovanem obdobju v okvirih naravnega ozadja spremembe voda, vključno s hidromorfološkimi 0,01 mg PO -P/L, v rekah donavskega povodja spremembami zaradi poselitve, kmetijstva in 4 pa precej nad naravnim ozadjem. Bogatenje voda industrije ter drugih vplivov v zaledju voda. z dušikom in fosforjem je večinoma posledica spiranja s kmetijskih površin, vir hranil pa so tudi V obdobju 2014–2019 14 vodnih teles (9 %) komunalne in industrijske odplake. ne dosega dobrega ekološkega stanja zaradi obremenjenosti s posebnimi onesnaževali. V Organska obremenjenost rek se je v obdobju vodotokih je presežen okoljski standard kakovosti 1996–2006 precej zmanjšala, od takrat pa so za metolaklor, terbutilazin, kobalt, cink, molibden, izmerjene vrednosti BPK5 blizu ali celo pod sulfat in poliklorirane bifenile (PCB). Jezera vrednostjo naravnega ozadja, ki za slovenske so čezmerno obremenjena z metolaklorom, vodotoke znaša od < 1 do 1,4 mg O /L. Upad je molibdenom in sulfatom. Glede na posebna 2 večji v vzhodni Sloveniji kakor v zahodni, kjer so onesnaževala dosega dobro ekološko stanje v bile obremenitve rek z organsko snovjo tudi v primerjavi s prejšnjim ocenjevalnim obdobjem 3 % preteklosti manjše. Glavni vir onesnaženja rek z več vodnih teles in glede na obdobje 2006–2008 organsko snovjo so običajno komunalne odpadne 4 % več vodnih teles. Glavni viri obremenitev vode. Ker se stanje na področju odvajanja in površinskih voda s posebnimi onesnaževali so čiščenja odpadnih voda v Sloveniji že več let kmetijstvo in komunalni ter industrijski izpusti izboljšuje, so opažene spremembe v parametrih odpadnih voda. organske obremenjenosti pričakovane. Kazalnik (VD02) čiščenje odpadnih voda namreč kaže, V Sloveniji so najslabše ocenjena vodna telesa da je od leta 2004 delež prebivalcev, katerih v porečju Mure, kjer 12 vodnih teles (86 %) ne odpadne vode se čistijo v komunalnih in skupnih dosega dobrega ekološkega stanja, večinoma čistilnih napravah, veliko večji, prav tako se zaradi obremenjenosti s hranili ter hidromorfološke povečuje tudi delež sekundarnega in terciarnega spremenjenosti in splošne degradiranosti. Pogosta čiščenja odpadnih voda, ki odstrani pretežni del težava v porečju Mure sta tudi obremenitev z obremenitev z organskimi snovmi in del hranil. organskimi snovmi in preseganje mejnih vrednosti Vrednosti amonija so v vseh porečjih razen v za nekatera posebna onesnaževala, kakor so porečju jadranskih rek še vedno nad naravnim metolaklor, kobalt in terbutilazin, kar sovpada ozadjem. s kmetijsko dejavnostjo v tem delu Slovenije. Tudi v porečju Drave in na območju zgornje in Glede na hidromorfološko spremenjenost in srednje Save več kakor polovica vodnih teles ne splošno degradiranost dosega dobro ekološko dosega dobrega ekološkega stanja, vodilni vzrok stanje v primerjavi s prejšnjim ocenjevalnim sta hidromorfološka spremenjenost in splošna obdobjem 10 % manj vodnih teles in v degradiranost. V obdobju 2016–2019 je najbolje primerjavi z obdobjem 2006–2008 10 % več ocenjeno ekološko stanje jadranskih rek z obalnim vodnih teles. Vodilni razlog za razlike v ocenah morjem, kjer več kakor 90 % vodnih teles dosega stanja vodnih teles glede na hidromorfološko dobro ekološko stanje. spremenjenost in splošno degradiranost med 29 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Slika 3 - 4: Ocena ekološkega stanja površinskih voda za obdobje 2016–2019 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD12 – Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda, 2021. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Stanje naravnih jezer in umetnih s hranili. Izmerjene koncentracije fosforja zadrževalnikov v jezerih in zadrževalnikih jasno razdelijo Slovenijo na geografska območja, ki odražajo V Sloveniji je preobremenjenost s hranili še vedno različno intenzivnost kmetijske rabe tal. Najbolj glavna težava glede jezer in zadrževalnikov, obremenjeni s fosforjem (>100 µg P/L) so izboljšanja v obdobju 2006–2019 pa ni opaziti. V zadrževalniki v intenzivno kmetijskih območjih obdobju ocenjevanja 2016–2019 je od skupaj 11 severovzhodne Slovenije. To so Perniško, vodnih teles v skupini jezer le za 4 vodna telesa Ledavsko in Gajševsko jezero, ki vsa spadajo med ocenjeno dobro ali zelo dobro trofično stanje hiperevtrofna jezera. Izrazit trend povečevanja (VD07). Preobremenjenost jezer s fosforjem koncentracije fosforja se kaže v Perniškem jezeru, večinoma povzroča človek z neustreznim medtem ko koncentracija fosforja v Ledavskem in odvajanjem odpadne komunalne vode in Gajševskem jezeru rahlo upada. Tudi na podlagi intenzivno kmetijsko rabo pojezerja. analiz fitoplanktona so vsi trije zadrževalniki v slabem trofičnem stanju, kar potrjuje Glavna težava glede jezer in zadrževalnikov preobremenjenost vseh treh zadrževalnikov s v Sloveniji je še vedno preobremenjenost fosforjem in drugimi hranili. 30 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Slika 3-5: Povprečne letne koncentracije celotnega fosforja v µg P/L v jezerih in zadrževalnikih v izbranih obdobjih 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD07 – Fosfor v jezerih, 2021. Šmartinsko in Slivniško jezero sta evtrofna plitva Velenjskem jezeru vpliva na omejeno kroženje zadrževalnika v osrednji Sloveniji s koncentracijo snovi in svojevrstne produkcijske procese, ki niso fosforja od 35 do 100 µg P/L. Povprečne primerljivi z drugimi predalpskimi jezeri. Ocena letne koncentracije celotnega fosforja zlasti v trofičnega stanja na podlagi fitoplanktona je Šmartinskem jezeru zelo nihajo, kar onemogoča primerna le za oceno trofičnega stanja zgornjih, realno določitev trenda koncentracije fosforja. prezračenih plasti Velenjskega jezera, ki je Analize fitoplanktona od leta 2017 kažejo slabo bila za obdobje 2016–2019 dobra. Znatnejši trofično stanje Šmartinskega jezera in stabilno, delež primarne produkcije v Velenjskem jezeru zmerno trofično stanje Slivniškega jezera. pripada fotosintetskim žveplenim bakterijam, ki se zadržujejo v spodnjih plasteh jezera, kjer Glede na povprečno letno koncentracijo fosforja prevladujejo razmere brez kisika. (77 µg P/L) spada med evtrofna jezera tudi rudniško-ugrezninsko Velenjsko jezero, ki glede V obeh naravnih jezerih, Blejskem in Bohinjskem na hidromorfološke značilnosti in geografsko lego jezeru, je koncentracija fosforja v primerjavi z spada med predalpska jezera. Stalna kemična zadrževalniki precej nižja in že več let večinoma razslojenost na površinsko in globinsko plast v ustaljena. Bohinjsko jezero se s povprečno 31 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode koncentracijo fosforja 4,8 µg P/L v evropskem zadrževalnikih opazen rahel trend povečevanja merilu uvršča med referenčna oligotrofna alpska koncentracij fosforja. V Klivniku in Moli se je jezera. Na podlagi analiz fitoplanktona Bohinjsko spremenil režim upravljanja, spremembe v jezero že več let dosega zelo dobro trofično stanje. Vogrščku v zadnjem obdobju pa so posledica V primerjavi z njim pa je predalpsko Blejsko jezero zelo izpraznjene akumulacije zaradi priprav na precej bolj izpostavljeno pritiskom iz poseljenega sanacijo. Ocena na podlagi fitoplanktona še pojezerja in je zato s hranili bolj obremenjeno. Po vedno kaže dobro trofično stanje v vseh treh uspešnem procesu reoligotrofikacije po izgradnji zadrževalnikih. sistema Radovna-natega 1964–1980/82 in sanaciji blejske kanalizacije (1987–2020) povprečna letna Iz ocene trofičnega stanja jezer in zadrževalnikov koncentracija celotnega fosforja v Blejskem jezeru na podlagi fitoplanktona (Slika 3-6) je razvidno, niha med 10 in 15 µg P/L, kar Blejsko jezero da izrazitega zmanjševanja koncentracije fosforja uvršča med mezotrofna predalpska jezera. Ocena v obdobju 2006–2019 večinoma ni zaznati, ekološkega stanja na podlagi fitoplanktona je delno tudi zato, ker so v analizo poleg naravnih dobro, a na meji med dobrim in zmernim stanjem. jezer vključeni tudi vsi večji zadrževalniki s Ker na zmerno trofično stanje kaže tudi združba površino nad 0,5 km2 in z jezerskim značajem. makrofitov in fitobentosa v litoralu, ocenjujemo V zadrževalnikih se koncentracije fosforja v trofično stanje Blejskega jezera kot zmerno. posameznih letih skokovito spreminjajo, česar ne Zadrževalniki Klivnik, Mola in Vogršček na moremo ovrednotiti samo kot posledico večanja jugozahodu Slovenije v povodju jadranskih ali manjšanja obremenitev. Poleg naravnih rek so v primerjavi z zadrževalniki osrednje in hidroloških razmer na koncentracijo fosforja v severovzhodne Slovenije s fosforjem precej zadrževalnikih vplivata tudi režim upravljanja, ki ga manj obremenjeni. Kljub temu je v vseh treh pogojuje raba, in namen zadrževalnika. 300 ikro g P/L) Slika 3-6: Ocena trofičnega stanja jezer in zadrževalnikov na podlagi fitoplanktona 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD07 – Fosfor v jezerih, 2021. 32 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Kemijsko stanje podzemnih voda vsebnosti nitrata. V Dravski kotlini statistično značilno upada tudi vsebnost atrazina. Podzemna Slovenija je razdeljena na 21 vodnih teles voda v vodonosnikih s kraško in razpoklinsko podzemne vode. V letu 2020 se je izvajal poroznostjo je boljše kakovosti. Te vodonosnike nadzorni monitoring, in sicer na vseh 21 vodnih je treba zaradi zelo velike ranljivosti učinkovito telesih. V program je bilo vključenih 207 merilnih zaščititi. mest, od tega 129 na medzrnskih in 78 na kraških vodonosnikih. Ocena kemijskega stanja podzemnih voda kaže, da so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti najbolj obremenjena vodna telesa pretežno v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na severovzhodnem delu Slovenije (VD11). Onesnaženost podzemne vode je odvisna tako od obremenjevanja podzemne vode zaradi človekovih dejavnosti kakor tudi od naravnih danosti vodonosnikov, pogosto imenovane ranljivost. Parametri, ki v Sloveniji povzročajo slabo kemijsko stanje podzemne vode, so predvsem nitrati in pesticidi ter njihovi razgradni produkti, na nekaterih merilnih mestih pa tudi klorirana organska topila. V ravninskih delih rečnih dolin prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, imenovani tudi aluvialni vodonosniki. Obremenitve teh vodonosnikov so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti, kakor so kmetijstvo, industrija, promet, gosta poseljenost in odlagališča odpadkov, največje. V alpskih predelih in na Krasu prevladujejo vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Ti vodonosniki, predvsem kraški, so zelo ranljivi, vendar so v Sloveniji večinoma naravno zaščiteni. Večina vodonosnikov s kraško in razpoklinsko poroznostjo je v hribovitih, manj poseljenih območjih, ki so poraščena z gozdovi. Kemijsko stanje podzemne vode je prikazano na karti Slovenije (Slika 3-7). Slabo kemijsko stanje je določeno za vodna telesa, ki jih sestavljajo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, in sicer Savinjska, Dravska in Murska kotlina. Raven zaupanja ocene kemijskega stanja za ta vodna telesa je visoka. Vzrok za slabo kemijsko stanje teh vodnih teles je nitrat in v Dravski kotlini tudi atrazin. Na vseh treh vodnih telesih je bil ugotovljen statistično značilni trend zniževanja 33 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Slika 3-7: Kemijsko stanje podzemne vode z ravnjo zaupanja za obdobje tretjega načrta upravljanja 2022–2027 in statistično značilni dolgoročni trendi parametrov 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD07 – Fosfor v jezerih, 2021. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Količinsko stanje podzemnih voda Najmanjše obnovljene količine podzemne vode v plitvih vodonosnikih so ocenjene v telesih Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih podzemne vode severovzhodne Slovenije in na vodonosnikih Slovenije je bila v hidrološkem letu Primorskem (Slika 3-8). V zadnjem desetletju 2019 pod povprečjem primerjalnega hidrološkega je bilo povprečno napajanje vodonosnikov na vodnobilančnega obdobja 1981–2010 (VD15). območju Goričkega za več kakor desetkrat manjše od napajanja vodonosnikov v Julijskih Alpah. Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, Poleg tega velikega prostorsko spremenljivega ki zagotavlja večino potrebnih količin. Viri podzemne napajanja vodonosnikov je v zadnjem desetletju vode kažejo veliko prostorsko in časovno značilna tudi velika časovna spremenljivost. spremenljivost. V zadnjem času je izražena Indeksi letnega napajanja glede na povprečje tendenca vse pogostejših in bolj izrazitih ekstremov. obdobja 1981–2010 dosegajo velik razpon letnih Ker so v prihodnosti možne krize v oskrbi z vodo, količin napajanja, kar kaže na veliko količinsko je spremljanje količinskega obnavljanja podzemne občutljivost podzemnih voda v plitvih vodonosnikih vode še toliko pomembnejše. Slovenije. 34 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Slika 3-8: Modelska ocena napajanja plitvih vodonosnikov v hidrološkem letu 2019 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD15 – Količinsko obnavljanje podzemne vode, 2021. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila večini vodnih teles podzemnih voda Slovenije v plitvih vodonosnikih Slovenije v hidrološkem ocenjuje s skupno oceno »dobro« (Slika 3-9). letu 2019 pod povprečjem obdobja 1981–2010. Izjema je vodno telo podzemne vode Dravska Povprečno odstopanje za območje celotne kotlina, kjer je bilo zaradi neizpolnjevanja meril Slovenije je znašalo –21 %. Največja negativna dobrega količinskega stanja s preizkusom vpliva odstopanja od povprečja obdobja 1981–2010 odvzemov podzemne vode na vdore slane vode so bila v vodnih telesih vzhodnega dela države: ali vode slabše kakovosti, stanje ocenjeno kot VTPodV_4018 Goričko, VTPodV_4017 Vzhodne »slabo«. Slovenske gorice in VTPodV_4016 Murska kotlina, kjer dosežejo več kakor –30 %. Nekoliko manjše negativno odstopanje je na jugovzhodu Slovenije do –10 %. Na podlagi rezultatov vseh štirih izvedenih preizkusov predpisanega postopka ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda se količinsko stanje v ocenjevalnem obdobju 2014–2019 v 35 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Slika 3-9: Skupna ocena količinskega stanja vodnih teles podzemnih voda 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD15 – Količinsko obnavljanje podzemne vode, 2021. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vodnobilančni preizkus na podlagi primerjave Po preizkusu vpliva odvzemov podzemne vode odvzemov z razpoložljivo količino podzemne vode na ekološko stanje površinskih vodnih teles plitvih vodonosnikov izkazuje, da se v Sloveniji za območja rek, kjer je bilo ugotovljeno slabo letno črpa 3,3 % razpoložljive podzemne vode. stanje, črpanje podzemne vode ne povzroča Največji deleži črpanja glede na razpoložljive slabega ekološkega stanja, kaže pa se potreba po količine podzemne vode so v VTPodV_3012 pregledu metodološkega pristopa, še posebej na Dravska kotlina (25,9 %), VTpodV_1001 Krasu. Savska kotlina in Ljubljansko barje (22,4 %) ter VTPodV_4016 Murska kotlina (20,9 %). Analiza Pri analizi vpliva odvzemov podzemne vode na trenda gladin podzemne vode pri ekstrapolaciji kopenske ekosisteme, odvisne od podzemne za obdobje do leta 2027 nakazuje nekaj območij vode, izračunani kazalci ne kažejo, da so kopenski z manjšim tveganjem za ohranjanje dobrega ekosistemi ogroženi ali poškodovani zaradi količinskega stanja, ki jih bo treba tudi v prihodnje črpanja podzemne vode. podrobneje spremljati. 36 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Preizkus vpliva odvzemov podzemne vode na dovoljenja in koncesije), več kakor 10.000 vdore slane vode je bil opravljen za vodonosni primerov posebne rabe vode, ki imajo zelo sistem 50621 Brestovica – Timava, ki je domnevno majhen vpliv na vodni režim in stanje voda, pa je v v stiku z morsko vodo, hkrati pa je strateško postopku evidentiranja v vodno knjigo (VD14). pomemben vir regionalne oskrbe s pitno vodo. Ugotovljeno je bilo, da črpanje podzemne vode V letu 2021 je bilo veljavnih 8.386 aktov o podelitvi ne povzroča vdora slane vode. Preizkus vpliva vodnih pravic (Slika 3-10). Največ vodnih dovoljenj odvzemov podzemne vode na vdore vode slabše je podeljenih za rabo vode za pridobivanje toplote, kakovosti je bil opravljen tudi za VTpodV_3012 lastno oskrbo s pitno vodo, za namakanje in javno Dravska kotlina, kjer je na treh merilnih mestih vodooskrbo. V prejšnjih letih se je zakonodaja na v spodnjem pliocenskem vodonosniku zaznano tem področju spreminjala, to pa se odraža tudi v preseganje naravnega ozadja vsebnosti nitrata precej manjšem skupnem številu veljavnih aktov v podzemni vodi, na enem pa statistično značilni za vodno pravico v primerjavi s prejšnjimi leti. trend naraščanja indikativnega parametra Več kakor 30.000 vodnim dovoljenjem za lastno SEP v spodnjem pliocenskem vodonosniku. oskrbo s pitno vodo in za zalivanje vrtov je ob Predvidevamo, da je vzrok za nedoseganje pogojev koncu leta 2020 potekla veljavnost. Sprememba preizkusa vdora vode slabše kakovosti v spodnji zakonskih določil je omogočila, da tistim, ki pliocenski vodonosnik čezmerno črpanje podzemne odvzemajo manjše količine vode iz podzemnih vode iz tega vodonosnika. virov, na območjih, ki niso posebej zavarovana, in jo uporabljajo za lastno oskrbo, zalivanje Na območju globokega termalnega vodonosnika manjših vrtov ali pridobivanje toplote, tovrstno v Murski kotlini dosedanje hidrogeološke bilančne rabo evidentirajo, ni pa jim treba pridobiti vodnega analize nakazujejo na počasno količinsko dovoljenja. obnavljanje teh vodonosnikov in zniževanje gladin termalne podzemne vode. Odvzemi termalne Največje količine vode so zagotovljene za rabo vode predstavljajo 44 % z modelom ocenjenega za tehnološke namene, dobrih 1.112 milijonov napajanja globokega vodonosnika. Stopnja m³, vendar je velika večina te vode predvidena za zaupanja je srednja, ker so za oceno trenda hlajenje in je t. i. povratna voda, torej je vrnjena v uporabljeni le podatki indikativnih meritev, ocena vodotok. Pomemben delež – petina vse količine napajanja pa temelji na modelu naravnega stanja. ali 311 milijonov m³ vode na leto je z 833 vodnimi Po načelu sistemskih meritev količin podzemnih dovoljenji odobrenih za izvajanje gospodarske voda bo treba že vzpostavljeni državni monitoring javne službe oskrbe s pitno vodo. Glede na za plitve vodonosnike razširiti tudi na globoke podeljene vodne pravice je 93 % vode za javno vodonosnike s termalno vodo. oskrbo z vodo predvidenih za zajem iz izvirov, vrtin in vodnjakov (iz podtalnice). 20 milijonov m³ vode Obremenitve površinskih celinskih voda, je letno predvidenih za namakanje kmetijskih in podzemnih voda in obalnega morja drugih površin. Vodna pravica je pravica do posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobrega, tudi naplavin, razen vodnega zemljišča. Vodna pravica je lahko podeljena z vodnim dovoljenjem ali koncesijo za posebno rabo vode in je vpisana v vodno knjigo. Od leta 2020 so v vodni knjigi evidentirani tudi odvzemi vode za posebno rabo, ki imajo zelo majhen vpliv na vodni režim in stanje voda ter zato zanje ni treba pridobiti vodnega dovoljenja ali koncesije. Sredi leta 2021 je bila vodna pravica za posebno rabo voda podeljena v skoraj 8.386 aktih (vodna 37 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Slika 3 -10: Število aktov o podeljeni vodni pravici za odvzem vode, po vrsti rabe 50 000 40 000 30 000 vilo šte 20 000 10 000 0 2014 2016 2021 zalivanje in druga raba lastna oskrba s pitno vodo pridobivanje toplote drugo male hidroelektrarne namakanje tehnološki nameni javna oskrba s pitno vodo Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD14 – Vodne pravice, 2021. Po kazalcu izkoriščanja vodnih virov se Trend obdobnega indeksa rabe vode WEI je med evropskimi državami Slovenija uvršča ustaljen, trend letnega indeksa WEI+ pa kaže med države z najmanjšo izrabo vodnih virov rahlo zmanjševanje, vendar trend ni statistično (VD01). Indeks izkoriščanja vode (WEI – Water značilen. Exploitation Index) je za primerjavo letnih količin vse porabljene vode s povprečjem dolgoletnega V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali obdobja uvedla Evropska okoljska agencija terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne (EEA). WEI je kazalec porabe površinske in vode, medtem ko postopkov samo primarnega podzemne vode v primerjavi s povprečjem čiščenja ni več (VD02). Količina odpadne vode, bruto iztoka iz države v dolgoletnem obdobju ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega (osnovni indeks WEI) oziroma v primerjavi z čiščenja, se je od leta 2000 povečala za bruto iztokom v posameznem letu (letni indeks 150 % ali s 30 milijonov m3 (v letu 2000) na WEI). Poraba vode v Sloveniji ima na letni ravni skoraj 45 milijonov m3 (v letu 2019). Postopkov razmeroma majhen delež skupnega iztoka iz terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2000 države. V letu 2019 je bil letni indeks WEI+ v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2019 pa je bilo okoli 3 %, prav tak je bil tudi indeks WEI, ki po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne kaže vrednosti glede na obdobno povprečje. vode ali 113 milijonov m3 odpadne vode. 38 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Odpadne vode iz gospodinjstev in industrije (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 IN pomenijo velik pritisk na vodno okolje zaradi 44/22- ZVO-2) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote obremenitev z organskimi snovmi in hranili ter pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno nevarnimi snovmi (VD02). Namestitev čistilnih kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15 naprav za odpadne vode zahteva najprej in 44/22- ZVO-2)). vzpostavitev sistema zbiranja odpadne vode in nato zagotovitev naprav za obdelavo zbrane Podzemna voda je z nitrati najbolj obremenjena v odpadne vode. Tak način je primeren za strnjena medzrnskih vodonosnikih, še posebej na območju naselja. V manjših razpršenih naseljih se običajno severovzhodne Slovenije (VD05). Podzemna vzpostavijo manjši posamezni sistemi za čiščenje voda je v kraških in razpoklinskih vodonosnikih odpadne vode, v izjemnih primerih, kjer tudi to ni zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti mogoče, se odpadna voda zbira v neprepustnih in manjšega deleža kmetijskih površin manj greznicah, od koder se periodično odvaža v obremenjena z nitrati. To so potrdili rezultati čiščenje v bližnje čistilne naprave. državnega monitoringa tudi v letu 2020. V večini vodnih teles podzemne vode z večinoma kraškimi Poznamo tri vrste čiščenja odpadne vode. in razpoklinskimi vodonosniki so povprečne letne Primarna (mehanska) obdelava odstrani nekatere vsebnosti nitratov nižje od 10 mg NO /l, nikjer pa 3 suspendirane snovi, medtem ko sekundarna niso presegle 25 mg NO /l. 3 (biološka) obdelava uporablja aerobne ali anaerobne mikroorganizme, da razgradijo večino Velik delež najbolj rodovitnih kmetijskih zemljišč je organske snovi in obdrži nekaj hranil v severovzhodnem in osrednjem delu Slovenije, (okoli 20–30 %). Terciarna (napredna) obdelava še in sicer v ravninskih predelih rečnih dolin učinkoviteje odstrani organske snovi. Na splošno (Drava, Mura, Savinja, Sava), kjer prevladujejo vključuje zadrževanje fosforja in v nekaterih vodonosniki z medzrnsko poroznostjo (aluvialni primerih odstranitev dušika. Samo primarna vodonosniki). V strukturi kmetijskih zemljišč obdelava ne odstrani amonija, medtem ko prevladujejo njive, ki jih običajno največ gnojimo sekundarna (biološka) obdelava odstrani približno z dušikom. To dejstvo se odraža tudi v vsebnosti 75 % amonija. nitratov v podzemni vodi, ki so večinoma večje od naravnega ozadja, na številnih merilnih mestih tudi V Sloveniji je bilo leta 2019 na komunalne in večje od okoljskega standarda kakovosti skupne čistilne naprave (KČN) priključenih 68 % (50 mg NO /l). 3 prebivalstva. Po postopku terciarnega čiščenja je bilo prečiščene odpadne vode za 44 % Na vsebnost nitratov v podzemni vodi vplivajo prebivalstva, priključenega na KČN. Po postopku tudi izpusti iz komunalnih in skupnih čistilnih sekundarnega čiščenja pa je bilo očiščenih voda naprav (KČN). Količina izpustov neposredno v za 24 % prebivalstva, priključenega na KČN. površinske vode in posredno v podzemne vode Postopkov primarnega čiščenja od leta 2015 v niha v odvisnosti od izgradnje novih kanalizacijskih Sloveniji ni več. sistemov in KČN ter s tem povečevanjem količine prečiščene komunalne odpadne vode. Leta 2019 je bilo v Sloveniji očiščenih okoli 158 milijonov m3 odpadne vode, od tega 45 milijonov Povprečne letne vrednosti nitrata v vodnih m3 po postopkih sekundarnega čiščenja in 113 telesih z aluvialnimi vodonosniki, ki so najbolj milijonov m3 po postopkih terciarnega čiščenja. obremenjeni z nitrati v obdobju 1998–2020, Terciarno čiščenje se je po letu 2000 znatno kažejo statistično značilne trende zniževanja povečalo. K temu je pripomoglo izvajanje vsebnosti nitratov na vodnih telesih Savska Operativnega programa odvajanja in čiščenja kotlina in Ljubljansko barje, Savinjska, Dravska komunalne odpadne vode, ki povzema zahteve in Murska kotlina. V Savinjski kotlini so bile v Direktive Sveta o čiščenju komunalne odpadne letu 2017 zaznane višje vsebnosti nitrata, kar vode (91/271/EGS) v povezavi z Uredbo o pripisujemo spremembi v mreži merilnih mest odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (opuščanje starih in dodajanje novih). Vsebnosti 39 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode nitrata se v obdobju 1998–2020 kljub nihanju v Prav tako je omejena uporaba fitofarmacevtskih mreži še vedno znižujejo, vsebnost nitrata v letu sredstev. Z uredbo na državni ravni je določenih 2020 so nižje kakor v prejšnjih letih. Rezultati 305 območij zajetij, ki skupaj obsegajo 1,3 km2, državnega monitoringa podzemne vode na ter 52 km2 najožjih vodovarstvenih območij. Z bolj obremenjenih vodnih telesih s statistično občinskimi odloki je določenih še 35 km2 območij s značilnimi trendi zniževanja vsebnosti nitrata po 1. varstvenim režimom, ki je podoben režimu vsej verjetnosti odražajo pozitivne učinke, ki bi na VVO I. lahko bili posledica kmetijskih in okoljskih ukrepov za zmanjševanje vnosa dušika v tla ter posledično Na ožjem vodovarstvenem območju (VVO II) manjše rabe gnojil v kmetijstvu. Na drugih vodnih mora biti glede na hidrološke razmere in dinamiko telesih trend vsebnosti nitratov ni statistično vode zagotovljen dovolj dolg zadrževalni čas značilen. in dovolj veliko razredčenje onesnaževal ter s tem sprejemljivo tveganje za onesnaženje vode Območja s posebnim varstvenim režimom v zajetju z onesnaževali, ki počasi razpadejo. Hkrati mora biti zagotovljen tudi dovolj dolg čas za Vodovarstvena območja so določena za varovanje morebitno ukrepanje v primeru razlitij ali izpustov vodnih teles, ki so namenjena odvzemu vode nevarnih snovi. Območja VVO II pokrivajo 302 za javno oskrbo s pitno vodo (VD16). Določena km2 in območja 2. varstvenega režima po odlokih so na podlagi naravnih in drugih danosti lokalnih skupnosti 416 km2. vodnega telesa in njegovega napajalnega območja. Preverjene so lastnosti, ki vplivajo Širše vodovarstveno območje (VVO III) zajema na možnost onesnaženja, pomen za lokalni in celotno napajalno območje zajetja in je namenjeno regionalni razvoj, oceno stroškov za vzpostavitev dolgoročnemu zagotavljanju zdravstvene vodovarstvenega režima in uvedbo potrebne ustreznosti pitne vode. Na tem območju mora tehnologije priprave in čiščenja vode, zajete iz vodovarstveni režim zagotavljati sprejemljivo vodnega telesa. tveganje za onesnaženje vodnega telesa z radioaktivnimi snovmi ali snovmi, ki so obstojne ali Po podatkih vodnega katastra so vodovarstvena se razgrajujejo zelo počasi. Na veliki večini – območja v Sloveniji leta 2021 obsegala 3.532 km2. 68 %h vseh območij, zavarovanih za varovanje 1.509 km2 je bilo določenih z vladnimi uredbami in pitne vode, velja ta režim – 1152 km2 VVO III po 2.024 km2 z občinskimi odloki (to je 57 % površine vladnih uredbah in 1267 km2 območij s vseh vodovarstvenih območij). V letu 2017 je bila 3. varstvenim režimom po občinskih odlokih. skupna površina nekoliko manjša (3.493 km2), Poleg tega je 304 km2 zavarovanih še s posebnim nekoliko manjši je bil delež območij, določenih 4. varstvenim režimom, predvsem so to z vladnimi uredbami (40,8 %). Skupna površina obsežnejša območja ranljivih kraških vodovarstvenih območij tako pokriva vodonosnikov. 17,4 % kopne površine Slovenije, kar je nekoliko več kakor v letu 2017, ko je bil ta delež 17,2 %. Zaradi različnih stopenj varovanja se vodovarstveno območje lahko deli na notranja območja z različno strogimi režimi. Najožje vodovarstveno območje (VVO I) je območje v bližini zajetja, kjer je glede na naravne danosti razredčenje majhno, onesnaževala pa hitro prispejo do zajetja. Tako je zaradi nevarnosti mikrobiološkega onesnaženja pitne vode s patogenimi organizmi na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I) prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojevko. 40 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Slika 3-11: Pregledna karta vodovarstvenih območij v Sloveniji, 2021 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD16 – Vodovarstvena območja, 2021. Kakovost celinskih kopalnih voda je že nekaj Kakovost pitne vode let ustrezna na vseh lokacijah, ki so namenjene kopanju, in je primerljiva tudi s kakovostjo kopalnih Monitoring pitne vode se je v letu 2019 izvajal na voda po Evropi (VD09). S prenosom evropskih oskrbovalnih območjih (vodovodih), ki oskrbujejo kopalnih direktiv v slovenski pravni red je na rekah 50 in več oseb, vključenih je bilo 93 % prebivalcev in jezerih določenih 27 odsekov kopalnih voda, ki Slovenije (VD08). Velika, srednja in deloma vse ustrezajo zakonsko določenim merilom. Glede majhna oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več na način upravljanja slovenske kopalne vode kakor 500 (88 %) prebivalcev, imajo praviloma delimo na naravna kopališča in kopalna območja. ustrezno kakovost pitne vode. S preventivnega Na celinskih vodah so štiri naravna kopališča, vidika so najbolj neurejena najmanjša oskrbovalna kopalnih območij je 23. območja s 50–500 prebivalcev, kjer je bila v večjem deležu prisotna fekalna onesnaženost, ter nekatera oskrbovalna območja s površinskimi in kraškimi vodnimi viri. Kemijska onesnaženost 41 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode je bila zaradi presežene mejne vrednosti pesticida oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 88 % desetil-atrazina (izpostavljenih je bilo 1.130 prebivalcev) za kemijske parametre iz priloge oseb) ter nekaterih indikatorskih parametrov, I Pravilnika o pitni vodi neskladnih skupaj 1 % zlasti aluminija, mangana in železa. Občasna vzorcev, od tega: preskušanja za kemijske parametre se niso izvajala v velikostnem razredu 50–500 oseb (96.518 – • iz dela B (kemijski parametri) skupaj 4,6 % prebivalcev). V obdobju 2004–2019 se 2 – 0,5 % vzorcev na dveh oskrbovalnih je kakovost pitne vode izboljšala, zlasti zaradi območjih zaradi desetil-atrazina (173 vzorcev zmanjšanja onesnaženosti z nitrati in pesticidi. na 88 oskrbovalnih območjih); • iz dela C (indikatorski parametri) skupaj Velika in srednja oskrbovalna območja (po > 1.000 2 – 0,5 % vzorcev na dveh oskrbovalnih prebivalcev), ki oskrbujejo s pitno vodo skupaj območjih (aluminij in železo v istem vzorcu, 85 % prebivalcev Slovenije, imajo praviloma mangan v drugem vzorcu) (Letopis NIJZ, ustrezno kakovost pitne vode. Skoraj četrtina 2019). prebivalcev se oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava vode ni potrebna (23 % ali 478.285 V obdobju 2004–2019 je vsako leto presegal prebivalcev), na 22 oskrbovalnih območjih z več mejno vrednost pesticid desetilatrazin, do leta kakor 1.000 prebivalcev, ki imajo podzemni vir 2017 tudi atrazin ter občasno bentazon in vode brez vpliva površine ali površinske vode. pesticidi-vsota, nekateri drugi pesticidi večinoma Javnozdravstvena težava so predvsem najmanjša le v posameznem letu (metolaklor, metazaklor, oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50–500 bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, prebivalcev, zlasti zaradi mikrobiološke oziroma mekoprop, mezotrion, permetrin, terbutilazin). fekalne onesnaženosti. Najmanjša oskrbovalna Pod mejno vrednostjo so bili še pesticidi diuron, območja večinoma tudi nimajo določenih klortoluron, metolaklor, desizopropil-atrazin, vodovarstvenih območij ter ponekod nimajo simazin, propazin, terbutilazin, desetil-terbutilazin, ustreznega strokovnega upravljanja in priprave vode. metalaksil in N,N-dietil-meta toluamid (mejna vrednost za pesticid je 0,10 µg/l). V letu 2019 je bilo pri rednih preskusih – parametri skupine A (3.147 odvzetih vzorcev V letu 2019 je bilo preseženim koncentracijam na 858 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo pesticidov izpostavljenih 1.130 prebivalcev, nitrati 93 % prebivalcev) mikrobiološko neskladnih niso presegali mejne vrednosti. V posameznih 11,4 % vzorcev, od tega 1,7 % zaradi fekalne letih število izpostavljenih prebivalcev niha, saj onesnaženosti z bakterijo Escherichia coli (E. coli). so ugotovljene koncentracije med leti nihale Delež neskladnih vzorcev se močno zmanjšuje z na meji ali tik pod ali tik nad mejno vrednostjo, velikostjo oskrbovalnih območij: pri najmanjših (50– prekoračitve mejnih vrednosti so bile večinoma 500 prebivalcev) je bilo 4,5 % vzorcev neskladnih minimalne. zaradi E. coli, pri majhnih s 501–1.000 prebivalci ni bil neskladen noben vzorec, pri srednjih he bilo Na podlagi podatkov monitoringa pitne vode se v neskladnih 0,5 % vzorcev, pri velikih 0,1 % vzorcev. primeru mikrobiološke onesnaženosti pitne vode V obdobju 2010–2019 se je mikrobiološka kakovost izvajajo nekateri ukrepi, na primer prekuhavanje nekoliko izboljšala: zaradi prisotnosti E. coli se je pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti ali na srednjih oskrbovalnih območjih izboljšala za drugih razlogov, spiranje hišnega vodovodnega okoli 3 %, na velikih za 0,4 %, na majhnih s 50–500 omrežja; spiranje hišnega omrežja se uporablja osebami, kjer je večina neskladnih vzorcev, se tudi pri kemijskem onesnaženju (na primer zaradi je število fekalno neskladnih vzorcev zmanjšalo svinca). Ukrep nadomeščanja pitne vode se za petkrat, a jih je še vedno 4,5 % (Letopis NIJZ, izvaja v primeru preseženih koncentracij nitratov 2019). za dojenčke, nosečnice in doječe matere ter v primeru preseženega svinca za vse otroke do V letu 2019 je bilo v okviru občasnih preizkusov šestega leta in nosečnice. Zaradi preseženih – parametri skupine B (393 vzorcev na 282 koncentracij pesticidov se posebni ukrepi niso 42 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode izvajali, po letu 2004 tudi ni izdanih dovoljenj za odstopanje. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zagotavljanje skladnosti, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode na vodnem viru. Na onesnaženih območjih koncentracije pesticidov in nitratov v posameznih letih minimalno nihajo okoli mejnih vrednosti, poleg tega se za kemijske parametre iz dela B večinoma odvzame po en vzorec na leto v okviru občasnih preskušanj oziroma parametrov skupine B – glede na spremembo direktive EU in Pravilnika o pitni vodi v letu 2017. O dostopu do varne pitne vode in o številu hidričnih izbruhov lahko preberete v poglavju 20, Okolje in zdravje. 43 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Preglednica 3-1: Preglednica s trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend VD01 Indeks izkoriščanja vode P VD02 Čiščenje odpadnih voda na P komunalnih in skupnih čistilnih napravah PP09 Padavine S VD03 Letna rečna bilanca S VD15 Količinsko obnavljanje podzemne S vode VD12 Kemijsko in ekološko stanje S površinskih voda VD05 Nitrati v podzemni vodi S VD07 Fosfor v jezerih S VD10 Hranila in biokemijska potreba po S kisiku v rekah VD11 Kakovost podzemne vode S VD08 Kakovost pitne vode I VD09 Kakovost celinskih kopalnih voda I VD14 Vodne pravice R VD16 Vodovarstvena območja R Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 44 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode VODE MURSKA Skupna dolžina SOBOTA vodotokov je KREDARICA NOVO 41.000 km, od tega RATEČE MESTO 852 19.000 km manjših LJUBLJANA in občasnih. 1049 2376 1839 1262 71 % vode je Padavine Rečni dotok 13.370 očiščene z 3 158,2 mio m3 mio m /leto. napredno *podatki za leto vode čiščene na Rečni odtok 29.091 3 2020 v mm (terciarno) stopnja mio m / leto komunalnih in čiščenja. (2019). skupnih čistilnih napravah. Jezera in zadrževalniki so preobremenjeni s Odpadne hranili - od skupaj 11 vodnih teles v kategoriji vode Letni indeks jezer le za 4 vodna izkoriščanja telesa ocenjeno dobro vode (WEI+) ali zelo dobro trofično je 3 % (2019). stanje. Ekološko Vodne stanje TEHNOLOŠKI pravice voda Le 8,3 % habitatnih NAMENI tipov sladkih voda 97,7 % vodnih je v ugodnem teles površinskih stanju (2019). voda je v dobrem kemijskem PITNA VODA stanju (ostali v slabem stanju). PRIDOBIVANJE NAMAKNJE TOPLOTE Zelo slabo 2 % Zelo dobro BAZENI AKVAKULTURA 1 % Dobro 49 % Slabo Zmerno 13 % 35 % Ekološko HIDROELEKTRARNE stanje/ekološki potencial PODZEMNE VODE VODOVARSTVENO Vodonosniki se OBMOČJE obnavljajo z infiltracijo padavin in površinske vode – povprečno 289 mm na leto, vse pogostejša in bolj izrazita so odstopanja. površine Slovenije pokrivajo vodovarstvena območja. Letno načrpamo 165 milijonov Slabo kemijsko stanje m v 3 ode za javni izkazujejo 3 od 21 vodovod, 98 % iz vodnih teles podzemnih voda. podzemnih voda. 3. Vode Ključne aktivnosti Upravljanje voda in načrti upravljanja voda drugega cikla poplavne direktive EU (2007/60/ ES) je v pripravi nov načrt zmanjševanja poplavne Predpisi, ki urejajo vode, določajo obveznost ogroženosti (NZPO II) za obdobje 2022–2027. priprave posodobljenih načrtov upravljanja V Načrtu zmanjševanja poplavne ogroženosti voda (NUV) na vodnih območjih Donave in (NZPO) je predvidenih 20 ukrepov, ki se izvajajo Jadranskega morja vsakih šest let. V pripravi na 86 območjih pomembnega vpliva poplav sta tretja načrta upravljanja voda. Načrtovalski (OPVP) na 18 porečjih Za območja pomembnega proces vključuje tudi pripravo programa ukrepov vpliva poplav se pričakuje, da na teh območjih za doseganje ciljev načrta upravljanja voda v primeru poplav lahko pride, na podlagi meril z rokom za doseganje ciljev do konca leta ogroženosti iz poplavne direktive EU, do največjih 2027. Načrt upravljanja voda je pomemben škod za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino, programski dokument na področju upravljanja gospodarske dejavnosti, socialno in drugo voda v Republiki Sloveniji. Poglavitni namen infrastrukturo. Z vidika zmanjševanja poplavne načrtov upravljanja voda je doseganje dobrega ogroženosti se tako največ aktivnosti oziroma kemijskega in ekološkega stanja površinskih ukrepov pričakuje prav na teh območjih in v njihovi voda, dobrega kemijskega in količinskega stanja okolici. podzemnih voda, preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja vodnih ekosistemov, spodbujanje V prejšnjem obdobju (2017–2021) je bilo na trajnostne rabe vode ter zagotavljanje večjega področju zmanjševanja poplavne ogroženosti varstva voda in izboljševanje vodnega okolja. predvidenih 20 ukrepov, ki se nanašajo na 61 V okviru priprave načrtov upravljanja voda se območij pomembnega vpliva poplav združenih v izvedejo pregled stanja vodnega okolja, pregled 17 porečij, kot je bilo to določeno v prvem ciklu in analiza obremenitev in vplivov na vodno okolje izvajanja poplavne direktive EU (2007/60/ES). (raba, onesnaževanje) ter se pripravi stroškovno V poročilu o izvajanju negradbenih in gradbenih učinkovit program ukrepov za doseganje ciljev na protipoplavnih ukrepov iz Načrta zmanjševanja področju voda. V programu ukrepov upravljanja poplavne ogroženosti 2017–2021 se za obdobje voda se na podlagi t. i. temeljnih ukrepov, ki se že 2017–2019 ugotavlja, da se aktivno izvajajo izvajajo, določijo še dopolnilni ukrepi za izboljšanje vsi ukrepi, od tega jih je 13 označenih z visoko stanja vodnih teles površinskih in podzemnih prednostno oznako, pet ukrepov se izvaja voda, za katera je ocenjeno, da do konca leta s srednjo prednostjo ter dva ukrepa z nizko 2027 ne bodo dosegla predpisanih ciljev. Več prednostno oznako. informacij v zvezi z načrti upravljanja voda je na voljo na vladni spletni spletni strani1. Obvladovanje oziroma zmanjševanje poplavne ogroženosti je eden izmed pomembnih področij upravljanja voda. Varstvo pred poplavami se zagotavlja z gradbenimi (na primer gradnjo vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti) in negradbenimi (na primer izvajanje obvezne državne gospodarske službe urejanja voda) protipoplavnimi ukrepi. V sklopu izvajanja 1 Dostopno na povezavi: https://www.gov.si/teme/nacrt-upravljanja-voda-na-vodnih-obmocjih/ 47 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Slika 3-12: 86 območij pomembnega vpliva poplav Vir: MOP, Predhodna ocena poplavne ogroženosti Republike Slovenije, 2021. Več informacij glede izvajanja poplavne direktive EU je na voljo na vladni spletni strani2. 2 Dostopno na povezavi: https://www.gov.si/teme/nacrt-zmanjsevanja-poplavne-ogrozenosti/ 48 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Sklepi in priporočila Varovanje voda je eden od temeljev varstva tako je treba spodbujati vzpostavitev in ohranjanje okolja, zato je treba varovanju vodnih virov v ekološko dragocenih kmetijskih in gozdnih prihodnje nameniti več pozornosti kakor doslej. V območij. Sloveniji je bilo področje upravljanja voda dlje časa zapostavljeno tako finančno kakor tudi kadrovsko. Pri načrtovanju investicijskih ukrepov je treba Zaradi tega je to področje v prihodnjih letih treba iskati najboljše rešitve za varstvo voda, vodnih okrepiti in tako omogočiti izvedbo ukrepov za ekosistemov in ohranjanje biotske raznovrstnosti. doseganje ciljev s področja voda, in sicer celovito Potrebna so tudi nadaljnja prizadevanja za izvajanje ukrepov iz načrtov upravljanja voda, upravljanje cikla hranil na način, ki bo stroškovno načrta upravljanja z morskim okoljem in iz načrta učinkovitejši, trajnosten in gospodarnejši z viri, za zmanjševanje poplavne ogroženosti. ter spodbujati izboljšanje učinkovitosti uporabe gnojil. V zadnjih 20 letih se je vnos dušika in Voda pomembno vpliva na zdravje ljudi in izvajanje fosforja v okolje znatno zmanjšal, čezmerno gospodarskih panog na področju kmetijstva, sproščanje hranil pa še naprej vpliva na energetike, ribištva, industrije, turizma in številne kakovost zraka in vode ter negativno vpliva na druge dejavnosti. Zato je treba zagotoviti ekosisteme in tako povzroča težave za človekovo vključevanje ciljev vodne politike v politike na zdravje. V hrani, krmi in okolju še vedno prihaja področjih teh dejavnosti, kakor so na primer do preseženih mejnih vrednosti ostankov kmetijstvo, ribištvo, obnovljivi viri, energija, fitofarmacevtskih sredstev, zaradi česar je treba industrija, promet, strukturni in kohezijski skladi ter zagotoviti izvedbo temeljitejšega sistemskega obvladovanje nesreč. pristopa k integriranemu varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi in k preusmeritvi kmetijskih Več truda je treba vložiti v prepoznavanje skupnih gospodarstev iz dosedanje konvencionalne učinkov ukrepov politik z drugih področij, kakor pridelave v sonaravne načine kmetovanja. Treba so na primer podnebne spremembe, mobilnost in je zagotoviti zmanjšanje vnosa fitofarmacevtskih promet, biotska raznovrstnost. Posebno pozornost snovi v okolje in tako zmanjšati negativne vplive je treba nameniti razporejanju in porabi vode v teh snovi na zdravje ljudi in stanje okolja. gospodarskih sektorjih, trajnostnemu kmetijstvu ter povezavam med vodo, kmetijstvom, energijo in Tudi ukrepi prehoda na krožno gospodarstvo okoljem. bodo lahko pozitivno vplivali na upravljanje in stanje voda. Voda je razvojni in strateški vir Kmetijske površine in gozdovi skupaj zajemata in je ključnega pomena za udejanjanje ciljev velik del površine Slovenije in imata pomembno trajnostnega razvoja. V prihodnje bo treba vlogo pri ohranjanju naravnih virov, zlasti vode zagotoviti učinkovitejšo rabo virov v vodnem in tal, pa tudi biotske raznovrstnosti in različnih sektorju, kar bo prispevalo k zagotavljanju dobrega kulturnih krajin. Zato je treba podpreti prizadevanja stanja voda. Sektorje, ki so največji porabniki vode, za razvoj okolju prijaznejše kmetijske politike, kakor sta energetski sektor in kmetijstvo, je treba spodbujati dobre kmetijske in gozdarske prakse, spodbujati, da gospodarno rabo vode določijo kakor so povečevanje raznovrstnosti kmetijskih za svojo prednostno nalogo. Za zmanjšanje posevkov, zaščita trajnega travinja in pašnikov obremenjenosti vodnega okolja je treba spodbujati tnadaljevati s sonaravnim, večnamenskim in širjenje in uporabo inovativnih tehnologij, sistemov trajnostnim sistemom upravljanja z gozdovi. Prav in poslovnih modelov. 49 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Seznam uporabljenih Seznam uporabljenih kazalcev kratic VD01 Indeks izkoriščanja vode µg mikrogram VD02 Čiščenje odpadnih voda µg/l mikrogram na liter VD03 Letna rečna bilanca BDE bromirani difeniletri VD05 Nitrati v podzemni vodi BPK biokemijska potreba po kisiku VD07 Fosfor v jezerih BPK5 poraba kisika v času petdnevne VD08 Kakovost pitne vode inkubacije vzorca VD09 Kakovost celinskih kopalnih voda EU Evropska unija VD10 Hranila in biokemijska potreba po kisiku KČN komunalne in skupne čistilne naprave v rekah km2 kvadratni kilometer VD11 Kakovost podzemne vode L liter VD12 Kemijsko in ekološko stanje površinskih m³ kubični meter voda mg NO3/l miligramov nitratov na liter VD14 Vodne pravice mm milimetri VD15 Količinsko obnavljanje podzemne vode NO nitrat 3 VD16 Vodovarstvena območja NO -N nitrogen 3 PP04 Temperatura NUV načrt upravljanja voda PP09 Padavine NZPO načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti OPVP območij pomembnega vpliva poplav P fosfor PBT vsesplošno prisotna onesnaževala PO4-P fosfat SEP specifična električna prevodnost vode Ur. l. RS Uradni list Republike Slovenije VTPodV vodna telesa podzemne vode VVO I najožje vodovarstveno območje VVO II ožje vodovarstvenem območju VVO III širše vodovarstveno območje WEI (angl. Water Exploitation Index) Indeks izkoriščanja vode 50 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode Fotografiji: Viri in literatura Savinja • Agencija RS za okolje, 2020. Kakovost kopalnih avtor: Jošt Gantar voda na naravnih kopališčih in na kopalnih območjih v Sloveniji. Bohinjsko jezero avtor: Tomo Jeseničnik • Agencija RS za okolje, 2020. Ocena kemijskega vir: https://www.slovenia.info stanja podzemne vode v Sloveniji v letu 2020. • Agencija RS za okolje, 2020. Podatki o kakovosti voda. • Agencija RS za okolje, 2020. Rezultati monitoringa ekološkega stanja vodotokov v letih 2016 – 2019. • Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. • Agencija RS za okolje, 2021. Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji, Osnove za NUV 2022–2027. • PP09 – Padavine, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci. arso.gov.si/sl/content/padavine-0. • VD01 – Indeks izkoriščanja vode, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/indeks-izkoriscanja- vode-2. • VD02 – Čiščenje odpadnih voda na komunalnih in skupnih čistilnih napravah, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/ciscenje-odpadnih- voda-na-komunalnih-skupnih-cistilnih-napravah-2. • VD03 – Letna rečna bilanca, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/letna-recna-bilanca-7. • VD05 – Nitrati v podzemni vodi, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/nitrati-v-podzemni- vodi-9. 51 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 3. Vode • VD07 – Fosfor v jezerih, 2021. Agencija RS za • Vlada RS, Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// 2017-2021. kazalci.arso.gov.si/sl/content/fosfor-v-jezerih-7. • Vlada RS, Operativni program oskrbe s pitno vodo • VD08 – Kakovost pitne vode, 2021. Agencija RS za obdobje od 2016 do 2021. za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/kakovost-pitne-vode-5. • Vlada RS, 2020. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode • VD09 – Kakovost celinskih kopalnih voda, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ kakovost-celinskih-kopalnih-voda-8. • VD10 – Hranila in biokemijska potreba po kisiku v rekah, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/ content/hranila-biokemijska-potreba-po-kisiku-v- rekah-5. • VD11 – Kakovost podzemne vode, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/kakovost- podzemne-vode-1. • VD12 – Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/ content/kemijsko-ekolosko-stanje-povrsinskih- voda-1. • VD14 – Vodne pravice, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci. arso.gov.si/sl/content/vodne-pravice-1. • VD15 – Količinsko obnavljanje podzemne vode, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ kolicinsko-obnavljanje-podzemne-vode-5. • VD16 – Vodovarstvena območja, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/vodovarstvena- obmocja-1. • Vlada RS, Načrt upravljanja voda za vodno območje Donave za obdobje 2016–2021. • Vlada RS, Načrt upravljanja voda za vodno območje Jadranskega morja za obdobje 2016–2021. 52 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Kakovost zraka 4. 4. Kakovost zraka Uvod Že nekaj let meritve kažejo, da se kakovost zraka V nadaljevanju poročila so podrobneje prikazani v Sloveniji izboljšuje in da je večina onesnaževal stanje in trendi izpustov ter onesnaženost zraka z pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. delci PM in PM , ozonom in dušikovimi oksidi. 10 2.5 Onesnaževala v zraku so lahko posledica lokalnih izpustov, ki prizadenejo bližnjo okolico virov onesnaženja, ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje in njihov vpliv tako seže tudi daleč od prvotnih virov. Kakšno razdaljo onesnaževala prepotujejo, je odvisno od vremenskih razmer in stabilnosti posameznega onesnaževala. Ob temperaturnem obratu in/ ali brezvetrju se onesnaževala zadržujejo v bližini svojega vira izpusta in ne prepotujejo večjih razdalj. Takrat je onesnaženi zrak ujet v kotlinah in dolinah ter ga dihajo le prebivalci tega območja. Ob drugačnih vremenskih razmerah pa lahko veter in zračna masa poneseta onesnaženi zrak daleč stran od izvora. Kako daleč seže onesnaženost, je odvisno tudi od obstojnosti onesnaževal. Delci PM (angl. Particulate Matter) lahko prepotujejo velike razdalje, dnevno tudi do 50 kilometrov. Dušikovih oksidov, katerih največji vir je promet, so največ pri izvoru. Že nekaj metrov stran od ceste se njihova raven znatno zniža. V Sloveniji je bila pred desetletji največja težava onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom. Tedaj so ravni za več kakor en velikostni red presegale danes veljavne mejne vrednosti. Po izvedenem odžveplevanju dimnih plinov v termoelektrarnah in industriji ter po uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla v prometu in gospodinjstvih v Sloveniji težav z žveplovim dioksidom nimamo več. Po onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom spada Slovenija med manj onesnažene države Evrope. Največji vir dušikovega oksida je promet, zato je čezmerna onesnaženost z njim izrazita težava večjih mest in aglomeracij. V zadnjih letih v Sloveniji na nobenem merilnem mestu ni bil presežen standard kakovosti, ki ga predpisuje zakonodaja za dušikov dioksid. Zdaj je v Sloveniji največja težava čezmerna raven delcev PM in ozona. 10 54 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Stanje in trendi Izpusti in onesnaženost zraka z delci PM in PM 10 2.5 V zadnjih letih je opazen trend zmanjševanja onesnaženosti zraka z delci. Kljub temu pa občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, še vedno izmerimo ravni, ki so zdravju škodljive. Vpliv delcev na zdravje ljudi je opisan v poglavju 20, Okolje in zdravje. Delci so lahko naravnega ali antropogenega izvora. Naravni viri so posledica naravne resuspenzije tal, puščavskega in cvetnega prahu ter vnosa morske soli. Antropogene vire sestavljajo izpusti zaradi izgorevanja goriva v termoenergetskih objektih in industriji, stanovanjskih in drugih stavbah ter prometu. Izpusti primarnih delcev, manjših od 10 µm (PM ), 10 delcev, manjših od 2,5 µm (PM ), in vseh prašnih 2.5 delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000–2018 zmanjšali za 10 %, 5 % in 16 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem v zimskem obdobju leta (kurilna sezona) zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje. Slovenija se je z vrednostjo izpustov 6,44 kg primarnih delcev PM na prebivalca v letu 10 2018 uvrstila na 7. mesto med državami EU-28. V letu 2016 je bilo največ izpustov na prebivalca v Latviji (14,31 kg/prebivalca), najmanj pa na Malti (1,07 kg/prebivalca). Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženem ozračju. 55 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Slika 4-1: Največji delež sektorjev pri izpustih delcev je v letu 2016 (Slovenija in EU-28) pripadal rabi goriv v gospodinjstvih 100 ] [% 75 stihu izpo v p 50 rjetok ž selee 25 d 0 TSP (Slovenija) PM (Slovenija) PM (Slovenija) PM (EU28) PM (EU28) 2.5 TSP (Slovenia) PM10 10 (Slovenia) PM2.5 2.5 (Slovenia) PM10 10 (EU28) PM2.5 (EU28) Proizvodnja elektrike in toplote Raba goriv v industriji Cestni promet Ostali promet Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ubežni izpusti Industrijski procesi in raba topil Kmetijstvo Odpadki Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu ZR15 – Izpusti delcev v zrak, 2020. Onesnaženost zraka z delci PM je bila v letu 2020 da je to predvsem zaradi zmanjševanja izpustov 10 nizka in prvič od začetka meritev na nobenem iz industrije. Na kmetijskih podeželskih merilnih merilnem mestu vsota prekoračitev mejne mestih ni opaznega večjega trenda zmanjševanja. dnevne vrednosti (50 µg/m3) ni presegla števila V tem okolju se za ogrevanje uporablja več lesne 35, ki je dovoljeno za celo leto, ob upoštevanju biomase, kar prispeva k več izpustom. preseganja zaradi naravnega vira. V letu 2019 je bilo na dveh merilnih mestih preseganj več, V delcih PM je zaradi škodljivega učinka na 10 v letu 2018 šest in letu 2017 deset, kar pa je zdravje potrebno spremljati vsebnost benzo(a) večinoma zaradi vremenskih razmer. Trend pirena, arzena, kadmija, niklja in svinca. Ravni onesnaženosti v obdobju med 2005 in 2020 kaže, arzena, kadmija, niklja in svinca so na vseh merilnih da so zadnja leta izmerjene zelo podobne ravni mestih v Sloveniji nižje od zahtev za kakovost delcev PM . Medletna nihanja ravni PM so zraka. Na letni ravni povprečne vrednosti benzo(a) 10 10 predvsem posledica različnih meteoroloških razmer pirena na urbanih merilnih mestih dosegajo v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od predpisano ciljno vrednost. Najvišje ravni benzo(a) leta 2005 predvsem na urbanih lokacijah opazen pirena so izmerjene v kurilni sezoni, poleti so ravni trend zmanjševanja ravni delcev. Ocenjujemo, na vseh lokacijah znatno nižje. 56 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Slika 4-2: V letih 2019 in 2020 nismo presegli dovoljenega števila preseganj dnevne mejne ravni PM , ki je 50 µg/m3 (dovoljeno največ 35-krat v koledarskem letu) 10 125 100 jinagse 75 re i s pn d 50 vilo šte 25 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 mestno ozadje predmestno ozadje mestno-prometni tip kmetijsko-podeželski tip industrijsko-podeželski tip podeželsko - naravno ozadje dovoljeno preseganje Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu ZR08 – Onesnaženost zraka z delci PM in PM , 2020. 10 2.5 Podoben trend kakor pri PM je opaziti tudi pri 10 PM . Od leta 2020 je za delce PM predpisana 2.5 2.5 nova, nižja mejna letna vrednost - 20 µg/m3 (pred letom 2020 je znašala 25 µg/m3). Kljub strožjemu predpisu povprečna letna vrednost PM v letu 2.5 2020 ni bila presežena na nobenem od petih merilnih mest, kjer ARSO izvaja redne meritve. Letni trendi ravni delcev PM kažejo, da se 2.5 stopnja onesnaženosti zadnjih nekaj let ne spreminja. 57 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Slika 4-3: Povprečna letna vrednost PM v letu 2020 v Sloveniji ni bila presežena 2.5 40 30 )33/mg µg/m (µ cija 20 trancenkoncentracijaok 10 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 mestno ozadje mestno-prometni tip podeželsko - naravno ozadje letna mejna vrednost Opomba: Po zakonodaji delcev PM ni treba spremljati na prometnih postajah, zato smo po letu 2018 meritve tam ukinili in razširili 2.5 mrežo meritev PM na postajah vrste mestno ozadje. 2.5 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu ZR08 – Onesnaženost zraka z delci PM in PM , 2020. 10 2.5 Izpusti predhodnikov ozona in onesnaženost Ozon pri tleh je sekundarno onesnaževalo, kar zraka z ozonom pomeni, da v prizemni plasti zraka nastaja v kemijskih reakcijah, in ne neposredno z izpusti. V V ozračju sta dve plasti z večjo vsebnostjo ozona: ozračju ob ustreznih atmosferskih pogojih nastaja stratosferski ozon, ki je okoli 20 km nad tlemi, ter iz dušikovih oksidov in lahkohlapnih organskih troposferski ozon, ki pa je v plasti zraka pri tleh spojin, ki jih imenujemo predhodniki ozona do višine največ nekaj kilometrov nad zemeljskim (dušikovi oksidi – NOx, ogljikov oksid – površjem. Stratosferska plast vpije večino CO, metan – CH in nemetanske hlapne organske 4 ultravijoličnih žarkov v sončnem sevanju in s tem snovi (NMVOC). Ozon in njegovi predhodniki ščiti življenje na Zemlji. Previsoke ravni ozona v so v dinamičnem ravnovesju, na katero vplivajo plasti zraka pri tleh negativno vplivajo na zdravje atmosferske razmere, predvsem temperatura in ljudi, škodujejo pa tudi rastlinam in živalim. Vpliv sončno obsevanje. Praviloma so najvišje ravni ozona na zdravje ljudi je podrobneje opisan v ozona v poletnem času, ko so temperature višje poglavju 20, Okolje in zdravje. od 30 °C. 58 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji leta 2018 manj od predpisanih ciljnih vrednosti, ki od leta 1990 do leta 2018 zmanjšali za 55 %, od od leta 2010 ne smejo biti presežene. Slovenija tega dušikovi oksidi za 53 %, ogljikov oksid za 68 spada med države z več izpusti predhodnikov %, nemetanske hlapne organske snovi za 51 % in ozona na prebivalca. V letu 2018 se je Slovenija metan za 24 %. Zmanjšanje izpustov je posledica z 41 kg izpustov predhodnikov ozona na uvajanja strožjih izpustnih standardov za motorna prebivalca uvrstila na 11. mesto med državami vozila, kar je prispevalo k občutnemu zmanjšanju EU-28. Povprečje izpustov v EU-28 je bilo 36 izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida kg/prebivalca. Največ izpustov je bilo leta 2018 iz cestnega prometa. Izpustov dušikovih oksidov na Češkem (91 kg/prebivalca), najmanj pa na in nemetanskih hlapnih organskih snovi je bilo Danskem (3 kg/prebivalca). Slika 4-4: Izpusti predhodnikov ozona se v Sloveniji v obdobju 1990–2018 zmanjšujejo 125 )00 1 100 =099 v (1 75 stou izpje 50 naib s gked 25 In 0 0 1 2 3 5 6 7 8 9 0 1 2 3 5 6 7 8 9 0 1 2 3 5 6 7 8 0 9 4 4 4 9 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 9 9 0 1 1 1 9 9 9 1 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 cilj 2 NOx CO NMVOC CH4 predhodniki ozona - skupaj ciljna vrednost NOx ciljna vrednost NMVOC Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu ZR10 – Izpusti predhodnikov ozona, 2020. 59 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Ravni ozona imajo izrazit letni hod, kar je kjer je precej manjši vpliv izpustov predhodnikov povezano z načinom nastanka ozona, ki zahteva ozona in so možnosti za reakcije z ozonom dovolj sončne svetlobe in visoke temperature. manjše. Najmanj preseganj ciljne vrednosti je na Na raven onesnaženosti zunanjega zraka z merilnih mestih, ki so neposredno izpostavljena ozonom pomembno prispeva čezmejni prenos izpustom dušikovih oksidov iz prometa. Na teh onesnaženega zraka. To je še posebej značilno merilnih mestih se ozon razgradi v običajne za Primorsko. Nižine v severni Italiji so eno izmed molekule kisika. Najnižje ravni ozona so zato območij v Evropi, kjer nastajajo največje količine izmerjene na prometnih merilnih mestih. Raven ozona. Najvišje ravni se tako poleti na Obali in onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih Primorskem, zlasti ob zmernih vetrovih z zahoda nad ciljno vrednostjo za varovanje zdravja ljudi na in jugozahoda. Na tem območju je zato največ merilnih mestih mestnega in podeželskega ozadja, preseganj ciljne vrednosti. Veliko preseganj ciljnih dolgoročni cilji pa so preseženi skoraj na vseh vrednosti je tudi na merilnem mestu Otlica, to je merilnih mestih. višje ležeče merilno mesto podeželskega ozadja, Slika 4-5: Največje število dni s preseženo ciljno vrednostjo za ozon je bilo v letu 2019 izmerjeno na Primorskem in v višje ležečih predelih 80 60 jinagsere i s p 40 n d vilo šte 20 0 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 mestno ozadje predmestno ozadje podeželsko ozadje mestno-prometni tip kmetijsko-podeželski tip dovoljeno preseganje Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu ZR07 - Onesnaženost zraka z ozonom, 2021. 60 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Izpusti iz prometa in onesnaženost zraka z Nova Gorica in Celje. Izpusti glavnih onesnaževal dušikovim dioksidom zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, Izmerjene koncentracije dušikovega dioksida ostaja eden največjih virov onesnaževal zraka. in skupnih dušikovih oksidov v zunanjem zraku Cestni promet je v letu 2018 prispeval kar 47 % k ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi Zato ne pomenijo nevarnosti za zdravje ljudi in iz prometa, ki povzročajo zakisovanje (žveplovi vegetacijo. Visoke ravni dušikovih oksidov so oksidi - SOx, dušikovi oksidi - NOx in amonijak – omejene predvsem na ozek pas ob prometnih NH ), so se v obdobju 1990–2018 zmanjšali za 3 cestah in ulicah. Z vidika zdravja ljudi je glede na 58 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 68 %. podatke merilne mreže ARSO najslabše stanje na Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju merilnih mestih Ljubljana center, Maribor center, 2000–2018 zmanjšali za 35 %. Slika 4-6: Avtomobilski promet največ prispeva k izpustom ogljikovega dioksida (CO ) in 2 dušikovih oksidov (NOx) 110 100 ) 90 00 1 =800 80 (2sked in 70 60 50 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 CO2 PM10 PM2.5 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PR08 - Izpusti onesnaževal zraka iz prometa, 2020. 61 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Slika 4-7: Vrednost povprečne letne koncentracije NO (letna mejna vrednost je 40 µg/m3) je najvišja 2 na mestnih prometnih postajah, vendar se v obdobju 1992–2019 znižuje 60 )3 /mg 50 (µ23)O N 40 cija (µg/m 2tran NOce 30 no ka tn 20 lea koncentracijačnre 10 lena vpop 0 povprečna 2 6 7 8 9 0 2 3 5 6 7 8 9 0 1 2 3 5 6 7 8 9 9 3 4 5 9 9 9 9 0 1 0 4 0 4 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 9 9 9 0 0 1 1 1 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 9 0 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 mestno ozadje predmestno ozadje mestno-prometni tip kmetijsko-podeželski tip industrijsko-podeželski tip letna mejna vrednost Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu ZR06 - Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, 2021. 62 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Preglednica 4-1: Trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend ZR10 Izpusti predhodnikov ozona P ZR14 Projekcije izpustov onesnaževal P zraka ZR15 Izpusti delcev v zrak P PR08 Izpusti onesnaževal zraka iz P prometa ZR06 Onesnaženost zraka z dušikovim S dioksidom ZR07 Onesnaženost zraka z ozonom S ZR08 Onesnaženost zraka z delci PM S 10 in PM2.5 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 63 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka KAKOVOST ZRAKA V SLOVENIJI Promet povzroča onesnaženost zraka z Koncentracije ozona dušikovimi oksidi in so višje na podeželju, v delci PM10 in PM2.5. višjih legah in na Cestni promet je Primorskem. eden najpomembnejših INDIVIDUALNA KURIŠČA virov onesneževal zraka. zaradi uporabe lesne biomase za izgrovanje povzročajo visoke ravni Koncentracije delcev PM10 in PM2.5. Koncentracija ozona so delcev je najvišje poleti. najvišja v hladnejšem Za pravilno obdobju leta. kurjenje je potrebna sodobna kurilna naprava in suh les. IZZIVI ZA PRIHODNOST Za zmanjšanje izpustov Z majhnimi onesnaževal iz cestnega spremembami lahko prometa in individualnih vsak tudi sam prispeva kurišč so potrebni dodatni k boljši kakovosti ukrepi in spodbude. zraka. Namesto avtomobila raje Povečanje deleža uporabimo javni K boljši kakovosti zraka potniški promet, okolju prijaznih vozil Trajnostna gradnja in brez fosilnih goriv lahko kolo ali hodimo lahko pomembno učinkovita raba veliko prispeva prehod peš. prispeva k zmanjšanju energije lahko vplivata izpustov iz cestnega na energetske sisteme z na izboljšanje kakovosti Pri ogrevanju s prometa. uporabo obnovljivih zraka. trdimi gorivi virov energije. poskrbimo za suh les in kakovostne kurilne naprave. 4. Kakovost zraka Ključne aktivnosti Zrak ne pozna meja občin, regij, držav … In skladnost z mejnimi vrednostmi za delce PM in 10 tudi onesnaženi zrak se giblje povsod. Zato je povečati investicije v gospodarstvu, ki pripomorejo treba uresničiti cilj glede zmanjšanja izpustov k čistejšemu zraku. Odloki so se izvajali v obdobju vseh onesnaževal v zrak, saj je to edini način za od leta 2014 do leta 2019. Načrti za izboljšanje zvišanje kakovosti zraka, ki ga dihamo vsi. Kakšen kakovosti zraka v Sloveniji so predvidevali zrak dihamo, ni odvisno samo od izpustov, ampak naslednje tri skupine ukrepov: tudi od vremenskih razmer. V zimskem času se v slabo prevetrenih dolinah in kotlinah zaradi • spodbujanje učinkovite rabe energije temperaturnega obrata, ki preprečuje redčenje in obnovljivih virov energije (daljinsko onesnaženja, nabirajo večje količine onesnaževal, ogrevanje, zamenjava kurilnih naprav, ki jih nato vdihavamo, vse to pa neugodno vpliva toplotna izolacija stavb, energetsko na zdravje. Na vremenske razmere seveda učinkovitejše kurilne naprave in podobno); ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na • spodbujanje trajnostne mobilnosti in prehod izpuste. Kurjenje v zastarelih kurilnih napravah v vanjo (spodbujanje javnega potniškega gospodinjstvih je eden glavnih virov onesnaženja prometa in nemotoriziranih oblik prometa, z delci v zimskem času. Posebej slaba sta kurjenje umirjanje prometa, zmanjševanje izpustov z neustreznimi gorivi, kakor so stari karton in delcev zaradi soljenja in posipanja cest); papir, vlažni les, plastika, embalaža in drugi • druga področja (trajnostna potrošnja odpadki, ter nepravilno kurjenje. Oboje vodi do in proizvodnja, podpora raziskavam in slabega izgorevanja, kar se pokaže neposredno inovacijam ter zmanjšanje okolju škodljivih kot gosti dim iz dimnika. Valeči dim se zadržuje v subvencij in pravilna določitev cen). plitvi plasti nastajajočega temperaturnega obrata in se sčasoma razprši po celem naselju. Žal lahko Prednostna področja iz načrtov so bila ogrevanje takšno stanje v mestu ali na vasi povzroči že stavb, spodbujanje trajnostnega prometa, en sam neozaveščeni kurjač. K boljšemu zraku spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih lahko prispevamo z zamenjavo zastarelih kurilnih virov energije (toplotne črpalke, kotli na lesno naprav, uporabo ustreznega goriva in pravilnim biomaso), zamenjava zunanjega stavbnega kurjenjem. Izogibati se je treba tudi kurjenju na pohištva, toplotna izolacija fasad in streh, prostem in omejiti uporabo ognjemetov. Izpuste energijsko učinkovito prezračevanje ter celovita iz prometa lahko zmanjšamo, če namesto obnova starejših stavb. Po podatkih Eko sklada avtomobila uporabljamo skupni ali javni prevoz, k je bilo tako v letu 2019 izplačanih kar za 15,56 zdravju pa dodatno prispevamo, če se na delo in milijona evrov več naložb kakor v letu 2014, ki jih po opravkih odpravimo peš ali s kolesom. lahko pripišemo izvajanju dodatnih ukrepov za izboljšanje zraka. Največ naložb je bilo v obdobju Zmanjšanje koncentracije delcev PM 2014–2019 izvedenih za kotle na lesno biomaso 10 in za naložbe v toplotne črpalke. Pri tem je treba Za zmanjšanje koncentracije delcev PM je dodati, da se kotli na lesno biomaso uvajajo od 10 Vlada Republike Slovenije za obdobje 2013–2018 leta 2016. pripravila načrte za izboljšanje kakovosti zraka, ki so se nanašali na območja, kjer so bile presežene mejne vrednosti koncentracij PM . Namen načrtov 10 je bil v najkrajšem možnem času zagotoviti 65 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Zmanjšanje izpustov onesnaževal v zrak napravami na lesno biomaso ali toplotnimi črpalkami – lokalni/državni načrt zamenjave S ciljem zmanjšanja izpustov onesnaževal v zrak starih kotlov na lesno biomaso; je Vlada Republike Slovenije v letu 2019 sprejela • spodbujanje priključitev gospodinjstev na Operativni program nadzora nad onesnaževanjem sisteme daljinskega ogrevanja in izgradnja zraka (OPNOZ), ki predvideva izvajanje ukrepov manjših sistemov; za doseganje ciljev iz Direktive (EU) 2016/2284 • omejevanje prodaje neučinkovitih naprav na o zmanjšanju nacionalnih izpustov za nekatera lesno biomaso, onesnaževala zraka (direktiva NEC). Slovenija • zelena območja v mestih, kjer je dovoljen mora na podlagi nove direktive NEC znatno vstop le z ničizpustnim vozilom; zmanjšati svoje izpuste v zrak do leta 2030 v • spodbude sprememb načina prevoza; primerjavi z letom 2005, in sicer izpuste SO za • izboljšanje evidentiranja izpustov iz vira 2 92 %, izpuste NOx za 65 %, NMVOC za domača raba topil (2.D.3.a); 53 %, NH za 15 % in PM za 60 %. Državam • zbiranje evidenc za vse kemikalije. 3 2.5 Evropska komisija nalaga tudi obveznost priprave, sprejetja in izvajanja programa nadzora nad Evropski zeleni dogovor onesnaževanjem zraka. Ker je v času priprave OPNOZ potekala tudi priprava nacionalnega Poleg že navedenih ukrepov, ki jih Slovenija energetskega in podnebnega načrta (NEPN), izvaja v skladu z zakonodajnimi zahtevami EU, so ukrepi, ki jih obravnava OPNOZ, usklajeni z velja omeniti tudi nedavno sprejeti Evropski zeleni ukrepi, ki jih predvidevata NEPN in Operativni dogovor (EK, 2019). Ta se zavzema za pravični program zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do prehod v nizkoogljično gospodarstvo, pri čemer je leta 2020 (OP-TGP-2020). raba naravnih virov ločena od gospodarske rasti. Osrednji del dogovora je tudi sprejeti akcijski načrt Z nadaljnjim izvajanjem širokega nabora ukrepov, EU Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode ki so vključeni v programe za blaženje podnebnih in tal (EK, 2021). Za dosego ciljev tega načrta bo sprememb in v sektorske programe, je realno Evropska komisija preverila veljavno zakonodajo pričakovati doseganje ciljev za NOx, SO in NH . o kakovosti zraka in predlagala okrepitev določb 2 3 Projekcije izpustov NOx kažejo na 66-odstotno o spremljanju, modeliranje in načrtih za kakovost zmanjšanje, z največjim zmanjšanjem v sektorju zraka, predvsem v pomoč lokalnim oblastem za prometa, proizvodnje električne energije in toplote. dosego čistejšega zraka. Cilj Evropske komisije Izpusti SO se bodo do leta 2030 predvidoma je tudi revizija standardov kakovosti zraka in 2 zmanjšali za 92 %. K zmanjšanju bo največ uskladitev obstoječih okoljskih ciljev s priporočili prispeval sektor proizvodnje električne energije in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za toplote. Za doseganje ciljnega zmanjšanja PM varovanje zdravja ljudi. 2.5 in NMVOC pa bodo potrebni še dodatni ukrepi. Po izračunih projekcij do leta 2030 se bodo izpusti NMVOC v zrak zmanjšali za 45 %, izpusti PM 2.5 pa za 49 %, kar je 8 oziroma 11 odstotnih točk manj od cilja. Poleg cilja za leto 2030 je pri PM 2.5 vprašljivo tudi doseganje cilja do leta 2020, ko bi morali biti izpusti glede na leto 2005 manjši za 25 %. OPNOZ za zmanjšanje izpustov PM predvideva 2.5 tudi ukrepe, ki pomembno prispevajo k manjšim izpustom črnega ogljika, kakor so na primer: • intenzivnejše spodbujanje zamenjave starih kurilnih naprav na lesno biomaso s sodobnimi 66 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Sklepi in priporočila Trend onesnaženosti zraka z delci v zadnjih zmanjšanja NMVOC (ki je tudi predhodnik ozona) letih kaže na znižanje ravni onesnaževal. bodo potrebni dodatni ukrepi glede rabe topil, pri Podrobnejša analiza razkrije, da interpretacija PM pa glede izpustov iz malih kurišč. Predlagani 2.5 onesnaženosti zraka z delci ni tako enostavna. Če ukrepi se za delce PM smiselno dopolnjujejo 2.5 se osredotočimo na posamezne zimske epizode, z ugotovitvami, ki izhajajo iz rednih meritev ki so bile meteorološko ugodne za akumulacijo onesnaženosti zraka v okviru merilne mreže onesnaževal, ugotovimo, da se ravni delcev v ARSO. zadnjem obdobju niso zmanjševale. Je pa bilo v letu 2019 tovrstnih dogodkov manj kakor na primer v letu 2017. Vzrok za boljšo kakovost zraka so bile torej predvsem ugodnejše vremenske razmere, ki so bile zadnja leta naklonjene temu, da se je onesnaženje učinkoviteje redčilo. Pri vrednotenju učinkovitosti izvajanja ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka moramo biti torej previdni, saj lokalni izpusti kljub navideznemu izboljšanju kakovosti zraka še vedno ostajajo na visoki ravni. Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih nad ciljno vrednostjo za varovanje zdravja ljudi na merilnih mestih mestnega in podeželskega ozadja, dolgoročni cilji pa so preseženi skoraj na vseh merilnih mestih. Ozon je regionalno onesnaževalo, ima vpliv na širše območje in težav zaradi visokih ravni ozona ni mogoče reševati lokalno. Tako so na primer v Sloveniji najvišje ravni ozona na območju Primorske zaradi ustreznejših vremenskih pogojev ter prenosa ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije. Ljudem v poletnih mesecih, ko so vrednosti ozona najvišje, priporočamo, da spremljajo modelske napovedi ter ravni ozona na merilnih mestih po Sloveniji in v času, ko je presežena opozorilna ali alarmna vrednost, upoštevajo priporočila, navedena v izdanem opozorilu. Glede izpustov v zrak iz OPNOZ bo treba za doseganje ciljev glede PM in NMVOC do leta 2.5 2030 dosledno izvajati že obstoječe ukrepe (ki so že predvideni in vključeni v programe za blaženje podnebnih sprememb ter v sektorske programe) ter uvesti tudi dodatne. Za doseganje ciljnega 67 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Seznam uporabljenih Seznam uporabljenih kazalcev kratic ZR06 Onesnaženost zraka z dušikovim ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje dioksidom CH metan 4 ZR07 Onesnaženost zraka z ozonom CO ogljikov monoksid ZR08 Onesnaženost zraka z delci PM in PM CO ogljikov dioksid 10 2.5 2 PR08 Izpusti onesnaževal zraka iz prometa DMKZ Državna merilna mreža za spremljanje ZR10 Izpusti predhodnikov ozona kakovosti zunanjega zraka ZR14 Projekcije izpustov onesnaževal zraka EEA Evropska agencija za okolje, angl. ZR15 Izpusti delcev v zrak European Environment Agency EIS ekološki informacijski sistem EU-28 Evropska unija, 28 članic IJS Institut Jožef Stefan CLRTAP Konvencija o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje, angl. Convention on long-range transboundary air pollution MO mestna občina NH amonijak 3 NEC Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka NEPN Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt NMVOC nemetanske hlapne spojine NO dušikov dioksid 2 NOx dušikovi oksidi OPNOZ Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka OP-TGP Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 PM delci, angl. Particulate Matter PM delci z aerodinamičnim premerom manj 10 kakor 10 mikrometrov PM drobni delci z aerodinamičnim premerom 2.5 manj kot 2,5 mikrometra SO žveplov dioksid 2 TE termoelektrarna TE-TO termoelektrarna - toplarna TSP (angl. Total Suspended Particles) vsi prašni delci 68 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka Viri in literatura • Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta • EU, 2019. Regulation (EU) 2019/631 of the in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju European Parliament and of the Council of 17 nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala April 2019 setting CO2 emission performance zraka. Ur. l. EU, L 344/1, 17.12.2016. Povzeto standards for new passenger cars and for new light po: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ commercial vehicles, and repealing Regulations TXT/?uri=CELEX%3A32016L2284 (4.8.2021). (EC) No 443/2009 and (EU) No 510/2011 (OJ L 111, 25.4.2019, pp. 13-53). • EC, 2018b. Report from the Commission to the European Parliament, the Council, the European • NEPN. Celoviti nacionalni energetski in podnebni Economic and Social Committee and the načrt (NEPN). Številka: 35400-18/2019/22 z dne 28. Committee of the Regions — The first Clean Air 2. 2020. Ljubljana: Vlada RS. Povzeto po: https:// Outlook (COM(2018)446 final). www.energetika-Portal.si/fileadmin/dokumenti/ publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb- • EEA, 2018a. Electric vehicles from life cycle and 2020.pdf (4.8.2021). circular economy perspectives, TERM 2018: Transport and Environment Reporting Mechanism • OP TGP. Operativni program ukrepov zmanjšanja (TERM) report, EEA Report No 13/2018, European emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Ljubljana: Environment Agency. Ministrstvo za okolje in prostor, december 2014. Povzeto po: https://www.gov.si/assets/ministrstva/ • EEA, 2020. Air quality report in Europe 2020. MOP/Dokumenti/Podnebne-spremembe/optgp2020. EEA Report 09/2020. Copenhagen: European pdf (4.8.2021). Environment Agency. • OPNOZ. Operativni program nadzora nad • EK, 2019. SPOROČILO KOMISIJE onesnaževanjem zraka (OPNOZ). Številka: 35405- EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU 3/2019/4 z dne 10. 10. 2019. Ljubljana, Ministrstvo SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO- za okolje in prostor. Povzeto po: https://www.gov.si/ SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ. teme/emisije-onesnazeval-zraka/ (4.8.2021). Evropski zeleni dogovor. COM(2019) 640 final. Bruselj, 11.12.2019. Povzeto po: https:// • PR08 – Izpusti onesnaževal zraka iz prometa, eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. PDF/?uri=CELEX:52019DC0640&from=EN. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ izpusti-onesnazeval-zraka-iz-prometa-7. • EK, 2021. Pot do zdravega planeta za vse Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju • ZR06 – Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, zraka, vode in tal. SPOROČILO KOMISIJE 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU onesnazenost-zraka-z-dusikovim-dioksidom-4. ODBORU IN ODBORU REGIJ. {SWD(2021) 140 final} - {SWD(2021) 141 final}. Brusej, 12.5.2021. • ZR07 – Onesnaženost zraka z ozonom, 2021. Povzeto po: https://eur-lex.europa.eu/resource. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. html?uri=cellar:a1c34a56-b314-11eb-8aca- Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ 01aa75ed71a1.0015.02/DOC_1&format=PDF. onesnazenost-zraka-z-ozonom. 69 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 4. Kakovost zraka • ZR08 – Onesnaženost zraka z delci PM in PM , 10 2.5 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ onesnazenost-zraka-z-delci-pm10-pm25-7. • ZR10 – Izpusti predhodnikov ozona, 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/izpusti- predhodnikov-ozona-10. • ZR14 – Projekcije izpustov onesnaževal zraka, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ projekcije-izpustov-onesnazeval-zraka-0. • ZR15 – Izpusti delcev v zrak, 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/izpusti-delcev-v-zrak-6. 70 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Narava in biotska raznovrstnost 5. 5. Narava in biotska raznovrstnost Uvod Biotska raznovrstnost predstavlja variabilnost med prostora), enkratne ali povezane s ključnimi živimi organizmi na genski, vrstni in ekosistemski evolucijskimi ali drugimi biološkimi procesi. Ker je ravni. Načelo biotske raznovrstnosti obravnava v Sloveniji vrst, ogroženih na svetovni ravni, veliko, vse obstoječe variacije živega sveta, to je število, glede na primerljive države v Evropi, so predmet pestrost in variabilnosti organizmov in zvez, ki jih spremljanja stanja pretežno te vrste. V tem poročilu tvorijo z združevanjem. Običajno je ta raznovrstnost je opisovanje stanja še dodatno omejeno na tiste, razumljena na treh biotskih ravneh – genski, vrstni za katere so na voljo ustrezni podatki zbrani v obliki in ekosistemski. Ohranitev biotske raznovrstnosti kazalcev o stanju okolja3 iz obdobja 2017–2021. poteka z ohranitvijo ekosistemov in naravnih habitatov v naravi ( in-situ) ter vzdrževanjem in Varstvo narave posebno skrb namenja tudi krepitvijo populacij, ki so sposobne nadaljevati razvoj območjem, ki so še posebej pomembna za vrst v svojem naravnem okolju. Vrst in interakcij ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih med njimi ter z neživim okoljem je veliko, zato je vrednot, to so zlasti zavarovana območja in območja opisovanje stanja zelo kompleksno, k čemur pa Natura 2000. V zadnjem obdobju je bila pozornost prispeva tudi genska pestrost znotraj posamezne usmerjena v ustrezno upravljanje teh območij in vrste. Hkrati pa ta kompleksnost prispeva k dogajanja v njih. Varovana območja narave deloma ekosistemski pestrosti. obravnavamo tudi v tem poglavju, obravnavali pa smo jih tudi v poglavju Morje. Poleg kazalnikov o Ogroženost delov biotske raznovrstnosti je različna. stanju okolja nam informacije o stanju narave dajo V okviru ohranjanja biotske raznovrstnosti so bolj tudi večletni nizi spremljanja stanja izbranih vrst ter ogrožene populacije in vrste ter njihovi življenjski sprotna spremljanja izvajanja operativnih programov prostori deležni svetovne pozornosti, so torej – npr. Programa upravljanja območij Natura 2000 predmet politike ohranjanja narave in instrumentov (PUN) ter spremljanje izvajanja Resolucije o za obvladovanje obremenjevanja na svetovni ravni. Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje Politika ohranjanja biotske raznovrstnosti v Evropski 2020–2030 (ReNPVO20–30). Več informacij o uniji se ukvarja z vrstami, ogroženimi v svetovnem tem najdete v 22. poglavju Izvajanje nacionalnega merilu, in vrstami, ogroženimi na ravni EU. programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in Slovenija je po velikosti ozemlja med manjšimi operativnih programov. evropskimi državami, po njegovi pestrosti pa med bogatejšimi. Do zdaj zbrani podatki kažejo, da je v Sloveniji zabeleženih že nekaj manj kot 29.000 različnih vrst (BioPortal, 2022). Več kot 4.300 vrst je bilo že bilo podvrženih oceni tveganja izumrtja z uporabo kategorij in meril rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave – IUCN. Po merilih IUCN je 306 vrst, prisotnih v Sloveniji, ogroženih na svetovni ravni ter 484 vrst, ogroženih na ravni Evrope (IUCN, 2022). Za opisovanje stanja se najpogosteje omejimo na izbrane vrste, običajno ogrožene, reprezentativne (npr. za splošno stanje določenega življenjskega 3 Dostopni na naslovu http://kazalci.arso.gov.si/. 72 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Stanje in trendi Splošno stanje ohranjenosti biotske trenutno izboljšanje še ne kaže nujno izboljšanja raznovrstnosti dolgoročnega trenda. Kazalci, ki nam okvirno kažejo splošno stanje Stanje specializiranih vrst ptic kulturne krajine odraža ter trende ohranjenosti biotske raznovrstnosti in stanje res tipičnih vrst, ki se hranijo v kulturni krajini, vplive nanjo, so: kazalec velikost populacij izbranih in ga glede na razpoložljive podatke v dovolj dolgem vrst ptic (NB01), krovne vrste (NB06), indeks ptic časovnem obdobju prikazujejo tri vrste: bela štorklja kmetijske krajine (NB14), rastline – vrstno bogastvo ( Ciconia ciconia), kosec ( Crex crex) in veliki skovik in ogrožene vrste (NB05), ohranjenost gozdov ( Otus scops). Populacija bele štorklje v Sloveniji (GZ02), odmrla lesna biomasa (GZ06), kemijsko in je v zmernem porastu, razen v Prekmurju (Slika ekološko stanje površinskih voda (VD12) in rastline – 5-2). Ker je bela štorklja generalist, zmanjšanje invazivne vrste (NB09). populacije lahko razumemo kot splošno degradacijo biotske pestrosti v Prekmurju v zadnjih 20 letih. Kazalec gibanja populacij izbranih vrst ptic (NB01) Populacija kosca, značilnega gnezdilca ekstenzivnih kaže, da se stanje okolja v kulturni krajini slabša, travnikov, se je v zadnjih treh desetletjih zmanjšala, predvsem na nekaterih večjih območjih kmetijske število pojočih samcev pa od leta 2017 ob značilnih krajine. Stanje splošno razširjenih vrst ptic, ki velikih medletnih nihanjih na Ljubljanskem barju in gnezdijo v kulturni krajini, najbolj nazorno prikazuje Cerkniškem jezeru ostaja znotraj istega intervala indeks ptic kmetijske krajine (NB14). (Slika 5-3). Velikost populacije velikega skovika, vrste ekstenzivne kulturne krajine, upada, stabilna Ta indeks se je v državah EU uveljavil kot splošen je le na Ljubljanskem barju, najverjetneje zaradi kazalnik stanja ohranjenosti biotske raznovrstnosti zakasnele selitve (Slika 5-4). Upad populacije na kmetijske krajine in eden strukturnih kazalcev Goričkem pripisujemo intenzifikaciji kmetijstva in EU, ki jih spremlja Eurostat, kakor tudi kazalcev izginjanju mejic, na Krasu pa opuščanju kmetijske ciljev trajnostnega razvoja (SDG – Sustainable rabe in posledično zaraščanju. Na obeh območjih Development Goals Indicators). Zanj že vrsto let se reševanja problematike lotevajo s projekti, obstajajo primerljivi podatki v skoraj vseh državah financiranimi iz evropskih skladov. Učinkovitost članicah. Kazalec prikazuje indeks za indikatorske teh pa bomo lahko ugotavljali šele ob naslednjem vrste kmetijske krajine, generaliste in travniške vrste. poročilu. Slovenski indeks ptic kmetijske krajine (SIPKK) za leto 2021 znaša 67,8, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa na 56,3. Štirinajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine kaže na zmerni upad kljub stabilnemu trendu v zadnjih osmih letih (Slika 5-1). Pri razlagi tega trenda moramo ostati previdni, saj je lahko kratkoročni trend posledica vremenskih in podnebnih razmer (nenavadno mile zime), razmer na prezimovališčih (intenzivnost ilegalnega lova) ter drugih vplivov. Takšen razvoj sicer (če se bo nadaljeval tudi v naslednjih letih) lahko vidimo kot pozitiven obrat k izboljšanju biotske raznovrstnosti (biodiverzitete) kmetijske krajine, a 73 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-1: Indeks ptic kmetijske krajine 110 100 )8002=0 90 0 v (1 (100=2008)roa 80 p parovvila s šte številak 70 edInIndeks 60 50 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Indikatorske vrste kmetijske krajine Generalisti Travniške vrste Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB14 – Indeks ptic kmetijske krajine, 2021. 74 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-2: Populacijsko gibanje gnezdeče populacije bele štorklje ( Ciconia ciconia) 300 250 200 vroa p parov 150 vilo šteštevilo 100 50 0 1… 1999 2… 2000 2… 2001 2… 2002 2… 2003 2… 2004 2… 2005 2… 2006 2… 2007 2… 2008 2… 2009 2… 2010 2… 2011 2… 2012 2… 2013 2… 2014 2… 2015 2… 2016 2… 2017 2… 2018 2… 2019 2… 2020 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB01–1 Velikost populacij izbranih vrst ptic, 2021. 75 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-3: Število pojočih koscev ( Crex crex) na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju 250 200 vcem 150 sa čih lico k 100 vilo šte 50 0 1… 1997 1… 1998 1… 1999 2… 2000 2… 2001 2… 2002 2… 2003 2… 2004 2… 2006 2… 2007 2… 2008 2… 2009 2… 2010 2… 2011 2… 2012 2… 2013 2… 2014 2… 2015 2… 2016 2… 2017 2… 2018 2… 2019 2… 2020 Goričko Ljubljansko barje Kras Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB01–2 Velikost populacij izbranih vrst ptic, 2021. 76 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-4: Velikost populacije velikega skovika ( Otus scops) na Ljubljanskem barju, Krasu in Goričkem 250 200 vcem 150 sa čih lico k 100 vilo šte 50 0 1… 1997 1… 1998 1… 1999 2… 2000 2… 2001 2… 2002 2… 2003 2… 2004 2… 2006 2… 2007 2… 2008 2… 2009 2… 2010 2… 2011 2… 2012 2… 2013 2… 2014 2… 2015 2… 2016 2… 2017 2… 2018 2… 2019 2… 2020 Goričko Ljubljansko barje Kras Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB01–6 Velikost populacij izbranih vrst ptic, 2021. Glede na indeks Rastline – vrstno bogastvo Slovenije (večji del Alp in slovenski submediteran in ogrožene vrste (NB05) je vrstno bogastvo s Krasom in delom Istre), kjer je na približno rastlin, z okoli 3.000 vrstami, v Sloveniji še 140 km2 (osnovno polje štirih kvadrantov) 800 ali solidno ohranjeno, razločno večje v zahodni več taksonov. Numerična ocena vrstne pestrosti polovici države, a v nekaterih predelih prihaja je tako čisto primerljiva z Nemčijo, ki je floristično do upadanja zaradi spreminjanja rabe in zaradi bistveno bolj podrobno obdelana, a leži precej velikopovršinskega vpliva tujerodnih invazivnih severneje in je zato pričakovana vrstna pestrost vrst. Pestrost flore je v Sloveniji posledica nižja (Slika 5-5). geomorfološke pestrosti (v zahodni polovici bolj raznolika geološka struktura, raznolik spekter nadmorskih višin, strmin) ter različne količine padavin, saj ima večji del zahodne Slovenije več kot 1500 mm padavin letno. Tako znatno večjo pestrost rastlinskih vrst kot v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije kažejo predeli zahodne 77 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost 300 ikro g P/L) Slika 5-5: Vrstno bogastvo vrst višjih rastlin v osnovnih poljih (okoli 140 km2) Slovenije za obdobje 200 1961-2021: minimum: 2, maksimum: 1286;. Temnordeča: >900 vrst, svetlordeča: 700-900, oranžna: 500-700, rumena: 300-500, siva: do 300 vrst ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB05–1 Rastline – vrstno bogastvo in ogrožene vrste, 2021. Trend zmanjševanja številčnosti ogroženih posameznega območja in nekoliko spremenjene rastlinskih vrst je opazen v slovenski Istri metodologije izdelave kazalnika (Slika 5-6). (predvsem vrste obale, nekaj mediteranskih vrst), na širšem območju Celjske kotline do Dokumentirana izumiranja v slovenski Istri so v zahodnih Haloz, ponekod v Krški kotlini (Prilipe, veliki meri povezana s spreminjanjem obalnih Jovsi, Dobrava), zdi pa se tudi, da na skoraj predelov, tako sta tam izumrli (Wraber & Skoberne celotnem območju slovenskih Alp. Po drugi 1989) obmorska možina ( Eryngium maritimum) in strani so kvadranti z navidezno izboljšanim rumena ceduljka ( Glaucium flavum), v najtoplejših stanjem bolj razpršeni po Sloveniji z nekaj predelih zaledja pa na primer kaduljelistni brškin neizrazitimi zgostitvami v zgornjem Posočju, na ( Cistus salviifolius) in podzemna detelja ( Trifolium območju Pohorja in predvsem v Pomurju. Vzorec subterraneum). Po drugi strani je povečanje zgostitev večje ogroženosti flore se je v 15 letih števila potrjenih najdb ogroženih vrst recimo v nekoliko spremenil, kar pa je pogosto posledica Pomurju skoraj gotovo odraz intenzivnejšega časovne neenakomernosti florističnih raziskav raziskovanja v zadnjih desetletjih. 78 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost 300 Slika 5-6: Spreminjanje deleža ogroženih vrst v flori kvadranta (35 km2) med obdobjema 1961-1991 in 1991-2021. ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB05–2 Rastline – vrstno bogastvo in ogrožene vrste, 2021. Več kot polovica vodnih teles površinskih teles (42 %) ne dosega dobrega ekološkega voda (51 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja zaradi hidromorfološke spremenjenosti in stanja (Slika 3-2). Glavna vzroka za zmerno splošne degradiranosti. Več o stanju voda si lahko ali slabše ekološko stanje površinskih voda preberete v 3. poglavju Vode. sta hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost, ki ju vrednotimo na podlagi stanja združb bentoških nevretenčarjev in rib. V primerjavi s prejšnjim ocenjevalnim obdobjem dosega dobro ekološko stanje 9 % manj vodnih teles. V obdobju 2016–2019 30 vodnih teles (20 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja zaradi obremenjenosti s hranili, 17 vodnih teles (12 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja zaradi obremenjenosti z organskimi snovmi in 65 vodnih 79 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-7: Splošna degradiranost rib iz Ocene ekološkega stanja vodotokov za obdobje 2014- 2019 Na stanje biotske raznovrstnosti v vodotokih lahko posredno sklepamo tudi s pomočjo ocene splošne degradiranosti rib, ki je sestavni del ocene ekološkega stanja vodotokov. Ocena splošne degradiranosti rib za obdobje 2014–2019 kaže, da je v več kot 25 % ovrednotenih vodotokov ocenjenih z oceno slabo ali zelo slabo ter v več kot 40 % ocenjenih vodotokov podana ocena zmerno (Slika 5-7). Na 56 % vodotokih ocena splošne degradiranosti rib ni bila podana zaradi nedokončane metodologije. V preteklem obdobju poročanja 2009—2015 (ARSO, 2016) je bila ocena splošne degradiranosti rib podana le v štirih vodotokih, pri preostalih 134 vodotokih ocena stanja rib ni bila podana zaradi nedokončane metodologije. Za tri od štirih ocenjenih vodotokov je bila v naslednjem obdobju podana slabša ocena. Kazalec gibanja populacij izbranih vrst ptic (NB01) kaže, da se razmere populacij ptic, vezane na večja mokrišča, zadnjih nekaj let ne spreminjajo. Populacije ptic, ki prezimujejo na slovenskih rekah in drugih vodnih telesih, so zadnja leta stabilne ali v porastu, skladno z razpoložljivostjo ribje hrane in zamrznjenostjo ali odmrznjenostjo voda severno in vzhodno od nas ter pri nas (Slika 5-8). 80 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5 8: Velikost zimske populacije izbranih vodnih ptic: mali ponirek ( Tachybaptus ruficollis), kormoran ( Phalacrocorax carbo), velika bela čaplja ( Ardea alba), mlakarica ( Anas platyrhynchos), čopasta črnica ( Aythya fuligula), zvonec ( Bucephala clangula) in veliki žagar ( Mergus morganser) 1500 1250 )00 1 =7 1000 99 s (1ked 750 i in cijskla 500 upop 250 0 1997 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 mali ponirek kormoran velika bela čaplja mlakarica čopasta črnica zvonec veliki žagar Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB01–3 Velikost populacij izbranih vrst ptic, 2021. Stanje biotske raznovrstnosti morskega Odmrla lesna biomasa ima v gozdu zelo ekosistema je obravnavano v 7. poglavju Morje. pomembno vlogo. Ima ključni pomen v kroženju organskih snovi in predstavlja hranila za rastline, Stanje biotske pestrosti v gozdovih posredno je pomemben element življenjskega prostora opisujejo tudi kazalniki ohranjenost gozdov (GZ02) prostoživečih vrst živali in hrana za žuželke in ter odmrla lesna biomasa (GZ06). Gozdovi v mikroorganizme ter na ta način pripomore k Sloveniji so dobro ohranjeni, še posebej glede biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. Za pestrosti naravne sestave drevesnih vrst ter preživetje določenih vrst so pomembna stoječa (navpično in vodoravno) strukturiranost sestojev. odmrla drevesa, za druge pa ležeča odmrla Delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje lesna biomasa. Po podatkih Zavoda za gozdove spremenjenih, večinoma zasmrečenih in Slovenije je količina odmrle lesne biomase izmenjanih gozdov, je le nekaj več kot desetina. (stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej) v Več o ohranjenosti gozdov in drevesni sestavi slovenskih gozdovih v letu 2019 znašala 19,6 m3/ si lahko preberete v 16. poglavju Okolje in ha (Slika 28), kar predstavlja 6 % celotne lesne gozdarstvo. zaloge gozdnih sestojev. Glede na kazalnik je 81 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost mogoče sklepati, da je bila zaloga lesne biomase Kazalec gibanja populacij izbranih vrst ptic (NB01) v primerjavi z letom 2009 skoraj dvakrat večja, a je kaže, da so populacije izbranih gozdnih vrst pri tem treba upoštevati, da se je med obdobjema ptic v zmernem upadu. Gibanje populacij ptic, ki spremenila metodologija in analize morda niso gnezdijo v gozdu, je zaradi pomanjkanja večletnih neposredno primerljive z rezultati prejšnjih poročil. podatkovnih nizov prikazan le z eno izbrano vrsto Podatki bodo primerljivi od leta 2019 naprej. – srednjim detlom ( Dendrocoptes medius) (Slika Količina odmrle lesne biomase je odvisna tudi od 5-10). Številčnost srednjega detla se od leta 2005 rastišča ali stanja gozdov, najpomembnejši vzrok sistematično spremlja na dveh območjih Natura pa je (ne)gospodarjenost gozdov. V pragozdovih 2000: Mura in Krakovski gozd-Šentjernejsko polje. je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja kot v V letih od 2010 in 2020 je bilo število parov na teh primerljivih sosednjih mnogonamenskih gozdovih območjih v zmernem upadu, najverjetneje zaradi (Pisek 2010). V Sloveniji je po podatkih Zavoda intenzivne sečnje doba in obrečnih vrbovo-jelševih za gozdove Slovenije v letu 2019 prevladovala gozdov. odmrla lesna biomasa v debelinskem razredu do 30 cm, ki pa je z vidika ohranjanja evropsko pomembnih vrst Nature 2000 manj pomembna (Danev s sod., 2021). Slika 5-9: Odmrla lesna biomasa 25 20 )a/ha)/h33 (msa 15 amio ba sn 10 le rlamdoodmrla lesna biomasa (m 5 0 1990 2000 2009 2019 stoječi ležeči Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu GZ06 – Odmrla lesna biomasa, 2021. 82 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5 10: Populacijsko gibanje srednjega detla ( Dendrocopus medius) na območju Mure in Krakovskega gozda-Šentjernejskega polja 50 40 30 število parov 20 10 0 2010 2011 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Mura Krakovski gozd - Šentjernejsko polje Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB01–5 Velikost populacij izbranih vrst ptic, 2021. V Sloveniji se redno spremlja stanje in posodablja tudi kazalec populacija medveda kot pomembne krovne vrste (NB06). Stanje populacije medveda je ocenjeno kot ugodno. Spomladanska ocena števila medvedov je leta 2020 znašala 990 osebkov (Slika 5-11). Rjavi medved je življenjsko vezan na velika gozdna območja, ki so v Sloveniji predvsem gozdovi visokih kraških planot, zato kazalec hkrati posredno odraža tudi ohranjenost te gozdne krajine, večinoma uvrščene v območja omrežja Natura 2000. 83 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-11: Povprečno število opaženih medvedov na števno mesto 2.5 2 ) vilo 1.5 i (šted vede 1 m 0.5 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 pomlad jesen skupaj Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB06 – Rjavi medved, 2021. Vrste in habitatni tipi, pomembni na ravni EU Kazalca, ki kažeta to stanje v Sloveniji, sta stanje ohranjenosti evropsko pomembnih vrst (NB11) Eden od bistvenih ciljev evropske politike in stanje ohranjenosti evropsko pomembnih ohranjanja narave je zagotavljanje ugodnega habitatnih tipov (NB12). stanja ohranjenosti evropsko ogroženih (pomembnih) vrst in habitatnih tipov. Njihovo Ugodno stanje ohranjenosti v Sloveniji dosega le stanje ohranjenosti je odvisno od ohranjanja še dobra tretjina evropsko pomembnih habitatnih obsega in stabilnosti njihovih naravnih območij, tipov. V slabšem stanju so zlasti sladkovodni, razširjenosti in površin, ki jih na tem območju mokriščni, barjanski in traviščni habitatni tipi. pokrivajo, od posebnih struktur in nalog, potrebnih Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji kaže, da za njihovo dolgoročno ohranitev (tudi v predvidljivi je stanje ugodno le za 30 % vrst, prav tako so prihodnosti), in sposobnosti, da se sami neugodni tudi trendi. V letih 2007–2018 se je dolgoročno ohranjajo. delež vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti ohranil, vendar se je povečal delež vrst s slabim stanjem ohranjenosti. 84 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-12: Kratkoročni in dolgoročni trend populacij evropsko pomembnih vrst ptic v Sloveniji 100 80 60 ) ž (%leed 40 20 0 Kratkoročen trend 2008 - 2018 Dolgoročen trend 1980 - 2018 pozitiven stabilen neznan nihajoč negativen negotov Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB11– Evropsko pomembne vrste, 2021. Največje spremembe v ocenah stanja mehkužcev, dvoživk, plazilcev in sesalcev ohranjenosti so pri vrstah iz skupine rib in trend ni znan, medtem ko je za skoraj 40 % piškurjev, kjer v poročilu iz leta 2008 stanje členonožcev trend padajoč. Pri več kot polovici ohranjenosti niti ene izmed vrst ni bilo ocenjeno vrst rastlin in 40 % vrst piškurjev ter rib je trend kot ugodno, v poročilu iz leta 2019 pa je bilo stabilen. Le pri eni vrsti mehkužcev ter šestih ugodno stanje ohranjenosti podano pri 41 % vrstah sesalcev trend narašča (ZRSVN 2019, vrst iz te skupine vrst (Slika 5-7). V poročilu iz ZRSVN 2019a, Pršin, 2021). leta 2019 so z boljšimi ocenami ocenjena tudi stanja ohranjenosti vrst iz skupine plazilcev – Pri 23 % populacij ptic je pri oceni kratkoročnih pri teh vrstah se je število obrazcev s končno populacijskih trendov v zadnjem poročevalskem oceno stanja ohranjenosti ‘ugodno’ v primerjavi obdobju zaslediti izboljšanje v primerjavi s s poročilom iz leta 2008 povečalo tako v poročilu predhodnim obdobjem. Pri 20 % je zaslediti iz leta 2013 kot tudi iz leta 2019. Opazno je tudi poslabšanje trenda, pri 27 % sprememb ni, pri 30 zmanjševanje števila vrst sesalcev, kjer končna % pa je bila ocena trenda za zadnje poročevalsko ocena stanja ohranjenosti ni bila podana. Pri obdobje podana kot neznana (ZRSVN 2019, rastlinah večjih sprememb v ocenah stanja ZRSVN 2019a, Pršin, 2021). ohranjenosti med poročanjem ni bilo. Pri večini 85 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Primerjava ocen kratkoročnih populacijskih Pri primerjavi končnih ocen stanja ohranjenosti trendov gnezdilk, za katere sta bili pripravljeni habitatnih tipov izstopa povečanje števila obe poročili, kaže, da je pri 16 % gnezdilk ocena habitatnih tipov sladkih voda s podano končno populacijskega trenda za poročevalsko obdobje oceno stanja ohranjenosti kot ‘slabo’ (Slika 5-13). 2013–2018 slabša, za 23 % je ocena v poročilu Opazno je tudi povečanje števila obrazcev z iz leta 2019 boljša kot v poročilu iz leta 2013, nezadostno končno oceno stanja ohranjenosti pri 32 % gnezdilk pa kratkoročni populacijski pri kategoriji gozdnih habitatnih tipov. Pri trend za zadnje ni bil ocenjen. Pri 28 % pticah ocenah stanja ohranjenosti habitatnih tipov iz ni bilo spremembe v trendu – 13 % gnezdilk ima skupine resav, brinovja in ruševja v zadnjih treh padajoč ali nihajoč trend in za 15 % gnezdilk poročevalskih obdobjih ni sprememb. Pri več kot je bil v obeh poročevalskih obdobjih ocenjen 70 % habitatnih tipov travišč je trend padajoč. kot naraščajoč ali stabilen trend (ZRSVN 2019, Trend je prav tako padajoč pri več kot 40 % ZRSVN 2019a, Pršin, 2021). habitatnih tipov celinskih voda. (ZRSVN 2019, ZRSVN 2019a, Pršin, 2021). Slika 5-13: Stanje ohranjenosti vrst po taksonomskih skupinah4 2008 - Drugo (2) 2013 - Drugo (2) _ 2008 - Mahovi (6) 2013 - Mahovi (6) _ 2008 -Praprotnice in semenke (… 2013 -Praprotnice in semenke (… _ 2008 - Mehkužci (11) 2013 - Mahkužci (11) _ 2008 - Členonožci (40) 2013 - Členonožci (43) _ 2008 - Ribe (29) 2013 - Ribe (28) _ 2008 - Dvoživke (15) 2013 - Dvoživke (15) _ 2008 - Plazilci (17) 2013 - Plazilci (17) _ 2008 - Sesalci (43) 2013 - Sesalci (43) 0 20 40 60 80 100 ugodno nezadostno slabo neznano Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB11– Evropsko pomembne vrste, 2021. 4 Združeno za alpsko in celinsko biogeografsko regijo 86 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-14: Stanje ohranjenosti habitatnih tipov po skupinah habitatnih tipov5 (Opomba: številki v oklepaju pomenita število habitatnih tipov v posamezni skupini.) 2019 - Habitatni tipi goličav (7) 2013 - Habitatni tipi goličav (7) 2008 - Habitatni tipi goličav (7) _ 2019 - Gozdni habitatni tipi (11) 2013 - Gozdni habitatni tipi (11) 2008 - Gozdni habitatni tipi (11) _ 2019 -Habitatni tipi grmišč in re… 2013 -Habitatni tipi grmišč in re… 2013 -Habitatni tipi grmišč in re… _ 2019 - Habitatni tipi travišč (11) 2013 - Habitatni tipi travišč (11) 2008 - Habitatni tipi travišč (11) _ 2019 -Habitatni tipi barij in moč… 2013 -Habitatni tipi barij in moč… 2008 -Habitatni tipi barij in moč… _ 2019 -Habitatni tipi sladkih vod… 2013 -Habitatni tipi sladkih vod… 2008 -Habitatni tipi sladkih vod… _ 2019 -Obalni in priobalni habita… 2013 -Obalni in priobalni habita… 2008 -Obalni in priobalni habita… 0 20 40 60 80 100 ugodno neznano nezadostno slabo Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB12– Evropsko pomembni habitatni tipi, 2021. Evropska unija se je v Strategiji EU za biotsko skupno 30 % površine EU na kopnem in morju, raznovrstnost zavezala do leta 2020 doseči jih učinkovito upravljati ter obnoviti degradirane ugodno ali izboljšano stanje vrst za 50 % in ekosisteme. habitatnih tipov za 100 % glede na stanje v 2010. Države članice EU k temu cilju prispevajo v skladu z lastnimi cilji, niso pa bile določene obveze za posamezne države. Zastavljeni cilj ni bil dosežen, kljub temu pa je bil dosežen pomemben napredek pri aktivnostih za dosego cilja. EU se je v novi strategiji do leta 2030 zavezala zagotoviti trend okrevanja evropske biotske raznovrstnosti, ključno pri tem bo obravnavati pet glavnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti6, zavarovati 5 Združeno za alpsko in celinsko biogeografsko regijo 6 Sprememba rabe zemljišč na kopnem in morju, prekomerno izkoriščanje virov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste 87 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Varovana območja narave 56 naravnih rezervatih, enem strogem naravnem rezervatu in 1164 naravnih spomenikih, ki skupaj Naravni parki Slovenije predstavljajo najvrednejše obsegajo dobrih 13 % slovenskega ozemlja (5-15). dele slovenskega ozemlja z vidika dolgoročnega Zavarovana površina se je v zadnjih letih povečala ohranjanja naravnih vrednot, biotske pestrosti in predvsem zaradi vzpostavitve dveh krajinskih parkov posebnih krajinskih lastnosti. Trije okoljski kazalci – Krajinski park Debeli rtič (2018) ter Krajinski park so namenjeni spremljanju stanja varovanih območij Središče ob Dravi (2019), dveh naravnih rezervatov narave v Sloveniji: Zavarovana območja (NV02), – NR Ormoške lagune (2017) in NR Blatnice – Natura 2000 (NV03) ter Naravne vrednote (NV04). nahajališče močvirske logarice (2021) ter naravnega Prva dva, ki sta skupaj združena v kazalnik spomenika Dovžanova soteska (2018) (Slika 5 16). Varovana območja narave (NV01), zajameta 40 % površine Slovenije. Zavarovana območja narave so zavarovana v enem narodnem parku, treh regijskih, 46 krajinskih parkih, Slika 5-15: Zavarovana območja narave 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 Vir: ARSO, 2009- Kazalci 2015 okolja v Sloveniji. 2016-2 0Povzeto 19 po kazalcu NV02 88 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-16: Delež zavarovanih površin po skupinah v Sloveniji 15 12.5 ) (% 10 čjaomb oa 7.5 n varo va 5 za 2.5 0 1992 - 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2013 2016 2021 naravni spomenik naravni rezervat krajinski park regijski park narodni park Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NV02 – Zavarovana območja, 2021. V letu 2021 so posamezni parki praznovali 18 % kopnega in skoraj 6 % morskega ozemlja. posebna obeležja: Triglavski narodni park 60 Območja Natura 2000 so v Sloveniji določena let ustanovitve in 40 let Zakona o Triglavskem za zagotavljanje ugodnega stanja 233 evropsko narodnem parku; Kozjanski park 40 let zakona o pomembnih vrst in 60 habitatnih tipov, obsegajo zavarovanju; Regijski park Škocjanske jame 35 let pa na 355 območjih 7.677 km2 na kopnem in od vpisa na seznam svetovne dediščine UNESCO dobrih 5 (5,4) km2 na morju. 70 % omrežja Natura in 25 let zakona; Krajinski park Sečoveljske soline 2000 v Sloveniji pokriva gozd, nekaj več kot 20 % 20 let vladne uredbe; Krajinski park Radensko pa kmetijske površine, večino teh s 13 % polje 10 let vladne uredbe. predstavljajo travniki, dobre 4 % Nature 2000 je nad gozdno mejo, 2 % urbanih površin ter 1 % Natura 2000 je naravovarstveno omrežje vode (Slika 5-17). Evropske unije in eno največjih svetovnih varstvenih omrežij. Z Naturo 2000 ohranjamo živalske in rastlinske vrste, habitatne tipe ter območja, ki so pomembni na slovenski, evropski in svetovni ravni. Omrežje Natura 2000 v vseh 27 državah članicah Evropske unije pokriva več kot 89 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-17: Območja Natura 2000 v Sloveniji Vir: LIFE-IP NATURA.SI Ustreznost določitve zadostnosti omrežja Natura 2000 se preverja z indeksom zadostnosti, ki temelji na številu vrst in habitatnih tipov, ustrezno vključenih v omrežje. Slovensko omrežje Natura 2000 po njegovih dopolnitvah v letu 2013 in 2016 ustrezno vključuje 97 % vrst in habitatnih tipov, urediti je treba še zagotavljanje ugodnega stanja ohranjenosti 3 % vrst, katerih stanje je trenutno premalo poznano (Slika 5-18). Kazalnik zadostnosti za Slovenijo pa znaša 98 (od 100). 90 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-18: Indeks zadostnosti slovenskega omrežja Natura 2000 2012, 2014, 2016 in 2019 Legenda: SUF – zadostna določitev IN MIN – minimalni popravki – dodajanje v obstoječa območja Natura 2000 IN MOD – popravki območij – popravek meja območij IN MAJ – večja nezadostnost – dodajanje novih območij SR – znanstveni pridržek – potrebne raziskave ali študije Vir: Zavod za varstvo narave, 2016 Naravne vrednote obsegajo vso naravno po pomenu na vrednote državnega in lokalnega dediščino na območju Republike Slovenije. pomena, lahko nato država ali lokalna skupnost Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega dodatno varuje z ukrepi varstva, ki jih opredeljuje ali znamenitega naravnega pojava tudi drug Zakon o ohranjanju narave (pogodbeno varstvo, vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno skrbništvo, začasno in trajno zavarovanje ter območje ali del naravnega območja, ekosistem, obnova). krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava (Slika 5-19). Status naravne vrednote ima na ozemlju Slovenije 17.431 vrednih delov narave, od tega je 12.148 podzemnih jam. Vrednote, razvrščene 91 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-19: Delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih enot 1% 0% 20% 22% 1% 0% 20% 22% 2% 7 % 2% 13% 7 % 13% 6% 19% 9% 6% 19% 9% geomorfološke [število] podzemne geomorfološke [število] geološke [število] hidrološke [število] botanične [število] zoološke [število] ekosistemske [število] drevesne [število] oblikovane [število] krajinske [število] Vir: Zavod za varstvo narave, 2016 Težavne vrste sta bila volk in rjavi medved, škoda pa je bila najpogosteje povzročena na drobnici. Slovenija ima ohranjene populacije nekaj vrst, ki so težavne v interakciji s človekom in njegovo lastnino. V letu 2019 sta se volk in rjavi medved pojavila Za ohranjanje družbene sprejemljivosti teh vrst med tudi na območjih, kjer njuna prisotnost prej ni bila drugim obstaja sistem odškodnin. zaznana, zato je na teh območjih zaradi manj ustrezne zaščite premoženja večkrat prišlo do Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali nepričakovanih škod. Zaradi napadov velikih zavarovanih vrst, so dosegle vrh v letu 2008, od zveri na rejne živali, so rejci pogosteje iskali vire takrat pa se zmanjšujejo, opazno pa je nihanje financiranja dodatnih zaščitnih ukrepov tako na števila škodnih dogodkov v posameznih letih. V letih, kmetijskem kot na okoljskem ministrstvu, izrazitejša ko je zaradi pomladanskih pozeb ali poletne suše pa je bila tudi zahteva kmetov po zmanjšanju hrane v naravi manj, je pritisk prostoživečih živalskih velikosti populacije volka in rjavega medveda z vrst na človeške dobrine običajno večji. V letu 2019 odstrelom. smo obravnavali 1301 takšnih škodnih dogodkov, kar je za 76 % več kot v letu 2018. Za 1173 vloženih Velike zveri (rjavi medved, volk, ris) so v povprečju zahtevkov je bilo odobreno izplačilo odškodnine povzročile škodo v 78 % škodnih dogodkov (najmanj v skupni višini 570.580,39 EUR za škodo, ki jo je 60 % v letu 2007 in največ 90 % v letu 2010), za povzročilo skupno 28 zavarovanih vrst. Škodo na katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine. Največ premoženju so lastniki opažali večinsko v obdobju škode je izplačane na drobnici, geografsko pa v JZ od julija do novembra. Najpogostejša povzročitelja Sloveniji. 92 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-20: Število škodnih dogodkov glede na zavarovano vrsto živali 1750 lja 1500 čite vzroo p 1250 a nedle 1000 v gokdog 750 o dihnd 500 o šk vilo 250 šte 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 rjavi medved volk ris dihur krokar drugo Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB07 – Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst, 2021. 93 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-21: Škoda, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB07 – Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst, 2021. Pritiski in vplivi raznovrstnosti, identificiranih v novi Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki jih bo Glavni pritiski in gonilne sile za izginjanje vrst so treba obravnavati, so sprememba rabe zemljišč večinoma povezani z zmanjševanjem raznovrstnosti na kopnem in morju, čezmerno izkoriščanje virov, ekosistemov, pomembnejši dejavniki pa so podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne fragmentacija oziroma degradacija habitatov in tujerodne vrste. njihovo uničevanje zaradi spremembe rabe tal (širjenje urbanih naselij, sprememba namenske Med grožnjami in pritiski je bilo v okviru obeh rabe prostora, gradnja prometne in energetske poročil največkrat izpostavljeno kmetijstvo. V infrastrukture, intenzifikacija kmetijstva zaraščanje obeh poročilih izstopajo tudi pritiski in grožnje zemljišč zaradi opuščanja kmetijske rabe), vnos s področij urbanizacije in industrializacije ter z invazivnih vrst, čezmerno izkoriščanje vrst (lov njima povezanih dejavnosti (Slika 5-22 in Slika ali nabiranje) ter onesnaževanje okolja. Pogosto 5-23). Grožnje in pritiski iz te kategorije so se dejavniki delujejo povezano, zaradi česar so vzroki na vrste v zadnjem poročevalskem obdobju še za izgubo biotske raznovrstnosti še težje določljivi. povečali. V poročilu za vrste iz Direktive o habitatih K tem pritiskom je treba dodati še vpliv podnebnih izstopata še antropogeno spreminjanje vodnih sprememb. Pet glavnih dejavnikov izgube biotske ekosistemov ter gozdarstvo. Zadnje je kot grožnja 94 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost velikokrat omenjeno tudi v poročilu po Direktivi o pticah. V zadnjih dveh poročevalskih obdobjih je bilo kmetijstvo tako pri vrstah kot pri habitatnih tipih največkrat izpostavljena grožnja. Pritiski in grožnje na habitatne tipe s področij urbanizacije in industrializacije so se v zadnjem poročevalskem obdobju še povečali, medtem ko so se pritiski iz dejavnosti antropogenega spreminjanja vodnih ekosistemov v zadnjem poročevalskem obdobju zmanjšali. V zadnjem poročevalskem obdobju se je zmanjšal tudi pritisk dejavnosti odvzema in gojenja organizmov (brez kmetijstva in gozdarstva) na ptice (Pršin, 2021). Slika 5-22: Evidentirani pritiski in grožnje za evropsko pomembne vrste v Sloveniji A - kmetijstvo B - gozdarstvo C - pridobivanje naravnih virov D - proizvodnja energije E - transport F -stanovanjska/gospodarska/re… G - lov in ribolov H -vojaške aktivnosti in zaščita lj… I - tujerodne vrste J - onesnaževanje K - človeški vpliv na vodni režim L - naravni procesi M - naravne nesreče N - klimatske spremembe X -ni pritiskov/grožej oz. so nez… 0 5 10 15 20 25 30 % prihodnje grožnje sedanji pritiski Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB11 – Evropsko pomembne vrste, 2021. 95 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-23: Evidentirani pritiski in grožnje za evropsko pomembne habitatne tipe v Sloveniji A - kmetijstvo B - gozdarstvo C - pridobivanje naravnih virov D - proizvodnja energije E - transport F -stanovanjska/gospodarska/re… G - lov in ribolov H -vojaške aktivnosti in zaščita lj… I - tujerodne vrste J - onesnaževanje K - človeški vpliv na vodni režim L - naravni procesi M - naravne nesreče N - klimatske spremembe X -ni pritiskov/grožej oz. so nez… 0 10 20 30 40 sedanji pritiski prihodnje grožnje Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB12 – Evropsko pomembni habitatni tipi, 2021. Sprememba tal z nepovratnim uničenjem, Kmetijstvo urbanizacija in industrializacija V Sloveniji se v obdobju 2000–2020 intenzivnost Po letu 2012 se v Sloveniji še naprej povečuje kmetijske proizvodnje zmerno povečuje. Povečanje obseg pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal leta je posledica nenehnega zmanjševanja števila 2019 predstavljajo 5,6 %. Pozidana območja so se kmetijskih gospodarstev in koncentracije kmetijske v tem obdobju prednostno širila na travinje pridelave (KM04). (47 %), gozd (21 %) in trajne nasade (13 %), v obdobju 2012–2019 pa se je skupen obseg V obdobju 2018–2020 se je zmanjšala obdelanost pozidanih površin povečal za 3.966 ha. Obstoječi kmetijskih zemljišč (dobrih tal) in povečala podatkovni viri v Sloveniji še ne omogočajo urbanizacija tal/zemljišč ter s tem nepovratna ovrednotenja dejanske izgube zemljišč za potrebe degradacija tal in izguba naravnega vira. pozidave (TP03). Spremembe rabe večjih površin so opazne predvsem na obrobju naselij za potrebe industrije in trgovine ter ob trasah večjih infrastrukturnih objektov. Vendar po obsegu prevladujejo majhne spremembe zaradi razpršene individualne gradnje, širitve in 96 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost posodobitve objektov in manjše infrastrukture odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč s pridelkom (KM10). kmetijskih rastlin) je posredni splošni kazalnik intenzivnosti kmetijstva ter pokazatelj obremenitve Urbanizacija in predvsem pozidava kakovostnih zlasti za travnike, ki so biotsko zelo raznovrstni kmetijskih tal zmanjšuje možnosti samooskrbe zaradi mineralno revnih tal. s hrano in obseg ekosistemskih storitev, ki jih opravljajo kmetijska zemljišča z ohranjeno Bilančni presežek dušika v kmetijstvu se je v kakovostno prstjo. obdobju 1992–2019 zmanjšal, v povprečju za 1,6 kg N/ha na leto oziroma za 50 % prek celotnega Sprememba rabe kmetijskih površin kaže, da se obdobja, neto presežek pa za 1,5 kg N/ha na leto izgubljene (pozidane) njive nadomeščajo, zato oziroma za 81 %. Manjši bilančni presežek je bil je upad obsega njiv majhen, največji pa je upad predvsem posledica 46-% povečanega odvzema obsega travnikov. Travniki so od kmetijske krajine dušika s pridelki ter 4-% manjšega vnosa dušika daleč najpomembnejši za ohranjanje biotske na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Na bilančni raznovrstnosti, zato upad obsega travnikov, katerih presežek dušika v posameznem letu imajo gonilna sila so pozidava, infrastrukturni projekti ter pomemben vpliv vremenske razmere. V sušnih letih širjenje obrtnih in poslovnih con, zelo negativno so bilančni presežki dušika zaradi manjših pridelkov vplivata na evropsko pomembne vrste in habitatne običajno večji. (KM22). tipe. Svoj prispevek k temu negativnemu vplivu prispeva tudi večanje hektarskega donosa na Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju travnikih in stranske posledice večanja hektarskega 1992–2019 zmanjšala za 35 %. Za 26 % se je v donosa njiv in sadovnjakov (več ostankov hranil in istem obdobju zmanjšala tudi poraba rastlinskih pesticidov). hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. (KM02). Po drugi strani Analiza sprememb dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč za območja Natura Spremembe velikostne strukture kažejo, da se 2000, za katera so v PUN 2000 podani konkretni pri obsegu kmetijskih zemljišč nadaljujejo procesi naravovarstveni cilji za sektor kmetijstvo (161), koncentracije, medtem ko so se v živinoreji ti kaže, da je na obravnavanih območjih v obdobju procesi upočasnili. Kljub vsemu pa je zaradi delovanja SKP 2014–2020 (v zadnjih petih letih) majhnosti (v povprečju) konkurenčnost slovenskih prišlo do povečanega upada površin njiv (2,78 %) kmetij v primerjavi z EU-28 nizka. 47 % kmetijskih in minimalnega povišanja deleža travnikov (0,27 gospodarstev gospodari na manj kot 5 hektarih %) v primerjavi z nastopom nove SKP v letu 2015. kmetijskih zemljišč, kar je 8 odstotnih točk manj kot Delež površin, ki so zaraščene ali porasle z gozdom v letu 2010 (Popis kmetijstva 2020; vir: SURS) in ali olesenelim rastjem, se v zadnjih petih letih v tem velikostnem razredu je več kot petina vseh skoraj ni spremenil. Če pogledamo daljše obdobje, kmetijskih zemljišč v uporabi. Treba pa je poudariti, je sprememba nekoliko drugačna. Delež njiv se da ima lahko pretirano spodbujanje konkurenčnosti je v dobrih 10 letih zmanjšal (1,22 %). Prav tako in povečanje koncentracije kmetijske proizvodnje so se zmanjšali deleži travinja (5,57 %). Podatki za posledico zmanjšanje biotske raznovrstnosti ter o spremembi rabe tal kažejo, da se je v zadnjih povečanje obremenitev na okolje (KM34). letih pritisk po preoravanju travnikov v njive na območjih Natura 2000 umiril. A razlog za tako stanje Kmetijstvo v območjih z visoko naravno vrednostjo ni v manjšem zanimanju kmetov po intenziviranju ob ustreznih tehnoloških rešitvah lahko zagotavlja kmetijske proizvodnje, temveč izvajanje enega od ustrezno raven biotske raznovrstnosti. Ekstenzivni ukrepov t. i. ozelenitve Skupne kmetijske politike načini gospodarjenja omogočajo ohranjanje (SKP) Okoljsko občutljivo trajno travinje – OOTT, ki pestrosti vrst in habitatov, s tem pa tudi enkratne na teh območjih prepoveduje preoravanje (Kirbiš s krajine z bogato kulturno in naravno dediščino. sod., 2021). Po oceni, ki je bila v Sloveniji narejena na osnovi podatkov o rabi zemljišč CORINE in podatkov o Bilančni presežek dušika (razlika med vnosom in zajemu rabe kmetijskih zemljišč, je v kmetijskih 97 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost območjih visoke naravne vrednosti med 60 in gospodarstev, ki se v te operacije ne vključujejo. Gre 80 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta območja za kmetije, ki so po večini usmerjene v govedorejo predstavljajo med 20 in 30 % celotnega ozemlja in rejo pašne živine. V navedeni analizi izvajanja države, njihov obseg pa je v veliki meri odvisen PUN 2015-20 za sektor kmetijstvo je ugotovljeno od dinamike procesa intenzifikacije kmetijstva na tudi, da dobrih 32 % travinja ter 13 % njiv in trajnih eni strani in opuščanja pridelave in zaraščanja nasadov znotraj omrežja Natura 2000 ni vključenih kmetijskih zemljišč na drugi strani (KM05). v ukrepe SKP, saj lastniki oz. kmetovalci za njih ne oddajajo zbirne vloge (zahtevkov za izplačila iz Vpliv varstvenih ukrepov prilagojene kmetijske sredstev SKP). Vse te površine izpadejo iz izvajanja prakse na stanje vrst in habitatnih tipov je težko naravovarstvenih ukrepov po PUN 2015-20, ki bi bili ovrednotiti, saj se ukrepi pogosto ne izvajajo na financirani iz vira SKP (Kirbiš s sod., 2021). dovolj velikem obsegu površin, ki so za te vrste in habitatne tipe ključna in imamo zanje v Sloveniji Naravovarstveni KOPOP ukrepi (in ekološko podatke o njihovem stanju. Za veliko vrst in kmetovanje) sicer imajo določene pozitivne učinke, habitatnih tipov, za katere so ukrepi predpisani, predvsem na stabilizacijo trenda indeksa ptic stanje še vedno ni znano, saj imamo pomanjkanje kmetijske krajine, a je njihov vpliv na populacije izvajanja dolgotrajnih monitoringov in ciljnih raziskav ptic trenutno premajhen, da bi dosegli izhodiščno (povzeto po Kirbiš s sod., 2021). vrednost indeksa iz leta 2008, kar gre verjetno pripisati predvsem še vedno razmeroma nizkemu Ukrepi KOPOP z izbranimi operacijami so v PUN obsegu izvajanja. 2015-20 opredeljeni kot sistemski instrument za upravljanje kmetijskih zemljišč znotraj območij Gozdarstvo Natura 2000. Analiza doseganja ciljev za kmetijstvo kaže, da v obdobju 2014–2019 pri izvajanju Slovenski gozdovi so glede na vse dosedanje ukrepov KOPOP (HAB, MET, VTR, STE) nismo analize še vedno ustrezen habitat za veliko večino bili dovolj uspešni, saj so bili v letu 2019 cilji v kvalifikacijskih vrst Nature 2000. V Sloveniji je po celoti doseženi samo na nekaterih območjih, kar podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v letu 2019 predstavlja 4,9-% uspešnost doseganja ciljev. prevladovala odmrla lesna biomasa v debelinskem Sicer pa je vpis v omenjene štiri naravovarstvene razredu do 30 cm, ki pa je z vidika ohranjanja KOPOP ukrepe v letu 2020 v celotni Sloveniji evropsko pomembnih vrst Nature 2000 manj zajemal 7.597 ha, kar pomeni 30,7-% doseganje pomembna. Ključne vrste, za katere so ukrepi ciljev vpisa po PUN 2015-20. Vzrok je predvsem povečevanja deleža odmrle biomase v kombinaciji v slabem vpisu kmetov na ponujene operacije z deležem negospodarjenih gozdov pomembne in zaradi neustreznega finančnega vrednotenja zahtevajo nadstandard, so: hrošč brazdar in ptice ciljnih naravovarstvenih operacij KOPOP, zaradi belohrbti detel, triprsti detel, srednji detel ter mali neskladnosti med omejitvami teh operacij (temeljijo muhar. Rezultati Analize izvajanja PUN (2015–2020) na ekoloških potrebah vrst) in pričakovanji kmetov za sektor gozdarstvo in upravljanja z divjadjo kažejo, glede gospodarjenja z zemljiščem, ter pomanjkanja da se je v obdobju od prejšnje analize stanja v letu tehnologij in znanj o sonaravni kmetijski rabi. Kljub 2012 povečala površina negospodarjenih gozdov, temu je nekaj območij, ki so dosegala skoraj ali več da so se začeli izvajati ukrepi za ohranjanje in kot 100-% vpis KOPOP ukrepov: Cerkniško jezero, izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v zasebnih Črna dolina pri Grosuplju, Goričko, Kamniško - gozdovih, da se je povečal delež odmrle biomase v Savinjske Alpe, Mišja dolina, Mura, Zelenci. Velik gozdovih, da se izboljšuje ohranjenost gozdov glede del teh območji leži na območjih, ki so zavarovana zmesi drevesnih vrst in da so k dobrim rezultatom in se z njimi upravlja ali pa na njih potekajo v veliki meri prispevala sredstva EU za projekte naravovarstveni projekti. Analiza kmetij v Naturi (LIFE Kočevsko, LIFE WETMAN, EGP SUPORT, 2000 je pokazala tudi, da se za naravovarstvene EGP GoForMura). Ključen dejavnik za izboljšanje operacije KOPOP odločajo nosilci kmetijskih stanja je tudi ustanovitev proračunskega sklada gospodarstev, ki imajo v povprečju več kmetijskih za gozdove (Gozdni sklad) in s tem zagotovljena površin v uporabi in so mlajši od nosilcev kmetijskih sredstva za izvajanje ukrepov v zasebnih gozdovih 98 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost na območju Natura 2000. Pojavljajo se vedno večji ki pa deluje specifično (zlasti na določene vodne izzivi, kot so invazivne tujerodne vrste in podnebne vrste in habitatne tipe ter določeno skupino ptic) in spremembe ter z njimi povezane vremenske ujme in lokalno (kjer so proizvodne kapacitete na točkah, gradacije podlubnikov (Danev s sod., 2021). pomembnih za posamezne vrste). Upravljanje voda Podnebne spremembe Eden izmed temeljnih ciljev upravljanja voda Podnebne spremembe bodo po ocenah je doseganje dobrega stanja voda oziroma strokovnjakov na nekatere vrste in habitatne tipe preprečevanje poslabšanja stanja voda. Upravljanje imele dodaten bistveni negativni vpliv. V našem voda je pomembno za ohranjanje biotske prostoru se takšni učinki pričakujejo zaradi raznovrstnosti in doseganje ugodnega stanja sprememb vodnih režimov, sprememb začetka, ohranjenosti narave – predvsem zavarovanih ter konca ali trajanja in intenzitete hladnih in toplih območij Natura 2000, vezanih na vode. V Sloveniji obdobij, pogostejših ekstremnih vremenskih je določenih 203 območij Natura 2000 v odvisnosti pojavov in podobno. Tudi nekatere naše aktivnosti od vode, za katera sta pomembna vodni režim in blaženja učinkov podnebnih sprememb lahko imajo kakovost voda. Upoštevanje varstvenih ciljev pa se še dodaten negativni učinek, če te aktivnosti niso ne zahteva le na teh območjih Natura 2000, temveč premišljene in dorečene tudi glede njihovega vpliva tudi na vplivnih in drugih območjih zunaj območij na biotsko raznovrstnosti. Natura 2000 v odvisnosti od vode (upoštevanje daljinskih vplivov) (Hrovat s sod., 2021). Čeprav Invazivne tujerodne vrste vode predstavljajo le dober odstotek Nature 2000 v Sloveniji, pa je več kot polovica vrst in habitatnih Invazivne tujerodne vrste (ITV) so v vedno tipov Nature 2000 pri zagotavljanju ugodnega stanja bolj povezanem svetu z vedno manj fizičnimi ohranjenosti odvisnih od vode (skupno 135). Sem so ovirami postale velika grožnja ohranjanju biotske vključene vrste, ki del letnega ali življenjskega cikla raznovrstnosti. Pogosto pomenijo dodatno preživijo v vodi ali ob njej zaradi razmnoževanja, obremenitev v povezavi z drugimi zgoraj navedenimi prehranjevanja ali hiberniranja, ter habitatni tipi, ki pritiski in povečujejo njihov negativni učinek ali pa so vezani na stalno prisotnost vode (podzemne ali otežujejo izvajanje ukrepov za izboljševanje stanja površinske vode). Zato je način upravljanja voda ogroženih vrst oziroma habitatnih tipov. bistven za njihovo ohranjanje (Jelenko Turinek s sod., 2022). Delež prisotnih ITV v zadnjem desetletju kaže vse bolj naraščajoč trend, ki se pravzaprav stopnjuje Proizvodnja in poraba energije, obnovljivi viri vsaj od druge polovice 19. stoletja naprej (Slika energije 5-25). Proizvodnja energije, zlasti iz obnovljivih virov, pomeni precej velik pritisk na biotsko raznovrstnost, Cvetje pod Rdečim robom 99 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-24: Kumulativno število na območju današnje Slovenije med leti 1750 in 2010 zabeleženih tujerodnih naturaliziranih vrst (zeleno) z dodano eksponencialno krivuljo trenda (črtkano) ter kumulativno število ITV. 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1750 1800 1850 1900 1950 2000 Vir: Podatkovna zbirka »Flora Slovenije«. Delež prisotnih ITV (npr. robinija ( Robinia rezultat neenakomerne stopnje obdelanosti flore v pseudacacia), veliki pajesen ( Ailanthus altissima), posameznih kvadrantih v predhodnem obdobju. metuljnik ( Buddleja davidii), enoletna suholetnica ( Erigeron annuus)), zabeleženih v zadnjih treh Povečanje deleža ITV je očiten vzdolž velikih desetletjih, je opazno večji kot v enakem obdobju nižinskih rek Save, Mure in Drave, prav tako tudi pred tem, medtem ko je kvadrantov, kjer se je ob Kolpi. Višji predeli Slovenije, predvsem Alpe delež invazivnih vrst zmanjšal, bistveno manj in dinarski svet, imajo za zdaj še zelo malo ali nič (NB09), (Slika 5-25). Opazno je prevladujoče ITV, vendar pa prav izrazito povečanje deleža povečanje deleža ITV v zadnjem obdobju. na zahodni meji dinarskega sveta vzbuja skrb. Mednje so se uvrstile nekatere vrste, ki so bile Žarišča širjenja novih tujerodnih vrst so predvsem v preteklosti le neškodljive tujerodne, lokalno okrasni vrtovi z zgostitvijo v najbolj urbaniziranih naturalizirane, nato pa je prišlo do nenadne nižinskih predelih. Ukrepanje proti posameznim invazivnosti, npr. metuljnik ( Buddleja davidii), ITV je šele zastavljeno in bomo uspeh ukrepov pelinolistna žvrklja ( Ambrosia artemisiifolia), lahko ocenjevali šele v prihodnosti. sivi dren ( Cornus sericea), ameriška barvilnica ( Phytolacca americana). Tak trend je sicer pričakovan, a vendar skrb vzbujajoč, pri čemer pa nekaj navideznega upada deleža ITV v resnici niti ne prikazuje realnega stanja, ampak je 100 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Slika 5-25: Spreminjanje deleža ITV v flori kvadranta (35 km2) med obdobjema 1961-1991 in 1991-2021. (Z rdečo barvo je označen povečan delež, z belo zmanjšan.) V 300 elikost krogca je sorazmerna z razliko med deležema, kar hkrati pomeni, da so kvadranti z enakim deležem ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu NB09–2 Rastline – invazivne vrste, 2021. Od konca leta 2014 v vseh državah članicah koraki pri preprečevanju nadaljnjega širjenja velja Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega in odstranjevanja ITV rastlin, ki se v Sloveniji parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o pojavljajo posamič. Tako smo na dobri poti k preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja popolni odstranitvi kudzuja (Pueraria lobata) in invazivnih tujerodnih vrst (UL L 43 z dne orjaškega dežena ( Heracleum mantegazzianum), 4. 11. 2014, str. 317). V skladu s to uredbo omejuje se tudi širjenje sirske svilnice ( Asclepias morajo države članice EU izvajati ukrepe za ITV, syriaca) v naravi. Iz narave je že odstranjen ki zadevajo Unijo (anon. 2014). Razširjenost in ameriški lizihiton ( Lysichiton americanus) številčnost ITV, ki zadevajo Unijo, ki so v Sloveniji (Kristanc & al. 2022). Več o stanju razširjenosti že splošno razširjene, se kljub nekaterim ukrepom teh rastlinskih vrst in ukrepih zanje je dostopnih v še naprej povečujeta, kar je skrb vzbujajoče, Pregledu stanja razširjenosti invazivnih tujerodnih medtem ko so bili v zadnjem desetletju, predvsem rastlin, ki zadevajo Evropsko unijo, v Sloveniji7: pa v zadnjih petih letih, narejeni pomembni 7 Dostopno na povezavi: https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fassets%2Fministrstva%2FMOP%2FDokumenti% 2FNarava%2FInvazivne-vrste%2FPorocilo_stanja_ITV_EU_rastlin_2021.docx&wdOrigin=BROWSELINK 101 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Preglednica 5-1: Trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend TP03 Pozidava P KM02 Poraba mineralnih gnojil I KM04 Intenzivnost kmetijstva D KM05 Kmetijska območja visoke naravne P vrednosti KM10 Sprememba rabe zemljišč in S kmetijstvo KM22 Bilančni presežek dušika v P kmetijstvu KM34 Koncentracija kmetijske pridelave S NB01 Velikost populacij izbranih vrst ptic S NB05 Rastline- vrstno bogastvo in S ogrožene vrste NB06 Rjavi medved S NB07 Odškodnine za škodo, ki jo R povzročijo živali zavarovanih vrst NB09 Rastline – invazivne vrste NB11 Evropsko pomembne vrste S NB12 Evropsko pomembni habitatni tipi S NB14 Indeks ptic kmetijske krajine S 102 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost NV02 Zavarovana območja R NV03 Natura 2000 R NV04 Naravne vrednote R GZ02 Ohranjenost gozdov S GZ06 Odmrla lesna biomasa S VD12 Kemijsko in ekološko stanje S površinskih voda Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 103 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Ključne aktivnosti Sistem mehanizmov in ukrepov za obvladovanje Posebno prizadevanja so potrebna na območjih, čezmernih pritiskov na naravo in naravne vire ki so izstopajočega pomena za ohranjanje biotske deluje v mednarodnem okviru ohranjanja narave pestrosti in naravnih vrednot. Za ohranjanje in trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj kot evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov so »zadovoljevanje potreb sedanjih generacij, ne ključne izstopajoče površine njihovega pojavljanja, da bi bile s tem ogrožene možnosti prihodnjih znane kot območja Natura 2000. Naravna vrednota generacij za zadovoljevanje njihovih«, mora je določena tam, kjer se pojavlja redek, dragocen priznavati tudi ohranjeno naravo kot kakovost ali znamenit naravni pojav, drug vredni pojav, in zbirko sestavin, ki je danes ne uporabljamo v del žive ali nežive narave, naravno območje ali celoti, potrebovale pa jo bodo prihodnje generacije. del naravnega območja, ekosistem, krajina ali Za dosego takšnega razvoja je treba zahteve po oblikovana narava. Zavarovana območja narave ohranjanju narave upoštevati pri izrabi prostora in pa so ožja in širša. Širša zavarovana območja so abiotskih naravnih virov. Gospodarske in nekatere območja narave, kjer je velika abiotska, biotska družbene dejavnosti z izkoriščanjem naravnih in krajinska raznovrstnost ter velika gostota in virov (npr. sestavin biotske raznovrstnosti, vode, raznolikost naravnih vrednot, ki so lahko tudi zemljišč, mineralnih surovin) ali s poseganjem v večplastno in funkcionalno med seboj povezane. prostor bistveno vplivajo na ohranjenost narave. Na vseh teh območjih se presojajo posegi v naravo in izvajajo proaktivni ukrepi za ohranjanje vrst in Začetni mehanizem obvladovanja obremenjevanja njihovega življenjskega okolja, na zavarovanih je vključevanje ohranjanja in trajnostne rabe območjih pa so določeni tudi dodatni varstveni sestavin biotske raznovrstnosti oziroma naravnih režimi. Ti postopki so zdaj v Sloveniji utečeni, vrednot v ustrezne sektorske in medsektorske njihovo število pa odvisno od dogajanj v družbi, ki načrte, programe in politike. Vključevanje vplivajo na število graditev in drugih posegov. zagotavljanja ohranjanja narave je bistveno pri pripravi in izvajanju predpisov, strategij, Organizacijski okvir institucionalnega delovanja programov in drugih dokumentov, ki določajo rabo varstva narave za izvajanje prej navedenih naravnih dobrin, urejanje prostora, upravljanje sistemov obvladovanja čezmernih pritiskov in voda, regionalni razvoj, energetiko, promet, izvajanja proaktivnih ukrepov sestavljajo: razvoj turizma. Pri teh procesih je ključna vloga resornega ministrstva, ki mora najprej • Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat sodelovati pri oblikovanju mednarodnega okvira, za okolje, Sektor za ohranjanje narave zlasti zakonodajnega na ravni EU, nato pa pri ima temeljne programsko-zakonodajne oblikovanju slovenske politike ohranjanja narave, pristojnosti na državni in mednarodni ravni pripravi zakonodajnih rešitev in njihovi vključitvi (priprava programov, strategij in zakonodaje, v druge politike. Ta mehanizem v splošnem financiranje, usklajevanje), ter od jeseni 2021 v obdobju, ki ga zajema to poročilo, deluje. izvaja tudi predpise s področja varstva narave Konkretna stopnja vključenosti ohranjanja in z odločanjem v upravnih postopkih trajnostne rabe ter smernic pristojnih institucij • Agencija RS za okolje, Urad za okolje, varstva narave v posamičen akt pa je običajno zagotavlja javno dostopne zbirke podatkov odvisna od interesa in pripravljenosti drugega (evidence, registri) s tega področja, sektorja na upoštevanje ohranjanja in trajnostne • Inšpektorat Republike Slovenije za okolje rabe. in prostor (inšpektorji za okolje in naravo) 104 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost nadzoruje izvajanje zakonov, drugih v nižinah treba zaustaviti, tudi s pogojevanjem predpisov, splošnih in posebnih aktov ter splošnih kmetijskih podpor. Slovenija podpira dovoljenj in soglasij s področja ohranjanja strateške cilje Evropske komisije za zmanjšanje narave, skupne uporabe kemičnih in bolj tveganih • Zavod Republike Slovenije za varstvo narave pesticidov za 50 % in zmanjšanja uporabe gnojil je osrednja strokovna ustanova za varstvo za 20 %, kar bo prispevalo k odpravi pritiskov narave, ki zagotavlja strokovna izhodišča zaradi vedno večje intenzivnosti pridelave. Cilj pri za zakonodajne in programske odločitve razdeljevanju vseh kmetijskih podpor mora biti na državni in lokalni ravni ter za upravne tudi izboljšanje stroškovne učinkovitost podpor odločitve. Njegovo temeljno poslanstvo in povečanje uspešnosti pri doseganju okoljskih je poglabljanje znanja, pomembnega za ciljev. K izboljšanju stanja vrst in habitatnih tipov uspešno ohranjanje biotske raznovrstnosti, ter prispevajo tudi ciljni ukrepi za obnovo intenziviranih zbiranje, vodenje in povezovanje podatkovnih ali zaraščenih površin. Slovenija podpira strateške zbirk s tega področja, cilje Evropske komisije za vključitev vsaj • upravljavci zavarovanih območij narave 10 % kmetijskih površin med visokoraznovrstne uresničujejo varstvene cilje zavarovanih značilnosti pokrajine (mejice, kali, remize ipd.). območij, ki jim je s posebnimi predpisi Dosega jih lahko tudi z ukrepi, vezanimi na obnovo določeno parkovno varstvo, in ob hkratnem in investicije v krajinske elemente. Nadaljevati varovanju zagotavljajo lokalni razvoj ter je treba obsežnejše vključevanje kmetov v ciljne omogočajo spoznavanje in doživljanje ukrepe za ohranjanje narave. Povečevanje površin, narave širše javnosti. Upravljavske naloge vključenih v ciljne kmetijsko-okoljsko-podnebne izvajajo državni javni zavodi, organizirani za operacije, bo treba letno bistveno povečati. upravljanje parkov, in organizacije, ki jim je Dopolnijo jih lahko še rezultatsko usmerjeni ukrepi. bilo zaupano upravljanje s koncesijo. Navedeni ukrepi morajo biti tudi finančno korektno ovrednoteni, in sicer glede na zahtevnost izvajanja Za njihovo uspešno delovanje so ključne (bolj zahtevne oblike kmetovanja so upravičene do dopolnitve sicer že dobro organiziranih institucij višjega finančnega nadomestila), ob upoštevanju varstva narave, zlasti za odzivanje na nove dejanske izgube dohodka proizvodov, ki jih kmetija in prihajajoče vsebine, ter krepitev nadzorne prodaja na trgu, in ob ločevanju kmetij z živalmi vloge. Ključna je okrepljena vloga ministrstva (z in kmetij brez živali. Razviti bo treba še ukrepe, ki ustrezno kadrovsko okrepitvijo) pri sooblikovanju so vezani na renaturacijo njivskih površin. Velik ter izvajanju mednarodnih politik, politik EU in potencial pri razvoju ukrepov bodo v prihodnji slovenskih razvojnih politik. Pomembno bo tudi SKP obveze okrepljene pogojenosti, sheme za zagotoviti financiranje ukrepov varstva narave s podnebje in okolje ter plačila Natura 2000. Treba sredstvi skladov EU, krepitev sistema spremljanja bi bilo revidirati ukrepe, ki so trenutno vezani na stanja biotske raznovrstnosti in zagotavljanje gnojenje, in pripraviti ukrepe, ki bodo ciljno vezani uporabniku prijazne dostopnosti do zbranih na ohranjanje človeške ribice. Poiskati je treba podatkov ter uvrstitev varstva narave v programe način, da se tudi površine, ki niso podvržene šolajoče se mladine in v ozaveščevalne kampanje. kmetijskim subvencijam in se zaraščajo, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Priporočila za ključne sektorje Zaraščanje pomeni največjo zaznano grožnjo in pritisk, zato je treba pri pripravi novega strateškega Za vrste, pri katerih velik del groženj in pritiskov načrta kmetijstva in razvoja podeželja v okviru predstavlja kmetijstvo, je treba zmanjšati te skupne kmetijske politike po letu 2022 dati grožnje in pritiske, ki so navedeni v poglavju ustrezen poudarek temu področju s primernimi Kmetijstvo. Zmanjšati je treba pozidavo kmetijskih ukrepi. zemljišč, ki zaradi nadomeščanja pozidanih njiv na travnikih še dodatno večino pritiska prenese na naravovarstveno najpomembnejše kmetijske površine – travnike. Zmanjševanje travnikov je 105 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Sklepi in priporočila Za zmanjšanje splošnih pritiskov, ki povzročajo financiranju prednostnih ukrepov za izboljšanje zmanjševanje biotske raznovrstnosti, je ključen stanja vrst in habitatnih tipov, pomembnih za EU, trajnostni razvoj, kjer si vsi potrošniki prizadevamo je določil Prednostni okvir ukrepanja za Slovenijo za bolj gospodarno porabo dobrin ter vedno (Prioritised action framework - PAF), ki ga je manjšo porabo naravnih virov in energije za Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo v širokem njihovo zagotavljanje. Dodatni prispevek k temu sodelovanju z različnimi strokami in sektorji. je krožno gospodarstvo, ki že odvzete naravne Ocenjeni stroški prednostnih potreb znašajo med vire ponovno uporablja. Prehod na trajnostno 58 in 86 milijoni evrov na leto. PAF je bil poslan gospodarjenje je z vidika ohranjanja narave Evropski komisiji, ki bo predvidoma na podlagi ključen zlasti pri kmetijstvu, prometu, urbanizaciji enakih dokumentov iz vseh držav članic pripravila in industrializaciji ter porabi energije in vode. skupni EU PAF za oceno stroškov in določanje smernic za namenjanje sredstev za obnovo Za ohranjanje biotske raznovrstnosti in biotske raznovrstnosti v skladih EU v naslednji preprečevanje njenega upada pa so potrebna finančni perspektivi z namenom doseganja ciljev ciljna prizadevanja, ki zmanjšujejo specifične EU glede na strategijo za biotsko raznovrstnost in grožnje ohranjanju biotske raznovrstnosti zeleni dogovor. Že zdaj pa je na ravni EU sprejeta (npr. invazivne vrste, izgubo habitata), in še obveza, da mora biti 7,5 % sredstev skladov za naprej obravnavajo ogrožene vrste in habitatne izvajanje Evropske kohezijske politike do leta tipe ter zanje ključna območja, vključno z 2024 namenjenih biotski raznovrstnosti, do leta njihovo renaturacijo. V Sloveniji so to zagotovo 2027 pa 10 %. zavarovana območja in druga varovana območja, zlasti ta, ki so slovenski prispevek Dokončna dopolnitev sicer že dobro k evropskemu omrežju Natura 2000. Njihova vzpostavljenega in na nekaterih segmentih določitev je blizu dokončanju (Slika 37), zato je kadrovsko zapolnjenega organizacijskega okvira ključno ustrezno njihovo upravljanje. Upravljanje institucionalnega delovanja varstva narave (organi območij Natura 2000 podrobneje določa Program za strokovno in podatkovno podporo ministrstvu) upravljanja območij Natura 2000, za zavarovana je najvišja prednostna naloga. Ključna je vloga območja pa načrti upravljanja zavarovanih ministrstva pri sooblikovanju mednarodnih politik, območij (sprejetih je 5 od 11). V prihodnosti politik EU in slovenskih politik ter oblikovanju je pomembno zagotavljati osnovne pogoje za zakonodajnih rešitev in njihovi vključitvi v politike uspešno izvajanje teh programov, zlasti ustrezno in programe drugih sektorjev. Človeški viri kadrovsko zasedbo, zadostne finance in primerno ministrstva za to ne zadoščajo, saj v preteklosti informacijsko podporo. njihov obseg in usposobljenost nista zadoščala za povečani obseg nalog. Bistveni del finančnih sredstev za izvedbo ukrepov iz omenjenih programov prihaja iz skladov EU. Vzpostaviti je treba tudi sistem spremljanja Ključno je zgodnje vključevanje v oblikovanje stanja biotske raznovrstnosti na podlagi sklopa pravil za črpanje teh sredstev za prihajajoče kazalcev (stanje, pritiski, odzivi) in nenehnega finančno obdobje EU 2021–27 na ravni EU, posodabljanja zbirke podatkov o pojavljanju vrst nato pa ustrezna vključitev financiranja ukrepov in habitatov ter izpopolniti sistem ugotavljanja varstva narave in horizontalnih vsebin v programe ogroženosti vrst in habitatnih tipov. To je nujno za za črpanje sredstev EU. Okvirno potrebo po ciljno in učinkovito izvajanje ukrepov ter odzivanje 106 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost na izzive kakor tudi za zadovoljivo poročanje • uvrstitev tematike varstva narave v programe mednarodnim institucijam (EU, organi konvencij šolajoče se mladine in ozaveščevalne ipd.) in javnosti. aktivnosti. Za trajnostni razvoj in izvajanje ravnanj, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost, je nujno izobraževanje na vseh stopnjah šolanja in ozaveščanje javnosti o pomenu biotske raznovrstnosti s poudarkom na omrežju Natura 2000. Ohranjena biotska raznovrstnost prinaša družbi koristi s t. i. ekosistemskimi storitvami. Ovrednotenje teh storitev na vseh upravnih ravneh (in prikaz v računih države) ter njihovo prostorsko umeščanje in upoštevanje pri prostorskem in razvojnem načrtovanju so pomembne naloge, prepoznane na mednarodni ravni že leta 2010. Na tem področju mora Slovenija še narediti pomemben korak. Uporaba genskih virov in delitev koristi od njihove uporabe pa je prav tako ena od nalog, ki jih bo še treba opraviti. Ključni izzivi: • dopolnitev sicer že dobro vzpostavljenega okvira institucionalnega delovanja varstva narave, zlasti zaradi odzivanja na nove vsebine in krepitev nadzora, • okrepiti vlogo ministrstva pri oblikovanju ter izvajanju mednarodnih politik, politik EU in slovenskih politik, • vključevanje politike varstva narave v politike in programe drugih resorjev ter oblikovanje skupnih zakonodajnih rešitev, • kadrovska krepitev za obvladovanje novih vsebin, kakor so uporaba genskih virov in delitev koristi od njihove uporabe, obvladovanje invazivnih vrst, krepitev inšpekcijskega in naravovarstvenega nadzora, • krepitev financiranja ukrepov varstva narave v vseh skladih EU, za kar je ključna pravočasna in ustrezna vključitev v oblikovanje pravil črpanja teh sredstev in programe za njihovo črpanje, • krepitev sistema spremljanja stanja biotske raznovrstnosti in zagotavljanje uporabniku prijazne dostopnosti zbranih podatkov, 107 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Seznam uporabljenih Fotografija: kazalcev [NB01] Velikost populacij izbranih vrst ptic Cvetje pod Rdečim robom [NB05] Rastline – vrstno bogastvo in ogrožene avtor: Aleš Zdešar vrste vir: https://www.slovenia.info [NB06] rjavi medved [NB07] Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst [NB09] Rastline - invazivne vrste [NB11] Evropsko pomembne vrste [NB12] Evropsko pomembni habitatni tipi [NB14] Indeks ptic kmetijske krajine [NV01] Varovana območja narave [NV02] Zavarovana območja [NV03] Natura 2000 [NV04] Naravne vrednote [GZ02] Ohranjenost gozdov [GZ06] Odmrla lesna biomasa [KM02] Poraba mineralnih gnojil [KM04] Intenzivnost kmetijstva [KM05] Kmetijska območja visoke naravne vrednosti [KM10] Sprememba rabe zemljišč in kmetijstvo [KM22] Bilančni presežek dušika v kmetijstvu [KM34] Koncentracija kmetijske pridelave [TP03] Pozidava 108 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost Viri in literatura za okolje in prostor. Dostopno na naslovu: http:// www.natura2000.si/natura-2000/life-ip-natura-si/ rezultati/#f24 • Kirbiš N. s sod., 2021. Analiza ciljev in ukrepov Programa upravljanja območij Natura 2000 2015- 2020 za obdobje 2015-2019, Sektor kmetijstvo. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dostopno na naslovu: http://www. • ARSO, 2016. Ocena ekološkega stanja vodotokov natura2000.si/natura-2000/life-ip-natura-si/ za obdobje 2009 – 2015 Dostopno na naslovu: rezultati/#f24 (Ekološko stanje_NUV2_reke.pdf (arso.si)) • Pisek R., 2010. Vpliv strukturnih posebnosti sestojev • ARSO, 2020. Ocena ekološkega stanja vodotokov v gozdnih rezervatih na razvoj monitoringa gozdnih za obdobje 2014–2019. Dostopno na naslovu: ekosistemov. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v (Ekolosko_stanje_reke_2014-19.pdf (gov.si)) Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 119 str. • BioPortal, 2022. Uporabniški vmesnik med • Pršin T., 2021. Analiza rezultatov poročanj o stanju uporabniki in Podatkovno zbirko CKFF. Dostopno na ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po Direktivi o naslovu: http://www.bioportal.si/ habitatih ter Direktivi o pticah. Varstvo narave, 32 (2021) 55–81.(Dostopno na naslovu: DN188833-21 • Čarf M. s sod., 2020. Analiza izvajanja ukrepov brosura-cb-not.indd (zrsvn-varstvonarave.si) Programa upravljanja območij Natura 2000 2015- 2020 za obdobje 2015-2018, Sektor ribištvo. • Sket B., Gogala M., Kuštor V. (ured.), 2003. Živalstvo Ljubljana, Zavod za ribištvo Slovenije,. Slovenije. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije. • Danev s sod. 2020. Analiza ciljev in ukrepov • Ministrstvo za okolje in prostor, 2020. Prioritised Programa upravljanja območij Natura 2000 action framework (PAF) for Natura 2000 in Slovenia 2015–2018/2019. Akcija A3, Sektorja gozdarstvo in pursuant to Article 8 of Council Directive 92/43/ upravljanje z divjadjo. Ljubljana, Zavod za gozdove EEC on the conservation of natural habitats and Slovenije,. of wild fauna and flora (the Habitats Directive) for the Multiannual Financial Framework period 2021 • Hrovat M. s sod., 2020. Analiza Programa – 2027., Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020). Akcija Dostopno na naslovu: http://www.natura2000.si/ A.3, Sektor upravljanja z vodami. Ljubljana, Direkcija natura-2000/life-ip-natura-si/rezultati/#f24 Republike Slovenije za vode. • Ministrstvo za okolje in prostor, 2020. Resolucija o • IUCN 2022. The IUCN Red List of Threatened Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje Species. Version 2021-3. Dostopno na naslovu: 2020–2030. Dostopno na naslovu: http://www.pisrs. https://www.iucnredlist.org. si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1985 • Jelenko Turinek I. s sod., 2021. Analiza izvajanja • Evropska komisija, 2020. Strategija EU za biotsko ukrepov Programa upravljanja območij Natura 2000 raznovrstnost do leta 2030. Dostopno na naslovu: 2015-2020 za obdobje 2015-2019, Sektor varstvo https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ narave. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. TXT/?qid=1590574123338&uri= Dostopno na naslovu: http://www.natura2000.si/ CELEX:52020DC0380 natura-2000/life-ip-natura-si/rezultati/#f24 • Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, • Jelenko Turinek I. s sod., 2022. Analiza Programa 2019a. Poročanje po 17. členu Direktive o habitatih. upravljanja območij Natura 2000 2015-2020. Direktive o habitatih za poročevalski obdobja 2004 Akcija A3, Krovni dokument. Ljubljana, Ministrstvo – 2006, 2007 - 2012 in 2013-2018. Dostopno na 109 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 5. Narava in biotska raznovrstnost naslovu: https://zrsvn-varstvonarave.si/informacije- za-uporabnike/katalog-informacij-javnega-znacaja/ porocanje-po-17-clenu-direktive-o-habitatih/ • Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, 2019b. Poročanje po 12. členu Direktive o pticah. Direktive o habitatih za poročevalski obdobji 2008 – 2012 in 2013-2018. Dostopno na naslovu: https:// zrsvn-varstvonarave.si/informacije-za-uporabnike/ katalog-informacij-javnega-znacaja/porocanje-po-12- clenu-direktive-o-pticah/ 110 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Tla in površje 6. 6. Tla in površje Uvod Stanje, vplivi in odzivi okolja se prikazujejo in storitve, ki jih opravljajo (Vrščaj, 2017). s spremljanjem pokrovnosti in rabe tal. O Ekosistemske storitve so koristi, ki jih zagotavljajo pokrovnosti govorimo, ko preučujemo fizični, vidni ekosistemi. Za tla velja, da: del površja, kakor so vegetacija, voda, pozidana območja. Izraz raba tal uporabljamo za opis • so temelj za oskrbo s hrano, krmo, biomaso človekove rabe zemljišč za gospodarske in druge in surovinami; dejavnosti, ki potekajo na določenem območju, na • prepuščajo in prečiščujejo padavine ter s tem primer kmetijstvo, bivanje, industrija, rudarjenje, napajajo podzemne vode; športne dejavnosti. • zadržujejo, filtrirajo in nevtralizirajo onesnaževala; Spremembe pokrovnosti in rabe tal na različnih • pripomorejo k uravnavanju škodljivcev in ravneh imajo pomembne učinke na druge okoljske prenašanju bolezni; dele: vplivajo na spremenjeni hidrološki režim • v organsko snov v tleh vežejo atmosferski z vplivom na odtekanje in zadrževanje voda ter ogljik; spiranje snovi; spreminjajo razporeditev in obseg • so ponor toplogrednih plinov in omogočajo habitatov ter pripadajočih rastlinskih in živalskih kroženje ogljika; vrst; vplivajo na izmenjavo snovi in energije med • sodelujejo v procesih kroženja hranil in tlemi in ozračjem ter s tem vplivajo tudi na vreme pripomorejo k omilitvi poplav; in podnebje, in drugo (EPA, 2021). • so osnova za različnost kopenskih ekosistemov in biotske pestrosti; Tla so bistveno, kompleksni, večnamenski in • omogočajo življenjski prostor ljudem in živ ekosistem, ki je ključnega okoljskega ter drugim organizmom; družbenogospodarskega pomena (resolucija, • so vir nekaterih zdravil in genskih virov; 2021). So vrhnja plast zemeljske skorje nad • so oblikovalec krajine, arhiv naravne in matično podlago (kamnine ali sedimenti). kulturne dediščine; Sestavljajo jih anorganske in organske snovi, • so temelj za številne človekove dejavnosti, voda, zrak in živi organizmi (ZVO-2). Struktura zadovoljevanje njegovih življenjskih in in lastnosti tal so rezultat njihovega nastajanja, kulturnih potreb. geomorfoloških in geoloških procesov, ki so trajali tisočletja. Tla se zato uvrščajo med neobnovljive V kopenskih ekosistemih imajo tla bistveno večjo vire. Nastajanje tal v Evropi se zmanjšuje vlogo, kakor je bilo to prepoznano doslej, zato jih (resolucija, 2021). Zaradi različnih lastnosti kamnin je treba zaščititi, varovati, obnoviti in jih trajnostno in različne intenzivnosti delovanja pedogenetskih upravljati tako, da se ohranjajo njihova različnost, procesov nastajajo različni tipi tal. Fizikalne in kakovost, večnamenskost ter sposobnost kemijske lastnosti posameznih tipov tal določajo zagotavljanja njihovih funkcij in ekosistemskih njihovo vrsto rabe (Vrščaj, 2017). Od posamezne storitev (ReNPVO20-30, 2020). Preprečevanje vrste rabe tal, njihovih lastnosti in kakovosti je vsakršnih poškodb slojev tal (na primer erozija, odvisno, koliko in katere funkcije ter ekosistemske uničevanje, degradacija, zbijanje) in onesnaženja storitve zagotavljajo. tal je stroškovno učinkovitejše od poskusov za obnovitev njihovih funkcij (resolucija, 2021). Funkcije tal so njihova vloga v kopenskih ekosistemih. So procesi, ki jih omogočajo, 112 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Stanje in trendi Ustrezno upravljanje rabe prostora in zagotavljanje kakovosti tal je zato eden ključnih dejavnikov pri zagotavljanju dobrega stanja okolja, saj neposredno vpliva na biotsko raznovrstnost, podnebne spremembe, kakovost zraka ter vodni režim in kakovost voda. Človek lahko s svojimi dejavnostmi negativno vpliva na površje in tla, na primer s slabim upravljanjem in spremembo rabe zemljišč, netrajnostnimi kmetijskimi praksami, prekomernim izkoriščanjem gozdnih ekosistemov, onesnaževanjem, pozidavo tal, širjenjem urbanih območij, zmanjševanjem biotske raznovrstnosti. K temu pogosto prispevajo tudi drugi dejavniki, kar zmanjšuje zmogljivosti tal za zagotavljanje ekosistemskih storitev za celotno družbo (resolucija, 2021). Površje Več kakor polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivajo gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), naravni travniki, malo ali neporasle površine predstavljajo 3 %. Dobra tretjina (34 %) površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, dobrih 3,5 % je umetnih površin, manj kakor 1 % pa pripada vodam. Tako stanje pokrovnosti in rabe tal daje interpretacija satelitskih posnetkov, zajetih leta 2018, po metodologiji CORINE Land Cover (TP01, EEA, 1995). Z enako metodologijo je bilo obravnavano tudi stanje v preteklih letih, zato je mogoče spremljanje sprememb. Zaznane spremembe8 pokrovnosti na območju Slovenije v obdobju 1996–2018 so merile skupaj 15.832 ha. V obdobju 2012–2018 so bile spremembe zaznane na 0,44 % površja, kar je več kakor v preteklih šestletnih obdobjih. Večinoma so bile posledice žledoloma leta 2014, ki je poškodoval obsežne površine gozda na širšem območju notranjske regije, v severnoprimorski regiji in na ilirskobistriškem območju. Zaznana je tudi povečana površina vodnih zemljišč, najbolj zaradi izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi (TP01). Za območje Slovenije je značilno pestro prepletanje gozdnih, kmetijskih in pozidanih zemljišč. Zemljišča, označena kot »kmetijske površine drobnoposestne strukture« in »pretežno 8 CORINE Land Cover zajema spremembe pokrovnosti, večje od 5 ha. 113 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje kmetijske površine z večjimi območji naravne nekoliko zmanjšujejo (TP01). vegetacije«, obsegajo 13 % in 9 % površja, Na stanje tal najbolj vpliva razširitev umetnih torej skupno več kakor petino celotne površine površin. Med letoma 1996 in 2018 se je skupna Slovenije. Drobitev kmetijskih površin z vidika površina umetnih zemljišč v Sloveniji povečala, gospodarnosti kmetijske pridelave običajno sicer najbolj površine, namenjene industriji in trgovini. ni zaželena, saj so stroški pridelave na večjih, Postopno se povečuje tudi površina, namenjena sklenjenih površinah manjši, a hkrati pestrost bivanju. Na približno dveh tretjinah novih umetnih krajinskih vzorcev in prepletanje različnih rab površin je bil v preteklosti gozd, na preostali tretjini omogočata večjo biotsko raznovrstnost ter pa kmetijske površine. Po interpretaciji pokrovnosti pomenita naravno-kulturno dediščino in identitetno z metodologijo CORINE Land Cover je bilo leta podobo slovenske pokrajine. Kmetijske površine 2018 v Sloveniji 71.360 ha umetnih površin (EEA, za intenzivnejšo rabo, kakor so njive, vinogradi 2021). in nasadi, obsegajo 7 % površine Slovenije in se Polja 114 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Slika 6-1: Vrste in struktura umetnih površin v Sloveniji Vir: EEA, 2021 Zaradi drugačne metodologije druge evidence so (pretežno) opuščena območja z vidnim pozidanih zemljišč kažejo nekoliko drugačne vplivom predhodne rabe in zmanjšano skupne površine. V Evidenci dejanske rabe uporabno vrednostjo. Razvrednoteno območje kmetijskih in gozdnih zemljišč za leto 2020 je lahko po funkcionalnih, fizičnih, okoljskih, podatek, da pozidana zemljišča obsegajo socialnih in drugih merilih izkazuje različne 113.649 ha, kar je 5,6 % kopne površine vrste in stopnje razvrednotenja. V primerjavi s Slovenije. Tudi ta evidenca kaže postopno predhodnim popisom v letu 2017 je v letu 2020 povečevanje pozidanosti, zlasti kmetijskih in zaznano manjše povečanje števila in skupne gozdnih zemljišč (TP03). površine funkcionalno razvrednotenih območij. Evidentiranih je bilo 1.132 območij s skupno Čeprav območja pozidave (TP03) ali površino 3.695 ha, njihovo število se je povečalo povečevanja umetnih površin (EEA, 2021) za 51, skupna površina za 273 ha. Evidentirani niso obsežna v primerjavi s spremembami so tudi pozitivni trendi glede oživljanja v nekaterih drugih evropskih državah (EEA, območij, saj je nova dejavnost zaživela na 2021), sta posebna obremenitev okolja veliko 108 lokacijah, na 292 območjih pa je v zadnjih število manjših posegov ter zgoščevanje letih prišlo do večjih sprememb. Marsikje posegov na območjih obrečnih ravnic in dnu so se začeli postopki sanacije in ponovne dolin. To so območja, ki niso privlačna samo za oživitve dejavnosti, ponekod pa sta se fizično razvoj infrastrukture in urbanih površin, temveč stanje in degradiranost območja poslabšala. so tudi območja s kakovostnimi kmetijskimi Najobsežnejša so območja, opuščena zemljišči, ki so hkrati poplavno bolj ogrožena. po prenehanju industrijskih dejavnosti, Posebna skupina umetnih površin so infrastrukture in pridobivanja mineralnih funkcionalno razvrednotena območja – to surovin (TP02)8. 8 Dostopno na povezavi: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/funkcionalno-razvrednotena-obmocja-0?tid=12 115 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Slika 6-2: Pokrovnost in raba tal v Sloveniji - CORINE Land Cover 2018 Viri: EEA, ARSO, 2020. 116 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Tla onesnaževanjem tal z anorganskimi in organskimi snovmi, ki se uporabljajo ali Stanje tal je hkrati odraz naravnih procesov proizvajajo pri delovnih procesih; in človekovih dejavnosti. Izpostavljena so 2. promet, ki ga povezujemo z gradnjo degradacijskim procesom, zaradi katerih se jim objektov, prekrivanjem tal z neprepustnimi poslabšajo fizikalne, kemične ali biološke lastnosti snovmi (na primer asfaltom), utrjevanjem/ (Suhadolc in sod., 2010) in zaradi katerih delno zbijanjem tal, onesnaževanjem tal zaradi ali v celoti izgubijo sposobnost zagotavljanja nesreč in onesnaževal v izpušnih plinih ekosistemskih funkcij in storitev. Degradacija prevoznih sredstev oziroma obrabe delov tal zaostruje tudi posledice naravnih nesreč, vozil (na primer pnevmatike, zavore); podnebnih sprememb in prispeva k socialnim 3. energetika/rudarstvo, ki ga zaradi težavam in migracijam. Vpliva na preskrbo z pridobivanja in predelave rudnin vodo in na prehransko varnost (FAO, 2015). povezujemo z izgubljanjem tal in njihovim Ključne dejavnosti oziroma gonilne sile, ki lahko onesnaževanjem ter utrjevanjem/zbijanjem povzročijo degradacijske procese tal in pogosto tal; tudi nepovratno uničenje tal, so (MOP, 2017 in 4. gradbeništvo, ki ga povezujemo z izgubo FAO, 2015): tal zaradi gradnje stavb in objektov, utrjevanjem/zbijanjem tal, prekrivanjem tal z 1. industrija/predelovalne dejavnosti, ki jih neprepustnimi materiali, onesnaževanjem tal; povezujemo z izgubo tal zaradi gradnje 5. kmetijstvo, ki ga povezujemo z zmanjšanjem stavb in objektov, utrjevanjem/zbijanjem tal, organske snovi v tleh, z zasoljevanjem, prekrivanjem tal z neprepustnimi snovmi, zbijanjem tal in erozijo tal zaradi nepravilne Izsušena tla dna Cerkniškega jezera 117 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje kmetijske prakse z onesnaževanjem z gnojili na 25 % evropskih kmetijskih zemljišč in se je in fitofarmacevtskimi sredstvi, med letoma 2000 in 2010 povečala za približno 6. nepravilno ravnanje z odpadki; 20 %. Ocenjeno je, da se v EU zaradi erozije tal 7. krčenje gozdov; vsako leto izgubi za 1,25 milijarde evrov kmetijske 8. povečevanje števila prebivalstva; proizvodnje (Resolucija, 2021). 9. širjenje mest; 10. podnebne spremembe in V pretežnem delu Slovenije so kmetijska 11. netrajnostne prakse upravljanja tal. tla primerno oskrbljena z organsko snovjo (ReNPVO20-30, 2020). Izjema je severovzhodni Degradacijski procesi tal, ki povzročajo del Slovenije, kjer je zaznano tveganje za ogroženost tal, so med drugim (EK, 2006 in FAO, zmanjševanje količine organske snovi v tleh 2015): (POS, 2017). V Evropi se zaloge ogljika v ornih tleh zmanjšujejo in EU nezadržno izgublja svoja 1. erozija; mokrišča in šotišča. Obdelana tla so na svetovni 2. zmanjšanje količine organskih snovi; ravni izgubila od 50 do 70 % prvotnih zalog ogljika 3. onesnaženje; (Resolucija, 2021). 4. pozidava oziroma prekrivanje z neprepustnimi snovmi; Biotska raznovrstnost tal je osnova za ključne 5. zbijanje tal; ekološke procese, vendar pa so podatki o 6. zmanjšanje biološke raznovrstnosti; biotski raznovrstnosti tal v Sloveniji zelo skopi. 7. zakisovanje, Na evropskih kmetijskih območjih se biotska 8. zasoljevanje; raznovrstnost tal zmanjšuje (Resolucija, 2021). 9. dezertifikacija; Dezertifikacija je predvsem posledica človekovih 10. neravnovesje hranil; dejavnosti in podnebnih sprememb. Nastane 11. poplave in zaradi izredne ranljivosti ekosistema na aridnih 12. zemeljske usade. (sušnih) območjih zaradi čezmernega izkoriščanja in neprimerne rabe zemljišč. Revščina, politična Erozija tal (vodna, vetrna, erozija obdelave nestabilnost, krčenje gozdov, čezmerna paša in tal) je naravni pojav ter je proces sproščanja slabe namakalne prakse so dejavniki, ki škodljivo in odnašanja tal, ki nastaja lokalno. Odvisna vplivajo na proizvodno sposobnost zemljišč je od reliefa, vegetacije, vrste tal in podnebnih (konvencija ZN, 2019). značilnosti. Zaradi delovanja človeka je lahko proces erozije močno pospešen. Opazovanja na O onesnaženju tal govorimo, ko se v njih pojavijo terenu v Sloveniji in izračuni modelov kažejo, da snovi, ki v količini ali obliki niso značilne za tla in so najvišje stopnje erozije v trajnih nasadih, od jih tla ne morejo več nevtralizirati. Nevarne snovi tega največ v oljčnikih in vinogradih. Bistveno zato lahko prehajajo v rastline ali podzemno vodo, manjša je erozija na njivskih zemljiščih in travnikih. s tem pa vstopajo v prehransko verigo človeka Povprečna letna erozija na območju Slovenije je in živali (Eržen, in sod., 2010). Resna težava ocenjena na 3,68 t/ha. Za 82,9 % slovenskega nastane, če so onesnaževalom v tleh izpostavljeni ozemlja z nagibom < 50 % na pobočjih in ravninah ljudje oziroma onesnaževala prehajajo v druge pa je ocenjena na 3,13 t/ha. K relativno nizki dele okolja. Negativni vplivi in učinki na človeka oceni izdatnosti erozije celotne Slovenije prispeva so odvisni od načina vnosa onesnaževala iz tal. zelo velik delež gozdov. Metoda RUSLE-SI V človeka lahko prehajajo z zaužitjem tal, hrane, (Revidirana univerzalna enačba za izgubo tal), pitne vode in prek dihal ali kože. Ključnega na kateri temelji ocena, ne zajema vetrne erozije, pomena je tudi, ali gre za otroke ali odrasle, ki se pojavlja vse pogosteje. Znana je erozija ženske ali moške, ljudi z oslabljenim imunskim zimske burje v Vipavski dolini, pogostejša je sistemom, kje oziroma koliko časa je bil človek tudi v Prekmurju (Vrščaj in sod., 2020 in POS, v stiku z onesnaževali v tleh, kakšni sta telesna 2017). Dolgoročna posledica erozije je lahko teža in starost človeka ter kakšne so lastnosti tudi izguba obdelovalnih površin. Erozija vpliva onesnaževala. 118 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Tla in organizmi v tleh so močno izpostavljeni mešanici kemikalij, med njimi obstojnim in bioakumulativnim kemikalijam, ostankom pesticidov, ogljikovodikom, kovinam, topilom in njihovim mešanicam. To lahko vodi v visoko tveganje za kronično strupenost, ki lahko spremeni biotsko raznovrstnost, ovira obnovo in poškoduje ekosistemske funkcije (resolucija, 2021) ter ogroža zdravje ljudi. V okviru raziskav onesnaženosti tal Slovenije (v nadaljevanju: ROTS) in vzpostavitve monitoringa kakovosti tal je bilo v obdobju 1999–2019 odvzetih 366 površinskih vzorcev tal, v katerih so se določale vsebnosti anorganskih in organskih onesnaževal. Vrednotenje analiznih rezultatov vsebnosti onesnaževal se je izvedlo na podlagi primerjave z vrednostmi, ki izhajajo iz uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostnih nevarnih snovi v tleh (v nadaljevanju: uredba) (TP04). Odstotek vzorcev tal, v katerih so bile vsebnosti manjše od mejnih vrednosti9, je bil najnižji za kadmij (71 %) in najvišji za molibden (98 %). Med mejno in opozorilno10 vrednostjo so bile najpogosteje vsebnosti kobalta (20 %), kadmija (19 %) in arzena (11 %). Med opozorilno in kritično11 vrednostjo so bile najpogosteje vsebnosti niklja (13 %), kadmija (9 %) in svinca (6 %). Kritično vrednost so presegle vsebnosti svinca (1,1 %), cinka (0,8 %), živega srebra (0,6 %), niklja (0,3 %) in arzena (0,2 %) (TP04). 9 mejna imisijska vrednost (v nadaljevanju: mejna vrednost) je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni takšno obremenitev tal, da se zagotavljajo življenjske razmere za rastline in živali, ter pri kateri se ne poslabšujeta kakovost podtalnice in rodovitnost tal. Pri tej vrednosti so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi; 10 opozorilna imisijska vrednost (v nadaljevanju: opozorilna vrednost) je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni pri določenih vrstah rabe tal verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje; 11 kritična imisijska vrednost (v nadaljevanju: kritična vrednost) je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, pri kateri zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode. 119 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Slika 6-3: Odstotek površinskih vzorcev tal od leta 1999 do 2019 glede na mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti anorganskih nevarnih snovi v tleh. 125 100 v rce 75 vzokte stod 50 O 25 0 arzen arzen baker baker cink cink kadmi kadmijj kobalt kobalt krom krom molibd… molibden nikelj nikelj svinec svinec živo živo sr… srebro pod mejno vrednostjo med mejno in opozorilno vrednostjo med opozorilno in kritčno vrednostjo nad kritično vrednostjo Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu TP04 – Onesnaževala v tleh, 2021. 120 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Slika 6-4: Onesnaženost tal v letih 1999–2019 z vsaj enim anorganskim onesnaževalom (As, Cd, Cr, Cu, Hg, Pb, Zn, Hg, Mo, Ni) 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu TP04 – Onesnaževala v tleh, 2021. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Glede onesnaženosti tal z anorganskimi Na 20 vzorčnih mestih je bilo vzorčenje ponovljeno onesnaževali izstopajo nekateri deli v povprečju po skoraj desetih letih. Iz rezultatov severozahodne, jugozahodne in zahodne Slovenije ponovnih vzorčenj izhaja, da se vsebnosti v ter območja, kjer se izvaja oziroma se je v tleh niso bistveno spremenile. Manjše razlike preteklosti izvajala industrijska dejavnost. Najbolj so med vsebnostmi so lahko posledica naravne onesnažena območja Jesenic, Idrije, Celjske kotline heterogenosti in merilne negotovosti, povezane in Zgornje Mežiške doline, kjer se izvaja oziroma z vzorčenjem in kemijskimi analizami. Vzorčna se je v preteklosti izvajala rudniško-topilniška ali mesta, kjer je bilo vzorčenje ponovljeno, so metalurška dejavnost. Glede niklja in kroma je bilo začetek sistematičnega spremljanja stanja tal in s ugotovljeno, da so vsebnosti povečane predvsem tem začetek monitoringa kakovosti tal v Sloveniji na območjih, kjer prevladuje flišna kamninska (TP04). osnova (Koprsko in Goriško) (TP04). 121 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Slika 6-5: Onesnaženost tal z najmanj enim anorganskim onesnaževalom (As, Cd, Cr, Cu, Hg, Pb, Zn, Hg, Mo, Ni) na vzorčnih mestih ponovnega vzorčenja glede na opozorilne vrednosti 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu TP04 – Onesnaževala v tleh, 2021. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Večinoma so organska onesnaževala umetno so bile na 19 vzorčnih mestih, kar je 5 % vseh sintetizirana. Vsaka prisotnost v tleh pomeni vzorcev tal (TP04). človekovo dejavnost v okolju. Izjema so nekatere spojine iz skupine PAH, ki v manjših količinah V Sloveniji je registriranih 378 območij, na katerih v tleh nastajajo tudi zaradi naravnih procesov so se izvajale ali se izvajajo dejavnosti, ki bi razgradnje organske snovi. Analizirane organske lahko bile vir onesnaževanja. V Evropski uniji je spojine se pretežno uporabljajo v kmetijstvu ocenjeno, da so se dejavnosti, ki bi bile lahko (Zupan in sod., 2008). Opozorilne in kritične vir onesnaževanja, izvajale ali se še izvajajo na vrednosti iz uredbe za organska onesnaževala približno 2,8 milijona območij. Na ravni EU je bilo niso bile presežene v nobenem vzorcu tal. Prav 650.000 teh območij registriranih pri državnih ali tako niso bile presežene mejne vrednosti iz regionalnih popisih. 65.500 onesnaženih območij uredbe za PCB, heksaklorocikloheksanove (HCH) je bilo že saniranih (EK, 2019). spojine in drine. Mejne vrednosti iz uredbe so bile presežene za insekticide (spojin DDT/DDD/DDE) in PAH ter herbicida atrazin in simazin. Presežene 122 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Slika 6-6: Onesnaženost tal v letih 1999–2019 z vsaj enim organskim onesnaževalom (HCH-spojine, drini, DDT/DDD/DDE, PCB, PAH, atrazin, simazin) 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu TP04 – Onesnaževala v tleh, 2021. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 123 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Preglednica 6-1: Trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend TP03 Pozidava P TP01 Pokrovnost in raba tal S TP04 Onesnaževala v tleh (ARSO) S TP02 Funkcionalno razvrednotena I območja Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 124 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 DEGRADACIJA TAL Sanacija degradiranih Povečanje ekosistemskih storitev, območij biotske raznovrstnosti, organske Vzpostavitev snovi, ozaveščenosti o pomenu informacijskih sistemov tal, ravnanja z zemljinami in in evidence onesnaženih Ustavitev nadzora. območij degradacije tal Celovit pregled stanja tal Vključitev varstva tal v politike Upoštevanje previdnostnih/prepreče Okrepitev raziskav, razvoja in valnih ukrepov in funkcij Približevanje ničelni naložb tal pri prostorskem pozidavi načrtovanju itd. REŠITVE IN PRIPOROČILA Revščina in Negotovost Zmanjšanje prehranske Hitrejše ekosistemskih socialna varnosti podnebne funkcij in storitev negotovost POSLEDICE Migracije spremembe Pomanjkanje Naravne DEGRADACIJE TAL vode nesreče Izguba biološke Desertifikacija Poplave Zemeljski raznovrstnosti usadi Zasoljevanje in Zakisljevanje Onesnaževanje Zbijanje sodifikacija Pozidava/prekrivanje z Izguba organskih VRSTE Neravnovesje hranil nepropustnimi materiali snovi Erozija DEGRADACIJE TAL Rast Krčenje gozdov Širjenje prebivalstva mest Onesnaževanje in Podnebne odstranjevanje spremembe odpadkov Netrajnostne GONILNE SILE prakse upravljanja DEGRADACIJE TAL s tlemi Zadrževanje, nevtralizacija Prečiščevanje Temelj za različne Vir zdravil in onesnaževal padavin človekove dejavnosti genskih virov Življenjski prostor ljudem in kulture in drugim organizmom Kroženje hranil FUNKCIJE TAL Oskrba s hrano, krmo, biomaso Uravnavanje Sekvestracija in surovinami podnebja Omilitev poplav ogljika 6. Tla in površje Ključne aktivnosti V Sloveniji se v splošnem zavedamo pomena iz kmetijstva. Zaradi varovanja proizvodne gospodarne rabe prostora in ohranjanja ravnotežja sposobnosti kmetijskih zemljišč se uvaja med različnimi vrstami pokrovnosti in rabe tal. spremljanje stanja kmetijskih tal. Predlagata Splošna načela, zapisana v državnih strateških se dopolnitev in razširitev podatkovne zbirke dokumentih (na primer nacionalnem programu o izpustih in odvzemih toplogrednih plinov v varstva okolja, strategiji razvoja Slovenije, strategiji kmetijstvu s podatki o spremljanju stanja kmetijskih prostorskega razvoja Slovenije), so usklajena s tal, predvsem s podatki o rezultatih analize vzorcev strateškimi cilji okoljske, podnebne, kmetijske in tal na osnovne parametre rodovitnosti tal (na drugih politik Evropske unije. primer pH, rastlinam dostopna fosfor (P) in kalij (K), vsebnost organske snovi v tleh). Tematski strateški dokumenti na področju tal v Sloveniji Na podlagi Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 bo Slovenija Strategija razvoja Slovenije je med razvojnimi cilji nadgradila varovanje in trajnostno ravnanje Slovenije opredelila trajnostno upravljanje naravnih s tlemi kot naravnim virom v prizadevanjih za virov. Poudarja: zagotavljanje in ohranjanje njihovih ekosistemskih storitev, iz česar izhaja, da je treba zagotoviti zlasti: • ekosistemsko upravljanja naravnih virov; • trajnostni razvoj gozda kot ekosistema z • krepitev prizadevanj za zmanjšanje vidika njegovih ekoloških, gospodarskih in prekrivanja tal z neprepustnimi snovmi; socialnih vlog; • ohranjanje in povečevanje vsebnosti • preprečevanje čezmernega onesnaževanja organske snovi v tleh na kmetijskih zemljiščih, vseh sestavin okolja; kjer je zaznano njeno pomanjkanje; • trajnostno upravljanje tal in ohranjanje • zmanjšanje erozije tal, kjer je to pomembno, ekosistemskih storitev tal, preprečevanje in s tem povezane izgube ali premeščanja nadaljnje degradacije in sanacijo degradiranih predvsem rodovitnih delov tal; tal; • varovanje, ohranjanje in izboljševanje biotske • prednostno rabo funkcionalno degradiranih raznovrstnosti v in na tleh; območij (SRS 2030, 2017). • preprečevanje onesnaževanja tal; • obnovo, sanacijo in revitalizacijo tal na V Sloveniji so tla varovana z okoljsko zakonodajo onesnaženih območjih; (standardi kakovosti za nevarne snovi v tleh, • vključevanje različnih vidikov rabe in merila za ugotavljanje stopnje obremenjenosti varovanja tal v postopke odločanja na vseh okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi ravneh in v različnih sektorjih ter snovmi, odpadki, preprečevanje industrijskega • postopno zmanjševanje neto letnega onesnaževanja). Varstvo tal je vključeno tudi v povečevanja površin pozidanih zemljišč s zakonodajo s področja upravljanja voda, prostora, ciljem ničelnega povečevanja od leta 2050. kmetijstva in gozdarstva. Zagotoviti je treba pravilno ravnanje z Na področju kmetijstva Zakona o kmetijstvu neonesnaženim vrhnjim delom tal, ki je trajno ali ureja poročanje o stanju organske snovi za začasno odstranjen z zemljišča zaradi gradnje oceno izpustov in odvzemov toplogrednih plinov ali drugih posegov v prostor (na primer izravnava 126 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje zemljišč), ki obsega preverjanje njegove kakovosti prizadevanj za precejšnje zmanjšanje uporabe in ustrezno začasno skladiščenje tega dela tal za pesticidov, lahko topnih mineralnih gnojil in vnovično uporabo. Treba je zagotoviti boljši nadzor antibiotikov pri pridelavi hrane, ki še vedno nad prometom in nadaljnjo uporabo tega dela tal. povzroča onesnaževanje tal. Prav tako bo treba v Prav tako je treba zagotoviti nadzor nad prometom Evropi povečati območje ekološkega kmetovanja. in nadaljnjo uporabo dela tal oziroma zemljin, ki EU mora razviti inovativne načine za zaščito niso vrhnji rodovitni del tal (spodnji horizonti tal) pridelkov pred škodljivci in boleznimi ter preučiti in niso čezmerno onesnažene (ReNPVO20-30, morebitno vlogo novih inovativnih tehnik za 2020). izboljšanje trajnostnosti prehranskega sistema ter ob tem zagotoviti njihovo varnost. Za čezmerno onesnažena tla oziroma zemljine je treba zagotoviti območja za njihovo začasno Obnoviti je treba naravne funkcije tal in površinskih skladiščenje za primere, ko čezmerno onesnaženih voda. To je bistveno za ohranitev in obnovitev tal oziroma zemljin ni mogoče remediirati takoj biotske raznovrstnosti v jezerih, rekah, mokriščih in na kraju samem ter morajo biti zato varno in rečnih ustjih ter za preprečitev in omejitev premeščene na ustrezno površino do remediacije škode zaradi poplav. Izvajanje strategije »od vil in nadaljnje uporabe ali prevoza na morebitno do vilic« bo zmanjšalo onesnaževanje zaradi uničenje (ReNPVO20-30, 2020). presežnih hranil. Poleg tega bo Evropska komisija predlagala ukrepe za odpravo onesnaževanja, Na podlagi Pravilnika o monitoringu kakovosti tal ki ga povzročajo meteorne vode iz mest in novih se je v Sloveniji vzpostavil monitoring kakovosti ali posebej škodljivih virov onesnaževanja, tal. Omogoča pridobitev zanesljivih podatkov o kakor so mikroplastika in kemikalije, vključno s stopnji onesnaženosti tal, različnih spremembah in farmacevtskimi izdelki. Treba je obravnavati tudi predvidenih posledicah različne rabe tal. skupne učinke različnih onesnaževal. V letu 2017 je bilo ustanovljeno Slovensko Tematska strategija o varstvu tal iz leta 2006 partnerstvo za tla, prostovoljno združenje usmerja k celovitemu zagotavljanju trajnostne rabe organizacij in posameznikov iz Slovenije, ki tal in zaščiti njihovih funkcij, preprečevanju njihove želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in nadaljnje degradacije in obnovi degradiranih tal varovanju tal. Namen Slovenskega partnerstva (portal, 2021). V okviru strategije EU za biotsko za tla je ozaveščanje in vzpostavitev platforme za raznovrstnost do leta 2030 se je sprejela Strategija prenos pridobljenih znanj in informacij o tleh, pa EU za tla do leta 2030 - Koristi zdravih tal za ljudi, tudi zagotavljanje informacij o veljavnih ter novo hrano, naravo in podnebje. Njena vizija je, da so nastajajočih pravnih in strateških aktih o varovanju do leta 2050 vsi ekosistemi tal v EU v zdravem in trajnostni rabi tal na državni in mednarodni ravni stanju in s tem bolj odporni. Do takrat bodo zaščita, ter o obvezah, ki iz teh gradiv izhajajo (portal, trajnostna raba in obnova tal postali norma. Zdrava 2021). tla bodo prispevala k: Tematski strateški dokumenti na področju tal v • doseganju podnebne nevtralnosti in Evropski uniji odpornosti na podnebne spremembe, • razvoju krožnega (bio)gospodarstva, Krovna zakonodaja o varovanju in upravljanju tal • preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti, v Evropski uniji še ni sprejeta, zato to področje • varovanju zdravja ljudi, urejajo države članice same (portal, 2021). Varstvo • ustavitvi degradacije tal in dezertifikacije. tal zdaj ureja zakonodaja o varstvu drugih okoljskih virov. Razdrobljeno je med številne politične Področje tal obravnava tudi 8. okoljski akcijski instrumente, ki med seboj niso usklajeni in so program EU do leta 2030 z usmerjanjem k pogosto nezavezujoči (resolucija, 2021). podnebni nevtralnosti, zmanjševanju izpustov Iz Evropskega zelenega dogovora izhaja, da toplogrednih plinov in povečanju naravnih ponorov, bodo morali strateški načrti odražati višjo raven ohranjanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti 127 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje in ekosistemov, modelu krožnega gospodarstva zaradi dezertifikacije, suš in poplav, ter in regenerativne rasti, ki ločuje gospodarsko rast prizadevanja za nevtralnost degradacije tal do od rabe virov in degradacije okolja, ter k cilju leta 2030; ničelnega onesnaževanja za netoksično okolje. • doseči, da ne bi bilo neto uporabe novih zemljišč do leta 2050, in zmanjšati erozijo, Načrt za Evropo, gospodarno z viri, se zavzema povečati organski ogljik v tleh in doseči za preprečevanje degradacije tal zaradi erozije ter napredek pri sanacijskem delu do leta 2020; za ohranjanje in povečanje organske snovi v njih. • trajnostno upravljanje zemljišč v EU, ustrezna Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 usmerja zaščita tal in zagotovitev, da bo sanacija aktivnosti v varovanje in obnovo kopenskih kontaminiranih območij do leta 2020 dobro ekosistemov ter spodbujanje njihove trajnostne utečena. rabe, v trajnostno gospodarjenje z gozdovi, v boj proti širjenju puščav, v preprečevanje degradacije Sanacija starih okoljskih bremen zemljišč in izgube biotske raznovrstnosti. Slovenija se je skupaj z 12 drugimi državami članicami Stara okoljska bremena so močno onesnažena razglasila za prizadeto državo po Konvenciji območja, na katerih je kljub prenehanju Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji onesnaževanja in njegovi časovni oddaljenosti še (UNCCD). Cilj konvencije je boj proti dezertifikaciji vedno zaznati veliko obremenitev za zdravje ljudi. in degradaciji tal, ki ju povzročajo spremembe V Sloveniji se je že končala sanacija gudronske v podnebju in človekov vpliv. Aktivnosti usmerja jame v Pesnici. Pripravljajo se tudi sanacije tudi v preprečevanje, zmanjšanje in sanacijo drugih onesnaženih območij: odlagališča sadre degradiranih zemljišč. Alpska konvencija in v Globovnik v občini Ilirska Bistrica, nelegalnega njenem okviru sprejeti Protokol o varstvu tal odlagališča Bukovžlak – Teharje in odlagališča določata cilje za varovanje tal v njihovih naravnih Rakovnik v občini Šmartno pri Litiji. Potekata funkcijah. Varstvo tal in trajnostno ravnanje z sanacija nelegalnega odlagališča gum v njimi zadnja leta pridobiva pomembno vlogo tudi Kidričevem in sanacija tal v vrtcih v Mestni občini v Organizaciji združenih narodov za prehrano Celje (portal, 2021). Od leta 2008 poteka sanacija in kmetijstvo (FAO), v globalnem in evropskem zgornje Mežiške doline, ki je podrobneje opisana v partnerstvu za tla (portal, 2021). nadaljevanju. Po mnenju Evropske agencije za okolje odsotnost Zgornja Mežiška dolina ustrezne zakonodaje EU o tleh prispeva k degradaciji tal v Evropi. Prav tako je v resoluciji Nekatera območja zgornje Mežiške doline so (2021) poudarjeno, da je usklajena in ustrezna predvsem zaradi rudarjenja in industrije čezmerno politika EU za varstvo tal prvi pogoj za doseganje onesnažena s svincem in drugimi kovinami (na ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma primer kadmij, cink). Na podlagi razvrstitve zgornje in evropskega zelenega dogovora, zlasti za Mežiške doline v razred največje obremenjenosti uresničevanje cilja glede podnebne nevtralnosti, okolja je bil sprejet Odlok o območjih največje strategije »od vil do vilic«, strategije za biotsko obremenjenosti okolja in programu ukrepov za raznovrstnost, cilja ničelne stopnje onesnaževanja, izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški strategije za biogospodarstvo ter drugih glavnih dolini, ki vključuje tudi monitoring kakovosti tal okoljskih in družbenih izzivov. in vode. Na podlagi monitoringa kakovosti tal se zagotavljajo: Za zdaj ne kaže, da bodo EU in države članice izpolnile svoje mednarodne in evropske zaveze • spremljanje stanja tal; v zvezi s tlemi in zemljišči, ki so zlasti (resolucija, • sledenje učinkov ukrepov in 2021): • določa letno prednostno ukrepanje. • boj proti dezertifikaciji, sanacija degradiranih Glede na določene cilje v programu ukrepov je zemljišč in tal, vključno z zemljišči, prizadetimi bilo v okviru ukrepa monitoring kakovosti tal od 128 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje leta 2008 do leta 2020 odvzetih 416 različnih analizni podatki o obremenjenosti tal z navedenimi vzorcev tal, makadama in mivke ter so bile onesnaževali ter o učinkovitosti izvedenih izvedene analize za določitev vsebnosti kadmija, sanacijskih ukrepov in morebitnih vzrokih svinca, cinka in arzena. S tem so se pridobili povečanih vsebnosti svinca v krvi nekaterih otrok. Slika 6-7: Prostorski prikaz 171 lokacij vzorčnih mest enkratnih in ponovljenih vzorčenj ter monitoringa kakovosti tal v Zgornji Mežiški dolini v obdobju 2008–2020 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, 2021. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Iz analiznih rezultatov monitoringa kakovosti tal Žerjav, medtem ko je bila za kadmij v vrtcu Črna v vrtcih Mežica, Črna na Koroškem in Žerjav določena opozorilna vrednost. V vrtcih Mežica izhaja, da so bile v letu 2008, ko sanacije še niso in Žerjav sta bili za svinec in cink preseženi tudi bile izvedene, presežene opozorilne vrednosti kritični vrednosti. V letu 2008 so se začeli izvajati za svinec in cink v vseh vrtcih, za kadmij je sanacijski ukrepi z zamenjavo onesnaženih delov bila ta vrednost presežena v vrtcih Mežica in tal oziroma prekritje z neonesnaženo zemljino in 129 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje zatravitve. Izvedene sanacije tal so bile uspešne, monitoringa kakovosti tal v vzorcih tal kažejo saj so bile vsebnosti obravnavanih onesnaževal manjše vsebnosti onesnaževal. Kljub navedenemu do leta 2010 manjše od mejnih vrednosti. pa zadnji analizni rezultati vzorcev tal kažejo onesnaženost tal s kadmijem, svincem in cinkom Zaradi izvedenih gradbenih del na območju vrtca na javnem igrišču Polena in s svincem na javnem Mežica je prišlo do ponovnega onesnaženja igrišču Rudarjevo na kupu. tal, saj so vsebnosti kadmija, svinca in cinka v vzorcih tal, odvzetih po letu 2015 na igrišču, Med vzorci vrtnih tal in njiv, vzorci tal in vzorci znova presegle opozorilne, v nekaterih primerih makadama so bile vsebnosti onesnaževal največje pa tudi kritične vrednosti. Zaradi prenove stavbe v vzorcih makadama, vzorcih tal ter vzorcih vrtnih vrtca in ureditve igrišča je prišlo do ponovnega tal in njiv. V 69 % so bili vrtovi in njive onesnaženi onesnaženja tal tudi na območju vrtca Črna s kadmijem, svincem in cinkom. V 5 % vrtovi na Koroškem, saj so vsebnosti onesnaževal v niso bili onesnaženi. Onesnaženost vrtnih tal vzorcih, odvzetih po letu 2015, znova presegle z arzenom ni bila zaznana. V 60 % so bila tla opozorilne vrednosti kadmija, svinca in cinka, onesnažena s kadmijem, svincem in cinkom. v letu 2017 v nekaterih primerih tudi kritične V 7 % so bila tla poleg kadmija, svinca in cinka vrednosti za svinec in cink. Na območju vrtca onesnažena tudi z arzenom. V 7 % tla niso bila Žerjav se niso izvajala dela, ki bi lahko povzročala onesnažena. Na makadamskih površinah so bili spremembe tal. Analizni rezultati vsebnosti odvzeti vzorci z dvorišč, bankin, cest in parkirišč. sicer kažejo, da so se vsebnosti obravnavanih V 90 % so bile makadamske površine onesnažene kovin povečale, vendar so le za svinec presegle s kadmijem, svincem in cinkom. V 22 % opozorilno vrednost. Razlog je verjetno povezan z so bile makadamske površine poleg navedenih vnosom prek zračne depozicije, z neenakomerno onesnaževal onesnažene tudi z arzenom. Delež nasuto zemljino, s katero je bila izvedena sanacija neonesnaženih vzorčenih makadamskih površin je onesnaženih tal, in z izvajanjem vzdrževalnih del znašal približno 4 % (ARSO, 2021b). na igrišču. V letu 2018 sta bila na podlagi pobude, da bi bilo zaradi širjenja onesnaženja tal smiselno razširiti izvajane ukrepov iz programa tudi na območje občin Ravne na Koroškem in Prevalje, vključena v monitoring kakovosti tal tudi vrtca na območju teh dveh občin. Analizni rezultati vzorcev tal v vrtcu Ravne na Koroškem kažejo, da tla v enoti v Kotljah niso bila onesnažena, v enoti na Javorniku je bila potrjena onesnaženost tal s cinkom, v enoti v Čečovljah pa je bila potrjena onesnaženost tal s kadmijem in cinkom. V vrtcu na Prevaljah je bila potrjena onesnaženost tal s kadmijem, svincem, cinkom in arzenom. Na podlagi analiznih rezultatov vzorcev tal, ki so bili odvzeti v letih 2008–2020 na 16 javnih igriščih, je bila potrjena onesnaženost tal na 14 javnih igriščih. V monitoring kakovosti tal so bila od leta 2008 vključena tudi tri javna igrišča: Polena v Mežici, Rudarjevo na kupu in Žerjav na novi lokaciji v Črni na Koroškem. Na javnih igriščih je bil prepoznan delno pozitivni vpliv izvedenih sanacijskih ukrepov, saj analizni rezultati 130 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Sklepi in priporočila Trajnostno upravljanje ter raba površja in tal sta novo pripraviti kazalce za tla (na primer erozija, med prednostnimi nalogami trajnostnega razvoja vsebnost organske snovi). ter sta ključna dela trajnostne in dolgoročne politike na področju kmetijstva in prehrane. Tla so Pripraviti bi bilo treba seznam domnevno neobnovljivi naravni vir, ki ga je ob degradaciji v onesnaženih območij, vzpostaviti evidenco praksi zelo težko in drago nadomestiti. So bistveni onesnaženih območij in mehanizem za sanacijo ekosistem, ki omogoča dragocene koristi, kakor območij brez lastništva. Seznam in evidenca bi so na primer zagotavljanje hrane, energije in morala biti javno dostopna in redno posodobljena. surovin, skladiščenje ogljika, urejanje in čiščenje Pripraviti bi bilo treba tudi enotno metodologijo za voda, urejanje hranil in športne dejavnosti. Zato so ocenjevanje tveganj za okolje in zdravje ljudi na tla ključna v boju proti podnebnim spremembam, onesnaženih območjih. pri varovanju zdravja ljudi, ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter zagotavljanju V prihodnje naj se prepreči oziroma kolikor prehranske varnosti (EK, 2021). je mogoče zmanjša onesnaževanje tal s kemikalijami, zlasti obstojnimi in tistimi, ki se Pomanjkanje celovitega, ustreznega, skladnega kopičijo v organizmih (vključno s plastiko in in povezanega pravnega okvira EU za varstvo mikroplastiko). Ekološko pomembni preizkusni evropskih tal je največja vrzel, ki prispeva k pogoji naj bodo reprezentativni in se ujemajo s stalni degradaciji velikega deleža tal v Evropski pogoji na prostem. uniji, zmanjšuje uspešnost obstoječih spodbud in ukrepov ter Evropo ovira pri doseganju Z namenom doseči cilj, da do leta 2050 ne bo neto zastavljenih okoljskih, trajnostno-razvojnih in uporabe novih zemljišč, je treba pripraviti ukrepe podnebnih ciljev ter spoštovanju mednarodnih za omejitve oziroma preprečevanje uporabe zavez (resolucija, 2021). Enako velja tudi za novih zemljišč in spodbujati sanacijo, rekultivacijo Slovenijo na področju varovanja tal. oziroma revitalizacijo degradiranih ali opuščenih območij. Naložbe v sanacijo degradiranih zemljišč Pomembnejši izzivi v prihodnje na področju tal so in preprečevanje degradacije tal so ekonomsko med drugim priprava celovitega pregleda stanja smiselne, saj koristi močno presegajo stroške. V tal v Sloveniji (na primer biotska raznovrstnost, primeru pozidave tal naj se zagotovijo ukrepi, ki erozija in zbitost tal), izraba degradiranih površin zagotavljajo takšno gradnjo in tehnike, ki in ohranjanje ekosistemskih storitev tal ter ohranjajo največ možnih funkcij tal. V mestnih približevanje neto ničelni pozidavi regijah se priporoča vzpostavitev novih zelenih, (ReNPVO20-30, 2020). gozdnih in kmetijsko-gozdarskih območij, da se izravnajo negativni vplivi zdajšnje pozidave tal v Za celoviti pregled stanja tal bo treba v prihodnosti mestih. poleg onesnaževanja upoštevati še druge obremenitve, ki so jim tla izpostavljena, predvsem Varstvo tal je nujno tudi za uresničitev podnebnih zmanjševanje organske snovi v tleh in biotske ciljev do leta 2030 in cilja EU glede doseganja raznovrstnosti tal, zmanjševanje izgube tal zaradi podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050. prekrivanja tal z neprepustnimi snovmi in izgube S tem namenom naj se v državnih energetskih tal zaradi erozije. Prav tako je treba za namen in podnebnih načrtih okrepi pomen obnove in spremljanja stanja tal nadgraditi oziroma na trajnostne rabe tal v okviru podnebne politike. 131 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Tla so sicer večinoma v zasebni lasti, vendar pa podatki in informacije so nujni za načrtovanje so tudi skupna dobrina, ki omogoča pridelavo rabe zemljišč in dejavnosti, kjer je treba pazljivo in predelavo hrane ter zagotavlja osnovne presojati njihovo primernost in iskati kompromise ekosistemske storitve za celotno družbo in z vidika zagotavljanja ekosistemskih storitev tal, naravo. V javnem interesu je spodbujanje pri čemer naj ima prednost tista raba zemljišč ali uporabnikov zemljišč k previdnostnim ukrepom dejavnost, ki lahko ohrani ali zagotovi čim več za preprečevanje degradacije tal ter ohranjanje in ekosistemskih storitev tal (ReNPVO20-30, 2020). trajnostno upravljanje tal za prihodnje generacije. Prepoznana je koristna vloga gozdov pri Povečata naj se ozaveščenost in boljše varovanju tal, preprečevanju erozijskih razumevanje javnosti o pomenu tal in koristih procesov, preprečevanju oziroma blaženju (ekosistemskih storitvah), ki jih prinašajo za ljudi poplav, ponoru ogljika, zagotavljanju virov pitne in okolje. Ozaveščenost javnosti o pomenu tal je vode in zagotavljanju življenjskega prostora ključna za zagotovitev sodelovanja državljanov, številnim ogroženim živalskim vrstam. Izvajanje predvsem lastnikov zemljišč, kmetov in gozdarjev Nacionalnega gozdnega programa zato prispeva kot glavnih akterjev pri upravljanju tal. tudi k doseganju ciljev NPVO 2020–2030 (ReNPVO20-30, 2020). Varovanje tal ter njihovo trajnostno rabo in obnovo je treba dosledno vključiti v ustrezne državne politike in strateške načrte, da bi preprečili nadaljnjo degradacijo, zagotovili dosledno visoko raven varstva in obnovo tal ter preprečili prekrivanje, neskladnost in nedoslednost predpisov. Prva tako naj bosta varstvo in trajnostna raba tal vključena v pomembne vidike zunanje politike ter v celoti upoštevana pri sklepanju ustreznih mednarodnih sporazumov in reviziji že obstoječih (resolucija, 2021). Podprejo in okrepijo naj se raziskave, inovacije in razvoj na področju tal in površja (na primer biotska raznovrstnost, vplivi posameznih onesnaževal na okolje in ljudi, preprečevanje onesnaženosti tal med posegi, sanacija in revitalizacija tal), mreženje in prenosi znanja. Kakovost podatkov in načrtnih spremljanj stanja je treba izboljšati, saj je to pomembno za zanesljivost analiz in napovedi. Izboljša naj se tudi dostopnost okoljskih podatkov. Podatki o tleh so še vedno nepopolni in neusklajeni. To ovira sprejemanje ustreznih odločitev za varstvo tal na regionalni in lokalni ravni. Pripravi naj se sodobna zbirka državnih podatkov o tleh ter celoviti sistem spremljanja in izmenjave informacij in primerov dobre prakse o varstvu, trajnostnem upravljanju in obnovi tal. Pripraviti je treba ciljne in sektorsko prilagojene podatke in informacije o tleh in njihovih značilnostih ter informacije o vseh oblikah degradacijskih procesov v Sloveniji, oboje s kvantificiranimi podatki in prikazi na kartah. Takšni 132 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Seznam uporabljenih Seznam uporabljenih kazalcev kratic TP01 Pokrovnost in raba zemljišč ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje TP02 Funkcionalno razvrednotena območja EEA Evropska okoljska agencija TP03 Pozidava EK Evropska komisija TP04 Onesnaževala v tleh EPA Agencija za varovanje okolja MOP Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije ZN Združeni narodi ZVO-2 Zakon o varstvu okolja 133 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje Fotografiji: Viri in literatura Polja • 8th Environmental Action Programme (2021-2030). avtor: Darko Jakovac Legislative train 04.2021 1 A European Green Deal. vir: https://www.flickr.com/photos/143152670@ Dostopno na naslovu: https://www.europarl.europa. N06/43961398870/ eu/legislative-train/theme-a-european-green-deal/ file-new-environmental-action-programme (27. 5. Izsušena tla dna Cerkniškega jezera 2021). avtor: Marko Erman vir: https://www.flickr.com/photos/126616561@ • ARSO, 2021a. Nekaj podatkov o Konvenciji. N08/26691932552/ Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje. Dostopno na naslovu: (27. 5. 2021). • ARSO, 2021b. Poročilo o kakovosti tal v Zgornji Mežiški dolini Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje. • Corine Land Cover, 2018. European Environment Agency, Agencija Republike Slovenije za okolje. • Dostopno na naslovu: http://agromet.mkgp.gov.si/ Publikacije/raziskave_onesnazenosti_tal.pdf (31. 3. 2021). • Dostopno na naslovu: https://www.gov.si/ assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja- Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030. pdf (20. 5. 2021). • EEA, 1995. CORINE land cover. Part One: Methodology, European Environment. Copenhagen, European Environment Agency. • EEA, Corine Land Cover country fact sheets 2000-2018. Copenhagen, European Environment Agency. Dostopno na naslovu: https://land. copernicus.eu/news/corine-land-cover-country-fact- sheets-2000-2018 (4. 5. 2021). • EPA, 2021. Report on the Environment, Land Cover. United States Environmental Protection Agency. Dostopno na naslovu: https://www.epa.gov/report- environment/land-cover (4. 5. 2021). 134 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje • Eržen, I., Gajšek, P., Hlastan-Ribič, C., Kukec, A., Dostopno na naslovu: https://www.gov.si/assets/ Poljšak, B., in Zaletel – Kragelj L. 2010. Zdravje ministrstva/MOP/Dokumenti/porocilo_o_okolju_2017. in okolje: izbrana poglavja. Maribor, Medicinska pdf (27. 5. 2021) fakulteta. • Portal gov.si, 2021. Tla. Dostopno na naslovu: • Evropska komisija, 2006. Tematska strategija https://www.gov.si/podrocja/okolje-in-prostor/okolje/ za varstvo tal. Dostopno na naslovu: https:// tla/ (27. 5. 2021). eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ PDF/?uri=CELEX:52006DC0231&from=SL (20. 4. • Pravilnik o monitoringu kakovosti tal (Uradni list RS, 2021). št. 68/19 in 44/22- ZVO-2). • Evropska komisija, 2019. Pregled izvajanja • Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah okoljske politike 2019. Poročilo za posamezne zakona o kmetijstvu, 2021. Ministrstvo za kmetijstvo, države –SLOVENIJA. Dostopno na naslovu: https:// gozdarstvo in prehrano. ec.europa.eu/environment/eir/pdf/report_si_sl.pdf (26. 5. 2021). • ReNPVO20-30, 2020. Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030. • Evropska komisija, 2021. Zdrava tla – nova strategija Ur. l. RS, št. 31/20 z dne 20. 3. 2020: 1785–1849. EU za tla. Dostopno na naslovu: https://ec.europa. Dostopno na naslovu: http://www.pisrs.si/Pis.web/ eu/info/law/better-regulation/have-your-say/ pregledPredpisa?id=ODLO1985 (17. maj 2021). initiatives/12634-New-EU-Soil-Strategy-healthy-soil- for-a-healthy-life/public-consultation_sl (27. 5. 2021). • Resolucija, 2021. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o varstvu tal • Evropski zeleni dogovor. Dostopno na (2021/2548(RSP)), 2021. Dostopno na naslovu: naslovu:https://ec.europa.eu/info/strategy/ https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA- priorities-2019-2024/european-green-deal_sl (29. 4. 9-2021-0143_SL.pdf (4. 5. 2021). 2021). • Strategija razvoja Slovenije 2030, 2017. Vlada RS, • FAO, 2015. Our Soils Under Threat. United States Urad za makroekonomske analize in razvoj. Environmental Protection Agency. Dostopno na naslovu: http://www.fao.org/resources/infographics/ • Suhadolc, M., Sušnik, A., Lobnik, F., Kajfež-Bogataj, infographics-details/en/c/326257/ (12. 8. 2021). L., Gregorič, G. in Bergant, K., 2010. Izzivi Slovenije na področju suš in degradacije tal : uresničevanje • Geitner, C., Freppaz, M., Lesjak, J., Schaber, E., ciljev Konvencije ZN o boju proti degradaciji/ Stanchi, S., D in Vrščaj, B., 2020. Ekosistemske dezertifikaciji tal (UNCCD). Ljubljana: Agencija RS storitve tal v Alpah: uvod v ekosistemske storitve tal za okolje. Dostopno na naslovu: https://meteo. za odločevalce. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, arso.gov.si/uploads/probase/www/agromet/product/ Dostopno na naslovu: https://si.alpinesoils.eu/wp- document/sl/IZZIVI_Slovenije_na_podrocju_sus_in_ content/uploads/2020/08/2020_08_19_SI_Soils degradacije_tal.pdf (5. 5. 2021). Ecosystem_210x270_low_WEB.pdf (20. 4. 2021). • TP01 – Pokrovnost in raba zemljišč, 2019. Agencija • https://eur lex.europa.eu/legalcontent/SL/TXT/ RS za okolje, 2019. Kazalci okolja. Dostopno na: HTML/?uri=LEGISSUM:r12523&from=SL http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/pokrovnost-raba- (27.5.2021). tal-0. • Konvencija Združenih narodov o boju proti • TP02 – Funkcionalno razvrednotena območja, dezertifikaciji v državah, ki jih je prizadela huda suša, 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. 2019. Dostopno na naslovu: Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ funkcionalno-razvrednotena-obmocja-0. • MOP, 2017. Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2017. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. 135 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 6. Tla in površje • TP03 – Pozidava, 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci. arso.gov.si/sl/content/pozidava-0. • TP04 – Onesnaževala v tleh, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/onesnazevala-v-tleh. • Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostnih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96, 41/04- ZVO-1 in 44/22- ZVO-2). • Uredba o merilih za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi (Ur. l. RS, št. 7/19). • Vrščaj, B. 2017. Lastnosti, pestrost in ekosistemske storitve tal. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor ter Kmetijski inštitut Slovenije. Dostopno na naslovu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/ Publikacije/481ad4e057/tla_v_okolju.pdf (20. 4. 2021) • Vrščaj, B., Bergant, J., Kastelic, P. in Šinkovec M. 2020. Erozija v Sloveniji. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije. Dostopno na naslovu: https://www.kis.si/f/ docs/Druge_publikacije/EROZIJA_KIS-2020.pdf (20. 4. 2021). • Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06-ZVO-1- UPB1, 49/09-ZMetD, 66/06-OdlUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17-GZ, 21/18-ZNOrg in 84/18-ZIURKOE). • Zupan, M., Grčman, H. in Lobnik, F. 2008. Raziskave onesnaženosti tal Slovenije. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje. 136 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Morje 7. 7. Morje Uvod Morje zagotavlja pomembne okoljske, teritorialno morje (Uredba o podrobnejši vsebini gospodarske, rekreacijske, kulturne ter številne načrta upravljanja z morskim okoljem (Uradni list druge storitve in dobrine (MOP in DRSV, 2019). RS, št. 92/10, 20/13 in 60/18)). Za obstoj dejavnosti, ki so neposredno vezane na morje – promet, solinarstvo, obmorski turizem Spremljanje stanja morskega okolja je del in rekreacija, marikultura, ribištvo, raziskovalne načrtovanja upravljanja okolja, prostora, dejavnosti – so potrebni dobro kemijsko in gospodarskih in drugih razsežnosti razvoja ekološko stanje voda, dobro stanje biotsko Slovenije. Poglavje povzema presoje stanja raznovrstnih in produktivnih ekosistemov ter morskega okolja, ki se pripravljajo v šestletnih ustrezno stanje morskega dna in obale ciklih za načrt upravljanja morskega okolja, in (MOP, 2017). strokovne podlage, pripravljene za pomorski prostorski načrt, ter kazalce okolja v Sloveniji. Območje morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije v skladu s Pomorskim zakonikom (Uradni list RS, št. 62/16 in spremembe) obsega notranje morske vode, teritorialno morje, morsko dno in podzemlje. Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe) opredeljuje, da je dno notranjih morskih voda in teritorialnega morja vodno zemljišče morja, ki ga omejuje zunanja meja obale. Obala je pas med črtama nizke oseke in visoke plime. Morje in vodno zemljišče morja sta morsko javno dobro. V okviru upravljanja voda je območje morja v Sloveniji razdeljeno na šest vodnih teles, ki se med seboj razlikujejo po hidromorfoloških značilnostih in stopnji antropogene preoblikovanosti. Po merilih iz okvirne vodne direktive sta Škocjanski zatok in Koprski zaliv močno preoblikovani vodni telesi, območja Lazaret - Ankaran in Žusterna - Piran sta vodni telesi s pretežno skalnim, Piranski zaliv in območje teritorialnega morja pa pretežno sedimentnim morskim dnom. Vsa telesa spadajo med plitva, dokaj slana, z majhno hitrostjo toka in srednjim do dolgim zadrževalnim časom vode ob srednji izpostavljenosti valovom in majhni amplitudi bibavice (Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in spremembe)). Morska direktiva območje morskih voda deli na obalne vode in 138 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Slika 7-1: Delitev morja na enote upravljanja po Okvirni direktivi o vodah (desno) in Morski direktivi (levo) Vir: Vodni kataster, DRSV, 2021. 139 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Stanje in trendi Fizikalne in hidrološke značilnosti je značilno menjavanje trdih peščenjakov in mehkega laporja. Flišno obrežje daje zalivu Slovensko morje je del Jadranskega morja, značilno podobo, zlasti med Izolo in Strunjanom, polzaprto območje na skrajnem severnem delu pri rtu Ronek ter med Valdoltro in Debelim rtičem. Sredozemlja. Je plitvo morje in le izjemoma Večja območja s položno obalo so med Koprom in presega globino 25 m. Zalivi ob slovenski obali Ankaranom ter med Portorožem in Sečovljami, na imajo strmo obalo, ki se v globini med 5 in 10 območju Sečoveljskih solin, ob ustju reke Rižane m prevesi v položno podvodno ravnico. Obalo in estuariju Dragonje (MOP, 2017). gradijo flišne plasti eocenske starosti, za katere Izola 140 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Slika 7-2: Digitalni model reliefa slovenskega morja Vir: IZVRS in Harpha Sea, 2014. Prodiranje svetlobe v morje je ključna lastnost, ki Slanost Jadranskega morja z 38,3 psu presega vpliva na proces fotosinteze in s tem na morski povprečje Sredozemskega morja, v severnem ekosistem. V slovenskem morju je povprečna delu Jadranskega morja je slanost nekoliko prosojnost od sedem do devet metrov globine. manjša zaradi pritokov rek, saj se v ta del morja Najnižja je v spomladanskem in jesenskem času, izliva približno ena tretjina vseh rek, ki se izlivajo ko se kalnost morske vode zaradi več padavin in v Sredozemsko morje, oziroma polovica celinskih večjega dotoka sladke vode poveča (MOP, 2017). voda, ki se izlivajo v Jadran. Največja nihanja v Jadransko morje je v primerjavi z drugimi slanosti so značilna za površinski sloj morji zmerno toplo morje, saj so tudi vode (MOP, 2017). v najglobljem delu večinoma toplejše od 10 °C. V slovenskem morju se povprečne letne Vodni stolpec je v zimskem času dokaj homogen, temperature v površinskem sloju gibljejo od temperaturne razlike med površino in dnom so 8,3 °C (v zimskem času) do 24,5 °C (v poletnem majhne,slanost je v celotnem vodnem stolpcu času), v pridnenem sloju pa od 15,4 °C do podobna. V pomladanskem času zaradi padavin 13,9 °C (MOP, 2017). in povečanega dotoka sladke vode površinski 141 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje sloj morja postane nehomogen, vzpostavi se višina gladine evropskih morij zvišala od 20 do 80 termoklina, zato nastaneta dva sloja – toplejši cm, pogostost poplav bo zato deset- do stokrat površinski in hladnejši spodnji sloj. Slanost je večja (MR02). spremenljiva v površinskem sloju, na dnu je homogena. Jeseni (oktobra) se začne površinski sloj ohlajati, zato se spodnji in zgornji sloj začneta spet mešati (MOP, 2017). Valovi v slovenskem morju so večinoma posledica vetrov - juga in burje. Jugo povzroča večje in daljše valove kot burja, a najvišji valovi nastajajo ob burji. Značilni površinski valovi v Tržaškem zalivu so visoki okoli 0,5 m, značilna največja višina valov je dva metra (MOP, 2017). V Tržaškem zalivu nastaja vetrno in termohalino kroženje vode. Najizrazitejši vpliv imajo vetrovi (burja, jugo), ki povzročajo vetrno kroženje. Termohalino kroženje Tržaškega zaliva je odvisno od temperaturnih in slanostnih razmer morja in ima pomembno vlogo v obdobju razslojevanja morja, tj. od pomladi do jeseni. V Tržaškem zalivu je bil opažen tudi pojav »upwelling«, ki je posledica mešanja vodnega stolpca zaradi delovanja vetra (burja), ko se lahko v nekaj urah premeša celotni vodni stolpec, v nekaj dneh pa zamenja tudi celotna vodna masa v Tržaškem zalivu. Hitrost značilnih tokov je velikostnega razreda 0,1 m/s. V Tržaškem zalivu je v obdobju lepega vremena čas izmenjave vodne mase okoli 10–22 dni. Za območje na vhodu v Koprski zaliv so začetne meritve pokazale izmenjavo vodne mase med 2,2 in 6,6 dneva (MOP, 2017). Višina morja V obdobju 1960–2019 se je srednja višina morja ob slovenski obali zvišala za 11 cm, v povprečju za 1,8 mm na leto, v zadnjih 20 letih pa v povprečju 4,4 mm na leto. Ocenjuje se, da v zadnjem obdobju poleg globalnega zvišanja srednjih višin morja na povišanje gladine morja pogosteje kakor običajno vplivajo vremenske razmere v regiji. Ob slovenski obali in na Jadranu se v zadnjih dvajsetih letih višina morja zvišuje hitreje od evropskega in svetovnega trenda. Brez infrastrukturnega prilagajanja lahko ob koncu stoletja ob podobnem trendu pričakujemo vsakodnevna poplavljanja najnižje ležečih urbanih predelov slovenske obale. Ocenjuje se, da se bo 142 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Slika 7-3: Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper, 1960–2019 280 260 ) (cm 240 rjao ma 220 višin 200 180 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 6 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 8 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 srednja letna višina maks. srednja mesečna višina v letu min. srednja mesečna višina v letu Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu MR02 – Višina morja, 2021. Kemijsko in ekološko stanje morja 2003 je njihova uporaba v EU omejena (VD12, 2016). Zadnja skupna ocena, narejena na podlagi Ocena kemijskega in ekološkega stanja površinskih podatkov monitoringa stanja v letih 2014–2019, kaže voda je podana v skladu z merili vodne direktive na izboljšanje stanja na petih vodnih telesih morja, (direktiva 2000/60/ES) za večletna obdobja načrtov ki zdaj kažejo dobro kemijsko stanje vode. Rezultate upravljanja voda (Načrt upravljanja voda 2009– potrjuje tudi ocena za leto 2020 (preglednica 7). 2015, Načrt upravljanja voda 2016–2021 in Načrt upravljanja voda 2022–2027 v pripravi). Ocenjevana Poleg vsebnosti onesnaževal v vodi so spremljane so vodna telesa obalnega morja, pri kemijskem tudi vsebnosti v živih organizmih – bioti. Monitoringi stanju tudi teritorialno morje (VD12). kažejo, da so skoraj vsa vodna telesa v Evropi čezmerno obremenjena z nekaterimi vsesplošno Prejšnje presoje so kazale slabo kemijsko stanje prisotnimi onesnaževali (PBT), predvsem živim vseh vodnih teles morja. Razlog za slabo oceno je srebrom in bromiranimi difeniletri, ki se nalagajo bilo preseganje okoljskega standarda kakovosti za v organizmih. V preseženih koncentracijah smo tributilkositrove spojine (TBT) (VD12, 2016). To so jih zaznali tudi v vseh naših vodnih telesih (več v snovi, ki so se uporabljale kot biocidi v premazih poglavju 3., Vode) (VD12). Obe vrsti onesnaževal se za zaščito ladij pred obraščanjem z algami. Od leta pojavljata tudi v bioti morskih vodnih teles. 143 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Preglednica 7-1: Ocena kemijskega in ekološkega stanja morja za posebna onesnaževala v letu 2020 Šifra Ime vodnega telesa Šifra Ocena Ocena Ocena vodnega merilnega kemijskega kemijskega ekološkega telesa mesta stanja v stanja v stanja v 2020- 2020 - voda 2020 – biota posebna onesnaževala SI5VT1 VT Teritorialno morje CZ dobro zelo dobro SI5VT1 VT Teritorialno morje ZM dobro zelo dobro SI5VT2 VT Morje Lazaret - Ankaran DB2 dobro slabo (živo zelo dobro srebro - školjke) SI5VT3 MPVT Morje Koprski zaliv K dobro zelo dobro SI5VT4 VT Morje Žusterna - Piran F dobro zelo dobro SI5VT4 VT Morje Žusterna - Piran 24 dobro slabo (živo srebro - školjke) SI5VT5 VT Morje Piranski zaliv MA dobro dobro SI5VT5 VT Morje Piranski zaliv 35 dobro slabo (živo zelo dobro srebro - školjke) SI5VT6 VT Škocjanski zatok SKO5 dobro zelo dobro Vir: ARSO, 2021 144 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Vnos nevarnih snovi ter onesnaževala v ribah so vezane na prizadete habitate. Hkrati lahko in drugi morski hrani odmiranje in razkroj fitoplanktonske biomase privedeta do lokalnega pomanjkanja kisika v Vnos nevarnih snovi (to so t. i. prednostne snovi, pridnenem sloju, kar privede do pogina pridnenih prednostno nevarne snovi, posebna onesnaževala organizmov (MR03). in drugo) se zaradi incidentih onesnaženj nanaša predvsem na onesnaženje z naftnimi Onesnaženje s hranili in evtrofikacijo derivati in drugimi nerafinirami onesnaževali. spremljamo z nadzorom vnosa hranil (nitrat, Največ incidentih onesnaženj je bilo na območju fosfat), vsebnostjo raztopljenega kisika in Koprskega zaliva. Tudi sicer zaradi gostega klorofila a v vodi (MR03, MR04, MR08). pomorskega prometa obstaja velika nevarnost večjega onesnaženja slovenskega morja, kar do Dolgoletne meritve izbranih hranil v slovenskem sedaj sicer ni bilo zabeleženo. A zaradi plitvosti morju kažejo, da so se njihove koncentracije in zaprtosti ter slabe izmenjave vodne mase opazno znižale. Vnos hranilnih snovi v Tržaški vsakršno onesnaženje pomeni veliko grožnjo za zaliv, še posebej nitrata in silikata, je odvisen od morski ekosistem. Nevarne snovi se lahko kopičijo sladkovodnih pritokov (najpomembnejša je reka v morskih organizmih, kar pomembno oslabi Soča) in obilnejših padavin. Na koncentracijo delovanje imunskega sistema in reproduktivne fosfata, ki je v Jadranskem morju še posebej sposobnosti (MOP, 2021a). pomemben za rast fitoplanktona, vpliva predvsem vnos komunalnih odpadnih voda. Koncentracija Del presoje stanja morskega okolja pri načrtovanju hranilnih snovi je najvišja v površinskem sloju upravljanja je analiza rezultatov, pridobljenih spomladi in jeseni ter v pridnenem sloju poleti s spremljanjem kovin in drugih onesnaževal v (MR08). Tako je ekološko stanje slovenskega ribah in drugi morski hrani (MOP, 2017). Analiza morja na podlagi hranil v zadnjih letih ocenjeno kot rezultatov monitoringa vsebnosti kovin kadmija dobro ali zelo dobro (MR08). (Cd), svinca (Pb) in živega srebra (Hg) v užitnih klapavicah ( Mytillus galloprovincialis) ter mišičnini sardel ( Sardina pilchardus) je pokazala, da so koncentracije precej pod mejnimi vrednostmi, ne samo v školjčiščih, temveč tudi na merilni postaji v Koprskem zalivu, ki je pod pomembnim vplivom onesnaževanja (pristanišče, marina, mesto Koper). Enak rezultat izhaja tudi iz analize rezultatov monitoringa vsebnosti drugih onesnaževal (PCB, PCDD in PCDF) v užitnih klapavicah in mišičnini sardel. Po tem merilu je torej ocena stanja slovenskega morskega okolja dobra (MOP, 2019). Evtrofikacija Čezmerna obremenitev morja s hranilnimi snovmi ima lahko različne negativne posledice. Zaradi povišanih koncentracij hranilnih snovi se lahko fitoplankton čezmerno namnoži, tudi do škodljivega cvetenja. Povišana koncentracija biomase fitoplanktona zmanjša prosojnost vode, kar lahko vpliva na spodnjo mejo uspevanja morskih cvetnic in makrofitskih alg, to pa negativno vpliva tudi na živalske združbe, ki 145 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Slika 7-4: Koncentracije nitrata na izbranih vzorčnih mestih v slovenskem morju 120 100 80 tarit 60 n 40 20 0 9 7 9 7 9 7 9 8 1 3 5 9 9 1 3 5 0 0 1 3 5 9 9 9 9 0 0 0 1 1 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 1 0 0 0 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 CZ F K MA ZD/D ES D/Z ES Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu MR08 – Hranila v obalnem morju, 2021. Koncentracija v vodi raztopljenega kisika je več. Posamezne meritve v poletnih mesecih pomembna za življenje vseh aerobnih morskih sicer dosežejo mejo kisikovega stresa (3,2 ml/l organizmov, saj te kisik porabljajo pri dihanju. V raztopljenega kisika), vendar hipoksičnih (1,0 ml/l) obdobju razslojenega vodnega stolpca, predvsem ali zmerno hipoksičnih (1,4 ml/l) razmer ne kažejo pozno poleti ali zgodaj jeseni, lahko v pridnenem več (MR03). sloju morja primanjkuje kisika. Dolgoletne meritve koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem Obremenjenost voda s hranilnimi snovmi merimo sloju merilnega mesta na sredi Tržaškega zaliva tudi po količini biomase fitoplanktona, izražene kažejo precejšnja nihanja tako na letni kakor kot koncentracijo klorofila a. Tudi te meritve v tudi na večletni ravni. V obdobju 1990–2010 so slovenskem morju kažejo trend izboljšanja stanja, se povprečne koncentracije raztopljenega kisika saj je stanje v zadnjem času ocenjeno kot dobro opazno zvišale, nato se je trend obrnil in so bile ali zelo dobro. Izboljšanje pripisujemo pretežno znova zabeležene nižje vrednosti. Kljub temu nadgradnji ali izgradnji kanalizacijskega omrežja in sezonskih obdobij dolgotrajnega pomanjkanja komunalnih čistilnih naprav v zaledju, ukrepom za kisika pri dnu, ki so bila v 80. in 90. letih 20. zmanjševanje rabe fosfatov v detergentih in upadu stoletja pogosta, in so pogosto negativno vplivala pretokov rek, ki se iztekajo v Tržaški zaliv. V letu na bentoške združbe, od leta 2002 ne opažamo 2020 je bila tako izmerjena vrednost klorofila a 146 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje na merilnem mestu, ki zaradi svoje lege ni pod zaliva pa 0,81 mikrog/l, kar je nekoliko nad mejno neposrednim vplivom sladkovodnih vnosov in vrednostjo za zelo dobro stanje (0,64 mikrog/l) drugih vplivov s kopnega, 0,56 mikrog/l, vrednost (MR04). na merilnem mestu v osrednjem delu Tržaškega Slika 7-5: Biomasa fitoplanktona, izražena kot koncentracija klorofila a (Chl a), v površinskemu sloju izbranih vzorčnih mest v slovenskem morju 1.75 1.5 /l)g (µ 1.25 l ah - Can 1 toknlap 0.75 fitosaa 0.5 mioB 0.25 0 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 J Tržaški zaliv (F) osrednji Tržaški zaliv (CZ) ZD/D ES D/Z ES Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu MR04 – Klorofil a v obalnem morju, 2021. Neoporečnost morskega dna obale, ki so posledica človekovih dejavnosti, kakor so nasutja in gradnje za pridobivanje Za dobro stanje morskega okolja in ustrezno kopnih zemljišč, posegi za varstvo obale in ohranjanje funkcij in struktur ekosistemov v njem protipoplavno zaščito, izkopavanje in odlaganje je potrebno ohranjanje neoporečnega morskega materiala, promet, marikultura, turizem ter dna. Meri se predvsem z obsegom fizičnih pripadajoča infrastruktura, komunalne dejavnosti sprememb zgradbe in oblike morskega dna in in drugo. 147 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Slovenska obala je močno spremenjena, le 16 % ogroženih vrst (Genov et al., 2019). Je pomembno območij je v naravnem stanju, kar 84 % območij območje za veliko pliskavko ( Tursiops truncatus) pa je občutno do zelo močno spremenjenih (MOP, in glavato kareto (Genov et al., 2019; MOP, 2017) 2021a). ter razmnoževalno in vzrejno okolje za številne ranljive vrste, na primer sinjega ( Prionce glauca) Fizične poškodbe morskega dna zaradi tovornega in sivega morskega psa ( Carcharinus plumbeus) pomorskega prometa (predvsem večjih ladij z ter inčuna ( Engraulis encrasicolus) (Genov et al., večjim ugrezom), prometa večjih turističnih ladij 2019; MOP in DRSV, 2019; UNEP, 2014). ter poglabljanja vplovnih kanalov so nastale na kar 45 % površine slovenskega morja. Fitoplankton in zooplankton Prav tako nastajajo poškodbe morskega dna na 11 % slovenskega morja zaradi sidranja Po zadnji oceni je v slovenskih morskih vodah tovornih in večjih turističnih ladij, opažena pa 207 taksonov mikroplanktona (MOP in DRSV, so tudi sidranja izven določenega sidrišča. 2019). Značilnost fitoplanktona v slovenskem Gre za poškodbe premičnega sedimentnega morju je njegova velika sezonska in medletna cirkalitoralnega habitata. Poškodbe morskega spremenljivost. (abundanca) fitoplanktona dna so tudi na območjih, kjer prihaja to sidranja doseže prvi vrhunec spomladi in drugega jeseni in privezov manjših rekreativnih plovil (Debeli (novembra), najnižje abundance pa so pozimi rtič, med Belvederjem in Strunjanom ter med in pozno poleti. V zadnjem desetletju so bile Fieso in Pacugom), ki se dogajajo na občutljivih opažene spremembe v fitoplanktonski združbi, kar delih morskega dna (biocenoza fotofilnih je povezano tudi z nekaterimi fizikalno-kemijskimi alg, morski travniki), poškodbe so vidne na spremembami (na primer spremenjeni pritok reke mehkem premičnem dnu, pa tudi na trdnem Soče v Jadransko morje). V slovenskem morju se dnu, kjer prihaja do poškodb biogene formacije pojavljajo tudi cvetenja toksičnih in potencialno sredozemske korale ( Cladocera caespitosa) (rt toksičnih fitoplanktonskih vrst, vendar gre pretežno Ronek). Do poškodb prihaja tudi na območju za epizode pojavljanja z nizko številčnostjo priveznih boj – Ankaran (Valdoltra), Semedelski in biomaso, ki predvidoma niso povezana s zaliv, pristanišče Izola, Strunjanski zaliv, Portorož kakovostjo morskega okolja (MOP, 2017). – centralna plaža). V kompleksnem pelaškem prehranjevalnem Zaradi rabe ribolovnega orodja, ki lahko povzroča spletu so zooplanktonski organizmi pomemben poškodbe tako mehkega premičnega dna kakor vezni člen med fitoplanktonom in organizmi tudi trdnega dna, je obremenjeno kar 95 % višjih trofičnih ravni od rib do želv in sesalcev. slovenskega morja. Pridnene vlečne mreže se Zato poleg fitoplanktona pomembno vplivajo na uporabljajo na okoli 36 % slovenskega morja, produktivnost in zdravje morskih ekosistemov. pridnene zabodne mreže in zapletne mreže pa Spremembe v biomasi in sestavi zooplanktona povzročajo poškodbe vegetacije in koral. Opažena pomembno vplivajo na celotno prehranjevalno je bila celo uporaba strgač v jugozahodnem verigo v pelagialu. Zooplankton Tržaškega delu Piranskega zaliva, ki je v slovenskem morju zaliva ima značilnosti, ki so skupne obalnim prepovedana že od leta 2005. Spremembe vodam Jadranskega morja z visokim deležem morskega dna so zaznane tudi na območjih meroplanktona (živali, ki le del življenjskega gojenja školjk v Strunjanskem in Piranskem zalivu. ciklusa preživijo v planktonu) in prisotnostjo vrst, ki imajo široko ekološko toleranco. Število vrst Biotska raznovrstnost je v primerjavi z morskimi vodami severnega, srednjega in južnega Jadranskega morja Za slovensko morje je značilna visoka biotska razmeroma skromno, kar je še najbolj opazno za raznolikost, tako z vidika življenjskih okolij kakor praviloma prevladujočo skupino ceponožnih rakov. tudi z vidika vrst (Genov, 2019). Plitvo morje, Pojavljajo se tudi invazivne vrste zooplanktona, bogato s hranili iz rečnih vnosov z raznovrstnim opažena so bila tudi množična pojavljanja meduz. morskim dnom, je pomemben prostor številnih Klobučnjaške meduze so indikatorski potrošniki, 148 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje katerih povečana frekvenca pojavljanja ali določenih vrst ( Capitella capitata, Lumbrinereis povečanje njihove biomase lahko pomeni tveganje gracilis, Heteromastus filiformis, Corbula gibba in za nedoseganje dobrega okoljskega stanja. Tellina distorta) kaže, da je to okolje nestabilno. Analiza dolgoročnega pojavljanja klobučnjaških V mediolitoralu kamnitega dna je vrstna pestrost meduz v severnem delu Jadranskega morja je organizmov zaradi naravnega stresa (izsuševanja, pokazala, da se klobučnjaške meduze pojavljajo temperaturna nihanja, nihanja slanosti) majhna. vedno pogosteje (MOP, 2017). V infralitoralu je vrstna pestrost velika, na sedimentnem dnu prevladujejo mnogoščetinci, Morske kritosemenke in trave na kamnitem pa polži. V sedimentnem dnu cirkalitorala prevladujejo mnogoščetinci (64 %) V slovenskem morju rastejo štiri vrste morskih (MOP, 2017). kritosemenk: pozejdonka ( Posidonia oceanica), kolenčasta cimodeja ( Cymodocea nodosa), Ptice prava morska trava ( Zostera marina) in mala morska trava ( Nanozostera noltii). Morska trava Od morja so odvisne nekatere vrste ptic. Na pozejdonka ( Posidonia oceanica) je zavarovana območju slovenskega morja živijo vrste ptic, vrsta morskih kritosemenk. V Tržaškem zalivu ki se prehranjujejo v bentoškem območju je le en travnik pozejdonke, in sicer na območju morskega okolja. Sem uvrščamo velikega med Žusterno in Izolo, kjer je razglašeno posebno kormorana ( Phalacrocorax carbo), ki pri nas varstveno območje. Med morskimi cvetnicami prezimuje, medtem ko je sredozemski vranjek največje in najgloblje travnike tvori kolenčasta ( Phalacrocorax aristotelis) endemična vrsta, ki cimodoceja ( Cymodocea nodosa), v njih pa se pojavlja v Sredozemskem in Črnem morju. Tu pogosto najdemo tudi manjše število šopov male živijo tudi vrste ptic, ki se prehranjujejo na površju morske trave ( Nanozostera noltii). V slovenskem morskega okolja, in sicer rumenonogi galeb ( Larus morju so travniki kolenčaste cimodoceje michahellis) in rečni galeb ( Chroicocephalus ( Cymodocea nodosa) skoraj povsod, kjer je na ridibundus). Obe vrsti se pojavljata čez celo leto, globini 0,5–10 m peščeno dno. Stanje travnikov le da rečni galeb ( Chroicocephalus ridibundus) pri za vrsti pozejdonka ( Posidonia oceanica) in nas ne gnezdi. Med pticami, ki se prehranjujejo kolenčasta cimodeja ( Cymodocea nodosa) je v pelagičnem območju, se pojavljata navadna ocenjeno kot dobro, mestoma je ocenjeno zmerno čigra ( Sterna hirundo) in mala čigra ( Sternula stanje (MOP, 2017; MOP in DRSV, 2019). albifrons). Obe vrsti sta selivki in pri nas gnezdita v Sečoveljskih solinah (MOP, 2021a). Pri obeh Makroalge vrstah čiger ( Sterna hirundo, Sternula albifrons) je opazen trend povečevanja gnezditvene populacije, V infralitoralnem pasu je bilo določenih 83 ki se je v zadnjih letih upočasnil, medtem ko so pri taksonov makroalg, in sicer: 16 taksonov zelenih rumenonogem galebu ( Larus michahellis) nihanja alg ( Chlorophyta), 18 rjavih alg ( Phaeophyta) in 49 gnezditvene populacije veliko večja, od leta 2010 rdečih alg ( Rhodophyta) (MOP, 2017). Rezultati se rahlo povečuje (MOP, 2017; MOP in DRSV, raziskave trendov raznovrstnosti makroalg 2019). V letu 2018 je na območju Sečoveljskih so do leta 2012 pokazale rahlo zmanjševanje solin gnezdilo 64 parov navadne čigre in 38 parov pokrovnosti vrst, ki tvorijo krošnje in so pokazatelj male čigre, na območju Škocjanskega zatoka dobrega ekološkega stanja, nato pa povečanje pa leta 2017 140 parov navadne čigre (MOP in v letih 2015 in 2016 (Martina Orlando-Bonaca in DRSV, 2019). Rotter, 2018). Morski sesalci Nevretenčarji Velika pliskavka ( Tursiops truncatus) je selitvena Za sedimentno dno na globini 7–10 m sta vrsta, pri nas tvori lokalno subpopulacijo, ki je značilni velika vrstna pestrost in številčnost razmeroma ločena enota v okviru večje severno- nevretenčarjev. Vendar pa velika številčnost jadranske populacije. V Tržaškem zalivu je 149 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje prisotna skozi vse leto. Območje slovenskega habitatov za to vrsto. V slovenskem morju zaradi morja je razglašeno za območje, pomembno plitvosti epikontinentalnega pasu prevladujejo za morske sesalce (Important Marine Mammal neritični habitati za razvoj mladih glavatih karet Areas—IMMA, IUCN), saj je (zaradi plitvosti (Caretta caretta), zato se pri nas zadržuje le in velike primarne produktivnosti) izredno manjši delež odraslih osebkov. Slovensko morje je prehranjevalno območje zanje, prav tako je to prepoznano kot poletni prehodni habitat za mlade območje primerno tudi za razmnoževanje teh vrst karete (Caretta caretta) (MOP, 2021a). (MOP, 2021a). Ribe Morski plazilci Ribe, ki se pogosteje pojavljajo v slovenskem Glavata kareta (Caretta caretta) se pojavlja v morju, spadajo med pridnene ribe celinske celotnem območju Jadranskega morja, saj je to ravnice. Nekatere se izkoriščajo tudi v komercialne eno najpomembnejših neritičnih prehranjevalnih namene (več v podpoglavju v nadaljevanju). Preglednica 7-2: Seznam pridnenih vrst rib celinske ravnice, ki se pogosto pojavljajo v slovenskem morju inčun ( Engraulis encrasicolus) sardela ( Sardina pilchardus) mol ( Merlangius merlangus) molič ( Trisopterus minutus) kovač ( Zeus faber) ugar ( Conger conger) rjava škarpena ( Scorpaena porcus) rdeči sprehajalček ( Triperygion tripteronotus) rumeni sprehajalček ( Triperygion pavja babica ( Salaria pavo) delaisixanthosoma) velikooka babica ( Paralipophrys trigloides) jadranska babica ( Microlipophrys adriaticus) dalmatinska babica ( Microlipophrys dalmatinus) rdečepikasta babica ( Lipophrys canevali) babica kokoška ( Aidablennius sphynx) velika babica ( Prablennius gattorugine) jelenka ( Parablennius incognitus) črnoboka babica ( Parablennius rouxi) papagajka ( Parablennius sanguinoletus) rogata babica ( Parablennius tentacularis) babica sprehajalka ( Coryhoblennius galerita) črni glavač ( Gobius niger) 150 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje rdečeusti glavač ( Gobius cruentatus) bledi glavač ( Gobius fallax) skalni glavač ( Gobius cobitis) travni glavač ( Zosterissesor ophicephalus) Bathijev glavaček ( Pomatoschistus bathi) marmorirani glavaček ( Pomatoschistus marmoratus) špar ( Diplodus annularis) pic ( Diplodus puntazzo) fratrc ( Diplodus vulgaris) črnorepka ( Oblada melanura) bukva ( Boops boops) salpa ( Sarpa salva) ribon ( Pagellus erythrinus) orada ( Sparus aurata) menola ( Spicara flexuosa) bradač ( Mullus barbatus) progasti bradač ( Mullus surmuletus) vrvica ( Cepola macrophtalma) morski zmaj ( Trachinus draco) črnik ( Chromis chromis) knez ( Coris julis) pavlinka ( Symphodus ocellatus) pisana ustnača ( Symphodus tinca) gnezdivka ( Symphodus cinereus) zlati cipelj ( Liza aurata) tenkousti cipelj ( Liza ramada) glavati cipelj ( Mugil cephalus) debelousti cipelj ( Chelon labrosus) mali gavun ( Atherina boyeri) veliki gavun ( Atherina hepsetus) brancin ( Morone labrax) pisanica ( Serranus scriba) volčič ( Deranus hepatus) patrača ( Arnoglossus laterna) pritlikavi list ( Buglossidium luteum) morski list ( Solea solea) črnorobi list ( Synapturichthys kleinii) iverka ( Platichtys flesus) Vir: MOP, 2021a. 151 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Bolj ali manj redno se pojavljajo še zvezdasta raža ( Raja asterias), navadi morski golob ( Myliobatis aquila) na sedimentnem dnu in veliki krulec ( Chelidonicthys lucerna). Neredno se pojavljajo morski pes trnež (Squalus acanthias), navadni morski pes ( Mustelus mustelus), ki ima sicer status prelovljene vrste v Jadranskem morju, še posebej v severnem delu, črnopikčasti morski pes ( Mustelus punctulatus), in sicer predvsem mlajši, še ne spolno zreli osebki. Za navedene vrste je pojavljanje največkrat povezano s prehranjevanjem. Zelo redek je pojav male morske mačke ( Syclliorhinus canicula), če že, pa se pojavlja na območju piranske Punte, ter velike morske mačke ( Syclliorhinus stellatus) in velike škarpene ( Scorpaena scrofa) (MOP, 2021a). Neredno se pojavljajo tudi nekatere vrste rib, ki jih uvrščamo med pelagične ribe celinske ravnice. To so morski pes orjak ( Cetorhinus maximus), najpogosteje v zimsko-spomladanskem času, morska lisica ( Alopias vulpinus), za katero se nakazuje, da se morda razmnožuje v severnem Jadranu, in sinji morski pes ( Prionace glauca), ki je sicer vrsta odprtega morja (MOP, 2021a). Biotska raznovrstnost je ključna za ohranjanje odpornosti, produktivnosti in dobrega stanja ekosistemov. V okviru presoje stanja morskega okolja in njene prve posodobitve (MOP in DRSV, 2019) je bilo ugotovljeno, da skupne ocene o stanju biotske raznovrstnosti zaradi pomanjkanja podatkov še ni mogoče podati. Ugotovljeno je bilo stanje po nekaterih kazalcih, in sicer relativno dobro stanje za pelagični habitatni tip, nekatera merila za bentoški habitatni tip pa kažejo na verjetno negativno oceno (MOP on DRSV, 2019; Zavita in DVOCUT – ECRO, 2021). Zaradi pomanjkanja podatkov so ocene nezanesljive in se bodo izboljšale z načrtovanimi monitoringi v prihodnjih letih (MOP in DRSV, 2019). 152 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Slika 7-6: Širši habitatni tipi v slovenskem morju Vir: Lipej et al., 2018. Populacije vrst rib in lupinarjev, ki se merluccius), bradač ( Mullus barbatus) in morski izkoriščajo v komercialne namene list ( Solea solea) z relativno nizko biomaso pa se čezmerno izkoriščajo. Zato je bilo priporočeno, naj Morsko okolje je v dobrem stanju, ko so populacije se v prihodnje zmanjša ribolovna umrljivost teh rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v komercialne vrst (MOP in DRSV, 2019). namene, dovolj velike z ustrezno starostno strukturo, da so v okviru varnih bioloških meja. Slovenski ribiški sektor že od leta 1990 zmanjšuje Morski ribolov zmanjšuje ribje staleže, vpliva na letni ulov in iztovor. Slovenski ribiči lovijo (ozoroma pestrost vrst in spreminja naravno dinamiko v so lovili) predvsem selitvene vrste rib (kaor so prehranjevalnem spletu (MOP in DRSV, 2019). sardela, sardon, papalina, šur in podobno), katerih staleže si delijo z drugimi jadranskimi Ocena staležev gospodarsko pomembnih vrst državami (MOP in DRSV, 2019). Slovenski sektor se podaja na regionalni ravni: slovensko morje ribištva ni pomembna obremenitev za deljene je del območja GSA17 – severni Jadran. Po selitvene staleže severnojadranske regije (Zavita poročilu programa FAO-AdriaMed so na tem in DVOCUT – ECRO, 2021). Za doseganje območju staleži sardele ( Sardina pilchardus), dobrega stanja morskega okolja glede populacij sardona/inčuna ( Engraulis encrasicolus) v rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske celoti izkoriščeni, staleži vrst oslič ( Merluccius namene, bo tako potrebno predvsem sodelovanje 153 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje na (pod)regionalni ravni in v okviru skupne ribiške mediolitoralni (0–1 m) skalnati pas in umetne politike EU za ohranjanje in trajnostno upravljanje strukture, polž zaškrgar ( Haminoea japonica), staležev ribolovnih vrst (MOP, 2017). školjka Arcuatula senhousia, riba gambuzija ( Gambusia holbrooki), rebrača ( Mnemiopsis Tujerodne vrste organizmov, vnesene zaradi leidyi). Spremljanje tujerodnih vrst v zadnjih 40 človekovih dejavnosti letih kaže nedvomno naraščajoči trend, ki ni le posledica povečanih raziskovalnih prizadevanj Tujerodne vrste organizmov, ki so namerno ali (M. Orlando-Bonaca et al., 2019). Vseeno nenamerno prenesene iz enega morskega okolja številčnost in razširjenost tujerodnih vrst v v drugo morsko okolje, lahko škodljivo vplivajo slovenskem morju nista tolikšni, da bi povzročali na lokalne ekosisteme. V slovenskem morju ekološko ali gospodarsko škodo (MOP in so doslej ugotovili 52 različnih tujerodnih vrst DRSV, 2019). organizmov (M. Orlando-Bonaca et al., 2019), 38 tudi z namenskimi raziskavami med letoma Lastnosti in količine morskih odpadkov 2018 in 2020 (MOP in DRSV, 2019; M. Orlando- Bonaca et al., 2020). Do vnosa tujerodnih Vnos makroodpadkov na obalo in morsko organizmov največkrat pride zaradi pomorskega okolje je povezan z dejavnostmi morskega prometa, ko se organizmi prenašajo z izmenjavo ribištva, plovbe, odvajanja in čiščenja odpadnih neprečiščenih balastnih voda in obrastjo plovil, voda ter turističnih in prostočasnih dejavnosti ali zaradi marikulture ob »pobegih« iz gojišč, ter tudi z rečnim vnosom. Na slovenski obali vrsto Gambiusa holbrooki pa so nekoč namerno so prevladovali odpadki iz umetnih polimerov naseljevali v obrežna mokrišča za omejevanje (80 %), nekaj je tudi odpadkov iz stekla in komarjev in malarije. Največ tujerodnih vrst je bilo keramike ter kovin. Opažen je trend izboljšanja mahovnjakov (20,7 %), školjk (17,2 %) in polžev stanja na obali, kar je lahko povezano z večjo (13,8 %) (M. Orlando-Bonaca et al., 2020), drugih ozaveščenostjo in čistilnimi akcijami, medtem ko taksonomskih skupin je bilo manj (M. Orlando- na vodni gladini/vodnem stolpcu in morskem dnu Bonaca et al., 2020). V slovenskem morju je še vedno zaznavamo preobremenjenost (MOP, največ ugotovljenih tujerodnih vrst povezanih 2021a). z obrastjo, dobra četrtina je pridnenih, šestina se jih pojavlja v lagunah, estuarijih in podobnih Mikroplastika pomeni veliko grožnjo in v okoljih, manj je planktonskih in nektonskih (M. morski ekosistem prehaja med drugim z izlivi Orlando-Bonaca et al., 2019). Slaba polovica meteornih in odpadnih voda ter tudi rečnimi vrst se pojavlja le v posameznih primerih, vnosi. Mikroplastika se lahko kopiči tudi v nekatere pa so že ustaljene. Najpogosteje te morskih organizmih, kar je bilo dokazano tudi organizme najdemo v pristaniščih, mandračih za tri vrste rib v slovenskem morju (morski in marinah. Ena od vročih točk za tujerodne list – Solea solea), orado ( Sparus aurata) in vrste v slovenskem morju je Škocjanski zatok ciplja ( Liza aurata). Tudi za plazilce, ptiče in (M. Orlando-Bonaca et al., 2019) zaradi je sesalce, ki se prehranjujejo z vodnimi organizmi neposredne bližine velikega tovornega in (na primer ribami), obstaja velika možnost za potniškega pristanišča Luke Koper, s katero je bioakumulacijo in biomagnifikacijo mikroplastike. povezan prek morskega kanala, deloma pa tudi To obremenilno vpliva tudi na zdravje človeka, ki zaradi še vedno skrajnostnih razmer v zatoku, je v vrhu prehranjevalne verige (MOP, 2021a). kjer so velika nihanja slanosti in temperature, ki so primernejše za ekološko zelo trpežne Vnos podvodnega hrupa vrste, kar praviloma velja tudi za tujerodne organizme (M. Orlando-Bonaca et al., 2020). Stanja morskih voda v pristojnosti Republike Med tujerodnimi vrstami je največja pozornost Slovenije glede vnosa impulznega in stalnega namenjena invazivnim – takih je bilo šest: plaščar hrupa zaradi omejene količine podatkov in ( Clavellina oblonga) ki obrašča gojišča školjk, nedoločenih mejnih vrednosti še ni mogoče japonska ostriga ( Magallana gigas), ki obrašča določiti. 154 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Raven podvodnega hrupa v slovenskih morskih vodah je odvisna od lokacije, kjer je odločilna oddaljenost od plovnih poti in sidrišča Luke Koper. Meritve na različnih lokacijah so pokazale, da so izmerjene ravni podvodnega hrupa globoko v Piranskem zalivu (pri gojiščih rib) okoli 10 dB nižje kakor v Koprskem zalivu (MOP in DRSV, 2019). Varovana območja narave Slika 7-7: Območja ohranjanja narave v pomorskem prostorskem načrtu Vir: PPPS, 2021. 155 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Naravovarstveno pomembna območja in naravne okolje in hrano, ki ob vzorčenju opravi terenske vrednote, povezane z morjem, obsegajo kopni in meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih morski del. Na območju morja in obale v Sloveniji nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih je 22 naravnih vrednot, 9 ekološko pomembnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih območij, 8 zavarovanih območjih in 12 območij vode se v mikrobiološkem laboratoriju ugotavlja Nature 2000 (Zavita in DVOCUT - ECRO, 2021). prisotnost dveh mikrobioloških parametrov, ki sta Med njimi so območja habitatnih tipov in vrst kazalnika morebitnega fekalnega onesnaženja obrežnih mokrišč, ki jim je bila v preteklosti ( Escherichia coli, intestinalni enterokoki). namenjena posebna pozornost (Genov et al., Ustreznost posameznega vzorca vode je ocenjena 2019). glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob koncu kopalne sezone Po oceni stanja habitatov in vrst, ki je podana v se kopalne vode razvrstijo po kakovosti v štiri poročilu o izvajanju Direktive o habitatih, je stanje razrede (slaba, zadostna, dobra in odlična) na 75 % kvalifikacijskih vrst nezadostno, 25 % pa podlagi prisotnosti obeh bakterij v vodi v zadnjih ugodno (ZRSVN, 2019b). V zbirnem poročilu po štirih kopalnih sezonah. Ocene in podatki o 12. členu Direktive o pticah imajo populacije stanju kopalnih voda se ob koncu koledarskega 43 % kvalifikacijskih vrst ptic trend naraščanja, leta pošljejo Evropski komisiji oziroma Evropski 29 % upadanja, pri 7 % je trend neznan, pri okoljski agenciji za pripravo poročila o stanju 21 % pa negotov (Zavita in DVOCUT – ECRO, kopalnih voda v Evropi (MR05). 2021; ZRSVN, 2019a). Na splošno je kakovost kopalnih vod Kopalne vode a na morju v Sloveniji zelo dobra, saj je vsako leto večina kopalnih voda razvrščenih v razred V slovenskem morju je določenih 21 odsekov »odlično« oziroma je vsebnost bakterij v vodi kopalnih voda, ki ustrezajo zakonsko določenim minimalna, kar nas med državami Evropske merilom. To število kopalnih voda glede na dolžino unije uvršča v vrh. Redno spremljanje kakovosti obale uvršča Slovenijo v vrh med evropskimi kopalne vode redko zazna lokalna kratkotrajna državami, saj si tretje mesto deli skupaj z Malto onesnaženja (kopališči Plaža hotela Vile Park in Francijo (MR05). Glede na način upravljanja (2017) in Žusterna (2019)), ki običajno vodijo v slovenske kopalne vode delimo na naravna kratkotrajno odsvetovanje kopanja, o čemer so kopališča in kopalna območja. Naravnih kopališč kopalci pravočasno obveščeni (MR05). je na morju 14, kopalnih območij pa 7. Kopališča imajo upravljavca, ki je odgovoren za varnost in urejenost kopališča. Prisotni so reševalci iz vode, kopališče je označeno, akvatorij, namenjen kopanju, je omejen, urejenost letno preverjajo ustrezne inšpekcijske službe. Na 7 kopalnih območjih se kopamo v naravnem okolju, do katerega je urejen dostop po javni poti. Tam ni upravljavca, varnost ni zagotovljena, zato se tam kopamo na lastno odgovornost. Lokalna skupnost običajno zagotovi odstranjevanje odpadkov, postavljena so lahko kemična stranišča. Ker akvatorij za kopanje ni ograjen, se lahko na morju od obale oddaljimo le do 150 metrov (MR05). Kakovost kopalnih voda se v Sloveniji spremlja že od leta 1988. Vzorčenje kopalne vode in preskušanja na 14 dni od konca maja do sredine septembra izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, 156 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Slika 7-8: Kakovost kopalnih voda obalnega morja (po merilih iz Uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08)), v obdobju 2004–2020 125 100 ) (%a 75 d voalnap 50 ok 25 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 odlična/skladna s priporočenimi zahtevami vsaj zadostna/skladna z obvezujočimi zahtevami slaba/neskladna z obvezujočimi zahtevami Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu MR05 – Kakovost kopalnih voda obalnega morja, 2021. 157 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Slika 7-9: Kopalne vode obalnega morja 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu MR05 – Kakovost kopalnih voda obalnega morja, 2021. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 158 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Preglednica 7-3: Trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend MR02 Višina morja S MR03 Kisik v pridnenem sloju S MR04 Klorofil a v obalnem morju S MR08 Hranila v obalnem morju S VD12 Kemijsko in ekološko stanje S površinskih voda MR05 Kakovost kopalnih voda obalnega I morja VD14 Vodne pravice R NV02 Natura 2000 R NV03 Zavarovana območja R NV04 Naravne vrednoste R Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021 Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 159 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Morje in naravne vrednote obala podvodni Slovenije hrup p e o k m olo e š m k b o n a obmo MORJE z č a ja va o r b o m va o n o č n b i a j a m a tu o r č e j a 2 000 Koncentracije klorofila a, izguba izbranih hranil in bioloških združb Kakovost kopalnih raztopljenega kisika voda obalnega morja kažejo na trend izboljšanja je odlična, kar stanja morja, ki je v vnos Slovenijo uvršča v zadnjem obdobju ocenjeno nevarnih sam vrh med kot dobro ali zelo dobro. snovi državami Evropske unije. V obdobju 1960-2019 se je srednja višina morja ob slovenski poškodbe obali morskega zvišala za cm vnos odpadkov in dna mikorplastike vnos vnos hranil tujerodnih in organskih vrst snovi 7. Morje Ključne aktivnosti Morsko okolje je pomemben del Slovenije, revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev del Jadranskega in Sredozemskega morja in napredka ter varstva okolja za zdajšnje in neločljivi sestavni del svetovnih morij. K varstvu prihodnje generacije. Cilj 14 Agende 2030 je in trajnostnemu upravljanju skupnega morskega ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in okolja se je Slovenija zavezala s pristopom h morske vire za trajnostni razvoj. Konvenciji o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) (in Zeleni dogovor protokolom), k jadransko-jonski makroregionalni strategiji EU ter mešani slovensko-italijansko- EU je sprejela zeleni dogovor, v katerem hrvaško-črnogorski komisiji za varstvo imajo pomembno mesto tudi morja in oceani. Jadranskega morja in obalnih območij pred Evropska morja, oceani in okolje so prepoznani onesnaženjem. kot pomemben vir naravnega in gospodarskega bogastva Evrope, zato jih je treba ohraniti Mednarodne zaveze, načrti in sodelovanja in zaščititi. Prednostne naloge iz zelenega Konvencija o varstvu Sredozemskega morja dogovora, ki prispevajo k zaščiti morskega pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) ekosistema, so: Namen Barcelonske konvencije je zavarovati • zaščita biotske raznovrstnosti in morsko okolje in obalno območje sredozemske ekosistemov; regije. Republika Slovenija je kot pogodbenica • zmanjšanje onesnaževanja zraka, vode in Barcelonske konvencije zavezana sodelovati tal; z državami regije Sredozemlje pri upravljanju • prehod v krožno gospodarstvo; Sredozemskega morja tako, da sprejme in • izboljšanje ravnanja z odpadki; izvaja vse ukrepe, posamično ali skupaj, za • zagotavljanje trajnostnega modrega zavarovanje in izboljšanje sredozemskega gospodarstva in ribiškega sektorja. morskega okolja in obalnega območja, da bi prispevala k trajnostnemu razvoju. Ukrepi se Jadransko-jonska makroregionalna strategija nanašajo na izvajanje sedmih protokolov pod EU (EUSAIR) okriljem Barcelonske konvencije in zajemajo preprečevanje onesnaževanja morja iz EUSAIR je makroregionalna strategija, ki jo je pomorskega prometa in drugih dejavnosti, sprejela Evropska komisija in jo je leta 2014 ki se izvajajo na morju, preprečevanje večjih potrdil Evropski svet. Strategijo so skupaj nesreč na morju in ukrepanje v primeru nesreč, pripravile Evropska komisija in države jadransko- preprečevanje onesnaževanja morja s kopnega jonske regije ter zainteresirane strani, ki so ter varstvo vrst in habitatov ter izboljšanje biotske se dogovorile, da bodo skupaj delovale na raznovrstnosti. področjih skupnega interesa v dobro vsake države in celotne regije. Splošni cilj EUSAIR je Agenda 2030 spodbujati gospodarsko in socialno blaginjo ter rast v regiji z izboljšanjem njene privlačnosti, Agenda 2030, sprejeta leta 2015 na vrhu konkurenčnosti in povezljivosti. S štirimi članicami Organizacije združenih narodov, je svetovni EU in štirimi državami, ki niso članice EU, bo dogovor mednarodne skupnosti za odpravo strategija prispevala k nadaljnjemu povezovanju 161 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje zahodnega Balkana. Sodelujoče države EUSAIR omogočajo razvoj dejavnosti, povezanih z morjem so se dogovorile o področjih v skupnem interesu, (NPVO). ki so zelo pomembna za jadransko-jonske države, o skupnih izzivih ali priložnostih. Države Za področje varstva morskega okolja postavlja si prizadevajo ustvariti povezano sodelovanje cilje: in spodbujati usklajevanje med vsemi ozemlji v jadransko-jonski regiji glede štirih tematskih • izboljšanje in/ali ohranitev dobrega področij oziroma stebrov: (1) trajnostni turizem, stanja morskega okolja glede na biotsko (2) modra rast, (3) kakovost okolja, raznovrstnost, kar pomeni, da so kakovost (4) povezanost regije. in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst v skladu s prevladujočimi Okvirna direktiva EU o morski strategiji (MSFD) fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi razmerami; MSFD je bila sprejeta 17. junija 2008. Cilj • prisotnost invazivnih tujerodnih vrst zaradi ambiciozne MSFD je učinkovitejša zaščita človekovih dejavnosti na ravni, ki ne škoduje morskega okolja po vsej Evropi, z ekosistemskim ekosistemom; pristopom upravljanja morskega okolja, ki združuje • zagotoviti, da so populacije vseh vrst rib varstvo okolja in trajnostno rabo. Za dosego cilja in lupinarjev, uporabljenih v komercialne MSFD so bile vzpostavljene evropske morske namene, v okviru varnih bioloških meja ter je regije in podregije, med njimi regija Sredozemsko razporeditev njihove starosti taka, kakršna je morje in podregija Jadransko morje, kamor značilna za zdrav stalež; spada tudi slovensko morje. Za dosego cilja • izboljšanje in/ali ohranitev dobrega stanja MSFD morajo države članice EU pripraviti načrte morskega okolja glede na prehranjevalne upravljanja morskega okolja in posamezne splete, kar pomeni, da so vsi deli morskih vsebine pregledati vsakih šest let ter o tem prehranjevalnih spletov, kolikor je znano, poročati Evropski komisiji. prisotni v normalnih količinah in so normalno raznoliki ter na številčnih ravneh, ki lahko Domača zakonodaja zagotavljajo dolgoročno številčnost vrst in ohranitev njihove polne sposobnosti Najpomembnejši instrumenti, ukrepi in cilji za razmnoževanja; doseganje dobrega stanja morskega okolja so • izboljšanje in/ali ohranitev dobrega stanja določeni v Zakonu o vodah (ZV-1), Zakonu o morskega okolja glede na obogatitev s varstvu okolja (ZVO-1) in Zakonu o ohranjanju hranili, tako da se evtrofikacija zaradi narave (ZON), vključeni so tudi v zakonodajo s dejavnosti človeka ne razmahne do škodljivih področja urejanja prostora, ribištva, prometa in učinkov (zmanjšanje biotske raznovrstnosti, druge ustrezne predpise. degradacija ekosistemov, škodljivo cvetenje alg in pomanjkanje kisika v spodnjih plasteh Resolucija NPVO 2020–2030 voda); • stanje morskega dna na ravni, ki zagotavlja Nacionalni program med usmeritvami in cilji za zaščito strukture in funkcij ekosistemov ter varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje preprečuje škodljive vplive zlasti na bentoške voda postavlja ohranjeno morsko okolje ekosisteme; (ReNPVO), saj je to dragocena dediščina, ki jo je • hidrografske razmere ne spreminjajo ali treba varovati, ohranjati in – kjer je to le mogoče – le najmanj spreminjajo ekološke razmere obnavljati, da bi ohranili biotsko raznovrstnost ter (ne povzročajo zmanjšanja biotske zagotovili raznolike in dinamične ter čiste, zdrave raznovrstnosti, degradacije habitatov, in produktivne oceane in morja. Morja in oceani škodljivega cvetenja alg in pomanjkanja so neizmerno bogastvo biotske raznovrstnosti in kisika v pridnenem sloju); so ključni za vzdrževanje stabilnega podnebja • koncentracije onesnaževal so na ravneh, našega planeta. So tudi vir hrane in energije ter ki ne vplivajo škodljivo na organizme, 162 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje populacije, združbe ali ekosisteme; • Strateški cilj 3: trajnostna raba morskega • koncentracije onesnaževal v ribah in okolja, s katerim se z izvajanjem ukrepov školjkah, namenjenih prehrani ljudi, ne usmerja trajnostna raba morskega in presegajo mejnih vrednosti; obalnega območja. • prisotnost morskih odpadkov ne škoduje • Strateški cilj 4: spoprijemanje s podnebnimi ekosistemu morskih voda; spremembami z izvajanjem ukrepov • raven morskega hrupa ne škoduje morskemu za blaženje podnebnih sprememb in ekosistemu. hkrati prilagajanje družbe na podnebne spremembe. Načrt upravljanja morskega okolja • Strateški cilj 5: izvajanje splošnih ukrepov za doseganje dobrega stanja morskega Varstvo morskih voda se spoprijema z okolja za preprečevanje negativnih vplivov zapletenimi in večplastnimi izzivi. Morske vode rabe morja in obale na stanje morskega so pod velikimi pritiski zaradi dejavnosti, ki se ekosistema. izvajanja na kopnem in v morju. Kot orodje za doseganje domačih in mednarodnih ciljev v Pomorski prostorski načrt šestletnih ciklih pripravljamo načrt upravljanja morskega okolja. Z načrtom upravljanja morskega S ciljem, da bi dosegli celostni pristop k okolja za vsako šestletno obdobje ocenimo načrtovanju in upravljanju morja, je bil sprejet okoljsko stanje morskih voda, ugotovimo pritiske pomorski prostorski načrt. Pripravljen je na podlagi na morske vode, določimo program spremljanja prostorskih možnosti za razvoj dejavnosti in stanja morskih voda in določimo program ukrepov rabe na morju kot akcijski program za izvajanje za doseganje dobrega stanja teh voda (GOV - Strategije prostorskega razvoja Slovenije. V njem MOP, 2021). so določeni ukrepi in usmeritve za nadaljnje načrtovanje na drugih ravneh (MOP – GOV, 2021). Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja posodobljeni načrt upravljanja morskega okolja za Pri pripravi so bila upoštevana določila obdobje 2022–2027. Vizija posodobljenega načrta mednarodnih konvencij in predpisov EU ter je z ekosistemskim pristopom pri upravljanju meddržavnih sporazumov s področja pomorstva morskega okolja zagotoviti čisto, zdravo, biotsko ter strateške usmeritve za razvoj pomorstva, ki raznoliko morsko okolje, ki je produktivno in bo ob jih je Republika Slovenija določila s sprejetjem trajnostni rabi zagotavljalo ekosistemske storitve Resolucije o pomorski usmeritvi Republike morja. Hkrati bo načrt prispeval k prilagajanju na Slovenije iz leta 1992 in Resolucije o nacionalnem podnebne spremembe in njihovemu blaženju. programu pomorstva iz leta 2010 ter Resolucije Vizija načrta upravljanja morskega okolja se bo o nacionalnem programu razvoja prometa iz leta uresničevala na podlagi petih strateških ciljev, ki 2016. Upoštevati je treba mednarodne zaveze, hkrati pomenijo tudi bistvene tematske sklope: domačo zakonodajo, veljavne pravne in prostorske akte, strokovne podlage nosilcev urejanja prostora, • Strateški cilj 1: čisto morsko okolje, s katerim domače razvojne dokumente s posameznih se zagotavlja ohranitev neobremenjenosti področij, povezanih z morjem, razvojna izhodišča slovenskega morja s hranili ter hkrati z lokalnih skupnosti, usklajevanja z deležniki ustreznim izvajanjem ukrepov prispevamo k ter izkušnje iz številnih projektov s področja izboljšanju stanja zaradi preobremenjenosti urejanja slovenskega morja in obalnega območja. z onesnaževali (stara bremena) in morskimi Upoštevati je treba tudi vpliv podnebnih sprememb odpadki. in morebitni dvig morske gladine (MOP, 2021b). • Strateški cilj 2: biotsko raznoliko in zdravo okolje, s katerim se z izvajanjem ukrepov Izdelan je v skladu z Direktivo 2014/89/EU zagotavlja izboljšanje biotske raznovrstnosti Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. na podlagi varstva ekosistema, vrst in julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko habitatov. prostorsko planiranje (Uradni list RS, št. 257 163 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje z dne 28. 8. 2014, str. 135), z Barcelonsko Sklepi in priporočila konvencijo in odločitvijo glede vzpostavitve skupnega regionalnega in konceptualnega okvira za pomorsko prostorsko planiranje v Sredozemlju (IG.24/5, COP 21. december 2019). Slovensko morje in obala sta pod pritiskom številnih dejavnosti, ki potekajo na morju in ob obali. Poleg tega sta slovensko morje in obala zaradi lege v severnem Jadranu izpostavljena obremenitvam, ki nastanejo zaradi izvajanja dejavnosti ob obali in v morju v sosednjih državah. Številne dobrine in storitve, ki jih nudita morje in obala, so zato že večinoma izkoriščene do ravni, ko je treba z njimi ravnati preudarno. To je upoštevano tudi v viziji načrta upravljanja morskega okolja za obdobje 2022–2027.,. Vizija načrta upravljanja morskega okolja 2022–2027 vključuje sodobni pristop k upravljanju morskega okolja in se glasi: »Z ekosistemskim pristopom pri upravljanju morskega okolja bomo zagotovili zdravo, čisto, biotsko raznoliko morsko okolje, ki bo produktivno in bo ob trajnostni rabi zagotavljalo ekosistemske storitve morja.« Ključne aktivnosti, s katerimi bomo uresničevali vizijo upravljanja morskega okolja, bodo zajemale področja, kakor so trajnostna raba morskega okolja (na primer trajnostno morsko ribištvo, trajnostno pomorsko načrtovanje, trajnostni pomorski promet), preprečevanje zmanjševanja morske biotske raznovrstnosti (na primer varstvo morskih vrst in habitatov) ter preprečevanje bremenitev morskega okolja z odpadki iz različnih sektorjev. Posebna pozornost bo namenjena tudi aktivnostim v okviru regionalnih in podregionalnih sodelovanj, ki s sodelovanjem s sosednjimi državami stremijo k skupnemu upravljanju morske regije in podregije, kar prispeva tudi k manjšim čezmejnim obremenitvam. 164 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Seznam uporabljenih Seznam uporabljenih kazalcev kratic MR02 Višina morja °C stopinj Celzija MR03 Raztopljeni kisik v pridnenem sloju Cd kadmij MR04 Klorofil a v obalnem morju dB decibel MR05 Kakovost kopalnih voda obalnega morja DRSV Direkcija za vode MR08 Hranila v obalnem morju EU Evropska unija VD12 Kemijsko in ekološko stanje FAO (angl. Food and Agriculture Organization) površinskih voda Organizacija za prehrano in kmetijstvo VD14 Vodne pravice GOV spletno mesto državne uprave NV02 Natura 2000 GSA17 območje severni Jadran NV03 Zavarovana območja Hg živo srebro NV04 Naravne vrednote IMMA (angl. Important Marine Mammal Areas) območje, pomembno za morske sesalce IUCN (angl. International Union for Conservation of Nature) Svetovna zveza za varstvo narave m meter m/s metrov na sekundo mikrog/l mikrogramov na liter ml/l mililitrov na liter MOP Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije MSFD Okvirna direktiva o morski strategiji Natura 2000 NEC-direktiva Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL EU L 344, 17. 12. 2016: 1–31) NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje Pb svinec PCB poliklorirani bifenili PCDD poliklorni dibenzodioksini PCDF poliklorni dibenzofurani PPPS pomorski prostorski plan Slovenije psu enota za merjenje slanosti morja ReNPVO Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 165 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Fotografija: TBT tributilkositrove spojine Ur. l. RS Uradni list Republike Slovenije VT vodno telo ZON Zakon o ohranjanju narave ZV-1 Zakon o vodah ZVO-1 Zakon o varstvu okolja Izola, klif avtor: Darinka Mladenovic, vir: https://www.slovenia.info 166 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje Viri in literatura • MOP. (2021b). Upravljanje morskega okolja. Gov.Si. https://www.gov.si/teme/nacrt-upravljanje-z-morskim- okoljem/ • MR02 – Višina morja, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso. gov.si/sl/content/visina-morja-5. • MR03 – Raztopljen kisik v pridnenem sloju, 2021. • ARSO. (2021). Ocena kemijskega stanja in posebnih Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno onesnaževal v morju za leto 2020 - preglednica. na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/raztopljen-kisik-https://www.arso.gov.si/vode/morje/Ocena KS PO v-pridnenem-sloju. morje 2020 K2.pdf • MR04 – Klorofil a v obalnem morju, 2021. Agencija • Genov, T. C., Mavrič, B., Turk, R., & Lipej, L. (2019). RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: KLJUČNI ELEMENTI BIOTSKE RAZNOLIKOSTI http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/klorofil-v-obalnem- KEY ELEMENTS OF BIODIVERSITY OF THE morju-2. SLOVENIAN SEA. Varstvo Narave, 31, 5–28. • MR05 – Kakovost kopalnih voda obalnega morja, • IZVRS, & Harpha Sea. (2014). Zajem naravnih 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. geomorfoloških značilnosti morskega dna, analiza Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ antropogenih fizičnih poškodb morskega dna kakovost-kopalnih-voda-obalnega-morja-7. in klasifikacija tipov morskega dna z določitvijo obsežnejšega morskega rastja na morskem dnu. • MR08 – Hranila v obalnem morju, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// • Lipej, L., Orlando-Bonaca, M., Šiško, M., & Mavrič, kazalci.arso.gov.si/sl/content/hranila-v-obalnem-B. (2018). Kartografski prikaz in opis bentoških morju-0. habitatnih tipov v slovenskem morju vključno s kartografskim prikazom in opredelitvijo najverjetnejših • NV02 – Natura 2000, 2021. Agencija RS za okolje, območij vpliva na habitatne tipe – I. fazno poročilo. 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso. gov.si/sl/content/zavarovana-obmocja-5. • MOP, & DRSV. (2019). Posodobitev začetne presoje stanja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije • NV03 – Zavarovana območja, 2021. Agencija RS za socio-ekonomsko analizo uporabe morskih voda za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// in stroškov poslabšanja morskega okolja. https:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/natura-2000-2. www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/ Voda/NUMO/presoja_stanja_morskih_voda_2cikel_ • NV04 – Naravne vrednote, 2021. Agencija RS za socioekonomska_analiza.pdf okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/naravne-vrednote-5. • MOP, & URSP. (2016). Živeti z morjem. http:// zivetizmorjem.si/portfolio/trajnostno-upravljanje-z- • Orlando-Bonaca, M., Fortič, A., Francé, J., Lipej, L., morskim-okoljem/ Mavrič, B., Mozetič, P., Slavinec, P., Pitacco, V., Trkov, D., Vascotto, I., & Zamuda, L. (2020). Spremljanje • MOP. (2017). Načrt upravljanja z morskim okoljem vrstne pestrosti in abundance tujerodnih vrst v 2017–2021 (Issue 01). https://www.gov.si/assets/ slovenskem morju. Drugo fazno poročilo. ministrstva/MOP/Dokumenti/Voda/NUMO/nacrt-UMD. pdf • Orlando-Bonaca, M., Fortič, A., Francé, J., Lipej, L., Mavrič, B., Mozetič, P., Slavinec, P., Trkov, D., & • MOP. (2021a). Načrt upravljanja z morskim okoljem Zamuda, L. (2019). Spremljanje vrstne pestrosti in 2022–2027- osnutek (avgust 2021). abundance tujerodnih vrst v slovenskem morju. Prvo fazno poročilo, junij 2019. 167 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 7. Morje • Orlando-Bonaca, Martina, & Rotter, A. (2018). Any signs of replacement of canopy-forming algae by turf- forming algae in the northern Adriatic Sea? Ecological Indicators, 87(March 2021), 272–284. https://doi. org/10.1016/j.ecolind.2017.12.059 • PPPS. (2021). Pomorski prostorski plan Slovenije. • UNEP. (2014). REPORT OF THE MEDITERRANEAN REGIONAL WORKSHOP TO FACILITATE THE DESCRIPTION OF ECOLOGICALLY OR BIOLOGICALLY SIGNIFICANT MARINE AREAS. • VD12 – Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ kemijsko-ekolosko-stanje-povrsinskih-voda-1. • VD14 – Vodne pravice, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso. gov.si/sl/content/vodne-pravice-1. • Zavita, & DVOCUT - ECRO. (2021). Okoljsko poročilo za pomorski prostorski plan Slovenije - faza: dopolnitve po javni razgrnitvi. • ZRSVN. (2019a). Zbirno poročilo po 12. členu Direktive o pticah 2013–2018. https://zrsvn- varstvonarave.si/informacije-za-uporabnike/katalog- informacij-javnega-znacaja/porocanje-po-12-clenu- direktive-o-pticah/ • ZRSVN. (2019b). Zbirno poročilo po 17. členu Direktive o habitatih 2013–2018. 168 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Ravnanje z viri in odpadki 8. 8. Ravnanje z viri in odpadki Uvod Konec leta 2019 je bil predstavljen evropski spadajo predvsem elektronska in informacijska zeleni dogovor, katerega namen je vzpostavitev tehnologija, izdelava plastike in tekstila ter gradnja. trajnostnega gospodarstva v Evropski uniji. Za te dejavnosti je tako še bolj pomembno, da Tega lahko dosežemo z učinkovitejšo rabo virov, se sekundarne (reciklirane) surovine in primerni prehodom v krožno gospodarstvo, z ohranjanjem in odpadki vračajo v proces in da se s tem nadomestita obnovitvijo biotske raznovrstnosti ter zmanjševanjem črpanje in uporaba primarnih virov. Slovenija je onesnaževanja. na tem področju na dobri poti, saj se je v letih 2017–2019 predelava tekstilnih odpadkov povečala Nova industrijska politika naj bi tako temeljila na kar za polovico, mineralnih odpadkov za 35 %, krožnem gospodarstvu, katerega cilji so souporaba OEEO za 21 %, plastičnih in kovinskih odpadkov pa (deljena uporaba), ponovna uporaba, popravilo za 5 % vsaka. in prenova obstoječih materialov in predmetov čim dlje oziroma tako dolgo, dokler je to mogoče, Kljub obetavnim številkam pa je še vedno kar nekaj ter recikliranje odpadkov. S temi postopki se možnosti za izboljšanje in nadgradnjo. Še naprej je podaljšuje življenjska doba izdelkov in zmanjšuje treba spodbujati preprečevanje nastajanja odpadkov količine nastalih odpadkov, z materiali, pridobljenimi in njihovo ponovno uporabo. Če do nastanka z recikliranjem odpadkov, pa se nadomeščajo odpadkov pride, pa je treba omogočiti, da se večina primarne surovine. odpadkov tudi ustrezno reciklira oziroma kako drugače predela. Prvi izziv se kaže že pri zmanjšanju Krožno gospodarstvo naj bi tako čim bolj deleža nereciklirane plastične embalaže glede nadomestilo klasično linearno gospodarstvo, ki na vso nastalo plastično embalažo, za katerega deluje po načelu »kupi – uporabi – zavrzi«, rezultat bodo države Evropske unije morale v prihodnje pa so velike količine odpadkov. V Evropski uniji »plačevati« v evropski proračun. Da pa se bodo letno nastane 2,5 milijarde ton odpadkov13, medtem količine nereciklirane plastične embalaže (in vseh ko jih v Sloveniji nastane več kakor 8 milijonov ton. drugih vrst odpadkov) zmanjševale, smo odgovorni Količine odpadkov v Sloveniji se povečujejo. Od prav vsi, tudi posamezniki, ki s svojim odgovornim leta 2017 do leta 2019 so se povečale za 36 %, ravnanjem pripomoremo k zmanjševanju količin večinoma zaradi povečevanja količin gradbenih odpadkov in (z njihovim ustreznim ločevanjem) k odpadkov, katerih količina se je v tem obdobju pravilnemu ravnanju z njimi. povečala za kar 86 %. Povečujejo se tudi količine komunalnih odpadkov, ki so se v zadnjih treh letih povečale za 8 %. Kljub povečevanju količin odpadkov pa se kaže pozitivni trend pri povečevanju deleža ločeno zbranih komunalnih odpadkov, ki se je v Sloveniji povečal s 70 % v letu 2017 na 73 % v letu 2019. Z novim akcijskim načrtom krožnega gospodarstva, ki ga je marca 2020 sprejela Evropska komisija, je poseben poudarek namenjen dejavnostim, ki porabljajo velike količine primarnih virov. Med te 13 Dostopno na povezavi: https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/economy/20151201STO05603/krozno-gospodarstvo-definicija-pomen-in-prednosti 170 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 8. Ravnanje z viri in odpadki Stanje in trendi Izkoriščeni domači viri in domača poraba snovi snovi se z leti povečujeta in uvoz je vsa leta za približno 20 % večji od izvoza. V primerjavi z Izkoriščeni domači viri, ki jih črpamo iz domačega drugimi članicami EU je po domači porabi snovi na okolja, se v zadnjih desetih letih gibljejo med 20 in prebivalca Slovenija na 18. mestu oziroma tik 30 milijoni ton. Skoraj dve tretjini teh virov so nad evropskim povprečjem. nekovinski minerali. Tako uvoz kakor tudi izvoz Slika 8-1: Izkoriščeni domači viri, uvoz in izvoz Slika 8-2: Sestava izkoriščenih domačih virov, snovi, Slovenija Slovenija 30.000,00 70,00 25.000,00 60,00 50,00 20.000,00 40,00 30,00 15.000,00 20,00 10.000,00 10,00 0,00 5.000,00 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Biomasa (% od vseh izkoriščenih domačih virov) 0,00 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Nekovinski minerali (% od vseh izkoriščenih domačih virov) Fosilne energetske surovine (% od vseh izkoriščenih domačih virov) Izkoriščeni domači viri (1000 t) Uvoz (1000 t) Izvoz (1000 t) Vir: SURS, 2021. Vir: SURS, 2021. 171 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 8. Ravnanje z viri in odpadki Slika 8-3: Domača poraba snovi na prebivalca, EU-28, 2019 35,00 30,00 25,00 20,00 rebivalca 15,00 t/p 10,00 5,00 0,00 ja ka a g ija a ka ija ja lta a ija ija nska nija bur vi aška cija ska Fi edska Irsk Litva Ciper enija Ma m Estoni Dans Avstrij Poljska džars Lat Fran Belgija Grčija Špan ze Romu Šv sem Bolgar tugalska Češka Nemč Slov Slov Hrvašk Luk Ma Por Nizo Velika Britanija Ital Vir: Eurostat, 2021. Izkoriščeni domači viri, ki so sestavljeni iz snovi. V letu 2019 je snovna produktivnost nekovinskih mineralov (60 %), biomase (30 %) in znašala 1,53 evra na kilogram snovi, leta 2010 fosilnih energetskih snovi (nekoliko več kakor pa le 1,11 evra na kilogram snovi. V Sloveniji na 10 %), so v letu 2019 znašali 24,5 milijona ton. snovno produktivnost sicer precej vpliva poraba Istega leta je domača poraba snovi znašala nekovinskih mineralnih surovin za gradbeništvo, 28,3 milijona ton (13,5 tone na prebivalca) in predvsem zaradi mase teh proizvodov. Večja je bila za 14 % manjša kakor leta 2010 ter za kot je poraba materialov, nižja je snovna 4 % večja kakor leta 2017. Uvoz in izvoz snovi produktivnost. se povečujeta; uvoz je v letu 2019 znašal 22,7 milijona ton in je bil za 33 % višji kakor leta 2010, Vendar je Slovenija tudi v letih z manjšo gradbeno izvoz pa je v letu 2019 znašal 19 milijona ton in je dejavnostjo pri snovni produktivnosti zaostajala za bil za 53 % višji kakor v letu 2010. povprečjem EU, kar pomeni, da je bilo na enako količino porabljene snovi ustvarjenega manj BDP. Domača poraba snovi na prebivalca je bila Za dosego zastavljenega cilja 3,5 SKM/kg leta 2019 največja na Finskem (31,58 tone na do leta 2030 (Strategija razvoja Slovenije do prebivalca), najmanjša pa v Italiji (8,11 tone 2030) bodo torej nujni ukrepi za prehod v krožno na prebivalca). Slovenija je bila s 13,53 tone gospodarstvo. na prebivalca v letu 2019 na 18. mestu med državami članicami EU in tik nad povprečjem Na nujnost prehoda v krožno gospodarstvo kaže EU-28, ki je znašalo 13,47 tone na prebivalca. tudi svetovni megatrend (GMT) Okrepljeno je svetovno tekmovanje za vire, ki opozarja na Snovna produktivnost odraža razmerje med povečano povpraševanje po virih v prihodnosti. bruto domačim proizvodom in domačo porabo Cene v naravi omejenih primarnih surovin se bodo 172 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 8. Ravnanje z viri in odpadki zviševale. Hkrati se je v krizi zaradi pandemije in zmanjševanju odvisnosti od uvoza (UMAR, covida-19 pokazalo, da se motnje lahko hitro 2020b). povečajo in da so gospodarstva pri tem zelo ranljiva. Komunalni odpadki Za nemoteno oskrbo in povečevanje odpornosti Delež nastalih komunalnih odpadkov glede na proti razpoložljivosti omejenih naravnih virov vse nastale odpadke v Sloveniji je manjši od ene bo treba več pozornosti nameniti krožni in petine. Čeprav se količine nastalih komunalnih učinkoviti rabi virov, trajnosti izdelkov ter zelenim odpadkov iz leta v leto povečujejo, se povečujeta raziskavam in inovacijam, ob tem pa tudi tudi delež ločeno zbranih in delež recikliranih povečevanju raznovrstnosti oskrbe s primarnimi komunalnih odpadkov. in sekundarnimi viri, krepitvi oskrbovalnih verig Slika 8-4: Delež komunalnih odpadkov od vseh Slika 8-5: Nastali in ločeno zbrani komunalni nastalih odpadkov, Slovenija odpadki, Slovenija 1.200.000 1.000.000 800.000 % 600.000 16,7 18,4 19,1 18 17,5 400.000 16 13,7 11,9 12,2 12,6 200.000 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Nastali komunalni odpadkov (t) Ločeno zbrani komunalni odpadki (t) Vir: SURS, 2021. Vir: SURS, 2021. Slika 8-6: Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov, Slovenija 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir: SURS, 2021. 173 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 8. Ravnanje z viri in odpadki Komunalni odpadki so odpadki, ki večinoma presegla že v letu 2015. V letu 2019 sta priprava nastajajo v gospodinjstvih in storitvenih za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih dejavnostih. Predstavljajo manj kakor 20 % vseh odpadkov znašala 59,2 %. nastalih odpadkov v opazovanem letu. Največji delež komunalnih odpadkov glede na vse nastale Nasprotno od povečevanja količin ločeno zbranih odpadke je bil v letu 2014, in sicer 19,1 %, najnižji komunalnih odpadkov pa se zmanjšujejo količine pa v letu 2011, in sicer 11,9 %. V letu 2011 je odloženih komunalnih odpadkov na odlagališčih bila tudi količina nastalih komunalnih odpadkov odpadkov. V letu 2019 se je na odlagališčih najnižja glede na opazovano obdobje in je znašala odpadkov odložilo le 66 tisoč ton odpadkov, kar je 722 tisoč ton. Od leta 2011 se količine nastalih 88 % manj kakor leta 2010, ko se je odložilo skoraj komunalnih odpadkov povečujejo in so v letu 2019 563 tisoč ton komunalnih odpadkov. znašale že čez milijon ton. Nevarni odpadki Iz leta v leto se povečuje tudi delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov, ki je bil v letu 2010 22,4 %, Količine nastalih nevarnih odpadkov se z leti v letu 2019 pa že 72,8 %. S povečevanjem povečujejo, medtem ko se delež nastalih nevarnih količin ločeno zbranih komunalnih odpadkov odpadkov v primerjavi z vsemi nastalimi odpadki se povečujeta tudi njihova ponovna uporaba in od leta 2014 zmanjšuje. Povečujejo se tudi recikliranje. V skladu z Direktivo o odpadkih je količine nevarnih komunalnih odpadkov. Skoraj treba do leta 2020 pripravo za ponovno uporabo polovica nastalih nevarnih odpadkov se izvozi, več in recikliranje komunalnih odpadkov povečati na kakor tretjina pa se reciklira. 50 % skupne mase teh odpadkov, kar je Slovenija Slika 8-7: Delež nastalih nevarnih odpadkov od Slika 8-8: Nevarni odpadki, Slovenija vseh odpadkov, Slovenija 3,5 160.000 9.000 140.000 8.000 3 7.000 120.000 2,5 6.000 100.000 5.000 2 80.000 % 4.000 1,5 60.000 3.000 40.000 1 2.000 20.000 1.000 0,5 0 0 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Nastali nevarni odpadki (t) Nastali nevarni komunalni odpadki (t) Vir: SURS, 2021. Vir: SURS, 2021. 174 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 8. Ravnanje z viri in odpadki Slika 8-9: Ravnanje z nevarnimi odpadki, Slovenija, 2019 drugo uporaba kot sežiganje 2% gorivo 5% 1% odlaganje 9% izvoz 47% reciklaža 36% Vir: SURS, 2021. Leta 2019 je nastalo 145,7 tisoč ton nevarnih (36 %) nevarnih odpadkov se je reciklirala, odpadkov, kar je približno 1 % manj kakor leta 9 % jih je bilo odloženih na odlagališču nevarnih 2014, ko je nastalo največ nevarnih odpadkov v odpadkov. 5 % nastalih nevarnih odpadkov je bilo zadnjih desetih letih, in 44 % več kakor leta 2010, toplotno obdelanih z namenom odstranitve in le ko je bila količina nastalih nevarnih odpadkov 1 % je bil toplotno obdelan v energetske namene. najmanjša. Delež nevarnih odpadkov v primerjavi z vsemi nastalimi odpadki je bil največji v letu 2014 in je znašal 3,1 %, kar je za 1,4 odstotne točke več kakor leta 2019 in za 1,5 odstotne točke več kakor v letu 2010, ko je bil delež nevarnih odpadkov v primerjavi z vsemi nastalimi odpadki najmanjši in skorajda primerljiv z deležem v letu 2019. Količine nastalih nevarnih komunalnih odpadkov se prav tako povečujejo; leta 2019 so znašale 7,7 tisoč ton. Izjema pa je bilo leto 2015, ko je bila količina nastalih nevarnih komunalnih odpadkov največja in je znašala več kakor 8 tisoč ton. Nastali nevarni komunalni odpadki v povprečju predstavljajo približno 5 % vseh nastalih nevarnih odpadkov. Nevarni odpadki so zaradi svojih lastnosti okolju in zdravju škodljivi, zato je treba z njimi primerno in pazljivo ravnati. V letu 2019 je bilo izvoženih skoraj polovica (47 %) vseh nastalih nevarnih odpadkov. Malo več kakor tretjina 175 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 8. Ravnanje z viri in odpadki Odpadna hrana Količine odpadne hrane v Sloveniji se z leti povečujejo in se gibljejo v povprečju od 57 do 67 kg na prebivalca na leto. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih in pri izvajanju gostinske dejavnosti. Slika 8-10: Nastala odpadna hrana, Slika 8-11: Odpadna hrana glede na izvor, Slovenija Slovenija 100% 2019 80% 2018 60% 2017 40% ne 2016 to 20% 2015 0% 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2014 Delež nastale odpadne hrane v gospodinjstvih (%) 2013 Delež nastale odpadne hrane v gostinjstvu in strežbi hrane (%) 0 30.000 60.000 90.000 120.000 150.000 Delež nastale odpadne hrane v distribuciji in trgovini z živili (%) Delež nastale odpadne hrane v proizvodnji hrane (%) Vir: SURS, 2021. Vir: SURS, 2021. Slika 8-12: Ravnanje z odpadno hrano, Slovenija, 2019 Delež drugega Delež biološke ravnanja stabilizacije v 2% okviru MBO 20% Delež predelave v bioplinarnah 50% Delež predelave v kompostarnah 28% Vir: SURS, 2021. 176 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 8. Ravnanje z viri in odpadki Odpadna hrana je družbeni, ekonomski in okoljski problem. Vpliva na porabo naravnih virov (zemlje oziroma prsti, vode in energije) in virov za vzrejo in rast ter pripravo hrane, pa tudi na okolje (uporaba pesticidov, gnojil, povzročanje izpustov toplogrednih plinov zaradi vzreje živali in ravnanja z odpadno hrano). Količine odpadne hrane v Sloveniji se kljub vsem prizadevanjem in ozaveščanju prebivalstva povečujejo. V letu 2019 je nastalo 141 tisoč ton odpadne hrane, v povprečju 67 kg na prebivalca. Največ odpadne hrane, polovica vseh količin, nastane v gospodinjstvih. V letu 2019 je pri pripravi obrokov in na krožnikih (zaradi prevelikih obrokov) nastalo 81 % vse odpadne hrane (50 % v gospodinjstvih in 31 % v restavracijah, gostinskih dejavnostih, menzah in podobno, kamor so prištete tudi vse menze v šolah, bolnicah, domovih za ostarele in podobno). 10 % odpadne hrane je nastalo pri prodaji na drobno in pri distribuciji hrane ter 9 % pri predelavi in proizvodnji hrane, kamor je prišteta tudi primarna proizvodnja. Po oceni je bilo med to odpadno hrano 38 % užitnega in 62 % neužitnega dela. Hrana, ki so jo v 2019 zavrgla gospodinjstva, je predstavljala 11 % vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov. Kar polovica odpadne hrane, ki pride v sistem za ravnanje z odpadki, se predela v bioplinarnah. V kompostarnah se predela 28 % odpadne hrane, 20 % odpadne hrane pa se pred odlaganjem na odlagališčih odpadkov biološko stabilizira v okviru mehansko- biološke obdelave odpadkov. Med nastale količine odpadne hrane in ravnanje z odpadno hrano pa niso vštete količine odpadne hrane, ki se kompostira v domačih kompostnikih (hišno kompostiranje). 177 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 8. Ravnanje z viri in odpadki Ravnanje z odpadki nekovinskih mineralnih odpadkov, kovinskih odpadkov ter odpadkov iz papirja in kartona. Nastale količine odpadkov se z leti povečujejo. Odlaganje odpadkov na odlagališčih odpadkov se Večina, skoraj 90 % nastalih odpadkov se predela, z leti zmanjšuje, saj je bilo v letu 2019 odloženih le in sicer s postopki zasipanja in recikliranja 2 % vseh nastalih odpadkov. odpadkov. Med temi odpadki je več kakor polovica Slika 8-13: Predelani in odstranjeni odpadki, Slika 8-14: Predelani in odstranjeni odpadki Slovenija glede na načine ravnanja z njimi, Slovenija 9000 100% 8500 8000 7500 80% 7000 6500 6000 60% 5500 5000 4500 40% 4000 3500 3000 20% 2500 2000 1500 0% 1000 500 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 0 Odstranjevanje - trajno skladiščenje (%) 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Odstranjevanje - odlaganje (%) Odstranjevanje - sežig z namenom odstranitve (%) Predelava - končni postopki (1000 t) Predelava - zasipanje in prekrivka (%) Odstranjevanje - končni postopki (1000 t) Predelava - kompostiranje in anaerobna obdelava v bioplinarnah (%) Predelava - recikliranje (%) Nastale količine + uvoz - izvoz odpadkov (1000 t) Predelava - uporaba kot gorivo (%) Vir: SURS, 2021. Vir: SURS, 2021. Slika 8-15: Predelava odpadkov glede na vrsto odpadkov, Slovenija, 2019 2% 2% 3% 1% 4% mineralni odpadki kovinski odpadki 5% odpadki iz papirja in kartona mešani odpadki 6% drugi živalski in rastlinski odpadki 61% odpadki iz plastike mulji 16% odpadki iz lesa Vir: SURS, 2021. 178 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 8. Ravnanje z viri in odpadki Količine nastalih odpadkov se zadnjih osem let gradbenih odpadkov), 16 % kovinskih odpadkov povečujejo in so se od leta 2012 do leta 2019 vseh vrst, 6 % odpadkov iz papirja in kartona povečale za skoraj dvakrat. V letu 2019 je tako ter 17 % drugih vrst odpadkov. Od drugih vrst nastalo skoraj 8,5 milijona ton odpadkov. Večina odpadkov je bilo 3 % živalskih in rastlinskih teh odpadkov je bila predelana, in sicer se je odpadkov, po 2 % odpadkov iz plastike in raznih 46 % odpadkov uporabilo za zasipanje muljev ter po 1 % odpadkov iz lesa ter zavržene in prekrivanje odlagališč odpadkov, 37 % električne in elektronske opreme. Druge vrste odpadkov je bilo recikliranih, 4 % odpadkov odpadkov so bile predelane v manjših deležih. so bili kompostirani ali anaerobno obdelani v bioplinarnah in 2 % odpadkov sta bila toplotno Izvoz in uvoz odpadkov obdelana v energetske namene. Preostali odpadki so bili odstranjeni z drugimi postopki, Uvoz odpadkov je relativno stalen in se giblje začasno skladiščeni ali pa v opazovanem letu še okoli 1 milijona ton, medtem ko se izvoz niso bili obdelani po končnem postopku. Delež odpadkov vsako leto povečuje. Največ uvoženih odstranjenih odpadkov se z leti zmanjšuje, zlasti odpadkov izvira iz držav članic EU. V te države delež odloženih odpadkov, ki se je z 12 % v letu je tudi izvoženih največ odpadkov, nastalih v 2010 zmanjšal na 2 % v letu 2019. Sloveniji. Uvažajo in izvažajo se tudi nevarni odpadki, vendar so njihove količine v primerjavi s V letu 2019 je bilo predelanih 61 % nekovinskih količinami vseh uvoženih in izvoženih odpadkov mineralnih odpadkov (od katerih je bilo 90 % majhne. Slika 8-16: Uvoz odpadkov, Slovenija Slika 8-17: Izvoz odpadkov, Slovenija 1200000 1200000 1000000 1000000 800000 800000 600000 600000 400000 400000 200000 200000 0 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Odpadki, pripeljani iz tujine - iz držav izven območja EU (t) Odpadki, oddani v tujino - pošiljanje v države izven območja EU (t) Odpadki, pripeljani iz tujine - iz držav EU (t) Odpadki, oddani v tujino - pošiljanje v države EU (t) Vir: SURS, 2021. Vir: SURS, 2021. 179 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 8. Ravnanje z viri in odpadki Slika 8-18: Delež uvoženih in izvoženih nevarnih odpadkov glede na vse odpadke, Slovenija 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Delež uvoženih nevarnih odpadkov od vseh uvoženih odpadkov (%) Delež izvoženih nevarnih odpadkov od vseh izvoženih odpadkov (%) Vir: SURS, 2021. Izvoz odpadkov se povečuje in se je od leta 2010, ko je znašal 255 tisoč ton, povečal kar za štirikrat, in sicer na 1,1 milijona ton v letu 2019. Uvoz odpadkov je relativno stalen in se giblje od 900 tisoč ton do 1,1 milijona ton odpadkov. Večina odpadkov (več kakor 95 % vseh izvoženih odpadkov v zadnjih osmih letih) je bila izvožena v države članice EU, medtem ko je bilo iz držav članic EU v zadnjih letih uvoženih okoli 88 % vseh uvoženih odpadkov, v letih 2010–2012 pa je bil delež uvoza iz držav članic EU le okoli 67 % vsega uvoza odpadkov. Nasprotno od povečevanja količin vseh izvoženih odpadkov pa se delež izvoza nevarnih odpadkov glede na celotni izvoz odpadkov zmanjšuje. V zadnjih desetih letih se je zmanjšal s 15,3 % v letu 2010 na 6,1 % v letu 2019. 180 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 VIRI IN ODPADKIGOSPODINJSTVA 7,6 % * trend Nastajanje 8,5 % ** Izkoriščeni domači viri odpadkov 24,58 mio ton v 2019 trend 2017 INDUSTRIJA - 2019 STORITVE 31,1 % * nekovinski 60 % 61,3 % * trend minerali trend 10 % ** 92,9 % ** biomasa 27 % fosilna 13 % goriva PROIZVODI (zgradbe, ceste, hrana, energija ipd.) Proizvodnja in ODSTRANJEVANJE ODPADKOV poraba Uvoz snovi PREDELAVAVA ODPADKOV 22,67 mio tontrend 2017 v 2019 - 2019 RECIKLIRANJE fosilna goriva 32 % RECIKLIRANJE 7,4 % **trend biomasa 29 % v 2019 2017 - 2019 kovinske rude 19 % mineralni odpadki 55 % nekovinski 14 % kovinski odpadki 19 % minerali mešani/drugi odpadki 12% Izvoz 9 % Odlaganje živalski in rastlinski odpadkov odpadki 6,3 % ** plastika in guma 2 % trend 2017 v 2019 - 2019 7,8 % ** OEEO 1 % komunalni odpadki 39 % les 1 % odpadki iz steklo 1 % naprav 29 % Sežig in sosežig z gradbeni namenom Zasipavanje z odpadnimi odpadki 13 % odstranitve gradbenimi materiali lesni odpadki 11 % 5,1 % ** 71,8 % ** ostali 8 % Sežig in sosežig z namenom pridobitve energije 4,6 % ** *v letu 2019 **v obdobju 2017 - 2019 KOMUNALNI ODPADKI Nastajanje Količino nastalih odpadkov lahko zmanjšaš. Kupiš le V gospodinjstvih v Sloveniji je kar rabiš. Kupiš lahko v 2019 nastalo 641 tisoč ton 1200 rabljene stvari. komunalnih odpadkov. 1000 Od leta 2017 se je količina 800 600 povečala za 8,4 %. 400 1000 ton 200 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Nastali komunalni odpadki Ločeno zbrani komunalni odpadki Zbiranje trendi v 2019 zbiranja (1000 ton) 2017 - 2019 odpadna embalaža 292 9 % Ločuj odpadke, Povečuje se količina ločeno da se jih lažje odpadna hrana 141 6,8 % zbranih komunalnih reciklira. odpadkov iz 70 % leta 2017 mešani komunalni 289 2,4 % na 73 % leta 2019. odpadki kosovni odpadki 55 31 % Odpadne baterije in 11 16,8 % odpadna električna in elektronska oprema Ravnanje Čim manj odpadkov bi moralo končati na odlagališčih, leta 2019 smo odložili 66 tisoč ton % komunalnih odpadkov. (trend 2017 - 2019) Recikliranih, V sežig in sosežig z kompostiranih in izrabo energije je bilo digestiranih je bilo oddanih 136 tisoč ton 393 tisoč ton (2019) (2019) komunalnih komunalnih odpadkov. odpadkov, od tega več (trend kot polovico v tujino. (trend 2017 - 2019) % 2017 - 2019) % 8. Ravnanje z viri in odpadki Ključne aktivnosti Trajnostno gospodarstvo, ki se navezuje tudi vode in tla. Zato bo treba pri ravnanju z odpadki na učinkovitejšo rabo virov in vračanje snovi dosledno upoštevati načelo treh P-jev – prepreči, ter odpadkov v proizvodne procese, je eden od ponovno uporabi, predelaj in šele na koncu, če ni temeljev evropskega zelenega dogovora. druge možnosti – odloži. V skladu z njim bo treba zmanjševati različne V ospredju bo torej vpeljevanje krožnega izpuste v okolje, od izpustov v zrak do izpustov v gospodarstva na vseh področjih. Recikliranje Boj proti odpadkov podnebnim spremembam Učinkovitejša raba virov Vračanje snovi in odpadkov v proizvodni proces Zmanjševanje odlaganja odpadkov Za hitrejši prehod v nizkoogljično krožno »Next Generation EU« (EK, 2020e), ki je finančni gospodarstvo bodo potrebni znatni javni in zasebni sveženj, namenjen podpori okrevanju po pandemiji finančni viri, pri čemer bo pomembno čim bolj covida-19 in strukturni preobrazbi gospodarstev. izkoristiti tudi vsa razpoložljiva sredstva EU. Za Z njim je določeno, da je ukrepom trajnostnega uresničitev evropskega zelenega dogovora (EK, in zelenega prehoda treba nameniti vsaj 37 % 2019a) je EU pripravila investicijski načrt (EK, razpoložljivih sredstev. Konkretizacija ukrepov se 2020d). Poleg sredstev proračuna EU bo imela pripravlja v okviru državnega načrta za okrevanje in ključno vlogo pri financiranju prehoda Evropska odpornost (UMAR, Poročilo o razvoju, 2021). investicijska banka, ki je z uskladitvijo svojih aktivnosti s cilji Pariškega podnebnega dogovora Povzetek ukrepov ravnanja in preprečevanja postala t. i. podnebna banka EU. Pomembni odpadkov je v poglavju Izvajanje nacionalnega dodatni viri za prehod v nizkoogljično krožno programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in gospodarstvo so zagotovljeni tudi z dogovorom operativnih programov. 183 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 8. Ravnanje z viri in odpadki Sklepi in priporočila Pregled kazalnikov SURS ravnanja z odpadki odvisnosti od uvoženih virov in prispevanja k kaže, da so trendi razmeroma ugodni pri dolgoročni konkurenčnosti. Sicer je preprečevanje doseganju ciljev na področju izpustov toplogrednih odpadkov najučinkovitejši način za povečanje plinov iz odpadkov, pri odlaganju odpadkov na učinkovitosti rabe virov in zmanjšanje vpliva odlagališčih in pri recikliranju odpadkov (tudi odpadkov na okolje, k čemur bistveno prispeva komunalnih). Trendi pa še niso pozitivni na tudi spodbujanje trajnosti v proizvodnji in potrošnji. področju nastalih količin odpadkov in odpadne Da bi gospodarstvo postalo resnično krožno, hrane na prebivalca. je treba sprejeti dodatne ukrepe za trajnostno proizvodnjo in porabo z osredotočanjem na ves Na področju varovanja okolja se je v povezavi z življenjski cikel proizvodov na način, ki ohranja vire odpadki več programskih obdobij osredotočalo in linearno gospodarstvo »zapre« v krožno zanko. predvsem na ustreznejše ravnanje z odpadki in na izgradnjo manjkajoče infrastrukture za okolje čim Zaradi učinkovitega izvajanja svežnja krožnega prijaznejšo obdelavo odpadkov. Veljavni Program gospodarstva je v pripravi tudi sprememba ravnanja z odpadki in Program preprečevanja Programa ravnanja z odpadki in Programa odpadkov Republike Slovenije, sprejet v juniju preprečevanja odpadkov Republike Slovenije, 2016, ima cilje glede ravnanja z odpadki saj morajo vse države članice EU sprejeti ukrepe razdeljene v splošne in posebne. Med splošne za dosego novih ciljev, ustrezno ozaveščanje cilje uvrščamo preprečevanje nastajanja odpadkov in spodbujanje potrošnikov, da bi dejavneje in preprečevanje nezakonitega ravnanja z prispevali k povečanju učinkovitosti rabe virov, odpadki, predvsem odmetavanja v okolje. Posebni za spodbujanje preprečevanja in zmanjševanja cilji in ukrepi za dosego teh ciljev se nanašajo odpadne hrane, izboljšanje ločenega na komunalne odpadke, industrijske odpadke zbiranja odpadkov, zmanjšanje smetenja, in odpadke iz drugih dejavnosti ter na gradbene spodbujanje ponovne uporabe proizvodov, ki odpadke, zemeljske izkope in rudarske odpadke. so najpomembnejši vir pomembnih surovin, Za skupno doseganje ciljev je v programu spodbujati ukrepe za zmanjšanje vsebnosti ravnanja z odpadki opredeljenih 31 ukrepov nevarnih snovi v materialih in proizvodih (tudi v oziroma skupaj 49 podukrepov, ki zahtevajo recikliranih materialih), in zagotoviti, da bo na sodelovanje tudi drugih organov, predvsem primer v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in MGRT, MKGP, MZ in MJU. materialov na voljo dovolj informacij o prisotnosti nevarnih snovi, zlasti snovi, ki vzbujajo veliko Tako kakor na ravni celotne EU bi bilo treba zaskrbljenost. tudi v Sloveniji izboljšati ravnanje z odpadki in ga spremeniti v trajnostno ravnanje z materiali, in sicer zaradi varstva, ohranjanja in izboljševanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, zagotavljanja skrbnega, učinkovitega in preudarnega izkoriščanja naravnih virov, spodbujanja načel krožnega gospodarstva, povečevanja rabe energije iz obnovljivih virov, povečevanja energetske učinkovitosti, zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, zmanjševanja 184 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 8. Ravnanje z viri in odpadki Seznam uporabljenih Viri in literatura kratic BDP bruto domači proizvod • Eurostat, b.d. Circular economy – Overview. EK Evropska komisija Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/web/ EU Evropska unija circular-economy. EUR evro GMT globalni megatrend • Evropska komisija, 2019. Evropski zeleni dogovor. MGRT Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na: https://ec.europa.eu/info/strategy/ Republike Slovenije priorities-2019-2024/european-green-deal_sl. MJU Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije • Evropski parlament, 2015. Krožno gospodarstvo: MKGP Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in definicija, pomen in prednosti. Novice. Dostopno prehrano Republike Slovenije na: https://www.europarl.europa.eu/news/sl/ MZ Ministrstvo za zdravje headlines/economy/20151201STO05603/krozno- Republike Slovenije gospodarstvo-definicija-pomen-in-prednosti. NPVO nacionalni program varstva okolja OEEO odpadna električna in elektronska • SI-STAT podatkovna baza, b.d. Okolje. Dostopno oprema na: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/99/ OP operativni program okolje. SKD standardna klasifikacija dejavnosti SKM standardna kupna moč • UMAR, 2021. Poročilo o razvoju 2021. Dostopno na: SURS Statistični urad Republike Slovenije https://www.umar.gov.si/publikacije/single/ TGP toplogredni plini publikacija/news/porocilo-o-razvoju-2021/?tx_news_ UMAR Urad Republike Slovenije za pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_ makroekonomske analize in razvoj pi1%5Baction%5D=detail&cHash= c64dcbcdb53bdad9c7a048e131d72d09. 185 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Hrup 9. 9. Hrup Uvod Hrup v okolju je vsak nezaželeni ali škodljivi Preglednica 4-1: Trendi, ki temeljijo na kazalcih zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove okolja v Sloveniji dejavnosti na prostem, vključno s hrupom cestnega, železniškega in letalskega prometa ter hrupom z območij z industrijsko dejavnostjo. Zaznava hrupa je odvisna od njegove jakosti, frekvence, poudarjenih tonov in podobno, sicer pa tudi od kraja in časa ter predvsem poslušalca, njegovega psihofizičnega stanja, razpoloženja in trajanja izpostavljenosti zvoku. Človeško uho lahko zazna najrazličnejše tone v določenem obsegu frekvenc in ravni zvočnega tlaka. Mlad in zdrav človek sliši v frekvenčnem območju od 20 do 20.000 Hz, slišnost ušesa pa je omejena tudi po jakosti, saj lahko slišimo le zvok z zvočnim tlakom od 2·10-5 Pa (prag slišnosti) do 20 Pa (meja bolečine), ali izraženo z ravnijo zvočnega tlaka od 0 do 120 dB (te vrednosti veljajo le pri frekvenci 1.000 Hz). Ne glede na subjektivno doživljanje hrupa se po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) škodljivi učinki dolgotrajne izpostavljenosti hrupu kažejo v motnjah spanja, povečanem tveganju za bolezni srca in ožilja, v povečani vznemirjenosti, zmanjšani uspešnosti pri delu in učenju, v negativnemu vplivu na mentalno zdravje in še bi lahko naštevali. Ocenjeno je, da je v Evropi škodljivim ravnem okoljskega hrupa izpostavljenih več kakor 100 milijonov ljudi. Dolgoročna izpostavljenost hrupu vsako leto prispeva k 48.000 novim primerom ishemične bolezni srca in 12.000 primerom prezgodnjih smrti. Mobilnost torej po eni strani prinaša družbi številne koristi, po drugi pa negativno vpliva na Vir: Center for Hearing and Communication. Common environmental noise levels; EPA, 2020. Ireland’s Environment zdravje in dobro počutje, saj prispeva k izpustom An Integral Assessment. Comparative noise levels; IAC Acoustic. toplogrednih plinov, onesnaženju zraka, hrupu, Comparative Examples of Noise Levels. izgubi biotske raznovrstnosti in podobno. Zaradi 187 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup navedenih posledic se vse bolj poudarjata obremenjenosti je izdelana na podlagi računskih horizontalno usklajevanje ukrepov med različnimi metod ocenjevanja hrupa. Za izračun je treba področnimi politikami in uresničevanje ciljev poznati značilnosti obratovanja virov hrupa trajnostnega razvoja. oziroma obseg in razporeditev njihovih izpustov hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene V pričujočem poglavju je obravnavan le hrup značilnosti obravnavanega območja, med njimi prometa, ne glede na to, da predpisi na tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje področju hrupa v okolju poleg hrupa cestnega, širjenja hrupa v okolju, kakor so protihrupne ograje železniškega in letalskega prometa obravnavajo in nasipi. tudi hrup industrijske, proizvodne ali storitvene dejavnosti, vetrnih elektrarn, gradbišč in podobno. V prvi fazi strateškega kartiranja hrupa (leta 2007) Upravljavci vseh virov hrupa določenih v so bile obravnavane ceste z več kakor 6 milijonov predpisu so dolžni ocenjevati vplive na okolje ter prevozov vozil letno, železniške proge z več kakor zagotoviti, da ne presegajo predpisanih mejnih 60.000 prevozov vlakov letno ter poselitveno vrednosti. Le za hrup cestnega in železniškega (oziroma urbano) območje z več kakor 250.000 prometa pa se zbirajo tudi podatki o ocenjenem prebivalci (v Sloveniji mesto Ljubljana). številu prebivalcev, ki živijo na območju, ki je izpostavljeno hrupu. Na podlagi podatkov o V drugi fazi (leta 2012) in tretji fazi (leta 2017) izpostavljenosti prebivalcev se oblikujejo kazalci strateškega kartiranja hrupa so bile obravnavane okolja, ki so osnova za poročilo o stanju okolja. ceste z več kakor 3 milijone prevozov vozil letno Izbrani kazalci, ki temeljijo na dovolj dolgi časovni in železniške proge z več kakor 30.000 prevozov podatkovni vrsti, lahko kažejo ključne smeri vlakov letno ter poselitvena (oziroma urbana) razvoja pojava in so osnova za oceno stanja območja z več kakor 100.000 prebivalci (v okolja, ki je predstavljena v nadaljevanju.˝ Sloveniji mesti Ljubljana in Maribor), kjer so bile obravnavane ceste z več kot milijon prevozov ter druge relevantne mestne ceste in železniške Strateške karte hrupa in operativni program proge. varstva pred hrupom V vseh treh fazah naj bi bila obravnavana tudi Z namenom preprečevanja in zmanjšanja večja letališča z vsaj 50.000 premiki letal letno, škodljivih učinkov hrupa v okolju je Evropska vendar v Sloveniji tako velikega letališča ni. komisija leta 2002 sprejela Direktivo o ocenjevanju Aktualne strateške karte hrupa so dostopne na in upravljanju okoljskega hrupa (direktiva spletni aplikaciji Atlas okolja med sloji »Okolje«.14 END). Cilj direktive je opredeliti skupni pristop k ocenjevanju in upravljanju hrupa z namenom, da se preprečijo ali zmanjšajo škodljivi učinki hrupa v okolju, vključno z motnjami zaradi izpostavljenosti okoljskemu hrupu. Direktiva END države članice obvezuje, da v petletnih ciklih izdelajo strateške karte hrupa, o njih obveščajo javnost, poročajo Evropski komisiji ter na njihovi podlagi izdelajo in izvajajo operativne programe varstva pred hrupom ( angl. action plan). Strateške karte hrupa so grafični prikaz obremenitve okolja s hrupom. Pasovi na kartah hrupa pomenijo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa v obdobju celega dne (kazalec L oziroma dan–večer–noč) in v obdobju dvn noči (kazalec L od 22. do 6. ure). Ocena noč 14 Dostopno na povezavi: https://www.gov.si/teme/nacrt-zmanjsevanja-poplavne-ogrozenosti/ 188 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup Stanje in trendi V Sloveniji je največ prebivalcev izpostavljenih hrupu cestnega prometa, zlasti v urbanih območjih. Razlogi so predvsem veliko število vozil, njihova zvočna moč, gostota cestne mreže in dejstvo, da največ prebivalcev živi v neposredni bližini cest. Urbana območja so v zvezi z možnostmi zmanjševanja hrupa v okolju bistveno bolj omejena kakor območja izven njih. V mestih običajno za protihrupne ograje in nasipe ni dovolj prostora oziroma je tovrstni ukrep s stališča urbanizma nesprejemljiv. Za zmanjševanje obremenjenosti prebivalcev s hrupom v urbanih območjih se zato pogosteje izvaja pasivna protihrupna zaščita (na primer vgradnja ustreznih zvočno izolativnih oken na izpostavljenih fasadah objektov), ki pa se ne odraža v končni oceni števila hrupu izpostavljenih prebivalcev, saj ne vpliva na modelni izračun širjenja hrupa. Prav tako ni zanemarljivo dejstvo, da se ob obstoječi prometni infrastrukturi gradijo novi stanovanjski objekti oziroma stanovanja, v katere se priseljujejo novi prebivalci. Tako je na primer iz analize DARS d.d. razvidno, da je bilo 32 % vseh preobremenjenih stavb ob avtocestah in hitrih cestah zgrajenih v letu, ko je bila avtocesta predana v promet, ali po njem. 189 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup Preglednica 9-1: Ocena števila prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju cest ali železniških prog in so izpostavljeni hrupu zaradi prometa, za leto 2017 Ob Ob cestah Ob cestah Ob Ob Ob pomembnih v v pomembnih železniških železniških cestah Ljubljani Mariboru železnicah progah v progah v izven izven Ljubljani Mariboru urbanih urbanih območij območij Št. prebivalcev 112.300 155.700 52.100 22.600 26.200 2.000 izpostavljenih hrupu v obdobju celega dne L > 55 dB dvn Št. prebivalcev 27.500 47.600 16.400 7.100 7.600 200 izpostavljenih preko- mernemu hrupu v obdobju celega dne L > 65 dB dvn Št. prebivalcev 73.100 113.800 39.100 19.400 22.800 1.400 izpostavljenih hrupu v obdobju noči L > 50 dB noč Št. prebivalcev 34.300 57.800 20.300 10.700 11.800 500 izpostavljenih preko- mernemu hrupu v obdobju noči L > 55 dB noč Opomba: številke so zaokrožene na stotice. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcih HR01 – Izpostavljenost hrupu zaradi prometa, HR04 – Izpostavljenost hrupu zaradi prometa v Ljubljani in HR05 – Izpostavljenost hrupu zaradi prometa v Mariboru , 2021. 190 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup Trendi kažejo tudi podatki o obremenjenosti prebivalcev s hrupom nad ravnjo 55 dB v obdobju celega dne Pri primerjavi rezultatov ocenjevanja in 50 dB v obdobju noči. izpostavljenosti prebivalcev ob cestah in železniških progah treh faz strateškega kartiranja hrupa je treba upoštevati, da so se merila za izbiro obravnavanih cest in odsekov železniških prog med prvo in drugo fazo spremenila. S spremembo meril se je bistveno povečal obseg obravnavanih območij in s tem število prebivalcev, ki živijo v vplivnih območjih obravnavanih cest oziroma železniških prog. Za ugotavljanje trenda zmanjševanja ali povečevanja izpostavljenosti prebivalcev različnim ravnem hrupa je torej najustreznejša primerjava rezultatov druge in tretje faze strateškega kartiranja hrupa. Iz primerjave rezultatov strateškega kartiranja hrupa je razvidno, da se število prebivalcev Slovenije, ki so izpostavljeni višjim ravnem hrupa ob cestah izven urbanih območij, postopoma zmanjšuje, medtem ko je v urbanih območjih ostalo na enaki ravni oziroma se je v obdobju noči celo povečalo. Prav tako se je nekoliko povečalo število prebivalcev, ki so izpostavljeni višjim ravnem hrupa zaradi železniškega prometa, tako izven urbanih območij kakor tudi v njih. Hrup zaradi cestnega prometa Število prebivalcev v Sloveniji, ki so izpostavljeni hrupu zaradi cestnega prometa izven urbanih območij, se postopoma zmanjšuje. Pri tem ostaja pomembna razlika med prebivalci, ki živijo na vplivnem območju avtocest ali hitrih cest, ter med prebivalci, ki živijo na vplivnem območju glavnih in regionalnih cest. V urbanih območjih se število prebivalcev, ki so tekom celega dne izpostavljeni ravnem hrupa, višjim od mejne vrednosti 65 dB, ob zadnjih dveh kartiranjih ni pomembno spremenilo. Bistveno pa se je povečalo število prebivalcev, izpostavljenih hrupu nad mejno vrednostjo 55 dB v obdobju noči. Občutljivost okolja za obremenjevanje s hrupom je ponoči največja, saj lahko hrup pomembno vpliva na motnje spanja, zato je eden izmed osrednjih ciljev urejanja hrupa v okolju, da se število s hrupom prekomerno obremenjenih prebivalcev prednostno zmanjša. Podoben trend 191 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup Slika 9-2: Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad mejnima vrednostma 65 dB v obdobju celega dne in 55 dB v obdobju noči, ob cestah izven in znotraj urbanih območjih 100 000 300 ikro g P/L) 80 000 v lce 200 ivabre 60 000 p ega fosforja (mihn vlje 100 sta 40 000 o tracija celotn št. izp cen 20 000 Kon 0 ola Vogršček 0 Perniško jezero Ledavsko jezero Ldvn > G 6 ajševsko jezero 5izven u artinsko jezero rb. … Ln Slivniško jezero Blejsko jezero oč > 55izven urb B . ohinjsko jezero … Ldvn V elenjsko jezero Klivnik M > 65znotraj ur… Lnoč > 55znotraj ur… Ldvn > 65 izven urb. obm. Lnoč > 55 izven urb. obm. Ldvn > 65 znotraj urb. obm. Lnoč > 55 znotraj urb. obm. Šm Ceste 2007 Ceste 2012 Ceste 2017 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu HR01 – Izpostavljenost hrupu zaradi prometa, 2021. 192 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup Slika 9-3: Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad vrednostma 55 dB v obdobju celega dne in nad 50 dB v obdobju noči, ob cestah izven in znotraj urbanih območjih 300 250 000 ikro g P/L) 200 2000 v lce ega fosforja (m ivab 150 000 re 100 pihn vlje tracija celotn sta cen 100 000 o Kon 0 št. izp ola 50 000 Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 0 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Ldvn > 55izven urb. … Lnoč > 50izven urb. … Ldvn > 55znotraj ur… Lnoč > 50znotraj ur… Ldvn > 65 izven urb. obm. Lnoč > 55 izven urb. obm. Ldvn > 65 znotraj urb. obm. Lnoč > 55 znotraj urb. obm. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu HR01 – Izpostavljenost hrupu zaradi prometa, 2021. Hrup zaradi železniškega prometa V Sloveniji se število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju železniških prog izven urbanih območij in so izpostavljeni hrupu zaradi železniškega prometa, v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. V urbanih območjih je v obdobju noči opaziti zmanjšanje števila izpostavljenih prebivalcev. Rezultati zadnjega kartiranja hrupa kažejo, da se je v urbanih območjih v primerjavi s predhodnimi fazami kartiranja število prebivalcev, ki so ponoči izpostavljeni višjim ravnem hrupa, zmanjšalo. Podoben trend kažejo tudi podatki o obremenjenosti prebivalcev s hrupom nad ravnjo 55 dB v obdobju celega dne in 50 dB v obdobju noči. 193 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup Slika 9-4: Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad mejnima vrednostma 65 dB v obdobju celega dne in 55 dB v obdobju noči, ob železniških progah izven in znotraj urbanih območjih 12 500 300 ikro g P/L) 10 000 200 7500 ega fosforja (m prebivalcevih 100 5000 tracija celotn cen št. izpostavljen Kon 25 0 00 ola Vogršček 0 Perniško jezero Ledavsko jezero Ldvn > G6 ajševsko jezero 5izven uartinsko jezero rb. … LnSlivniško jezero Blejsko jezero oč > 55izven urb B .ohinjsko jezero … Ldvn Velenjsko jezero Klivnik M > 65znotraj ur… Lnoč > 55znotraj ur… Ldvn > 65 izven Šm urb. obm. Lnoč > 55 izven urb. obm. Ldvn > 65 znotraj urb. obm. Lnoč > 55 znotraj urb. obm. Železniške proge 2007 Železniške proge 2012 Železniške proge 2017 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu HR01 – Izpostavljenost hrupu zaradi prometa, 2021. 194 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup Slika 9-5: Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad vrednostma 55 dB v obdobju celega dne in nad 50 dB v obdobju noči, ob železniških progah izven in znotraj urbanih območjih 30 000 300 25 000 ikro g P/L) 200 20 000 prebivalcev ega fosforja (mih 15 000 100 10 000 tracija celotn št. izpostavljen cen Kon 50 000 ola Vogršček 0 Perniško jezero LLedavsko jezero dvn > 55izven urartinsko jezero b. … Lno Slivniško jezero Blejsko jezero č > 50izven urb.B … ohinjsko jezero Ldvn > Velenjsko jezero Klivnik M 55znotraj ur… Lnoč > 50znotraj ur… Ldvn > 65 Gajševsko jezero izven urb. obm. Lnoč > 55 izven urb. obm. Ldvn > 65 znotraj urb. obm. Lnoč > 55 znotraj urb. obm. Šm Železniške proge 2007 Železniške proge 2012 Železniške proge 2017 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu HR01 – Izpostavljenost hrupu zaradi prometa, 2021. Hrup v Ljubljani Iz strateške karte hrupa za ceste na območju Ljubljane je razvidno, da je v okolici prometnic izpostavljenost hrupu zelo velika. Največja je ob pomembnih prometnicah, še posebej pa na območjih ob ljubljanski obvoznici. Območja, ki so najbolj obremenjena v obdobju celega dne, so med najbolj obremenjenimi tudi v obdobju noči, vendar z nižjimi vrednostmi ravni hrupa. 195 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup Slika 9-6: Strateška karta hrupa za ceste na območju mesta Ljubljane, kazalec Ldvn Vir: Strateške karte hrupa, portal Atlas okolja, 2021. 196 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup Slika 9-7: Strateška karta hrupa za ceste na območju mesta Ljubljane, kazalec Lnoč Vir: Strateške karte hrupa, portal Atlas okolja, 2021. 197 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup Preglednica 9-2: Trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend HR01 Izpostavljenost hrupu zaradi P prometa HR02 Izpostavljenost hrupu cestnega P prometa izven urbanih območij HR03 Izpostavljenost hrupu zaradi P prometa po železniških progah izven urbanih območij HR04 Izpostavljenost hrupu zaradi P prometa v Ljubljani HR05 Izpostavljenost hrupu zaradi P prometa v Mariboru Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 198 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 H R U P Hrup v okolju je vsak nezaželen zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove dejavnosti na prostem. Vanj uvrščamo hrup cestnega, železniškega in letalskega prometa ter industrijske dejavnosti. Strateške karte hrupa Na podlagi podatkov iz strateških kart hrupa se v operativnih Evropska zakonodaja zahteva, programih varstva pred hrupom da države članice vsakih pet let določijo ukrepi za preprečevanje in izdelajo strateške karte hrupa. zmanjševanje hrupa v okolju: Gre za grafični prikaz ocene obremenjenosti okolja s hrupom, ki je izdelana z Kjer je računskim modelom. hrup V modelu se poleg emisij hrupa, ki so odvisne od najvišji. povprečnega letnega dnevnega prometa, hitrosti vožnje in lastnosti voznih površin, upošteva tudi reliefne in kjer je hrupu poselitvene značilnosti obravnavanega območja, podatke izpostavljenih o protihrupnih ovirah (npr. ograje ali nasipi) idr. največ prebivalcev, Rezultati kažejo, da so za zmanjšanje hrupa v okolju najbolj učinkoviti ukrepi na Število prebivalcev Število prebivalcev izpostavljenih hrupu izvoru hrupa, torej zmanjšanje izpostavljenih hrupu cestnega prometa v hrupnosti vozil in voznih cestnega prometa izven urbanih območjih ostaja urbanih območij se enako oz. se je površin, ter upoštevanje zmanjšuje. povečalo v obdobju vpliva hrupa pri prostorskem noči. načrtovanju. Število prebivalcev, ki so v Število prebivalcev obdobju celega dne izpostavljenih hrupu izpostavljeni hrupu Na železniškega prometa izven železniškega prometa v jv je e urbanih območij se v zadnjih urbanih območjih se je č iz p letih ni bistveno nekoliko povečalo, v h p r r o e u s b spremenilo. obdobju noči pa nekoliko p t i u a v p v a zmanjšalo. c r e l l o s j c e e m t n v n i e e h t g a a . 9. Hrup Ključne aktivnosti Na podlagi podatkov iz strateških kart hrupa se pomen obvladovanja hrupa pri njegovem izvoru v operativnih programih varstva pred hrupom za in v ta namen načrtuje spremembe predpisov, ki vplivna območja cest, železniških prog, letališč omejujejo hrup zaradi pnevmatik, cestnih in tirnih in večja poselitvena območja določijo ukrepi za vozil, letal in strojev, ki se uporabljajo na prostem. preprečevanje in zmanjševanje hrupa v okolju. Poudarja se tudi horizontalno usklajevanje Cilj je, da se število prebivalcev, ki so v svojem ukrepov med različnimi področnimi politikami. življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem Glede hrupa v okolju poudarja zlasti povezovanje hrupa, postopno in dolgoročno zmanjšuje ter s z ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja zraka tem zmanjšajo škodljivi učinki okoljskega hrupa in pospeševanje prehoda v trajnostno in pametno na njihovo zdravje, hkrati pa zaščitijo in ohranjajo mobilnost, ki vključujejo ukrepe za umirjanje območja tako v urbanem kakor tudi naravnem prometa, prostorsko načrtovanje, izboljšave okolju, ki s hrupom (še) niso preobremenjena. v kolesarski infrastrukturi, uporabo okolju prijaznejših vozil, izboljšave v javnem prevozu in Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z podobno. ministrstvoma, pristojnima za promet in zdravje, ter z upravami mestnih občin Ljubljane in Maribora v letu 2022 pripravlja prenovo operativnega programa varstva pred hrupom, v katerega bodo upravljavci virov hrupa vključili načrt ukrepov za zmanjšanje obremenjevanja s hrupom. Za območja ob železniških progah se pričakuje manjša obremenjenost s hrupom po letu 2024. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč proge med Ljubljano in Jesenicami, Ljubljano in Pragerskim ter Ljubljano in Koprom vključilo na seznam t. i. tihih prog, na katerih bodo od decembra 2024 lahko obratovale le železniške kompozicije z novimi oziroma obnovljenimi tovornimi vagoni v skladu s tehnično specifikacijo za interoperabilnost v zvezi s podsistemom »tirna vozila – hrup«. Evropska okoljska agencija, ki zbira in analizira od držav članic poročane podatke o obremenjenosti prebivalcev s hrupom in povzetke operativnih programov varstva pred hrupom, je v poročilu za leto 2020 ugotovila, da EU od sprejetja direktive END še ni dosegla ravni hrupa, ki jih priporoča SZO. Število ljudi, izpostavljenih visoki ravni hrupa od leta 2012, ostaja približno enako, pričakuje pa se, da se bo njihovo število zaradi urbanizacije in povečanega povpraševanja po mobilnosti povečevalo. Evropska komisija zato poudarja 200 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup Sklepi in priporočila Seznam uporabljenih kazalcev V Sloveniji hrup v okolju večinoma povzročata HR01 Izpostavljenost hrupu zaradi prometa cestni in železniški promet. S hrupom so najbolj HR04 Izpostavljenost hrupu zaradi prometa v obremenjena območja ob obstoječih prometnicah, Ljubljani ki so speljana skozi naselja. K obremenitvi s HR05 Izpostavljenost hrupu zaradi prometa v hrupom pomembno prispevata zastareli vozni Mariboru park (še posebej v železniškem prometu) ter povečevanje osebnega in tovornega prometa. Zmanjšanje zdravstvenega bremena zaradi posledic izpostavljenosti hrupu v okolju je dosegljivo le s kombinacijo različnih ukrepov. Najučinkovitejši so ukrepi pri izvoru hrupa in upoštevanje vpliva hrupa pri urbanističnem načrtovanju. Zaradi visoke ravni hrupa v vplivnih območjih prometne infrastrukture pa bodo tudi v prihodnje pomembni protihrupni ukrepi na poti širjenja in pri sprejemnikih hrupa. 201 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup Seznam uporabljenih Viri in literatura kratic dB decibel – merska enota za jakost zvoka/ • Center for Hearing and Communication, b.d. hrupa Common environmental noise leves. Dostopno Direktiva na: https://www.chchearing.org/noise/common- END Direktiva o ocenjevanju in upravljanju environmenta-noise-levels. okoljskega hrupa EU Evropska unija • Čudina, M. 2014. Tehnična akustika: merjenje, Hz Hertz – izpeljana enota za frekvenco vrednotenje in zmanjševanje hrupa in vibracij. 2. L kazalec L oz. dan–večer–noč, ki meri dop. izd. Ljubljana, Fakulteta za strojništvo, 332 str. dvn dvn dolgoročne povprečne ravni hrupa v obdobju celega dne • EC, 2021. Assessment of potential health benefits L kazalec L , ki meri dolgoročne of noise abatement measure in the EU, Phenomena noč noč povprečne ravni hrupa v obdobju noči project. Brussels, European Commission. (od 22. do 6. ure) Pa pascal – enota za merjenje tlaka • EC, 2021. Communication from the Commission to SZO (angl. World Health Organization) the European Parliament, the Council, the European Svetovna zdravstvena organizacija economic and social Committee and the Committee of the regions: Pathway to a healthy planet for all EU Action Plan: ‘Towards Zero Pollution for Air, Water and Soil’. Brussels, European Commission. https:// ec.europa.eu/environment/pdf/zero-pollution-action- plan/communication_en.pdf. • EK, 2019. Sporočilo Komisije, Evropski zeleni dogovor. Bruselj, Evropska komisija. https:// eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ HTML/?uri=CELEX:52019DC0640&from=EN. • Environmental noise in Europe – 2020, EEA Report, No. 22/2019. • EPA, 2020. Ireland’s Environment An Integral Assessment. Dostopno na: https://epawebapp.epa. ie/ebooks/soe2020/. • Healthy environment, healthy lives: how the environment influences health and well-being in Europe, EEA Report, No. 21/2019. • IAC Acoustic, b.d. Comparative Examples of Noise Levels. Dostopno na: https://www.iacacoustics.com/ blog-full/comparative-examples-of-noise-levels.html. 202 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 9. Hrup • Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030, 2020. Ur. l. RS, št. 31/20. http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ODLO1985. • Strokovne podlage za operativni program varstva pred hrupom ob AC v Republiki Sloveniji, 2019. EPI SPEKTRUM d.o.o., PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o. • WHO, 1999. Guidelines for community noise. Geneva, World Health Organization. • HR01 - Izpostavljenost hrupu zaradi prometa, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ izpostavljenost-hrupu-zaradi-prometa-0 • HR04 - Izpostavljenost hrupu zaradi prometa v Ljubljani, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/ content/izpostavljenost-hrupu-zaradi-prometa-v- ljubljani. • HR05 - Izpostavljenost hrupu zaradi prometa v Mariboru, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov. si/sl/content/izpostavljenost-hrupu-zaradi-prometa-v- mariboru. • Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22) 203 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Sevanja 10. 10. Sevanje Uvod Elektromagnetno sevanje (EMS) je sevanje, ki SO. Nadzor svetlobnega onesnaževanja se ne pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi izvaja z obratovalnim monitoringom, temveč bližnji ali daljni okolici povzroča elektromagnetno samo z inšpekcijskimi postopki, ki se začnejo polje, kar lahko pomeni tveganje za škodljive na pobudo prijavitelja o sumu svetlobnega učinke na zdravje človeka. onesnaževanja ali pa jih IRSOP začne v skladu s svojim programom dela. Uredba SO tudi določa, Uporaba virov EMS je sestavni del našega da mora imeti upravljavec razsvetljavo, katere življenja, pri čemer prevladuje uporaba skupna električna moč svetilk presega 10 kW nizkofrekvenčnih virov EMS, tj. električnih naprav, (ali 1 kW pri razsvetljavi kulturnega spomenika, ki jih vsakodnevno uporabljamo v gospodinjstvu fasade ali objekta za oglaševanje) izdelan načrt in prostem času. Najpogostejši visokofrekvenčni razsvetljave. Načrt razsvetljave mora biti objavljen vir EMS v neposredni človekovi bližini sta uporaba na spletni strani upravljavca razsvetljave ali na mobilnega telefona in mikrovalovne pečice. drug primeren način dostopen javnosti najpozneje Največji obremenitvi z EMS smo izpostavljeni tri mesece po začetku obratovanja razsvetljave v neposredni bližini teh aparatov (nekaj ali po njeni obnovi. To lokalnemu prebivalstvu centimetrov), pri čemer je treba tudi upoštevati, omogoča, da lahko na enostaven način preveri da so te obremenitve zaradi značilnosti uporabe ustreznost bližnje razsvetljave in po potrebi poda teh aparatov kratkotrajne. Nizkofrekvenčni vir prijavo na IRSOP. EMS v naši bližini so običajno nizko-, srednje- in visokonapetostni daljnovodi, visokofrekvenčni viri EMS v naši bližini pa so bazne postaje mobilne telefonije ter radijski in televizijski oddajniki. Ker se obremenitev EMS z oddaljenostjo zmanjšuje, je večina ljudi izpostavljena le majhnemu delu mejne vrednosti, določene v predpisih. Svetlobno onesnaževanje okolja je emisija umetnih virov svetlobe, ki toliko poveča naravno osvetljenost okolja, da povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja, ogroža prometno varnost, zaradi neposrednega ali posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, hkrati pa s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo. Republika Slovenija ima kot ena redkih držav urejeno področje svetlobnega onesnaževanja s predpisom na državni ravni, in sicer z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22- ZVO-2; v nadaljevanju uredba 205 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 10. Sevanje Stanje in trendi Elektromagnetna sevanja Priporočilo Sveta z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim Nadzor virov EMS v okolju se izvaja v skladu poljem (od 0 Hz do 300 GHz) (UL L 346, z dne z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v 30. 7. 1999, str. 59; v nadaljevanju: priporočilo naravnem in življenjskem okolju (Uradni list Sveta EU). Ta pristop je okvirno povzet tudi v št. 70/96, 41/04- ZVO-1 in 44/22- ZVO-2 v uredbi EMS, pri čemer uredba EMS določa strožje nadaljevanju: uredba EMS) in s Pravilnikom o mejne vrednosti za območja I. stopnje varstva prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za pred sevanjem (stanovanja, nastanitvene, bolniške vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih in izobraževalne ustanove in podobno) glede na za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, območje II. stopnje varstva pred sevanji (območje 41/04- ZVO-1, 17/11- ZTZPUS-1 in 44/22- ZVO-2). brez stanovanj, namenjeno industrijski, obrtni ali Področje varstva prebivalstva (razen minimalnih drugi podobni proizvodni dejavnosti), ki povzema zdravstvenih in varnostnih zahtev v zvezi z omejitve iz priporočila Sveta EU. izpostavljenostjo delavcev) in okolja pred EMS ni urejeno z enotno evropsko zakonodajo. Večina Zaradi uvajanja novih tehnologij, ki se držav članic EU povzema v svoji zakonodaji odražajo predvsem s postavitvijo novih baznih Mobilni telefon Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 10. Sevanje postaj mobilne telefonije in umeščanjem tras potrebne vedno manjše celice in večja gostota visokonapetostnih daljnovodov v bližini naselij, nameščenih anten. Mejne vrednosti obremenitve je javnost prek civilnih iniciativ in nevladnih EMS so v državah članicah EU različno urejene. organizacij naslovila na MOP več zahtev za Nekatere države članice (Avstrija, Bolgarija, spremembo predpisov s področja varstva pred Litva, Italija, Luksemburg, Poljska) in Švica imajo EMS. Po navedbah okoljevarstvenikov naj bi bila za visokofrekvenčno EMS (tj. mobilna telefonija uredba EMS zastarela in naj ne bi zagotavljala 2G, 3G, 4G, 5G) strožjo zakonodajo od omejitev zadostne zaščite ljudi pred škodljivimi vplivi EMS. v območju I. stopnje varstva pred sevanjem MOP je zato v letu 2017 začel s postopkom za v Republiki Sloveniji, ponekod je zakonodaja spremembe uredbe in pravilnika. Osnutka novih primerljiva (Belgija, Španija), zakonodaja drugih predpisov, ki so ju pripravili sodelavci ljubljanske držav članic pa glede tega povzema priporočilo Fakultete za elektrotehniko s podizvajalci, sta bila Sveta EU in nima zaostrenih zahtev za katera koli obravnavana na javni predstavitvi decembra 2017, območja. Mejne vrednosti visokofrekvenčnega ki je bila organizirana kot delavnica. Na delavnici EMS so v Republiki Sloveniji za območja I. stopnje so sodelovali upravljavci virov EMS, pooblaščeni varstva pred sevanjem za električno poljsko jakost izvajalci monitoringa EMS, nevladne organizacije (V/m) in magnetno poljsko jakost (A/m) za faktor in civilne iniciative. Vsi sodelujoči so na delavnici 3,2, za gostoto pretoka moči (W/m2) pa za faktor v sklopu posameznih delovnih skupin navedli svoj 10 strožje v primerjavi z območjem II. stopnje pogled in svoje predloge za urejanje področja varstva pred sevanjem. To bo ob uvedbi 5G v EMS. Vendar so bila glede mejnih vrednosti EMS Republiki Sloveniji zagotavljalo zadostno varnost pričakovanja nevladnih organizacij in civilnih prebivalstva. iniciativ drugačna kakor upravljavcev virov EMS. MOP je po javni predstavitvi ocenil doseženo delo. Nadzor EMS izvajata Agencija Republike Slovenije Odločitev o nadaljevanju postopka za spreminjanje za okolje (ARSO) in Inšpektorat Republike predpisov je odložena na poznejše čase, ko Slovenije za okolje in prostor (IRSOP). bo na področju varstva pred EMS pripravljena enotna evropska zakonodaja. Uredba EMS, ki Svetlobno onesnaževanje okolja je glede mejnih vrednosti EMS med strožjimi v EU, zagotavlja ustrezno varovanje ljudi in okolja Računsko sodišče Republike Slovenije je v pred škodljivim vplivom EMS. Spremembo mejnih revizijskem poročilu o učinkovitosti preprečevanja vrednosti EMS na bolj ali manj stroge vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja revidiralo je zdaj težko zagovarjati. Splošno sprejete učinkovitost MOP na področju preprečevanja mednarodne smernice ne zahtevajo zaostrovanja svetlobnega onesnaževanja okolja. Računsko glede dopustnih obremenitev virov EMS. sodišče je v svojem mnenju, ki ga je izdalo decembra 2017, ugotovilo, da MOP v obdobju od Septembra 2016 je Evropska komisija objavila 1. januarja 2007 do 30. junija 2017 ni bil učinkovit Akcijski načrt za 5G v Evropi. Akcijski načrt med pri preprečevanju svetlobnega onesnaževanja drugim predvideva, da bo vsaka država članica okolja. Zato je računsko sodišče izdalo MOP več EU do konca leta 2020 določila vsaj eno veliko priporočil. MOP je oktobra 2018 z dopisom zaprosil mesto, povezano s 5G, ter da bodo imela vsa upravljavce razsvetljave za načrt razsvetljave, mestna področja in glavne prizemne prometne poti kakor je določen z uredbo SO. Na prošnjo se neprekinjeno pokritost 5G do leta 2025. Cilj uvedbe je odzvalo 170 občin in 19 drugih upravljavcev 5G v eno veliko mesto v Republiki Sloveniji (še) ni razsvetljave. MOP je glede na razpoložljive podatke izpolnjen. Po pričakovanjih naj bi se na načrtovana pripravil primerjavo stanja razsvetljave in stanja iz omrežja 5G povezalo v velikih mestih do milijon leta 2009, ko so upravljavci razsvetljave nazadnje naprav na kvadratni kilometer, kar je približno pošiljali načrte razsvetljave na MOP. tisočkrat več kakor danes. To izjemno povečanje števila naprav bo vplivalo tudi na povečanje prometa na posamezno omrežno dostopno točko, zato bodo za načrtovano zmogljivost povezljivosti 207 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 10. Sevanje Preglednica 10-1: Primerjava razsvetljave v letih 2009 in 2018 2009 2018 Število svetilk 118.177 222.229 Skupna moč svetilk (MW) 19,2 22,6 Povprečna letna poraba energije za javno razsvetljavo 57,3 43,0 kWh/preb.) Število občin s preseženo ciljno vrednostjo letne porabe 34 30 energije (> 44,5 kWh/preb.) Število neustreznih svetilk 85.174 34.165 Vir: MOP, 2018. Primerjava razsvetljave med leti 2009 in 2018 kaže razsvetljave uporablja tudi senzorje gibanja za izboljšanje stanja. Čeprav se je število svetilk zelo vklapljanje in izklapljanje razsvetljave. povečalo, se v nove razsvetljave in tudi v stare razsvetljave, ki so predmet prenovitev, vgrajujejo Neodvisno od priporočil, podanih v revizijskem varčnejše sijalke. To se odraža v manjši porabi poročilu Računskega sodišča Republike električne energije. Bolj zaskrbljujoče je število Slovenije, je IRSOP v letu 2018 izvedel nadzor neustreznih svetilk, ki sevajo svetlobni tok nad nad svetlobnim onesnaževanjem pri upravljavcih horizontalo navzgor. Čeprav se je delež neustreznih razsvetljave v izbranih občinah. V sklopu nadzora je svetilk zmanjšal z 72 na 15 %, so te svetilke bilo pregledanih 40 izbranih občin, po pet največjih nepotrebna obremenitev nočnega neba. iz vsake območne enote inšpektorata (tj. Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Ureditev javne razsvetljave je v večini primerov Nova Gorica in Novo mesto). Ugotovitve nadzora v pristojnosti občin, pri čemer uredba SO so: določa samo osnovne omejitve svetlobnega onesnaževanja. Čeprav uredba SO ne določa • v 27 občinah uporabljajo svetilke, katerih obveznega izklapljanja razsvetljave v nočnem delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je času ali uporabe senzorjev gibanja za vklapljanje enak 0 %, v 13 občinah pa uporabljajo tudi in izklapljanje razsvetljave, so nekateri upravljavci neustrezne svetilke; razsvetljave na lastno pobudo to vzpostavili. V • v 27 občinah letna poraba elektrike za nočnem času izklaplja del razsvetljave ali zmanjša razsvetljavo občinskih cest in javnih površin ne moč svetilk 73 upravljavcev razsvetljave. Običajno presega ciljne vrednosti 44,5 kWh/prebivalca, se to izvaja v nočnem času med 23. in 5. uro na v 13 občinah pa je ta cilj presežen; lokacijah z manj prometa, zajema pa približno 20 % • vse občine izklapljajo razsvetljavo v dnevnem svetilk v teh občinah. Poleg tega pet upravljavcev času od sončnega vzhoda do sončnega 208 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 10. Sevanje zahoda, razen ob zelo slabih vremenskih razmerah; • 30 občin redno posodablja načrt javne razsvetljave, 10 občin pa ne; • 28 občin ima načrt javne razsvetljave objavljen na svoji spletni strani ali na drug primeren način, dostopen javnosti, 12 občin pa ne. V sklopu omenjenega nadzora občin je bilo izdanih 19 inšpekcijskih odločb za odpravo neskladnosti, izrečenih šest opozoril ter izdani dve globi in en opomin po Zakonu o prekrških. IRSOP je v obdobju 2018–2020 prejel 110 prijav. Opravljenih je bilo 103 rednih, 89 izrednih in 72 drugih pregledov. Upravljavcem virov EMS je IRSOP izrekel štiri opozorila in izdal 84 inšpekcijskih odločb za odpravo neskladnosti, dve prekrškovni odločbi in 3 opomine. Poleg tega IRSOP izvaja nadzor svetlobnega onesnaževanja tudi v sklopu celovitih pregledov naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IED-naprave), in v večjih trgovskih centrih. V tem primeru se nadzoruje ustreznost razsvetljave zunanjih površin v tovarniškem območju, parkirišč, reklamnih panojev in podobno. Težava glede učinkovitega nadzora svetlobnega onesnaževanja je dejstvo, da v Republiki Sloveniji ni pooblaščenega izvajalca meritev osvetljenosti. Uredba SO ne določa rednega ali občasnega obratovalnega monitoringa razsvetljave, meritve se predpisane samo za namen potrditve skladnosti razsvetljave z določbami uredbe SO. Ker pridobitev akreditacije za izvajanje meritev zahteva določen finančni vložek, se nobena pravna oseba in noben samostojni podjetnik posameznik nista odločila za ta korak. Morebitnim pooblaščencem meritev ni vnaprej zagotovljeno delo oziroma povrnitev finančnega vložka na podlagi (neobveznega) obratovalnega monitoringa. Zato se nekatere določbe uredbe SO, kakor na primer meritev osvetljenosti na oknih varovanih prostorov (stanovanja, bolnišnice, vzgojno-izobraževalne ustanove in podobno), ne izvajajo oziroma nadzirajo. 209 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 10. Sevanje Ključne aktivnosti ARSO na področju EMS vodi naslednje V Republiki Sloveniji pet distributerjev električne postopke: energije upravlja približno 16.000 električnih transformatorjev na območju I. stopnje varstva • izdaja pooblastila za izvajanje prvih meritev pred sevanjem. Predvideva se, da za večje in obratovalnega monitoringa v skladu z število transformatorjev prve meritve niso bile zgoraj omenjenim pravilnikom; izvedene. Zaradi velikega števila transformatorjev • vodi seznam pooblaščencev za izvajanje se bodo inšpekcijski postopki izvajali več let. prvih meritev in obratovalnega monitoringa za vire elektromagnetnega sevanja, ki je na Na področju svetlobnega onesnaženja je voljo na spletni strani ARSO; decembra 2019 MOP začel postopek za • zbira poročila o prvih meritvah in spremembo uredbe SO. V ta namen je MOP obratovalnih monitoringih za vire imenoval delovno skupino, ki jo sestavljajo elektromagnetnih sevanj. Poročila o sodelavci ministrstev (MOP, ministrstvo za opravljenih meritvah so na prošnjo javno infrastrukturo, ministrstvo za javno upravo), dostopna. ARSO je v letih 2018–2020 od izobraževalno-raziskovalnih ustanov (Biotehniška zavezancev prejel 858 poročil o izvedenih fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta prvih meritvah in obratovalnih monitoringih, za matematiko in fiziko, Institut Jožef Stefan), od tega 796 poročil za visokofrekvenčne vire Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Družbe za EMS ter 62 poročil za nizkofrekvenčne vire avtoceste v Republiki Sloveniji, civilne iniciative EMS. in nevladne organizacije Temno nebo. Delovna skupina je imela v letu 2020 tri usklajevalne IRSOP je v letih 2018–2020 prejel šest prijav. sestanke, na katerih so obravnavali osnutek nove Opravljeno je bilo 36 rednih, pet izrednih in trije uredbe. Zaradi covida-19 oziroma epidemičnih drugi pregledi. Upravljavcem virov EMS je IRSOP razmer in omejitev delovna skupina ni mogla izrekel dve opozorili in izdal pet inšpekcijskih dokončati dela. odločb za odpravo neskladnosti. Poleg tega IRSOP izvaja nadzor nad EMS tudi v sklopu celovitih pregledov naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IED- naprave). Prekrškovni postopki v letih 2018–2020 niso bili uvedeni. V letu 2020 je IRSOP začel akcijo nadzora EMS transformatorjev na območju I. stopnje varstva pred sevanjem. Nadzor IRSOP je osredotočen v izvedbo prvih meritev transformatorjev z nazivno napetostjo, večjo od 1 kV in manjšo od 110 kV, in sicer: • ali so bile prve meritve izvedene; • ali so bile pri prvih meritvah presežene mejne vrednosti EMS. 210 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 10. Sevanje Sklepi in priporočila Seznam uporabljenih kratic V Republiki Sloveniji je področje varovanja ljudi 5G brezžično mobilno omrežje 5. generacije, in okolja pred škodljivimi vplivi EMS z zakonodajo ki deluje na podlagi radijskih valov v višjih zadovoljivo urejeno. Zaradi umeščanja novih virov frekvenčnih pasovih ter prinaša EMS v prostor, predvsem predvidenega velikega najhitrejšo izkušnjo mobilnega interneta povečanja števila manjših baznih postaj 5G, bo in omogoča prenos podatkov do 100-krat potreben dodatni nadzor. Hkrati z nadzorom je hitreje kakor v omrežje 4G oziroma treba upoštevati tudi mednarodna priporočila še več kakor predhodna omrežja 3. in in smernice za morebitne poostrene omejitve 2. generacije (4G, 3G, 2G) EMS. Domača zakonodaja se bo na področju ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje EMS prilagajala mednarodnim priporočilom in EMS elektromagnetno sevanje zakonodaji EU. IED naprava, ki mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z Direktivo o Republika Slovenija ima kot ena redkih držav industrijskih emisijah področje svetlobnega onesnaževanja urejeno (Industry Emissions Directive) s predpisom na državni ravni. Predpis je zaradi IRSOP Inšpektorat Republike Slovenije za tehnološkega razvoja svetilk v zadnjih letih okolje in prostor potreben prenove. V letu 2022 se načrtuje MOP Ministrstvo za okolje in prostor izdaja novega predpisa, ki bo omejil svetlobno Republike Slovenije onesnaževanje in predvsem poenostavil izvajanje meritev osvetljenosti, s čimer se bo povečala tudi učinkovitost nadzora svetlobnega onesnaževanja. 211 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 10. Sevanje Fotografija: Viri in literatura Mobilni telefon • European Commission, 2008. Report on the avtor: Tati Tata implementation of the Council Recommendation on vir: Flickr the limitation of exposure of the general public to electromagnetic fields (0 Hz – 300 GHz) (1999/519/ EC) in the EU Member States, Munich, BiPRO GmbH. • Inštitut za neionizirna sevanja, 2005. Elektromagnetna sevanja – okolje in zdravje, Ljubljana, Projekt Forum EMS. • Inštitut za neionizirna sevanja, 2008. Elektromagnetna sevanja, Vplivna – območja, Ljubljana, Projekt Forum EMS. • Republika Slovenija Računsko sodišče, 2017. Revizijsko poročilo št. 320-4/2017/24, Učinkovitost preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja, 2017, Ljubljana. • Sporočilo Komisije Evropskemu Parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Akcijski načrt za 5G v Evropi, 8.7.2021, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ TXT/?uri=CELEX:52016DC0588. 212 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Ekološki odtis 11. 11. Ekološki odtis Uvod Ekološki odtis in biokapaciteta države sta visoko Ekološki odtis: vrste in osnovni izrazi sintezna kazalca, ki ju razvija organizacija Global Footprint Network (v nadaljevanju: GFN). V izračune ekološkega odtisa so vključene Uporabljata se za primerjavo naravne biološke biološko produktivne površine na kopnem in v regenerativne sposobnosti planeta s pritiskom, ki vodah, ki so namenjene potrošnji (proizvodnja ga družba ustvarja na naravne vire. hrane, krme, vlaken, gozdnih proizvodov in industrijskih rastlin z gospodarskim pomenom), Ekološki odtis (angl. ecological footprint; v pozidanim površinam in infrastrukturi ter Sloveniji se je uporabljal tudi izraz okoljski absorpciji ogljikovega dioksida (preračunano v odtis) je med najbolj uveljavljenimi sinteznimi gozdne površine, potrebne za vezavo izpustov okoljskimi kazalci, ki ponazarjajo pritiske ogljikovega dioksida iz izgorevanja fosilnih družbeno-ekonomskega razvoja na okolje goriv). Ekološki odtis spremlja rabo šestih vrst oziroma človekovo poseganje v biosfero. Z njim produktivnih površin: obdelovalne površine, spremljamo potrebe ljudi po naravnih virih, kar pašne površine, gozdovi (za zagotavljanje je ponazorjeno s površino, ki jo prebivalstvo gozdnih proizvodov), ribolovna območja, potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja. pozidane površine in površine, potrebne za Izraža se v skupni enoti - globalnih hektarjih (gha; absorbcijo CO . 2 običajno na prebivalca), kar omogoča primerjavo kazalca med različnimi državami in regijami. Omrežje za svetovni ekološki odtis, GFN, izračunava ta kazalec od leta 1961 za več kakor 200 držav sveta, med njimi tudi za Slovenijo. Po prevladujočem razvojnem modelu v svetu višjo razvitost (na primer merjeno z indeksom človekovega razvoja) spremlja višji ekološki odtis. Razvoj se torej dogaja brez upoštevanja okoljskih zmožnosti planeta. Doseganje blaginje s preveliko rabo surovin in ekosistemskih storitev Zemlje je značilno tudi za Slovenijo. Slovenija je zato s sprejemom Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 (ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela decembra 2017) vključila ekološki odtis med vodilne kazalce za spremljanje stanja rabe naravnih virov s ciljem njegovega znižanja za 20 % do leta 2030 (od 4,7 gha/osebo v letu 2013 do 3,8 gha/ osebo v letu 2030). Cilj zmanjšanja ekološkega odtisa za 20 % je vključen tudi v Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30). 214 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Slika 11-1: Ekološki odtis vključuje podatke za šest različnih vrst površin Vir: Global Footprint Network. Povzeto po: https://www.overshootday.org/about-earth-overshoot-day/footprint-components_recrop/, (5. 8. 2021). 215 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Medtem ko ekološki odtis ponazarja obseg potrošnje določenega območja (na primer mesta, regije, države in podobno), se za prikaz produktivnosti njegovih površin uporablja tako imenovana biokapaciteta. Skupna biokapaciteta območja, ki je vsota biokapacitete obdelovalnih površin, pašnih površin, gozdov, ribolovnih območij in pozidanih površin, se prav tako izraža v globalnih hektarjih (gha). Razlika med ekološkim odtisom in biokapacitetajo določenega območja kaže bodisi ekološki primanjkljaj bodisi presežek. Ekološki primanjkljaj nastane, ko prebivalstvo tega območja porablja več virov, kakor jih zagotavlja produktivnost površin območja, na katerem živijo. Pri ekološkem presežku pa je biokapaciteta države večja od ekološkega odtisa, saj njeni prebivalci porabljajo manj virov od razpoložljivih v državi. Razmerje med ekološkim odtisom prebivalcev določenega območja in povprečno razpoložljivo biokapacitetajo na prebivalca planeta pove, koliko planetov bi potrebovali, da bi lahko vsem prebivalcem sveta zagotavljali primerljivi življenjski slog ob prevladujočem stanju tehnologije in praksah upravljanja virov. O ekološkem primanjkljaju ali ekološkem dolgu govorimo, če porabimo več od obnovitvene sposobnosti narave. Vsako leto je temu namenjen tudi svetovni dan ekološkega (okoljskega) dolga. Za določitev vsakokratnega dneva ekološkega dolga izračunamo število dni, ki jih lahko zagotovi biološka zmogljivost Zemlje (ali posamezne države) za ekološki odtis človeštva (države). Ko se porabi biološka zmogljivost, govorimo o ekološkem dolgu. V letu 2021 je bil svetovni dan ekološkega dolga 29. julija, kar je prej kakor v letu 2020. To pomeni, da se je v primerjavi s prejšnjim letom ekološki odtis povečal in je bil ekološki dolg dosežen prej. Dan ekološkega dolga se izračunava tudi za posamezne države (glej sliko spodaj). V Sloveniji je bil ta dan v letu 2020 30. aprila (leta 2019 pa 27. aprila), kar je približno tri mesece prej kakor v svetu in prej kakor v EU (EU-27 in Združeno kraljestvu v letu 2021 6. maja, EU v letu 2019 10. maja). Ta podatek le še okrepi dejstvo, da Slovenija podobno kakor celotna Evropska unija potroši veliko več od svoje biokapacitete. 216 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Slika 11-2: Medtem ko je svet potrošil biološko zmogljivost 29. julija 2021, jo je Slovenija porabila skoraj tri mesece prej Dec 18 I Indonezija Dec 7 I Ekvador Dec 2 I Nikaragva Nov 24 I Egipt, Gvatemala Feb 9 I Katar Nov 20 I Irak Feb 15 I Luksemburg Nov 17 I Kuba JAN Nov 2 I Kolumbija FE Mar 7 I Združeni Arabski Emirati B Okt 21 I Salvador Mar 14 I Kanada, Kuvajt, Združene države Amerike M Okt 13 I Gana T NOV DEC A Mar 22 I Avstralija K R Mar 26 I Danska Okt 5 I Namibija Mar 30 I Belgija O Sep 29 I Peru Apr 5 I Južna Koreja A Sep 26 I Gabon Apr 6 I Švedska P P Apr 10 I Finska, Singapur Sep 18 I Vietnam E R S Apr 12 I Norveška, Savdska Arabija Sep 16 I Džibuti Apr 16 I Izrael Sep 14 I Panama Sep 13 I Venezuela Apr 17 I Rusija Sep 11 I Alžirija M Apr 27 I Irska, Nizozemska G A Apr 30 I Slovenija V J A L U J N U J Maj 5 I Nemčija Maj 6 I Japonska Maj 7 I Francija Avg 16 I Kostarika Maj 11 I Švica Avg 15 I Tajska Maj 15 I Nova Zelandija Maj 13 I Italija, Portugalska Avg 11 I Mehika Maj 17 I Čile Maj 19 I Združeno kraljestvo Maj 22 I Grčija Avg 8 I Ukrajina Maj 23 I Črna gora Maj 25 I Španija Jul 27 I Brazilija Jun 7 I Kitajska Jun 10 I Bahami Jul 9 I Bolivija Jun 21 I Romunija Jul 8 I Paragvaj Jul 4 I Južna Afrika Jun 26 I Argentina Jun 30 I Iran Vir: Earth Overshoot Day, 2021. Povzeto po http://www.overshootday.org/newsroom/country-overshoot-days/ (5. 8. 2021). 217 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Stanje in trendi Ekološki odtis po svetu prebivalca oziroma 19 %) in gozdnih proizvodov (0,27 gha na prebivalca oziroma 10 %). V obdobju 1961–2017 se je svetovni ekološki odtis povečal s 7,02 na 20,93 milijarde gha oziroma z Vse od leta 1961 se povečujejo gha vseh vrst 2,27 na 2,77 gha na prebivalca. V letu 2017 so k ekološkega odtisa, stagnira le odtis pašnih svetovnemu ekološkemu odtisu največ prispevali površin. Nazadnje je bil ekološki odtis v mejah ogljični odtis (1,69 gha na prebivalca oziroma biokapacitete Zemlje leta 1970. To pomeni, da 61 %) ter odtisa obdelovalnih površin (0,52 gha na že več kakor petdeset let čezmerno izrabljamo naravne vire. Slika 11-3: V sestavi ekološkega odtisa se od leta 1961 bistveno povečuje delež ogljičnega odtisa, razlika do samoobnovitvene sposobnosti planeta (biokapaciteta) pa se nenehno povečuje V sestavi ekološkega odtisa se od leta 1961 dalje bistveno povečuje delež ogljičnega odtisa, razlika do sam Opomba k sliki: zadnji podatki so za leto 2016, za leta 2017–2020 so vrednosti ocenjene. Vir: Sli WWF ka j , e i zLiving : W Planet WF, Liv iReport ng Pla 2020 n et R - Bending eport 20 the 20 curve of biodiversity loss, 2020. 218 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Biokapaciteta je v letu 2017 znašala 1,60 gha na prebivalca, iz česar ugotovimo ekološki primanjkljaj v obsegu 1,17 gha na prebivalca oziroma dobrih 70 % razpoložljive biokapacitete planeta. Ekološki primanjkljaj na prebivalca se povečuje že od sedemdesetih let dvajsetega stoletja, delno zaradi povečanja ekološkega odtisa, večinoma pa zaradi zmanjšanja razpoložljive biokapacitete na prebivalca zaradi povečevanja števila prebivalstva. Slika 11-4: Naravni kapital se v svetu porablja hitreje od njegove zmožnosti obnavljanja globalni hektarji na osebo Ekološki odtis Biokapaciteta Ekološki primanjkljaj Ekološki presežek Vir: Global Footprint Network. Povzeto po: https://data.footprintnetwork.org/#/ (5. 8. 2021). Navedeni podatki o ekološkem primanjkljaju (0,63 gha na prebivalca). Večina držav EU ima pomenijo, da se naravni kapital porablja hitreje od višji ekološki odtis od svetovnega ekološkega njegove zmožnosti obnavljanja, kar dolgoročno odtisa, za EU-28 je v letu 2017 znašal 4,60 gha na zmanjšuje oziroma degradira ekosistemske storitve prebivalca, za Slovenijo pa 4,90 gha na prebivalca. planeta. V letu 2017 so največji ekološki odtis na prebivalca imeli Katar (14,72 gha na prebivalca), Luksemburg (12,79 gha na prebivalca) in Združeni arabski emirati (8,95 gha na prebivalca), najmanjšega pa Eritreja (0,51 gha na prebivalca), Jemen (0,61 gha na prebivalca) in Burundi 219 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Slika 11-5: Večina držav sveta je bila v letu 2017 v ekološkem primanjkljaju (rdeče) Vir: Global Footprint Network. Povzeto po: https://data.footprintnetwork.org/#/ (30. 6. 2021). Zemljani vsako leto trošimo več, kakor znaša biokapaciteta našega planeta. Praviloma višji kot je indeks človekovega razvoja v neki državi, več biokapacitete ta država troši in večji je njen ekološki odtis. Manj potrošijo večinoma najmanj razvite države Afrike, v vrhu po indeksu človekovega razvoja in ekološkem odtisu pa je več držav Bližnjega vzhoda, osrednje Azije in Evropske unije ter Severna Amerika. Tudi Slovenija je v letu 2017 potrošila več od svoje biokapacitete (4,9 gha na prebivalca) in bi potrebovala 1,7 Zemlje za vzdrževanje svojega življenjskega sloga. Kvadrant svetovnega trajnostnega razvoja s spodnje slike ostaja prazen (izjema je ena država iz regije Bližnji vzhod in osrednja Azija), kar pomeni, da morajo države sveta marsikaj spremeniti, če želijo živeti trajnostno in v skladu s tem, kar nam ponuja Zemlja. 220 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Slika 11-6: Države so v letu 2017 potrošile veliko več od svetovne biokapacitete, kvadrant svetovnega trajnostnega razvoja ostaja prazen Vir: Ecological Footprint (in number of Earths): National Footprint and Biocapacity Accounts, 2021 Edition, Global Footprint Network; Human Development index: Human Development Report, 2020, United Nations Development Programme, 2021. Povzeto po: https:// www.footprintnetwork.org/our-work/sustainable-development/ (20. 8. 2021). Pripisovanje skupnega obremenjevanja narave Slika 11-7: Ekološki odtis človeštva glede na določenim človekovim dejavnostim je ključnega vrsto potrošnje pomena, če se želimo na to obremenjevanje odzvati. Pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje ekološkega odtisa je zato pomembna tudi Odtis človeštva glede na kategorije potrošnje v razčlenitev kazalca glede na vrsto potrošnje. letu 2017 Na svetovni ravni k ekološkemu odtisu največ prispevajo prehrana (29 %), bivanje (25 %) in 17% storitve (17 %). 29% 14% 15% 25% Prehrana Bivanje Osebni prevoz Blago Storitve Vir: WWF, Living Planet Report 2020 - Bending the curve of biodiversity loss, 2020. 221 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Ekološki odtis v Evropi obremenjevanje svetovnih ponorov ogljikovega dioksida. Če bi po celem svetu zagotavljali V državah članicah EU-28 se je ekološki odtis zelo življenjski slog, podoben evropskemu, bi to hitro povečeval v šestdesetih in sedemdesetih letih zahtevalo biozmogljivsot 2,9 planeta Zemlja. 20. stoletja, nato pa ostajal razmeroma stabilen in Največji ekološki odtis na prebivalca so leta 2017 v se po letu 2010 nekoliko zmanjšal. V letu 2017 je Evropi imeli Luksemburg (12,79 gha na prebivalca), znašal 4,60 gha na prebivalca, kar je za Severno Estonija (7,16 gha na prebivalca), Danska Ameriko (8,04 gha na prebivalca) in Oceanijo (6,93 gha na prebivalca), Belgija (6,60 gha na (7,11) tretji največji ekološki odtis med regijami prebivalca) in Latvija (6,13 gha na prebivalca). sveta, velik pa je tudi ekološki primanjkljaj držav EU-28 (2,60 gha na prebivalca), ki ga pokrivata zlasti uvoz biokapacitete iz drugih delov sveta in Slika 11-8: V državah EU-28 ima največji ekološki odtis Luksemburg, najmanjšega pa Romunija. V večini držav je največji delež ogljičnega odtisa 14,0 12,0 ebo 10,0 a osji n 8,0 arekt 6,0 ni h 4,0 al Glob 2,0 0,0 g ja ka ja a a ija 28 ija o ija a ka ija bur vi Litva nska ska Irsk enija cija aška nija Belgija Lat edska Fi Češka m Poljska EU- Ital ljestv Grčija sem Estoni Dans Šv Avstrij ze Špan Slov Nemč Fran Slov tugalska Hrvašk džars Bolgar Romu Luk Nizo Por Ma ženo kra Zdru Obdelovalne površine Pašne površine Gozdni proizvodi Ribolovna območja Pozidane površine Ogljični odtis Vir: GFN, 2021. 222 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Ekološki odtis v Sloveniji ogljični odtis storitev. Delež ogljičnega odtisa v Sloveniji je sicer povsem primerljiv s povprečjem Slovenija je bila leta 2017 z ekološkim odtisom v Evropski uniji in svetu, do razlik v strukturi pa 4,9 gha na prebivalca nekoliko nad povprečjem prihaja pri drugih vrstah potrošnje in površin. držav članic Evropske unije (4,6 gha na Tako imajo v ekološkem odtisu Slovenije precej prebivalca). večji delež gozdni proizvodi (okoli dve petini več kakor v EU-28 in svetu), manjšega pa pozidane V sestavi ekološkega odtisa ima največji delež in obdelovalne površine ter ribolovna območja. ogljični odtis (64,7 % v letu 2017). K temu največ Nadpovprečni delež gozdnih proizvodov je prispevajo izpusti v prometu (osebni prevoz) in povezan predvsem z večjo porabo lesa v poraba energentov v bivališčih, velik pa je tudi gradbeništvu in pri ogrevanju. Slika 11-9: V sestavi ekološkega odtisa Slovenije prevladuje ogljični odtis 7 6 5 4 3 a na prebivalca 2 gh 1 0 Pašne površine Gozdni proizvodi Pozidane površine Obdelovalne površine Ribolovna območja Ogljični odtis Vir: GFN, Analyze by Land Types, Slovenia. Povzeto po: https://data.footprintnetwork.org/#/countryTrends?type=BCpc,EFCpc&cn=2004 (30. 6. 2021). 223 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Skupni ekološki odtis potrošnje je seštevek Pri drugih skupinah so relativne velikosti potrošnje odtisa proizvodnje v državi z odtisom uvoza v v primerjavi s proizvodnjo še vedno izrazite, državo, zmanjšan za odtis izvoza iz države. Le vendar ne tako kakor pri ribah. Slovenija je bila pri pozidanih površinah se računa samo dejanska v letu 2017 neto izvoznica odtisa le na področju pozidanost v državi. Slovenija je neto uvoznica gozdnih proizvodov, na vseh drugih področjih ekološkega odtisa potrošnje, kar pomeni, da je bila izrazita uvoznica. Pri ogljičnem odtisu, trošimo več, kakor proizvedemo v državi. Spodnja ki ima največjo absolutno proizvodnjo v državi, slika kaže, da je bila leta 2017 velikost uvoza in sta uvoz in izvoz bistveno večja od proizvodnje, izvoza odtisa za Slovenijo v vseh primerih, razen vendar se skoraj izenačita in je končna potrošnja enem, večja od proizvodnje v državi. V skupini le za četrtino večja od proizvodnje. Za kmetijske rib je to precej neizogibno glede na majhne proizvode in pašništvo je mednarodna trgovina površine Slovenije, ki so namenjene ribolovu še bolj izrazita, saj velik obseg uvoza poveča ali ribogojništvu, tako da je potrošnja več kakor potrošnjo čez 200 % proizvodnje. štiridesetkrat večja od proizvodnje. Slika 11-10: Slovenija je neto uvoznica ekološkega odtisa potrošnje, neto izvoznica pa le pri gozdnih proizvodih 0,00 Ribolovna območja 0,08 0,18 0,10 2,83 Gozdni proizvodi 4,53 3,53 1,83 0,18 Pašne površine 0,17 0,38 0,39 0,49 Obdelovalne površine 1,48 2,20 1,21 5,00 Ogljični odtis 7,81 9,44 6,60 0,04 Pozidane površine 000,04 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ekološki odtis (milijoni gha) Proizvodnja 2017 Izvoz 2017 Uvoz 2017 Potrošnja 2017 Vir: GFN, 2021. 224 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Glede na vrsto potrošnje k ekološkemu odtisu največ prispevajo bivališča (24,7 %) in osebni prevoz (22 %) ter storitve (18,4 %), hrana (17,6 %) in blago (17,3 %). Slika 11-11: Drugače kakor v EU-28 k ekološkemu odtisu Slovenije največ prispevajo bivališča 1,4 1,2 1 0,8 0,6 a na prebivalca 0,4 gh 0,2 0 Prehrana Blago Bivanje Osebni prevoz Storitve EU-28 povprečje Slovenija Vir: GFN, 2021. Izpostaviti velja tudi sestavo biokapacitete v prebivalca zmanjšati za najmanj 20 % in nikakor Sloveniji (2,18 gha na prebivalca), h kateri kar pa se ne bi smel več povečevati. štiri petine (84 %) prispevajo gozdovi. Na drugi strani pa je v Sloveniji precej manjši prispevek Ekološki odtis po statističnih regijah Slovenije obdelovalnih površin (11 % v primerjavi s 35 % v EU-28 in 32 % svetu) in pozidanih površin (1 % Ekološki odtis je bil leta 2019 umeščen tudi v v primerjavi s 5 % v EU-28 in 4 % v svetu). Operativni načrt o sodelovanju ministrstev pri Ribolovna območja v Sloveniji pa so premajhna, pripravi regionalnih razvojnih programov za da bi bistveno prispevala k biokapaciteti. obdobje 2021–2027 (julij 2019). V okviru načrta je bilo določeno, da se odtis uporabi za spremljanje Čeprav ima Slovenija za evropske in svetovne stanja okolja glede na kakovost življenja. Podatki razmere nadpovprečno biokapaciteta (4,5 mio gha za ekološki odtis na ravni statističnih regij (raven ali 2,18 gha na prebivalca), spada med države z NUTS 3) niso dostopni tako kakor podatki za ekološkim primanjkljajem in življenjskim slogom na državno raven. Prvi izračuni so bili opravljeni z ravni potrebne biokapacitete 1,7 planeta Zemlja, uporabo podatkov iz mednarodne poročevalske kar pomeni 3,1 Slovenije (leto 2017). zbirke Oxford Economics (GFN, 2020). Pristop od zgoraj navzdol bo treba v prihodnje dopolniti s Povečevanje ekološkega odtisa je tudi v celoti v pristopom od spodaj navzgor. nasprotju s strateškimi cilji države, med drugim zapisanimi v strategiji razvoja Slovenije in Ob pregledu ekološkega odtisa po regijah državnem programu varstva okolja za obdobje do za leto 2016 (GFN, 2020) opazimo, da imajo leta 2030, po katerih bi se moral ekološki odtis na tri regije z največjim številom prebivalcev 225 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis (osrednjeslovenska, podravska in savinjska) Če ne upoštevamo teh treh regij, se ekološki največji ekološki odtis. Te tri regije skupaj porabijo odtisi na prebivalca med regijami ne razlikujejo več kakor polovico vse biokapacitete, porabljene prav veliko. Devetim regijam (razen jugovzhodni v Sloveniji. Največ biokapacitete se porabi Sloveniji in goriški regiji) je skupno to, da je zaradi ogljičnega odtisa in gozdnih proizvodov. njihova potrošnja bistveno večja od biokapacitete, V ekološkem odtisu je na prvem mestu pri jugovzhodni Sloveniji in goriški regiji sta osrednjeslovenska regija, kar lahko pripišemo kazalca večinoma izenačena, primorsko- velikemu ogljičnemu odtisu najbolj urbanega in notranjska regija pa ima večjo biokapaciteta. poseljenega območja v Sloveniji. Slika 11-12: Regije z največ prebivalci imajo najvišji ekološki odtis (EF pomeni ekološki odtis, BC pa biokapaciteta) 9 8 7 6 5 4 3 Ekološki odtis (gha/prebivalca) 2 1 0 EF BC EF BC EF BC EF BC EF BC EF BC EF BC EF BC EF BC EF BC EF BC EF BC Pomurska Podravska Koroska Savinjska Zasavska Posavska Jugovzhodna Primorsko- Osrednje Gorenjska Goriska Obalno Slovenija notranjska slovenska -kraska Obdelovalne površine Pašne površine Gozdni proizvodi (EF) oziroma gozdne površine (BC) Ribolovna območja Pozidane površine Ogljični odtis EF - ekološki odtis BC - biokapaciteta Vir: GFN, 2021. Največja skupina odtisa je tudi pri regijah ogljični odtis, in to pri vseh regijah, največjo vrsti potrošnje pa sta osebni prevoz in bivališča. Preračun celotnega ekološkega odtisa v gha na osebo ne pokaže velikih razlik med regijami – od 5,04 v zasavski do 5,29 v osrednjeslovenski. 226 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Preglednica 11-1: Trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend SE03 Indeks človekovega razvoja D SE08 Ekološki odtis P Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 227 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 KATERE SO GLAVNE KATEGORIJE POTROŠNJE V SLOVENIJI? Vsak dan porabljamo vire, ki jih zagotavlja Zemlja. To je naš ekološki odtis. KATEGORIJE POTROŠNJE KATEGORIJE ODTISA V povprečju znaša ekološki odtis prebivalcev Slovenije 4,9 gha. 10.181.792 gha Skupni ekološki odtis potrošnje. 4.524.738 gha Skupna biokapaciteta pozidane površine pašne površine ribolovna območja obdelovalne površine ogljični odtis gozdni proizvodi (potrošnja)/ gozdne površne (biokapaciteta) Za zadovoljitev naših potreb bi potrebovali biokapaciteto, ki ustreza velikosti 3,1 Slovenije! 11. Ekološki odtis Ključne aktivnosti Ukrepi in scenariji so vključeni v predhodnih poglavjih, v tem poglavju pa povzemamo analize možnih ukrepov, ki jih je Ekološki odtis spremlja izvajanje več ciljev izvedlo svetovalno podjetje Stritih Trajnostni razvoj. trajnostnega razvoja, opredeljenih v Agendi 2030 Združenih narodov (Agenda 2030) ter strategijah V letu 2018 (Stritih, 2018) so bili analizirani in programih evropskega zelenega dogovora (EK, možni prispevki nadgradnje in medsebojnega 2019). Hkrati ukrepi za zmanjšanje ekološkega povezovanja štirih področij ukrepov: trajnostno odtisa prispevajo k trajnostnemu razvoju. Cilji teh upravljanje gozdov, hkratno uvajanje ukrepov so: e-mobilnosti (osebni prevoz) in energetske oskrbe enodružinskih hiš, energetska prenova • zaščititi biološko proizvodno sposobnost javnih in poslovnih stavb (zmanjšanje EO s (biokapaciteta) Zemlje kot podlage za prihranki), zmanjšanje izpustov F-plinov (Stritih, ohranjanje kakovosti življenja in njegove 2018). Primerjava izhodiščnih scenarijev (z že raznolikosti ob upoštevanju omejitev rabe izvajanimi ukrepi ali brez ukrepov) in scenarijev z naravnih virov; dodatnimi ukrepi, je pokazala, da bi lahko samo • zmanjšanje ekološkega primanjkljaja planeta z dodatnimi ukrepi na štirih obravnavanih, dokaj in s tem pritiskov na okolje; ozko opredeljenih področjih (scenariji z dodatnimi • preprečevanje in zmanjševanje netrajnostne ukrepi) zmanjšali ekološki odtis Slovenije za 12,6 rabe naravnih virov in onesnaževanja okolja %. Kot najbolj obetajoči so se pokazali dodatni ter spodbujanje trajnostne proizvodnje in ukrepi trajnostnega upravljanja gozdov (možno potrošnje z namenom prekinitve povezave zmanjšanje za 7,5 %) in uvajanja e-mobilnosti med gospodarsko rastjo in pritiski na okolje skupaj z energetsko samooskrbo (4,5-odstotno (promet, energetika, zazidljivost, raba zmanjšanje), druga dva ukrepa bi prispevala manj naravnih virov); kakor 0,5 % vsak. Izdelana je bila tudi možna • učinkovitejša raba sredstev, vloženih v ocena prispevka scenarijev z dodatnimi ukrepi okoljske ukrepe; za zmanjšanje ogljičnega odtisa, ki je pokazala • zmanjšanje okoljske intenzivnosti porabe možnost 19,5-odstotnega zmanjšanja izpustov CO 2 (ekološkega odtisa) na prebivalca. glede na leto 2005. Slovenija se je v Strategiji razvoja Slovenije 2030 Ključna sporočila glede posameznih področij (SRS, 2030) zavezala k zmanjšanju ekološkega ukrepov so: odtisa Slovenije za 20 % do leta 2030 (s 4,7 gha na prebivalca v letu 2013 na 3,8 gha na • gozdovi največ prispevajo k biokapaciteti, prebivalca v letu 2030). Zato je ministrstvo za vendar je zaradi njihove ranljivosti na okolje in prostor takoj po sprejetju tega dokumenta negativne vplive podnebnih sprememb zagotovilo sredstva za bolj poglobljeno spremljanje potrebno prilagajanje, če želimo njihovo ekološkega odtisa Slovenije ter za analize možnih biokapaciteta ohraniti; ukrepov (nadgradnja že izvajanih ali novih • promet in energetika imata največji ekološki ukrepov), s katerimi bi lahko zagotovili doseganje odtis, razpršena fotovoltaika (vključeno zahtevnega cilja 20 %. Te študije se izvajajo v tudi shranjevanje energije) v kombinaciji z okviru Agencije Republike Slovenije za okolje. električnimi avtomobili (TEK) rešuje oboje Rezultati dodatnih poročil o spremljanju kazalnika hkrati; 229 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis • največ možnosti za zmanjšanje ekološkega Kakor je razvidno iz spodnje preglednice, je z odtisa je pri prometu, vendar je le analiziranimi ukrepi v najboljšem primeru mogoče elektrifikacija premalo: zaradi možnega doseči skupno zmanjšanje ekološkega odtisa za povratnega učinka (»rebound effect«) uvedbe 32,6 %, kar je dovolj za izpolnitev cilja zmanjšanja električnih osebnih vozil na povečanje števila ekološkega odtisa za 20 % ob upoštevanju prevoženih kilometrov je hkrati treba izvajati povečanja za skoraj 11 % med letoma 2013 in ukrepe trajnostne mobilnosti, predvsem glede 2016. V preglednici je podana ocena možnega ponudbe javnega prevoza; zmanjšanja ekološkega odtisa na podlagi petih • stavbe lahko zaradi že v preteklosti izvedenih analiziranih področij ukrepov po izhodiščnem ukrepov za večjo energetsko učinkovitost scenariju in scenariju z dodatnimi ukrepi. Scenariji relativno manj prispevajo k zmanjševanju z dodatnimi ukrepi so optimistični, vendar še ekološkega odtisa, a doseganje že realno dosegljivi učinki, kar pomeni, da prikazujejo zastavljenih ciljev energetske učinkovitosti je obseg možnosti za zmanjšanje. kljub temu pomembno. Glede na projekcije Eurostata se bo število Pri F-plinih dodatni ukrepi niso smiselni, treba je le prebivalcev v Sloveniji do leta 2030 povečalo zagotoviti izvajanje veljavne EU-direktive. za le 0,68 %, kar ne vpliva veliko na izračunane vrednosti. Ekološki odtis na prebivalca Slovenije Rezultati te prve analize možnih ukrepov za je bil v letu 2016 za 10,6 % večji kakor v letu 2014 zmanjševanje ekološkega odtisa so bili uporabljeni (5,1 gha proti 4,8 gha), kar je dodatni izziv pri pri razvojnem načrtovanju, in sicer pri pripravi doseganju znižanja za 20 % glede na leto 2013 okoljskega poročila za NEPN. (torej znižanje na 3,8 gha na osebo). Ob upoštevanju rezultatov prve analize je bila v letih 2019 in 2020 izdelana nova analiza, in sicer so bile izdelane ocene možnih prispevkov nekaterih razširjenih ukrepov s prvih treh področij iz prve študije ter ocene možnega prispevka dveh dodatnih področij ukrepov (Stritih, 2020). Vključena so bila naslednja področja: • trajnostno upravljanje gozdov glede zagotavljanja ponora ogljika in prilagajanja na podnebne spremembe; • spodbujanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v javnih in poslovnih stavbah; • uvajanje fotovoltaičnih panelov na stavbah ter drugih pozidanih površinah v povezavi z električno mobilnostjo in razpršenim skladiščenjem v baterijah; • spodbujanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov v industriji za zmanjšanje ekološkega odtisa največjih porabnikov energije v Sloveniji (novo področje); • razvoj javnega potniškega prevoza, večmodalnih središč in kolesarske mreže za zmanjšanje ogljičnega odtisa dnevnih migracij (novo področje). 230 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Slika 11-13: Ambiciozni ukrepi na področjih trajnostnega upravljanja gozdov, trajnostne rabe energije in trajnostne mobilnosti lahko prispevajo 32,6-odstotno zmanjšanje ekološkega odtisa Ukrep Izhodiščni scenarij Scenarij z dodatnimi ukrepi Neto vpliv Neto vpliv Neto vpliv Neto vpliv [gha] [%] [gha] [%] Trajnostno upravljanje gozdov glede +524.300 +4,9 % –756.840 –7,1 % zagotavljanja ponora ogljika in prilagajanja na podnebne spremembe Spodbujanje energetske učinkovitosti in –63.470 –0,6 % –241.000 –2,2 % rabe obnovljivih virov energije v javnih in poslovnih stavbah Uvajanje fotovoltaičnih panelov na –244.900 –2,3 % –986.720 –9,3 % stavbah ter drugih pozidanih površinah, v povezavi z električno mobilnostjo in razpršenim skladiščenjem v baterijah Spodbujanje energetske učinkovitosti –202.300 –1,9 % –617.600 –5,8 % in rabe obnovljivih virov v industriji za zmanjšanje ekološkega odtisa največjih porabnikov energije v Sloveniji Razvoj javnega potniškega prevoza, –223.600 –2,1 % –873.000 –8,2 % večmodalnih središč in kolesarske mreže za zmanjšanje ekološkega odtisa dnevnih migracij Skupaj –209,970 –2,0 % –3.471.800 –32,6 % Vir: Stritih, 2020. Analizirani ukrepi so deloma že vključeni v Analiza stroškov in koristi scenarijev z dodatnimi sprejeti NEPN in njihovo izvajanje je v skladu z ukrepi je pokazala, da je mogoče velik del ukrepov evropskim zelenim dogovorom Evropske komisije, izvesti z reformami obstoječih virov financiranja ki vodi v zahtevnejše cilje razogljičenja družbe in odpravo nekaterih upravnih ovir. Za trajnostno in druge okoljske cilje. V oceni učinka ukrepov upravljanje gozdov to pomeni prehod na daljši je upoštevano tudi predvideno zmanjšanje cikel zagotovljenega državnega financiranja ekološkega odtisa na ravni EU in deloma tudi na ukrepov prilagajanja (sadnja in nega mladja za svetovni ravni. zagotavljanje ustrezne mešanosti in zgodnja 231 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis redčenja za stabilnost) in pojasniti, kako bi to odtis, saj so avtobusi in še posebej vlaki vplivalo na cilj. Za doseganje ciljev glede URE bistveno učinkovitejša prevozna sredstva. To tudi in OVE je potrebna zelena davčna reforma, ki bi zmanjša potrebo po parkirnih mestih in težave s denar iz subvencioniranja fosilnih goriv in vračila čezmernim prometom v mestih, kar ima še mnoge trošarin prenesla v spodbude za zmanjšanje druge koristi (na primer za zdravje ljudi in na rabe in uporabo obnovljivih virov. Za postavljanje področju prilagajanja na podnebne spremembe). večjih sončnih elektrarn na objektih je treba še Umeščanje OVE v javne in poslovne stavbe odpraviti nekatere zakonske omejitve, prav tako hkrati z umeščanjem v industrijska poslopja za izrabo odvečne toplote, in prilagoditi predpise lahko privede do bistvenega zmanjšanja potreb za delovanje Eko sklada. po elektriki iz fosilnih goriv, pozneje pa se lahko ob uvedbi primernih tehnologij za shranjevanje Ključni izziv in največje potrebne dodatne presežkov elektrike v sintetične pline uporabi za investicije države so v javnem prometu in izgradnji nadomeščanje zemeljskega plina v industrijskih potrebne železniške infrastrukture tako za potniški procesih. kakor tudi dodatni tovorni promet. To bo zahtevalo hitro in ambiciozno ukrepanje v ljubljanski urbani V nadaljevanju podrobneje povzemamo ugotovitve regiji, kjer je zdaj največji prometni zamašek in za vsako od petih področij ukrepov. Ocene kjer je hkrati največ možnosti za nadomestitev prispevka k zmanjšanju ekološkega odtisa za dnevnih migracij z osebnimi vozili. Za to bodo izhodiščne scenarije in scenarije z dodatnimi potrebni velik poseg v ljubljansko železniško ukrepi so prikazane v zgornji preglednici. vozlišče, izgradnja dodatnih potniških povezav do okoliških krajev in celostno povezani sistem Trajnostno upravljanje gozdov glede javnega prevoza. zagotavljanja ponora ogljika in prilagajanja na podnebne spremembe Optimalni pristop je tako v zagotavljanju državnih investicij v potrebno infrastrukturo in Rezultati prve študije (Stritih, 2018) so pokazali, stabilnem dolgoročnem financiranju ukrepov, da je biokapaciteta gozdov že blizu največje kar bo omogočilo doseganje zastavljenih ciljev možne in postaja čedalje bolj ranljiva, hkrati pa s spodbujanjem širše skupnosti. Pri tem je treba gozdovi še niso polno izkoriščeni kot možni vir dodatno pozornost nameniti vključevanju lokalnih surovin z majhnim ekološkim odtisom, v glavnem odločevalcev in drugih deležnikov v oblikovanje zaradi nerazvite verige dodane vrednosti za ukrepov, da se najdejo skupne rešitve in izoblikuje tovrstne izdelke v Sloveniji. Vplivi podnebnih jasna vizija razvoja Slovenije do leta 2030 in sprememb resno ogrožajo vlogo gozda kot naprej. ponora ogljika in zahtevajo intenzivnejše upravljanje za pravočasno prilagoditev na Analizirani ukrepi se med seboj dopolnjujejo v pričakovane vplive podnebnih sprememb. To se tem, da omogočajo boljše doseganje ciljev ob je pokazalo z aktivnim gospodarjenjem, to je z hkratnem izvajanju vseh. Povpraševanje po nego in obnovo gozdov, skrbimo za stalen ponor lesnih izdelkih je lahko neposredno povezano z v odpornih in stabilnih gozdovih. Ponor se namreč ukrepi na področju energetske prenove stavb in z kaže v razliki med prirastkom in posekom. V izgradnjo potrebne infrastrukture za večmodalna kolikor se sečnja ne izvaja, na dolgi rok pride do središča, kar je močna spodbuda za razvoj ujm in sanacij gozda- to pa je primer let 2014- ponudbe lokalne lesnopredelovalne verige. Večje 2020. povpraševanje po lesu in višja cena lesa bosta tudi močnejša spodbuda za gojenje in upravljanje Izhodiščni scenarij vključuje več ukrepov, gozdov za zagotavljanje dolgoročnih virov lesa ter določenih v NEPN: ukrepi za izboljšanje hkratnega ponora ogljikovega dioksida. Investicije upravljanja gozdov in izrabo naravnih virov na v razvoj JPP lahko ustavijo trend povečevanja sistemski ravni z nadgradnjo gozdnih inventur števila osebnih vozil in s tem bistveno zmanjšajo in vzpostavljanjem monitoringa, nekaterimi tako končno porabo energije kakor tudi ekološki državnimi spodbudami za lastnike za nego 232 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis in varstvo gozdov ter z izobraževanjem. Niso predvideni posebni ukrepi za večjo uporabo V NEPN (izhodiščni scenarij) se predvidevata domačega lesa v stavbah oziroma mehanizmi za nadaljevanje in postopna nadgradnja politik razvoj lokalne lesnopredelovalne industrije. in ukrepov glede javnih in poslovnih stavb s poudarkom na energetski učinkovitosti, Pri scenariju z dodatnimi ukrepi je upoštevano, da daljinskem ogrevanju in spodbujanju prenove so za doseganje dodatnega učinka potrebni večji na podlagi energetskega pogodbeništva. Javni ukrepi in spremembe v pristopu lastnikov gozdov sektor želi postaviti za zgled glede prenove in in gozdarjev. Nega in gojitveni ukrepi v gozdovih energetske učinkovitosti s sistemi upravljanja morajo preseči obseg zdajšnjih sanitarnih energije. Večina ukrepov je usmerjenih v sečenj, kar bi zahtevalo precejšnji vložek v stanovanjske stavbe, kjer je bilo doslej največ intenziviranje vseh dejavnosti v gozdovih. narejenega glede zmanjšanja izpustov TGP z Tak vložek bo zagotovil ohranjanje ponora v URE. Za poslovne stavbe predvideva NEPN gozdovih in preprečil nastanek velikih izpustov manj ukrepov, poleg splošnih ukrepov za podjetja v primeru prihodnjih motenj velikega obsega se predvideva še prepoved vgradnje naprav (požari, vremenske ujme, škodljivci). Lahko pa se na kurilno olje. Predvidevata se tudi povečanje upraviči tudi z večjim povpraševanjem po lesu in finančnih spodbud za energetsko učinkovitost in z večjo vrednostjo poseka, k čemur bo prispevalo zelena davčna reforma za zmanjšanje odvisnosti spodbujanje lokalne lesne industrije za izrabo od trošarin, kar bo pospešilo investiranje podjetij v obstoječega obsega sečnje in razvoja verige URE in OVE. dodane vrednosti, tudi z odpravo zakonskih in upravnih ovir pri uporabi lesa v stavbne namene Scenarij z dodatnimi ukrepi predvideva večje ali z neposrednim subvencioniranjem uporabe učinke ukrepov, ki se že izvajajo. Za to je lesa. potrebna vključitev lokalnih odločevalcev v te procese (torej ne le na državni ravni). Za Pri prilagajanju na podnebne spremembe bo delovanje na tem področju je precej zanimanja, morda treba tudi umetno spreminjati vrstno a malo sredstev. Nadaljevati je potrebno z ukrepi sestavo gozdov, ker se lahko na najbolj URE v stavbah, vendar je treba pri teh prenovah ogroženih območjih zgodi, da naravni procesi dati večji poudarek uporabi lesa in materialov ne bodo dovolj hitri. Za to so potrebne primerne z manjšim odtisom. Prenove večstanovanjskih drevesnice, ki pa jih primanjkuje zaradi stavb je treba nadaljevati, hkrati pa je več prekratkega državnega cikla financiranja. pozornosti treba nameniti poslovnim stavbam. Pri gozdarstvu gre za dogajanje na večletni ravni, pogosto večdesetletni, zato morajo biti Umeščanje sončnih elektrarn (SE) na zagotovljeni zanesljivi dolgoročni viri financiranja nakupovalna središča, trgovine in pripadajoče za uspešno izvajanje ukrepov. garaže bi moralo biti prednostna naloga, saj imamo v Sloveniji zelo veliko nakupovalnih Energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih površin na prebivalca, imajo priročno ravne strehe virov energije v javnih in poslovnih stavbah in so v večini grajene na sončnih lokacijah, hkrati pa porabijo veliko elektrike. Lahko se tudi uvedejo Prva študija (Stritih, 2018) je potrdila zaostajanje predpisi za podjetja glede samooskrbe z elektriko, energetskih prenov javnih in poslovnih stavb ki bi določali izkoriščanje zmožnosti za morebitne ter izpostavila glavne ovire in priložnosti finančne ugodnosti. Za večja podjetja in občine je na tem področju. Pri prenovah stavb se v smiseln ukrep senčenja parkirišč s fotovoltaičnimi Sloveniji večinoma zanašamo na energetsko paneli in hkratno javno polnjenje e-vozil prek pogodbeništvo, ki pa je za zdaj še omejeno v javne razsvetljave, kar bi rešilo več hkrati. Za še svojem obsegu, delno tudi zaradi dejstva, da večji pozitivni učinek se lahko kombinirajo zelene energija in stroški, povezani z njo, pogosto niso strehe in sončne elektrarne, pri čemer bi delno dovolj pomembni za vodstva ustanov ali podjetij, prekrili večje strehe s fotovoltaičnimi paneli, pod da bi se z njimi ukvarjali. njimi pa gojili rastline. Rastlinam na strehi bi 233 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis delna osenčenost večinoma koristila, zmanjšale električne energije v državi. Poudarek je na bi potrebo po hlajenju stavbe, kar bi bilo koristno večjih sončnih elektrarnah, torej umeščanje glede na čedalje bolj vroča poletja. na večje stavbe, kakor so industrijski objekti ali nakupovalna središča, ter na degradirana Zaradi relativno majhnega deleža javnih in območja. Predvideva tudi zmerno elektrifikacijo poslovnih stavb pri celotni porabi energije je možni prometa (približno 20 % do leta 2030), kar je prispevek ukrepov na tem področju k zmanjšanju precej pod predvidevanji EU in pod predvidenimi ekološkega odtisa relativno majhen, vendar so možnostmi iz prvotne študije. Še vedno se dober zgled za nadaljnje ravnanje, zagotovljena predvideva povečevanje števila osebnih vozil. večja naročila pa lahko pripomorejo k razvoju ponudbe storitev na tem področju, kar bi povečalo Scenarij z dodatnimi ukrepi: možnosti za dolgoročni učinek. To velja tako za vgradnjo OVE doseganje dodatnega učinka se kažejo zlasti in postavljanje infrastrukture za elektrifikacijo vozil glede zakonodaje in upravnih postopkov, kakor tudi za razvoj lokalne lesnopredelovalne pametnega umeščanja sončnih elektrarn in verige. ozaveščanja javnosti glede ukrepanja. V začetni fazi so lahko učinkoviti že odprava upravnih ovir Uvajanje fotovoltaičnih panelov na stavbah za večstanovanjske stavbe in energetske zadruge in drugih pozidanih površinah v povezavi ter potrebne spremembe predpisov delovanja Eko z električno mobilnostjo ter razpršenim sklada. skladiščenjem v baterijah Najboljša možnost za hitro umeščanje sončnih V prvi študiji so se ovrednotile možnosti za elektrarn brez dodatne potrebe po investicijah v zmanjšanje ekološkega odtisa enostanovanjskih električno omrežje je prednostno umeščanje na stavb z razpršeno proizvodnjo in skladiščenjem področja z možnostjo lokalne proizvodnje iz OVE, elektrike s fotovoltaičnimi paneli in ki je uravnotežena z lokalno potrošnjo elektrike, elektromobilnostjo (t. i. koncept trajnostnega da se zmanjša potreba po ojačitvah prenosnega energetskega kroga). Že tako omejeni in distribucijskega omrežja. To bi pomenilo večsektorski ukrep je učinkovit, zato ga je pospešeno umeščanje v industrijske in poslovne smiselno razširiti na večstanovanjske, poslovne cone, kjer se podnevi porabi veliko elektrike, torej in javne stavbe ter druge pozidane površine, takrat, ko je na voljo tudi največ sončne energije. kakor so na primer parkirišča in garažne hiše. Ukrep združuje učinkovito rabo energije z Primer spodbujanja pametnejše porabe elektrike zmanjšanjem ekološkega odtisa porabljene je vpeljava gibljive 3. tarife med največjo elektrike in elektrifikacijo osebnega prometa. obremenitvijo omrežja, o čemer bi bili uporabniki Kljub subvencijam in ugodnim posojilom Eko obveščeni in bi lahko prilagodili svojo porabo. sklada za ta namen ter manjšim stroškom Pilotni projekti kažejo, da se na tak način lahko investicij so investicije in s tem prihranki manjši dobro uravnava poraba elektrike, tako da se del od možnih. Razlogi za to so večplastni, vključno spremenljivosti OVE odpravi. Pomembno je tudi s pomanjkanjem znanja in usposobljenosti za ozaveščanje javnosti glede možnosti in koristi za energetsko upravljanje stavb, neprednostnim prehod v elektrificirano nizkoogljično družbo s energetskim upravljanjem pri vodenju podjetij samooskrbo. in ustanov, s kompleksnostjo potrebnih ukrepov glede na lastnosti posamezne stavbe in tudi Kakor je bilo poudarjeno že v prvotni študiji in tudi relativno nizkimi stroški energije. v okoljskem poročilu za NEPN (EIMV et al., 2020), so možnosti za uvajanje SE v Sloveniji še zelo Izhodiščni scenarij upošteva NEPN, ki predvideva, neizkoriščene in hkrati verjetno najboljši način, da se bo v prihodnjih letih zgradilo okoli 100 MW ki je zdaj na voljo, da zagotovimo čim hitrejše novih sončnih elektrarn letno. Do leta 2040 naj bi opuščanje rabe fosilnih goriv. imeli okoli 5 GW zmogljivosti SE, kar bi pomenilo skoraj tretjino vseh proizvodnih zmogljivosti 234 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Spodbujanje energetske učinkovitosti in rabe višjo dodano vrednostjo v državah za zmanjšanje obnovljivih virov v industriji za zmanjšanje prometa in odvisnosti od uvoza končnih izdelkov. ekološkega odtisa največjih porabnikov Hkrati je treba povečati povpraševanje in energije v Sloveniji ponudbo energetsko manj zahtevnih alternativnih proizvodov ter spodbujati inovacije in razvoj na Znatni delež končne porabe vse energije v tem področju. Sloveniji (26 %) prispeva industrija, polovica te porabe pa je zgoščena v maloštevilnih velikih Za pospešitev prehoda v nizkoogljično družbo podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo primarnih bo potrebna tudi reforma davčne politike glede surovin, kakor so jeklo, aluminij, papir, cement in vračila trošarin na energente za velike porabnike s proizvodnjo kemikalij15. Po začetku recesije leta energije, ki bo spodbujala investicije podjetij v 2008 se je poraba energije hitro zmanjšala, vendar URE in naredila vsaj delno samooskrbo z OVE se je v zadnjih letih znova povečala na predkrizno veliko bolj ekonomsko zanimivo. Izgradnje raven ob nespremenjeni mešanici energentov, ki baterijskih zalogovnikov za potrebe industrije sta v glavnem zemeljski plin in elektrika. To kaže v zadnjem času kažejo, da ni tako zahtevno na dejstvo, da je v tem sektorju kar nekaj možnosti odpraviti težave zaradi spremenljivosti OVE, za zmanjšanje porabe energije in nadomeščanje kakor je kazalo še pred kratkim. fosilnih goriv ter s tem za zmanjšanje ogljičnega in ekološkega odtisa. Pomembno vprašanje je tudi Presoditi bi bilo treba tudi upravičenosti prispevek te težke industrije družbi, saj čeprav energetsko intenzivne industrije glede na možne porabi 16 % vse energije v državi, ustvari le 2,5 % svetovne alternative, vsaj na področju primarnih državnega bruto domačega proizvoda in zaposluje surovin, kjer je lahko zaradi prevoza velikih količin le 3 % zaposlenih oseb v državi. vhodnega materiala veliko več izpustov, kakor pa jih zmanjša učinkovitejša predelava v Sloveniji. Izhodiščni scenarij: v NEPN se predvideva Treba bi bilo tudi odpraviti dilemo glede razmerja prepolovitev izpustov TGP v sektorju industrija med koristmi in bremeni v lokalnem in svetovnem ob ohranjanju zdajšnje stopnje proizvodnje s okolju oziroma odgovoriti na vprašanje, ali je v spodbudami za učinkovitejšo rabo energije in tako razviti državi, kakor je Slovenija, smiselno doseganje vsaj 30-odstotnega deleža obnovljivih tako veliko energije vložiti v izdelke z majhno virov energije v industriji, vendar brez posebnega dodano vrednostjo, tudi ob upoštevanju potrebnih poudarka na energetsko intenzivni industriji. prihodnjih investicij za zagotavljanje te energije. Poudarjeni so ukrepi za izrabo odvečne toplote (ki je zdaj slabo izkoriščen vir) ter sistemi za Dodatni ukrepi v energetsko intenzivno industrijo daljinsko ogrevanje in hlajenje, bistveno večja lahko znatno pripomorejo k doseganju slovenskih uporaba drugih OVE (na primer sonce ali veter) pa ciljev glede zmanjšanja rabe energije, uporabe ni predvidena. Proizvodnja sekundarnih surovin OVE in zmanjšanja izpustov. Če so primerno za zdaj za industrijo ostaja dodatna priložnost zastavljeni, lahko tudi spodbudijo podjetja k za povečanje celotne proizvodnje, ne pa za razvoju njihove ponudbe in povečanju dodane nadomeščanje energetsko intenzivnejše primarne vrednosti, namesto da bi bili samo dodatni proizvodnje. strošek. Hitro ukrepanje na tem področju je lahko za Slovenijo tudi prednost v mednarodnem okolju, Scenarij z dodatnimi ukrepi: dodatno zmanjšanje tako političnem kakor tudi gospodarske. ekološkega odtisa energetsko intenzivne industrije se lahko doseže z nadomeščanjem primarne Razvoj javnega potniškega prevoza, proizvodnje s sekundarno oziroma reciklažo, na večmodalnih središč in kolesarske mreže kar so lahko vezane dodatne finančne spodbude za zmanjšanje ekološkega odtisa dnevnih za podjetja, če uspešno zmanjšajo svojo potrošnjo migracij energije. V EU so že pripravljene smernice16 za nadaljnji razvoj energetsko intenzivne industrije, V Sloveniji se več kakor 86 % prevozov opravi z ki med drugim poudarjajo tudi razvoj produktov z osebnimi avtomobili, 12 % z avtobusi in le 15 Dostopno na povezavi: https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2019/01/Energetsko-intenzivna-industrija-v-Sloveniji.pdf 16 Dostopno na povezavi: https://www.glassallianceeurope.eu/images/cont/2019-11-28-eii-masterplan-report-final-online_file.pdf. 235 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis 2 % z vlaki17. To nas uvršča med države EU, ki povečanje privlačnosti javnega prevoza je treba najmanj uporabljajo javni potniški promet (JPP). na bistveni del sistema, ki bo v tem scenariju Več kakor polovica delovno aktivnih oseb odhaja železnica, priključiti večmodalna središča. Njihovo na delo v drugo občino (457.000) in tretjina teh načrtovanje zahteva celostno obravnavanje gre v Ljubljano ali iz nje18. Med glavnimi vzroki mobilnosti od javnega prevoza do mikromobilnosti za skromni delež JPP se so že več desetletij na končno lokacijo. premajhna vlaganja v infrastrukturo JPP, preskromna ponudba JPP, neustrezni oziroma Bolj ambiciozno in hitrejše ukrepanje za razvoj neusklajeni vozni redi ter preslabo razviti sistema JPP v državi in povečanje njegovih sistem P + R. zmogljivosti – načrti za večino navedenih ukrepov obstajajo že dalj časa, le do izvedbe še ni prišlo Izhodiščni scenarij: NEPN predvideva spodbujanje – lahko obrne trend povečevanja števila in rabe in promocijo trajnostne mobilnosti, nadaljnje osebnih vozil. To je bilo poudarjeno že v prvotni subvencioniranje javnega prevoza in sistem študiji (Stritih, 2018) z opozorilom na morebitni povezanega javnega prevoza za celotno Slovenijo povratni učinek ob elektrifikaciji voznega parka: (v obliki skupne vozovnice in ustanovitve uporaba osebnih vozil se še poveča, ker je vožnja upravljavca sistema) ter nadaljnji razvoj železniške z električnimi vozili cenejša, kar povzroči še večje in kolesarske infrastrukture. Razvoj javnega težave s prometom v mestih. Nadomeščanje potniškega prometa, še posebej železnic, je osebnih vozil z javnim prevozom ob hkratnem ključni ukrep za zmanjšanje ekološkega odtisa povezovanju s trajnostno mobilnostjo bi tudi prometa tako na področju ogljičnega odtisa zmanjšalo izpuste TGP in drugih škodljivih plinov. kakor tudi porabe prostora in vgrajenih izpustov v infrastrukturi. Zaradi vseh ukrepov lahko pričakujemo zmanjšanje povečevanja osebnega prevoza, kar bo prispevalo k zmanjšanju izpustov iz prometa, vendar so ukrepi premalo ambiciozni oziroma še preveč nejasno zastavljeni, da bi lahko dosegli bistveni preboj v navadah posameznikov, kar bi vodilo do večjih sprememb. Scenarij z dodatnimi ukrepi: nadgradnja obstoječih ukrepov je mogoča v več smereh, ki pa so dopolnjujoče, kar pomeni, da izvajanje več ukrepov skupaj poveča celotni učinek na zmanjšanje ekološkega odtisa. Potrebno je proaktivno prostorsko načrtovanje na državni in regijski ravni z vključevanjem občin z njihovimi prostorskimi načrti (OPN-ji) ter zagotavljanje finančnih virov za potrebne investicije. Upoštevati je treba dnevne migracije na delovno mesto kot največji delež opravljenega osebnega prevoza in turizem oziroma prevoze v prostem času. Najnujnejši del železniškega omrežja je ljubljansko železniško vozlišče, ki je središče slovenske železniške mreže in glavni prometni zamašek. Posodobitev in prestrukturiranje sta nujna za znatno povečevanje zmogljivosti potniškega in tovornega prometa, prav tako nove garniture za posodobitev voznega parka, potrebna dvotirnost prog in elektrifikacija. Za uspešno 17 Dostopno na povezavi: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/pdfscache/1132.pdf. 18 Dostopno na povezavi: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8018. 236 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Sklepi in priporočila Ekološki odtis je kazalec, namenjen spremljanju V obdobju 1961–2017 se je svetovni ekološki odtis okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja. Njegov povečal s 7,1 na 20,9 milijarde gha oziroma z 2,27 namen ni le spremljanje podatkov, temveč tudi na 2,77 gha na prebivalca, povečevala se je tudi vplivanje na uporabnike pri izbiri vrednotenja stanja razlika do samoobnovitvene spodobnosti planeta. na področju okolja, kar zaradi širine razvojnih Biokapaciteta je v letu 2017 znašala politik prispeva tudi k strukturnim spremembam. 1,60 gha na prebivalca, iz česar ugotovimo Poleg tega, da nudi ustrezne vrednosti in merila, s ekološki primanjkljaj v obsegu 1,17 gha na katerimi lahko spremljamo napredek države, lahko prebivalca: Zemljani smo v letu 2017 porabili za ekološki odtis olajša tudi sodelovanje v razpravah o 1,7 planeta naravnih virov. Za EU-28 je EO v politikah v Sloveniji. letu 2017 znašal 4,60 gha/osebo, za Slovenijo pa 4,90 gha/osebo, torej bistveno več od svetovnega Ekološki odtis (EO) je v Strategiji razvoja Slovenije povprečja. Če bi po celem svetu zagotavljali do leta 2030 eden izmed treh vodilnih kazalcev življenjski slog, podoben evropskemu oziroma za spremljanje stanja rabe naravnih virov s ciljem slovenskemu, bi to zahtevalo biokapaciteta 2,9 njegovega zmanjšanja za 20 % do leta 2030 (s oziroma 1,7 planeta Zemlja (za Slovenijo 3,1 4,7 gha/osebo v letu 2013 na 3,8 gha/osebo v letu Slovenije). Ekološki primanjkljaj EU pokrivata 2030). Enak cilj je vključen tudi v ReNPVO20–30. zlasti uvoz biokapacitete iz drugih delov sveta in Z ekološkim odtisom spremljamo potrebe ljudi po obremenjevanje svetovnih ponorov ogljikovega naravnih virih, kar je ponazorjeno s površino, ki dioksida. jo prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja. Izraža se v skupni enoti - globalnih V letu 2017 je k svetovnemu, evropskemu in hektarih (gha). slovenskemu ekološkemu odtisu največ prispeval ogljični odtis, in sicer približno 60 % (v Sloveniji V izračune ekološkega odtisa so vključene biološko 64,7 %). Na svetovni ravni in na ravni EU-28 sta produktivne površine na kopnem in v vodah, na drugem mestu odtisa obdelovalnih površin (19 ki so namenjene potrošnji (proizvodnja hrane, in 17 %) in gozdnih proizvodov (10 in 12 %). V krme, vlaken, gozdnih proizvodov in industrijskih ekološkem odtisu Slovenije imajo gozdni proizvodi rastlin z gospodarskim pomenom), pozidanim precej večji delež kakor v svetu in EU (okoli površinam in infrastrukturi ter absorpciji ogljikovega 40 % več, na drugem mestu z 18 %), manjšega pa dioksida. Ekološki odtis spremlja rabo šestih pozidane in obdelovalne površine (slednje le vrst produktivnih površin: obdelovalne površine, 12 %) ter ribolovna območja. Nadpovprečni delež pašne površine, gozdovi (za zagotavljanje gozdnih gozdnih proizvodov v EO Slovenije je povezan proizvodov), ribolovna območja, pozidane površine predvsem z večjo porabo lesa v gradbeništvu in površine, potrebne za absorbcijo CO . Za prikaz in pri ogrevanju. K biokapaciteti Slovenije tudi 2 produktivnosti teh površin se uporablja nadpovprečno veliko prispevajo gozdovi, več t. i. biokapaciteta. Skupna biokapaciteta je vsota kakor štiri petine (84 %), v svetu in EU pa dobri biokapacitet vseh šestih vrst produktivnih površin. dve petini. O ekološkem primanjkljaju ali ekološkem dolgu govorimo, ko prebivalstvo nekega območja porablja Praviloma velja, da višji kot je indeks človekovega več virov, kakor jih zagotavlja produktivnost površin razvoja v neki državi, več biokapacitete ta država območja, na katerem živijo, to je če porabi več od troši in večji je njen ekološki odtis. Ugotavljanje obnovitvene sposobnosti narave. skupnega obremenjevanja narave določenim 237 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis človekovim dejavnostim je ključnega pomena, trajnostne mobilnosti v področju e) (8,2-odstotno če se želimo na to obremenjevanje odzvati. Pri zmanjšanje). Ukrepi URE in OVE v industriji načrtovanju ukrepov za zmanjšanje ekološkega (področje d) bi lahko zagotovili zmanjšanje v višini odtisa je zato pomembna tudi razčlenitev kazalca 5,3 %, v javnih in poslovnih stavbah pa glede na vrsto potrošnje. Na svetovni ravni in v 2,2 %. Ukrepi na področju izpustov F-plinov, ki se EU-28 k ekološkemu odtisu največ prispeva hrana že izvajajo, bi prispevali manj kakor 0,5-odstotno (29 in 23 %), v Sloveniji pa bivanje, hrana bistveno zmanjšanje. Analiza stroškov in koristi scenarijev manj. Na svetovni ravni sta na naslednjem mestu z dodatnimi ukrepi je pokazala, da je mogoče bivanje (25 %) in storitve (17 %), v EU pa storitve večino ukrepov izvesti z reformami obstoječih (22 %) in osebni prevoz (20 %). Glede na vrsto virov financiranja in odpravo nekaterih upravnih potrošnje k ekološkemu odtisu Slovenije največ ovir. Ključni izziv in največje potrebne dodatne prispevajo bivališča (24,7 %) in osebni prevoz investicije države so v javnem prometu, izgradnji (22 %), storitve (18,4 %), hrana (17,6 %) in blago potrebne železniške infrastrukture tako za potniški (17,3 %). kakor tudi dodatni tovorni promet. V letih 2018–2020 so bile izdelane analize Iz analiz šestih področij ukrepov zmanjšanja možnega prispevka šestih področij ukrepov k ekološkega odtisa lahko ugotovimo, da lahko zniževanju ekološkega odtisa Slovenije (Stritih, največji prispevek pričakujemo od učinkovitih 2018 in 2020): ukrepov za prehod v nizkoogljično krožno družbo in gospodarstvo ter od trajnostnega upravljanja • Trajnostno upravljanje gozdov z gozdov. Ukrepi so večinoma že vključeni v evropski zagotavljanjem ponora ogljika in prilagajanjem zeleni dogovor, NEPN in druge dokumente, treba na podnebne spremembe. jih je še nadgraditi, povezati in učinkovito izvajati. • Spodbujanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v javnih in poslovnih Ekološki odtis je bil leta 2019 umeščen tudi v stavbah. Operativni načrt o sodelovanju ministrstev pri • Uvajanje fotovoltaičnih panelov na stavbah pripravi regionalnih razvojnih programov za ter drugih pozidanih površinah v povezavi obdobje 2021–2027. Podatki, potrebni za izračune z elektromobilnostjo in razpršenim 12 regionalnih EO po metodologiji za nacionalne skladiščenjem v baterijah. EO, niso dostopni niti v domači niti mednarodnih • Spodbujanje energetske učinkovitosti in rabe statističnih zbirkah. Prvi izračuni, ki so bili obnovljivih virov v industriji za zmanjšanje opravljeni po pristopu od zgoraj navzdol z uporabo ekološkega odtisa največjih porabnikov podatkov iz mednarodne poročevalske zbirke energije v Sloveniji. Oxford Economics, so pokazali, da imajo tri regije z • Razvoj javnega potniškega prevoza, največjim številom prebivalcev (osrednjeslovenska, večmodalnih središč in kolesarske mreže podravska in savinjska) največji ekološki odtis. za zmanjšanje ogljičnega odtisa dnevnih Preračun celotnega ekološkega odtisa v gha na migracij. osebo pa ne pokaže velikih razlik med regijami – • Zmanjšanje izpustov F-plinov. od 5,04 v zasavski do 5,29 gha/osebo v koroški regiji. Največja vrsta odtisa je tudi primeru regij Primerjava izhodiščnih scenarijev (z že izvajanimi ogljični odtis, in to pri vseh regijah, največjo vrsti ukrepi ali brez ukrepov) in scenarijev z dodatnimi potrošnje pa osebni prevoz in bivališča. Pristop ukrepi je pokazala, da bi lahko z dodatnimi ukrepi od zgoraj navzdol bo treba v prihodnje dopolniti s na prvih petih obravnavanih področjih (scenariji pristopom od spodaj navzgor. Ukrepi z največjimi z dodatnimi ukrepi) zmanjšali ekološki odtis možnostmi za zmanjšanje ekološkega odtisa regij Slovenije za 32,6 %. Kot najbolj obetajoči so se so v bistvu enaki kakor ukrepi na državni ravni. pokazali dodatni ukrepi trajnostnega upravljanja gozdov (možno zmanjšanje za 7,1 %) in uvajanja Kazalec o ekološkem odtisu je eden od kazalnikov e-mobilnosti skupaj z energetsko samooskrbo uspešnosti SRS 2030, zato je vključen v (področje c, 9,3-odstotno zmanjšanje) in ukrepi spremljanje izvajanja tega ključnega državnega 238 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis razvojnega dokumenta, ki ga izvaja UMAR in preglednice 14. Ta se zavzema za odpravo vrzeli v rezultate na letni ravni objavlja v poročilih o znanju, s prednostnim preučevanjem prestopanja razvoju (prim. UMAR, 2021). Rezultati za ekološki okoljskih prelomnih točk in zmogljivosti planeta, in odtis praviloma temeljijo na izračunih GFN, ki za vzpostavitev platforme za krepitev povezovanja so dostopni z večletnim zamikom. Za uporabo »okoljskega in trajnostnega« ter »raziskovalnega, kazalca v namene razvojnega načrtovanja je zato razvojnega, inovacijskega« področja. Zaradi nujno ocenjevanje vrednosti kazalca za obdobja navedenega je treba v razvoju ekološkega odtisa poročanja (»nowcasting«) in napovedovanje narediti korak naprej in ga približati ne samo za obdobje do leta 2030 glede na že izvajane stroki ter odločevalcem na različnih ravneh oziroma sprejete in še možne ukrepe (projekcije, odločanja, temveč tudi raziskovalcem, ki ga bodo scenarijske analize). S tovrstnimi analizami je znali smiselno umestiti v sistem razvoja inovacij. treba nadaljevati v celotnem obdobju veljavnosti Ključna pomanjkljivost kazalca namreč je, da ni ReNPVO. Za njihovo večjo ustreznost in vključen v finančni okvir vrednotenja razvoja novih uporabnost ter doseganje sprejetega cilja večjih in strateško pomembnih projektov države, 20-odstotnega zmanjšanja se priporočajo še: mesta, regij. Dejstvo je, da nas bodo v prihodnosti zaradi vse večjih podnebnih sprememb in drugih • večje medsektorsko sodelovanje pri svetovnih megatrendov bremenila pomanjkanja, doseganju ciljev EO in povezanih politik; tudi naravnih virov. In ekološki odtis je kazalec, • vključevanje EO v finančne izračune ki naravne vire spremlja z vidika njihove biološke načrtovanih velikih infrastrukturnih projektov; obnovljivosti, na kar vplivata potrošnja in raba tal • raziskave na področju podatkovnih vrzeli EO (s posegi v prostor). in njihovo odpravljanje; • sistematično povezovanje EO s kazalci Posebna vrednost kazalca ekološki odtis je posameznih vrst odtisa in potrošnje, ki se njegova povezava s socialno in ekonomsko uporabljajo v domačih statističnih zbirkah razsežnostjo razvoja. Zato nudi vpogled v nujne (SURS, KOS); sistemske spremembe in podlage za njihovo • razvoj metodologije in izračun EO statističnih nadaljnjo analizo, kar je treba pri nadaljnjem delu regij (NUTS3) po metodologiji od spodaj na tem področju v Sloveniji še okrepiti. Vključuje navzgor; informacije o navadah ljudi in prispeva priporočila • krepitev zmogljivosti za ozaveščanje in za njihovo spreminjanje v trajnostni smeri, v uvajanje ekološkega odtisa v regionalno povezavi s socialnimi sistemi in sistemi okolja, razvojno načrtovanje in širšo uporabo; kakor so energija, mobilnost, hrana. S tem bi • ozaveščanje in uveljavljanje EO v sistemih prispevali k doseganju trajnostnih ciljev Agende izobraževanja, vključno s predstavitvami 2030, analizirali uvoz in izvoz izdelkov oziroma dobrih praks zmanjševanja ekološkega naravnih virov ter se bolje zavedali priložnosti, odtisa; nevarnosti, prednosti in pomanjkljivosti GMT-jev. • vključevanje v svetovne in evropske platforme (GFN, EEA); • sodelovanje z organizacijo Footprint Data Foundation v okviru pobude One Planet Alliance; • ustanovitev omrežja za razvoj EO in povezovanje raziskav s politikami, stroko, javnostjo. Kazalec o ekološkem odtisu je treba ustrezno razvijati tudi zato, ker je del okvira za spremljanje planetarnih omejitev, opredeljenih v 8. okoljskem akcijskem programu EU, in se zlasti zadnja tri priporočila povezujejo z ukrepi ReNPVO iz 239 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Seznam uporabljenih Seznam uporabljenih kazalcev kratic SE03 indeks človekovega razvoja CO ogljikov dioksid 2 SE08 ekološki odtis EO ekološki odtis GFN Global Footprint Network, globalna neprofitna organizacija gha globalni hektar, enota za spremljanje ekološkega odtisa GMT svetovni megatrendi NEPN Nacionalni energetski in podnebni načrt OPN občinski prostorski načrt OVE obnovljivi viri energije ReNPVO20–30 Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 SE sončne elektrarne SRS2030 Strategija razvoja Slovenije 2030 TGP toplogredni plini UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj URE učinkovita raba energije 240 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 11. Ekološki odtis Viri in literatura • Agenda 2030, 2015. Assembly, U. G. (2015). 70/1. • GFN, 2021. Selected text and figures for the 2021 Transforming our world: The 2030 agenda for State of the Environment Report for Slovenia. sustainable development. A/RES/70/1. New York, Global Footprint Network, 2021. Interno gradivo. United Nations. • Resolucija o Nacionalnem programu varstva • Country Overshoot Days, 2021. Dostopno na: okolja za obdobje 2020–2030 (Ur. l. RS, št. https://www.overshootday.org/newsroom/country- 31/20). Dostopno na: Resolucija o Nacionalnem overshoot-days/ (8. 6. 2021). programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30) (pisrs.si) (8. 6. 2021). • EK, 2019: Evropska komisija, Evropski zeleni dogovor. Sporočilo Komisije Evropskemu • SE08 – Ekološki odtis, 2021. Agencija RS za okolje, parlamentu, Evropskemu svetu, Evropskemu 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci. ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. arso.gov.si/sl/content/ekoloski-odtis-1. COM(2019) 640 final. Bruselj, 11. 12. 2019. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/resource. • SRS 2030. Strategija razvoja Slovenije 2030, html?uri=cellar:b828d165-1c22-11ea-8c1f- 2017. Ljubljana : Služba Vlade Republike Slovenije 01aa75ed71a1.0015.02/DOC_1&format=PDF (23. za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 2017. 8. 2021). Dostopno na: https://www.gov.si/assets/vladne- sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/ • Ekološki odtis: Analiza, projekcije, scenariji za Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf (8. 6. 2021). izbrane ukrepe do leta 2030. Poročilo po projektu MOP-ARSO. Ljubljana, d.o.o., 2021. • Stritih Trajnostni razvoj, 2018. Okoljski odtis Slovenije – Slovenije - izračun projekcij in • Elektroinštitut Milan Vidmar, Zavita, in Stritih scenarijev zmanjšanja odtisa za izbrane ukrepe, Trajnostni razvoj. Okoljsko poročilo: Tehnična Poročilo po projektu MOP-ARSO, 2018. podpora za celovito presojo vplivov na okolje za Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt • Stritih Trajnostni razvoj, 2020. Okoljski odtis Republike Slovenije. Ljubljana, 2020. Dostopno Slovenije – Nadaljnja analiza potencialov izbranih prek: https://www.energetikaortal.si/fileadmin/ ukrepov zmanjšanja ekološkega in ogljičnega dokumenti/publikacije/nepn/cpvo/op_nepn_2020_ odtisa Slovenije. Poročilo po projektu MOP-ARSO, final_jan-2020.pdf 2020. • GFN, 2018. Ecological Footprint of Slovenia, • UMAR, 2021. Poročilo o razvoju 2021. Ljubljana. Technical Report prepared by Global Footprint UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27. Network, (izdala MOP-Agencija RS za okolje, 2018). • WWF, 2020. Living Planet Report 2020 - Bending the curve of biodiversity loss. Almond, R.E.A., • GFN, 2020. Technical report: Ecological footprint of Grooten M. and Petersen, T. (Eds). WWF, Gland, 12 statistical regions in Slovenia. Pripravil Global Switzerland. Footprint Network za MOP-Agencija RS za okolje, 2020. 241 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Podnebne spremembe 12. 12. Podnebne spremembe Uvod Stanje in trendi Podnebje je naravni vir, ki posredno ali Zdajšnje stanje podnebja neposredno vpliva na vse dejavnosti. Podnebje se spreminja zaradi naravnih ciklov, v zadnjih Temperatura v Sloveniji narašča hitreje od desetletjih pa tudi zaradi človekove dejavnosti, svetovnega povprečja. Od začetka sistematičnih predvsem rabe fosilnih goriv in čedalje večjega meritev leta 1961 do leta 2020 se je zvišala že za in agresivnejšega poseganja v naravno okolje. 2,4 °C. Najbolj se je zvišala temperatura poleti, Spremembe so tako hitre, da so se podnebne kar za 3,3 °C, nekoliko manj pozimi (2,7 °C) in spremembe uvrstile med najbolj pereče grožnje na pomladi (2,4 °C), najmanj pa jeseni (1,5 °C). svetovni ravni. Prvi pogoj za učinkovito obravnavanje podnebnih sprememb je skrbno spremljanje podnebnih razmer v vseh časovnih in prostorskih skalah, saj samo dobro poznavanje stanja in izdelanih Slika 12-1: Odklon povprečne letne projekcij prihodnjega podnebja omogoča temperature od povprečja 1981−2010 (modri učinkovito prilagajanje. Ker se je podnebje v in rdeči stolpci) in večletno glajeno povprečje Sloveniji že pomembno spremenilo, v prihodnje pa (črna krivulja) se bo še bolj, je takojšnje učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam nujnost. Načrtovanje učinkovitega prilagajanja je vsebinsko zahtevnejše od blaženja, saj mora biti usklajeno med sektorji, treba pa je upoštevati tudi vse morebitne stranske učinke ukrepov. V nadaljevanju najprej opisujemo podnebne razmere in trende v Sloveniji, na to pa so dodane tudi projekcije in pričakovane posledice, kar je podlaga za načrtovanje učinkovitega prilagajanja. Vir: Naše okolje, mesečni bilten ARSO, 2020. 243 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Slika 12-2: Odklon povprečne sezonske temperature od povprečja 1981−2010 (modri in rdeči stolpci) in večletno glajeno povprečje (črna krivulja) Vir: Naše okolje, mesečni bilten ARSO, 2020. V skladu z naraščanjem temperature se v toplem pričakujemo več kakor 30 na leto. Še nekoliko delu leta povečuje toplotna obremenitev. Eden večje je danes povprečno letno število vročih dni od enostavnejših kazalnikov, s katerim lahko na Obali (Portorož), kjer jih je v povprečju več spremljamo temperaturni stres pri vseh bitjih v kakor 40. Naraščanje temperature se odraža tudi v našem podnebju, je število vročih dni. Za vroč absolutni najvišji temperaturi. Čeprav je medletna štejemo dan, ko temperatura preseže 30 °C. Z spremenljivost absolutne najvišje temperature zelo naraščanjem povprečne temperature se je število velika, je opazen trend njenega naraščanja. takih dni v zadnjih desetletjih močno povečalo v vseh regijah, z izjemo najvišjih predelov alpskega Nasprotno od vročinskega stresa se obremenitev sveta. V hladnih alpskih dolinah, na primer zaradi mraza zmanjšuje. Število ledenih dni, ko Ratečah, so bili do sredine osemdesetih let temperatura zraka tudi podnevi ne naraste nad prejšnjega stoletja vroči dnevi izjema, v zadnjih ledišče, se vztrajno zmanjšuje, najobčutnejše je letih pa se je povprečno letno število takih dni to zmanjšanje v visokogorju (Kredarica), kjer se povečalo nad 7. V Ljubljani je bilo pred začetkom je s povprečnega letnega števila 165 ledenih dni hitre rasti temperature povprečno letno število v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v zadnjih vročih dni okoli 10, danes pa jih v povprečju lahko letih to število zmanjšalo pod 130. Podobno, kakor 244 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe opažamo pri absolutni najvišji temperaturi, tudi absolutna najnižja temperatura vztrajno narašča. Slika 12-3: Število vročih dni (z najvišjo temperaturo nad 30°C) v Sloveniji, 1961−2020 80 60 in d 40 vilo šte 20 0 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 6 6 6 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 8 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Kredarica Rateče Murska Sobota Novo mesto Ljubljana Portorož Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PP07 – Ekstremni temperaturni dogodki, 2021. Spremembe temperature imajo velik vpliv na razvoj rastlin. Eden pomembnejših vplivov je podaljševanje rastne dobe. Tridesetletno povprečje dolžine rastnega obdobja se je v novem referenčnem obdobju (1991−2020) v primerjavi s preteklim (1961−1990) podaljšalo za 10 do 15 dni. 245 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Slika 12-4: Povprečna dolžina letne rastne dobe v posameznih krajih, Slovenija, referenčni obdobji 1961−1990 in 1991−2020 350 300 250 in 200 d vilo šte 150 100 50 0 Ljubljana Ljubljana Novo mesto Novo mesto Bilje Bilje Slap Slap pr pri i V V ip… ipavi Mursk Murska a So… Sobota Maribor Maribor Rateče Rateče 1961-1990 1991-2020 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PP07 – Ekstremni temperaturni dogodki, 2021. Sprememba temperaturnih razmer močno vpliva na rabo energije za ogrevanje in ohlajanje, ki ju lahko merimo s temperaturnim primanjkljajem (ogrevanje) in presežkom (ohlajanje). Letni temperaturni primanjkljaj se od leta 1961 vztrajno zmanjšuje po vsej Sloveniji. B skladu z naraščanjem temperature je tudi pri temperaturnem primanjkljaju strmejše zmanjšanje opazno od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. Povprečni trend zmanjševanja temperaturnega primanjkljaja v obdobju 1990−2020 je bil okoli 15 Kdni/leto. V zadnjem tridesetletnem obdobju (1991−2020) se je temperaturni primanjkljaj v primerjavi s predhodnim tridesetletnim obdobjem (1961−1990) na ravni Slovenije zmanjšal za 13 %. 246 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Slika 12-5: Letni temperaturni primanjkljaj za temperaturo praga 12 °C, Slovenija, 1961−2020 8000 )nad j (K 6000 ljajkna rim i p 4000 rn turaepme 2000 T 0 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 6 6 6 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 8 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Kredarica Rateče Murska Sobota Novo mesto Ljubljana Bilje Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PP11 – Temperaturni primanjkljaj in presežek, 2021. Nasprotno od primanjkljaja pa se temperaturni presežek čedalje bolj povečuje, strmo povečevanje se je začelo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Povprečni letni temperaturni presežek se je v večini Slovenije v zadnjem desetletju vsaj podvojil v primerjavi z ravnjo presežka v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in se v zadnjih treh desetletjih povečuje s hitrostjo 2–3 Kdan/leto. Izjema je le visokogorje, kjer je temperatura praga za temperaturni presežek dosežena le izjemoma. Tudi v hladnejših poseljenih krajih, na primer v alpskih dolinah, kjer v prvem tridesetletju obdobju 1961–2020 temperaturnega presežka sploh nismo beležili, je v zadnjih treh desetletjih temperaturni presežek čedalje pogostejši. 247 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Slika 12-6: Letni temperaturni presežek za temperaturo praga 21 °C, Slovenija, 1961−2020 400 )nad 300 j (K ljajkna rim 200 i p rn turaepme 100 T 0 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 6 6 6 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 8 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Kredarica Rateče Murska Sobota Novo mesto Ljubljana Bilje Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PP11 – Temperaturni primanjkljaj in presežek, 2021. Segrevanje ozračja vpliva tudi na padavinski večja od naravne spremenljivosti (medletnega režim. Do začetka 21. stoletja se je povprečna nihanja v količini padavin), da jo lahko statistično letna količina padavin v Sloveniji vztrajno potrdimo. zmanjševala. V zadnjih dveh desetletjih se je ta trend ustavil in se začel obračati navzgor. Letna količina padavin se v zadnjem desetletju povečuje predvsem zaradi povečevanja zimskih padavin. Jeseni in pomladi večjih sprememb v povprečni sezonski količini v zadnjih desetletjih ne opažamo. Vztrajno se zmanjšuje povprečna poletna količina padavin, vendar je stopnja zmanjševanja bistveno manjša kakor stopnja povečevanja zimskih padavin. Čeprav se pričakuje, da se bo ob segrevanju ozračja povečala intenziteta padavin, zaradi zelo velike naravne spremenljivosti ekstremnih padavinskih dogodkov meritve tega še ne kažejo. Sprememba zaradi podnebnega signala mora biti namreč 248 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe 300 ikro g P/L) 200 Slika 12-7: Odklon povprečne sezonske višine padavin od povprečja 1981−2010 (zeleni in rjavi stolpci) in večletno glajeno povprečje (črna krivulja) ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PP11 – Temperaturni primanjkljaj in presežek, 2021. 249 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Slika 12-8: Odklon povprečne letne višine padavin od povprečja 1981−2010 (zeleni in rjavi stolpci) in večletno glajeno povprečje (črna krivulja) Vir: Naše okolje, mesečni bilten ARSO, 2020. Za naravne ekosisteme v Sloveniji je zelo skalne grbine, dokler leta 1992 ledenik ni pomembna snežna odeja, ki je naravni razpadel na dva ločena dela. Krčenje in zadrževalnik vode. V snežni odeji se voda razpadanje Triglavskega ledenika se nadaljujeta, zadržuje v hladnem delu leta, ko rastline vode proces se upočasni v letih z nadpovprečno visoko ne potrebujejo, in se počasi sprošča na začetku snežno odejo v pozni pomladi, ki pa je posledica rastne dobe, ko jo rastline potrebujejo. V zadnjih kopičenja snega čez celo zimsko sezono. Krčenje desetletjih se je zelo zmanjšala količina snežnih Triglavskega ledenika se je konec prve dekade padavin, predvsem v sredogorju je zelo izrazit 21. stoletja prehodno upočasnilo. Vnovič pa se je tudi trend zmanjševanja povprečne višine snežne nadaljevalo v drugi polovici druge dekade, ko se odeje. je površina ledenika skrčila na manj kakor hektar. Tako spremembe temperature kakor tudi spremembe padavinskega režima se odražajo v taljenju ledenikov. Krčenje Triglavskega ledenika se je začelo v drugi polovici osemdesetih let in se je stopnjevalo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Zaradi čedalje hitrejšega tanjšanja ledu so sredi ledenika začele nastajati posamezne 250 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Slika 12-9: Spremembe površine Triglavskega ledenika, 1992−2020 5 4 ) 3 a (ha ršinvoP 2 1 0 19921995199920032005 2007 2008200920102011201220132014201520162017201820192020 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PP05 – Triglavski ledenik, 2021. Ena bolj zaskrbljujočih posledic podnebnih poplavljanja (300 cm) povprečno sedemkrat sprememb v Sloveniji je dvig gladine morja. Tudi letno, danes pa lahko pričakujemo, da bo točka v lokalnih morjih je dvig gladine morja povezan poplavljanja morja v povprečju presežena 20-krat s taljenjem kopenskih ledenih pokrovov in na leto. temperaturnim raztezanjem površinskega sloja morij in oceanov. V Sloveniji na visoko gladino morja vplivajo tudi vremenske razmere z nizkim zračnim pritiskom in močnim jugom. V obdobju 1960–2019 se je višina morja ob slovenski obali zvišala za 11 cm. Povprečna hitrost zvišanja višine morja je bila v tem obdobju 1,8 mm/leto, vendar se je v zadnjih dveh desetletjih zvišala bistveno hitreje (4,4 mm/leto) kakor v desetletjih pred tem. Zaradi dviga povprečne višine morje vse pogosteje poplavlja najnižje urbane dele obale. Na začetku obdobja meritev v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je višina presegla točko 251 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Slika 12-10: Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper, 1960−2019 280 260 ) (cm 240 rjao ma 220 višin 200 180 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 6 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 8 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 srednja letna višina maks. srednja mesečna višina v letu min. srednja mesečna višina v letu Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu MR02 – Višina morja, 2021. Z višanjem temperature se jača hidrološki prizadele v razsežnosti naravne nesreče, je bilo cikel in s tem povečuje tveganje za oba od leta 2000 kar sedem (v letih 2000, 2001, 2003, hidrološka ekstrema, suše in poplave. Suša je 2006, 2012, 2013 in 2017), v štirih desetletjih pred kompleksni pojav, ki se kaže na različnih ravneh tem pa le ena, in sicer leta 1992. Suša se pojavlja (meteorološka, kmetijska, hidrološka). Pogosto se s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih zgodi, da zaznamo izrazito pomanjkanje padavin časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno (meteorološka suša) in sušo v površinskem sloju tveganje za kmetijsko sušo so hitro razvijajoče tal (kmetijska suša), medtem ko pri vodotokih in se suše v poletnem času, ki se pojavljajo zlasti zalogah podzemne vode ne opazimo bistvenega ob vročinskih valovih. Več podatkov o suši je v odstopanja od normalnih razmer. Nasprotno pa po poglavju Okoljske nesreče, podpoglavje Suše. daljšem suhem obdobju lahko padavinski dogodek izboljša stanje v površinskem sloju tal, ki zadrži Spremembe padavinskega režima, krčenje snežne večino padavinske vode, zato suša na vodotokih odeje in naraščanje izhlapevanja se odražajo in podzemnih vodonosnikih ostaja. v spremembi letne rečne bilance Slovenije. V obdobju 1961–2019 je zaznan trend zmanjševanja Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih skupnega rečnega odtoka. Ta je bil najbolj očiten desetletjih povečuje. Najhujših suš, ki so Slovenijo do preloma stoletja, v zadnjih dveh desetletjih 252 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe pa se je zmanjševanje ustavilo. Gibanje letnega rečnega odtoka posredno opozarja tudi na povečevanje ali zmanjševanje verjetnosti nastopa nizkih voda (suš) in poplavne ogroženosti. Slika 12-11: Letna rečna bilanca Slovenije (neto odtok kot razlika med skupnim odtokom in dotokom) 50 000 40 000 30 000 20 000 10 000 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 6 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 8 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 2 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 0 dotok skupni odtok neto odtok Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu MR02 – Višina morja, 2021. Hidrološka suša je dolgotrajni proces obdobnega nekoliko manj intenzivni kakor v predhodnem pomanjkanja padavin za napajanje površinskih in desetletju, zaskrbljujoče pa je, da se največkrat podzemnih voda, ki se odraža v manjših pretokih pojavljajo v rastni sezoni. V obdobju 1961–2019 rek, dotokih v akumulacije in jezera ter nižjih po sušnosti izstopa leto 2003, ki je bilo sušno gladinah podzemne vode. Nastopi z zamikom v vseh trimesečjih leta. Po letu 2000 sta bili glede na meteorološko in kmetijsko sušo. V izraziteje sušni še leti 2007 in 2011. zadnjem desetletju so pojavi hidrološke suše 253 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Polletni sušni indeks pretoka od aprila do april–september, med njimi tri zmerne, ena septembra kaže na izrazito povečanje pogostosti zelo suha (leto 1993) in ena izjemno suha (leto in intenzivnosti hidrološke suše v rastni sezoni 2003). Zadnjih pet let je bila rastna sezona od leta 1990. Do leta 1989 je bilo sedem let april–september vedno sušna, vendar z nizko s sušnimi rastnimi sezonami, od tega je le intenziteto (običajno suho). Zelo sušno obdobje zadnja, v letu 1983, presegla mejno vrednost je bilo 2000–2003, ki se je začelo z zmerno sušo, za zmerno sušo, druge so bile običajne. Od leta nato je bila dve leti običajna suša, nato pa še 1990 pa je bilo kar 20 let s sušnimi sezonami izjemno suho obdobje v letu 2003. 300 Slika 12-12: Polletni sušni indeks pretoka za Slovenijo – obdobje od aprila do septembra ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PP12 – Hidrološka suša površinskih vod, 2021. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja večino potrebnih količin. Viri podzemne vode kažejo veliko prostorsko in časovno spremenljivost. V zadnjem času je izražena tendenca čedalje pogostejših in izrazitejših ekstremov, tako pozitivnih kakor tudi negativnih, kar kaže na veliko količinsko občutljivost podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije. 254 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Slika 12-13: Odstopanje količinskega obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije po posameznih hidroloških letih od povprečja hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981–2010 75 50 ) 25 (%jenap stodo 0 -25 -50 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 7 7 7 7 7 8 8 8 8 8 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 hidrološko leto (1. november - 31. oktober) Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD15 – Količinsko obnavljanje podzemne vode, 2021. Spremljanje in analiziranje suše podzemne vode napajanja podzemne vode se povečujeta, je pomembno za zagotavljanja zadostne količine največji primanjkljaji so značilni za obdobje po pitne vode v Sloveniji, pa tudi za varovanje letu 1989. V tem stoletju sta bili kar dve leti ekosistemov, odvisnih od podzemnih vod, virov izrednega primanjkljaja napajanja podzemne vode za potrebe industrije, kmetijstva in druge vode (2003 in 2012), česar v prejšnjem stoletju rabe vode. v primerljivi jakosti na ravni celotne države ni bilo. S časom se ne povečuje samo pojavnost Glavni vir obnavljanja podzemne vode je izrednih, ampak tudi pogostost močnih vertikalno napajanje vodonosnikov z infiltracijo primanjkljajev podzemne vode (hidrološka leta padavin, ponekod pa so to tudi vodotoki v 1989, 1990, 1997, 2000, 2002, 2008 in 2019). hidravlični povezavi z vodonosniki in dotoki vode iz sosednjih vodonosnikov. Podatki o napajanju podzemne vode od leta 1982 kažejo, da je izpadov napajanja največ na severovzhodu države, kjer je primanjkljaj najpogosteje pomladi in poleti. Pogostost in jakost primanjkljaja 255 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Slika 12-14: Odklon letne količine vertikalnega napajanja podzemne vode z infiltracijo padavin od referenčnega obdobja 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto 2006- po 20 kazalcu 08 PP13 2 – 0 Hidrološka 09-2015 suša podzemnih 2016- vod, 201 92021. 256 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Preglednica 12-1: Trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend PP04 Temperatura S PP07 Ekstremni temperaturni dogodki S PP09 Padavine S PP10 Ekstremni padavinski dogodki S PP12 Hidrološka suša površinskih vod S MR02 Višina gladine morja S VD03 Letna rečna bilanca S VD15 Količinsko obnavljanje podzemne S vode PP05 Spreminjanje obsega ledenika I PP06 Dolžina rastne dobe I PP14 Kemijske suše I Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 257 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Podnebje se je že občutno spremenilo, zato je nujno, da se tudi v Sloveniji začnemo sistematično prilagajati na podnebne spremembe. Strokovne podnebne podlage za izdelavo načrtov za prilagajanje so objavljene na spletnih straneh ARSO. Posamezni sektorji pa morajo na njihovi podlagi izdelati načrte za prilagajanje in pri tem zagotoviti tudi medresorsko usklajenost. Med glavnimi težavami je pomanjkanje usposobljenih strokovnih kadrov in finančnih sredstev za izvajanje prilagajanja, saj so ukrepi prilagajanja predvsem na področju infrastrukture lahko zelo finančno zahtevni. 258 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 OBLAKI IN VODNA PARA VODNA ZALOGA V PRENOS LEDU IN SNEGU KONDENZACIJA PADAVINE SEVANJE POVRŠINSKI IZHLAPEVANJE ODTOK EVAPOTRANSPIRACIJA INFILTRACIJA UPRAVLJANJE Z PRONICANJE VODO PRIZEMNA VLAGA PLAST V TLEH RAZNOVRSTNOST TAL VODOT OCEAN OK GLADINA PODZEMNE VODE IZTOK PODZEMNI TOK VODE Podnebne spremembe Kako se je v zadnjih 60 Povprečna višina snežne odeje nižja letih podnebje v Sloveniji do 50 % že spremenilo? Do 50 % manj Spremenjen Dvig temperature novega snega padavinski režim: za 2,4 °C 2,4 pomlad: enako = poletje: zmanjšuje Dvig gladine jesen: enako = morja 11 cm zima: povečuje padavine Kaj čaka Slovenijo v Povečanje prihodnosti? zimskih padavin Povečanje letne temperatura količine padavin Povečano Višja temperatura v Več vročinskih napajanje vseh letnih časih valov, ki bodo Manj snežne podzemnih daljši in močnejši odeje vodonosnikov Daljša rastna Manj mrzlih in doba ledenih dni Manjša raba energije za Večja raba energije ekstremni vremenski dogodki ogrevanje za ohlajanje Pogostejše poplave Pogostejša in Pogostejše v zimskem času močnejša neurja hudourniške poplave s točo in močnim v toplem delu leta vetrom Pogostejše in močnejše suše Kako bodo podnebne spremembe vplivale na podnebne ekstreme, če ne bomo omejili izpustov toplogrednih plinov? danes 2050 2100 Število vročih dni (T> 30 °C) 31 46 76 Število tropskih noči 7 15 40 Število ledenih dni 9 2 0 Najvišja dnevna količina 77 81 87 padavin (mm) 12. Podnebne spremembe Ključne aktivnosti Podnebne razmere v prihodnosti Na spreminjanje podnebnih razmer v Sloveniji Spremembe podnebja, ki smo jih v zadnjih vpliva povečevanje količine toplogrednih plinov v desetletjih zaznali v Sloveniji, se bodo nadaljevale ozračju na svetovni ravni. Čeprav je delež izpustov tudi v prihodnosti. Stopnja sprememb bo odvisna toplogrednih plinov v Sloveniji izjemno majhen od uspešnosti blaženja podnebnih sprememb. v primerjavi s svetovnimi izpusti, je pomembno, Ker je življenjska doba toplogrednih plinov (TGP) da Slovenija izpolnjuje svoje mednarodno v ozračju zelo dolga (za CO okoli 200 let), bodo 2 sprejete obveze za njihovo zmanjševanje. Izpusti nakopičeni toplogredni plini, ki smo jih v ozračje toplogrednih plinov v Sloveniji in prizadevanja izpustili v preteklih desetletjih, še kar nekaj za njihovo zmanjšanje so opisani v poglavju 13, časa delovali v ozračju. Zato se bo podnebje v Blaženje podnebnih sprememb in energetika. naslednjih treh desetletjih spreminjalo podobno, ne glede na uspešnost omejevanja izpustov TGP. Na podnebne razmere na lokalni ravni lahko V drugi polovici 21. stoletja bodo spremembe vplivamo tudi s posegi v okolje, zato morajo biti že bistveno odvisne od uspešnosti omejevanja vsi večji posegi v okolje ovrednoteni tudi z vidika TGP in konec stoletja bo v Sloveniji razlika vpliva na lokalno podnebje in spreminjajočega med projekcijo iz Pariškegasporazuma in med se podnebja. Ocene vplivov na lokalno podnebje projekcijo, kjer bistveni uspehi pri omejevanju in primernost posega glede na pričakovano izpustov TGP niso predvideni, izraženo v podnebje v prihodnosti morajo temeljiti na dodatnem zvišanju temperature, več kakor 3 °C. analizi zdajšnje izpostavljenosti tveganju zaradi izrednih vremenskih dogodkov in na projekcijah Projekcije podnebnih sprememb za prihodnost prihodnjega podnebja. prikazujemo za sredino stoletja, ko bistvenih razlik med različnimi scenariji TPG še ni. To so razmere, na katere se bomo morali postopno prilagoditi, saj se, kakor navajamo v prejšnjem podpoglavju, spremembe že dogajajo in se bodo v prihodnosti še stopnjevale. Posebej bomo izpostavili projekcije, ki upoštevajo srednji stabilizacijski scenarij izpustov TGP. V tem scenariju se ne predvideva takojšnja, temveč postopna stabilizacija izpustov TGP, imenuje se RCP4.5. Naraščanje temperature se bo v naslednjih treh desetletjih nadaljevala s podobno stopnjo kakor v zadnjem desetletju. Po srednjem stabilizacijskem scenariju RCP4.5 se bo povprečna temperatura v Sloveniji do leta 2050 zvišala še za dodatno stopinjo C. To bo dodatno stopnjevalo toplotno obremenitev, predvsem v toplem delu leta. Povečala se bo pogostost vročinskih valov, ki bodo v povprečju trajali dlje, stopnjevala se bo tudi njihova jakost. Povprečno letno število vročih dni se bo do sredine stoletja v nižinskem delu 261 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe osrednje Slovenije in Primorske povečalo za delu Slovenije pa za 20 dni. Tudi ledenih dni 12–13 dni. Občutno se bo zmanjšal stres zaradi s temperaturo ves dan pod lediščem bo do mraza. Število ledenih dni s temperaturo pod sredine stoletja še manj kakor danes, in sicer 0 °C se bo v nižinskem delu Slovenije do sredine po naseljenih delih nižinske Slovenije okoli 7, v stoletja zmanjšalo za okoli 15 dni, v hribovitem hribovitem svetu pa kar 20 dni manj kakor zdaj. 300 ikro g P/L) Slika 12-15: Časovni potek spremembe letne povprečne temperature zraka v 200 Sloveniji do konca 21. stoletja ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PP04 – Temperatura, 2021. Dolžina rastne dobe se bo še naprej podaljševala. Sprememba padavin v prihodnosti ne bo tako V kmetijsko intenzivnem nižinskem delu osrednje enoznačna, kakor je to značilno za spremembo Slovenije se bo v naslednjih treh desetletjih temperature. Kakor so pokazale meritve, se je dodatno podaljšala za 6 do 9 dni. Zaradi višanja trend zmanjševanja padavin v zadnjem desetletju temperature bo raba energije vse manjša. ustavil, projekcije pa kažejo, da se bo količina Temperaturni primanjkljaj se bo na ravni Slovenije padavin postopoma povečevala, predvsem zaradi do sredine stoletja zmanjšal še za dodatnih povečanja zimskih padavin. Do sredine stoletja 350 Kdni. Vztrajno pa se bo povečevala raba se bo v SV delu države zimska količina padavin energije za hlajenje. Temperaturni presežek se povečala za več kakor 20 %, kar se bo odražalo bo do sredine stoletja v nižinskem delu osrednje tudi na povečanju letne količine padavin. V Slovenije povečal za 50 Kdni, v nižinskem delu drugih letnih časih bodo spremembe manjše od Primorske pa celo za 70 Kdni. naravne spremenljivosti padavin v tem letnem času. Zadrževanje padavin v snežni odeji se bo 262 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe še naprej zmanjševalo in ob hkratnem povečanju povečale za 10–30 %. Povečala se bo tudi jakost padavin se bo pozimi zelo povečalo tveganje za najbolj ekstremnih padavin, kar bo povečalo poplave. To se bo odražalo tudi na rečnih pretokih. tveganje za hudourniške poplave. Večja bo tudi Ti se bodo najbolj povečali na vzhodu države. verjetnost za nastanek neviht ter močnih vetrnih Do sredine stoletja se bodo srednje letne konice sunkov in toče, ki spremljata nevihtne pojave. 300 ikro g P/L) Slika 12-16: Predvidena sprememba letnih, zimskih in poletnih padavin v Sloveniji ter pripadajoča zanesljivost spremembe 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PP09 – Padavine, 2021. Z jačanjem hidrološkega cikla se bo podaljševalo bistvenih sprememb v pogostosti in intenzivnosti obdobje med padavinskimi dogodki, kar bo še hidrološke suše. Zaradi pričakovanih višjih stopnjevalo veliko tveganje za suše. Ta se bo temperatur zraka se bo povečala tudi referenčna zaradi povečanega izhlapevanja najizraziteje evapotranspiracija, zato se lahko sušne razmere kazala v površinskem sloju tal, torej v kmetijski v spomladanskem in predvsem poletnem času suši. Vse izrazitejše negativne vrednosti vodne poslabšajo. Poleg tega pričakujemo v prihodnosti bilance oziroma povečanje vodnega primanjkljaja čedalje manj snežnih padavin, zato bi se lahko v vegetacijski sezoni predvidevajo tudi podnebne zaradi manjše zaloge vode v snegu hidrološka projekcije. Za zmerno optimistični scenarij izpustov suša pojavila prej v letu. Zaradi povečanja zimskih RCP4.5 se sredi 21. stoletja nad jugozahodno padavin se pričakuje tudi povečano napajanje Slovenijo kaže povečanje največjega 60-dnevnega podzemnih vodonosnikov v zimskem času, zaradi vodnega primanjkljaja poleti do 40 mm, jeseni pa česar večjih zaostrovanj sušnih razmer podzemnih nad nekoliko večjim območjem tudi do 70 mm. voda ni pričakovati. Pri hidrološki suši na letni ravni ne bo prišlo do 263 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Sklepi in priporočila V Sloveniji se je podnebje v zadnjih treh desetletjih pa je tudi povezovanje z ukrepi za zmanjševanje močno spremenilo, projekcije pa kažejo, da se izpustov toplogrednih plinov. Največ koristi bodo te spremembe v prihodnjih desetletjih še prinašajo večnamenski ukrepi prilagajanja. stopnjevale. Mednarodna skupnost podnebne Na področju upravljanja voda je treba ukrepe spremembe že več let spremlja na znanstvenem, prilagajanja usklajevati na celotnem povodju, da političnem, gospodarskem in družbenem področju. se s posegi ne bi poslabšale razmere na drugih V splošnem se prizadevanja delijo na blaženje območjih. Z ustreznimi ukrepi lahko močno in prilagajanje, vendar morata biti pristopa med omilimo posledice ali spremembe podnebja celo seboj usklajena in se podpirati, če je to le mogoče. izkoristimo. Podatki Evropske okoljske agencije Ukrepe blaženja usmerjajo mednarodni dogovori, kažejo, da so ukrepi za preprečevanje škode kakor so na primer Pariški sporazum iz leta 2015 ob vremenskih in hidroloških ujmah ter ukrepi in dokumenti na ravni Evropske unije. Prilagajanje prilagajanja na podnebne spremembe, ki temeljijo večinoma poteka na državni, regijski in lokalni na zanesljivih meteoroloških in hidroloških ocenah, ravni, na ravni Evropske unije pa ga usmerja stroškovno povrnejo v razmerju 1 : 2 in več, pri strategija prilagajanja. V Sloveniji je bilo na tem čemer družbeni vidiki niso upoštevani. področju največ narejenega v kmetijstvu, ki je bilo tudi prvi sektor z izdelano strategijo prilagajanja na podnebne spremembe. A učinkovitih ukrepov ni bilo mogoče načrtovati. dokler niso bile izdelane projekcije možnega razvoja podnebja v prihodnosti. Tako smo kljub občutnim spremembam podnebja v prejšnjih desetletjih v Sloveniji pri načrtih za prilagajanje šele v začetni fazi. Prilagajanju bo nujno treba nameniti več sredstev in pozornosti. Največji vplivi, s katerimi se že in se bomo še morali spoprijemati v Sloveniji v prihodnosti, so povečana toplotna obremenitev, spremenjeni padavinski režim, ki bo povečal tveganje za oba hidrološka ekstrema (suše in poplave), ter intenzivnejša neurja. Te spremembe že povzročajo znatno škodo, zaradi stopnjevanja sprememb pa lahko pričakujemo, da bodo vplivi podnebnih sprememb lahko še dodatno ogrozili zdravje ali celo življenja ljudi, njihovo premoženje in stanje okolja. Zato je prilagajanje na spremenjeno podnebje nujno v vseh sektorjih. Prilagajanje ne sme biti stihijsko, ampak mora temeljiti na informacijah o podnebnih projekcijah in predvsem usklajeno med sektorji, zaželeno 264 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Seznam uporabljenih Seznam uporabljenih kazalcev kratic PP04 temperatura °C stopinj Celzija PP05 Spreminjanje obsega ledenika ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje PP06 Dolžina rastne dobe cm centimeter PP07 Ekstremni temperaturni dogodki CO ogljikov dioksid 2 PP09 Padavine Kdan enota temperaturnega primanjkljaja in PP10 Ekstremni padavinski dogodki presežka (stopinja dan) MR02 Višina gladine morja mm/leto VD03 Letna rečna bilanca milimetrov na leto VD015 Količinsko obnavljanje podzemne vode RCP4.5 scenarij izpustov toplogrednih plinov PP14 Kmetijske suše nad Slovenijo PP12 Hidrološka suša površinskih vod TGP toplogredni plini 265 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Fotografija: Viri in literatura Nakupovalno središče Ljubljana Šiška • MR02 – Višina gladine morja, 2021. Agencija RS avtor: Jošt Gantar za ALEJO za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/visina-morja-5. • Naše okolje, mesečni bilten Agencije RS za okolje. Dostopno na: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/ knji%c5%benica/mese%c4%8dni%20bilten/. • Podnebne projekcije, URL: http://meteo.arso.gov.si/ met/sl/climate/change/. • PP04 – Temperatura, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci. arso.gov.si/sl/content/temperatura-0. • PP05 – Spreminjanje obsega ledenika, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ triglavski-ledenik-0. • PP06 – Dolžina rastne dobe, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/dolzina-letne-rastne- dobe-9. • PP07 – Ekstremni temperaturni dogodki, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ ekstremni-temperaturni-dogodki-0. • PP09 – Padavine, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci. arso.gov.si/sl/content/padavine-0. • PP10 – Ekstremni padavinski dogodki, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ ekstremni-padavinski-dogodki-0. • PP12 – Hidrološka suša površinskih vod, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. 266 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 12. Podnebne spremembe Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ hidroloska-susa-povrsinskih-vod. • PP14 – Kmetijske suše, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/kmetijske-suse. • Pretekle podnebne spremembe, URL: http://meteo. arso.gov.si/met/sl/climate/change/. • VD03 – Letna rečna bilanca, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/letna-recna-bilanca-7. • VD15 – Količinsko obnavljanje podzemne vode, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ kolicinsko-obnavljanje-podzemne-vode-5. 267 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Blaženje podnebnih sprememb in energetika 13. 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika Uvod Stanje in trendi Energetika je med najpomembnejšimi Raba primarne energije gospodarskimi sektorji, od nje so odvisni skoraj vsi drugi sektorji. Poleg zagotavljanja Raba primarne energije se je leta 2019 že drugo energetske varnosti sta v zadnjih desetletjih na leto zapored zmanjšala, saj sta se zmanjšali področju energetike s podnebnimi spremembami proizvodnja električne energije v termoelektrarnah povezana še dva nova izziva. Energetika in raba končne energije. V rabi primarne energije se mora neposredno in posredno prilagajati so leta 2019 prevladovala tekoča goriva, jedrska spreminjajočemu se podnebju. Spreminjajo energija, obnovljivi viri energije, trdna goriva in se sezonske in letne potrebe po ogrevanju in zemeljski plin. Nekaj več električne energije je bilo hlajenju, tudi tveganja in priložnosti za proizvodnjo izvožene kakor uvožene. in oskrbo z energijo se spreminjajo. Izjemni vremenski pojavi, katerih pogostost in intenzivnost Od cilja za leto 2020 je bila raba primarne se prav tako spreminjata, lahko ogrožajo energije leta 2019 nižja za 6 %. Domača infrastrukturo za pridobivanje in distribucijo proizvodnja energije v Sloveniji je bila v letu energije. 2020 za 4 % večja kot v letu 2019, končna raba energije pa za 9 % manjša kot v letu 2019. Raba Prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb energije v prometu je bila za več kot 18 % manjša postavljajo energetiki radikalne zahteve po kot v letu 2019. zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ki jih določajo mednarodno sprejete zaveze. Poraba fosilnih goriv se je v obdobju 2000‒2019 Slovenija je zavezana k izpolnjevanju zavez, zmanjšala za desetino, zmanjšali sta se poraba ki jih določa skupna politika EU na področju trdnih in tekočih goriv, poraba zemeljskega plina izpustov toplogrednih plinov (TGP). Za doseganje pa se je povečala. Poraba tekočih goriv se je zastavljenih ciljev so ključno prehod na okolju povečala v prometu, približno enakovredno prijazne vire energije in opuščanje fosilnih goriv pa zmanjšala v vseh drugih sektorjih. Poraba ter učinkovitejša raba energije. Povzeli smo zemeljskega plina se je povečala zaradi stanje, trende in izpolnjevanje zastavljenih ciljev v zamenjave drugih fosilnih goriv v gospodinjstvih, energetiki; posebej so razčlenjeni izpusti TGP po v industriji se je celo zmanjšala. V obdobju sektorjih in izpolnjevanje mednarodnih zavez za 2010‒2019 se je raba fosilnih goriv zmanjšala njihovo zmanjševanje. za 14,2 %. 269 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika Slika 13-1: Raba primarne energije po gorivih, Slovenija, 2000‒2019 7500 )eto (k ije 5000 rgen ee rna 2500 rim pabaR 0 -2500 0 2 5 6 7 8 9 0 1 2 3 5 6 7 8 9 0 1 0 3 4 4 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 2 2 0 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Trdna goriva Tekoča goriva Plinasta goriva Jedrska energija OVE Industrijski odpadki Električna energija Raba primarne energije - cilj za leto 2020 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu EN16 – Raba primarne energije po gorivih, 2021. Leta 2019 je bila raba jedrske energije za 22,3 premoga, in sicer za vsaj 30 % do leta 2030, % večja kakor leta 2000. Raba obnovljivih virov prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na energije (OVE) se je v obdobju 2000‒2019 kurilno olje od leta 2023 ter povečanje deleža povečala za 26,5 %, vendar je zamenjava fosilnih OVE v končni rabi na vsaj 27 % do leta 2030. Med goriv z obnovljivimi prepočasna. cilji do leta 2030 je tudi 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in Raba primarne energije v EU-28 se je v obdobju distribucijskem plinskem omrežju. Zamenjava 2000‒2019 zmanjšala, v Sloveniji pa povečala. tekočih goriv v sektorju promet in plinastih goriv v V strukturi rabe primarne energije v EU-28 in industriji ostaja v okviru zmanjševanja rabe fosilnih Sloveniji je bil leta 2019 delež tekočih goriv enak, goriv še naprej največji izziv. Poleg spremembe deleža trdnih goriv in obnovljivih virov energije strukture se zaradi izvajanja ukrepov URE sta bila v Sloveniji nekoliko višja, delež jedrske pričakuje tudi zmanjšanje rabe primarne energije – energije pa znatno višji kot v EU-28. v skladu z evropskimi cilji je do leta 2030 v NEPN predvideno izboljšanje energetske učinkovitosti Zastavljeni cilji glede rabe primarne energije za vsaj 35 % glede na leto 2007, predvideni cilj za rabo primarne energije pa je postavljen na Z NEPN so predvideni postopno opuščanje rabe 6.356 ktoe. 270 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika Raba končne energije energije bo v letu 2020 predvidoma dosežen. Raba končne energije je leta 2019 v Sloveniji V obdobju 2000‒2019 se je raba končne energije znašala 4.887 ktoe. Po štirih letih povečevanja povečala za 7,6 %. Promet je edini sektor, v se je zmanjšala za 2 % in je bila 4,5 % pod ciljno katerem se je raba končne energije v tem obdobju vrednostjo za leto 2020. Zmanjšala se je v vseh povečala, in sicer za 58,7 %. Leta 2000 je bil sektorjih z izjemo industrije, kjer se je raba končne promet s 27 % drugi sektor po deležu, leta 2007 je energije povečala za 0,3 %. Večina zmanjšanja v postal s 34 % najpomembnejši sektor. Leta 2019 gospodinjstvih (–2,5 %) in druge rabe (–3,3 %) je pa je predstavljal že 40 % skupne rabe končne zaradi ukrepov URE, v prometu (–2,8 %) pa zaradi energije. zmanjšanja prometne dejavnosti. Leta 2019 je industrija predstavljala 27-odstotni Pod predvidenimi ciljnimi vrednostmi sta bili raba delež v skupni rabi končne energije, kar je za 3,7 končne energije v prometu (–11,2 %) in pri drugi % manj kakor leta 2000 in 1,8 % več kakor leta rabi (–2,4 %). Raba končne energije v industriji je 2010. Sektor je bil leta 2000 po deležu največji, predvideno ciljno vrednost presegala za en %, v v obdobju 2009‒2013 pa šele tretji, tudi za gospodinjstvih pa za 1,6 %. Cilj glede rabe končne gospodinjstvi. Slika 4-6: Avtomobilski promet največ prispeva k izpustom ogljikovega dioksida (CO ) in dušikovih 2 oksidov (NOx) 6000 5000 )eto (k 4000 ijergen e 3000 e čnno ka 2000 baR 1000 0 0 2 5 6 7 8 9 0 1 2 3 5 6 7 8 9 0 1 0 3 4 4 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 2 2 0 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Industrija Promet Gospodinjstva Ostala raba Raba končne energije - indikativni cilj za leto 2020 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu EN10 – Raba končne energije po sektorjih, 2021. 271 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika V gospodinjstvih se je raba končne energije v prispevala les in druga trdna biomasa (47,8 %), obdobju 2000‒2019 zmanjšala za 14,6 % in je drugi najpomembnejši vir je vodna energija z bila leta 2019 najmanjša v tem obdobju. Zaradi 33,8 %. Drugi viri so tekoča biogoriva z 8,4 %, velikega deleža rabe za ogrevanje so spremembe geotermalna energija s 4,8 %, sončna energija s odvisne tudi od povprečne zimske temperature. 3,2 % in bioplin z 1,9 %. K zmanjšanju v zadnjem desetletju so prispevali številni ukrepi za izboljšanje URE, ki jih spodbuja Raba lesne biomase je glede na veliko pokritost z tudi Eko sklad. Delež rabe v gospodinjstvih v gozdovi (58,2 %) pričakovana in smotrna, vendar skupni rabi končne energije se je zmanjšal s 27 % bi bilo z vidika TGP boljše več lesa uporabiti za leta 2000 na 22 % leta 2019. predelavo v izdelke z dolgo življenjsko dobo. Največ trdne biomase se porabi v gospodinjstvih, V javnem in zasebnem storitvenem sektorju, industriji in pri predelavi. Ker SURS rabe lesne kmetijstvu in gozdarstvu se je raba končne biomase v storitvah in kmetijstvu ne spremlja, je energije leta 2019 glede na leto 2000 povečala. raba podcenjena. Ker se je spremenil način izračunavanja, smo previdni pri tolmačenju trendov. V zadnjih letih se Na rabo lesne biomase v gospodinjstvih je v tem sektorju raba električne energije povečala vplivajo cene kurilnega olja, gospodarska kriza, in njen delež v skupni rabi končne energije je leta spodbujanje nakupa kotlov na les ter velik delež 2019 znašal 11 %. lastnikov gozdov med prebivalci Slovenije. V milih zimah je raba manjša. Zaradi ukrepov na področju Raba končne energije na prebivalca je bila leta URE ter zamenjave lesne biomase s kurilnim 2019 za 7 % večja od povprečja za EU-28. Glede oljem in toplotnimi črpalkami se je v zadnjih treh na leto 2000 se je v Sloveniji povečala, v EU-28 letih raba lesne biomase v gospodinjstvih močno pa zmanjšala. V strukturi rabe končne energije je zmanjšala (za skoraj 22 % v primerjavi z letom bil leta 2019 v primerjavi z EU-28 nekoliko večji 2016). Povečuje se poraba lesa pri daljinskem delež industrije (27 in 25 %), medtem ko je bil ogrevanju. V industriji raba biomase v obdobju delež prometa znatno višji (40 in 31 %), deleža 2015–2019 ostaja na enaki ravni. druge rabe (11 in 17 %) in gospodinjstev (22 in 27 %) pa manjša. Zastavljeni cilji učinkovitejše rabe energije NEPN iz leta 2020 določa cilj, izboljšati energetsko učinkovitost do leta 2030 za vsaj 35 % glede na leto 2007 ter predvideva izvajanje sprejetih politik in ukrepov, da raba končne energije leta 2030 ne bo presegla 4.717 ktoe, kar je glavni cilj na področju energetske učinkovitosti. Za stavbe je do leta 2030 načrtovano zmanjšanje rabe končne energije za 20 % glede na leto 2005, za druge sektorje pa cilji niso zastavljeni. Neposrednega cilja za rabo energije v prometu Slovenija nima. NEPN določa vsaj 11 % ciljni delež biogoriv v cestnem in železniškem prometu brez UNP za leto 2030. Obnovljivi viri energije Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2019 znašal 16,9 %. Največji delež sta 272 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika Slika 13-3: Struktura oskrbe z obnovljivimi viri energije v Sloveniji leta 2019 8% 3% 5% 8% 3% 5% 4 8% 4 8% 34 % 34 % 2% 2% Les in druga trdna biomasa [%] Bioplin [%] HE [%] Geotermalna energija [%] Sončna energ. [%] Tekoča biogoriva [%] Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu EN18 – Obnovljivi viri energije, 2021. Raba lesne biomase je za CO nevtralno gorivo, povečala za 63,7 %. Raba bioplina se je z izjemo 2 problematična pa je njena raba v starih kotlih leta 2016 v obdobju 2014–2019 zmanjšuje. s slabimi pogoji za zgorevanje, kjer nastajajo velike količine prašnih delcev, ki so nevarni Raba tekočih biogoriv v prometu se je začela leta za zdravje, ter hlapnih organskih spojin, iz 2006, v zadnjih treh letih se zaradi povečevanja katerih nastaja prizemni ozon. Nepopolno primešavanja znatno povečuje. zgorevanje lesa je pomemben vir črnega ogljika. Novi kotli imajo občutno nižje izpuste zgoraj Skupna raba geotermalne energije in energije omenjenih snovi, pomembno je tudi pravilno okolja se povečuje predvsem zaradi toplotnih kurjenje; najoptimalnejša je raba v sistemih črpalk. daljinskega ogrevanja. Hidroenergija je naš drugi najpomembnejši obnovljivi vir; proizvodne Raba sončne energije s termičnimi sprejemniki zmogljivosti so se v obdobju 2000–2019 povečale sončne energije se počasi povečuje. Proizvodnja za 57 %. električne energije v sončnih elektrarnah se je v letu 2019 zaradi večje osončenosti in večje Drugi obnovljivi viri so bioplini (odlagališčni plin, skupne zmogljivosti močno povečala. V letu 2018 plin iz čistilnih naprav in drugi bioplini – bioplinske je znašala 32,50 ktoe, v letu 2019 pa 36,64 ktoe. naprave v kmetijstvu), geotermalna energija ter Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta energija okolja (v toplotnih črpalkah), sončna 2019 znašal 22 %. Od cilja za leto 2020 je bila energija, vetrna energija ter tekoča biogoriva. Slovenija oddaljena za 3 %, do leta 2030 pa se Skupna raba drugih OVE se je v letih 2010–2019 mora delež OVE povečati na 27 %. 273 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika Največ OVE je bilo leta 2019 porabljene za načrtih. Slovenija je v Celovitem nacionalnem proizvodnjo toplote in hlajenje ter proizvodnjo energetsko podnebnem načrtu (NEPN) določila električne energije. Raba OVE v prometu se je skupni cilj 27 %, ciljni sektorski deleži pa so: edina znatno povečala v primerjavi z letom prej. električna energija 43 %, toplota in hlajenje 41 % Raba OVE za proizvodnjo električne energije se ter promet 21 %. je glede na leto prej povečala, za ogrevanje in hlajenje pa zmanjšala, zlasti zaradi zmanjšanja Odnos javnosti do URE rabe lesne biomase v gospodinjstvih. Proizvodnja električne energije iz OVE se je leta 2019 povečala NENP predvideva do leta 2030 izboljšanje zaradi povečanja proizvodnje električne energije iz energetske učinkovitosti za najmanj 35 %. fotovoltaike. Delež ozaveščenih je približno tri četrtine, delež neozaveščenih pa ena četrtina; razmerje se v K bruto rabi končne energije sta leta 2019 zadnjih letih ne spreminja. največ prispevali raba energije v prometu ter za ogrevanje in hlajenje. Raba električne energije je Velika večina gospodinjstev je dobro seznanjena predstavljala 26 %. Glede na leto prej so se deleži s porabo energije v stanovanju, ozaveščenost le minimalno spremenili. Delež OVE v prometu je glede lastne porabe energije se povečuje. O URE precej manjši, delež OVE v toploti in hlajenju ter največ razmišljajo gospodinjstva z majhno oziroma električni energiji pa je večji od skupnega deleža. zelo majhno porabo, najmanj pa gospodinjstva z Zmanjševanje rabe energije za ogrevanje in veliko oziroma zelo veliko porabo energije. Delež hlajenje zaradi izvajanja ukrepov URE in toplejših gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila zim ob povečevanju rabe energije v prometu kot majhno ali zelo majhno, se je glede na leto negativno vpliva na skupni delež OVE, čeprav se 2010 povečal za 8 %, večinoma zaradi delovanja sektorski deleži večajo. Eko sklada. Rezultat kaže na velike možnosti za nadaljnje zmanjševanje porabe energije v Sektorski delež OVE v bruto rabi energije za gospodinjstvih. Dobre štiri petine slovenskih ogrevanje in hlajenje je leta 2019 znašal 32,2 % in gospodinjstev razmišlja o tem, kako bi učinkoviteje je večji od postavljenega cilja v AN OVE. Sektorski rabila energijo, njihov delež se je v primerjavi delež se od leta 2015 zmanjšuje, kar je v neskladju z letom 2011 povečal za 14 %. Za polovico s predvideno krivuljo iz AN OVE. Delež energije iz gospodinjstev je znižanje stroškov glavni razlog za OVE v bruto rabi električne energije je leta 2019 razmišljanje o URE. znašal 32,6 %, kar je manj od cilja za leto 2020. V zadnjih letih se je delež ustalil. Razloga za Največji delež gospodinjstev, pripravljenih v odstopanje od omenjene krivulje sta zlasti zastoj vsakodnevnih prevozih kombinirati osebni avto pri izvajanju projektov v okviru podporne sheme za z javnim prevozom ali drugo obliko prevoza, je v električno energijo iz OVE in počasnejša gradnja gorenjski, osrednjeslovenski, savinjski, primorsko- hidroelektrarn. Negativno na delež vpliva tudi notranjski in zasavski regiji (od 71do 80 %), povečevanje bruto rabe električne energije. najmanjši pa v koroški, pomurski in posavski regiji (od 51 do 60 %). Delež OVE v prometu je znašal 8 %, kar je več kakor leto prej, a manj od cilja. Razlog za Večina anketiranih se zaveda resnosti podnebnih povečanje je večje primešavanje biodizelskega sprememb, za dobre tri četrtine gospodinjstev je to goriva, primešavanje bioetanola pa je še mogoče zelo resna težava, kar se ujema s povprečjem EU, povečati. 12 % jih je podnebne spremembe ocenilo za precej resno težavo, 6 % pa kot težavo, ki ni resna. Zastavljeni cilji glede rabe primarne energije Izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji Za leto 2030 je bil na ravni EU določen cilj v višini 32 %. Cilje na ravni držav članic so si države Skupni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji določile same v nacionalnih energetskih podnebnih so leta 2019 dosegli 17.065 kt ekvivalenta CO . 2 274 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika To je 16,4 % pod vrednostjo v izhodiščnem države lahko vplivajo z ukrepi in politikami na teh letu 1986 in 2,6 % manj kakor v letu 2018. K področjih. Količina teh izpustov ne sme preseči zmanjšanju izpustov je največ prispevala manjša dodeljenih količin iz odločbe št. 406/2009 in sklepa poraba goriva, najizrazitejše zmanjšanje je bilo v št. 634/2013. Za Slovenijo je ta omejitev v letu energetiki (–4,7 %) in prometu (–3,6 %). Nekoliko 2019 znašala 12.273 kt CO ekv. Slovenski izpusti 2 več izpustov kakor v letu 2018 je bilo v industriji v tem letu so bili 10.810 kt CO ekv., kar je 11,9 % 2 zaradi procesnih izpustov. manj od največje dovoljene količine izpustov za to leto. K skupnemu deležu izpustov TGP v Sloveniji največ prispeva ogljikov dioksid (v letu 2019 kar 82,1 %). CO nastaja predvsem pri zgorevanju 2 goriv in industrijskih procesih. Naslednja po velikosti deleža sta metan (11,3 %), ki večinoma izvira iz ravnanja z odpadki in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,8 %), ki prav tako nastaja večinoma v kmetijstvu, opazni pa so tudi izpusti iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov, med katere spadajo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), je zelo malo, vendar zaradi velikega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (1,9 %). V Sloveniji so v letu 2019 gozdovi prekrivali več kakor 58 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva (LULUCF) pa so se zaradi povečane sečnje po letu 2014 močno zmanjšali in so bili v letu 2019 samo 101 kt CO ekv. Povečana 2 sečnja se v zadnjih petih letih izvaja predvsem zaradi odprave posledic žledolomov in vetrolomov ter kot sanitarna sečnja zaradi gradacije podlubnikov. Za doseganje ciljev EU do leta 2020 je pomembna delitev na izpuste, ki so vključeni v emisijsko trgovanje (ETS), in na tiste izven njega (ESD). Izpusti za ETS, kamor so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija, se zmanjšujejo zaradi zmanjševanja količine emisijskih kuponov, ki so vsako leto na voljo na dražbah. V letu 2019 so se izpusti iz teh naprav v Sloveniji zmanjšali za 3,7 % glede na predhodno leto, prvi podatki za leto 2020 pa kažejo nadaljevanje tega trenda, saj je bilo izpustov manj za 2,5 %. Za Slovenijo so zato predvsem pomembni izpusti, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje in na katere 275 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika Slika 13-4: Izpustov toplogrednih plinov iz ESD-sektorjev je bilo v celotnem obdobju 2013–2019 manj od dodeljenih količin izpustov. Največji delež v teh izpustih ima promet 15 000 ST - E 12 500 U En 10 000 viv.) izvek e2O 7500 t C000 5000 (1PG sti Tu 2500 izp 0 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 promet energetika industrijski procesi goriva v industriji kmetijstvo odpadki drugi sektorji drugo dodeljeni letni izpusti Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PR08 - Izpusti onesnaževal zraka iz prometa, 2020. Promet v letu 2005 za več kakor 27 %. Ta cilj je po vsej verjetnosti dosegla, saj predhodne ocene kažejo, Med ESD-sektorji je najpomembnejši promet, ki da so se izpusti iz cestnega prometa v letu 2020 je v letu 2019 prispeval 5.635 kt CO ekv., kar je zmanjšali za več kakor 15 % glede na leto 2019. 2 dobra polovica vseh izpustov. V okviru prometnega Vzrok za to zmanjšanje sta spremenjeni način sektorja večino izpustov prispeva cestni promet, življenja in zmanjšanje blagovnega prometa v letu 2019 več kakor 99 %. Izpusti iz prometa zaradi ukrepov med epidemijo covida-19, zato je so se močno povečevali do leta 2008, ko jih je samo prehodno in ne bo imelo vpliva na prihodnje bilo že skoraj za 40 % več kakor v letu 2005. izpuste. Slovenija si je v NEPN 2020 zadala cilj, Z gospodarsko krizo v letu 2009 so se močno da izpustov iz prometa v letu 2030 ne smejo biti zmanjšali in se nato po letu 2011 zaradi povečane več kakor 12 % glede na leto 2005. gospodarske rasti začeli znova povečevati. V letu 2019 jih je bilo za skoraj 28 % več kakor leta 2005. V skladu s predpisano metodologijo se izpusti toplogrednih plinov iz prometa izračunavajo na Slovenija si je za cilj v OP TGP zadala, da izpusti podlagi prodanega goriva v Sloveniji, in ne iz iz prometa leta 2020 ne smejo presegati izpustov dejanske porabe pogonskih goriv v državi. Država 276 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika lahko vpliva na manjše izpuste z višjo okoljsko TGP, ki za ta sektor predvideva 53-odstotno obdavčitvijo teh goriv, spodbujanjem dela od doma zmanjšanje izpustov do leta 2020 glede na ter izboljšavami v javnem prometu in infrastrukturi leto 2005, v NEPN 2020 pa se načrtuje celo za necestne oblike prometa. Tehnološki razvoj pri 76-odstotno zmanjšanje teh izpustov do izdelavi varčnejših vozil je v zadnjih letih močno leta 2030. napredoval, žal pa se to ne odraža v voznem parku, ki se posodablja predvsem z močnejšimi ter težjimi avtomobili in tovornjaki. Ta trend ni opazen samo v Sloveniji, temveč tudi na ravni EU, kjer so se izpusti iz novo registriranih vozil v letu 2019 že tretje leto zapored povečali in so v letu dosegli v povprečju 122,3 g CO /km. To je precej več od 2 95 g CO /km, kakršen je cilj za obdobje 2 2020–2024. Kmetijstvo Naslednji pomembni vir je kmetijstvo, v letu 2019 je bilo izpustov iz tega sektorja le malo več kakor v prejšnjem letu, v primerjavi z letom 2005 pa so se povečali za 2,6 %. Vzrok za več izpustov je predvsem večja pridelava govejega mesa in mleka, vendar so ukrepi na tem področju pripomogli, da to povečanje ni izrazito. Izpusti iz kmetijstva so najtrši oreh glede zmanjšanja, saj je za državo zelo pomembno, da ohranja visoko stopnjo samooskrbe. Leta 2019 kmetijstvo k skupnim izpustom prispeva 15,4 %, leta 2050 pa naj bi ta sektor postal najpomembnejši vir izpustov TGP, njegov delež je ocenjen na 58 %. V projekcijah je bilo upoštevano, da so naravne danosti Slovenije primerne za živinorejo, zato se število živali ohranja na podobni ravni, kakor je danes, pri čemer se povečuje učinkovitost prireje. »Široka« raba goriv Z 12,2-odstotnim deležem so izpusti zaradi rabe goriv v gospodinjstvih in komercialno- institucionalnem sektorju tretji najpomembnejši vir izven ETS. Ti izpusti so bili v letu 2019 za 1,3 % manjši kakor leto prej in kar za 20,5 % manjši kakor leta 2005. Na to zmanjšanje v zadnjih letih precej vplivajo bolj mile zime, pa tudi izboljšana izolacija stavb in povečana raba lesa za ogrevanje, saj se izpusti CO iz biomase po 2 dogovoru ne upoštevajo v nacionalnih evidencah. Kljub temu močno zaostajamo za ciljem iz OP- 277 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika Preglednica 13-1: Trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend EN10 Raba končne energije po sektorjih D EN16 Raba primarne energije po gorivih D EN18 Obnovljivi viri energije D EN24 Delež obnovljivih virov v bruto D končni rabi energije PB03 Izpusti toplogrednih plinov P PB08 Projekcije izpustov toplogrednih P plinov v Sloveniji OP05 Odnos javnosti do porabe energije I v slovenskih gospodinjstvih OP06 Ozaveščenost javnosti o I energetski učinkovitosti Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 278 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 TOPLOGREDNI PLINI N₂O V SLOVENIJI F-plini Toplogredni plini so za življenje na Zemlji nujni, vendar pa naraščanje njihove koncentracije v postindustrijski dobi dodatno segreva planet. Današnji izpusti bodo še dolgo ostali v ozračju in krojili naše podnebje. CILJI ZMANJŠANJA IZPUSTOV DO LETA 2020 CILJI EU 20% zmanjšanje izpustov za 20 % največ 4 % rast izpustov iz CILJ ZA SLOVENIJO glede na leto 1990. sektorjev izven trgovanja glede na 2005. Preliminarne ocene kažejo, da sta oba cilja dosežena. V letu 2019 so bili izpusti v Sloveniji 17.065 kt CO2 ekv. Od vseh izpustov v Sloveniji jih je 6.254 kt CO2 ekv. znotraj evropskega sistema za trgovanje z izpusti (ETS). Onesnaževalci izpuste plačajo preko emisijskih kuponov, ki jih kupijo na dražbi. Vsako leto jih je manj in so Proizvodnja Promet Industrija dražji. Na ta način EU izpuste elektrike in toplote omejuje. 26,8 % 17,5 % 33 % Kmetijstvo Ostalo 10,1 % 12,6 % 12.500 Ostalih 10.810 kt CO2 10.000 ekv. je pa izven trgovanja z izpusti. 7.500 Z njimi pa nikakor ne smemo preseči letne emisijske pravice. ekv. 2 5.000 kt CO 2.500 0 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Promet Energetika in industrija izven ETS Ostala raba goriv Kmetijstvo Odpadki in drugo Dodeljene letne emisije 279 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika Ključne aktivnosti Leta 1995 je Slovenija ratificirala konvencijo potrebnih aktivnostih do leta 2030 pa temelji na že UNFCCC, leta 2002 pa tudi Kjotski protokol, sprejetih strateških dokumentih. ki je države podpisnice zavezal k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012. Oktobra 2015 je Evropski svet sprejel »Podnebni Slovenija je svoj cilj glede zmanjšanja izpustov za 8 in energetski okvir 2030«, s katerim je določil % v tem obdobju glede na izhodiščno leto 1986 z zavezujoči cilj za zmanjšanje izpustov na ozemlju uveljavitvijo ponorov presegla za 3 odstotne točke. ES za vsaj 40 % do leta 2030 glede na vrednosti iz leta 1990. Za dosego tega cilja bi bilo treba na Za obdobje 2013–2020 svetovnega sporazuma ravni ES zmanjšati izpuste glede na leto 2005, in o zmanjšanju izpustov ni bilo, so se pa države sicer v ETS-sektorjih za 43 %, v drugih sektorjih pa članice ES dogovorile, da bodo skupaj dosegle za 30 %. Znova so bili državam članicam določeni 20-odstotni cilj zmanjšanja izpustov v primerjavi z nacionalni cilji glede na njihov BDP. Cilj Slovenije letom 1990. Ta cilj naj bi dosegle z 21-odstotnim je, da zmanjša svoje izpuste iz ESD-sektorjev zmanjšanjem izpustov (glede na leto 2005) v za 20 % do leta 2030 glede na leto 2005. Ta cilj sektorjih, ki so vključeni v emisijsko trgovanje je bil tudi upoštevan v Celovitem nacionalnem (ETS), za druge izpuste pa je bil vsaki državi energetskem in podnebnem načrtu Republike članici z odločbo o delitvi bremen (ESD) določen Slovenije (NEPN 2020), ki ga je vlada sprejela individualni cilj glede na njen BDP. Slovenija je februarja 2020. morala do leta 2020 v ESD-sektorjih doseči, da se izpusti niso povečali za več kakor 4 % glede Evropski svet je decembra 2020 sprejel nov cilj na leto 2005. Za izpolnitev tega cilja je vlada na ravni ES, in sicer vsaj 55-odstotno zmanjšanje sprejela Operativni program zmanjševanja izpustov izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 v toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP). primerjavi z letom 1990. Za dosego tega cilja bo Pomemben mednarodni dogovor za zmanjšanje treba spremeniti tudi nacionalne cilje, pripadajoči izpustov toplogrednih plinov je Pariški sporazum, zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55 (Fit for 55) ki zavezuje podpisnice, da bodo zadržale svetovno pa je še v pripravi; v njegovem okviru pripravljajo povišanje povprečne temperature pod 2 °C in si revizijo zakonodaje na področju podnebja, energije hkrati prizadevale za omejitev zvišanja na in prometa, da bi sedanje zakone uskladili z 1,5 °C. Da bi dosegle ta cilj, je do leta 2050 treba ambicijami za leti 2030 in 2050. Sveženj vsebuje uravnotežiti izpuste toplogrednih plinov z njihovim tudi številne nove pobude. Evropski parlament odstranjevanjem v ponorih. in Svet EZ sta sprejeta Uredbo (EU) 2021/1119 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne Kako bodo to dosegle, morajo države pogodbenice nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 opisati v svojih strategijah in jih predložiti konvenciji in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), UNFCCC. Slovenska dolgoročna podnebna s tem je navedeni cilj zmanjšanja izpustov do leta strategija še ni dokončana, si je pa v njej Slovenija 2030 postal pravno zavezujoč. zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne izpuste oziroma podnebno nevtralnost. Politike za prilagajanje energetike na Dokument postavlja jasne strateške sektorske spreminjajoče se podnebje cilje do leta 2050 in 2040, ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje EK je sprejela dokumente z namenom, da bi sektorske dokumente in načrte, pri določanju povečali podnebno odpornost infrastrukture in 280 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika trajnostno zanesljivost oskrbe z energijo (»Okvirna upoštevani v smernicah in metodologijah za leto strategija za odporno energetsko unijo s politiko 2015. podnebnih sprememb, usmerjeno v prihodnost« iz leta 2015) v sedanjih in prihodnjih podnebnih EEA je leta 2019 objavila poročilo Izzivi razmerah. Kohezijska politika je finančno prilagajanja in priložnosti za evropski energetski podpirala razvoj podnebno odporne infrastrukture sistem, ki analizira potrebe po prilagajanju v programskem obdobju regionalnih skladov podnebnim spremembam in odpornosti na (2014–2020). Strateške usmeritve in prednostne podnebje v evropskem energetskem sistemu naloge EK za energetski sektor so opisane v zdaj in v prihodnje. V letu 2021 je bila na ravni dokumentih 2030 okvir za podnebje in energijo ter Evropske komisije sprejeta posodobljena strategija v strategiji energetske varnosti. prilagajanja na podnebne spremembe z naslovom Oblikovanje prihodnosti, odporne na podnebne Na podlagi informacij in smernic iz prilagoditvene spremembe – nova strategija EU za prilagajanje strategije EU in dokumentov kohezijske politike podnebnim spremembam. Čeprav bo to verjetno namerava Evropa posebej vlagati v podnebno imelo pomembne posledice na možnosti odporno infrastrukturo, zlasti za vzpostavitev prilagajanja sektorja, poleg sprejetja omenjene infrastrukture za obnovljivo energijo. Evropski splošne prilagoditvene strategije, ni napovedana zeleni dogovor 2020 naj bi spodbudil znatno nobena posebna strategija za sektor energetike. razogljičenje energetskega sektorja EU, saj je ta sektor posebej omenjen med tistimi, katerih politični ukrepi morajo biti usklajeni z evropskim zelenim sporazumom. Ustrezne informacije o vplivih podnebnih sprememb na energetski sektor na svetovni ravni je zagotovila Mednarodna agencija za energijo (IEA). Dodatna tveganja za energetske sisteme zaradi podnebnih sprememb in zvišanje svetovne temperature za 1,5 °C in 2 °C so ocenjena v posebnem poročilu IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C. Služba Copernicus za podnebne spremembe uvaja operativno službo za energetski sektor, ki bo uporabna pri odločitvah o upravljanju, Skupno raziskovalno središče (JRC) pa je prispevalo modelne študije za oceno vpliva podnebnih sprememb na energetski sektor. Glede na podnebne spremembe EK podpira revizijo standardov v politikah, povezanih z infrastrukturo, tudi na področju energije. Na zahtevo evropske organizacije za standardizacijo EK, kakor sta CEN in CENELEC, od leta 2014 spodbujajo vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v standardizacijo energetske infrastrukture. Praktična navodila za vključevanje podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti v postopke presoje vplivov na okolje (EIA) in strateške presoje vplivov na okolje (SEA) je Evropska komisija objavila leta 2013. Poleg tega so bili vidiki vplivov podnebnih sprememb 281 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika Sklepi in priporočila Stanje v energetiki je zaskrbljujoče predvsem TGP bo treba nameniti več pozornosti in virov. zaradi prepočasnega uvajanja obnovljivih virov Poleg tega bo treba ponuditi okoljsko sprejemljive energije. Izkoriščanje energije Sonca lahko v alternative za energijsko intenzivne dejavnosti Sloveniji še veliko pripomore k povečanju deleža in vsakodnevne dejavnosti prebivalstva, kjer ima obnovljivih virov, slabše pa so možnosti za posebno mesto zagotavljanje okolju prijazne obsežnejše izkoriščanje vetrne energije, saj je v mobilnosti. V državni strategiji prilagajanja na Sloveniji povprečna hitrost vetra opazno manjša podnebne spremembe in v akcijskem načrtu bo kakor v večini evropskih držav, poleg tega izrabo treba posebno pozornost nameniti odpornosti vetrne energije omejuje velik delež z Naturo 2000 energetskega sistema na izredne vremenske zaščitenega ozemlja. Hidroelektrarne že prispevajo dogodke v spreminjajočih se podnebnih razmerah. velik delež električne proizvodnje, njihovo nadaljnje Delovanje energetskega sistema motijo in/ali umeščanje v prostor pa je pogosto v nasprotju ogrožajo strele, oblačni sistemi, neurja z močnimi z zahtevami za ohranjanje naravnega okolja. nalivi in poplavami, območja ustaljenega vremena Namenjanje večjega deleža lesni biomasi med z brezvetrjem, vročinski valovi, suše, spremembe energenti ni smotrno, saj je les surovina, ki jo v povpraševanju po energiji za ogrevanje in trajneje in okolju prijazneje uporabimo v lesni hlajenje ter spremembe v padavinskem režimu. industriji za izdelavo trajnih izdelkov. Možnosti Splošna prilagoditvena strategija na ravni EU obstajajo v izboljšani učinkovitosti rabe razpoložljive ne bo zadostovala, saj je prilagajanje potrebno energije, vključno z uvajanjem novih tehnologij. To predvsem na državni ali celo lokalni ravni. V ta področje bo treba aktivno spodbujati in vanj vlagati. namen bo treba izdelati celovite ocene prihodnje ranljivosti v spremenjenih podnebnih razmerah. Potrebni bodo tudi dodatni ukrepi za pospešitev izvajanja NEPN. Na podlagi končnega NEPN ter prednostnih nalog naložb in reform, opredeljenih za Slovenijo, službe Komisije pozivajo Slovenijo, naj med razvojem svojega nacionalnega načrta za oživitev in odpornost razmisli o naslednjih naložbah in reformnih ukrepih: • ukrepi za spodbujanje obnovljivih virov energije, vključno z odpravo upravnih ovir in izboljšanjem regulativnega okvira; • ukrepi za podporo energetski učinkovitosti, zlasti z obnovo stavb in v industrijskih procesih; • ukrepi za podporo trajnostnemu prometu, vključno z mestno in medmestno mobilnostjo, prenosi s ceste na železnico in železniško infrastrukturo. Področju ozaveščanja prebivalstva o učinkoviti rabi energije in nujnosti zmanjševanja izpustov 282 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika Seznam uporabljenih Seznam uporabljenih kazalcev kratic PB03 Izpusti toplogrednih plinov EU Evropska unija PB08 Projekcije izpustov toplogrednih plinov NEPN Nacionalni energetski podnebni načrt v Sloveniji OVE obnovljivi viri energije EN10 Raba končne energije po sektorjih SURS Statistični urad Republike Slovenije EN16 Raba primarne energije po gorivih TGP toplogredni plini EN18 Obnovljivi viri energije URE učinkovita raba energije OP05 Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih OP06 Ozaveščenost javnosti o energetski učinkovitosti EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije 283 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika Viri in literatura • 1.5 °C; https://www.ipcc.ch/sr15/. • Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020. • Celovit nacionalni energetski in podnebni načrti Republike Slovenije. • Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020. • Copernicus program za podnebne spremembe; https://climate.copernicus.eu/. • Nacionalni energetski podnebni načrt (NEPN, sprejet na Vladi RS dne 28.2.2020. • Direktiva (2012/27/EU) o energetski učinkovitosti. • Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim • Direktiva (EU) 2018/2002 o spremembi Direktive spremembam – nova strategija EU za 2012/27/EU o energetski učinkovitosti. prilagajanje podnebnim spremembam; https:// eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ • EN10 – Raba končne energije po sektorjih, 2021. HTML/?uri=CELEX:52021DC0082&from=EN. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ • Okvir za podnebje in energijo; http://publications. raba-koncne-energije-po-sektorjih-5. europa.eu/resource/cellar/7bfa2341-55be-4cb6- b765-f05750a544aa.0023.02/DOC_1. • EN16 – Raba primarne energije po gorivih, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. • Okvirna strategija za odporno energetsko Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ unijo s politiko podnebnih sprememb, raba-primarne-energije-po-gorivih-0. usmerjeno v prihodnost iz leta 2015; https:// eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ • EN18 – Obnovljivi viri energije, 2021. Agencija HTML/?uri=CELEX:52015DC0572&from=EN. RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/obnovljivi-viri- • OP05 – Odnos javnosti do porabe energije v energije-4. slovenskih gospodinjstvih, 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// • EN24 – Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi kazalci.arso.gov.si/sl/content/odnos-javnosti-do- energije, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci porabe-energije-v-slovenskih-gospodinjstvih. okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/ content/delez-obnovljivih-virov-v-bruto-koncni-rabi- • OP06 – Ozaveščenost javnosti o energetski energije-4. učinkovitosti, 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov. • Evropski zeleni dogovor 2020; https://www.consilium. si/sl/content/ozavescenost-javnosti-o-energetski- europa.eu/sl/policies/green-deal/. ucinkovitosti. • Izzivi prilagajanja in priložnosti za • PB03 – Izpusti toplogrednih plinov, 2021. Agencija evropski energetski sistem; https://eur- RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/izpusti- PDF/?uri=CELEX:52020DC0564&from=EN. toplogrednih-plinov-9. 284 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 13. Blaženje podnebnih sprememb in energetika • PB08 – Projekcije izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/ content/projekcije-izpustov-toplogrednih-plinov-v- sloveniji. • Prilagoditvena strategija; https://ec.europa.eu/ clima/sites/clima/files/adaptation/what/docs/eu_ strategy_2021.pdf. • Strategija energetske varnosti; https://www.europarl. europa.eu/doceo/document/A-8-2015-0164_ SL.html#title1. • Uredba (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov • Uredba (EU) 2021/1119 evropskega parlamenta in sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999; https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ TXT/?uri=CELEX%3A32021R1119. • Republika Slovenija Statistični urad. Dostopno na https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/9884 285 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Trajnostna potrošnja 14. 14. Trajnostna potrošnja Uvod Današnji način potrošnje ni trajnosten. Razlogi Žal pa gospodinjstva pogosto nimajo natančnih in za to so kompleksni in medsebojno prepleteni. konkretnih informacij o tem, kako izboljšati lastno Zahteva po nenehni gospodarski rasti ne upošteva okoljsko učinkovitost. Tudi podjetja lahko na tem dejstva, da živimo na planetu, kjer surovin in področju najdejo poslovne priložnosti ter začnejo virov ni neskončno. Tak način proizvodnje pa je snovati in ponujati drugačne izdelke in storitve. mogoč, ker v ceno (proizvodnje in) končnega izdelka niso vključeni vsi stroški, ki nastajajo V nedavni raziskavi Eurobarometra (EK, 2020a) pri njegovi proizvodnji. Zato so številni izdelki prebivalci EU menijo, da bo mogoče okoljske cenejši, kakor bi morali biti. Spiralo gospodarske težave najučinkoviteje rešiti s spremembo načinov rasti pospešujeta tudi oglaševanje, čedalje večje potrošnje in proizvodnje. Več kakor tri četrtine število svetovnega prebivalstva in povečevanje anketirancev se strinja, da okoljska vprašanja srednjega razreda v manj razvitih državah, ki želi neposredno vplivajo na njihovo vsakdanje življenje slediti potrošniškemu modelu, ki smo ga postavili in zdravje, več kakor osem od desetih vprašanih v razvitih državah. Vendar pa s takim življenjskim pa skrbi vpliv kemikalij na vsakdanje izdelke. slogom do sredine tega tisočletja ne bomo mogli Evropejci si želijo več storiti za zaščito okolja – z doseči cilja 1,5 oC zvišanja svetovne temperature, odgovornostjo, ki si jo delijo velika podjetja, vlade saj bi morali prebivalci v razvitih državah do leta in EU ter državljani. 2050 zmanjšati svoj okoljski vpliv pri prehrani za 75 %, pri stanovanjih za 93 % in pri mobilnosti V raziskavi Presoja vplivov potrošnje za 96 %. gospodinjstev na okolje (ang. Environmental Impact Assessment of Household Consumption; Potrošnja in proizvodnja obsegata vse faze Ivanova in sod., 2015), v kateri je sodelovalo življenjskega kroga izdelka, storitve ali gradnje in s 43 držav, so analizirali okoljski vpliv potrošnje tem povezane rabe surovin, vode, energije, vpliva gospodinjstev. Ugotovili so, da gospodinjstva na stanje biotske raznovrstnosti na eni strani ter s porabo prispevajo več kakor 60 % svetovnih izpustov različnih onesnaževal v ekosisteme na izpustov toplogrednih plinov in od 50 do 80 % drugi strani. Vsako leto hitreje pridemo do točke, celotne porabe zemljišč, virov in vode. Izkazuje se ko presežemo nosilno sposobnost planeta. V pomembna povezanost med izdatki gospodinjstev letu 2021 se je to zgodilo 29. julija (IZO, 2021). in njihovimi vplivi na okolje, ki jih povzroča čedalje Neravnovesje se odraža na številnih področjih, večje povpraševanje po ne nujno potrebnih morda sta sistemsko najpomembnejša podnebna izdelkih široke potrošnje. kriza in izumiranje vrst (IPCC, 2021). Slabšanje stanja okolja je tudi razlog za čedalje več bolezni, Vplivi bivalnih navad na okolje kakor so na primer bolezni dihal, rak, bolezni srca in ožilja in podobno Zaradi degradacije Bivalne razmere na različne načine vplivajo na ekosistemov in podnebnih sprememb smo kakovost življenja ljudi: zagotavljajo zavetje, tudi čedalje bolj izpostavljeni boleznim, ki jih varnost, zasebnost in prostor za sprostitev, učenje, povzročajo virusi in drugi patogeni organizmi. delo in življenje. Stanovanja lahko opredelimo tudi v kontekstu lokalnega okolja, in sicer z vidika Potrošniki oziroma gospodinjstva lahko z dostopnosti do različnih ustanov (vrtci, šole), drugačnimi nakupnimi odločitvami bistveno trgovin, javnih služb in zaposlitve. Financiranje prispevamo k manjšemu obremenjevanju okolja. stanovanj, bodisi kupljenih bodisi najetih, je za 287 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja številna gospodinjstva temeljno vprašanje. verigi kakor tudi v gospodinjstvih in lahko dosežejo Čeprav v EU ni enotne stanovanjske politike, tudi do 60 % začetne teže živil (Notarnicola in sod. se številne države članice EU spoprijemajo 2017). s podobnimi izzivi, na primer, kako obnoviti stanovanjski fond, kako načrtovati in se boriti proti Spremembe so nujne širjenju mest, kako spodbujati trajnostni razvoj, kako mladim in prikrajšanim skupinam pomagati Z vpeljevanjem in izvajanjem krožnega pri vstopu na stanovanjski trg ali kako spodbujati gospodarstva imamo možnost, da zmanjšamo energetsko učinkovitost pri lastnikih stanovanj negativni vpliv na okolje, in sicer predvsem s (Eurostat, 2021). tem, da postanemo bolj preudarni potrošniki in da sodelujemo pri novih oblikah trajnostne K porabi energije v stavbah oziroma stanovanjih potrošnje, kakor so souporaba, sistemi za storitve prispevajo vsi sistemi razsvetljave, sistemi izdelkov, pripravljenost plačati več za dolgotrajno ogrevanja in hlajenja ter raba naprav. V življenjski uporabo, popravilo in obnova izdelkov, ponovna dobi stavbe prevladuje faza rabe stavb, kjer je uporaba, ločevanje odpadkov, da se omogoči poraba energije za ogrevanje največja, velike pa njihova izraba. Tako se lahko pridružimo številnim so tudi toplotne izgube predvsem skozi strehe in prebivalcem EU, ki že kupujejo prenovljene izdelke zunanje stene. Zmanjšanje toplotnih izgub bi bilo (35 %), so vključeni v različne sisteme souporabe mogoče doseči predvsem z dodatno izolacijo streh izdelkov (27 %) ali so pripravljeni namesto nakupa in fasad ter novim tesnjenjem (Nemry et all, 2010). novega izdelka uporabo slednjega le zakupiti ali Gospodinjstva so tudi velik potrošnik pitne vode. najeti (21 %). V letu 2014, ko je bilo pripravljeno Z gradnjo so povezani tudi izpusti zaradi prevoza, poročilo Flash Eurobarometer 388 (EK, 2014), kar pridobivanje in poraba surovin, izguba zemljišč 43 % Evropejcev o takih nakupnih in uporabniških zaradi pozidave ter velike količine gradbenih možnosti sploh še ni razmišljalo. odpadkov. V poglavju navajamo predvsem potrošnjo Izbira živil in pijač ter vplivi na okolje gospodinjstev oziroma posameznikov v Sloveniji. Podatki o količinah odpadkov so omenjeni Najpomembnejši neposredni vplivi porabe le posredno, saj je to področje podrobneje živil in pijač na okolje so povezani s kmetijsko obravnavano v posebnem poglavju. V drugih pridelavo in agroživilsko predelavo. Vključujejo poglavjih so tudi vsebine o porabi vode in energije, vplive in pritiske, kakor so poraba energije, vode prevozih in potovalnih navadah. in nastajanje odpadkov, onesnaževanje zaradi uporabe mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, izpusti toplogrednih plinov in drugih onesnaževal, neprimerna raba in upravljanje tal ter vplivi zaradi prevoza. Posredni negativni vplivi na okolje pa so predvsem povezani z nakupovanjem, rabo energije za kuhanje in hlajenje, z odpadno embalažo in organskimi odpadki (PG07). Zato je zelo pomembno, kakšno hrano izbiramo ter da dajemo prednost lokalno in ekološko pridelani hrani. Podatki kažejo, da sta med vsemi živili okoljsko najbolj obremenjujoči pridelava mesa in mlečnih izdelkov ter predelava živil, pa tudi logistika, predvsem zaradi rabe energije in s tem povezanih izpustov v ozračje. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da so izgube hrane velike tako v predelovalni 288 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Stanje in trendi Gospodinjstva imajo velik vpliv na okolje in hkrati Povečuje se število enočlanskih veliko možnosti, da ga zmanjšajo, saj imajo gospodinjstev prebivalci kot končni potrošniki zadnjo besedo pri vsakodnevni izbiri izdelkov in storitev in so V zadnjih 50 letih se velikost gospodinjstev zato pomemben člen v verigi potrošnje. Povečuje zmanjšuje, ne le v Evropi, temveč tudi v se povpraševanje po živilih in pijači, večjih, vseh razvitih državah in državah v razvoju. V toplejših in udobnejših bivalnih prostorih, večjem Sloveniji sta leta 2018 povprečno gospodinjstvo številu aparatov, novem pohištvu in oblačilih in sestavljala 2,5 člana. Tudi sestava gospodinjstev podobno. Premikamo se hitreje, dlje in pogosteje. se spreminja. Primerjava med leti kaže, da Krivulja porabe energije narašča. Naš potratni se zmanjšuje število štiri- in veččlanskih način življenja povzroča nepopravljivo škodo gospodinjstev in povečuje število dvo- in okolju (PG02, PG03, PG06, PG07, PG13, PG14, tričlanskih gospodinjstev. Tretjina vseh slovenskih PG15). Hkrati pa določen sloj prebivalcev živi v gospodinjstev je enočlanskih (PG02). pomanjkanju. Delež prebivalcev, starih 65 ali več, je leta UMAR (2021) navaja, da so slovenska 2020 znašal dobrih 20 %. To prinaša številne gospodinjstva v finančni krizi (2008–2014) zdravstvene, socialne ter splošne družbene in zmanjšala delež izdatkov za nakupe trajnega okoljske izzive. V enočlanskih gospodinjstvih je blaga (osebna vozila, pohištvo, stanovanjska število moških in žensk precej uravnoteženo, oprema in podobno) in storitev (športne, kulturne, njihova starostna sestava pa ne; ženske so v gostinske storitve in podobno) ter povečala povprečju starejše za več kakor deset let. Po delež izdatkov za nakupe netrajnega blaga podatkih SURS za leto 2018 so bili moški, ki so (hrana, pijača, goriva in podobno). Z oživitvijo živeli sami, stari povprečno 51,3 leta, ženske pa povečevanja zasebne potrošnje in njenim 64,3 leta (SURS, 2020d). nadaljevanjem v poznejšem obdobju (2014–2019) so se ta gibanja obrnila. Močneje so se povečali Leta 2020 sta bila v povprečnem gospodinjstvu izdatki za trajno blago (predvsem za nakupe EU-27 2,3 člana. Enočlanska gospodinjstva osebnih avtov - ti izdatki so se leta 2019 glede brez otrok so se med letoma 2010 in 2019 v EU na leto 2013 realno več kakor podvojili - pohištva povečala za 18,7 %. in gospodinjske opreme) ter poltrajne proizvode (predvsem za oblačila in obutev, telefonske naprave, fotografsko in avdiovizualno opremo). Znova so se povečali tudi izdatki za storitve (predvsem za gostinske in nastanitvene storitve, počitniške pakete, športne in kulturne storitve), ki pa so bili še vedno precej manjši od izdatkov za trajne in poltrajne dobrine. Zmanjšanje zasebne potrošnje v letu 2020 (začetek epidemije) je bilo po četrtletnih podatkih zelo veliko tako pri trajnih kakor tudi netrajnih proizvodih in storitvah, ki pa je bilo zaradi dolgotrajnega zaprtja predvsem storitvenih panog še nekoliko večje (UMAR, 2021). 289 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Slika 14-1: Povprečni ogljični odtis glede na velikost gospodinjstev v EU )a 1 oseba 2 osebi 3 osebe 4 osebe 5 oseb lca bive /pr.vke 2 COt (v EU dtisoi nč gljioi nčeprvoP prebivalstvo EU (milijoni) Vir: Ivanova in Büchs, 2020. Enočlanska gospodinjstva v Evropi v povprečju raziskovalna vprašanja so, kako je mogoče proizvedejo približno devet ton CO letno, vključiti druge oblike bivanja (na primer bivalne ali 2 približno dvakrat več od odtisa osebe, ki živi stanovanjske skupnosti ali manjša stanovanja) za v gospodinjstvu s petimi ali več člani, sporoča zmanjšanje vplivov na okolje. študija Ekonomija obsega gospodinjstev v Evropi (ang. Household economies of scale in Europe, Opremljenost gospodinjstev z različnimi Ivanova in Büchs, 2020). Manjša gospodinjstva, gospodinjskimi aparati se povečuje tudi zaradi trenda večanja stanovanj, povečujejo Medtem ko se na eni strani na ravni posameznih porabo energije in virov na člana, ustvarjanje izdelkov zmanjšuje poraba električne energije in odpadkov in toplogrednih plinov. Poleg tega drugih virov zaradi hitrih in izjemnih tehnoloških uporabljajo 38 % več izdelkov, ustvarijo 42 % izboljšav (kakor so na primer pametni aparati), več odpadne embalaže in porabijo 55 % več pa se hkrati povečuje število teh aparatov v električne energije ter 61 % več plina na osebo gospodinjstvih, kar izničuje dosežke pri učinkoviti kot posameznik v štiričlanskem gospodinjstvu. rabi virov. To dogajanje običajno označimo kot Rezultati študije kažejo, da se Evropa deli na »povratni učinek« (ang. rebound effect). približno dve skupini. Prvo skupino sestavljajo večinoma severno- in srednjeevropske države, ki Iz podatkov SURS o porabi energije in goriv imajo že zdaj povprečno razmeroma malo članov (PG03) je mogoče razbrati, da se je povečala gospodinjstva. Druga skupina vključuje države zlasti poraba električne energije in toplote iz južne in vzhodne Evrope, kjer so gospodinjstva v okolice ter sončne energije, medtem ko se je povprečju že večja (Ivanova in sod., 2021). poraba ekstra lahkega kurilnega olja bistveno zmanjšala (s 17.632 TJ leta 2003 na 4.096 leta 2019), premoga pa od leta 2018 ni več v Pri razreševanju teh dilem je zagotovo smiselno, slovenskih gospodinjstvih. Poraba lesnih goriv, da se osredotočimo na način uporabe stavb, zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega vključno s številom ljudi, ki živijo v njih. Ključna plina se je najbolj povečala v obdobju 2008–2013, 290 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja nato se je nekoliko zmanjšala. Najhitreje se je mobilni telefon (96 %). Stroj za sušenje perila in povečala poraba toplote iz okolice (toplotne mikrovalovna pečica sta v gospodinjstvih postala črpalke). pogostejša od leta 2000, v letu 2018 pa je imela že več kakor tretjina gospodinjstev sušilni stroj in V Sloveniji v gospodinjstvih porabimo največ več kakor polovica mikrovalovno pečico. Število električne energije za ogrevanje sanitarne vode pomivalnih strojev se je začelo v slovenskih in prostorov ter kuhanje. Podatki kažejo (PG02), gospodinjstvih povečevati od 90. let. V letu da se je v opazovanem obdobju (2000–2019) 2018 ga je imelo že skoraj 62 % gospodinjstev. nekoliko manj električne energije porabilo Nasprotni trend pa izkazuje opremljenost za razsvetljavo in delovanje nekaterih velikih gospodinjstev z zamrzovalnimi skrinjami ali gospodinjskih aparatov (hladilniki in zamrzovalniki omarami; medtem ko ga je leta 1999 imelo kar ter pralni in sušilni stroji ter računalniki), kar 86 % gospodinjstev, je bil njihov delež leta 2018 le gre verjetno pripisati energijsko učinkovitejšim 63 %. Podobno je s kolesi; leta 1993 je bil njihov aparatom in sijalkam. Povečala pa se je poraba delež 66 %, leta 2018 pa 46 %. Tudi mopedov elektrike za hlajenje, pomivalne stroje in deloma je manj. Le število radijskih sprejemnikov je tudi televizije; zagotovo zaradi večjega števila teh večinoma nespremenjeno ves čas opazovanega aparatov v gospodinjstvih. obdobja. Veliko povečanje je zaznati pri deležu videokamer (43 %) in osebnih računalnikov Skoraj vsa slovenska gospodinjstva so imela leta (76 %). Novi so podatki o toplotnih črpalkah – 2018 po podatkih SURS pralni stroj (97 %), njihov delež je bil 13 % in klimatskih naprav hladilnik (98 %), barvni televizor (96 %) in 26 % (PG02). Slika 14-2: Posedovanje izbranih dobrin 125 100 v 75 jsteindo 50 spo g% 25 0 -25 1993 1999 2003 2004 2009 2010 2012 2015 2018 Barvni televizor Videokamera Radijski sprejemnik Osebni računalnik Pralni stroj Stroj za sušenje perila Hladilnik Pomivalni stroj Mikrovalovna pečica Osebni avtomobil Kolo Mobilni telefon Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PG02 – Gospodinjstva, 2021. 291 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Sodobne gospodinjske naprave lahko Izdatki za življenjske potrebščine se ves čas pomembno prispevajo k manjši porabi elektrike večajo. Po podatkih SURS so gospodinjstva v v gospodinjstvu. Na trgu so na voljo številni letu 2018 porabila za življenjske potrebščine gospodinjski aparati, ki se razlikujejo med drugim povprečno 19.560 evrov, medtem ko so bili leta tudi po energetski učinkovitosti. Informacije o tem 2000 ocenjeni na 11.519 evrov. V povprečju so navedene na energetski nalepki, označeni s se je najbolj zmanjšal delež izdatkov za črkami, ki je v državah Evropske unije obvezna. hrano in brezalkoholne pijače, najbolj pa sta Od marca 2021 imajo po novi zakonodaji (MOP, se povečala deleža za prevoz in stanovanja. 2021) spremenjene oznake od A do G hladilniki, Izdatki za prevoz, hrano in brezalkoholno pijačo pomivalni stroji, pralni stroji, televizorji, svetilke; ter stanovanje (voda, elektrika, plin in druga pozneje bodo dodani še drugi aparati. goriva) so predstavljali 46 % vseh izdatkov za življenjske potrebščine. Nekoliko so se zmanjšali Pametni gospodinjski aparati so zasnovani izdatki za obleko in obutev ter stanovanjsko tako, da porabijo čim manj vode in energije ter in gospodinjsko opremo. Sicer že tako majhni detergentov, hkrati pa različna tipala omogočajo izdatki so se nekoliko povečali za zdravstvo in samodejne programe, ki olajšajo delo. Sodobni komunikacije ter hotele in restavracije (PG06). gospodinjski aparati zato porabijo tudi do 60 % manj energije. Lahko imajo zaslone na Najvišji delež izdatkov za življenjske potrebščine dotik in govorno upravljanje. Pametna tehnologija leta 2018 so imela gospodinjstva v prvem, je vgrajena v že skoraj vse gospodinjske aparate, drugem in tretjem dohodkovnem razredu. od pralnih in sušilnih strojev, indukcijskih kuhalnih Gospodinjstva v prvem kvintilu so največ – plošč in pečic do kuhinjskih nap in hladilnikov. 20 % porabila za hrano in brezalkoholne pijače ter za stanovanja 22 %. V enakem opazovanem Pozorni pa bi morali biti tudi pri uporabi aparatov. obdobju pa je najvišjima dohodkovnima Naprava v stanju pripravljenosti namreč še vedno razredoma največji delež porabe pomenila porablja od 5 do 15 W moči, podobno pa je tudi, komunikacija; četrti kvintil z 21 % in peti kvintil če je kabel še vedno vklopljen v vtičnico. Zato je s 23 % (PG14). najboljše, da naprave z zaslonom, ki so stalno osvetljeni, ne samo izklopimo po uporabi, ampak izvlečemo tudi kabel iz vtičnice. Z energetsko učinkovitejšimi izdelki pa lahko le delno zmanjšamo porabo električne energije. Še pomembnejša je sprememba navad, na primer sušenja perila v poletnih mesecih na zraku namesto v sušilnem stroju ali pranje in pomivanje pri nižjih temperaturah. Tretji način, ki je z vidika okolja še veliko boljši, saj izrablja manj naravnih virov in se v nekaterih državah že dodobra uveljavlja, je na primer obnova starih izdelkov ter zakup ali souporaba izdelkov. Precejšnje razlike med gospodinjstvi pri izdatkih in finančnih zmožnostih Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je dohodek, ki ostane gospodinjstvom po plačilu vseh obveznosti. Gospodinjstva ga namenijo ali za nakupe, varčevanje ali naložbe (SURS, 2018a). 292 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Slika 14-3: Povprečno porabljena denarna sredstva gospodinjstev 25 20 15 % 10 5 0 2000 2003 2005 2007 2010 2012 2015 2018 Hrana in brezalkoholna pijača Alkoholne pijače, tobak, mamila Obleka in obutev Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj Zdravstvo Prevoz Komunikacije Rekreacija in kultura Izobraževanje Hoteli in restavracije Različno blago in storitve Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PR08 - Izpusti onesnaževal zraka iz prometa, 2020. Pomemben vidik kakovosti bivanja je tudi predstavljajo skoraj polovico (49,6 %) vseh subjektivno dojemanje položaja gospodinjstva. V izdatkov gospodinjstev tudi v EU (Eurostat, 2019). Sloveniji je bilo leta 2019 kar 32 % gospodinjstev, ki so menila, da so zanje stanovanjski stroški In kakšna je finančna zmogljivost gospodinjstev veliko breme. Gospodinjstev, za katera so bili ti po mnenju anketiranih članov gospodinjstev? Torej stroški srednje veliko breme, je bilo leta 2019 kar kaj si lahko gospodinjstva privoščijo na primer 53 %. Le za 15 % anketiranih stanovanjski stroški glede počitnic, mesnih ali vegetarijanskih obrokov, niso bili nikakršno breme (PG06). ogrevanih stanovanj ter nepričakovanih izdatkov? Kakor kažejo podatki, si lahko gospodinjstva Stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi danes privoščijo več kakor nekoč (obdobje stroški je daleč najvišja v gospodinjstvih, ki spadajo 2008–2019), vendar ne vsa. Tako za nekaj več v prvi razred najnižje dohodkovne skupine, in je kakor tretjino gospodinjstev resnejšo težavo znašala dobrih 16 %. Hkrati stanovanjski stroški lahko izzovejo nepričakovani izdatki, nekaj več najbolj obremenjujejo enočlanska gospodinjstva. kakor štiri petine gospodinjstev pa mesec preživi s težavo. Enotedenske letne počitnice zunaj Stanovanja, voda, elektrika, plin in druga goriva, doma za vse člane gospodinjstva si je v letu 2019 promet ter hrana in brezalkoholne pijače finančno lahko privoščilo 76 % gospodinjstev v 293 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Sloveniji. Takih, ki so si lahko privoščila počitnice, je najnižji v 1. kvintilnem razredu (10 %) in najvišji je bilo največ med gospodinjstvi z dvema v 5. kvintilnem razredu (35 %) – podatki so za odraslima in vsaj enim vzdrževanim otrokom leto 2019. Torej imajo najrevnejša gospodinjstva (90 %), najmanj pa med enočlanskimi na voljo le desetino vsega preostanka denarja za gospodinjstvi (62 %). Nepričakovane izdatke si je nakupe ali investicije, najpremožnejši pa več kakor v letu 2019 lahko privoščilo 63 % gospodinjstev. tretjino (PG14). Najtežje je bilo enostarševskim gospodinjstvom z vsaj enim vzdrževanim otrokom in enočlanskim Povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstvom. Mesni ali enakovredni gospodinjstva leta 2019 je bil 10.093 evrov. Tako vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan pa na državni ravni kakor tudi v vseh statističnih si je lahko privoščilo 95 % gospodinjstev in regijah se razpoložljivi dohodek gospodinjstev ves med različnimi gospodinjstvi ni večjih razlik. čas nekoliko povečuje. Leta 2019 je bil najvišji, Zagotavljanje primerno ogrevanega stanovanja je malenkost nad slovenskim povprečjem, v osrednji v opazovanih letih relativno stabilno; leta 2019 si Sloveniji, obalno-kraški in gorenjski regiji. Razlike ga je lahko privoščilo 97 % gospodinjstev (PG02). med preostalimi regijami so majhne, najnižji Samoocena zadovoljstva z življenjem je bila v povprečni razpoložljivi dohodek je bil zabeležen povprečju v Sloveniji relativno visoka (7,5 na v posavski, koroški, savinjski in posavski regiji. V lestvici do 10). Velikih razlik oziroma nihanj med vzhodni kohezijski regiji je razpoložljivi dohodek statističnimi regijami ni. S svojim življenjem praviloma nižji (9.655 evrov) kakor v zahodni so nekoliko bolj zadovoljni na Gorenjskem in (10.593 evrov) (PG14). Goriškem, nekoliko manj pa v koroški in pomurski statistični regiji. Ker je stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem v vseh regijah v povprečju relativno enakomerna in visoka, to pomeni, da ocena zadovoljstva z življenjem ni povezana samo s finančnimi in materialnimi vidiki, temveč ljudje zadovoljstvo z življenjem verjetno dojemajo širše, predvsem v povezavi z zdravjem, družino, prijatelji, prostim časom in podobnim (PG02). Dve tretjini razpoložljivega neto dohodka gospodinjstev predstavlja dohodek iz dela (nekaj več kakor 67 %), pokojnine predstavljajo dohodek dobri petini gospodinjstev, slaba desetina prejema družinske in socialne prejemke, preostalih finančnih virov je okoli 2 %. Družinski in socialni prejemki so leta 2012 predstavljali skoraj 12 % dohodka gospodinjstva, nato pa se je ta delež začel zmanjševati in je bil v letu 2019 le 9 %. Delež pokojnin se je v opazovanem obdobju ves čas le malo povečeval (z deleža 20 % prihodkov gospodinjstev leta 2008 na 23 % leta 2015), nato pa se je leta 2019 zmanjšal na 21 %. Prav tako so se ves čas nekoliko povečevali drugi deleži dohodkov (PG14). V opazovanem obdobju (2008–2019) je razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva v vseh petih kvintilnih razredih dokaj stalen. Seveda 294 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Slika 14-4: Kako gospodinjstva preživijo s svojimi dohodki težko oz. zelo težko 20 % 20 % z manj težavami 33 % 31 % dokaj lahko 28 % 29 % lahko oz. zelo lahko 18 % 2019 21 % 2020 Vir: SURS, 2021 Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je na Druge so uvedle namenske varčevalne račune splošno višja od stopnje investiranja. Iz podatkov za podporo financiranju dolgoročnih naložbenih od leta 1995 izhaja, da je bila stopnja varčevanja projektov z (državno) zajamčenim stalnim najvišja v obdobju 2005–2009, ko je dosegla donosom in v nekaterih primerih z določenimi dobrih 16 %, nato se je začela nekoliko zniževati davčnimi ugodnostmi. Sredstva na teh računih se in se ustalila pri 12,5 %. Podoben trend je v nato vlagajo v javno koristne projekte, kakor so opazovanem obdobju pri investicijah, ko so po letu bolnišnice, socialna stanovanja in univerze. 2012 dosegle najnižje stopnje; 2015 so znašale okoli 6 %, leta 1995 pa 9 %. Zaradi precej manjših Pod pragom revščine živi vsak izdatkov za končno potrošnjo se je leta 2020 osmi Slovenec močneje povečalo varčevanje gospodinjstev. Po prvi letni oceni so gospodinjstva v Sloveniji v letu Prag tveganja za revščino je opredeljen s 60 % 2020 privarčevala 25 % svojega razpoložljivega mediane ekvivalentnega neto razpoložljivega dohodka, kar je bilo za skoraj 12 odstotnih točk dohodka vseh gospodinjstev ob upoštevanju več kakor v letu 2019. Zvišanje stopnje bruto prilagojene ekvivalenčne lestvice OECD. Po varčevanja v četrtem četrtletju 2020 in v celotnem tej opredelitvi so revne vse osebe, ki živijo v letu 2020 je bilo največje doslej (SURS, 2020e). gospodinjstvih, katerih dohodek na ekvivalentnega odraslega člana je nižji od izračunanega praga. Nekatere države članice EU so sprejele tudi Tako izračunana stopnja ni kazalnik absolutne ukrepe za spodbujanje dolgoročnega varčevanja revščine, temveč meri neenakost populacije. in naložb gospodinjstev. Ponekod so bile sprejete Niso pa v tem podatku upoštevani gibanje cen, pokojninske sheme s samodejnim članstvom. stanovanjske razmere, premoženje in drugi 295 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja dejavniki, ki prav tako vplivajo na življenjsko raven 12.842 evrov; peti razred ni omejen navzgor. ljudi (SURS, 2020f). Zgornja meja dohodkovnih razredov se je v desetih letih rahlo zvišala. Podatek tudi kaže, Leta 2019 je bila zgornja meja 1. dohodkovnega da je razlika med zgornjo mejo 1. in 4. razreda letnega dohodka na člana gospodinjstva dohodkovnega razreda dvakratna. 6.485 evrov, za 2. kvintni razred 8.255 evrov, za 3. razred 10.053 evrov in za 4. kvintni razred Slika 14-5: Osebe z najvišjo stopnjo tveganja za revščino 2018 2019 % oseb pod pragom tveganja revščine Glede na delovno intenzivnost gospodinjstva gospodinjstva brez delovno aktivnih članov 41,9 42,1 gospodinjstva z delno (<0,5) delovno aktivnimi odraslimi člani 32,3 30,0 Glede na tip gospodinjstva enočlanska gospodinjstva 40,0 38,0 enostarševska gospodinjstva 24,7 26,1 Glede na najpogostejši status aktivnosti v letu pred anketiranjem (starost 18+) brezposelna oseba 45,7 43,6 upokojene ženske 21,7 21,8 drugi neaktivni (gospodinje, študenti, nezmožni za delo ...) 19,6 20,1 Glede na spol in starost ženske, starejše od 59 let 21,2 21,4 Glede na stanovanjsko razmerje gospodinjstva najemniki stanovanj 31,7 29,7 Glede na dokončano izobrazbo (starost 18+) osebe z največ osnovnošolsko izobrazbo 28,7 28,4 Vir: SURS, 2021 296 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Prag tveganja za revščino se z leti nekoliko znižuje v gospodinjstvih, ki spadajo v najnižji dohodkovni in je leta 2019 znašal 8.440 evrov za enočlansko razred (1. kvintil). Leta 2015 je ta skupina za ta gospodinjstvo. Za dvočlansko gospodinjstvo (dve namen porabila skoraj 18 % svojega denarja. odrasli osebi) je prag tveganja za revščino znašal Pri drugih dohodkovnih skupinah (2., 3., 4. in 5. 12.660 evrov, za štiričlansko gospodinjstvo (dve kvintil) pa je stopnja energetske revščine relativno odrasli osebi in dva otroka, mlajša od 14 let) nizka in »stabilna« oziroma se nekoliko znižuje pa 17.724 evrov. Leta 2019 je bilo pod pragom (PG06). revščine 12 % oziroma 243.000 oseb, to je vsak osmi prebivalec Slovenije. Tveganje za socialno izključenost je leta 2019 veljalo za 293.000 oseb ali 14,4 % (osebe, ki živijo pod pragom tveganja za revščino ali so resno materialno prikrajšane ali živijo v gospodinjstvih z zelo majhno delovno intenzivnostjo). V Sloveniji so pomemben dejavnik zmanjševanja revščine socialni transferji, vključno s pokojninami. Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja za revščino 22-odstotna. Stopnja dolgotrajnega tveganja za revščino pa je leta 2019 znašala 7,4 % (PG14). Energetska revščina Enotne mednarodne opredelitve energetske revščine ni, se pa običajno najpogosteje navaja, da so energetsko revna tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo več kakor deset % svojih dohodkov. Do energetske revščine pride večinoma zaradi (nizkih) dohodkov prebivalstva in (visokih) cen energentov, energetske (ne)učinkovitosti stanovanj; odvisna pa je tudi od tega, kako z energijo ravnajo stanovalci (SURS, 2021a). SURS opozarja, da gre za zelo kompleksen pojav, tako da z nobenim posameznim kazalnikom ni mogoče v celoti zajeti vseh njenih vidikov. Za oceno razsežnosti energetske revščine v Sloveniji in za spremljanje tega pojava tako objavljajo vrednosti nekaterih izbranih kazalnikov, ki jih spremlja tudi evropska opazovalnica za energetsko revščino (EU Energy Poverty Observatory) (SURS, 2021a). Eden od teh kazalnikov so povprečna razpoložljiva sredstva gospodinjstev, ki jih porabijo za elektriko, plin in druga goriva v stanovanjih. Podatki iz opazovanega obdobja 2000–2015 kažejo, da je energetska revščina ves čas zelo verjetno prisotna 297 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Stanovanja so stara Leta 2018 je bilo v Sloveniji 852.181 stanovanj; od tega je skoraj trideset tisoč počitniških in sezonskih. Podatki kažejo, da je 412 stanovanj na voljo za tisoč prebivalcev. Večina stanovanj (94 %) je v zasebni lasti (podatki za EU-28 izkazujejo povprečje 70 %). Skoraj dve tretjini je tri- ali večsobnih stanovanj. Stanovanj, ki imajo kuhinjo, kopalnico in WC, je dobrih 94 %. Okolju prijazno stanovanje 298 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Slika 14-6: Stanovanja po letu izgradnje 2% 1% 8% 6% 4 % 11% 2% 1% 8% 6% 9% 4 % 11% 9% 17 % 19% 17 % 19% 24 % 24 % med 1919 in 1945 med 1946 in 1960 med 1961 in 1970 med 1971 in 1980 med 1981 in 1990 med 1991 in 2000 med 2001 in 2005 med 2006 in 2010 med 2011 in 2015 med 2016 in 2020 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PG03 – Stanovanja, 2021. Več kakor polovica stanovanj in hiš je bila V obdobju 2008–2019 so se vsi dejavniki zgrajenih pred letom 1980 (oziroma več kakor stanovanjskih razmer nekoliko izboljšali, še tri četrtine pred letom 1990), največ v obdobju zlasti glede stanja (streha, vlažne stene in 1961–1990. Slovenski stanovanjski fond je torej tla in podobno). Vrednosti drugih kazalnikov star in potreben prenove; življenjska doba večjega stanovanjskih razmer pa se v zadnjih petih letih dela stanovanjskih elementov je v povprečju niso bistveno spremenila; to velja tako za težave 30 let. Podatka, koliko teh stanovanj je bilo s hrupom in onesnaženostjo okolja (15 oziroma prenovljenih (energetsko ali drugače), nimamo. 16 % v letu 2019) ter kriminala (8 %), kjer je Ob predpostavki prenove velja, da je prav pri trend ves čas približno enak. Gospodinjstva z starejšem stanovanjskem fondu veliko možnosti najnižjimi dohodki imajo v primerjavi z drugimi za zmanjšanje vplivov na okolje ter manjšo porabo dohodkovnimi razredi več težav s stanjem energije in manj toplogrednih plinov. stanovanja, zlasti ogrevanjem in osvetljenostjo, medtem ko se gospodinjstva v najvišjem Po podatkih SURS iz leta 2019 je v stanovanju v dohodkovnem razredu bolj kakor drugi pritožujejo povprečju živelo 2,6 osebe, ogrevana stanovanjska nad kriminalom (PG03). površina je merila 76,1 m2. Skoraj tretjina stanovanj je imela klimatske naprave, od tega skoraj polovico Četrtina gospodinjstev leta 2019 navaja za hlajenje in ogrevanje. Delež stanovanj s stanovanjsko prikrajšanje glede štirih dejavnikov toplotno črpalko je bil 15 % in s sprejemniki sončne (slabo in pretemno stanovanje, kopalnica in energije 6 % (nekoliko manj kakor leta 2014). V stranišče). Petina vseh je menila, da njihovo vsaki tretji enostanovanjski stavbi je po podatkih iz stanovanje ni v dobrem stanju; to pomeni, da 2018 živel samo en stanovalec (SURS, 2018b). so imeli težave zaradi puščajoče strehe, vlažnih 299 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja sten ali temeljev ter trhlih okenskih okvirjev predstavljeni za obdobje 2008–2018 in prikazujejo ali tal. % gospodinjstev, ki nima kadi, prhe ali izpuste v zrak za štirinajst parametrov: CO , 2 stranišča v stanovanju, je minimalen (0,1 %). biomasa, N O, CH , HFC, PFC, SF , NOx, SOx, 2 4 6 Da je stanovanje pretemno, meni skoraj 5 % NH , NMVOC, CO, PM in PM (SURS, 2020b). 3 10 2.5 gospodinjstev (PG03). Podatki so tu prikazani samo za leto 2018. V EU-27 je v letu 2018 trpelo hudo stanovanjsko prikrajšanost skoraj 5 % prebivalstva. Najvišjo so zabeležili v Romuniji (14 %) in Latviji (13 %), najnižja pa je bila na Finskem (0,9 %). Slovenija se s 4 % uvršča na 11. mesto med državami članicami (Eurostat, 2019). Stopnja prenaseljenosti stanovanja je delež oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število, spol in starost članov gospodinjstva. Iz razvrstitve gospodinjstev glede na skupna razpoložljiva sredstva je razbrati, da so imela s prenaseljenostjo stanovanj leta 2019 največ težav gospodinjstva v spodnjih dveh kvintilih (17 in 15 %). Na splošno se je stopnja prenaseljenosti stanovanj v opazovanem obdobju 2011–2019 v vseh dohodkovnih razredih po letih zniževala. Sicer pa imajo najmanj težav s prenaseljenostjo osebe v najvišjem dohodkovnem razredu. Hkrati pa podatki kažejo, da imajo največ težav s prenaseljenostjo enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom; teh je skoraj četrtina (PG03). Razlike med državami članicami so velike, prenaseljenost stanovanj pa je izrazitejša v vzhodnem delu EU. Leta 2018 je v prenaseljenih stanovanjih živelo 17 % prebivalstva EU-27. Najvišja stopnja prenaseljenosti med državami članicami EU je bila v Romuniji (46 %), Latviji (42 %) in Bolgariji (41 %). Najnižje stopnje prenaseljenosti so zabeležene za Ciper, Malto, Irsko in Nizozemsko. Slovenija se je s skoraj 12 % uvrstila na 15. mesto med državami članicami (Eurostat, 2019). Gospodinjstva so precej veliki onesnaževalci okolja Namen objave NAMEA – izpusti v zrak je prikaz podatkov o izpustih, ki jih v zrak oddajajo industrija in gospodinjstva. Podatki so 300 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Slika 14-7: NAMEA – izpusti v zrak po dejavnostih, 2018 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PG06 – Izdatki gospodinjstev, 2021. Po podatkih SURS se izpusti v zrak pri davki na promet (lastništvo in uporaba vozil ter večini dejavnosti z leti nekoliko zmanjšujejo. letne cestne dajatve), davki na onesnaževanje Gospodinjstva imajo glede na druge dejavnosti (okoljske dajatve za obremenjevanjem ali emisije največje vrednosti izpustov v zrak pri naslednjih škodljivih snovi v zrak ali odpadnih voda v vode ter onesnaževalih: biomasi, PM in PM ter CO, za upravljanje trdnih odpadkov in hrupa) in davki 10 2.5 HFC ter NMVOC. Visoke izpuste v zrak nekaterih na rabo naravnih virov (vodna povračila) (SURS, onesnaževal imajo še kmetijstvo, predelovalne 2021b). dejavnosti, oskrba z električno energijo in vodo. Prašni delci so močneje prisotni v gradbeništvu. Pri Iz podatkov opazovanega obdobja 2008–2019 prometu je največ zlasti NOx in CO . Gostinstvo je razvidno, da z leti vrednosti okoljskih 2 ima od vseh onesnaževal najvišje HFC-izpuste. davkov naraščajo. Po podatkih SURS so Zanimivo, da imajo zelo velike izpuste HFC tudi v največji zavezanci za plačilo okoljskih davkov strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, gospodinjstva; leta 2019 so plačala 973 milijonov podobno tudi v javni upravi, izobraževanju in evrov, predelovalne dejavnosti (246 milijonov zdravstvu, in sicer zelo verjetno zaradi velike evrov); oskrba z električno energijo, plinom in uporabe klimatskih in hladilnih naprav (PG06). paro (126 milijonov evrov); trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (87 milijonov evrov) Pri plačevanju različnih mesečnih položnic ter promet (84 milijonov evrov). Pri slednjem so gospodinjstva plačujejo tudi okoljske davke. se okoljski davki v zadnjih treh letih znižali za Okoljske davke morajo plačati poslovni subjekti več kakor polovico. Vse dejavnosti skupaj so v in gospodinjstva zaradi onesnaževanja okolja. letu 2010 plačale 24,62 milijona evrov davka na Ločimo štiri skupine okoljskih davkov: davki na onesnaževanje; od te vsote so gospodinjstva energijo (upoštevajo se obdavčitev energentov, prispevala 22 milijonov evrov. 301 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Doma jemo manj, a hkrati več porabimo za hrano Po podatkih SURS so se v letu 2018 v primerjavi z letom 2000 zmanjšale porabljene količine večine živil in pijač. Tako se je zmanjšala količina porabljenega riža, kruha, moke, mesa in mesnih izdelkov, rib, jajc, mleka, jedilnega olja, sadja, zelenjave, sladkorja, brezalkoholnih pijač, sadnih sokov in vina. V tem obdobju se je med drugimi povečala količina popitega piva, vode in žganih pijač. Skoraj enaka poraba na osebo pa je ostala pri testeninah in kavi. Podatki kažejo, da za hrano povprečno plačujemo vedno več. Kaže, da bi lahko manjšo porabo živil v gospodinjstvih morda pripisali spremenjenim načinom prehranjevanja oziroma hitremu načinu življenja – jemo več zunaj in manj kuhamo doma. Zato bi bil zanimiv podatek o pogostosti in izdatkih za hranjenje zunaj (PG07). Razpoložljivi podatki kažejo le količine živil, ne pa njihove kakovosti in varnosti, saj sta tudi slednja velika dejavnika, ki vplivata na človekovo zdravje. Varnost in kakovost živil sta povezani tudi z načinom njihove pridelave in predelave, ki vplivata tudi na stanje okolja. V obdobju 2000–2018 je povprečni član gospodinjstva največ denarja porabil za nakup mesa, kruha, skupino živil, v kateri so mleko, sir in jajca, manj za sadje in zelenjavo, ter za raznovrstne sladke izdelke (sladkor, med, čokolada in podobno). Precej denarja se potroši tudi za brezalkoholne in alkoholne pijače. Povprečna poraba za hrano in pijačo na člana gospodinjstva je močno povezana z njegovim dohodkom, saj stroški za ta namen v gospodinjstvih z najnižjimi dohodki predstavljajo okoli 20 %. Če k tem prištejemo še izdatke, povezane s stanovanjem, pa to predstavlja kar 46 % razpoložljivega dohodka gospodinjstev z najnižjimi dohodki (PG07). 302 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Slika 14-8: Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za hrano in pijačo na člana 300 250 200 RU 150 E 100 50 0 2001 2002 2003 2007 2008 2009 2012 2015 2018 Kruh in žitarice Meso Ribe Mleko, sir in jajca Olje in maščobe Sadje Zelenjava Brezalkoholne pijače Alkoholne pijače, tobak in mamila Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PG07 – Živila, 2021. Cene živil so vedno višje in trend absolutno kaže letoma 2008 in 2018 delež izdatkov gospodinjstev na povečevanje izdatkov gospodinjstev za živila. za hrano in pijačo zmanjšal ali je ostal stabilen. Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so bile Največje zmanjšanje leta 2018 je bilo v Litvi, na v avgustu 2021 povprečno za 12,9 % višje kakor v Poljskem in Malti, manjše povečanje pa kar v avgustu 2020. desetih državah, med katerimi so se izdatki najbolj povečali na Češkem, Slovaškem, Nizozemskem Po podatkih Eurostata so leta 2018 gospodinjstva in Madžarskem. V Sloveniji so gospodinjstva v Evropski uniji za hrano in brezalkoholne pijače za hrano in brezalkoholno pijačo namenila 14 porabila več kakor 1.047 milijard evrov (kar % sredstev, kar jo je uvrstilo na 14. mesto med ustreza 6,6 % BDP EU). To pomeni 12 % njihovih državami članicami (PG07). celotnih izdatkov za potrošnjo in se uvršča med tretjo največjo skupino izdatkov gospodinjstev. Največje izdatke so imela gospodinjstva v Romuniji, Litvi in Estoniji, medtem ko so v Veliki Britaniji, na Irskem, v Luksemburgu in Avstriji za ta namen v gospodinjstvih porabili manj kakor 10 %. Na splošno se je v večini držav članic EU med 303 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Kaj pridelujemo in jemo? zadnjih desetih letih je opazen trend povečevanja pridelave zelenjadnic. Povpraševanje po zelenjavi Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2019 porabil je veliko večje od ponudbe, zato je precej uvozimo za prehrano povprečno največ zelenjave (118 kg) (PG07). in žit (120 kg), potrošil pa je tudi 91 kg mesa,75 kg svežega sadja, 62 kg krompirja, 12 kg jajc, 5 Iz zapisa na Euronews razberemo, da se je kg riža in skoraj kilogram medu. V primerjavi z na svetovni ravni povprečna poraba mesa na letom 2018 se je potrošnja na prebivalca nekoliko prebivalca od leta 1961 povečala za približno povečala pri zelenjavi, rižu in jajcih, pri drugih 20 kilogramov. Po podatkih Združenih narodov skupinah kmetijskih proizvodov pa se je nekoliko (UN data: Meat and Diary production) je vsak zmanjšala (SURS, 2020a). Zemljan v letu 2014 zaužil približno 43 kg mesa, predvsem zaradi velike porabe mesa (v povprečju Prvi objavljeni podatki SURS za zelenjadnice 80 kg) prebivalcev Evrope in Severne Amerike. segajo v leto 1991. Primerjava 30-letnega Med državami EU so v povprečju največ mesa obdobja kaže, da se je pridelovanje nekaterih pojedli Španci in Avstrijci (več kakor 90 kg na vrst zelenjadnic zmanjšalo (na primer belo prebivalca), najmanj pa Romuni (49 kg). V Franciji zelje, ohrovt, kumare, česen), nekaterih izjemno se povprečna letna poraba mesa na prebivalca povečalo (na primer različne vrste solat, od leta 2008 zmanjšuje. V istem zapisu beremo, paradižnik, paprika, čebula, por), posamezne pa da se po podatkih Greenpeacea več kakor 70 % so ostale skoraj na enaki ravni pridelave (špinača, kmetijskih zemljišč v EU uporablja za pridelavo fižol, grah) v vsem tem obdobju. Večje povečanje krme za živino (EK, Euronews, 2019). pridelave je na primer pri bučkah in špargljih. V Ekološka pridelava 304 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja V letu 2019 smo v Sloveniji pojedli največ živalskega izvora v letu 2020 pridelali količinsko prašičjega mesa (76 ton), perutninskega mesa (64 največ mlečnih in mesnih pridelkov, povečuje pa ton) in mesa govedi (42 ton). V obdobju 2000– se tudi količina jajc; v letu 2020 je dosegla več 2019 je opaziti povečanje porabe perutninskega kakor 13 milijonov kosov (prirejeno po Travnikar mesa, medtem ko se poraba svinjine nekoliko in sod., 2021). Zanimivo je, da se je v zadnjem zmanjšuje, poraba govedine pa, sicer z manjšim obdobju občutno zmanjšala količina ovčjega in nihanjem, ostaja stalna. Nekoliko se je povečala kozjega mesa, hkrati pa se povečuje količina poraba ovčjega in kozjega mesa, vendar so mleka obeh vrst živali; najverjetneje gre za količine majhne. Stopnja samooskrbe z mesom spremembo v prehranskih navadah. je bila leta 2019 za vse vrste mesa skupaj 81-odstotna (najnižja pri svinjini) (PG13). V Sloveniji zaužijemo malo rib (1,5 kg na prebivalca), poraba pa se je v zadnjih letih celo zmanjšala. Zato Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki ga koordinira ministrstvo za zdravje, priporoča uživanje rib do dvakrat tedensko. Ribe so pomembne v prehrani, saj so vir za zdravje koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov (PG13). Del razpoložljivih kmetijskih proizvodov za prehrano ljudi uvozimo. Kakor kažejo podatki v bilanci proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov (SURS, 2020a), je Slovenija v letu 2019 uvozila več krompirja, sadja in zelenjave kakor v letu 2018. Mesa in žit smo uvozili nekoliko manj kakor v letu 2018. Od skupne razpoložljive količine sadja uvozimo kar 80 %, od skupne količine zelenjave, krompirja in pšenice pa okoli 60 %. Pri mesu je delež uvoza v primerjavi z domačo pridelavo nekoliko nižji (43 %). Iz tega izhaja, da je slovenski potrošnik večinoma odvisen od uvoza izbranih kmetijskih proizvodov, kar povečuje tudi tveganje za prehransko varnost in vpliva na večje onesnaževanje (SURS, 2020b). O količinah odpadne hrane, ki se vsako leto povečuje, lahko preberete v poglavju 8, Ravnanje z viri in odpadki. Ekoloških živil je premalo glede na povpraševanje Na kmetijah, ki so v sistemu nadzora ekološkega kmetovanja, se v zadnjih letih vsakoletno povečuje število govedi, panjev (čebel) in divjadi, medtem ko število drugih vrst rejnih živali med leti nekoliko niha. V Sloveniji smo med ekološkimi proizvodi 305 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Slika 14-9: Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov (t) 40 000 30 000 e 20 000 ton 10 000 0 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Žita za zrnje Strocnice za suho zrnje Korenovke in gomoljnice Industrijske rastline Zelena krma z njiv Zelenjadnice in melone Jagode Gojene gobe Sadje Oljke Grozdje Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PG07 – Živila, 2021. Povečuje se tudi rastlinska ekološka pridelava, živinoreja oziroma travinje (Travnikar in sod., pri čemer je v povprečju količinsko največ krme 2021). s trajnih travnikov in krme z njiv. Med drugimi pridelki so po količini na prvem mestu različne Slabe prehranjevalne navade, čedalje več vrste žit, korenovke in gomoljnice, zelenjadnice debelosti in grozdje. V zadnjem obdobju se je povečala pridelava ekoloških jagod, zelo pa se je zmanjšalo Zdravje posameznika je povezano s številnimi gojenje gob (PG07). dejavniki. Življenjski slog kot eden pomembnih dejavnikov lahko spodbuja boljše zdravje, lahko Površina zemljišč za ekološko kmetovanje pa vodi v nastanek bolezni. Življenjski slog pomeni v Sloveniji se povečuje (KM08), vendar pa na primer, kaj in koliko jemo, koliko se gibljemo in povečevanje ekološke pridelave ni zadovoljivo, saj razvade, ki jih imamo - kajenje, pitje alkohola in povpraševanje presega ponudbo. Tudi struktura drugo. Na življenjski slog vplivajo tudi izobrazba, ekološke pridelave ne ustreza povpraševanju, ki možnost zaposlitve in finančno-premoženjsko je največje pri svežih vrtninah, sadju in nemesnih stanje. Za zdravje je pomemben tudi način predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki), razmišljanja in delovanja ter obvladovanja stresa medtem ko v ekološki pridelavi prevladuje (NIJZ, 2016b). 306 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Samoocena zdravja kot dobro stanje se vse se je delež čezmerno težkih dečkov povečal za od leta 2005 povečuje. Pri raziskavah zdravja več kakor 6 %, delež debelih pa se je povečal posameznika ti svoje splošno zdravstveno stanje z 2,7 % na 7,5 %. Čezmerne telesne mase in (SILC-anketiranje) ocenijo s petstopenjsko debelosti je v zadnjih desetletjih čedalje več tudi lestvico: zelo dobro, dobro, srednje, slabo in zelo pri odraslih. Pomembna je ugotovitev, da je trend slabo. Po podatkih SURS člani gospodinjstev povečevanja in obsega debelosti izrazitejši pri iz prvega in drugega dohodkovnega razreda moških. Podatki pete raziskave na državni ravni manj pogosto ocenijo svoje zdravstveno stanje CINDI »Z zdravjem povezani vedenjski slog«, ki je kot »zelo dobro« kakor osebe, ki spadajo v višje potekala leta 2016, kažejo, da imata več kakor dve dohodkovne razrede. Kljub temu pa je zelo malo tretjini (70 %) odraslih prebivalcev Slovenije, starih tistih, ki svoje zdravstveno stanje ocenjujejo kot od 55 do 74 let, čezmerno telesno težo – delež je »zelo slabo« (PG16). nekoliko manjši pri mlajših, vendar je kljub temu zaskrbljujoče velik. Po navedbah Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Težave s telesno težo in debelostjo se tudi v 2015–2025 (MZ, 2015) je v Sloveniji čedalje večini držav članic EU hitro povečujejo; občutno več oseb s čezmerno telesno maso in debelih se je povečal delež populacije, ki se s starostjo oseb. Delež čezmerno hranjenih in debelih otrok čezmerno redi. V Sloveniji je delež debelih ljudi in mladostnikov se je v zadnjih tridesetih letih večji od povprečja v EU in se je s tem uvrstila na podvojil, to povečanje je izrazitejše pri fantih, saj osmo mesto med vsemi državami članicami. Slika 14-10: Delež prebivalcev (25–64 let), ki so glede na indeks telesne mase debeli*, po spolu, Slovenija, 2001, 2004, 2008, 2012, 2016 % Leto Moški Ženske SKUPAJ 2001 16,2 3,8 15,0 2004 16,0 13,2 14,6 2008 18,4 13,9 16,2 1012 20,7 14,0 17,4 2016 20,0 14,6 17,4 © NIJZ *ITM znaša 30 ali več Vir: Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI), 2001, 2004, 2008, 2012, 2016. 307 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja V Sloveniji je v letu 2016 po podatkih nacionalne zmožnosti, lažje upoštevajo smernice zdravega raziskave z naslovom »Z zdravjem povezan prehranjevanja ter so redno telesno dejavni in vedenjski slog« (NIJZ, 2016c), opravljene pri imajo manj dejavnikov tveganja ter tako bolje odraslih anketirancih (25-64 let), približno 42 % varujejo svoje zdravje (NIJZ, 2016a). prebivalcev imelo priporočeno telesno maso, 39 % čezmerno telesno maso in približno 17 Slovenci porabijo za prevoz največ denarja % je bilo debelih. Vidne razlike so se pokazale med vsemi državami članicami EU glede na spol, starost in izobrazbo. Večji delež pojava čezmerne telesne mase in debelosti so Po podatkih Eurostata za leto 2019 je največji opazili pri moških, pri nižje izobraženih in med delež izdatkov gospodinjstev za promet v Sloveniji starejšimi odraslimi. Izsledki trendov raziskav (17 %), Luksemburgu (16 %) in Litvi (16 %), po letih (2001–2004–2008–2012–2016) pa že najmanjši pa na Slovaškem (6,5 %), Hrvaškem kažejo na izboljšanje nekaterih prehranjevalnih (9 %) in Češkem (10 %). Več o mobilnosti je v navad prebivalcev Slovenije (povečanje uporabe poglavju 19, Okolje in promet. oljčnega olja in drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane, zmanjšanje uživanja aromatiziranih gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač, zmanjšanje vsakodnevnega uživanja ocvrtih jedi). Vsakodnevno uživanje svežega sadja se sicer zmanjšuje, medtem ko se je po letu 2012 prvič povečalo vsakodnevno uživanje sveže zelenjave. V letu 2016 se je 35 % prebivalcev začelo bolj zdravo prehranjevati (24 % pa se jih je že prej zdravo prehranjevalo). Prehranjevanje je v tesni povezavi z zdravjem ljudi. Prehrana in prehranske navade pomembno vplivajo na posameznikovo zdravje in kakovost življenja, saj lahko zdravje varujejo ali pa povečujejo tveganje za razvoj bolezni. Izsledki raziskav NIJZ kažejo, da neustrezno prehranjevanje vpliva na nastanek najpomembnejših kroničnih bolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, nekaterih vrst raka, debelosti, osteoporoze in drugih. Po izračunih je kar 41 % kroničnih bolezni pomembno povezanih s prehranskimi dejavniki tveganja. Dokazano je, da so vzroki za nastanek kronično nenalezljivih bolezni (KNB), ki so povezane z neustrezno prehrano, telesno nedejavnostjo in splošnim nezdravim življenjskim slogom, socialni in ekonomski dejavniki, kakor so nizka stopnja izobrazbe, nizek dohodek ter s tem težja dostopnost do zdravega načina življenja. Tako ekonomsko-socialno šibkejše družbene skupine težje ohranjajo svoje zdravje. Prebivalci z višje samoocenjeno življenjsko ravnjo iz številnih vzrokov, vse od znanja do finančnih 308 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja 300 Slika 14-1 ikro g P/L) 1: Prevoz, EU-27, 2019 (v odstotkih vseh izdatkov gospodinjstev) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto 200 6po -2 kazalcu 008 PG06 – 2 Izdatki 009-2 gospodinjstev 015 , 2021. 2016-2019 309 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Preglednica 14-1: Trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend PG02 Gospodinjstva D PG03 Stanovanja D PG04 Poraba energije in goriv v D gospodinjstvih PG05 Poraba električne energije v D gospodinjstvih PG06 Izdatki gospodinjstev D PG07 Živila D PG11 Turistična potovanja D PG14 Razpoložljivi dohodek D gospodinjstev PG15 Opremljenost gospodinjstev z P belo tehniko PG13 Potrošnja hrane – proteini I živalskega izvora PG16 Splošno zdravstveno stanje I glede na vrsto potrošene hrane in po dohodku gospodinjstva PG10 Materialni odtis gospodinjstev I PG12 Eko turizem R PG09 Eko inovacije R Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 310 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 79 % vseh stanovanj je bilo zgrajenih pred letom 1990. 32 % gospodinjstvom 25 % gospodinjstev se predstavljajo stanovanjski izreka o stanovanjski stroški veliko breme, 53 % prikrajšanosti. pa srednje veliko breme. 1/3 gospodinjstev v dveh najnižjih dohodkovnih razredih govori o stanovanjski prenaseljenosti. 94 % stanovanj je v zasebni lasti. 20 % gospodinjstev težko 18 % gospodinjstev iz oziroma zelo težko preživi najnižjega mesec s svojimi dohodki. dohodkovnega razreda živi v energetski revščini. Leta 2019 je bilo pod pragom Skoraj polovico celotnega revščine 12 % oziroma 243.000 zneska, namenjenega za oseb, to je vsak osmi življenjske potrebščine, prebivalec Slovenije. gospodinjstva porabijo za prevoz, hrano in stanovanje. Povečuje se nakup pomivalnih in sušilnih strojev, 1/3 gospodinjstev mikrovalovnih pečic in je enočlanskih. klimatskih naprav ter toplotnih črpalk. Potrošnja elektrike v gospodinjstvih narašča; največ je porabijo za ogrevanje sanitarne vode in prostorov. Stroški za živila in Vsak prebivalec Slovenije je, za brezalkoholno pijačo nenehno prehrano v letu 2019 porabil rastejo. povprečno največ zelenjave (118 kg) in žit (120 kg) ter 91 kg mesa, 75 kg svežega sadja in 62 kg Dobra četrtina prebivalcev krompirja. dnevno ne zaužije nobenega sadja ali zelenjave. Dinamika in struktura rasti ekološke pridelave ni zadovoljiva, saj povpraševanje presega ponudbo. Trajnostna potrošnja 14. Trajnostna potrošnja Ključne aktivnosti Trajnostna potrošnja in trajnostni slog življenja sta septembra 2015 v New Yorku zavezali, da področji, ki sicer v političnih dokumentih in okoljski bodo odpravili revščino ter preprečevali zakonodaji, razen redkih izjem, kakršni sta podnebne spremembe in nepravičnost. V sporočilo EK o trajnostni potrošnji in proizvodnji iz okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj leta 2008 (EK, 2008) in desetletni okvirni program so soglasno sprejeli 17 ciljev trajnostnega za trajnostno potrošnjo okoljskega programa razvoja, ki so postali nov univerzalni Združenih narodov (UNEP, 2012), ne dosegata standard za razvoj. Med temi je poseben cilj samostojne obravnave. Še najbolj konkretno namenjen tudi trajnostni potrošnji: obravnavo je področje trajnostne potrošnje doseglo na konferencah ZN o trajnostnem razvoju Cilj 12 – zagotoviti trajnostne načine (OZN, RIO 1992; OZN RIO+10 2002 in OZN proizvodnje in potrošnje RIO+20 2012), kjer so poudarili, da je potrebne spremembe mogoče doseči le s preoblikovanjem Ta cilj vključuje osem podciljev, ki se lastnega odnosa in vedenja, čeprav je težko najti nanašajo na sprejetje ukrepov za to pravo ravnovesje med zakonodajo, pobudami področje: do leta 2030 doseči trajnostno zasebnega sektorja in izbiro potrošnikov. Prav gospodarjenje z naravnimi viri in njihovo tako težko je najti „pravo raven“ za ukrepanje − učinkovito rabo, prepoloviti količino zavržene od lokalne do svetovne (OZN, UNCED, RIO+20, hrane na prebivalca, občutno zmanjšati 2012). V dokumentu Agenda 21 iz Ria 1992 ima količino odpadkov in zagotoviti, da bodo področje trajnostne potrošnje posebno poglavje ljudje povsod po svetu ustrezno seznanjeni (4) in navaja možne dejavnosti in ukrepe, a s trajnostnim razvojem in sonaravnem hkrati priznava, da je treba zaradi širine vzorcev načinu življenja ter ozaveščeni o njiju. Do potrošnje to področje obravnavati tudi drugje, torej leta 2020 naj bi zagotovili ustrezno ravnanje v dejavnostih, ki obravnavajo energijo, promet, s kemikalijami. Podjetja, zlasti velika in odpadke, gospodarske in družbene dejavnosti, pa mednarodna, naj bi uvedla trajnostne seveda v kmetijstvu, zdravstvu, turizmu, industriji, pristope in spodbujala trajnostno javno gradbeništvu, šolstvu in podobno. Trajnostna naročanje. Razvite države naj bi pomagale potrošna namreč sega v vse sektorje in na vse državam v razvoju ter oblikovale mehanizme ravni, zato je na tem področju težko doseči enotni za spremljanje vplivov trajnostnega razvoja in celoviti pristop. za razvoj trajnostnega turizma in omejile neučinkovite subvencije za fosilna goriva V nadaljevanju le navajamo najpomembnejše (OZN, 2015). strateške dokumente, ki deloma izspostavljajo tudi vprašanja trajnostne potrošnje. Dokumenti Gospodinjstva (ali prebivalci) so tisti in področja so z različnih ravni, od svetovne, družbeni segment, ki s svojimi dejavnostmi evropske do nacionalne. posegajo na vsa področja življenja. Zato je gospodinjstva oziroma prebivalce mogoče Prizadevanja za trajnostno potrošnjo na povezati z večino 17 svetovnih trajnostnih svetovni ravni ciljev. Namen ciljev za trajnostni razvoj do leta 2030 je spodbuditi delovanje, da • Svetovni voditelji so se na zgodovinskem bi izkoreninili revščino in lakoto, zaščitili vrhu Združenih narodov (193 držav) planet in zagotovili, da vsi ljudje uživajo v 312 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja miru in blaginji. Za doseganje dolgoročnega - naložbe v okolju prijazne tehnologije; trajnostnega razvoja pa so nesporno - podporo industriji za inovacije; potrebne temeljite spremembe v vzorcih - uvajanje čistejših, cenejših in bolj zdravih proizvodnje in potrošnje. oblik zasebnega in javnega prevoza; - dekarbonizacijo energetskega sektorja; • V okviru okoljskega programa Združenih - povečanje energijske učinkovitosti stavb; narodov (UNEP) se izvaja desetletni okvirni - delo z mednarodnimi partnerji za program za trajnostne vzorce potrošnje izboljšanje svetovnih okoljskih in proizvodnje (10YFP), ki je sestavljen iz standardov. šestih programov: trajnostna javna naročila, informacije za potrošnike, trajnostni turizem, Evropska komisija je 14. julija 2021 sprejela trajnostni življenjski slog in izobraževanje, sklop predlogov za pripravo podnebne, trajnostne zgradbe in gradbeništvo ter energetske, prometne in davčne politike EU trajnostni prehranski sistemi (UNEP, 2012). za zmanjšanje neto izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 (EK, Prizadevanja za trajnostno potrošnjo v EU 2019a). Ogrodje Evropskega soglasja o razvoju iz junija • Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, 2017 je »pet P-jev«, ki so okvir agende Združenih marec 2020. V akcijskem načrtu je narodov za trajnostni razvoj do leta 2030: ljudje, predvidenih več kakor 30 ukrepov za planet, blaginja, mir in partnerstvo (people, planet, oblikovanje trajnostnih proizvodov, prosperity, peace and partnership). Primarni cilj zagotovitev krožnosti v proizvodnih procesih je še vedno izkoreninjenje revščine. Združuje ter za krepitev vloge potrošnikov in javnih gospodarske, družbene in okoljske razsežnosti kupcev. Nanaša se na sektorje, kakor so trajnostnega razvoja. elektronika in IKT, baterije, embalaža, plastika, tekstilni izdelki, gradbeništvo in Evropska unija ima številne politike in spremljajoče stavbe ter hrana. strateške dokumente, ki vključujejo tudi področje trajnostne potrošnje. Evropska komisija je ob objavi zapisala: »Spreminjanje načina proizvodnje in • Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda potrošnje: novi akcijski načrt za krožno strategije Evropa 2020 (sprejeta leta 2011), gospodarstvo je kažipot do podnebno med drugim poudarja: »Najbolj obremenjujoči nevtralnega, konkurenčnega gospodarstva za naravo so živilska predelovalna industrija, opolnomočenih potrošnikov.« Akcijski načrt je gradnja in promet (tri četrtine vseh okoljskih eden glavnih gradnikov evropskega zelenega pritiskov). Zato moramo spremeniti način dogovora. Med področji, kjer namerava proizvodnje in potrošnje hrane, izboljšati Evropska komisija ukrepati, je tudi krepitev infrastrukturo in zagotoviti okolju prijazen vloge potrošnika. Potrošnikom bodo na voljo promet. Z novim oblikovanjem izdelkov bomo zanesljive informacije glede popravljivosti in kotistili sebi in okolju«. trajnosti izdelkov. Tako bodo potrošniki lažje sprejemali okoljsko bolj sprejemljive nakupne • Evropski zeleni dogovor, december 2019. odločitve. Potrošniki bodo lahko uveljavljali Podnebne spremembe in degradacija tudi »pravico do popravila« (EK, 2020b). okolja življenjsko ogrožajo Evropo in svet. Da bi Evropa lahko premagala te izzive, bo • Namen predlaganih ciljev 8. okoljskega evropski zeleni dogovor preoblikoval EU v akcijskega programa EU do leta 2030 je sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno pospešiti prehod v podnebno nevtralno, z gospodarstvo. Predvideva ukrepanje na viri učinkovito in obnovitveno gospodarstvo, različnih dejavnostih in področjih (EK, ki planetu vrne več, kakor iz njega črpa. 2019b): Priznava, da je blaginja človeka odvisna od 313 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja zdravih ekosistemov, v katerih delujemo. • Novi evropski Bauhaus prinaša novi koncept Akcijski načrt se navezuje na evropski bivanja in sobivanja. Predsednica Evropske zeleni dogovor in opredeljuje naslednjih šest komisije Ursula von der Leyen je ob sprejetju prednostnih ciljev: te strategije poudarila: »Novi evropski Bauhaus je projekt upanja za premislek - zmanjšati izpuste toplogrednih plinov do o tem, kako bomo po pandemiji lažje leta 2030 in doseči podnebno nevtralnost sobivali. Gre za povezovanje trajnosti in do leta 2050; stila, da bi evropski zeleni dogovor približali - povečati prilagajanje, odpornost ljudem in njihovim domovom. Za uspeh in zmanjšati ranljivost za podnebne novega evropskega Bauhausa potrebujemo spremembe; raznovrstne ustvarjalne ljudi – oblikovalce, - ločiti gospodarsko rast od rabe virov in umetnike, znanstvenike, arhitekte in degradacije okolja ter pospešiti prehod v državljane (EK, 2021a).« krožno gospodarstvo; - prenehati onesnaževati in varovati Prizadevanja za trajnostno potrošnjo v Sloveniji zdravje; - zaščititi, ohranjati in obnavljati biotsko Novi zakon o varstvu okolja in nekateri drugi raznovrstnost ter krepiti naravni kapital; politični dokumenti v Sloveniji vsebujejo zahteve - zmanjšati okoljske in podnebne pritiske, za trajnostno potrošnjo (in proizvodnjo). Ker povezane s proizvodnjo in potrošnjo gre predvsem za okvirne oziroma strateške (zlasti na področju energetike, dokumente, je pričakovati, da se bodo pripravili industrijskega razvoja, stavb in tudi izvedbeni ukrepi. infrastrukture, mobilnosti in prehranskega sistema) (EK, 2020c). • Strategija razvoja Slovenije 2030 je krovni razvojni strateški dokument države. Osrednji • V Strategiji EU »od vil do vilic«, sprejeti cilj strategije je zagotoviti kakovostno maja 2020, je med drugim navedeno, da bo življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z »trg ekološke hrane še naprej rasel in tudi uravnoteženim gospodarskim, družbenim ekološko kmetovanje bo treba še naprej in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve spodbujati«. In še: »Strategija bo omogočila in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in prehod k trajnostnemu sistemu pridelave EU priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. in predelave hrane, ki bo zagotovil prehransko Na ravni posameznika se kakovostno varnost in dostop do zdrave hrane, pridelane življenje kaže v dobrih priložnostih za delo, na zdravem planetu. Vključuje 27 konkretnih izobraževanje in ustvarjanje, v dostojnem, ciljev za preobrazbo prehranskega sistema, varnem in aktivnem življenju, zdravem in med drugim zmanjšanje uporabe in tveganja čistem okolju ter vključevanju v demokratično zaradi pesticidov za 50 %, zmanjšanje odločanje in soupravljanje družbe. uporabe gnojil za vsaj 20 %, zmanjšanje Strateške usmeritve države za doseganje prodaje antimikrobikov za rejo živali in v kakovostnega življenja so: akvakulturi za 50 % ter povečanje deleža kmetijskih zemljišč za ekološko kmetovanje na - vključujoča, zdrava, varna in odgovorna 25 %« (MKGP, 2020). družba; - učenje za in skozi vse življenje; • Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta - visoko produktivno gospodarstvo, ki 2030 med ključnimi zavezami navaja, da je ustvarja dodano vrednost za vse; treba za obnovo degradiranih ekosistemov - ohranjeno zdravo naravno okolje ter na kopnem in v morju v Evropi med drugim - visoka stopnja sodelovanja, povečati obseg ekološkega kmetovanja in usposobljenosti in učinkovitosti značilnosti biotske raznovrstnosti na kmetijskih upravljanja. zemljiščih. - Strategija ima sicer 12 ciljev in po tri 314 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja kazalce za vsak cilj (SVRK, 2017). • Vlada je 7. januarja 2021 sprejela Izvajanje ciljev SRS2030 spremlja UMAR spremembe Stanovanjskega zakona v letnih poročilih o razvoju. (SZ-1E), ki bodo pripomogle h krepitvi fonda javnih najemnih stanovanj, saj se • Predlog zakona o varstvu okolja (ZVO-2) v Sloveniji spoprijemamo z oteženim je krovni okoljski dokument, čigar namen dostopom do primernih stanovanj ter z je »spodbujanje in usmerjanje takšnega velikim primanjkljajem javnih najemnih družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne stanovanj. Resolucija o nacionalnem pogoje za zdravje, počutje in kakovost stanovanjskem programu 2015–2025 med življenja ljudi ter ohranjanje biotske drugim navaja, da primanjkuje stanovanj na raznovrstnosti« (MOP, 2021). Med sedmimi lokacijah, kjer je povpraševanje največje; cilji varstva okolja je tudi cilj povečevanje primanjkuje najemnih stanovanj, zlasti snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje, za ranljivejše skupine; je delež zasebnih in za doseganje ciljev se, med drugim, stanovanj zelo velik; se stanovanjski fond spodbujata proizvodnja in potrošnja, ki stara; pri investitorjih ni interesa za vlaganje prispevata k zmanjšanju obremenjevanja v stanovanjsko gradnjo v javnem interesu; okolja, uresničevanju obnovljive rasti veljavna zakonodaja ne podpira razvoja in pospeševanju prehoda v krožno najemnega trga; in je mobilnost prebivalstva gospodarstvo (MOPa, 2021). nizka, kar se kaže v (ne)pripravljenosti za menjavo stanovanja glede na potrebe v • R e s o l u c i j a o nacionalnem programu določenem življenjskem obdobju. varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30), 2020. V uvodnem delu Kakovost bivanja prebivalcev je zelo odvisna resolucije med drugim piše: »Za prihodnje od kakovosti bivališč, v katerih živijo, zato varstvo okolja sta ključna razumevanje je pomembno, da se stanovanjska politika in ozaveščenost prepleta varstva okolja opredeljuje tudi do kakovosti stanovanj, z družbenimi in gospodarskimi procesi njihove energetske in funkcionalne ter zasuk k ekosistemskemu razvojnemu učinkovitosti. Kakovostna stanovanja niso modelu s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. le tista, ki omogočajo dolgo in zdravo Nujno bo v temeljih spremeniti sisteme, ki življenje, temveč so to predvsem kakovostno zadovoljujejo potrebe družbe, predvsem grajena stanovanja, ki ustrezajo potrebam prehranskega, mobilnega, energetskega uporabnikov in jim prinašajo čim manjše in bivanjskega, saj ti odločilno vplivajo na stroške vzdrževanja in bivanja. okolje. Varstvo okolja bo treba zagotoviti s sistemskim pristopom in večjo okoljsko Z aktivnim pristopom k doseganju usklajenostjo delovanja vseh sektorjev zastavljenih ciljev stanovanjske politike se družbe ter ambiciozno vključenostjo okoljskih ustvarjajo pogoji za uspešno gospodarsko vsebin v politike drugih sektorjev. Izpostavlja rast, saj stanovanjska oskrba, ki ustreza naslednje temeljne cilje (z vrsto podcilji): potrebam prebivalstva, podpira razvoj gospodarstva, zmanjšuje motorni promet - varovanje, ohranjanje in izboljševanje in s tem izpuste iz prometa ter zagotavlja naravnega kapitala; gospodarno rabo virov. Država, ki svojim - prehod v nizkoogljično družbo, ki prebivalcem zagotavlja možnosti in pogoje, učinkovito ravna z viri, preprečuje da si v različnih življenjskih obdobjih odpadke in z nastalimi odpadki učinkovito zagotovijo svojim potrebam in možnostim ravna; primerno stanovanje, zagotavlja enake - varovanje prebivalcev pred okoljskimi možnosti za vse, povečuje socialno varnost, tveganji (MOP, 2020b)«. odpravlja revščino in prispeva k trajnostnemu obnavljanju prebivalstva v razmerah dolgožive družbe (MOP, 2021). 315 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja • Dolgoročna strategija energetske prenove mobilnost. V okviru Eko sklada deluje tudi stavb do leta 2050 (DSEPS 2050) je bila ENSVET, mreža neodvisnih strokovnjakov sprejeta marca 2021. Med sektorskimi cilji za in energetskih svetovalcev, ki nudijo celovite GOSPODINJSTVA (poglavje 2.1.2) do leta rešitve in pomoč pri naložbah po vsej 2030 so zapisani trije kazalci: državi. Eko sklad nudi več ukrepov izrecno 1. Končna raba energije se zmanjša za za zmanjševanje energetske revščine z 25 %, izpusti CO pa za 45 %. zmanjševanjem stroškov za energijo, s 2 2. Energetsko bo prenovljenih 16,062 čimer se izboljšuje kakovost bivanja, na milijona m eno- in 7,271 milijona m2 primer 100-odstotne subvencije za določene 2 večstanovanjskih stavb. naložbe pri obnovi stanovanjskih stavb. 3. Raba energije se bo zmanjšala za 6,05 Projekt se imenuje Program Zero 500 (Eko PJ oziroma 26 %, pri tem bo 36 % sNES. sklad, 2021). V strategiji so predvideni tudi načini financiranja • Državni zbor Republike Slovenije je januarja energetske prenove stavb; posebej je 2020 sprejel Resolucijo o nacionalnem izpostavljena energetska revščina (MzI, 2021). programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša • Nacionalni energetski in podnebni načrt hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (NEPN) je eden ključnih korakov Slovenije (ReNPURSK, 2020), v kateri je med drugim k podnebno nevtralni družbi do leta 2050. zapisano, da »sodobni potrošnik, državljan in Slovenija v njem opredeljuje energetske in javnost pričakujejo, da bodo deležniki v verigi podnebne cilje ter politike in ukrepe, kako oskrbe s hrano ob aktivni vlogi države: te cilje doseči do leta 2030, ter navaja predvidevanja za nadaljnjih deset let. - zagotavljali varno in kakovostno hrano; - varovali naravne vire in se ustrezno • Tudi javni sektor lahko zmanjšuje svoj odzivali na podnebne spremembe; okoljski odtis. V skladu z uredbo o ZeJN - ohranjali vitalno podeželje.« je zeleno javno naročanje obvezno za 20 (MKGP, 2021). predmetov javnega naročanja. Leta 2019 so naročniki najmanj en okoljski vidik vključili • Nacionalni program o prehrani in telesni v 5712 naročil, kar pomeni 32,9 % vseh dejavnosti za zdravje 2015–2025 oddanih naročil. Vrednost teh naročil je Z namenom doseganja povezanega učinka znašal 19,55-odstotni delež. V primerjavi z sektorskih politik na področju zdravstva, letom 2018 sta opazna zmanjšanje števila kmetijstva, vzgoje in izobraževanja, naročil z vključenimi okoljskimi vidiki za športa, gospodarstva, okolja in drugih ter 1,32 % in povečanje vrednosti za 0,38 %. z ravnanjem drugih deležnikov, vključno s Med temi je bilo oddanih 4335 naročil, za civilno družbo in nevladnimi organizacijami katere okoljske zahteve določa uredba o ter lokalnimi skupnostmi, je ministrstvo za ZeJN. Delež teh pomeni 24,97 % v številu zdravje pripravilo program o prehrani in in 9,91 % v vrednosti vseh oddanih naročil v telesni dejavnosti za zdravje, ki opredeljuje letu 2019 (MJU, 2021). deset prednostnih področij, med katerimi sta tudi zagotavljanje varne in zdravju koristne • Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, je hrane s poudarkom na lokalni trajnostni pomemben izvajalec politike na področju oskrbi in samooskrbi ter povečevanju deleža varstva okolja v Sloveniji. Nudi subvencije kakovostne ekološko pridelane hrane in ugodne kredite za okolju prijazne ter zagotavljanje dostopnosti do zdravih naložbe, kakor so prehod na obnovljive prehranskih izbir za socialnoekonomsko vire energije, učinkovita raba energije, ogrožene skupine (na primer samooskrba okolju prijazna prenova stavb, ravnanje z gospodinjstev z zelenjavo in sadjem, odpadki in odpadnimi vodami ter trajnostna skupnostni oziroma urbani vrtovi, povečanje 316 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja zdravstvene in finančne pismenosti). Zelo cenovno dostopna, in načina življenja, ki vodi pomemben izziv novega programa je tudi v čedalje večjo telesno nedejavnost oziroma povečanje zavedanja o pomenu socialno- sedeči življenjski slog, je čedalje več debelosti ekonomskih dejavnikov debelosti, nezdrave med otroki, mladostniki in odraslimi. Med otroki prehrane in sedečega življenjskega sloga se pojavlja sladkorna bolezen tipa 2, ki je bila za zdravje med strokovnjaki, političnimi še donedavnega značilna za odrasle, zmanjšuje odločevalci, mediji in splošno javnostjo pa se tudi gibalna zmogljivost med otroki in (MZ, 2015). mladostniki. Zaradi obilice nezdrave ponudbe živil (z veliko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob), ki so hkrati Slika 14-12: Logotip Nacionalnega portala o hrani in prehrani Vir: https://prehrana.si/. V Sloveniji imamo tudi nacionalni portal o hrani in prehrani – Prehrana.si, ki je nastal v okviru izvajanja ukrepa vzpostavitve spletnega mesta za zagotavljanje strokovnih in razumljivih informacij s področja prehrane, predvidenega v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Izvajalca programa sta Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), sofinanciranje pa je zagotovilo ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v okviru razpisa za izvajanje programov varovanja in krepitve zdravja. 317 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Sklepi in priporočila Kazalci trajnostne potrošnje, zlasti gospodinjstev, imela leta 2019 največ težav gospodinjstva v kažejo precej neugodne trende. spodnjih dveh dohodkovnih razredih. Število enočlanskih gospodinjstev v Sloveniji se Različne dejavnosti imajo različne izpuste v zrak. povečuje; manjša gospodinjstva pa povečujejo Gospodinjstva so velik onesnaževalec, saj pri več porabo energije in virov, ustvarjanje odpadkov onesnaževalih dosegajo zelo visoke vrednosti in toplogrednih plinov. Veliko gospodinjskih izpustov v zrak; na primer za CO , pri biomasi, 2 aparatov je energetsko učinkovitih, ker pa se PM in PM , CO, HFC ter NMVOC. Tako 10 2.5 opremljenost v gospodinjstvih z njimi povečuje, gospodinjstva od vseh dejavnosti plačajo največ se izničujejo koristi izboljšav posameznega okoljskih davkov. izdelka glede rabe virov in/ali energije; ta pojav običajno imenujemo »povratni učinek« (ang. Podatki kažejo trend zmanjševanja doma rebound effect). Izdatki gospodinjstev za osnovne porabljenih živil in pijač, hkrati pa tudi trend življenjske potrebščine se večajo. Vsota izdatkov povečevanja izdatkov za hrano in pijačo. V za prevoz, hrano in brezalkoholne pijače ter Sloveniji smo odvisni od uvoza živil, saj uvažamo stanovanje predstavlja le nekaj manj kakor zelenjavo in sadje, malo manj pa mesa (razen polovico vseh izdatkov za življenjske potrebščine. svinjine). Število ekoloških kmetij in obseg Razpoložljivi dohodek gospodinjstev pa je zlasti ekološke pridelave se povečujeta, vendar je v najnižjih dveh dohodkovnih razredih nizek, povpraševanje po (zlasti rastlinskih) ekoloških čeprav si v povprečju danes gospodinjstva izdelkih še vedno pomembno večje od ponudbe. lahko privoščijo več, vendar pa ne vsa, saj so za Slovenci se ne prehranjujemo dovolj zdravo, saj nekaj več kakor tretjino gospodinjstev v Sloveniji pojemo premalo sadja in zelenjave, povečuje nepričakovani mesečni izdatki resnejša težava. se delež čezmerno hranjenih in debelih. Meso Petina gospodinjstev zelo težko preživi s svojimi je prepogosto na jedilniku – v povprečju ga v dohodki, tretjina pa z manjšimi težavami. Leta Sloveniji na prebivalca pojemo 91 kg, medtem ko 2019 je pod pragom revščine v Sloveniji živelo je povprečje v EU 69 kg na prebivalca. Hkrati pa 12 % oziroma 243.000 oseb oziroma vsak se količina odpadne hrane vsako leto povečuje, osmi prebivalec. Gospodinjstva v najnižjem in tudi glede tega so gospodinjstva na prvem dohodkovnem razredu se spoprijemajo tudi z mestu. energetsko revščino. Slovenci se veliko prevažamo, saj smo na prvem Slovenski stanovanjski fond je star in potreben mestu med vsemi državami članicami EU glede prenove; več kakor tri četrtine stanovanj je bilo izdatkov za prevoz. Razlogov za to je verjetno zgrajenih pred letom 1990. V Sloveniji je večina več; zlasti pa nezadostni in počasni javni prevoz, stanovanj (94 %) v zasebni lasti. V vsaki tretji izrazito razpršena poseljenost, koncentracija enostanovanjski stavbi je po podatkih iz leta 2015 delovnih mest le v večjih urbanih središčih in prebivala le ena oseba. Največ je bilo starejših podobno. samskih žensk. Petina vseh gospodinjstev meni, da njihovo stanovanje ni v dobrem stanju; to Glede na trende kazalcev je treba pripraviti pomeni, da so imeli težave zaradi puščajoče dodatne ukrepe za določena posamezna strehe, vlažnih sten ali temeljev ter trhlih okenskih področja. Predvsem pa se je treba začeti okvirjev ali tal. S prenaseljenostjo stanovanj so ukvarjati s politiko trajnostne potrošnje. 318 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Trajnostna potrošnja je opredeljena kot poraba ukrepi in cilj, doseči minimalno 18 % ekoloških storitev in izdelkov, ki zadovoljuje osnovne kmetijskih zemljišč do leta 2027. V poglavju človekove potrebe in ohranja kakovost življenja, o kmetijstvu v POS2022 je navedeno, da bo hkrati pa zmanjšuje porabo naravnih virov in ekološko kmetijstvo eden od ključnih mehanizmov nevarnih materialov ter nastajanje odpadkov in za doseganje ciljev evropskega zelenega izpustov v celotnem življenjskem ciklu izdelka, dogovora in izhajajočih strategij (strateški torej tako, da ne bi vplivali na zadovoljevanje načrt skupne kmetijske politike, 2021; MKGP, potreb prihodnjih generacij (Delai in Takahashi, 2021a), njegova krepitev pa bi med drugim lahko 2013). pomembno prispevala h krepitvi krajših dobavnih verig (MKGP, 2021b). Na stanovanjskem področju so številne težave, njegov vpliv na okolje je velik. Za nekatera Na zdravje ljudi poleg socialnih in ekonomskih gospodinjstva so stanovanjski stroški previsoki. dejavnikov vplivajo tudi način prehranjevanja Podatki kažejo, da je veliko stanovanj potrebnih in vrsta hrane ter onesnaženost okolja. Podatki energetske prenove, a imamo gospodinjstva, na tem področju kažejo, da se premalo zdravo ki prenove finančno ne bi zmogla. Dolgoročna prehranjujemo (in gibamo), kajti povečuje strategija energetske prenove stavb bi morala se število posameznikov s čezmerno težo in vzpostaviti mehanizme, ki bi omogočili finančno debelostjo. Gre zlasti za moško populacijo, podporo dohodkovno šibkejšim skupinam, da povečuje pa se tudi delež debelih otrok in bi prenovo lahko izvedli. Na primer, strategija mladostnikov. Eden od pristopov bi bil lahko DSEPS 2050 zajema program ZERO500 (MzI, vzpostavitev ustreznih regulativnih ukrepov na tem 2021), ki bo omogočil 500 gospodinjstvom z področju. Program o prehrani in telesni dejavnosti nizkimi prihodki naložbe v energetsko prenovo. Ta za zdravje (MZ, 2015) je izredno dobrodošel načrt, program naj bi potekal nekaj let. Drugo področje ki pa bi verjetno moral vsebovati še več praktičnih sta stanovanjska prikrajšanost in prenaseljenost, spodbud, predvsem pa bi morala njihova sporočila ki sta prav tako najpogostejši v najšibkejši doseči neposredno ljudi. Hrana naj bi bila dohodkovni skupini gospodinjstev. Načrt za kakovostna, varna in zdrava (ekološka). Pri tem okrevanje in odpornost (2021) določa načine je težava cena takih izdelkov. Živila in pijače se za izboljšanje dostopa do najemnih stanovanj namreč nenehno dražijo, posebej tista v višjem za socialno ogrožene in druge marginalizirane kakovostnem razredu. Zato je težko pričakovati, skupine. Lahko pa bi razmišljali tudi o tem, da bodo gospodinjstva z nizkimi dohodki kupovala kako bi z morebitnim stanovanjskim jamstvenim take izdelke. Nezdrave ponudbe živil so zanje skladom omogočili nakup stanovanj, zlasti za seveda cenovno dostopnejše – to pa lahko mlade družine. Banke imajo namreč zdaj večje dolgoročno povzroča velike zdravstvene težave in količine denarja, družine z nizkimi dohodki pa ne s tem večjo obremenitev zdravstvenega sistema. dobijo kredita za nakup, zato bi taka gospodinjstva potrebovala jamstvo države pri tem poslu. Tudi socialnoekonomski položaj gospodinjstev oziroma prebivalcev Slovenije ni zadovoljiv. Več Drugo področje je kmetijstvo, kjer se v okviru kakor polovica gospodinjstev ima težave preživeti ukrepov prihodnje skupne kmetijske politike mesec s svojimi dohodki in vsak osmi Slovenec EU spodbujajo trajnostna potrošnja živil in živi pod pragom revščine. To niso spodbudni bolj trajnostni načini pridelave živil (na primer podatki in zahtevajo ukrepe, bodisi pri socialnih ukrepi ekološko kmetovanje, plačila kmetijsko- transferjih, davčni politiki in podobno Predvsem pa okoljskih-podnebnih obveznosti (ukrep KOPOP), bi bilo treba odpraviti vzroke za tako stanje. sodelovanje v shemah kakovosti, plačilo za Nekatere potrošniške kazalce je mogoče najti dobrobit živali, vzpostavitev in razvoj kratkih tudi pri drugih okoljskih kazalcih (promet, vode, dobavnih verig in lokalnih trgov). Slovenija je zrak, hrup, tla, kmetijstvo, energetika, podnebne lani sprejela akcijski načrt za razvoj ekološkega spremembe, okoljski odtis). Za celoviti prikaz kmetijstva do leta 2027 (MKGP, 2021a), v katerem stanja in trenda trajnostne, krožne potrošnje bi predstavlja osem prednostnih področij s 70-timi potrebovali še več podatkov. Na primer, koliko 319 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja stanovanj je že trajnostno obnovljenih in koliko je to posamezniki ali gospodinjstva vplivamo na okolje povzročilo manjši vpliv na okolje, kakšen je obseg z odločitvami o tem, kje in kako bomo živeli, s čim nakupa ekoloških živil in koliko je še možnosti za se bomo ogrevali, kaj bomo jedli, kje bomo delali, izboljšanje, koliko denarja potrošniki porabijo za kako bomo preživljali prosti čas, koliko in s čim se prehrano izven doma, kakšna je ponudba te hrane, bomo prevažali, kaj in koliko bomo nakupovali. kateri so konkretni ukrepi za socialno ogrožena Seveda je izbira navedenega v marsičem odvisna gospodinjstva, kateri gospodinjski aparati po od obstoječih danosti (prometne infrastrukture, energetskih razredih se največ prodajo, koliko ljudi poselitve, oddaljenosti delovnih mest in trgovin, se je že vključilo v prakse krožnega gospodarstva, finančne zmožnosti in podobno), vendar je tudi v kakor so na primer nakup obnovljenih izdelkov, okviru obstoječega mogoč bolj uravnoteženi način najem izdelka (na primer vrtalni stroj), delitev življenja. izdelka (na primer avto, kosilnica, stanovanje), koliko posamičnih potrošnih dobrin kupujemo in kje Da pa bi lahko sprejemali premišljene odločitve, vsa ta končajo. Potrebovali bi tudi enotni seznam bi morali biti jasno in temeljito seznanjeni in vseh trajnostnih, krožnih primerov v Sloveniji. poučeni, zakaj in kako povzročamo slabšanje stanja okolja in kako se temu izogniti oziroma V okviru zaveze za bolj trajnostno proizvodnjo to preprečiti ali zmanjšati. To pa že zadeva in potrošnjo je Evropska komisija razvila področje izobraževanja, da gospodinjstva oziroma metodologijo, ki temelji na analizi življenjskega prebivalci spoznajo svojo aktivno vlogo, ki jo imajo cikla (LCA), s katero je mogoče oceniti vplive na kot potrošniki in posamezniki pri varovanju in okolje, povezane s potrošnjo blaga in storitev ohranjanju okolja ter zdravja. Razumeti je treba v EU. Opredeljena sta bila dva kazalca: odtis tudi koncept trajnostne potrošnje, v katerega smo potrošnika (angl. consumer) in odtis potrošništva vključeni vsi. To je zagotovo zelo kompleksno (angl. consumption). Kazalca sta bila oblikovana področje, saj zadeva naše navade in vedenje. z namenom spremljanja trajnostne potrošnje in Nujne bi bile raziskave o potrošniških navadah, proizvodnje v državah članicah ter napredka pri ozaveščenosti o okoljskih vprašanjih, sprejemanju ločevanju gospodarske rasti od vplivov na okolje novih krožnih praks, pripravljenosti na spreminjanje in glede na doseganje cilja trajnostnega razvoja ravnanja oziroma načina življenja in podobno, o odgovorni potrošnji in proizvodnji (SDG 12). saj se na podlagi tako pridobljenih podatkov lažje Metodologija omogoča oceno 16 vplivov na okolje in učinkoviteje oblikujejo ukrepi za trajnostno s treh različnih vidikov: obsega skupin končnih potrošnjo. Dobrodošlo bi bilo tudi izdelati načrt za potrošniških izdelkov ali potrošniškega blaga trajnostno potrošnjo v Sloveniji. oziroma dobrin (angl. end-consumer product groups level); področja potrošnje; povprečnega Zelo pomembno je, da začnemo razmišljati potrošnika v EU. Z oceno življenjskega cikla več celovito, sistemsko, o življenjskem krogu izdelkov. kakor 130 vzorčnih izdelkov je bilo ocenjenih pet Takšno razmišljanje je potrebno, da lahko področij potrošnje (hrana, mobilnost, stanovanja, razumemo, kakšen vpliv na okolje ima izdelek, ki gospodinjski izdelki in blago ter aparati). Poraba ga kupujemo, in da se odločimo za takšnega, ki hrane se je izkazala za enega glavnih vplivov, ki ima manjši vpliv, oziroma da premislimo, če neki jih povzroča potrošnja gospodinjstev, veliko vpliva izdelek ali neko storitev sploh potrebujemo. na okolje imajo tudi stanovanja (zlasti ogrevanje prostorov) in mobilnost (predvsem uporaba Uveljavljanje trajnostne potrošnje in proizvodnje osebnih avtomobilov). Potrošniški odtis se je med zahteva celoviti in horizontalni pristop, ki zajema letoma 2010 in 2015 povečeval za 6 % (JRC, različne sektorske politike, saj se nanaša 2016). na trajnostno upravljanje naravnih virov in gospodarjenje z odpadki ter vodami, trajnostno Gospodinjstva so najpomembnejši člen v verigi proizvodnjo, finance in energetiko, celostno potrošnje, saj so tisti, ki imajo zadnjo besedo pri upravljanje okolja, trajnostno mobilnost, okolju vsakodnevni izbiri izdelkov in storitev. Potrošniki s prijazno kmetijsko politiko, izobraževanje, svojim povpraševanjem vplivamo na ponudbo. Kot zdravstvo in podobno. 320 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Številne dobre prakse doma in v tujini, kažejo, projektov (Katalog dobrih praks ZDM in Slovenija da je netrajnostne navade mogoče postopoma znižuje CO ) poiskala in predstavila skoraj 100 2 spreminjati. V Sloveniji sicer nimamo celovitega trajnostnih praks v Sloveniji, ponuja »podnebni sistemskega pristopa k (ne)trajnostni potrošnji, meni«, to je spodbujanje nizkoogljične pridelave obstaja pa množica dobrih trajnostnih oziroma in potrošnje hrane, kalkulator za izračun lastnega krožnih primerov na lokalnih ravneh, pa tudi ogljičnega odtisa in podobno. Focus, društvo v industriji. Tako imajo številne organizacije za sonaravni razvoj, ozavešča in izobražuje vzpostavljen bodisi sistem ravnanja z okoljem o okolju, energiji in prometu. IpoP, Inštitut za EMAS bodisi ISO 14001. Registriranih je že 32 politike prostora, je nedavno objavil katalog 15 organizacij s skoraj sto izdelki in nastanitvenimi dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja. storitvami ali objekti, ki imajo znak za okolje Ekologi brez meja na spletni strani ponujajo (in (ecolabel). Prav tako številne organizacije izvajajo nenehno dopolnjujejo) zemljevid mojstrov (523 prakse krožnega gospodarstva, če omenimo le jih je) za popravila, trgovin z izdelki iz druge nekatere: M-Sora, Lumar, Aquafil’s, Donar, Domel, roke, izposojevalnic in centrov ponovne uporabe Lajovic tuba, Insol, Pipistrel, Iskra, Gorenje in ter zemljevid s trgovinami brez odpadkov (angl. druge. zero waste) (115 jih je), kjer je mogoče vsaj nekatere izdelke kupiti brez embalaže; tekstilnico Zaradi čedalje večjega potrošništva se povečuje za izmenjavo oblačil, spletno trgovino Zelenci, količina zavrženih odpadkov, ki so še vedno upravljajo podatke o črnih odlagališčih, svetujejo lahko uporabni, kakor so pohištvo, gospodinjski o ravnanju z odpadki, tekstilom in podobno. aparati in posoda, oblačila, knjige, igrače in Čedalje več je ponudnikov, ki dostavljajo na dom podobno. Zato številne občine ali komunalna zabojčke s svežim lokalnim (ekološko pridelanima) podjetja odpirajo centre za ponovno uporabo sadjem in zelenjavo ali organizirajo nakup (CPU), kjer te predmete prenovijo, obnovijo ali ekoloških živil na določenem mestu. Tudi nekatere nadgradijo (z inovativnimi pristopi) za vnovično RRA – regionalne razvojne agencije in socialno uporabo in jih nato prodajajo za simbolično ceno. podjetništvo vključujejo vsebine trajnostnega Številni centri izvajajo dodatne dejavnosti, kakor razvoja in krožnega gospodarstva v svoje projekte. so popravljalnice, izposojevalnice in podobno. Te oblike krožne ponudbe potrošnikom je mogoče Zvišujeta se torej življenjska raven in blaginja, ne najti po vsej Sloveniji, žal pa ni zbranih podatkov pa tudi kakovost življenja. Razsipni potrošniški na enem mestu, zato je težko oceniti, koliko je vzorci in nepremišljeno ravnanje povzročajo vseh. Omenimo jih nekaj: Ljubljana, Rogaška neposredne pritiske na okolje; pa ne samo Slatina, Slovenske Konjice, Vojnik, Trebnje, na državni ravni, ampak tudi na svetovni. Še Ormož, Krško, Novo mesto, Vrhnika, Bled, Izola, obsežnejši so posredni pritiski, ki nastajajo Kranj, Šmartno pri Slovenjem Gradcu, Maribor. pri proizvodnji blaga in izvajanju storitev, ki jih Prav tako je v številnih krajih po Sloveniji mogoča porabljamo. Če ukrepi prilaganja in preprečevanja izposoja koles za mestno vožnjo. Od občin izstopa vplivov na okolje ne bodo pravočasni, poti nazaj Ljubljana s politiko krožnega gospodarstva, v ne bo več. okviru katere izvajajo več kakor 50 trajnostnih projektov, kakor so na primer izmenjevalnica reči, knjižnica reči, izdelava higienskega papirja iz odpadne embalaže, predelava japonskega dresnika v papir in podobno. Še najbolj dejavne na področju trajnostne potrošnje so Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in nevladne organizacije. Omenili jih bomo le nekaj. Inštitut za trajnostni razvoj se ukvarja s šolskimi eko vrtovi, ozaveščanjem o ekološki hrani in kmetovanju. Umanotera je v okviru dveh 321 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Seznam uporabljenih Seznam uporabljenih kazalcev kratic PG02 Gospodinjstva ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje PG15 Opremljenost gospodinjstev z belo CH metan 4 tehniko CO ogljikov oksid PG03 Stanovanja CO ogljikov dioksid 2 PG06 Izdatki gospodinjstev DSEPS 2050 PG14 Razpoložljivi dohodek gospodinjstev Dolgoročna strategija energetske PG07 Živila prenove stavb do leta 2050 PG13 Potrošnja hrane – proteini živalskega EK Evropska komisija izvora Eko sklad PG16 Splošno zdravstveno stanje glede na Slovenski okoljski javni sklad vrsto potrošene hrane EU Evropska unija Eurostat statistična služba Evropske unije HFC fluorirani ogljikovodiki IPCC mednarodni odbor za podnebne spremembe IZO Inštitut za zdravje in okolje JRC (angl. Joint Research Centre EU) skupni raziskovalni center EU meso podatki o mesu se nanašajo na ekvivalent klavne mase MzI Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije MJU Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije MKGP Minsitrstvo za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano Republike Slovenije MOP Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije MZ Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije NH amonijak 3 NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje N O didušikov oksid 2 NMVOC nemetanske hlapne organske spojine NOx dušikovi oksidi OZN Organizacija združenih narodov PFC perfluoroogljik PM drobni prašni delci 10 PM drobni prašni delci 2.5 322 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Fotografija: SDG (angl. Sustainable Development Goals) clji trajnostnega razvoja SF6 žveplov heksafluorid SILC anketa o življenjskih razmerah SOx žveplov oksid stanovanje Stanovanje je vsaka gradbeno povezana celota, ki je namenjena za bivanje in ima eno ali več sob z ustreznimi pomožnimi Okolju prijazno stanovanje in prostori (kuhinjo, shrambo, predsobo, Ekološka pridelava kopalnico, stranišče) ali je brez njih avtor: Alenka Burja ter ima vsaj en lastni vhod (SURS, vir: lasten arhiv Metodološko poasnilo, 2016). SURS Statistični urad Republike Slovenije UMAR Urad za makroekonomske analize in razvoj UNEP Okoljski program Združenih narodov UNCED United Nations Conference on Environment and Development (konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju) 323 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Viri in literatura • Akenji, L., Lettenmeier, M., Koide, R., Toivio, V., & • EK, 2017. Soglasje o razvoju. URL: https:// Amellina, A. (2019). 1· 5-degree lifestyles: targets www.consilium.europa.eu/sl/press/press- and options for reducing lifestyle carbon footprints. releases/2017/06/07/joint-strategy-european- Institute for Global Environmental Strategies: consensus-development/. Hayama, Japan. URL: https://www.iges.or.jp/en/ pub/15-degrees-lifestyles-2019/en. • EK, 2018. Behavioural Study on Consumers’ Engagement in the Circular Economy (CE). URL: • Amnesty International, (b.d). Cilji trajnostnega https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/ec_ razvoja in Agenda 2030. URL: https://sola.amnesty. circular_economy_executive_summary_0.pdf. si/ctr (10. 06. 2021). • EK, 2019. COM(2019) 22 final, Bruselj, 30.1.2019, • Beswick, E., 2019. Which European countries eat Priloge k dokumentu za razpravo za trajnostno the most meat? Brussels, Euronews. URL: https:// Evropo do leta 2030, URL: https://data.consilium. www.euronews.com/2019/02/10/which-european- europa.eu/doc/document/ST-5953-2019-ADD-1/sl/ countries-eat-the-most-meat. pdf. • Delai and Takahashi, 2013. Sustainable • EK, 2019a. Evropski zeleni dogovor. URL: https:// consumption, Journal of Cleaner Production, 2018. ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/ european-green-deal_sl. • Delai, I., Takahashu, S., 2011. Sustainability measurement system: A reference model proposal, • EK, 2020. Priporočila Komisije za nacionalne Social Responsibility Journal 7, str. 438-471. strateške načrte skupne kmetijske politike, URL: DOI:10.1108/17471111111154563. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/ sl/ip_20_2473. • EK, 2008. Sustainable Consumption and Production and Sustainable Industrial Policy (SCP/SIP) Action • EK, 2020. Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, Plan. URL: https://ec.europa.eu/environment/eussd/ zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. 2020. escp_en.htm. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in • EK, 2010. Bolj premišljena potrošnja in čistejša odboru regij. COM(2020) 381 final. Bruselj, Evropska proizvodnja Trajnostna potrošnja in proizvodnja. komisija. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ URL: https://ec.europa.eu/environment/eussd/pdf/ TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0381&from=EN (7. brochure_scp/kg006508SL_2.pdf. sept. 2021). • EK, 2014. Bruselj, Flash Eurobarometer • EK, 2020. Strategija za biotsko raznovrstnost do 388 (Attitudes of Europeans Towards Waste leta 2030, URL: https://ec.europa.eu/environment/ Management and Resource Efficiency),URL: https:// strategy/biodiversity-strategy-2030_sl. search.gesis.org/research_data/ZA5896. • EK, 2020a. Attitudes of European citizens • EK, 2015. Trajnostna potrošnja. URL: https:// towards the Environment, Climate Action and ec.europa.eu/environment/basics/green-economy/ the Environment, Special Eurobarometer 501. sustainable-development/index_sl.htm. URL: https://data.europa.eu/data/datasets/ 324 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja s2257_92_4_501_eng?locale=en, https://ec.europa. • IPCC, 2021. Sixt Assessment Report, URL: https:// eu/environment/eurobarometers_en.htm, https:// www.ipcc.ch/assessment-report/ar6/. www.europeansources.info/record/attitudes-of- european-citizens-towards-the-environment/ (13. 06. • Ivanova, D., Jack, T., Buchs, M., and Gram- 2021). Hanssen, K. ,2021. The Sustainability Implications of Single Occupancy Households, Buildings & • EK, 2020b. Novi akcijski načrt za krožno Cities, February 09, 2021 URL: https://www. gospodarstvo, URL: https://ec.europa.eu/ buildingsandcities.org/insights/commentaries/ commission/presscorner/detail/sl/ip_20_420. sustainability-single-households.html. • EK, 2020c. Predlog 8. okoljskega akcijskega • Ivanova, D., Stadler, K., Steen-Olsen, K., Wood, programa do 2030, URL: https://data.consilium. R., Vita, G., Tukker, A. and Hertwich, E.G., 2015. europa.eu/doc/document/ST-11987-2020-INIT/en/ Environmental Impact Assessment of Household pdf. Consumption. Journal of Industrial Ecology, 20: 526- 536. https://doi.org/10.1111/jiec.12371. • EK, 2021a. Novi evropski Bauhause, URL: https:// europa.eu/new-european-bauhaus/index_sl. • IZO, 2021. Svetovni dan ekološkega dolga letos ponovno bolj zgodaj – 29. julija. URL: https://izo.si/ • EK, 2021b. New EU energy labels applicable from 1 svetovni-dan-ekoloskega-dolga-letos-ponovno-bolj- March 2021, Press Release, Brussels. zgodaj-29-julija/. • Eko sklad, b.d. Program Zero 500. URL: https://www. • KGZS, 2020. Bilanca proizvodnje in potrošnje ekosklad.si/prebivalstvo/zmanjsevanje-energetske- zelenjave na leto in kratko razmišljanje načrtovanju. revscine (11. 06. 2021). URL: https://www.kgzs.si/uploads/slike/bilanca_ proizvodnje_in_potrosnje_zelenjave_2_clanek_splet. • Eurostat, 2020. Archive:Housing statistics, pdf. URL: https://ec.europa.eu/eurostat/ statistics-explained/index.php?title=Housing_ • KIS, 2020. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, statistics&oldid=497245#Housing_quality. gozdarstva in ribištva v letu 2020. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije. https://www.kis.si/f/docs/ • Evropski zeleni dogovor, 2019. Sporočilo Komisije Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP__splosno__ Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu priloge_2020.pdf (11. 10. 2021). ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij. COM(2019) 640 final. Bruselj, Evropska komisija. • Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ 2020. Varnost in kakovost hrane in krme. URL: HTML/?uri=CELEX:52019DC0640&from=EN (9. https://www.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in- sept. 2021). prehrana/varnost-in-kakovost-hrane-in-krme/. • FURS, 2021. Okoljske dajatve, URL: https://www. • MJU, 2021. Zeleno javno naročanje, URL: https:// fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/okoljske_ ejn.gov.si/sistem/zeleno-jn.html (15. 06. 2021). dajatve/(dostop 15. 08. 2021). • MKGP, 2020. Evropski zeleni dogovor – kmetijski • Institute for Global Environmental Strategies, vidiki Strategije »od vil do vilic« in Strategije za Aalto University, and D-mat ltd., 2019. 1.5-Degree biotsko raznovrstnost do leta 2030, URL: https:// Lifestyles: Targets and Options for Reducing www.gov.si/novice/2020-06-11-evropski-zeleni- Lifestyle Carbon Footprints. Technical Report. dogovor-kmetijski-vidiki-strategije-od-vil-do-vilic-in- Institute for Global Environmental Strategies, strategije-za-biotsko-raznovrstnost-do-leta-2030/). Hayama, Japan. URL: https://www.iges.or.jp/ en/publication_documents/pub/technicalreport/ • MOP, 2020a. Predlog ZVO-2. URL: https:// en/6719/15_Degree_Lifestyles_MainReport.pdf. skupnostobcin.si/2021/05/zakon-o-varstvu-okolja-v- medresorski-obravnavi-zvo-2/ 325 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja • MOP, 2020b. Resolucija o nacionalnem • OECD, 2002. Towards Sustainable Household programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 Consumption? Trends and policies in OECD (ReNPVO20-30. URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/ countries. URL: https://www.oecd-ilibrary.org/ pregledPredpisa?id=ODLO1985 environment/towards-sustainable-household- consumption_9789264175068-en. • MOP, 2021. Spremembe in dopolnitve stanovanjskega zakona. URL: https://www.gov.si/ • OECD, 2015. Sustainable Consumption Dilemma. novice/2021-01-07-s-spremembami-in-dopolnitvami- URL: https://www.oecd-ilibrary.org/environment/ stanovanjskega-zakona-h-krepitvi-fonda-javnih- sustainable-consumption-dilemmas_5js4k112t738- najemnih-stanovanj/. en. • MzI, 2021. Dolgoročna strategija energetske • OZN, 2015. Sustainable development goals, prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050). URL: Goal 12: Ensure sustainable consumption and https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski- production patterns, URL: https://www.un.org/ razvojni-dokumenti/dolgorocna-strategija-za- sustainabledevelopment/sustainable-consumption- spodbujanje-nalozb-energetske-prenove-stavb/ production/ (13. 06. 2021). • Nacionalni portal o hrani in prehrani, b.d. URL: • PG02 – Gospodinjstva, 2021. Agencija RS za okolje, https://prehrana.si/. 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci. arso.gov.si/sl/content/gospodinjstva-0. • Nemry, F., Uihlein, A., Colodel, C. M., Wetzel, C., Braune, A., Wittstock, B., ... & Frech, Y., 2010. • PG03 – Stanovanja, 2021. Agencija RS za okolje, Options to reduce the environmental impacts of 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci. residential buildings in the European Union— arso.gov.si/sl/content/stanovanja-2. Potential and costs. Energy and Buildings, 42(7), 976-984. • PG06 – Izdatki gospodinjstev, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// • NIJZ, 2016a. Determinante zdravja, Dejavniki kazalci.arso.gov.si/sl/iskalnik?search_api_views_ tveganja, Prehranjevanje, Zdravstveni statistični fulltext=pg06. letopis. URL: https://www.nijz.si/sites/www.nijz. si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/3.1_ • PG07 – Živila, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. prehranjevanje_2019.pdf. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov. si/sl/content/zivila-0. • NIJZ, 2016b. Dejavniki tveganja in neenakost v zdravju, Lesnik, T. URL: http://obcine.nijz.si/ • PG13 – Potrošnja hrane – proteini živalskega izvora, Dokumenti/pdf/2016/Dejavniki%20tveganja%20 2019. Agencija RS za okolje, 2019. Kazalci okolja. in%20neenakost%20v%20zdravju.pdf. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ potrosnja-hrane-proteini-zivalskega-izvora. • NIJZ, 2016c. Čezmerna hranjenost in debelost, Zdravstveni statistični letopis. URL: https://www. • PG14 – Razpoložljivi dohodek gospodinjstev, nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/ 2019. Agencija RS za okolje, 2019. Kazalci okolja. letopisi/2019/3.2_cezmerna_hranjenost_in_ Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ debelost_2019.pdf. razpolozljivi-dohodek-gospodinjstev. • Notarnicola, B., Tassielli, G., Renzulli, P. A., • PG15 – Opremljenost gospodinjstev z belo tehniko, Castellani, V., & Sala, S. (2017). Environmental 2019. Agencija RS za okolje, 2019. Kazalci okolja. impacts of food consumption in Europe. Journal of Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ cleaner production, 140, 753-765. URL:https://doi. opremljenost-gospodinjstev-z-belo-tehniko. org/10.1016/j.jclepro.2016.06.080 • PG16 – Splošno zdravstveno stanje glede na vrsto potrošene hrane, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. 326 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov. • SURS, 2018a. Računi gospodinjstev po regijah, si/sl/content/splosno-zdravstveno-stanje-glede-na- Slovenija, 2017, Razpoložljivi dohodek gospodinjstev vrsto-potrosene-hrane-po-dohodku-gospodinjstva. v 2017 v vseh regijah Slovenije višji kot v 2016, v povprečju za 4,5 %. URL: https://www.stat.si/ • ReNPURSK, 2020. Resolucija o nacionalnem statweb/News/Index/7733. programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, • SURS, 2018b. Stanovanja, Slovenija.Dve podeželje in naravni viri od leta 2021« (ReNPURSK). tretjini prebivalcev Slovenije prebivata v eno- ali Uradni list RS, št. 8/2020 z dne 7. 2. 2020: dvostanovanjskih stavbah, URL: https://www.stat.si/ 675–687. URL: https://www.uradni-list.si/1/objava. StatWeb/News/Index/8160. jsp?sop=2020-01-0203 (17. maj 2021). • SURS, 2020a. Bilance proizvodnje in potrošnje • Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega kmetijskih proizvodov, Slovenija, 2019, Gale, Š. varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« URL: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9210. (ReNPZV16–25). URL: https://www.uradni- list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016-01- • SURS, 2020b. NAMEA - emisije v zrak. https://www. 0999?sop=2016-01-0999. stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8173 • Resolucija o nacionalnem programu o prehrani • SURS, 2020c. Materialni položaj gospodinjstev v in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 2020. (ReNPPTDZ), 2015. URL: http://www.pisrs.si/Pis. web/pregledPredpisa?id=RESO101 in https://www. • SURS, 2020d. Število in sestava prebivalcev. URL: dobertekslovenija.si/. https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 • Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu • SURS, 2020e. Stopnja varčevanja in stopnja 2015–2025, 2015, Državni zbor, URL: http://www. investiranja gospodinjstev. URL: https://pxweb.stat. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO114. si/SiStat/sl/Podrocja/Index/56/bdp-in-nacionalni- racuni • Resolucijao nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30), 2020, • SURS, 2020f. Kazalniki dohodka, revščine in Ministrstvo za okolje in prostor, URL: http://www. socialne izključenosti, Slovenija, 2019, Stopnji pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1985. tveganja revščine (12,0 %) in socialne izključenosti (14,4 %) v 2019 nižji, prag tveganja revščine višji • Sala, S., Benini, L., Beylot, A., Castellani, V., Cerutti, URL: https://www.stat.si/statweb/news/index/8895. A., Corrado, S., ... & Pant, R., 2019. Consumption and Consumer Footprint: methodology and results. • SURS, 2021. 5. junij 2019, Svetovni dan varstva Indicators and Assessment of the Environmental okolja. URL: https://www.stat.si/StatWeb/File/ Impact of European Consumption. Luxembourg. DocSysFile/10437/sl-varstvo-okolja.pdf. • Srinivas, H., 2015. »Sustainable Development: • SURS, 2021a. Eksperimentalna statistika: Concepts«. GDRC Research Output E-008. Kobe, Energetska revščina, Slovenija, 2018, Japan, Global Development Research Center. URL: Eksperimentalni izračun kazalnikov energetske https://www.gdrc.org/sustdev/concepts.html (13. 06. revščine za Slovenijo. URL: https://www.stat.si/ 2021). StatWeb/news/Index/9429. • Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023–2027. • SURS, 2021b. Davki v zvezi z varstvom okolja. URL: 2021. Gradivo za javno obravnavo. Julij 2021: 368 https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8207 str., URL: https://skp.si/wp-content/uploads/2021/07/ SN-SKP-2023-2027_dokument-za-objavo_ • SURS, b.d. Kazalniki SDG, Kazalniki ciljev JR_2.7.2021.pdf (7. sept. 2021). trajnostnega razvoja. URL: https://www.stat.si/ Pages/cilji. 327 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 14. Trajnostna potrošnja • SURS, Dolenc, D., 2016. Ata, mama, dedi, babi… • URL: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/9364 Gospodinjstva in družine v Sloveniji. URL: https:// www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8914/ata- • Vlada RS, 2017. Strategija razvoja Slovenije 2030. mama-dedi-babi.pdf. URL: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/ SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_ • Sustainable Consumption, 2021. Sustainable razvoja_Slovenije_2030.pdf. Development Strategies, ScienceDirect, URL: https://www.sciencedirect.com/topics/economics- • Vlada RS, 2020. Nacionalni energetski in podnebni econometrics-and-finance/sustainable-consumption. načrt (NEPN), 2020. URL: https://www.energetika- portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/ • Sustainable Consumption, b.d. URL: https://www. nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt/. sciencedirect.com/topics/earth-and-planetary- sciences/sustainable-consumption. • Williams, J., 2006. Solo living is a potential environmental time bomb. Springer journal • Trends and policies in oecd countries. URL: https:// »Environment, Development and Sustainability«, www.oecd.org/env/consumption-innovation/2089523. London/Heidelberg, 28 July 2006. URL: https:// pdf. www.springer.com/about+springer/media/ springer+select?SGWID=0-11001-6-804092-0. • Tukker, A. TNO, Huppes, G. et all, CML, Geerken, T. VITO, Nielsen, P. DTU, 2006. Environmental Impact of Products (EIPRO) Analysis of the life cycle environmental impacts related to the final consumption of the EU-25, IPTS/ESTO project,Technical Report EUR 22284 EN, European Commission, Joint Research Centre (DG JRC) Institute for Prospective Technological Studies. URL: https://ec.europa.eu/environment/ipp/pdf/eipro_ report.pdf. • UMAR, 2021. Zasebna potrošnja pred in med epidemijo covid-19. URL: https://www.umar.gov.si/novice/novice/ obvestilo/news/zasebna-potrosnja-pred- in-med-epidemijo-covid-19/?tx_news_ pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_ pi1%5Baction%5D=detail&cHash= 05688ea79b8e4c761197a82d246774a9 (dostop 15. 08. 2021). • UNEP, 2012. 10 YFP - 10 Year Framework of Programmes on Sustainable Consumption and Production Patterns, URL: https://www.unep.org/ explore-topics/resource-efficiency/what-we-do/ one-planet-network/10yfp-10-year-framework- programmes. • UNEP, b.d. Politike trajnostne potrošnje in proizvodnje, URL: https://www.unep.org/explore- topics/resource-efficiency/what-we-do/sustainable- consumption-and-production-policies (09. 06. 2021). 328 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo 15. 15. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo Uvod Stanje in trendi Izvajanje gospodarskih dejavnosti pomembno Vpliv gospodarskih dejavnosti na okolje je vpliva na stanje okolja, hkrati pa okolje tradicionalno osredotočen na izpuste snovi v gospodarstvu zagotavlja temeljne pogoje in vire zrak, vode in tla ter na ravnanje z odpadki. S za njegovo delovanje. Za trajnostni razvoj družbe povečevanjem podnebnih izzivov so v ospredju je nujno razumevanje povezav med delovanjem kazalci rabe snovi in energije ter snovne in in razvojem gospodarstva, varstvom okolja in energetske učinkovitosti. To je po eni strani podnebnimi izzivi. Glede na najnovejše zahteve posledica zavedanja, da potrebe po energiji in za gospodarske dejavnosti, povezane z njihovimi snoveh ob nespremenjenem načinu proizvodnje vplivi na degradacijo okolja, obvladovanje in potrošnje presegajo zmožnosti planeta in tudi, podnebnih izzivov in stanje biotske raznovrstnosti da način zagotavljanja energije in snovi ter njuna ter ob zavedanju izzivov glede razpoložljivosti učinkovita raba odločilno vplivata na stanje okolja surovin, izvajanje gospodarskih dejavnosti bolj kot in doseganje podnebnih ciljev. kadar koli zahteva spremembe, saj delovanje na način »kakor običajno« ni več mogoče. Okoljski Poročila o razvoju, ki jih letno pripravlja Urad cilj iz Nacionalnega programa varstva okolja za Republike Slovenije za makroekonomske analize obdobje 2020–2030 »dobro živeti ob omejitvah in razvoj (UMAR), prikazujejo celovito stanje planeta« bo lahko dosežen le s prekinitvijo okoljske učinkovitosti gospodarstva, in sicer z povezave razvoja gospodarstva z rabo virov, razmerjem med gospodarsko rastjo in pri tem izpusti snovi v okolje in z nastajanjem odpadkov. nastajajočimi toplogrednimi plini (TGP), porabo snovi, energije, vode in nastajanjem odpadkov. Iz Poročila o razvoju 2021 (POR 2021) je razvidno, da se okoljska učinkovitost gospodarstva v zadnjih desetih letih povečuje kljub BDP. Raba ključnih naravnih virov in izpusti TGP so se v prvih letih gospodarskega razcveta povečali , v zadnjih letih pa ostajajo na enaki ravni. Ob oživljanju aktivnosti v gradbeništvu pa izstopa povečanje mineralnih odpadkov, ki so zaradi teže glavnina nastalih odpadkov, kar hkrati kaže na neizkoriščene možnosti kroženja mineralnih snovi. 330 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 15. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo Slika 15-1: Rast BDP v povezavi z izpusti TGP, rastjo rabe energije, snovi in vode ter nastalimi odpadki BDP, stalne cene Izpusti TGP Končna raba energije Poraba snovi Raba vode Odpadki skupaj 180 100, 160 padki od 140 a: 2013= 100, od(v 120 100 100 si, 2000= 80 padki skupaj: 2002= Indek od 60 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir: POR 2021, 2021. Iz POR 2021 je razvidno tudi, da se je snovna produktivnost, ki je eden osnovnih kazalnikov trajnostnega gospodarstva (izračunana kot razmerje med BDP ter porabljenimi surovinami in materiali), med gospodarsko in finančno krizo ob nižji porabi snovi izboljšala, vendar pa v zadnjih letih stagnira. Nihanja v obsegu gradbene dejavnosti in s tem povezana poraba nekovinskih materialov imajo velik vpliv na snovno učinkovitost v Sloveniji. V strukturi porabe snovi je delež gradbenega materiala med večjimi v EU. Potem ko se je snovna produktivnost v letih 2007–2012 povečevala hitreje kakor v povprečju EU, kar je bilo povezano z manjšo porabo nekovinskih materialov zaradi zmanjšane gradbene dejavnosti, je v naslednjih letih ostala na približno enaki ravni, v letu 2019 pa se je znova povečala ob zmanjšani porabi peska in gramoza. Zaostanek za povprečjem EU se je zmanjšal z 12 % na 6 %, torej je bilo na enako količino porabljene snovi ustvarjenega za 6 % manj BDP kakor v povprečju EU. 331 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 15. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo Slika 15-2: Domača poraba snovi in relativna snovna produktivnost, Slovenija (levo), ter stopnja porabe predelanih snovi, leto 2019 (desno) Rude kovin Biomasa in ostalo 30 Fosilni energenti Nekovinski minerali Snovna produkt. (d. os) 25 50 120 % 45 20 100 vi, v 40 o i sn 35 15 80 ton 11,9 30 i rabn io 10,4 p 25 60 ku 10 =100 V m sV 20 EU 40 5 15 10 20 0 r 5 ja ja a ska ija cija ija či EU rg ija ija ka ška ka ska ska ska ška ška rija ska ija n u on b n an ljs alta d tvija rči Litv ipe n alska Ir 0 0 em Italija vstija C Belg em A ve M va Po Če ans žar Fin o rva La G lga g mu 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Fra Est N o Šp D Šve H u zoz ad Sl Bo ksem Sl rt M Ro 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 Ni Lu Po Vir: POR 2021, 2021. Pričakujemo lahko, da bo nadaljnje povečevanje krožnega gospodarstva za Slovenijo za obdobje snovne produktivnosti slovenskega gospodarstva 2016–2019, in sicer po vzoru metodologije ob izvedbi večjih gradbenih projektov (načrtovana statistične službe EU (Eurostat) in za tiste gradnja železniške infrastrukture in cestne kazalnike, za katere so na voljo podatkovni viri povezave tretje razvojne osi) povečevanje za Slovenijo. snovne učinkovitosti upočasnilo. Zato bo treba za doseganje ciljev več pozornosti nameniti Metodologija Eurostata temelji na okviru ukrepom kroženja snovi oziroma uvajanju načel spremljanja krožnega gospodarstva EU, ki je krožnega gospodarstva. nastal leta 2011 na podlagi prvega akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo in ga sestavlja Vključenost predelanih snovi v ponovno rabo je v 21 kazalnikov, združenih v štiri sklope. Sloveniji razmeroma majhna, kar je zaskrbljujoče, ker se v svetu omejene zaloge zmanjšujejo. Prvi sklop kazalnikov proizvodnje in porabe Stopnja vključenosti predelanih snovi v delovne se nanaša na zmanjšanje količin odpadkov in procese gospodarskih dejavnosti (razmerje med povečanje samozadostnosti surovin v proizvodnji. predelano količino odpadnih snovi in celotno Drugi sklop obsega ravnanje z odpadki in pri tem količino porabljenih snovi) se je v Sloveniji v spremlja tudi delež recikliranih in v proizvodnjo zadnjih letih zviševala hitreje kakor v povprečju vrnjenih odpadkov. Kazalnik te skupine EU, a je še vedno nižja (v letu 2019 za 1,5 o. t.). »recikliranje komunalnih odpadkov« za leto 2019 znaša 59,2 % za Slovenijo (47,7 % za EU). Tretji Podlago kazalcem snovne učinkovitosti sklop kazalnikov spremlja vračanje materialov in zagotavlja spremljanja snovnih tokov, ki ga izvaja proizvodov v proizvodnjo, saj se s sekundarnimi Statistični urad Republike Slovenije. Ta je v letu surovinami lahko nadomestijo potrebe po 2021 eksperimentalno preračunal kazalnike primarnih surovinah in s tem poveča zanesljivost 332 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 15. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo Ključne aktivnosti razpoložljivosti surovin. Kazalnik tega sklopa »delež porabe sekundarnih materialov« za Slovenijo znaša 11,4 % (za EU 11,8 %). Četrti sklop kazalnikov pa spremlja prispevek krožnega gospodarstva k ustvarjanju novih delovnih mest in razvoju inovativnih tehnologij. Iz kazalnikov okvira je razvidna trajnostna naravnanost Slovenije, izziv pa ostaja nastajanje odpadkov. Okvir še ne prikazuje podatkov glede Podjetja v Slovenije se zavedajo nujnosti samozadostnosti na področju surovin in zelenih sprememb načina obratovanja zaradi javnih naročil. zagotavljanja konkurenčnosti v povezavi z okoljskimi in podnebnimi izzivi ter s tem Uspešnost prehoda v trajnostno in nizkoogljično povezanega nujnega uvajanja praks in ukrepov gospodarstvo bo močno odvisna od zanesljivosti za nizkogoljičnost, ki vključuje tudi snovno oskrbe s surovinami. Kriza zaradi pandemije učinkovitost. covida-19 je pokazala ranljivost gospodarstva na motnje pri oskrbi s surovinami. Evropska Iz raziskave Podjetniška pot v nizkoogljično industrija se spoprijema z visoko uvozno krožno gospodarstvo: analiza stanja ter predlogi odvisnostjo od surovin, z nestabilnostjo njihovih spodbud, financiranja in spremljanja napredka, ki cen in oteženim dostopom do surovin zaradi jo je v okviru raziskovalne sheme ciljni raziskovalni omejenosti, kar velja predvsem za t. i. kritične projekti izvedel Inštitut za ekonomska raziskovanja surovine. Od leta 1970 do leta 2017 se je letni (v nadaljevanju: projekt V5-1993), je razvidno, svetovni obseg pridobivanja surovin potrojil in da se podjetja v Sloveniji pri uvajanju ukrepov se še povečuje, kar je privedlo do pomanjkanja in praks nizkoogljičnosti najbolj zanašajo na nekaterih kritičnih surovin. Poleg tega približno lastne finančne vire in lastna znanja ter manj na polovica vseh izpustov toplogrednih plinov in zunanjo podporo. Najpogostejši praksi krožnega več kakor 90 % izgube biotske raznovrstnosti gospodarstva sta recikliranje ter varčevanje z ter pritiska na vodne vire izhaja iz pridobivanja energijo, materiali in vodo. Le tretjina podjetij izvaja naravnih virov in predelave materialov, goriva in prakse, usmerjene v oblikovanje okolju prijaznih hrane. Industrija EU ostaja preveč »linearna« in izdelkov, le 13 % podjetij pa uporablja obnovljive odvisna od pretoka na novo pridobljenih surovin, vire energije. Med sistemskimi ovirami pri izvajanju le 12 % materialov, ki jih uporablja, pa izvira iz praks krožnega gospodarstva, podjetja navajajo recikliranih materialov. zapletenest upravnih ali pravnih postopkov, stroške, pomanjkanje posebnega znanja, težave Za učinkovitejšo rabo surovin bo treba pri izvajanju okoljske zakonodaje v podjetju gospodarske dejavnosti izvajati z upoštevanjem ter pomanjkanje povpraševanja po »krožnih« načel krožnega gospodarstva, kar pomeni izdelkih ali storitvah in pomanjkanje ponudbe zmanjševati rabo snovi in energije ter bolje potrebnih materialov, delov, izdelkov ali storitev. izkoriščati sekundarne surovine in odpadke. Pri Na ravni podjetja so prepoznane ovire predvsem tem bo ključno načrtovanje izdelkov na način, visoki naložbeni stroški in pomanjkanje finančnih da ostanejo čim dlje v potrošnji oziroma da sredstev, nizke cene surovin, pomanjkanje orodij trajnostno zasnovani izdelki, ki jih bo mogoče za merjenje koristi in napredka, negotovost glede ponovno uporabiti, popraviti in reciklirati ob povpraševanja potrošnikov po izdelkih krožnega zmanjšani porabi snovi in energije, postanejo gospodarstva, pomanjkanje svetovnega soglasja pravilo. ter nenaklonjenost tveganju in spremembam v podjetjih, pomanjkljiva standardizacija postopkov ter pomanjkljiva izmenjava informacij in izkušenj med deležniki v gospodarstvu. Pri okoljskem ravnanju podjetij imajo pomembno vlogo vedenjske navade potrošnikov. 333 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 15. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo Koncept krožnega gospodarstva zahteva od novih delovnih mest, strožji okoljski standardi, podjetij korenite spremembe pri poslovanju, od boljše razumevanje trajnostnih zahtev in vključitev načrtovanja in izdelave proizvodov do poprodajnih v strateške cilje podjetij, izboljšanje dejavnosti z storitev in odnosa s kupci in strankami. Navkljub novimi tehnologijami za optimizacijo rabe virov in okoljskim koristim in poslovnim priložnostim, ki z uporabo stranskih proizvodov ter inovacijske in jih krožno gospodarstvo prinaša, pa je razvoj omogočanje skupnih učinkov. koncepta počasen. Delež podjetij, ki izvajajo ukrepe za učinkovito Dejavniki motivacije za prehod v krožno rabo virov v Sloveniji, je primerljiv s povprečnim gospodarstvo pa so povečevanje povpraševanja deležem v EU (preglednica 50). V prihodnje bo po surovinah, zmanjšanje negativnega vpliva pozornost od ravnanja z odpadki treba usmeriti na okolje, izboljšanje stroškovne učinkovitosti in v politiko proizvodov oziroma nizkoogljično iskanje novih tokov prihodkov, večdisciplinarnost, načrtovanje in izdelavo proizvodov z večja dostopnost virov in zmogljivosti, nastanek upoštevanjem načel krožnega gospodarstva. Preglednica 15-1: Ukrepi za učinkovito rabo virov, ki jih izvajajo podjetja v Sloveniji Vrsta ukrepa Delež podjetij v EU-28 (v %) Delež podjetij v Sloveniji (v %) Varčevanje z vodo 38 14 Varčevanje z energijo 54 18 Uporaba obnovljivih virov 22 12 energije Varčevanje z materiali 45 14 Zmanjšanje odpadkov 47 16 Prodaja odpadnega materiala 27 12 drugim podjetjem Recikliranje s ponovno uporabo 33 10 materialov in odpadkov v podjetju Oblikovanje okolju prijaznih 23 10 izdelkov Vir: Projekt V5-1993. 334 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 15. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo Pri prehodu v nizkoogljičnost podjetja v Sloveniji dolgoročne mednarodne konkurenčnosti ter niso prepuščena lastni iznajdljivosti, saj se trajnostnega razvoja družbe. To se odraža tudi v Sloveniji in EU izvaja več shem spodbud v strateških razvojnih prednostnih nalogah. V podjetjem, ki se osredotočajo na spodbujanje Strategiji razvoja Slovenije 2030 je nizkoogljično raziskav in inovacij ter ukrepe za razvijanje krožno gospodarstvo med 12 ključnimi poslovnih modelov in proizvodov za doseganje razvojnimi cilji. Doseganje tega cilja pa bo nizkoogljičnosti. zahtevalo spodbujanje inovacij, novih poslovnih modelov, digitalno preobrazbo, učinkovito rabo V Sloveniji sheme spodbud temeljijo na slovenskih surovin z zapiranjem snovnih tokov in energije strateških dokumentih na področju industrijske ter prilagajanjem na podnebne spremembe. politike, pametne specializacije ter energetske in Temu cilju bo treba prilagoditi vse politike, od podnebne politike in z vključevanjem konkretnih raziskovalno-inovacijske do izobraževanja in ukrepov v programske dokumente o porabi zaposlovanja. Ključna bosta tudi prilagoditev in sredstev finančnih virov (sredstva kohezijske oblikovanje novih kompetenc na vseh ravneh politike, sredstva sklada za podnebne spremembe izobraževanja in usposabljanja ter zagotovitev in Eko sklada, v prihodnje tudi načrta za okrevanje ustreznega števila usposobljenih kadrov. in odpornost). Sheme spodbud so usmerjene v posamična podjetja, pokrivajo pa tudi splošne Prehod v nizkoogljično krožno in digitalno podporne aktivnosti za podjetja, kakor so na gospodarstvo je strateška razvojna prednostna primer svetovalni vavčerji. Večina ukrepov pa se naloga tudi v EU, kjer je v zadnjih letih nastalo izvaja v organizaciji MGRT z izvajalcema SPIRIT več pomembnih strateških dokumentov,v katerih in Slovenskim podjetniškim skladom. je prepoznana nujnost nizkoogljične preobrazbe gospodarstva, ki jo spremljajo tudi ciljne sheme Vendar načrtovanje in izvajanje podpornih finančnih podpor gospodarstvu ter raziskavam mehanizmov v Sloveniji nista optimalna. Poročilo, in inovacijam. V tem poročilu posebej omenjamo nastalo v okviru Podnebnega ogledala 2019: evropski zeleni dogovor (EZD), ki ga je Evropska Ukrepi v središču – Spodbujanje podjetij za komisija predstavila leta 2019 in ga sestavlja prehod v nizkoogljično družbo, ugotavlja, da se seznam ukrepov na področju okolja in podnebja, podporni mehanizmi izvajajo neusklajeno med ki bodo podprli doseganje cilja, da do leta 2050 različnimi akterji na trgu, saj med dokumenti, ki EU postane podnebno nevtralna. Na podlagi EZD so podlaga za načrtovanje in izvajanje spodbud, so bili pripravljeni nova industrijska strategija za ni povezav in ne zagotavljajo usklajenega Evropo, strategija za majhna in srednja podjetja delovanja sistema podpor, kar pomeni tudi manjšo (MSP) za trajnostno in digitalno Evropo ter novi učinkovitost. Za izboljšanje stanja bi bilo treba akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo. predvsem: Novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo a) vzpostaviti krovne strukture za usklajeno predvideva predvsem ukrepe, s katerimi bi spremljanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov; trajnostno zasnovani izdelki postali pravilo. Pri b) zagotoviti večjo usklajenost strateških tem je pomembna industrijska simbioza, ko dokumentov; stranski proizvodi ali odpadki enega proizvajalca c) zagotoviti boljše razumevanje namena postanejo vir za drugega. Akcijski načrt se finančnih virov in ciljno usmerjanje sredstev s osredotoča na dejavnosti, ki uporabljajo največ konkretnimi cilji njihove porabe; virov in imajo največji krožni potencial, ter č) spodbujati koriščenje povratnih sredstev; zadevajo elektroniko, baterije in vozila, embalažo d) sredstva bolj ciljno uporabljati s in plastiko, tekstil in graditev. Načrtovan je tudi postavljanjem ustreznih meril za spremljanje evropski trg sekundarnih surovin. Uvajanje načel uspešnosti. krožnega gospodarstva bo imelo poleg okoljskih tudi gospodarske in družbene koristi, saj lahko Zeleni, trajnostni in krožni razvoj gospodarstva podpre povečanje BDP v EU za dodatnega 0,5 % postaja trend in hkrati nujnost za ohranjanje in ustvari približno 700.000 novih delovnih mest. 335 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 15. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo Sklepi in priporočila Ob zavedanju izzivov glede zagotavljanja surovin je Evropska komisija predstavila novi akcijski načrt EU na področju kritičnih surovin, ki vsebuje ukrepe za zmanjšanje odvisnosti EU od tretjih držav s povečanjem raznovrstnosti oskrbe in izboljšanjem učinkovitosti virov in načeli krožnega gospodarstva. Posodobljen je tudi seznam 30 bistvenih surovin, med katere je kot bistveni za prehod v e-mobilnost dodan litij. Po večini kazalnikov, ki so merilo prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, Slovenija zaostaja za povprečjem EU. To so kazalniki, ki merijo povezanost med gospodarskim razvojem ter porabo naravnih virov in energije, nastankom odpadkov in izpusti TGP. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo se je začel, a je preobrazba kljub zavezam na strateški ravni in številnim mehanizmom spodbud počasna. Izvajanje ukrepov za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo poteka na ravni podjetij, a zahteva sistemske spodbude, pri katerih morajo moči združiti vse javne politike, od gospodarske, okoljske, raziskovalne, izobraževalne, finančne do zdravstvene in politike mednarodnega sodelovanja. Učinkovita poraba obsežnih finančnih sredstev za pomoč pri okrevanju po zdravstveni krizi zaradi pandemije covida-19 je priložnost za preobrazbo v nizkoogljično in krožno gospodarstvo in za trajnostni razvoj produktivnosti s pozitivnim vplivom na dohodke prebivalstva. Tak razvoj bi s čistejšim okoljem in blaženjem posledic podnebnih sprememb omogočil tudi blaginjo prebivalstva. 336 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 15. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo Seznam uporabljenih Viri in literatura kratic BDP bruto domači proizvod • Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2021. EU Evropska unija Podjetniška pot v nizkoogljično krožno gospodarstvo: EZD Evropski zeleni dogovor analiza stanja ter predlogi spodbud, financiranja in MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in spremljanja napredka (V5-1993). tehnologijo Republike Slovenije o. t. odstotna točka • Poročilo projekta št. C4.1, volumen 2/zvezek POR 2021 9: Podnebno ogledalo 2019, Zvezek 9: Ukrepi Poročilo o razvoju 2021 v središču – Spodbujanje podjetij za prehod v SPIRIT Javna agencija Republike Slovenije nizkoogljično družbo, končno poročilo. za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in • UMAR, 2021. Poročilo o razvoju 2021. Ljubljana. tehnologije UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27. TGP toplogredni plini UMAR Urad Republike Slovenije za • Vlada RS, 2021. Slovenska industrijska strategija makroekonomske analize in razvoj 2021-2030. Ljubljana. Vlada RS, Gregorčičeva 25, Ljubljana. 337 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Turizem 16. 16. Turizem Uvod Turizem je v zadnjih letih, z izjemo leta 2020, veljal Razvoj turizma zahteva poseg v prostor, saj je za eno najhitreje rastočih gospodarskih panog turizem porabnik prostora, vsak poseg v prostor v svetu. Turistična panoga povezuje številne pa je moč prepoznati kot vpliv na vsaj eno gospodarske panoge in nanje vpliva večstransko. področje – okoljsko, družbeno in ekonomsko. Dinamičnost turizma povzroča gospodarski razvoj, Turizem se ne razvija nujno v trajnostni smeri. odpirajo se nova podjetja in delovna mesta, Turistična infrastruktura posega v naravno okolje -turizem spodbuja spoštovanje različnih kultur, z umeščanjem prenočitvenih kapacitet v prostor povečuje blaginjo lokalnih skupnosti, prinaša (npr. številne manjše razpršene eko-gradnje), tuje investicije in naložbe ter vzbuja zanimanje s preveliko pozidanostjo pokrajine v turistične za naravne in kulturne znamenitosti ter jih tudi namene in s preveliko koncentracijo dejavnosti ohranja Program Združenih narodov za okolje na najbolj privlačnih lokacijah (npr. Ljubljana, (ang. United Nations Environment Programme - Bled, obala), prihaja lahko tudi do vizualnega UNEP) in Svetovna turistična organizacija(ang. onesnaževanja pokrajine z neprimernimi World Tourism Organization- WTO, 2012). arhitekturnimi zasnovami turističnih objektov oz. Interakcija med turizmom in okoljem je zelo s gradnjo/posegi v okolje, ki prispevajo k turistični močna. Turizem za svojo dejavnost potrebuje zanimivosti (npr. razni panoramski stolpi). ohranjeno in čisto okolje, saj privlačnosti turizma Prihaja lahko do povečanega onesnaževanja temeljijo na privlačnosti okolja (Mihalič, 2006). tal, povečanega hrupa, izpustov v vode, erozije tal, izgube naravnega habitata, poveča se pritisk Med turizmom in okoljem obstaja pomembna vez, na ogrožene vrste, poveča se ranljivost za kjer je po eni strani naravno okolje pomemben gozdne požare, ipd. Turizem je porabnik velikih gradnik turističnega gospodarstva, po drugi strani količin naravnih virov, kot so voda, zemlja, zrak, pa turizem pomembno prispeva k onesnaževanju katere se izčrpava ali onesnažuje. V primerih okolja in nastajanju odpadkov (ibid). nenadzorovanega razvoja turizem ogroža vire (tudi naravne), ki mu pomenijo vir zaslužka in Turizem je gospodarska panoga, ki velja za eno omogočajo obstoj. Pri tem so pomembni povečani izmed največjih onesnaževalcev okolja. Prispeva pritiski na vodne vire, ki nastajajo zaradi izvajanja kar 8 % vseh svetovnih izpustov toplogrednih turističnih dejavnosti, še posebej na območjih, plinov (Lenzen et. al., 2018). Prispevek turizma kjer prihaja do motenj pri oskrbi z vodo. Pri h globalnemu segrevanju je ocenjen na 12,5 obremenjevanju vodnih virov lahko prisili lokalno % (UNEP in UNWTO, 2012). Ocenjeno je, da prebivalstvo v izgubo kritičnih virov. Turisti turistično gospodarstvo ustvari 35 milijonov ustvarjajo tudi pritiske na okolje, kjer posledično ton odpadkov letno. Ocenjeno je tudi, da se nastajajo motnje, ki vplivajo na lokalne skupnosti povprečno v enem nastanitvenem obratu dnevno in ostala živa bitja. porabi 300 litrov vode na gosta. V prihodnosti se ta statistika ne bo zmanjšala, saj je trend Tudi promet, povezan s turizmom, je pomemben potovanj turistov naraščajoč, zato je statistika še pritisk na okolje. Promet na splošno velja za bolj zaskrbljujoča. Število mednarodnih turističnih enega glavnih virov onesnaževanja zraka oziroma prihodov se je leta 2019 povečalo za 43,6 % glede je eden izmed največjih vzrokov za podnebne na leto 2005 (UNWTO, 2021). spremembe. Največ tujih turistov v Slovenijo pripotuje z avtom ali kombijem (63 %) (STO, 2019). Turistično zanimive točke in kraji so med 339 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 16. Turizem turistično sezono prometno preobremenjeni, zato Stanje in trendi je ključno pritisk motornega prometa omiliti. Treba si je prizadevati za trajnostno ureditev prometa in infrastrukture ter spodbujati trajnostne oblike mobilnosti. Ob načrtovanju razvoja turizma je pomembno zavedanje vprašanja odgovornosti (stroškov) dejavnosti za trajnostno-dolgoročno vzdržno in Slovenski turizem je v zadnjih letih izkazoval družbeno odgovorno upravljanje s prostorom pozitivna gibanja povečevanja števila turistov in in viri. prenočitev ter prilivov iz turizma. V Sloveniji je bilo leto 2019 šesto zaporedno rekordno turistično leto. Leta 2019 je bil skupni prispevek turizma k slovenskemu BDP-ju 12,3 %. V primerjavi z letom 2018 je bil v letu 2019 za 1,5 % višji priliv iz potovanj (2,75 milijarde evrov). Nastanitveni objekti so imeli v letu 2019 več kakor 6,2 milijona turističnih prihodov in 15,7 milijona turističnih prenočitev, kar pomeni za 5 % več prihodov in 0,5 % več prenočitev kakor prejšnje leto. Med prenočitvami v letu 2019 je bilo 72,1 % tujih in 27,9 % domačih gostov. Trije najpomembnejši tuji trgi z največjim številom nočitev so bili nemški (9,7 %), italijanski (8,1 %) in avstrijski (6,4 %). Turisti so se v Sloveniji v povprečju zadržali 2,5 dneva. Epidemija covida-19 je izrazito vplivala na statistiko slovenskega turizma v letu 2020. V Sloveniji je bilo leta 2020 ustvarjenih 51 % manj prihodov in 42 % manj prenočitev glede na leto 2019. Kljub slabši turistični statistiki v letu 2020 je trend prihodov in prenočitev turistov v Sloveniji naraščajoč. Vožnja s kolesom po turističnem rudniku, Podzemlje Pece 340 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 16. Turizem Slika 16-1: Trend prihodov in prenočitev turistov v Sloveniji Vir: SURS, 2021. Slovenski turizem je izrazito sezonski. Leta 2019 Leta 2019 je število prihodov turistov v obdobju od je bilo največ prihodov turistov v poletnih mesecih junija do septembra v Sloveniji predstavljalo 53 % (junij, julij, avgust, september), največ avgusta. vseh prihodov. Pot med Krošnjami na Rogli 341 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 16. Turizem Slika 16-2: Mesečna statistika prihodov turistov v Sloveniji leta 2019 Vir: SURS, 2021. Novodobni turist postaja vse zahtevnejši, zato se 2019). V Sloveniji je bilo leta 2019 največ domačih ponudba na turističnem trgu spreminja in postaja prenočitev v zdraviliških občinah (42 %), največ čedalje pestrejša. Privlačnost turističnih destinacij prenočitev tujih gostov pa v gorskih občinah je pomembna. Kot najpomembnejši motiv za obisk (24 %). Slovenije tuji turisti navajajo naravne lepote (STO, Jezero Jasna, Kranjska Gora 342 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 16. Turizem Slika 16-3: Prenočitve domačih in tujih turistov leta 2019 po vrsti občine Vir: SURS, 2021. Slovenija je po skupni oceni konkurenčnosti za razvoj turističnega sektorja (Indeks turistične konkurenčnosti – Travel and Tourism Competitive Index (TTCI)), ki so jo med 140 državami v letu 2019 izvedli na svetovnem gospodarskem forumu, uvrstila na 36. mesto in tako napredovala za pet mest (41. mesto leta 2017). Slovenija je najbolje uvrščena na področju okoljske trajnosti (8. mesto), varnosti (15. mesto), kopenske in pristaniške infrastrukture (20. mesto) in turistične infrastrukture (27. mesto). Po pomembnosti turizma zaseda Slovenija 33. mesto od 140 držav (World Economic Forum, 2020). 343 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 16. Turizem Sklepi in priporočila Turizem je bil v preteklosti na marsikaterem trajnostnega delovanja ter z znamko SLOVENIA območju Slovenije gibalo lokalnega GREEN zeleno delovanje tudi promovira. socialnoekonomskega razvoja ter je odločilno vplival na rabo okoljskih in prostorskih virov, Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma vendar pa razvoj ni potekal po smernicah 2017–2021 je pripravljena z vizijo, da bo Slovenija trajnostnega razvoja oziroma v skladu z razvojno postala zelena, aktivna in zdrava destinacija strategijo, zato se danes na določenih slovenskih za petzvezdična doživetja. Poudariti je treba, turističnih destinacijah že sprašujejo, ali je da mora biti cilj vsake turistične strategije turistov na destinaciji preveč, ali je turistična hkratno zadovoljevanje potreb vseh deležnikov infrastruktura še dovolj zmogljiva, ali ovrednotene turističnega sistema, torej obiskovalcev, naravne danosti še dopuščajo takšen obisk ter turističnega sektorja, drugih gospodarskih panog, ne nazadnje ali je turistični razvoj ušel nadzoru lokalnih skupnosti in okolja v sedanjosti in brez turističnih načrtovalcev razvoja turizma destinacije omejevanja možnosti zadovoljevanja potreb in prerasel meje dopustnega obremenjevanja prihodnjih generacij. okolja. Ta vprašanja so zaskrbljujoča, saj se ob tem zastavljajo tudi vprašanja o stanju turizma in Slovenija postaja ena izmed pomembnejših življenju v prihodnosti na teh območjih. turističnih destinacij za aktivne počitnice v Evropi. Zaradi obilice naravnih in kulturnih znamenitosti je Zdaj je 13,31 % kopne površine Slovenije zanimiva za obiskovalce, ki iščejo oddih v čistem zavarovane. Lokalni prebivalci Slovenije so in varnem okolju, polnem kulture. Le ohranitev v preteklosti bivali v sožitju z naravo, zato turistične in druge ponudbe na kakovostni ravni je cilj ohranjanja narave, krajine in kulturne bo zagotovilo uspešnost turizma tudi v prihodnje. dediščine še pomembnejši. Zavarovana Kakovostna raven pa je neločljivo povezana z območja poleg okoljskega pomena prinašajo okoljem. tudi družbene in gospodarske možnosti, kar je ključnega pomena za trajnostni razvoj lokalnega Destinacijsko upravljanje mora pri načrtovanju prebivalstva in države. Glede na temeljne cilje razvoja turizma upoštevati vse dejavnike na in namene zavarovanih območij je turizem še turistični destinaciji, saj je to edini način, ki najsprejemljivejša okolju prijazna gospodarska omogoča ustrezne rešitve. Izdelava analize dejavnost (Kerma in Vranješ, 2020), čeprav hkrati nosilne zmogljivosti za turizem je ključnega ogroža naravno okolje. Ključno je, da je turizem pomena, saj prepozna meje in razvoj usmerja na zavarovanih območjih načrtovan v skladu z ustrezno okolju. Metoda nosilne zmogljivosti upravljavskimi cilji in ob doslednem upoštevanju je primerno orodje za uveljavitev trajnostnega posebnosti naravnega okolja ter iz tega izhajajočih turizma in prepoznavanje omejitev destinacij, ki omejitev rabe in aktivnosti. Razvoj turizma je zato jih je treba upoštevati pri nadaljnjem turističnem treba načrtovati z upoštevanjem načel trajnosti. razvoju. Postopek izdelave analize ima hkrati tudi vlogo izobraževanja in ozaveščanja širšega Slovenska turistična organizacija je razvila kroga udeležencev pri prostorskem načrtovanju zeleno shemo slovenskega turizma, ki združuje trajnostnega turizma destinacije ali regije. vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, slovenskim destinacijam in ponudnikom Vsak poseg in človeško aktivnost v prostoru je nudi konkretna orodja za oceno in izboljšanje potrebno dosledno presojati z vidika učinkov 344 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 16. Turizem Seznam uporabljenih na družbeni, okoljski in ekonomski razvoj in spoštovati, da okoljski in družbeni razvoj nikoli kratic nista podrejena ekonomskemu. Koncept trajnosti v turizmu mora zasledovati tudi strateško načrtovanje prostora, ki temelji na skupnih zavezah in vizijah. Treba je prenehati razmišljati le o empiričnem povečevanju števila prihodov in prenočitev STO Slovenska turistična organizacija ter dobička kot edinem gibalu turistično- SURS Statistični urad Republike Slovenije gospodarskega oziroma družbenega razvoja. TTCI Poročilo o konkurenčnosti potovanj Zelo pomembno je poudarjati nujnost kakovostne in turizma (ang. Travel and Tourism naravnanosti razvoja, in ne le količinskega Competitive Index ) povečevanja neke gospodarske dejavnosti, saj UN WTO se na ta način ustvari enak ali celo večji zaslužek Svetovna turistična organizacija (Jurinčič, 2009). (ang. World Tourism Organization ) UNEP Program Združenih narodov za okolje Poleg ustreznega pridobljenega znanja (ang. United Nations Environment načrtovalcev in stroke je treba ustrezno prenašati Programme ) izobraževanje in ozaveščanje za trajnostni turistični razvoj tudi na turistično gospodarstvo in prebivalce turistične destinacije oziroma celotni turistični sistem. 345 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 16. Turizem Fotografije: Viri in literatura Vožnjas kolesom po turističnem rudniku • Jurinčič, I., 2009. Nosilna zmogljivost Slovenske Podzemlje Peca Istre za turizem. Portorož, Univerza na Primorskem, avtor: Tomo Jeseničnik, Podzemlje Pece, d.o.o. Fakulteta za turistične študije – Turistica. Pot med krošnjami na Rogli • Kerma, S. in Vranješ, M., 2020. Ekoturizem in avtor: Unitur d.o.o., Iztok Medja zavarovana območja (str. 221-241) v Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeri oblik turizma Pohodnika ob jezeru Jasna, Kranjska Gora v svetu in Sloveniji. avtor: Jošt Gantar • Lenzen, M., Sun, Y. Y., Faturay, F., Ting, Y. P., vir: https://www.slovenia.info Gesche, A., Malik, A., 2018. The Carbon Footprint of Global Tourism. Nature Climate Change, 80(6), 69-96. • Mihalič, T., 2006. Trajnostni turizem. Ljubljana, Ekonomska fakulteta. • Slovenska turistična organizacija, 2019. Travel & Tourism Competitiveness Index: 2019 Edition. https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/ raziskave-in-analize/Anketa%20o%20tujih%20 turistih (30. 4. 2021). • United Nations Environment Programme in World Tourism Organization, 2012. Tourism in the green economy-background report. Madrid, United National World Tourism Organization. • World Economic Forum, 2020. Travel & Tourism Competitiveness Index: 2019 Edition. http://reports. weforum.org/travel-and-tourism-competitiveness- report-2019/country-profiles/#economy=SVN (30. 4. 2021). • World Tourism Organization, 2021. International Tourism Highlights: 2020 Edition. Madrid, UNWTO. 346 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Okolje in kmetijstvo 17. 17. Okolje in kmetijstvo Uvod Pomen kmetijstva v Sloveniji Poleg gozdarstva spada kmetijstvo med tiste sektorje, ki so najtesneje povezani z vremenom Slovensko kmetijstvo ima poleg strateške vloge in podnebjem, zato se morajo podnebnim pridelave zadostne količine varne in kakovostne spremembam prilagajati. Vendar prilagajanje hrane (proizvodna funkcija) tudi močno okoljsko poteka počasi, pomembni pa sta predvsem in prostorsko vlogo. Pomembno namreč vpliva in zgodnja in pravočasna ocena prihodnjih sprememb ustvarja pritiske na kakovost voda, tal, zraka in podnebnih vplivov na kmetijstvo ter pravočasna biotsko raznovrstnost, prispeva pa tudi k podobi ocena tveganja in strateškega prilagajanja. Ima pa kulturne krajine, z gospodarsko in socialno vlogo kmetijstvo veliko možnosti za blaženje podnebnih pa k vitalnosti in poseljenosti podeželja (prirejeno sprememb (prirejeno po Strateškem načrtu Skupne po ReNPURSK, 2020 in MKGP, 2021c). kmetijske politike 2023–2027, 2021). Kmetijstvo lahko povzroča naslednje grožnje Z makroekonomskega vidika slovensko kmetijstvo in pritiske na okolje in naravo (Strateški načrt skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom v Skupne kmetijske politike 2023–2027, 2021), in zadnjem desetletju k bruto domačemu proizvodu sicer: (BDP) prispeva približno 2 %, k skupni ustvarjeni dodani vrednosti okoli 2,3 %, k skupni zaposlenosti • povzroča onesnaževanje voda zaradi pa okrog 8 % (leta 2020: 6,9 %). Delež prispevka nepravilne ali prekomerne uporabe živinskih k dodani vrednosti je relativno stabilen, medtem ko in drugih organskih gnojil, mineralnih gnojil ima delež zaposlenih v kmetijstvu dolgoročni trend (dušik in fosfor) in fitofarmacevtskih sredstev upadanja (Travnikar in sod., 2021). (FFS); • pospešeno erozijo tal, povezano predvsem z Uvoz in izvoz agroživilskih proizvodov se v daljšem neprimernim upravljanjem tal; obdobju vrednostno povečujeta (uvoz se povečuje • poleg izpustov toplogrednih plinov (TGP) hitreje); v zadnjem desetletju izvoz agroživilstva povzroča tudi izpuste onesnaževal v zrak; predstavlja približno 4 %, uvoz pa 8 % skupnega • vpliva na biotsko raznovrstnost v kmetijski izvoza oziroma uvoza Slovenije. V letu 2020 krajini (za habitatne tipe, vrste in ptice) zaradi je uvoz z agroživilskimi proizvodi znašal okoli netrajnostnega gospodarjenja s prostorom 2,5 milijarde evrov, izvoz pa okoli 1,6 milijarde (kmetovanja). evrov. Slovenija je tradicionalno vrednostno neto uvoznica pri večini tarifnih številk agroživilskih Po drugi strani pa je kmetijstvo v preteklosti proizvodov; tako je v letu 2020 zunanjetrgovinski v Sloveniji zaradi prevladujoče rabe travinja primanjkljaj znašal okoli 970 milijonov evrov. omogočilo veliko pestrost vrst in habitatov ter Večinski del blagovne menjave agroživilskih odločilno oblikovalo kulturno krajino (KM06). Ob proizvodov poteka z državami članicami EU (zelo ustreznih tehnoloških rešitvah ali ekstenzivnejših pomembna partnerica je Hrvaška) in državami na načinih gospodarjenja lahko na območjih z visoko ozemlju nekdanje Jugoslavije (Travnikar in sod., naravno vrednostjo kmetijstvo zagotavlja ustrezno 2021). raven biološke raznovrstnosti, ohranjanje pestrosti bioloških vrst in habitatov, s tem pa tudi enkratnost Stopnja samooskrbe, izračunana kot delež domače krajine z bogato kulturno in naravno dediščino pridelave v domači potrošnji, je tudi kazalnik (KM05). uresničevanja deklariranega temeljnega cilja 348 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo slovenske kmetijske politike, in sicer prehranske v primerjavi z evropskim povprečjem slaba. varnosti (Erjavec in Kožar, 2021). Slovenija Kljub strukturnim spremembam Slovenija po spada med neto uvoznice hrane, saj z domačo povprečni velikosti kmetijskih gospodarstev in proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po številnih produktivnosti zaostaja za evropskim povprečjem kmetijskih proizvodih ali skupinah proizvodov in jih za okoli dvakrat in se uvršča med države članice tudi zato uvaža (na ta način posredno prispeva k z najneugodnejšo strukturo kmetijstva. Zaostanek pritiskom kmetijstva na okolje na svetovni ravni). za državami z razvitejšim kmetijstvom se v Stopnja samooskrbe v Sloveniji je v daljšem zadnjih letih ne zmanjšuje. Še vedno okoli 60 časovnem obdobju višja in stabilnejša pri večini % kmetijskih gospodarstev gospodari na manj živalskih proizvodov (mleko, jajca, goveje in kot petih hektarih KZU, ki skupaj obdelujejo le perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa petino vseh KZU. Okoli 35 % KMG je v letu 2020 in medu, kjer se stopnja samooskrbe znižuje. obdelovalo od vključno 5 do 20 hektarov KZU Nasprotno pa je stopnja samooskrbe pri večini (skupaj 46 % vseh KZU), medtem ko je bilo v rastlinskih proizvodov nižja (krompir, zelenjava, velikostnem razredu 20 hektarov KZU ali več 6 % sadje) in podvržena medletnim nihanjem (letine). KMG, ki pa skupaj obdelujejo okoli tretjino vseh Dolgoročno se zvišuje le stopnja samooskrbe z žiti KZU (začasni podatki, SURS, 2021a). Pretirano (KM29). spodbujanje konkurenčnosti in povečevanje koncentracije kmetijske proizvodnje imata tudi Struktura slovenskega kmetijstva negativne posledice; na primer zmanjšanje biotske raznovrstnosti in povečanje obremenitev okolja. Po začasnih popisnih podatkih je bilo v letu 2020 v Sloveniji 67.915 kmetijskih gospodarstev Povprečna velikost slovenskega kmetijskega (KMG), kar je okoli 9 % manj kakor v letu 2010 in gospodarstva je bila v letu 2020 7,0 ha KZU, okoli petino manj kakor leta 2000. Največji delež povprečno živinorejsko gospodarstvo pa je kmetijskih gospodarstev v 2020 je bil v Podravski redilo 9,1 glave velike živine (GVŽ) (začasni (16 %) in Savinjski (15 %), najmanjši pa v podatki, SURS, 2021a). Povprečna ekonomska Zasavski statistični regiji (3 %) (SURS, 2021a). velikost KMG je bila v 2016 okoli 16.600 evrov standardnega prihodka (SO), večina slovenskih V Sloveniji je bilo leta 2020 po začasnih podatkih kmetij pa je ekonomsko majhnih (praktično popisa kmetijskih gospodarstev (SURS, 2021a) samooskrbnih); skoraj tri petine KMG je namreč v 482.151 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi letu 2016 dosegalo ekonomsko velikost do 8.000 (KZU), vključno s skupnimi pašniki. Brez skupnih evrov SO (Travnikar in sod., 2020). pašnikov je bilo v letu 2020 po začasnih popisnih podatkih 473.989 ha KZU, kar pomeni, da je Slovenija spada med države članice EU z nižjo kmetijski pridelavi namenjenih okoli 23 % površine ravnjo specializacije kmetijstva, kar se kaže v Slovenije. V letu 2020 v strukturi KZU prevladujejo številu specializiranih KMG in deležu površin trajni travniki in pašniki (57 %), njive in vrtovi kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jo ta KMG (37 %) ter trajni nasadi (6 %) (SURS, 2021a). V obdelujejo (KM12). Specializirana kmetijska primerjavi z evropskim povprečjem je v Sloveniji gospodarstva tako v povprečju prispevajo manjši delež trajnega travinja občutno večji (leta 2016 v delež skupnih prihodkov v slovenskem kmetijstvu EU okoli 31 %), delež njiv in vrtov občutno manjši (merjeno s SO), kot znaša evropsko povprečje, (leta 2016 v EU 62 %), medtem ko je delež trajnih kar kaže na to, da procesi koncentracije in nasadov približno enak (leta 2016 v EU okoli 6 %). specializacije proizvodnje v Sloveniji potekajo nekoliko počasneje. Spremembe velikostne strukture KMG kažejo, da se pri obsegu kmetijskih zemljišč tudi v zadnjih V letu 2016 je bilo tako v določeno vrsto rastlinske nekaj letih nadaljujejo procesi koncentracije, oziroma živinorejske proizvodnje usmerjenih medtem ko so se v živinoreji ti procesi upočasnili oziroma specializiranih 48.427 KMG ali 69 (KM34). Kljub temu je zaradi majhnosti (v % KMG (v letu 2010 71 %), v EU pa 78 %. V povprečju) konkurenčnost slovenskih kmetij okviru specializirane rastlinske pridelave je bilo 349 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo v tem letu največ poljedelskih gospodarstev gospodarjev-upraviteljev družinskih kmetij je v (19 %) in gospodarstev, usmerjenih v gojenje letu 2016 znašala 57 let (enako kot v letu 2010), trajnih nasadov (13 %), med specializiranimi povprečna starost drugih družinskih članov pa se živinorejskimi gospodarstvi pa gospodarstev s je povečala s 43 na 46 let. Delež mlajših od 25 pašno živino (36 %). Okoli tretjina KMG (21.475 let je v letu 2016 znašal manj kot 9 % (Travnikar KMG ali 31 %) se je v letu 2016 ukvarjala z in sod., 2020). mešano pridelavo, druga KMG pa z vrtnarstvom, prašičerejo ali perutninarstvom (Travnikar in sod., Počasi pa se izboljšuje izobrazbena struktura 2020; KM12). gospodarjev-upraviteljev na družinskih kmetijah. Brez izobrazbe ali le z osnovnošolsko izobrazbo Govedoreja (prireja govejega mesa skupaj jih je bilo v letu 2016 dobra četrtina (28 %), kar je s prirejo mleka) ostaja najpomembnejša 21 odstotnih točk manj kot leta 2010. Povečal se proizvodna usmeritev slovenskega kmetijstva; v je delež gospodarjev z nižjo ali srednjo izobrazbo letu 2020 sta se z govedorejo ukvarjali okoli dve (na 61 %, kar je 10 odstotnih točk več kot v letu petini vseh slovenskih KMG (okoli 28.500 KMG; 2010) in tudi tistih z višjo ali visoko izobrazbo začasni podatki, SURS, 2021a), v povprečju (na okoli 12 %, kar je 5 odstotnih točk več kot v obdobja 2014–2020 pa je k bruto dodani letu 2010; Travnikar in sod., 2020). V letu 2016 vrednosti proizvodnje prispevala več kot četrtino je imela skoraj polovica vseh gospodarjev vsaj (Travnikar in sod., 2020 in 2021). Pretežna eno izmed oblik kmetijske izobrazbe, število usmerjenost v živinorejo (še posebej govedorejo) gospodarjev s samo praktičnimi izkušnjami v je po eni strani odraz naravnih danosti Slovenije, kmetijstvu pa se je v letu 2016 zmanjšalo za 14 strukture kmetijstva (velika razdrobljenost in odstotnih točk glede na leto 2010 (na 50,2 %) neugodna velikostna struktura), po drugi strani (Travnikar in sod., 2020). pa posledica usmeritve kmetijske politike v preteklosti. V povprečju je poraba delovne sile v letu 2020 obsegala eno polnovredno delovno moč na Starostna struktura ljudi, ki delajo na družinskih kmetijsko gospodarstvo (začasni podatki, SURS, kmetijah, je neugodna. Povprečna starost 2021a). Živina v visokogorju 350 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Prizadevanja kmetijske politike na področju namenja krepitvi skrbi za okolje in podnebje varovanja okolja in narave tri cilje od skupno devetih specifičnih ciljev. Ti specifični cilji so: Prispevanje k blažitvi podnebnih Odločevalci v slovenskem kmetijstvu naslavljajo sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni grožnje in pritiske kmetijstva na okolje in naravo energiji, Spodbujanje trajnostnega razvoja in tako v strateških usmeritvah kot tudi izvedbeno. učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so Slovenija je še pred vstopom v EU oblikovala voda, tla in zrak ter Prispevanje k varstvu biotske Slovenski kmetijsko okoljski program (SKOP, raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter 2001–2006), ki je bil namenjen zagotavljanju ohranjanje habitatov in krajine. trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanju biotske pestrosti in značilnosti slovenske krajine. Program je financiral številne ukrepe s posebnim poudarkom na varovanju okolja. Po vstopu v EU so se prizadevanja nadaljevala v okviru Skupne kmetijske politike (Program razvoja podeželja Republike Slovenije 2007-2013, 2007; Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020, 2019). Državni zbor Republike Slovenije je januarja 2020 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (ReNPURSK, 2020). Med štirimi, med seboj usklajenimi vsebinskimi področji resolucije, sta tudi Trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin. V okviru tega področja je bilo določenih pet posebnih ciljev, povezanih z okoljem, naravo in podnebjem: Zmanjšanje negativnih vplivov na vode, tla in zrak, Prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb, Varovanje biotske raznovrstnosti, Ohranjanje kulturne krajine in Zagotavljanje višjih standardov dobrobiti živali. Izvajanje in financiranje ukrepov na področju okolja, narave in podnebja bo v prihodnje urejal Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023– 2027 (2021). Gre za skupni programski dokument Evropske komisije in Republike Slovenije, ki bo nadomestil Program razvoja podeželja 2014- 2020. Strateški načrt mora prispevati k uveljavitvi Evropskega zelenega dogovora (2019). Za področje kmetijstva sta pomembni predvsem Strategija »od vil do vilic« (Strategija »od vil …; 2020), ki se nanaša na pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, ter Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (2020). Osnutek strateškega načrta (Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023–2027, 2021) 351 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Stanje in trendi Načini kmetovanja in varovanje kmetijskih državami (3.200 m2 njiv in vrtov na prebivalca zemljišč po podatkih Svetovne banke) in oceno, da je za ustrezno prehransko varnost in stopnjo Trajnostno in racionalno gospodarjenje samooskrbe potrebnih približno 2.500 m2 njiv in s prostorom in naravnimi viri, vplivi vrtov na prebivalca (KM10). socialnoekonomskih dejavnikov ter vplivi in posledice administrativno upravnih ukrepov se Analiza zbirke podatkov Raba zemljišč MKGP v večinoma odražajo v strukturi rabe kmetijskih letih 2018–2020 kaže, da se v zadnjem obdobju zemljišč. Na rabo zemljišč vplivajo naravne v Sloveniji povečuje obseg zemljišč v zaraščanju, danosti, potrebe, socialnoekonomski razvoj mešane rabe zemljišč in neobdelanih kmetijskih družbe in tudi zgodovinske razmere. Tako se zemljišč, predvsem zaradi proizvodnih kmetijskih v zadnjih dveh do treh desetletjih v prostoru zemljišč (tj. njive in travniki, travinje, vinogradi Slovenije v pomembno večji meri odraža razvoj in manjši meri sadovnjaki). Zmanjšuje se skupni družbe in vpetost države v EU. Industrializacija obseg vinogradov, trajnega travinja, v manjši meri ter spremembe na področju urbanizma in pa tudi obseg njiv in vrtov. Vlaganje v oljkarstvo prometa se odražajo v vse večjih površinah, ki se odraža v povečanem obsegu oljčnikov v jih ta dva sektorja zasedata v prostoru Slovenije zadnjem obdobju. Izrazito povečan obseg (KM10). mešane rabe zemljišč nakazuje uvajanje novih kmetijskih kultur in načinov pridelave (dodatna V strukturi rabe kmetijskih zemljišč prevladuje pestrost kmetijske rabe in načinov pridelave), trajno travinje (trajni in barjanski travniki; v izrazito povečani obseg neobdelanih kmetijskih letu 2020 53 %), sledijo njive in vrtovi (27 %), zemljišč pa vključuje zemljišča, ki so neobdelana sadovnjaki (5 %), vinogradi (3 %), oljčniki (0,4 zaradi socialnih ali drugih razlogov, zemljišča v %) in hmeljišča (0,3 %). Prisotna so tudi mešana prahi, sveže rigolane, a nezasajene površine; raba zemljišč (5 %) in kmetijska zemljišča v kmetijska zemljišča, ki se začasno ne uporabljajo zaraščanju (4 %). Leta 2020 je bilo na prebivalca zaradi gradnje infrastrukture ali so neobdelana; Slovenije v Sloveniji 853 m2 njiv in vrtov, kar je zemljišča z ogrado za živali, ki niso porasla s izrazito malo v primerjavi s primerljivo razvitimi travinjem in drugo (KM10). Škropilnica 352 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Slika 17-1: Struktura rabe kmetijskih zemljišč v Sloveniji v letu 2020. V strukturi rabe kmetijskih 300 zemljišč prevladujejo trajno travinje (v letu 2020 53 %), sledijo njive in vrtovi ter trajni nasadi. ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu KM10 – Sprememba rabe zemljišč in kmetijstvo, 2021. Urbanizacija zemljišč, ki je v Sloveniji skladno s fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti tal. poselitvijo prostorsko zelo razpršena, negativno Vrste kmetij ter raba kmetijskih zemljišč (njive, vpliva na okolje, saj gre za nepovratno uničenje trajno travinje, trajni nasadi) določajo osnovne naravnega vira (tal) vsaj za dobo človeške načine gospodarjenja. Podrobnejše načine civilizacije. Slovenija je država s skromnimi usmeritve gospodarjenja pa nakazujejo izvajanje naravnimi viri, zato je obseg urbanizacije kolobarjenja, prevladujoči kolobarni členi, izbira tal v zadnjih dveh oziroma treh desetletjih načinov in deleži pokritosti tal čez zimo ter načini zaskrbljujoč. Še posebej, ker v bistveno večji obdelave tal (KM11). meri urbaniziramo (naj)boljša kmetijska zemljišča, manj pa kmetijsko in okoljsko slabša tla (KM10). Načini gospodarjenja na kmetijah neposredno vplivajo na ohranjanje rodovitnosti tal in zmožnost prilagajanja spremenljivim podnebnim dejavnikom, med drugim pa vplivajo tudi na ekonomičnost pridelave. Spremembe v praksah kmetovanja med drugim prispevajo k zmanjševanju tveganja za erozijo in izgubo organske snovi v tleh, k zmanjšanju tveganja za onesnaževanje voda ter k izboljšanju 353 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Slika 17-2: Urbanizacija zemljišč glede na vrsto rabe v obdobjih med 2009 in 2020. Obseg urbanizacije tal v zadnjih desetletjih je zaskrbljujoč, ker v bistveno večji meri urbaniziramo (naj)boljša kmetijska zemljišča, manj pa kmetijsko in okoljsko slabša tla. 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. 200 Povzeto 6-2008 po kazalcu2 KM10 009- 2– 0 Sprememba 15 rabe 20 1 zemljišč 6-201 9in kmetijstvo, 2021. Ob podatkih, ki so v zadnjem obdobju razpoložljivi in ozimna pšenica), povečujejo se površine le za leti 2010 in 2016, je težko opredeliti zemljišč, namenjene pridelavi zelene krme in dolgoročne trende. Na večini njiv v Sloveniji se industrijskih rastlin, zmanjšuje pa se obseg izvaja načrtovano kolobarjenje, delež je nekoliko pridelave korenovk in gomoljnic. Opaziti je tudi nad povprečjem EU. Velik delež njiv v kolobarju počasno diverzifikacijo vrst poljščin. Ugodno je je povezan z velikim deležem vključitve kmetijskih predvsem povečevanje deleža metuljnic, kar gre gospodarstev v ukrepe kmetijske politike, ki so pripisati ukrepom kmetijske politike, ki spodbujajo namenjeni ohranjanju ter spodbujanju pridelave njihovo pridelavo. Delež pokritih površin čez (osnovno plačilo – plačilne pravice) in izvajanja zimo je malenkost nad povprečjem EU, precej nadstandardnih zahtev sonaravnih kmetijskih večji je delež zemljišč z namensko ozelenitvijo s praks (Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – posevki za izboljšano rodovitnost. Kljub temu pa KOPOP). je v zimskem času skoraj četrtina njiv nepokritih. Slovenija spada v skupino držav, kjer močno Temeljna značilnost slovenskega poljedelstva prevladuje konvencionalna obdelava tal z oranjem je usmerjenost v pridelovanje krme. Med (leta 2016 83 % površin njiv oziroma 93 % KMG poljščinami prevladujejo žita (med njimi koruza z njivami; SURS, 2021b). S stališča doseganja 354 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo ciljev zmanjševanja erozije, izboljšanja upravljanja koruzo, prav tako tudi skupni obseg površin, kar tal in blaženja podnebnih sprememb bi bilo vodi v povečanje povprečnih pridelovalnih površin zaželeno, da se površine z oranjem obdelanih s pšenico in piro ter koruzo na KMG. Pri tem zemljišč zmanjšajo, povečajo pa površine zemljišč pa so hektarski pridelki medletno precej nihali s plitvo konzervirajočo obdelavo in neposredno (KM04). setvijo brez obdelave (KM11). Namenske ozelenitve njiv in velika količina živinskih gnojil na slovenskih kmetijah prispevajo k razmeroma ugodnemu stanju organske snovi v tleh. Vsebnost talne organske snovi se giblje okoli 4 % v tleh njiv in sadovnjakov. Glede na rabo tal je višja na travinju (6 %) in nižja v oljčnikih (in vinogradih zaradi klimatskega območja ter načina pridelave in obdelave tal). Vsebnost talne organske snovi je primerljiva z drugimi državami podobnih klimatskih območij in (zelo) dobra glede na sredozemske države Evrope. Kislost kmetijskih tal je nižja v intenzivnih sadovnjakih in najvišja v oljčnikih ter primerno odraža naravne danosti zemljišč oziroma naravno kislost tal (KM26). V Sloveniji se v obdobju 2000–2020 intenzivnost kmetijske proizvodnje zmerno povečuje, predvsem poteka v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Število glav velike živine (GVŽ) na hektar KZU kot agregatni kazalec proizvodne intenzivnosti je stabilno (leta 2020 okoli 0,9 GVŽ/ha KZU). Zaradi ekonomskih pritiskov (tržno-cenovnih) so kmetijska gospodarstva prisiljena v zmanjševanje stroškov in povečevanje produktivnosti ter intenzivnosti kmetijske proizvodnje (KM04). Navkljub zelo hitremu zmanjševanju števila KMG, usmerjenih v prirejo mleka, in nekoliko manj izrazitemu zmanjševanju skupnega števila krav molznic, se skupni obseg prireje mleka v daljšem obdobju povečuje. Vzrok za to je izrazito povečanje koncentracije prireje mleka – povprečno število krav molznic na gospodarstvo se je v obdobju 2000–2016 povečalo za 114 %, hkrati pa se je povečala tudi intenzivnost prireje mleka. Povprečna letna prireja mleka na kravo molznico (mlečnost) se je v obdobju 2000–2020 v Sloveniji povečala za skoraj 1.800 kg (+ 38 %). V okviru rastlinske pridelave se je močno zmanjšalo število KMG, ki pridelujejo pšenico in piro ter 355 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Slika 17-3: Intenzivnost prireje in pridelave; 2000–2020. V Sloveniji se v obdobju 2000–2020 intenzivnost kmetijske proizvodnje zmerno povečuje, predvsem poteka v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu KM04 – Intenzivnost kmetijstva, 2021. Kakor že omenjeno, se slovensko kmetijstvo uporabljenih FFS (KM01). K temu prispevata spoprijema z neugodno posestno in velikostno predvsem velik delež trajnih nasadov in relativno strukturo, kar precej zavira občutnejše veliki hektarski odmerki, ki so značilni za večino povečevanje intenzivnosti in konkurenčnosti fungicidov. Slovenija sledi ciljem integriranega kmetijske proizvodnje. Z nekaterimi ukrepi varstva rastlin, katerega osnovno načelo je, kmetijske politike in uporabo novih tehnoloških da FFS uporabimo šele, ko drugi ukrepi za rešitev (zemljiške operacije, optimizacija krmnih obvladovanje škodljivih organizmov ne zadoščajo obrokov, manjša poraba sredstev za varstvo (Urek in sod., 2013). Zmanjševanje porabe FFS rastlin, izboljšanje lastnosti tal in podobno) je je pomembno predvsem z vidika onesnaževanja mogoče prispevati k povečanju intenzivnosti ob kmetijskih pridelkov, voda, tal in zraka ter s tem hkratnem zmanjšanju negativnih pritiskov na povezanim ogrožanjem okoliškega prebivalstva in okolje (KM04). biotske raznovrstnosti. Poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji se je v zadnjih osemindvajsetih letih več kakor prepolovila (leta 1992 2.031 ton aktivnih snovi; leta 2019 942 ton aktivnih snovi). Fungicidi predstavljajo več kakor dve tretjini vseh 356 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Slika 17-4: Poraba sredstev za varstvo rastlin na hektar obdelovalnih zemljišč (njive in vrtovi, trajni nasadi) v Sloveniji; 2000–2019. Poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji se je v zadnjih osemindvajsetih letih več kot prepolovila, preračunana na hektar obdelovalnih zemljišč, pa ostaja na podobni ravni. 2500 2000 v (t) 1500 o sna tivnk 1000 A 500 0 2 6 7 8 9 0 2 5 6 7 8 9 0 1 2 3 5 6 7 8 9 9 3 4 5 9 9 9 9 0 1 0 3 4 4 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 9 9 9 0 0 1 1 1 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 9 0 0 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Fungicidi Herbicidi Insekticidi Druga sredstva Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu KM01 – Poraba sredstev za varstvo rastlin, 2021. Poraba FFS na enoto površine obdelovalnih precenjena (UVHVVR, 2021). Po porabi FFS na zemljišč (njive in vrtovi, trajni nasadi) je v hektar obdelovalnih zemljišč se Slovenija sicer analiziranih zadnjih desetih letih (2009–2019) uvršča v zgornjo polovico držav EU, vendar pa je precej enakomerna. Poraba znaša približno 5,4 primerljiva z državami s podobnimi vrstami gojenih kg aktivne snovi na hektar v tem obdobju, nihanja rastlin in podobnimi agroklimatskimi razmerami med leti pa so predvsem posledica vremenskih (KM01). razmer. Glede na desetletno povprečje je bila v letu 2019 najmanjša skupna poraba FFS, in sicer 4,7 kg aktivne snovi na hektar obdelovalnih zemljišč, tj. njivskih površin in trajnih nasadov (v primerjavi z 2000 –36 %). Pri tem je treba upoštevati, da v površino obdelovalnih zemljišč niso zajeta vsa zemljišča, na katerih se uporabljajo FFS (kmetijska zemljišča nekmetov, zelenice, športna igrišča, ceste in podobno), zato je najverjetneje poraba na hektar nekoliko 357 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Ekološko kmetijstvo onesnaženosti okolja in trajnostnega razvoja podeželja. Na površinah, ki so namenjene ekološki Ekološko kmetovanje je posebna oblika pridelavi, ni dovoljena uporaba sintetičnih sredstev trajnostnega načina gospodarjenja z naravnimi za varstvo rastlin in lahko topnih mineralnih viri, ki upošteva načela pridelave zdrave in gnojil, regulatorjev rasti in hormonov, gensko bolj kakovostne hrane, višje dobrobiti živali, spremenjenih organizmov in podobno (KM08). ohranjanja biotske raznovrstnosti, zmanjševanja Slika 17-5: Delež KZU z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji; 1999–2020. Ugodne tržne razmere in spodbudno institucionalno okolje (finančne spodbude, ukrepi zaščite okolja; ozaveščanje in svetovanje) prispevata k povečevanju deleža KMG in kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kmetovanje. 12 10 8 ) ž (% 6 leeD 4 2 0 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 9 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu KM08 – Površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem, 2021. 358 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo V Sloveniji se je ekološko kmetovanje začelo širiti V Sloveniji je bilo tako leta 2020 v ekološko konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, prve kontrolo vključenih 52.078 ha KZU (11 % vseh podpore za tovrstno pridelavo pa so kmetovalci KZU) na 3.689 KMG (okoli 5 % vseh KMG), od teh lahko uveljavljali v letu 1999. Od leta 2001 je jih je 3.358 že končalo preusmeritveno obdobje in ekološko kmetovanje urejeno z zakonodajo o pridobilo ekološki certifikat. V strukturi kmetijskih ekološkem kmetijstvu (Ur. l. RS, 2018), v tem zemljišč z ekološkim kmetovanjem močno letu je bila podpora ekološkemu kmetovanju prevladuje trajno travinje (leta 2020 80 %), kar vključena v Slovenski kmetijsko okoljski program kaže na to, da se za prehod v tovrstno pridelavo (2001), ki je po vstopu v EU postal del programa odločajo predvsem živinorejska gospodarstva. razvoja podeželja Republike Slovenije (v okviru Delež trajnih travnikov in pašnikov se v strukturi Programa razvoja podeželja 2014–2020 ukrep kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem v »Ekološko kmetovanje«). Ugodne tržne razmere daljšem obdobju sicer zmanjšuje (leta 2000 (povečano povpraševanje po ekološki hrani) 90 %, leta 2010 85 %, leta 2015 82 %, leta 2020 in spodbudno institucionalno okolje (finančne 80 %), ker se povečuje ekološko kmetovanje na spodbude – na primer za skupine proizvajalcev, njivah in vrtovih ter v trajnih nasadih. V letu 2020 promocijo in trženje ter izravnalna plačila na je pridelava na njivah (brez zelenjadnic in jagod) hektar; ukrepi zaščite okolja; ozaveščanje in obsegala 13 %, sadovnjaki 4 % in vinogradi dober svetovanje) sta prispevala k povečevanju deleža odstotek. Oljčniki in vrtnine so zavzemali skupaj KMG in kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko malo več kot en odstotek skupne površine zemljišč kmetovanje (KM08). z ekološkim kmetovanjem (KM08; Travnikar in sod., 2021). Slika 17-6: Struktura ekološkega kmetovanja po vrstah rabe kmetijskih zemljišč; 2001–2020. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem močno prevladuje trajno travinje (leta 2020 80 %); za prehod v to vrsto pridelave se torej odločajo predvsem živinorejska gospodarstva. 100 80 ) 60 ž (%leeD 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Trajni travniki Njive in vrtovi Trajni nasadi Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu KM08 – Površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem, 2021. 359 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Največji delež površin z ekološkim kmetovanjem zaraščanje in onesnaževanje površinskih in je na območjih, kjer prevladuje ekstenzivno podzemnih vod zaradi spiranja hranil; ter travinje (kraška območja Primorske, Notranjske in • pri pticah: zaraščanje, sprememba Kočevskega, gorsko-višinska območja Koroške), ene kmetijske rabe v drugo (na primer najmanj pa na nižinskih območjih, kjer naravne preoravanje) in odstranjevanje krajinskih razmere omogočajo intenzivno kmetovanje značilnosti (mejice, suhozidi, posamezna in pestrejšo izbiro proizvodnih usmeritev drevesa, kali in podobno). (severovzhodna Slovenija, novomeška kotlina in Posavje, severni del Ljubljanske kotline). Zato Za ohranjanje habitatnih tipov in vrst ter njihovih med ekološkimi rastlinskimi pridelki količinsko habitatov so ključna zavarovana območja in prevladujeta krma s trajnih travnikov, sledi krma območja Natura 2000. Zavarovana območja, z njiv. Med ekološko pridelanimi žiti prevladujejo območja Natura 2000 in ekološko pomembna pšenica in pira ter koruza za zrnje, v zadnjih letih območja pokrivajo skupaj več kakor 50 % površine se povečuje tudi pridelava zelenjadnic in jagod. Slovenije (Strateški načrt Skupne kmetijske Na kmetijah, vključenih v kontrolo ekološkega politike 2021–2027, 2020; Strateški načrt Skupne kmetovanja, se v zadnjih letih povečuje število kmetijske politike 2023–2027, 2021). Po podatkih govedi, panjev (čebel) in divjadi, medtem ko število MKGP je bilo v letu 2020 po dejanski rabi v drugih vrst rejnih živali med leti nekoliko niha. V območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko ekološki ponudbi so najbolj razširjeni mlečni in pridelavo (OMD) okoli 455.300 ha KZU, za mesni izdelki, sadni sokovi, mlevski izdelki, kis, podpore za OMD pa je bilo prijavljenih okoli 80 % jajca, jabolka in olja (prirejeno po Travnikar in sod., teh zemljišč. V omrežje Natura 2000 je bilo v letu 2020 in 2021). 2020 vključenih okoli 37 % celotnega ozemlja, 147.364 ha KZU po dejanski rabi oziroma 115.375 Biotska raznovrstnost v kmetijski krajini ha GERK KZU (Travnikar in sod., 2021). Z vidika kmetijstva (in gozdarstva) je ohranjanje Ocenjeno je, da so med habitatnimi tipi, vezanimi biotske raznovrstnosti ključnega pomena za na kmetijsko krajino, še posebej ogrožena travišča krepitev ekosistemskih storitev, ki so odvisne od (slaba ocena stanja ohranjenosti; NB12). Stanje ugodnega stanja kmetijskih, gozdnih in drugih vrst, katerih življenjski prostor je kmetijska krajina, z njimi povezanih ekosistemov, pa tudi zaradi in habitatnih tipov, ki so vezani na ta ekosistem, omogočanja trajnostne rabe genskih virov v se slabša, tako pri specializiranih travniških vrstah kmetijstvu. Čeprav Slovenija spada med evropske in habitatnih tipih kakor tudi generalistih (Strateški države z najvišjo stopnjo biotske raznovrstnosti in načrt Skupne kmetijske politike 2021–2027, 2020; izvaja ukrepe za ohranjanje habitatov in varovanje Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023– biotske pestrosti na kmetijskih (in gozdnih) 2027, 2021). zemljiščih, biotska raznovrstnost v Sloveniji upada. Največ groženj in pritiskov na habitate in vrstno Kakor že omenjeno, je v strukturi rabe kmetijskih pestrost prispeva prav kmetijstvo (Strateški načrt zemljišč največji delež trajnega travinja, ki je na Skupne kmetijske politike 2021–2027, 2020; ravni države stabilen, pri nižjih regionalnih enotah Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023– pa se lahko spreminja. Med travniki in pašniki je 2027, 2021). bilo v letu 2020 približno tri petine ekstenzivnih (ena petina enokosnih, okoli dve petini dvokosnih), Od kmetijskih dejavnosti biotsko raznovrstnost s trikratno rabo pa skoraj tretjina. Štiri- ali najbolj ogrožajo (Strateški načrt Skupne kmetijske večkratna raba je bila v letu 2020 prisotna na politike 2023–2027, 2021): približno 13 % površin trajnega travinja (SURS, 2021b). V praksi prihaja do nasprotnih procesov, • pri habitatnih tipih: zaraščanje (tj. opustitev saj ponekod ugodne pridelovalne razmere košnje/paše), gnojenje z organskimi gnojili in omogočajo uporabo produktivnejših tehnologij intenzivna paša (prepašenost); in intenzifikacijo (preoravanje v njive), drugje • pri vrstah: izsuševanje mokrotnih površin, pa prihaja do zaraščanja travnikov (opuščanje 360 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo rabe). Zaraščanja travnikov je več v hribovskih in reje travojedih živali, pa tudi obstoja manjših kmetij gorskih predelih (v Zahodni Sloveniji, na primer s tradicionalnimi načini kmetovanja, ki pa opuščajo na Krasu, v dolini Soče, v Cerkljansko-Idrijskem dejavnost (Strateški načrt Skupne kmetijske hribovju), intenziviranje pa bolj v Vzhodni Sloveniji politike 2021–2027, 2020). (Slovenske gorice, Voglanjske in Dravinjske gorice, Goričko) ter tudi na Ljubljanskem barju (Strateški V letu 2020 je znašal indeks ptic kmetijske načrt Skupne kmetijske politike 2021–2027, 2020; krajine 81,6 (4,7 % več kakor v letu 2019), indeks Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023– travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 61,7 (0,2 2027, 2021). % več glede na leto 2019). Trinajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine pa izkazuje zmerno Večji del trajnega travinja v Sloveniji ima upadanje (–18,6 ± 2,5) kljub rahlemu naraščanju značilnosti kmetijskih zemljišč visoke naravne trenda v zadnjih petih letih. Večina zmanjšanja vrednosti. Ohranitev kmetovanja na teh travnikih števila ptic kmetijske krajine je nastala zaradi je v splošnem interesu: za oskrbo prebivalstva zmanjšanja števila ptic travniških vrst (te imajo s kakovostno hrano, za vzdrževanje prostora za intenzivnejši dolgoročnejši trend upadanja, in sicer oddih in rekreacijo, ohranjanje delovnih mest, –38,6 ± 3,5); trend netravniških vrst in generalistov ohranjanje biotske raznovrstnosti ter za ohranjanje pa ostaja podoben (NB14). drugih okoljevarstvenih in naravovarstvenih funkcij tega prostora (na primer varovanje voda – Kmetijska biotska raznovrstnost – genska manj izpiranja nitratov, manj FFS; Strateški načrt raznovrstnost sort in vrst kmetijskih rastlin ter Skupne kmetijske politike 2023–2027, 2021). pasem domačih živali je del svetovne biotske raznovrstnosti. Z večjo intenzivnostjo kmetovanja Največji izziv je najti ustrezne spodbude za se zmanjšujeta pridelava tradicionalnih, starih trajnostno gospodarjenje na vrstno bogatih sort in vrst ter s tem povezana genska in vrstna travnikih ob upoštevanju naravovarstva in pestrost. Razlog za to je v uporabi manjšega interesov kmetijstva, pri tem sta glavni oviri majhni števila modernih sort, namenjenih intenzivni pridelki in slaba kakovost pridelane krme. Ob kmetijski pridelavi, ki večinoma izhajajo iz istega globalizaciji in veliki tržni konkurenci je premalo vira in tako omejujejo gensko raznovrstnost. ekonomskega interesa za gospodarjenje na Skupno število registriranih sort (vpisane v sortno teh travnikih, zato način, prilagojen ekološkim listo Republike Slovenije) se je pri strnih žitih, zahtevam različnih vrst, vodi v intenziviranje ali koruzi in krompirju od leta 2011 zmanjšalo, v opuščanje travnikov, s tem pa se izgublja biotska istem obdobju se je povečalo število sort oljnic, raznovrstnost travniškega rastlinstva in živalstva. tudi zaradi domačih sort, ki so vpisane kot Ohranitev vrstno bogatih travnikov je odvisna od ohranjevalne sorte. Število drugih skupin poljščin Osolnik 361 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo je ostalo na podobni ravni. Pri rži, tritikali in ovsu medtem ko se delež živali tujerodnih pasem je delež petih v pridelavi najbolj razširjenih sort in križancev s tujerodnimi pasmami povečuje. 100 %, medtem ko se pri drugih poljščinah skupni Pritisku tujerodnih pasem in križancev s deleži petih najbolj razširjenih sort pri posamezni tujerodnimi pasmami še najuspešneje kljubujejo vrsti gibljejo od 30 % (krompir) do 80 % (navadni pasme in rase, pri katerih je zaradi načina reje ječmen) (KM15). pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebej velik (KM16). Pasme domačih (rejnih) živali so del naravne in kulturne dediščine. Za znatno znižanje stopnje V Sloveniji od velikih zveri živijo rjavi medved, sivi upadanja biotske raznovrstnosti je treba posebno volk in evrazijski ris, ki so v interesu EU v skladu skrb nameniti lokalno prilagojenim pasmam, torej z Direktivo o habitatih, zavarovane pa so tudi s avtohtonim in tradicionalnim, njihova stopnja predpisi Republike Slovenije. Volk in medved ogroženosti pa je visoka in se zvišuje (KM16). se pogosto zadržujeta tudi v kulturni krajini, kjer prihaja do številnih interakcij s kmetijskimi V Sloveniji postaja zaradi velike konkurenčnosti dejavnostmi. Ohranitveno stanje medvedje in na vse bolj odprtem trgu živinorejskih proizvodov volčje populacije v Sloveniji je ugodno, risu pa in globalizacije izbora komercialno najzanimivejših ponovno grozi izumrtje (Strateški načrt Skupne pasem reja avtohtonih in tradicionalnih pasem kmetijske politike 2023–2027, 2021). Odškodnine (predvsem govedi, prašičev in perutnine) vse se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju manj privlačna; ogroženih je kar 11 od skupno povzročijo živali zavarovanih vrst. Najpogostejši 12 avtohtonih pasem in rase domačih živali, le povzročitelji škode so velike zveri (rjavi medved, kranjska čebela ni ogrožena (število čebelarjev volk, ris), škoda pa je najpogosteje povzročena in panjev se celo povečuje). Nadalje je ogroženih na drobnici, za katero se izplačuje tudi največ tudi 11 od skupno 14 tradicionalnih pasem, finančnih sredstev, v letu 2018 kar 43 % (NB07). Slaba praksa gnojenja 362 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Ravnanje z rastlinskimi hranili in prizadevanja prebivalstva. Po drugi strani pa je prišlo s za izboljšanje kakovosti voda proizvodnjo mineralnih gnojil do opuščanja nekaterih kmetijskih praks, ki so spodbujale Med pomembnejšimi rastlinskimi hranili sta z naravno vezavo dušika iz zraka (na primer vidika onesnaževanja okolja najbolj problematična gojenje metuljnic) in omejevale izgubljanje dušik in fosfor. Dušikove spojine prehajajo tako dušikovih spojin v okolje. Z industrijsko vezavo v vode kakor tudi v zrak. V vode se odplavljajo dušika iz zraka se je količina dušika, ki kroži in izpirajo predvsem nitrati, v manjšem obsegu v kmetijstvu, znatno povečala. S tem so se tudi amonij. Onesnaževanje okolja z dušikovimi povečale tudi izgube dušika v okolje. spojinami se je zelo povečalo od sredine 19. Uspešnost ravnanja z rastlinskimi hranili stoletja z razmahom industrijske vezave dušika ocenjujemo z bilančnimi presežki hranil. Gre za iz zraka. Ta postopek je omogočal proizvodnjo razliko med vsoto vseh virov določenega hranila dušikovih mineralnih gnojil, ki omogočajo in količino tega hranila, ki jo s kmetijskih zemljišč pridelavo hrane skoraj za polovico svetovnega odvzamemo s pridelkom. 300 Slika 17-7: Struktura virov dušika v slovenskem kmetijstvu; 1992–2019. Najpomembnejši vir je dušik, ki ga izločijo rejne živali, sledi dušik iz mineralnih gnojil. ikro g P/L) 200 60,0 ega fosforja (m 50,0 140 0 ,0 0 ) tracija celotn 30,0 (% cen ežDel 20,0 Kon 0 10,0 ola Vogršček 0,0 Perniško jezero 92 93 94 95 96 97 artinsko jezero 98 99 00Slivniško jezero 01 02 03Blejsko jezero 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 19Ledavsko jezero 19 19 Gajševsko jezero 19 19 Velenjsko jezero Klivnik M Š 19m 19 19 20 20 20 20 20 20Bohinjsko jezero 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 Živinska gnojila Mineralna gnojila Atmosferska depozicija Biološ2ka f 00 iks 6- ac 20ija 08 2 Se 00 m 9- e2 in 0 1sa 5 dilni mater2ia0l16-20D1ru 9 ga organska gnojila Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu KM22 – Bilančni presežek dušika v kmetijstvu, 2021. 363 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Pri dušiku razlikujemo bruto in neto bilančni v celotnem obdobju. Vzrok za manjša bilančna presežek dušika. Z bruto bilančnim presežkom presežka dušika sta predvsem za 46 % povečani ocenjujemo celotno ravnanje z dušikom. Pove odvzem dušika s pridelki, deloma pa tudi za 4 nam, koliko dušika smo izgubili v vode in zrak, % manjši vnos dušika. Manjša presežka kažeta vključuje pa tudi morebitno povečanje zalog na boljše gospodarjenje z dušikom in s tem na dušika v tleh. Neto bilančni presežek se nanaša zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. V predvsem na ogroženost voda. Kaže na dušik, obdobju 1992–2003 je bilo s kmetijskih zemljišč ki se izgublja v vode, pri čemer je tudi v tem s pridelki odnesenega 51 % vnesenega dušika, v primeru vključeno morebitno povečanje zalog obdobju 2004–2019 pa se je ta delež povečal na dušika v tleh. Analiza trenda kaže, da se je bruto 67 %. K boljšemu izkoristku dušika v kmetijstvu bilančni presežek dušika v obdobju 1992–2019 prispevajo številni ukrepi iz Programa razvoja zmanjševal za 1,6 kg N/ha na leto. V celotnem podeželja. Gre za spodbujanje praks, kot so obdobju se je zmanjšal za 50 %. Neto bilančni gnojenje na podlagi hitrih talnih testov, ozelenitve presežek se je v tem obdobju zmanjševal za 1,5 njivskih površin in setev rastlin za podor ter kg/ha na leto, kar pomeni 81-odstotno zmanjšanje ekološko kmetovanje. Slika 17-8: Bilančni presežek dušika v slovenskem kmetijstvu; 1992–2019. Bruto bilančni presežek dušika se je v obdobju 1992–2019 gibal od 42 do 112 kg na hektar. Variabilnost med leti je predvsem posledica variabilnosti v odvzemu N zaradi nihanj v pridelkih kmetijskih rastlin. 125 125 100 100 )a/h N/ha) Ng 75 (kg 75 (kkžesere presežek 50 i p 50 čnn ilaBilančniB 25 25 00 2 6 7 8 9 0 2 3 5 6 7 8 9 0 1 2 3 5 6 7 8 9 9 3 4 5 9 9 9 9 0 1 4 0 0 0 4 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 9 9 9 0 1 1 1 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 9 0 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Bruto bilančni presežek Neto bilančni presežek Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu KM22 – Bilančni presežek dušika v kmetijstvu, 2021. 364 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Fosfor je v primerjavi z dušikom precej manj Izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu vključujejo mobilen. Za razliko od dušika lahko kmetijska tla predvsem metan in didušikov oksid, v manjšem hranijo precejšnje količine fosforja, ki ga dodamo z obsegu tudi ogljikov dioksid, ki je posledica organskimi ali mineralnimi gnojili, čeprav se s tem apnenja kmetijskih zemljišč ter gnojenja s sečnino tveganje za prehajanje fosforja v vode povečuje. in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo kalcij. Za S povečanimi količinami v tleh vezanega fosforja namene primerjav izpustov posameznih plinov se namreč povečajo tudi vsebnosti fosforja v preračunamo v ekvivalente ogljikovega dioksida talni raztopini. Fosfor prehaja v vode predvsem (CO ekv), pri čemer je upoštevan toplogredni 2 z erozijo, v manjšem obsegu s površinskim učinek teh plinov. Več kot polovico izpustov odplavljanjem. Izpostavljene so predvsem predstavlja metan, ki se sprosti iz prebavil rejnih površinske vode. živali. Sledi metan, ki nastane med skladiščenjem živinskih gnojil. K izpustom pomembneje prispevajo Bilančni presežek fosforja (P) jasno kaže trend še izpusti didušikovega oksida zaradi gnojenja zmanjševanja. Za obdobje do leta 2005 so bili kmetijskih rastlin z živinskimi in mineralnimi gnojili, značilni presežki od 10 do 15 kg na hektar, po letu posredni izpusti didušikovega oksida zaradi 2005 pa so večinoma manjši od 5 kg na hektar. izpiranja dušikovih spojin v podtalnico in vodotoke Analiza trenda kaže, da se je bilančni presežek in uhajanja amonijaka v zrak in didušikov oksid, P v obdobju 1992–2019 zmanjšal za 97 %. V ki nastane med skladiščenjem živinskih gnojil. obdobju 2004–2015 je bil v Sloveniji bilančni Od kmetijskih panog največ izpustov prispevajo presežek P nad povprečjem držav članic EU govedoreja (67,4 %), rastlinska pridelava (KM25). Rezultate o bilančnih presežkih P je treba (26,9 %), prašičereja (2,2 %), perutninarstvo interpretirati v povezavi s podatki o založenosti (1,5 %), ovčereja (1,1 %), konjereja (0,7 %), tal s tem elementom. Rezultati analiz tal kažejo, kozjereja (0,2 %) in kunčereja (0,1 %) da imamo v Sloveniji več težav s pomanjkanjem (podatki za leto 2019; KIS, 2021). fosforja v tleh kot pa s presežki. V povprečju 79 % travniških in 44 % njivskih tal ne dosega optimalne založenosti s fosforjem, optimalna založenost pa je presežena na 9 % travniških in 26 % njivskih tal (Babnik in sod., 2011). Glede na stanje nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države ni želeno, vnose fosforja pa bi bilo smiselno omejiti na posameznih kmetijah z zelo dobro založenostjo tal. Izpusti toplogrednih plinov in onesnaževal zraka V Sloveniji prispeva kmetijstvo približno 10 % toplogrednih plinov (povprečje obdobja 2015– 2019 je bilo 9,89 % (PB04). Poleg izpustov toplogrednih plinov nastajajo v kmetijstvu tudi različna onesnaževala zraka. Med njimi je količinsko najpomembnejši amonijak, pri katerem je prispevek kmetijstva k skupnim izpustom kar 92 % (podatek za leto 2019; KM13). Kmetijstvo prispeva k skupnim izpustom še pomembnejše deleže nemetanskih organskih snovi (NMVOC, 23,9 %) in dušikovih oksidov (NOx, 8,2 %) ter manjše deleže drobnih prašnih delcev PM (3,9 %) in PM 10 2.5 (1,2 %) (ARSO, 2021). Med onesnaževala zraka uvrščamo tudi metan. 365 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Slika 17-9: Struktura izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu v letu 2019. Največ izpustov 300 prispeva metan, ki se sprošča iz prebavil rejnih živali in skladišč za živinska gnojila. ikro g P/L) 4,0 0,0 200 0,5 2,3 3,9 2,0 1,6 7,6 0,1 ega fosforja (m 100 54,7 tracija celotn 6,6 cen 3,0 13,7 Kon 0 ola CH4 - fermentacija v prebavilih rejnih živali CH4 - skladiščenje živinskih gnojil N2O - skladiščenje živinskih gnojil N2O - gnojenje z živinskimi gnojili Vogršček N2O - gnojenje z mineralnimi gtinsko jezero ar nojili Slivniško jezeroBlejsko jezeroN2O - gnojenje z drugimi organskimi gnojili Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M N2O - paša Šm N2O - odlaganje amoniaka in NOX iz ozračja N2O - izpiranje dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke N2O - razkrajanje žetvenih ostankov N2O - obdelava histosolov 2006-2008 2009-201 N 5 2O - mine2ral 0 i 1 zac 6- i2ja 0 or 19ganske snovi v tleh CO2 - uporaba uree, KAN in apnenje tal Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu KM14 – Izpusti metana in didušikovega oksida, 2021. Letni izpusti metana v kmetijstvu so se od leta zaradi izboljšanja učinkovitosti reje, saj dosegamo 1986 do leta 2019 zmanjšali z 52.256 na podobno prirejo mleka z bistveno manjšo čredo 46.985 ton ali za 10,1 %, izpusti didušikovega molznic kot nekoč. oksida pa s 1.903 na 1.730 ton ali za 9,1 %. Toplogredni učinek vseh plinov, izražen v K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov so ekvivalentih CO , se je v tem času zmanjšal s prispevali tudi izboljšani načini gnojenja, ki so kljub 2 1.930.579 ton na 1.718.382 ton ali za 11 %. Po manjši količini dušika v živinskih gnojilih omogočali hitrem zmanjševanju v prvih letih tega obdobja zmanjšanje porabe dušika iz mineralnih gnojil, pri se je zmanjševanje upočasnilo. V absolutnem čemer pa so se pridelki kmetijskih rastlin znatno smislu je k zmanjšanju izpustov toplogrednih povečali. Pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov največ prispevala prašičereja, pri kateri plinov je Slovenija primerljiva z državami Zahodne so se precej zmanjšali izpusti metana zaradi Evrope, zmanjšanje pa je bilo precej manjše fermentacije v prebavilih ter pri skladiščenju kakor v večini držav Višegrajske skupine in živinskih gnojil. Zmanjšanje izpustov po letu Jugovzhodne Evrope. 1990 pripisujemo predvsem izboljšanim načinom ravnanja z gnojevko, v zadnjih 15 letih pa zmanjšanju števila živali zaradi težav v panogi. Precej so se zmanjšali tudi izpusti metana iz prebavil govedi, predvsem krav molznic, predvsem 366 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Slika 17-10: Gibanje letnih izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu; 1986–2019. V obdobju 1986–2019 so se izpusti zmanjšali za 11 %. 105 300 ikro g P/L) 100 200 95 )001 ega fosforja (m=689 91000 s (1kedIn tracija celotn 85 cen Kon 0 ola 80 Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 75 6 8 0 2 6 8 0 2 4 6 8 0 2 1 4 6 8 8 8 9 9 4 9 9 0 0 0 0 0 1 1 1 1 9 9 9 9 9 1 2006-92008 9 9 200 09-201 05 0 2 0016-2 0019 0 0 0 0 0 1 1986 1987 11988 1989 11990 1991 11992 1993 11994 1995 11996 1997 1 2 2 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2 2 2 2004 2005 2006 2007 2008 2009 22010 201 20122 2013 20142 2015 20162 2017 20182 2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu KM14 – Izpusti metana in didušikovega oksida, 2021. Kmetijstvo na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov dosega ciljno vrednost iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 (2014). Ta določa, da je treba ob povečanju samooskrbe s hrano izpuste obvladovati na ravni do največ +5 % glede na leto 2005 (cilj za leto 2020). V letu 2019 so bili izpusti na ravni iz leta 2005. 367 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 300 ikro g P/L) 200 17 ega fosforja (m . Okolje in kmetijstvo 100 tracija celotn cen Kon 0 Slika 17-11: Struktura izpustov amonijaka v kmetijstvu v letu 2019. Največ amonijaka se sprosti ola zaradi gnojenja z živinskimi gnojili in iz hlevov za rejne živali. Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 8,4% 0,1% 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Izpusti iz hlevov 32,5% Izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil Izpusti zaradi gnojenja z živinskimi gnojili in paše Izpusti zaradi gnojenja z 45,3% mineralnimi gnojili 13,7% Izpusti zaradi gnojenja z drugimi organskimi gnojili Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu KM13 – Izpusti amonijaka v kmetijstvu, 2021. Največ amonijaka v kmetijstvu se sprosti pri gnojenju z živinskimi gnojili, vključno s pašo, sledijo izpusti iz hlevov, izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil in izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili (Slika 17-11). Veliki izpusti pri gnojenju z živinskimi gnojili so med drugim tudi posledica dejstva, da je uporaba strojev za pasovno porazdeljevanje ali zadelovanje gnojevke v tla zelo omejena. Pri gnojenju se še vedno pretežno uporabljajo cisterne s šobo in razpršilno ploščo, za katere so značilni veliki izpusti. Letni izpusti amonijaka so se v kmetijstvu od leta 1990 do leta 2019 zmanjšali z 21.249 na 16.626 ton ali za 21,8 %. Zmanjšanje je bilo na ravni povprečja držav EU. V absolutnem smislu so se v celotnem obdobju izpusti najbolj zmanjšali pri prašičereji, govedoreji in gnojenju kmetijskih rastlin z živinskimi gnojili. 368 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Slika 17-12: Gibanje letnih izpustov amonijaka v kmetijstvu. V obdobju 1990–2019 so se izpusti zmanjšali za 21,8 %. Kmetijstvo na področju izpustov sledi cilju, ki ga za leto 2020 določa Direktiva o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (Ur. l. EU, 2016). 22.000 21.000 o) 20.000 19.000 18.000 onijaka (t/let 17.000 am 16.000 isije 15.000 Em 14.000 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 Vir: KIS, 2021. Kmetijstvo na področju zmanjševanja izpustov Izpusti NMVOC vključujejo več sto različnih amonijaka sledi cilju Protokola o zmanjševanju organskih spojin prijetnega ali neprijetnega vonja. zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona Vloga kmetijstva pri izpustih teh snovi še ni (Ur. l. RS, 2004), da letni izpusti ne smejo popolnoma dorečena, saj so kot glavni vir pogosto preseči 20.000 ton, pa tudi Direktivi o zmanjšanju omenjeni gozdovi in bi se z opustitvijo kmetovanja nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala izpusti lahko povečali. Tudi metodologija za oceno zraka (Ur. l. EU, 2016), da morajo biti do leta izpustov je še precej nedorečena. Po ocenah 2020 izpusti najmanj 1 % nižji kakor leta 2005 za Slovenijo so v letu 2019 največ NMVOC v (v letu 2019 so bili 6,8 % pod omenjeno ravnjo). kmetijstvu prispevali krmljenje silaže (28,8 %, predvsem gre za ocetno kislino), izpusti NMVOC, Izpustom nemetanskih organskih snovi ki jih sproščajo poljščine (24,4 %, med njimi snovi, (NMVOC), dušikovih oksidov (NOx) in drobnih ki privabljajo opraševalce), izpusti iz hlevov in prašnih delcev (PM in PM ) v kmetijstvu gnojišč (24,3 %) in izpusti pri gnojenju (22,1 %). 10 2.5 je namenjeno precej manj pozornosti kakor V obdobju 1990–2019 so se izpusti NMVOC v izpustom toplogrednih plinov in amonijaka. kmetijstvu zmanjšali za 2,4 %. Zmanjšali so se Tudi vloga metana, ki je splošno znan toplogredni izpusti iz hlevov, gnojišč in pri gnojenju, povečali plin, je z vidika onesnaževanja zraka v javnosti pa izpusti zaradi krmljenja silaže (KIS, 2021). manj znana. Gre za pline oziroma snovi z Izpusti NOx so povezani predvsem z gnojenjem neposrednim in/ali posrednim učinkom na kmetijskih rastlin (95,7 % izpustov v kmetijstvu) zdravje ljudi. NMVOC, NOx in metan so in skladiščenjem živinskih gnojil. V obdobju predhodniki ozona, ki povzroča oksidativni stres 1990–2019 so se zmanjšali za 6,5 % (KIS, 2021). in bolezni dihal, drobni prašni delci pa bolezni Največ poročanih izpustov drobnih prašnih delcev dihal, srca in ožilja. nastane v hlevih (67,6 PM in 87,8 % PM ), 10 2.5 369 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo preostanek pri obdelavi tal ter spravilu, čiščenju 1990–2019 zmanjšali za 24,5 in 28,0 % (KIS, in sušenju kmetijskih pridelkov in pripravi sena. 2021). Viri in trendi izpustov metana so opisani v Izpusti PM in PM v kmetijstvu so se v obdobju odstavku o toplogrednih plinih. 10 2.5 Preglednica 17-1: Trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend KM04 Intenzivnost kmetijstva D KM12 Specializacija in diverzifikacija D kmetijstva KM21 Namakanje kmetijskih zemljišč D KM31 Struktura uvoza potrošene hrane D KM33 Pokritost uvoza hrane z izvozom D KM01 Poraba sredstev za varstvo rastlin P KM13 Izpusti amonijaka v kmetijstvu P KM14 Izpusti metana in didušikovega P oksida KM22 Bilančni presežek dušika v P kmetijstvu KM25 Bilančni presežek fosforja v P kmetijstvu KM10 Sprememba rabe zemljišč S KM11 Načini gospodarjenja na kmetijah S KM15 Biotska raznovrstnost – kmetijske S rastline KM16 Biotska raznovrstnost – domače S živali KM26 Vsebnost rastlinskih hranil v tleh S kmetijskih zemljišč 370 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo KM27 Površina njiv na prebivalca S KM28 Kmetijska proizvodnja S KM29 Stopnja samooskrbe s hrano S KM34 Koncentracija kmetijske pridelave S KM02 Poraba mineralnih gnojil I KM32 Odkupne cene kmetijskih I proizvodov KM03 Površine zemljišč s kmetijsko R okoljskimi ukrepi KM05 Kmetijska območja visoke naravne R vrednosti KM06 Varovana območja narave in R kmetijstvo KM07 Izobrazbena raven na kmetijskih R gospodarstvih KM08 Površine zemljišč z ekološkim R kmetovanjem Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 371 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 SLOVENSKO KMETIJSTVO IN OKOLJE BIOTSKA RAZNOVRSTNOST V KMETIJSKI KRAJINI Skupna poraba fitofarmacevtskih NAČINI KMETOVANJA IN sredstev v Sloveniji se VAROVANJE KMETIJSKIH je v zadnjem obdobju Med habitatnimi tipi, vezanimi na ZEMLJIŠČ izrazito zmanjšala, na kmetijsko krajino, so še posebej enoto površine pa ogrožena travišča; zaradi intenziviranja in opuščanja se na Intenzivnost kmetijske ostaja na podobni trajnem travinju izgublja biotska pridelave se zmerno ravni. raznovrstnost travniškega rastlinstva povečuje, še vedno pa V Sloveniji je v daljšem in živalstva. zaostaja za primerljivimi časovnem obdobju izrazito državami v EU. neugoden trend obsega Slovenija spada med urbanizacije dobrih in evropske države z najvišjo stopnjo biotske najboljših kmetijskih raznovrstnosti, vendar ta zemljišč. kljub izvajanju ukrepov upada. IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV, Indeks ptic kmetijske ONESNAŽEVAL ZRAKA IN RAVNANJE Z krajine (SIPKK) v obdobju Indeks travniških vrst ptic v RASTLINSKIMI HRANILI V Sloveniji kmetijstvo prispeva 2008–2020 zmerno upada, kmetijski krajini je v istem obdobju približno 10% toplogrednih v zadnjih petih letih pa je v plinov (TGP), od tega največ upadal hitreje, vendar se je v rahlem porastu. metana. V zadnjih desetletjih zadnjih petih letih trend so se letni izpusti TGP v stabiliziral. V obdobju 1992-2019, se je bruto bilančni kmetijstvu zmanjšali za 11 %. presežek dušika zmanjšal za 50 % (neto za 81 %), bilančni presežek fosforja pa za 97 %. To kaže na boljše gospodarjenje z V strukturi KZU v ekološki kontroli močno EKOLOŠKO KMETIJSTVO rastlinskimi hranili in zmanjšanje uhajanja dušikovih spojin ter fosforja v okolje. prevladuje trajno travinje (povprečje 2016–2020: 81 %). V letu 2020 je bilo v ekološko kontrolo N Od onesneževal zraka, ki nastanejo v 2O kmetijstvu, je količinsko najpomembnejši vključenih 52.078 ha KZU (11 % vseh amonijak (NH ), največ se ga sprosti zaradi KZU) na 3.689 KMG (5,4 % vseh KMG). 3 gnojenja z živilskimi gnojili. Pri amonijaku je prispevek kmetijstva k skupnim izpustom 92% (2019); približno v zadnjih treh STRUKTURA IZPUSTOV TGP desetletjih so se izpusti amonijaka V KMETIJSTVU (2019) zmanjšali za okoli 22 %. CH fermentacija v prebavilih rejnih živali 54,7 % 3 13,7 % CH skladiščenje živinskih gnojil 3 3,0 % N 2O skladiščenje živinskih gnojil 6,6 % N 2O gnojenje z živinskimi gnojili NH3 7,6 % N 2O gnojenje z mineralnimi gnojili 2,3 % N 2O paša 3,9 % N 2O odlaganje amonijaka in NO iz ozračja X N 2O izpiranje duš. snovi v podtalnico in vodotoke 4,0 % 2,0 % N 2O razkrajanje žetvenih ostankov 0,5 % N 0 obdelava histosolov 2 1,6% CO 2uporaba uree, KAN in apnenje tal 0,1 % N O gnojenje z drugimi organoskimi gnojili 2 0,007 % N O2 mineralizacija organske snovi v tleh P O M E N I N S T R U K T U R A SLOVENSKEGA KMETIJSTVA Kmetijstvo skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom v zadnjem desetletju v povprečju prispeva 2 % k BDP, 2,3 % k dodani vrednosti in 8 % k skupni zaposlenosti. Povprečna starost V letu 2016 je imelo Povprečna ekonomska gospodarjev na 61 % gospodarjev na velikost kmetijskih družinskih kmetijah družinskih kmetijah gospodarstev je v letu 2016 je v letu 2016 končano nižjo ali znašala okoli 16.600 EUR znašala 57 let. srednjo izobrazbo, standardnega prihodka. skoraj polovica pa ima ostalo vsaj eno izmed oblik 1 % poljedelstvo kmetijske izobrazbe. 19 % trajni nasadi 13 % KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V trajni nasadi 6 % TIP KMETOVANJA UPORABI (KZU) (2016) V letu 2020* je bila površina KZU 473.989 hektarjev, kar predstavlja 23 % površine pašna živinoreja mešane kmetije Slovenije. 36 % 31 % njive in vrtovi 37 % travniki in pašniki 57 % KMETIJSKA GOSPODARSTVA (KMG) GOVEDOREJA "V letu 2020* je bila povprečna velikost KMG (prireja mesa s prirejo mleka) V letu 2020 je bilo približno 453.300 7,0 ha KZU, v povprečju ha KZU (76 %) vključenih v OMD pa so redili 9,1 GVŽ je najpomembnejša območja in približno 147.360 ha KZU (upoštevana le (25 %) v območja Natura 2000. proizvodna usmeritev živinorejska KMG). slovenskega kmetijstva. Na manj kot 5 ha KZU gospodari kar V letu 2020* se največji delež V letu 2020* se je z 59 %, 6 % KMG pa gospodari na 20 KMG nahaja v Podravski (16 %) in ha KZU ali več (2020*). govedorejo ukvarjalo Savinjski (15 %), najmanjši pa v Zasavski statistični regiji (3 %). 28.471 KMG (42 %). Ta k bruto dodani V letu 2020* je kmetovalo 67.915 KMG; vrednosti proizvodnje v obdobju 2010–2020* se je njihovo število zmanjšalo za 6.731 KMG (–9%). prispeva več kot četrtino. * Začasni podatki za 2020. 17. Okolje in kmetijstvo Ključne aktivnosti Ukrepi Skupne kmetijske politike EU prejemnike proračunskih podpor), plačila za zeleno komponento neposrednih plačil (obvezna Vključevanje okoljevarstvenih izzivov v za vse upravičence do osnovnega plačila, razen evropske sektorske politike postaja obvezno, za kmetije, ki se v celoti ukvarjajo z ekološkim še posebej za sektorje z največjimi pritiski na kmetovanjem); prostovoljno sodelovanje kmetov okolje, tj. za industrijo, energetiko, promet, v različnih ukrepih spodbujanja izpolnjevanja kmetijstvo in turizem (SOER 2020, 2019: nadstandardnih zahtev sonaravnih kmetijskih 60). Skupna kmetijska politika EU (SKP) praks (na primer Kmetijsko-okoljsko-podnebna tako intenzivno vpeljuje čedalje več vidikov v plačila (KOPOP), Ekološko kmetovanje, OMD, zvezi z varovanjem okolja ali prilagajanjem na Dobrobit živali) oziroma v investicijah, ki so (vsaj podnebne spremembe, na primer v obdobju posredno) namenjene zmanjševanju negativnih 2014–2020 prek pogojev navzkrižne skladnosti vplivov na okolje ali prilagajanju na podnebne (dobre kmetijske prakse, obvezne za kmete – spremembe. Slika 17-13: Proračunska izplačila za razvoj podeželja in kmetijsko strukturno politiko (mio EUR); 2008–2020 200 180 Podeželsko gospodarstvo in 160 prebivalstvo 140 120 Krepitev konkurenčnosti 100 80 60 Okoljski ukrepi in dobrobit živali 40 20 Območja z naravnimi in 0 drugimi omejitvami 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 Vir: MKGP, ARSKTRP, preračuni KIS (Slika 18 iz Travnikar in sod., 2021). 374 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Zagotavljanje okoljskih in drugih družbenih koristi kmetijstva je opredeljeno v okviru drugega stebra Skupne kmetijske politike (politika razvoja podeželja in kmetijska strukturna politika), ki v Sloveniji v obdobju 2008–2020 letno zavzema okoli 43 % vseh proračunskih sredstev kmetijske politike. Izvajanje ukrepov v okviru politike razvoja podeželja se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in državnega proračuna (Erjavec in Kožar, 2021). V letu 2020 je bilo za drugi steber iz proračuna skupaj izplačanih skoraj 170 milijonov evrov (Travnikar in sod., 2021). Finančno najmočnejši ukrep v drugem stebru so OMD plačila (slaba tretjina sredstev v povprečju obdobja), ki pa imajo izrazito dohodkovni značaj, saj razen ohranitve kmetovanja na območjih s težjimi razmerami ne zahtevajo uvajanja zahtevnejših kmetijskih praks. Obseg sredstev za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe (KOPOP) in podpora ekološkemu kmetijstvu skupaj nekoliko zaostajata za obsegom sredstev za OMD-plačila (Erjavec in Kožar, 2021); KOPOP ukrepi v povprečju obdobja 2008–2020 dosegajo 20 %, podpora ekološkemu kmetijstvu pa 5 % sredstev drugega stebra (Travnikar in sod., 2021). Znesek OMD-izplačil znaša v povprečju za subvencijska leta 2015–2020 približno 890 evrov na KMG oziroma skoraj 127 evrov na hektar. Znesek KOPOP izplačil znaša v povprečju za subvencijska leta 2015–2019 približno 1.100 evrov na vlogo oziroma skoraj 330 evrov na hektar. V programskem obdobju 2014–2020 je bilo ukrepu Ekološko kmetovanje namenjenih 66,1 milijona evrov, izplačanih pa je bilo do konca leta 2020 okoli 45 milijonov evrov (v povprečju za subvencijska leta 2015–2019 okoli 2.100 evrov na vlogo ali okoli 210 evrov na hektar ekoloških površin) (prirejeno po Travnikar in sod., 2021). 375 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Preglednica 17-2: Struktura proračunskih izplačil za kmetijstvo po osnovnih skupinah ukrepov ter podrobnejša struktura izplačil za razvoj podeželja in kmetijsko strukturno politiko (mio EUR); 2008–2020 Φ2008– 2018 2019 2020 2017 TRŽNI UKREPI IN NEPOSREDNE PODPORE 166,9 175,0 161,6 178,3 PROIZVAJALCEM RAZVOJ PODEŽELJA IN STRUKTURNA POLITIKA 152,5 156,8 172,4 168,9 Ukrepi za krepitev konkurenčnosti agroživilstva 46,7 59,6 63,4 52,7 Ukrepi za zagotavljanje okoljskih in drugih družbenih 86,2 86,7 92,3 92,3 koristi Izravnalna plačila kmetovalcem na OMD 47,2 41,1 45,4 44,5 Plačila za kmetijsko-okoljske-podnebne storitve 30,7 30,0 30,6 30,9 Plačila za ekološko kmetovanje 7,6 9,1 9,6 10,0 Plačila za zagotavljanje dobrobiti živali v kmetijstvu 0,8 6,5 6,7 6,9 Ukrepi v podporo podeželskemu gospodarstvu in 19,6 10,5 16,8 23,8 prebivalstvu SPLOŠNE STORITVE V PODPORO RAZVOJU 40,1 40,5 42,7 43,9 KMETIJSTVA SKUPAJ PRORAČUNSKI TRANSFERI ZA 359,6 372,3 376,7 391,1 KMETIJSTVO Vir: MKGP, ARSKTRP, MF, preračuni KIS. 376 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Sistem kmetijskega znanja in inovacij projektov Evropskega inovativnega partnerstva (EIP). Med pomembnejšimi instrumenti za zmanjševanje negativnih vplivov kmetovanja na okolje je dobro Resolucija o nacionalnem programu o strateških delujoči in učinkovit sistem kmetijskega znanja usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in in inovacij (angl. AKIS – Agricultural Knowledge živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri and Inovation System). Ministrstvo za kmetijstvo, od leta 2021« (ReNPURSK, 2020) je izpostavila gozdarstvo in prehrano (MKGP) financira na šibkost kmetijskega sistema znanja in inovacij. tem področju številne aktivnosti, med njimi delo Ugotovljeno je bilo, da brez temeljite prenove Javne službe kmetijskega svetovanja. V letu področja znanja ne bo pomembnejšega napredka 2019 je bilo tehnološkemu, gospodarskemu na področjih, med katerimi sta tudi Trajnostno in okoljevarstvenemu svetovanju namenjenih upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih 146.923 svetovalnih ur (Travnikar in sod., 2020). dobrin. K varovanju okolja in narave prispevajo tudi strokovne naloge v proizvodnji kmetijskih rastlin, strokovne naloge s področja zdravstvenega varstva rastlin in strokovne naloge v živinoreji, ki se na podlagi Zakona o kmetijstvu Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21 in 44/22 izvajajo v sklopu javnih služb. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sofinancira tudi aplikativne in ciljne raziskovalne projekte, ki so pomembni za varovanje okolja. Med štirimi težišči Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo. si hrano za jutri« je tudi Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, katerega cilj je trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom povezanih javnih dobrin. V letu 2019 je MKGP sofinanciralo 44 domačih in mednarodnih projektov (Travnikar in sod., 2020); večina od njih neposredno ali posredno prispeva rešitve, ki so pomembne za okolje. Ob pretežno nacionalnih virih financiranja sistema kmetijskega znanja in inovacij postajajo v zadnjem času čedalje pomembnejši evropski viri. V okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 (2019) se izvaja ukrep Sodelovanje, ki podpira raznovrstne oblike sodelovanja, s katerimi je akterjem na podeželskih območjih omogočeno lažje premagovanje omejitev, s katerimi se ti spoprijemajo zaradi razdrobljenosti in nepovezanosti. Med vsebinskimi sklopi ukrepa Sodelovanje je tudi Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam. V okviru tega sklopa je bilo odobrenih 16 pilotnih projektov in 19 377 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Sklepi in priporočila Pregled kazalcev okolja in kmetijstva (MOP/ Pri tem bo ekološko kmetijstvo eden od ključnih ARSO, 2021) kaže, da so trendi razmeroma mehanizmov za doseganje ciljev Evropskega ugodni pri doseganju ciljev na področju izpustov zelenega dogovora in izhajajočih strategij toplogrednih plinov in onesnaževala zraka, (Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023– ekološkega kmetovanja, zmanjševanja sredstev 2027, 2021; MKGP, 2021a), njegova krepitev pa bi za varstvo rastlin in mineralnih gnojil ter na med drugim lahko pomembno prispevala h krepitvi področju bilanc hranil. Trendi za skoraj tri petine krajših dobavnih verig (MKGP, 2021b). Dinamika ostalih kazalcev so nedoločljivi (na primer rasti ekološke pridelave kljub različnim finančnim družbena in ekonomska vprašanja, intenzivnost podporam in naraščajočemu povpraševanju še in specializacija kmetijstva, zunanja trgovina, vedno ni zadovoljiva. Tudi struktura ekološke samooskrba in podobno), za dva kazalca, tj. pridelave še ne ustreza povpraševanju, ki je KM10 – Sprememba rabe zemljišč (urbanizacija največje po svežih vrtninah, sadju in nemesnih in pozidava kakovostnih kmetijskih tal) ter KM16 predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki), – Biotska raznovrstnost – domače živali (večja medtem ko v ekološki pridelavi prevladuje ogroženost avtohtonih in tradicionalnih pasem živinoreja oziroma travinje (prirejeno po domačih živali), pa negativni. Travnikar in sod., 2021). Na področju varovanja okolja v povezavi s kmetijstvom so se v preteklosti ukrepi kmetijske politike osredotočali predvsem na varovanje voda. Na tem področju ima Slovenija dolgoletno tradicijo in razmeroma dobro razviti sistem javne svetovalne službe, varovanje voda pa je tudi med prednostnimi področji Kmetijsko-okoljsko- podnebnih plačil (KOPOP) iz Programa razvoja podeželja 2014−2020 (2019). Mednarodni dogovori in nacionalni strateški dokumenti, med njimi resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (ReNPURSK, 2020), izpostavljajo tudi vsebine, ki jim doslej ni bilo namenjeno dovolj pozornosti ali pa ukrepanje ni prineslo želenih rezultatov. Ocenjujemo, da bi morala biti v prihodnjem programskem obdobju izvajanja SKP bolj poudarjena naslednja področja: varovanje kmetijskih zemljišč in tal, ohranjanje biotske raznovrstnosti, predvsem v povezavi z ohranjanjem travniških habitatov, izpusti amonijaka ter blaženje podnebnih sprememb. Na nekaterih od teh področij so bili v preteklosti sicer zabeleženi ugodni trendi, ki pa niso bili dovolj izraziti, da bi ob njihovem nadaljevanju dosegali zastavljene cilje. 378 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Seznam uporabljenih Seznam uporabljenih kazalcev kratic ARSKTRP Agencija Republike Slovenije za KM01 Poraba sredstev za varstvo rastlin kmetijske trge in razvoj podeželja KM02 Poraba mineralnih gnojil ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje KM03 Površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi BDP bruto domači proizvod ukrepi CO ekv 2 KM04 Intenzivnost kmetijstva ekvivalent ogljikovega oksida KM05 Kmetijska območja visoke naravne EIP Evropsko inovativno partnerstvo vrednosti EU Evropska unija KM06 Varovana območja narave in kmetijstvo EU-28 Evropska unija – 28 članic KM07 Izobrazbena raven na kmetijskih EUR evro gospodarstvih FFS fitofarmacevtska sredstva KM08 Površine zemljišč z ekološkim GERK grafična enota rabe kmetijskega kmetovanjem gospodarstva KM10 Sprememba rabe zemljišč GVŽ glava velike živine KM11 Načini gospodarjenja na kmetijah ha hektar KM12 Specializacija in diverzifikacija kmetijstva KM-- oznaka kazalca okolja za področje KM13 Izpusti amonijaka v kmetijstvu kmetijstva (na primer KM01 – Poraba KM14 Izpusti metana in didušikovega oksida sredstev za varstvo rastlin) KM15 Biotska raznovrstnost – kmetijske rastline KMG kmetijsko gospodarstvo KM16 Biotska raznovrstnost – domače živali KOPOP Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila KM21 Namakanje kmetijskih zemljišč KZU kmetijska zemljišča v uporabi KM22 Bilančni presežek dušika v kmetijstvu m2 kvadratni meter KM25 Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu m3 kubični meter KM26 Vsebnost rastlinskih hranil v tleh MF Ministrstvo za finance Republike kmetijskih zemljišč Slovenije KM27 Površina njiv na prebivalca mio milijon KM28 Kmetijska proizvodnja MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in KM29 Stopnja samooskrbe s hrano prehrano Republike Slovenije KM31 Struktura uvoza potrošene hrane MOP/ARSO KM32 Odkupne cene kmetijskih proizvodov Ministrstvo za okolje in prostor Republike KM33 Pokritost uvoza hrane z izvozom Slovenije, Agencija Republike Slovenije KM34 Koncentracija kmetijske pridelave za okolje N dušik N O didušikov oksid 2 Natura 2000 direktiva NEC, Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi 379 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Direktive 2001/81/ES (UL EU L 344, 17. Fotografije: 12. 2016: 1–31) NMVOC nemetanske hlapne organske spojine NOx dušikovi oksidi OMD območja z omejenimi dejavniki PDM polnovredna delovna moč PM drobni prašni delci 10 PM drobni prašni delci Osolnik 2.5 PRP Program razvoja podeželja avtor: Janko Verbič ReNPURSK Resolucija o nacionalnem programu Slaba praksa gnojenja o strateških usmeritvah razvoja avtor: Tomaž Poje slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od Živina v visokogorju leta 2021 avtor: Jože Verbič RS Republika Slovenija SKOP Slovenski kmetijsko okoljski program Paša na Kovku SKP Skupna kmetijska politika avtor: Janko Verbič SO standardni prihodek SURS Statistični urad Republike Slovenije 380 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo Viri in literatura • ARSO, 2021. Državne evidence izpustov • KM01 – Poraba sredstev za varstvo rastlin, 2021. onesnaževal zraka. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_ Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ zraka/uploads/datoteke/ML_15022021_ poraba-sredstev-za-varstvo-rastlin-5. Dr%C5%BEavne%20emisijske%20evidence%20 onesna%C5%BEeval%20zraka_1980_2019_ • KM02 – Poraba mineralnih gnojil, 2021. Agencija RS ARSO_dostopnost%20na%20spletu.xlsx (17. maj za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// 2021). kazalci.arso.gov.si/sl/content/poraba-mineralnih- gnojil-4. • Babnik D., Sušin J., Jeretina J., Verbič J., 2011. Gospodarjenje s fosforjem in kalijem na • KM03 – Površine zemljišč s kmetijsko okoljskimi govedorejskih kmetijah. V: Čeh, T. in sod. (ur.), ukrepi, 2016. Agencija RS za okolje, 2016. Kazalci Zbornik predavanj 20. mednarodno znanstveno okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/ posvetovanje o prehrani domačih živali »Zadravčevi- content/povrsine-zemljisc-s-kmetijsko-okoljskimi- Erjavčevi dnevi«, Radenci, 10. in 11. november ukrepi-2. 2011. Murska Sobota, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Murska • KM04 – Intenzivnost kmetijstva, 2021. Agencija Sobota: 140-154. RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/intenzivnost- • Erjavec E., Kožar M., 2021. Politično-ekonomski kmetijstva-4. pogled na 30 let slovenske kmetijske politike: od reform do stagnacije. V: 30 let slovenske države • KM05 – Kmetijska območja visoke naravne (še neobjavljeno). V: Darovec D. (ur.), Rupel D vrednosti, 2011. Agencija RS za okolje, 2011. (ur.), 2021. 30 let slovenske države. 1. izd. Koper: Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Marezige: si/sl/content/kmetijska-obmocja-visoke-naravne- Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije vrednosti. družbe kulture in okolja; Koper: Annales: 225-248. https://issuu.com/zaloznistvo_padre/docs/knjiga_30_ • KM06 – Varovana območja narave in kmetijstvo, let_slovenske_dr_ave_final_lowress (18. okt. 2021) 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ • Evropski zeleni dogovor, 2019. Sporočilo Komisije varovana-obmocja-narave-kmetijstvo-0. Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij. • KM07 – Izobrazbena raven na kmetijskih COM(2019) 640 final. Bruselj, Evropska komisija. gospodarstvih, 2020. Agencija RS za okolje, 2020. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso. HTML/?uri=CELEX:52019DC0640&from=EN (9. gov.si/sl/content/izobrazbena-raven-na-kmetijskih- sept. 2021). gospodarstvih-0. • KIS, 2021. Emisije metana, didušikovega oksida, • KM08 – Površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem, ogljikovega dioksida, amonijaka, NMVOC, PM10 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. in PM2.5 v kmetijstvu. Ljubljana, Kmetijski inštitut Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ Slovenije. (neobjavljeno). povrsine-zemljisc-z-ekoloskim-kmetovanjem-4. 381 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo • KM10 – Sprememba rabe zemljišč, 2021. Agencija • KM26 – Vsebnost rastlinskih hranil v tleh kmetijskih RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: zemljišč, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/sprememba-rabe- okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/ zemljisc-kmetijstvo-2. content/vsebnost-glavnih-rastlinskih-hranil-v-tleh- kmetijskih-zemljisc-0. • KM11 – Načini gospodarjenja na kmetijah, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. • KM27 – Površina njiv na prebivalca, 2021. Agencija Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: proizvodne-metode-na-kmetijskih-gospodarstvih. http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/kmetijska- zemljisca-povrsina-njiv-na-prebivalca-0. • KM12 – Specializacija in diverzifikacija kmetijstva, 2018. Agencija RS za okolje, 2018. Kazalci okolja. • KM28 – Kmetijska proizvodnja, 2021. Agencija Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: specializacija-diverzifikacija-kmetijstva-0. http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/kmetijska- proizvodnja-0. • KM13 – Izpusti amonijaka v kmetijstvu, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. • KM29 – Stopnja samooskrbe s hrano, 2020. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. izpusti-amonijaka-v-kmetijstvu. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ stopnja-samooskrbe-s-hrano. • KM14 – Izpusti metana in didušikovega oksida, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. • KM31 – Struktura uvoza potrošene hrane, 2020. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. izpusti-metana-didusikovega-oksida-4. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ struktura-uvoza-potrosene-hrane. • KM15 – Biotska raznovrstnost – kmetijske rastline, 2019. Agencija RS za okolje, 2019. Kazalci okolja. • KM32 – Odkupne cene kmetijskih proizvodov, Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. biotska-raznovrstnost-kmetijske-rastline-2. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ odkupne-cene-kmetijskih-proizvodov-0. • KM16 – Biotska raznovrstnost – domače živali, 2019. Agencija RS za okolje, 2019. Kazalci okolja. • KM33 – Pokritost uvoza hrane z izvozom, 2020. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. biotska-raznovrstnost-domace-zivali-2. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ pokritost-uvoza-hrane-z-izvozom. • KM21 – Namakanje kmetijskih zemljišč, 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. • KM34 – Koncentracija kmetijske pridelave, 2021. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. namakanje-kmetijskih-zemljisc. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ koncentracija-kmetijske-pridelave. • KM22 – Bilančni presežek dušika v kmetijstvu, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. • MKGP, 2021a. Akcijski načrt za razvoj ekološkega Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ kmetijstva do leta 2027 (ANEK). December 2021. bilancni-presezek-dusika-v-kmetijstvu-1. Ljubljana, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 49 str. • KM25 – Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu, https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/JAVNA- 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. RAZGRNITEV-/ANEK/ANEK_javna-obravnava.docx Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ (9. feb. 2022). bilancni-presezek-fosforja-v-kmetijstvu. • MKGP, 2021b. Informacija o stališčih Republike Slovenije, zastopanih na zasedanju Sveta EU 382 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo za kmetijstvo in ribištvo, 26.-27. 5. 2021 (interno • SOER 2020, 2019. The European environment — gradivo). state and outlook 2020. Knowledge for transition to a sustainable Europe. Copenhagen, European • MKGP, 2021c. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in Environment Agency: 496 str. https://www.eea. prehrano. europa.eu/publications/soer-2020/at_download/file https://www.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo- (17. maj 2021). in-prehrana/kmetijstvo-in-razvoj-podezelja/ (9. sept. 2021). • Strategija »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, 2020. Sporočilo • MKGP/ARSKTRP. Specifikacija proračuna po Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, proračunskih postavkah in namenih (interni, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in neobjavljeni podatki). Ljubljana, Ministrstvo za odboru regij. COM(2020) 381 final. Bruselj, Evropska kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike komisija. Slovenije, Agencija Republike Slovenije za kmetijske https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ trge in razvoj podeželja. PDF/?uri=CELEX:52020DC0381&from=EN (7. sept. 2021). • MOP/ARSO, 2021. Kazalci okolja v Sloveniji. http:// kazalci.arso.gov.si/sl (17. maj 2021). • Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030, 2020. Sporočilo Komisije Evropskemu • Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko- toplogrednih plinov do leta 2020. 2014. Ljubljana, socialnemu odboru in odboru regij. COM(2020) Ministrstvo za okolje in prostor. https://www.gov. 380 final. Bruselj, Evropska komisija. si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Podnebne- https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ spremembe/optgp2020.pdf (7. maj 2021). PDF/?uri=CELEX:52020DC0380&from=SL (7. sept. 2021). • Program razvoja podeželja Republike Slovenije 2007-2013. 2007. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, • Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2021–2027, gozdarstvo in prehrano. 2020. Osnutki analize stanja, analize SWOT ter opredelitev potreb za Strateški načrt SKP • Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014- po specifičnih ciljih. Ljubljana, november 2020. 2020. 2019. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo gozdarstvo in prehrano. in prehrano: https://skp.si/uporabne-povezave/ https://www.program-podezelja.si/images/SPLETNA_ strateski-nacrta-skupna-kmetijska-politika-skp (9. STRAN_PRP_NOVA/1_PRP_2014-2020/1_1_Kaj_je_ feb. 2022). program_razvoja_pode%C5%BEelja/6._sprememba_ PRP/Programme_2014SI06RDNP001_8_0_sl.pdf • Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023–2027, (18. maj 2021). 2021. Gradivo za javno obravnavo. Julij 2021: 368 str. • ReNPURSK, 2020. Resolucija o nacionalnem https://skp.si/wp-content/uploads/2021/07/SN- programu o strateških usmeritvah razvoja SKP-2023-2027_dokument-za-objavo_JR_2.7.2021. slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, pdf (7. sept. 2021). podeželje in naravni viri od leta 2021« (ReNPURSK). Ur. l. RS, št. 8/2020 z dne 7. 2. 2020: 675–687. • SURS, 2021a. Kmetijski pridelavi je bila v 2020 https://www.uradni-list.si/1/objava. namenjena skoraj četrtina površine Slovenije. jsp?sop=2020-01-0203 (17. maj 2021). Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2020. Elektronska objava, začasni podatki, 13. oktober • Slovenski kmetijsko okoljski program, 2001. Hrustel 2021. Majcen M. (ur.), Paulin J. (ur.).Ljubljana, Ministrstvo za https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9883 (18. kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.https://www.uradni- okt. 2021). list.si/files/RS_-2001-034-02024-OB~P002-0000.PDF (7. maj 2021). 383 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 17. Okolje in kmetijstvo • SURS, 2021b. Različne objave in podatki • Urek G., Bolčič Tavčar M., Fras R., Jejčič V., Per podatkovnega portala SiStat s področja okolje in M., Persolja J., Šarc L., Urbančič Zemljič M., Žerjav naravni viri, podpodročje kmetijstvo in ribištvo. M., 2013. Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe fitofarmacevtskih • Travnikar T. (ur.), Bedrač M., Bele S., Brečko J., Hiti sredstev. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in A., Kožar M., Moljk B., Zagorc B., 2020. Poročilo okolje, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva varstvo rastlin, Sektor za fitofarmacevtska sredstva, v letu 2019. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije: 265 str. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 260 str. • UVHVVR, 2021. Podatki o proizvodnji in prodaji https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_ FFS v Sloveniji. Ljubljana, Uprava za varno hrano, kmetijstvu_OEK/ZP_2019_splosno__priloge_net.pdf veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). (7. maj 2021). • Travnikar T. (ur.), Bedrač M., Bele S., Brečko J., Hiti Dvoršak A., Kožar M., Ložar L., Moljk B., Zagorc B., 2021. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2020. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 265 str. https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_ kmetijstvu/ZP__splosno__priloge_2020.pdf (18. okt. 2021) • Uradni list Evropske unije, 2016, Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES. Uradni list Evropske unije L 344, 17.12.2016: 1–31.https://eur-lex.europa.eu/legal- content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32016L2284 (7. sept. 2021). • Uradni list RS, 2004. Zakon o ratifikaciji Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (MPZZE). Uradni list RS, št. 32/2004. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina/2004-02-0027/zakon-o-ratifikaciji-protokola- o-zmanjsevanju-zakisljevanja-evtrofikacije-in- prizemnega-ozona-h-konvenciji-iz-leta-1979-o- onesnazevanju-zraka-na-velike-razdalje-preko-meja- mpzze (7. sept. 2021). • Uradni list RS, 2018. Zakon o kmetijstvu. Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21. 384 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Okolje in gozdarstvo 18. 18. Okolje in gozdarstvo Uvod Gozdovi predstavljajo največji delež v skupni zagotavljanje ekološkega ravnotežja v krajini in s površini Slovenije (58 %) in dajejo slovenski tem vseh vlog gozda. Prav tako pa morajo lastniki krajini značilno podobo. Slovenija je za Finsko in gozda po določilih Zakona o gozdovih z gozdom Švedsko tretja po površini najbolj gozdnatih držav gospodarijo v skladu z gozdnogospodarskimi in Evrope, prav tako je v vrhu glede na povprečno gozdnogojitvenimi načrti in s tem zagotavljajo hektarsko zalogo. Gozd ima velik vpliv na okolje, uresničevanje ekoloških, socialnih in proizvodnih ne le na ozemlju, ki ga pokriva, temveč njegov funkcij gozdov. Z namenom trajnostnega razvoja vpliv seže tudi v okolico. Gozd je zapleten gospodarjenja z gozdovi je pripravljen strateški ekosistem, ki se obnavlja počasi, vendar velja za dokument Nacionalni gozdni program (Uradni list obnovljivi vir. Gozdovi so pomembni za biotsko RS, št. 111/07), v katerem so opredeljena glavna raznovrstnost, ohranitev vseh oblik življenja, poleg načela, cilji in usmeritve za ohranitev gozda ter tega pa so pomembni tudi za gospodarski razvoj njegove večnamenske vloge, ki vključuje okoljski, (Uradni list RS, št. 44/22- ZVO-2). socialni in gospodarski vidik. V Sloveniji z gozdovi gospodarimo po načelih Kaj ogroža gozd? trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi zagotavlja Pritisk na gozd se dogaja zaradi različnih ohranjanje gozdov in hkrati trajnost njegove dejavnikov. Pritiski gozdarstva na okolje oziroma večnamenske rabe. Sonaravno gospodarjenje gozd v Sloveniji so zanemarljivi, vsaj glede z gozdom temelji na načrtnem gospodarjenju pretiranega izkoriščanja gozdov, saj se v Sloveniji z gozdom, prilagojenim gozdnim rastiščem, poseka le 58 % (povprečje 2010–2020) prirastka, sestojnim razmeram in vlogam gozda ob hkratnem golosek kot sistem pa je v Sloveniji prepovedan. upoštevanju naravnih procesov in struktur, Površina gozdov se je ustalila, čeprav so na značilnih za naravne gozdne ekosisteme. Pri primestnih območjih in območjih intenzivnega tem čim bolj izkoriščamo naravne procese in kmetijstva veliki pritiski na gozd in gozdni prostor jih s čim manjšimi vložki energije usmerjamo ter ZGS prejema številne vloge za izdajo soglasja k ciljem gospodarjenja z gozdom – ekološkim, k posegom v gozdove. proizvodnim in socialnim. Večnamensko gospodarjenje z gozdom je opredeljeno kot Deli gozdov se zaradi izredno gostega zeliščnega način gospodarjenja, pri katerem zagotavljamo sloja predvsem tujerodnih vrst ne pomlajujejo različne funkcije gozda. Podlaga za uresničevanje naravno. Ponekod je močno spremenjena vseh treh načel so gozdnogospodarski načrti. drevesna sestava gozdov zaradi pospeševanja Za odločanje in njihovo pripravo so ključni smreke v preteklosti, prav tako pa so nekateri podatki, ki jih v okviru javne gozdarske službe, gozdovi preraščeni s tujerodnimi vrstami. Po opredeljene v Zakonu o gozdovih (Uradni list podatkih ZGS znaša delež tujerodnih drevesnih RS, 30/93 in nasl.), na terenu zbira Zavod vrst v naših gozdovih en odstotek celotne lesne za gozdove Slovenije (v nadaljevanju: ZGS). zaloge. Večina tujerodnih drevesnih vrst večjih Gozdnogospodarsko načrtovanje ne upošteva težav v naših gozdovih še ne povzroča, večje le trajnostnega zagotavljanja lesa in delovnih težave povzročajo le lokalno. Trenutno sta mest, temveč tudi trajnostno zagotavljanje zdravja problematični drevesni vrsti robinija in veliki prebivalcev, ohranjanje biotske raznovrstnosti, pajesen. Lahko pa pričakujemo, da se bodo okoljske pestrosti, ponora ogljika, razvoj gozda, težave s tujerodnimi vrstami zaradi njihove 386 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo Stanje in trendi invazivnosti in vpliva podnebnih sprememb v prihodnosti povečevale. Gozdove čedalje bolj ogrožajo ekstremni vremenski dogodki (neurja, žled, suša), gozdni požari, namnožitve podlubnikov in objedanje divjadi. Ekstremni vremenski dogodki, za katere se predvideva, da bodo v prihodnje pogostejši, skupaj z boleznimi in škodljivci (na primer jesenov ZGS opravlja javno gozdarsko službo (Uradni ožig, smrekovi podlubniki) negativno vplivajo na list RS, 30/93), v okviru katere spremlja stanje in bilanco zaloge ogljika v gozdovih. Zaradi bolezni in razvoj gozdov. Zanesljive informacije o stanju in škodljivcev je spremenjena tudi drevesna sestava trendih gozdnih virov, gozdnih površinah in drugih gozdov. gozdnatih zemljiščih so pomembne za spremljanje napredka trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, V slovenskih gozdovih debelinska struktura kaže, krčenja gozdov, biotske raznovrstnosti, svetovnih da je največja lesna zaloga (LZ) srednje debelega podnebnih sprememb, oskrbe z lesom in podobno. drevja (premer drevja od 30,0 do 49,9 cm). LZ srednje debelega in prav tako tudi debelega drevja Površina gozdov (premer drevja 50 cm in več) se še povečuje. Taki gozdovi so primeren habitat za živalske Površina gozdov in drugih gozdnih zemljišč in rastlinske vrste. Če pa so v teh gozdovih (obseg in spremembe) je eden osnovnih in lažje hkrati neprimerna drevesna sestava, mešanost, merljivih kazalcev o gozdu, hkrati pa je tudi ohranjenost (oziroma neohranjenost) so ti gozdovi ključni kazalec za oceno trajnosti gospodarjenja nestabilni in manj odporni na izjemne dogodke, z gozdovi. V Sloveniji imamo zelo dolg niz ujme, ki so zaradi podnebnih sprememb vse podatkov o površini gozdov, ki sega vse do pogostejše. Glede lesne zaloge so ugotovljene leta 1875, ko je bilo na območju današnje značilne razlike med iglavci in listavci. Za iglavce Slovenije le 36 % gozda. Površina gozdov se je značilno, da se je povečala LZ debelega po več kakor 140 letih (z izjemo območij, kjer drevja. Za listavce pa je značilno, da je LZ večja se opušča kmetovanje), ne povečuje več. Gozd v mlajših razvojnih fazah, okrepila pa se je v vseh prekriva 58 % površine Slovenije. Skupna razvojnih fazah (listavci 53,6 %, iglavci 46,4 %). površina gozda in drugih gozdnih zemljišč Treba je previdneje gospodariti v predelih, za ostaja enaka, vendar pa se je površina gozda katere so značilni izjemni dogodki, da zagotovimo v preteklih letih nekoliko zmanjšala, predvsem biološko in mehansko stabilne sestoje, in sicer zaradi spremenjene interpretacije gozda, in sicer z uravnavanjem drevesne sestave in strukture pri obnovi gozdnogospodarskih načrtov zaradi sestojev ter upoštevanjem naravnega razvoja prekategorizacije ruševja iz gozda v drugo gozdno tam, kjer so bili gozdovi v preteklosti močneje rastje (Slika 18-1). spremenjeni oziroma degradirani. Odpornosti gozdov na podnebne spremembe ne spremljamo neposredno, spremljamo kazalce, Solčavska panoramska cesta v jeseni ki jo nakazujejo, na primer debelinsko strukturo, lesno zalogo, poškodovanost gozdov, ohranjenost gozdov, spremljamo ujme in prizadetosti po njih. 387 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo Slika 18-1: Delež gozda na območju današnje Slovenije, 1875–2020 70 60 50 ) (%a 40 zdo ž gle 30 ed 20 10 0 5 6 0 - 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 7 5 7 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 8 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu GZ04 – Površina gozda, 2021. Krčitve gozda Do leta 2008 je bilo največ krčitev zaradi izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 2008 pa so se Glede na površino gozda so krčitve zanemarljivi izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske delež. Povprečje zadnjih desetih let znaša približno namene oziroma vzpostavljanje nekdanjih 400 ha letno in tako ne pomeni bistvenega kmetijskih površin, ki ostajajo glavni vzrok za dejavnika pri spremembah gozdnatosti. Vendar krčitve, saj je kar 70 % vseh krčitev zaradi njih v slovenskem prostoru že nekaj časa potekata (Slika 18-2). dva nasprotujoča si procesa, ki pa sta prostorsko ločena. Zaraščanje se nadaljuje na odmaknjenih in za kmetijsko pridelavo manj primernih območjih, kjer je gozda z vidika krajinske pestrosti že zdaj veliko. Po drugi strani so hudi pritiski na gozd in gozdni prostor na primestnih območjih in območjih intenzivnega kmetijstva, ki lahko vodijo h krčenju že tako pičlih nižinskih gozdov. 388 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo Slika 18-2: Krčitve gozdov v letih 1999 in 2020 700 600 500 )a 400 (ha vršino 300 P 200 100 0 1… 1999 2… 2000 2… 2001 2… 2002 2… 2003 2… 2004 2… 2005 2… 2006 2… 2007 2… 2008 2… 2009 2… 2010 2… 2011 2… 2012 2… 2013 2… 2014 2… 2015 2… 2016 2… 2017 2… 2018 2… 2019 2… 2020 nezakonit poseg s soglasjem ZGS Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu GZ05 – Krčitve gozda, 2021. Pri izdaji soglasij za posege v gozd in gozdni 304 m3 na ha. Letni prirastek znaša 8,7 milijona prostor se upoštevajo usmeritve glede ohranjanja kubičnih metrov lesa oziroma 7,48 m3 na ha. ekoloških funkcij in drugih javnih interesov. Lesna zaloga se približuje optimalni, ki znaša Večina krčitev je izvedenih s soglasjem pristojnih 320–330 m3 na ha (Uradni list RS, št. 111/07), ko institucij. V zadnjem času ni bilo večjih posegov, bi bila proizvodna sposobnost rastišč popolnoma ki bi bistveno negativno vplivali na večje površine izkoriščena. gozdov. Ti ostajajo večinoma sklenjene tako, da se je celotna gozdna krajina ohranila. Poleg naraščajočega trenda v skupni LZ pa se ohranjata tudi osnovna trenda v strukturi LZ Lesna zaloga in prirastek po drevesnih vrstah. Delež iglavcev v LZ se zmanjšuje, v zadnjem obdobju večinoma zaradi V Sloveniji lahko še vedno ugotavljamo, da se sanacij po ujmah in prenamnožitve podlubnikov. gozdovi z vidika lesnih zalog (LZ) in prirastka Obratni trend se nakazuje pri listavcih, saj je v krepijo. Lesna zaloga se je v zadnjih 70 letih slovenskih gozdovih čedalje večji delež bukve. Ta povečala za 2,5-krat. Vzrok za krepitev lesnih tako postaja prevladujoča drevesna vrsta, s čimer zalog je med drugim načrtno gospodarjenje z se približujemo naravnemu stanju, saj v Sloveniji gozdovi, ko se zmerno in selektivno ohranja prevladujejo rastišča, v katerih naj bi bila bukev prirastek. Lesna zaloga gozdov v Sloveniji glavna drevesna vrsta. znaša 357 milijonov kubičnih metrov oziroma 389 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo Slika 18-3: Lesna zaloga iglavcev in listavcev v Sloveniji, 1947–2020 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu GZ03 – Lesna zaloga s prirastkom in posekom, 2021. Posek vetrolomi, prenamnožitve podlubnikov). Sanitarni posek se je gibal od 40 do 57 % Pomemben kazalnik trajnostnega gospodarjenja izvedenega poseka. z gozdovi je primerjava med prirastkom in posekom. Potencial slovenskih gozdov je vse prej kakor dobro izkoriščen. Prirastek se je v zadnjih letih povečeval. Letni posek pa se je v zadnjih letih gibal okoli 60 % prirastka (leta 2020 le 48 %, kazalec GZ03). Med škodljive učinke na okolje, ki jih lahko povzroči gozdarstvo, pretiranega izkoriščanja gozdov torej ne moremo šteti. To dokazuje tudi ohranjenost gozdov (poglavje Ohranjenost gozdov). Izvedeni posek (Slika 18-4) je v vseh letih zaostajal za možnim posekom in se je gibal od 75 do 95 %. Pri iglavcih je izvedeni posek vsa leta presegal načrtovani možni posek (od 111 do 138 %), medtem ko je bil pri listavcih posek manjši od možnega (od 44 do 61 %). Povečani posek iglavcev in s tem povečani celotni posek je predvsem posledica naravnih ujm (žledolom, 390 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo Slika 18-4: Posek iglavcev in listavcev v Sloveniji, 1993–2020 7 000 000 6 000 000 5 000 000 )3 3 4 000 000 (m (mk seoposekp 3 000 000 2 000 000 1 000 000 0 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 9 1 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 iglavci listavci Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu GZ03 – Lesna zaloga s prirastkom in posekom, 2021. Ohranjenost gozdov Kljub veliki pestrosti podnebnih, geoloških in reliefnih razmer v Sloveniji prevladujejo gozdna rastišča, na katerih je bukev glavna drevesna vrsta. Ta rastišča zavzemajo tri četrtine gozdne površine. Pri gospodarjenju z gozdovi se je v nekaj sto letih vrstna sestava drevja sicer znatno spremenila, vendar pa v splošnem gozdove v Sloveniji lahko štejemo za vrstno zelo dobro ohranjene (GZ02). 391 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo 300 Slika 18-5: Ohranjenost drevesne sestave v odstotkih lesne zaloge ikro g P/L) 200100 ega fosforja (m ) 80 (% 100 ve sta tracija celotn see 60 cen sn ve Kon re 0 st d 40 ola onje Vogršček nrah Perniško jezero Ledavsko jezero o Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero 20 Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 0 20… 2001 20… 2002 20… 2003 20… 2004 20… 2005 20… 2006 20… 2007 20… 2008 20… 2009 20… 2010 20… 2011 20… 2012 20… 2013 20… 2014 20… 2015 20… 2016 20… 2017 20… 2018 20… 2019 20… 2020 izmenjani močno spremenjeni spremenjeni ohranjeni Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu GZ02 – Ohranjenost gozdov, 2021. Na ohranjenost gozdov vpliva človekovo neprimerna rastišča), zlasti na Štajerskem, delovanje, zaradi katerega se je naravna drevesna Koroškem in ponekod na Gorenjskem, ter zaradi sestava ohranila ali spremenila. Gozdovi so sajenja črnega bora in njegovega nadaljnjega razmeroma dobro ohranjeni, še posebej pestrost razširjanja z lastno semenitvijo na Krasu. Drugi naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno dejavnik spremenjenih gozdov so tujerodne vrste. in horizontalno) strukturiranost sestojev. Danes Večina tujerodnih vrst povzroča težave le lokalno. delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje Trenutno sta problematični drevesni vrsti robinija spremenjenih gozdov je le dobra desetina. in veliki pajesen. Med močno spremenjene in Stopnja ohranjenosti gozdov je povezana z izmenjane gozdove uvrščamo tudi pionirske (ne)dostopnostjo gozdnih zemljišč, proizvodno gozdove z grmišči. Spremenjena oziroma sposobnostjo rastišč, zgodovino gospodarjenja z osiromašena drevesna sestava pogosto pomeni gozdovi in interesom lastnikov za gospodarjenje z tudi zmanjšano stabilnost gozdnih sestojev. gozdnimi sestoji. Poškodovanost gozdov in osutost dreves Odmik od naravnega stanja je nastal zaradi neustreznega gospodarjenja v preteklosti, Spremljanje stanja krošenj in poškodb drevja predvsem pospeševanja smreke (na za smreko kaže, da je zdravstveno stanje gozdov Slovenije 392 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo sicer razmeroma stabilno, vendar z jasno opaznim je nad povprečjem držav članic EU (23 %). Med manjšim negativnim trendom, ki je bolj izrazit v najbolj poškodovanimi drevesnimi vrstami so črni zadnjem desetletju zaradi nekaterih ujm. V letih bor, domači kostanj, robinija, hrasti (predvsem 2014 in 2015 opažamo večjo osutost dreves dob), bukev, gaber in smreka. Glede na novejša predvsem zaradi žledoloma in vetrolomov, nato spoznanja so letna nihanja ocen kombinacija pa umirjanje trenda tako pri iglavcih kakor tudi posledic nepredvidenih vremenskih razmer listavcih. Leta 2020 je bila prvič povprečna osutost med leti ter drugih biotskih in abiotskih stresnih iglavcev manjša od povprečne osutosti listavcev. dejavnikov. Delež poškodovanih dreves v Sloveniji (28 %) 300 ikro g P/L) Slika 18-6: Delež drevja v posameznih razredih osutosti leta 2020 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu GZ02 – Ohranjenost gozdov, 2021. 393 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo Odmrlo drevje V skladu s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti pozitivni trend zaradi usmerjenih ukrepov puščanja gozdov se delež odmrlega drevja po podatkih ZGS odmrlega drevja v okviru ukrepov za izboljšanje povečuje in je leta 2020 znašal 19,8 m3 na ha stanja ogroženih vrst v gozdni krajini na območjih (6,5 % lesne zaloge). S Pravilnikom o varstvu Natura 2000, financiranih iz gozdnega sklada. gozdov (Uradni list RS, št. 114/09, 31,16 in Povečani skupni obseg odmrlega drevja ima 52/22) je predpisan delež odmrlega drevja tri %. več vzrokov. Pozitivno je, da se kažejo učinki Ta delež je dosežen predvsem zaradi stoječega razumevanja za okoljski vidik gospodarjenja z tankega odmrlega drevja (prsni premer pod 30 gozdovi (načrtno puščanje odmrle biomase). cm), medtem ko je delež odmrlega drevja med Drugi vzroki pa so številčnejši ekstremni srednje debelim in debelim drevjem (prsni premer vremenski dogodki in nizke cene manjvrednega nad 30 cm) premajhen. Kljub temu pa opažamo lesa ter visoki stroški sečnje ter spravila. Preglednica 18-1: Trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend GZ02 Ohranjenost gozdov S GZ03 Lesna zaloga s prirastkom in S posekom GZ04 Površina gozda S GZ05 Krčitve gozda S GZ06 Odmrla lesna biomasa S GZ01 Poškodovanost gozdov in osutost I dreves Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 394 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 1875: gozd Delež bukve se zvišuje, delež 3 Odmrlo drevje ima ključni smreke se znižuje. predstavlja pomen v kroženju organskih Približujemo se naravnemu snovi in je pomemben habitat 2015–2020 se je 36 % površine stanju gozda, saj v Sloveniji za favno in floro. V zadnjih prira 3 stek pov 3 ečal s Slovenije prevladujejo rastišča na desetih letih je odmrlega drevja 7,3 m na 7,53 m, to je katerih je bukev glavna 19,8 m3/ha, kar predstavlja 6,5 drevesna vrsta. % glede na lesno zalogo 190.000 m lesa. 2020: gozd slovenskih gozdov. 44 % 56 % predstavlja lesne zaloge lesne zaloge 58 % površine Slovenije 43 % 57 % prirastek prirastek Realiziran posek 56 % 44 % Delež . poškodovanih dreves je % Gozdovi so dobro Neusklajena ohranjeni, z naravno razmerja med IZMENJANI GOZDOVI Najbolj 3 % zgradbo in zmesjo rastlinsko in živalsko poškodovani so MOČNO SPREMENJENI črni bor, domači GOZDOVI drevesnih vrst. KAJ GA komponento gozda. kostanj ter Pritisk okoli 11 % robinija. urbanih središč – OGROŽA? Slabša se krčitve za Abiotski dejavniki SPREMENJENI Slabša se GOZDOVI zdravstveno stanje 35 % stanje osutosti urbanizacijo. Invazivne (ujme, sneg, žled, iglavcev, zaradi bukve, zaradi tujerodne veter). ujm in neznanih prenamnožitev Podnebne drevesne vrste. Biotski dejavniki OHRANJENI razlogov. podlubnikov. spremembe. (škodljivci in bolezni). GOZDOVI 52 % 18. Okolje in gozdarstvo Ključne aktivnosti Odgovorno ekosistemsko gospodarjenje z gozdovi zagotavlja javna gozdarska služba, opredeljena ZGS je bil vključen v pripravo Dolgoročne v 56. členu Zakona o gozdovih (Uradni list RS, podnebne strategije Slovenije 2050 (DPS2050). 30/93) skupaj z lastniki gozdov. Javno gozdarsko Resolucijo o DPS Slovenije do leta 2050 je vlada službo izvajata ZGS in Gozdarski inštitut Slovenije podpisala v letu 2021. Slovenija si s podnebno (GIS). Ta ožji gozdarski sektor pri gospodarjenju strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 z gozdom sodeluje z drugimi členi gozdno-lesne doseže neto ničelne izpuste oziroma podnebno verige, varstva okolja in ohranjanja narave nevtralnost. Strategija krepi trajnostno, sonaravno ter vsemi drugimi, ki so povezani z gozdom in in večnamensko gospodarjenje z gozdovi za gozdnim prostorom. povečanje odpornosti ter zagotavljanje celovite obravnave gozdov tudi v povezavi z novo ZGS je član konzorcija za pripravo Nacionalnega strategijo EU o gozdovih ter s tem prispeva k gozdnega programa (NGP), ki je temeljni strateški usklajenosti ciljev na ravni EU z vidika blaženja in dokument s področja gozdov in gozdarstva prilagajanja podnebnim spremembam. Slovenije. ZGS za NGP izdela strokovne podlage, Nova gozdna strategija EU za gozdove in sprejme pa ga državni zbor na podlagi 6. in 7. gozdarski sektor (A new EU Forest Strategy: for člena Zakona o gozdovih. Sprejet je bil leta 2007 forests and the forest-based sector) je ključni kot nadgradnja prejšnjega Programa razvoja dokument za razvoj politik, povezanih z gozdovi. gozdov v Sloveniji. Prenova NGP se predvideva ZGS sodeluje z MKGP s podatki in znanjem v tem desetletju pod okriljem ministrstva za na strokovnem področju pri pripravi predlogov kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) sprememb s področja okolja in gozda. Strategija in potrjuje čvrsto zavezanost skupni viziji EU za gozdove in gozdarski sektor obravnava zagotavljanja trajnostnega razvoja gozdov kot izzive v zvezi z gozdovi, zlasti podnebne ekosistemov glede njihove biotske raznovrstnosti spremembe, izgubo biotske raznovrstnosti, njihovo ter njihovih ekoloških, proizvodnih in socialnih vlog vlogo na podeželju, socialnoekonomsko blaginjo s sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem, in obvladovanje naravnih nesreč. kar je kot temeljno vodilo zapisano v NGP. ZGS je z uporabo instrumentov za spodbujanje Operativni program za izvajanje NGP med in zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z opredeljenimi aktualnimi prednostnimi nalogami gozdovi, na podlagi katerih se pričakuje postopno na področju gozdov in gozdarstva, iz katerih povečevanje biozmogljivosti in ponorov CO , 2 izhajajo ustrezni cilji in ukrepi, predvideva tudi vključen v pripravo strateškega dokumenta oblikovanje t. i. gozdnega dialoga, v katerem bodo celovitega nacionalnega energetskega in sodelovali vsi ustrezni vladni in nevladni organi. podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN), Gozdni dialog je nastal na pobudo MKGP, podprl ki mora za obdobje do leta 2030 (s pogledom do ga je gozdni sklad (skupek virov, ki jih zagotavljajo leta 2040) določiti cilje, politike in ukrepe glede gozdovi v državni lasti). petih razsežnosti energetske unije. V gozdarstvu moramo v sodelovanju s Skupaj z gozdarsko znanostjo je v zadnjem času kmetijstvom in vključevanjem razvoja podeželja čedalje pomembnejša tudi pripravljenost na izzive odgovorno upravljati naravne vire. Skupaj z prihodnosti, med katerimi so na prvem mestu MKGP, GIS in kmetijskimi akterji je ZGS vključen podnebne spremembe. v Raba zemljišč, spremembe rabe zemljišč in 396 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo gozdarstva(ang. Land Use, Land-Use Change and Forestry- LULUCF), ki je tema Okvirne konvencije združenih narodov (ZN) o spremembi podnebja – United Nations Framework Convention on Climate Change (UNFCCC). ZN zagotavljajo forum za oblikovanje izvajanja skupnih ukrepov na področju podnebnih sprememb, kjer se računajo izpusti in ponori ogljika. Načrtno delo z gozdom in upravljanje gozdnatih območij Natura 2000 Pri gospodarjenju z gozdovi je varstvo okolja zaradi obremenjenosti čedalje bolj poudarjeno, javna gozdarska služba pa v ta namen izvaja različne dejavnosti in ukrepe. Pri tem je zelo pomembno, da se skrb za gozdove v Sloveniji izvaja enotno ne glede na lastništvo in v neodvisnih strokovnih institucijah. ZGS z gozdnogospodarskimi (GGN) in lovnogospodarskimi (LUN) načrti za gospodarjenje z gozdovi ter vsakodnevnim stikom na terenu svetuje lastnikom gozdov, jih usposablja in ozavešča javnost ter sodeluje z drugimi institucijami. Konec leta 2020 in v letu 2021 je Gozd potekala obnova GGN gozdnospodarskih območij (GGO) in LUN. Ti načrti bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih desetih letih. GGN predstavljajo tudi načrte upravljanja za območja povprečne temperature zraka, številnejših Natura 2000. Območja Natura 2000 zajemajo požarih in poletnih sušah. Vse te spremembe 37 % slovenskega ozemlja, približno 70 % te bodo vplivale na povečevanje tveganj pri površine pa so gozdovi. Zagotavljanje ugodnega gospodarjenju z gozdovi. Aktualno dogajanje, ohranitvenega stanja vrst in habitatnih tipov v povezano s podnebnimi spremembami in gozdnem prostoru je vgrajeno v načrtno ravnanje sanacijami posledic naravnih ujm, razhajanji z gozdom. Stroka je bila dejavno vključena v med obiskovalci gozdov in lastniki ter iskanje določitev območij Natura 2000 in neposredno širšega trajnostnega ravnotežja med številnimi sodeluje tudi pri usmerjanju dela z njimi ter ima interesi v gozdu, so le glavni med raznolikimi izzivi status upravljavca gozdnih območij. Sistem nosilcev gozdne politike. Izzivi so opredeljeni v gozdnogospodarskih načrtov in naravovarstvenih strateških in operativnih dokumentih slovenske smernic nadomešča posebne upravljavske politike, ki vsem nalagajo številne prednostne načrte območij Natura 2000 in je dober primer naloge. Blaženje podnebnih ekstremov in povezanega varstva ter sodelovanja gozdarske in prilagajanje gozdov podnebnim spremembam je naravovarstvene stroke. vgrajeno v sonaravno, večnamensko in trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Krepitev biotske Prilagajanje na podnebne spremembe raznovrstnosti na genetski vrstni in sestojni ravni, posebna obravnava rizičnih sestojev, prilagajanje Posledice podnebnih sprememb se kažejo proizvodnih dob, večja vlaganja v gozdnogojitvene v pogostejših in močnejših naravnih ujmah ukrepe (stabilnost gozdov, prilagojena drevesna (vetrolomi, snegolomi, žled, obilne padavine in sestava in zgradba gozdov) ter povečano s tem povezani pobočni procesi), v naraščanju preventivno in kurativno varstvo gozdov so 397 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo pomembni ukrepi v območnih načrtih, katerih več med divjad, ampak so zavarovane živalske izvajanje zmanjšujejo tveganja pri gospodarjenju vrste na podlagi Direktive o habitatih tudi pod ter hkrati krepijo biotsko raznovrstnost gozdov, posebnim varstvom v Evropski uniji. zagotavljajo ponore CO ter uresničevanje 2 vseh dobrin in storitev, ki jih lastniki in družba Financiranje gozdarskih ukrepov pričakujejo od gozdov. Izrednega pomena pri usmerjanju razvoja gozdov Upravljanje populacij velikih zveri in zagotavljanju vseh funkcij gozdov so finančni viri vlaganj v gozdove, ki zagotavljajo ukrepe. Pestrost Slovenije se odraža tudi v zastopanosti To so proračun Republike Slovenije, program in številčnosti prostoživečih živalskih vrst. V razvoja podeželja in Gozdni sklad. V prihodnosti Sloveniji poleg vrst, ki so razširjene drugod po se finančnim virom v boju proti podnebnim Evropi, živijo tudi nekatere živalske vrste, ki so spremembam v gozdovih pridružuje tudi podnebni v večini evropskih držav že davno izginile, na sklad. Za nadaljnje vlaganje v gozdove glede primer velike zveri. Tu živijo večinoma zaradi na novo strategijo EU za gozdove in gozdarski ugodnih naravnih razmer, predvsem pestrosti sektor ter dolgoročne gozdnogospodarske in in ohranjenosti habitatov, na primer obsežnih in lovskoupravljavske načrte in Nacionalni gozdni ohranjenih gozdnih površin. K takšnemu stanju sta program so ključna sredstva različnih evropskih in pomembno prispevala usmerjanje gospodarjenja domačih projektnih finančnih mehanizmov, kakor z gozdovi in upravljanje populacij prostoživečih so programi LIFE, INTERREG, EUKI – evropska živali, ki sta zadnjih 25 let pretežno v pristojnosti podnebna pobuda, OBZORJE 2020 in naprej, ZGS in javne gozdarske službe. Na podlagi NextGen – naslednja generacija EU, OP za Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih izvajanje kohezijske politike ter ciljni raziskovalni vrstah velike zveri medved, volk in ris ne spadajo projekti. Gozd iz zraka 398 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo Sklepi in priporočila Dobro ohranjenost in večnamenskost gozdov pogostejši in intenzivnejši. Primerno gospodarjeni, Slovenije potrjuje dejstvo, da je okoli 70 % zdravi, odporni in stabilni gozdovi imajo območij Natura 2000 v gozdovih. Pomembno je, pomembno vlogo pri blaženju in zmanjševanju da se izvajajo ukrepi in usmerja razvoj gozdov posledic podnebnih sprememb. Prihodnji izziv je tako, da se stanje slovenskih gozdov še naprej določitev ciljne mešanosti drevesnih vrst, ki mora ohranja ali izboljšuje. Razumevanje naravnega biti prilagojena gozdnemu rastišču, vključevati razvoja gozda in uporaba njegovih zakonitosti mora prilagoditve podnebnim spremembam in pri gospodarjenju sta temelj za usmerjanje hkrati upoštevati tudi pričakovanje lastnika, ki v gospodarjenja z gozdovi in uspešni razvoj gozdnih gozdovih gospodari. Ključna naloga gozdarske ekosistemov tudi v prihodnosti. Z načrtnim stroke bo zato zagotavljanje stabilnosti in vitalnosti trajnostnim gospodarjenjem z gozdom, ki vključuje gozdnih sestojev ter zmanjševanje tveganj pri sistematično spremljanje stanja in razvoja gozdov, gospodarjenju z gozdovi. bo mogoče še naprej pravočasno prepoznati trende razvoja. Pričakujemo, da se bodo pritiski na gozd in pričakovanja izpolnjevanja vlog gozda v prihodnosti še povečevali. Pridobivanje lesa, drugih gozdnih dobrin in raba gozda morata biti usklajena z zmogljivostjo gozdov, ki jo določa naravni razvoj gozdnih združb. Prav tako morajo posegi v prostor upoštevati usmeritve za ohranjanje ekoloških vlog (in seveda tudi drugih javnih interesov), saj na primestnih območjih in območjih intenzivnega kmetijstva obstajajo številne zahteve za posege v gozd in gozdni prostor. Optimalna povprečna lesna zaloga naj bi glede na proizvodno sposobnost rastišč in modele razvoja gozdov znašala 320–330 m3 na ha. Trend povečevanja zaloge se tem vrednostim bliža, vendar je pri presoji ustreznosti obsega lesne zaloge nujno upoštevati tudi strukturo razvojnih stopenj vseh gozdov oziroma vpliv debelinske strukture na dosežene vrednosti pri povprečni količini lesne zaloge. Spremembe oziroma trendi v drevesni sestavi so skladne z usmeritvijo ohranjanja in vzpostavljanja naravne sestave gozdnih življenjskih združb ter upoštevajo cilj ohranjanja biotske raznovrstnosti gozdov na vrstni ravni. Zaradi podnebnih sprememb so ekstremni dogodki čedalje 399 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo Seznam uporabljenih Seznam uporabljenih kazalcev kratic GZ01 Poškodovanost gozdov in osutost dreves CO ogljikov dioksid 2 GZ02 Ohranjenost gozdov DPS2050 GZ03 Lesna zaloga s prirastkom in dolgoročna podnebna strategija posekom Slovenije 2050 GZ04 Površina gozda EU Evropska unija GZ05 Krčitve gozda GGE gozdnogospodarska enota GZ06 Odmrla lesna biomasa GGN gozdnogospodarski načrt GGO gozdnogospodarsko območje GIS Gozdarski inštitut Slovenije LPN lovišče s posebnim namenom LULUCF Raba zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo (ang. Land Use, Land-Use Change and Forestry ) LUO lovsko upravljavsko območje LZ lesna zaloga MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije MOP Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije NEPN Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije NGP nacionalni gozdni program OE območna enota PPD poročevalsko, prognostična-diagnostična služba UNFCCC Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (ang. United Nations Framework Convention on Climate Change) ZGS Zavod za gozdove Slovenije ZN Združeni narodi 400 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo Fotografije: Viri in literatura Solčavska panoramska cesta v jeseni • Gozdna strategija EU za gozdove in gozdarski avtor: Jacob Riglin sektor (A new EU Forest Strategy: for forests and vir: https://www.slovenia.info the forest-based sector): https://eur-lex.europa.eu/ resource.html?uri=cellar:21b27c38-21fb-11e3-8d1c- Gozd 01aa75ed71a1.0022.01/DOC_1&format=PDF. avtor: Primož Šenk • GZ01 – Poškodovanost gozdov in osutost dreves, Gozd iz zraka 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. avtor: mag. Rok Pisek Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ vir: lastni arhiv poskodovanost-gozdov-osutost-dreves-4. • GZ02 – Ohranjenost gozdov, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/ohranjenost-gozdov-3. • GZ03 – Lesna zaloga s prirastkom in posekom, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ lesna-zaloga-s-prirastkom-posekom-4. • GZ04 – Površina gozda, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/povrsina-gozda-7. • GZ05 – Krčitve gozda, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso. gov.si/sl/content/krcitve-gozda-4. • GZ06 – Odmrla lesna biomasa, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/odmrla-lesna- biomasa-1. • Land Use, Land-Use Change and Forestry (LULUCF), Okvirne konvencije združenih narodov (ZN) o spremembi podnebja - United Nations Framework Convention on Climate Change (UNFCCC): https:// unfccc.int/topics/land-use/workstreams/land-use-- land-use-change-and-forestry-lulucf. • Letna poročila o gozdovih, dostopna na: http://www. zgs.si/zavod/publikacije/letna_porocila/index.html. 401 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 18. Okolje in gozdarstvo • Nacionalni program varstva okolja (Ur. l. RS, št. 44/22- ZVO-2). • NEPN, Celovit nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije https://www.energetika- portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/cpvo/ op_nepn_final_feb-2020.pdf. • Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09, 31/16 in 52/22). • Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Ur. l. RS, št. 111/07). • Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16), v okviru katere spada tudi spremljanje stanja in razvoja gozdov. • http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=RESO131 402 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Okolje in promet 19. 19. Okolje in promet Uvod Slovenija je podobno kakor Evropska unija in potniškega prometa, katerih ponudba je večina razvitih držav pred pomembno razvojno nekonkurenčna. Vlaganja v infrastrukturo sledijo dilemo. Po eni strani želimo zagotoviti visoko neuravnoteženemu povpraševanju, namesto da bi raven dostopnosti in mobilnosti, po drugi strani pa ga upravljali in preusmerjali. Stopnja motorizacije se izogniti negativnim učinkom prometa. Dostop prebivalcev Slovenije je presegla stopnjo do vsakodnevnih ciljev z zanesljivim prometnim lastništva avtomobilov v marsikateri razvitejši sistemom je pri današnjem življenjskem slogu evropski državi, kar kaže na neuravnoteženi razvoj prebivalcev ključnega pomena, saj je ustrezna prometnega sistema. Kljub čedalje večjim težavam mobilnost za večino temeljni pogoj za kakovostno prometnega sistema in zmanjšani dostopnosti življenje. Hkrati pa je promet velik porabnik prebivalcev Slovenije, slabši kakovosti bivanja energije in materialnih virov ter eden večjih virov in čedalje večjim okoljskim pritiskom prometa se okoljskih pritiskov, predvsem izpustov toplogrednih celostno načrtovanje prometa na državni ravni plinov, onesnaževal zraka in hrupa. Zaseda še ni uveljavilo, prometna politika države pa se veliko zemljišč in prispeva k njihovemu drobljenju, izvaja sektorsko in nepovezano. Vse to vodi povzroča razdrobljenost habitatov ter je gibalo v poglabljanje okoljskih težav, ki jih povzroča razpršene gradnje oziroma suburbanizacije. promet. Ker se zavedamo negativnih vplivov prometnega sistema na kakovost bivanja, smo zaskrbljeni. Promet nam je torej po eni strani v pomoč, po drugi pa nam škoduje. Reševanje vprašanja ravnotežja med pozitivnimi in negativnimi učinki prometa nedvomno zahteva mnogo več od spoznanja, da ta dilema obstaja (EEA, 2006). Zmanjšanje negativnih vplivov prometa je eden največjih sodobnih izzivov pri zagotavljanju trajnostnega in nizkoogljičnega gospodarstva in družbe. Prometna dejavnost je močno povezana z okoljskimi pritiski in podnebnimi spremembami. Čeprav so številne tehnološke izboljšave v zadnjih desetletjih delovale blažilno, povečevanje prometnega povpraševanja izničuje te dosežke in stopnjuje pritiske na okolje. Evropska agencija za okolje v poročilu o stanju okolja za leto 2020 posebej izpostavlja škodljivost prometa za okolje ter izpostavlja ta sektor z vidika potrebnih sprememb (EEA, 2019). Za Slovenijo sta že desetletja značilna povečevanje cestnega motornega prometa ter zmanjševanje železniškega in javnega 404 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Stanje in trendi Prometno povpraševanje se še naprej povečuje Prometno povpraševanje v Sloveniji in drugih evropskih državah se že desetletja povečuje z občasnim zmanjšanjem ali zastojem zaradi gospodarskega nazadovanja ali najnovejše pandemije. Povpraševanje se povečuje predvsem zaradi povečevanja cestnega motornega prometa, ta pa predvsem zaradi povečanja avtomobilskega in tovornega prometa, ki hkrati povzročata največ okoljskih težav. Sočasno se zaradi nekonkurenčnosti zmanjšujeta ali (po globokem zmanjšanju po osamosvojitvi) stagnirata železniški in javni potniški promet. Politični cilj preusmeritve prometa z bolj onesnažujočih prometnih načinov na manj onesnažujoče nima neposrednega vpliva na povpraševanje ali razvoj infrastrukture v EU, še manj pa v Sloveniji. Dolžina avtocestnega omrežja se povsod povečuje, dolžina železniškega omrežja krajša, stopnja motorizacije pa povečuje (EK, 2020). Po podatkih SURS Slovenija s 554 registriranih avtomobilov na tisoč prebivalcev leta 2020 presega povprečno stopnjo motorizacije EU, hkrati pa presega tudi stopnjo motorizacije v številnih gospodarsko razvitejših državah EU. 405 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Slika 19-1: Cestni prevoz z osebnimi avtomobili, ki je eden glavnih virov onesnaževanja okolja, se v Sloveniji strmo povečuje 30 000 25 000 20 000 )io (m 15 000 m i k išk 10 000 tnop 5000 0 -5000 1 2 3 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 9 9 4 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 9 9 9 9 1 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili mestni javni potniški prevoz cestni javni potniški prevoz železniški notranji potniški prevoz Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PR01 – Obseg in sestava tovornega prevoza in promet, 2021. Napovedi kažejo na nadaljnje povečano povpraševanje po storitvah prevoza in mobilnosti v Evropi in po svetu. Po podatkih Evropske komisije naj bi se potniški in tovorni promet do leta 2050 povečal za približno 42 % oziroma 60 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2010. Glede na podobne trende v večini drugih držav z visokim dohodkom in hitro rastjo povpraševanja v državah z nizkimi in srednjimi dohodki je verjetno, da se bo v prihodnje po svetu premikalo več ljudi in blaga kot kadar koli prej (EK, 2017). 406 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Slika 19-2: Povečevanje cestnega blagovnega prevoza je zaskrbljujoče zaradi povečanega onesnaževanja ozračja in izpustov toplogrednih plinov 600 500 400 300 deks (1990 = 100)in 200 100 0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Cestni blagovni prevoz Železniški blagovni prevoz Pristaniški blagovni promet Zračni blagovni promet Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PR01 – Obseg in sestava tovornega prevoza in promet, 2021. Investicije v infrastrukturo prometnih omrežja. Delež investicijskih sredstev v prometno podsistemov so bile dolgo neuravnotežene, a infrastrukturo, namenjenih železnici, je leta 2015 se obetajo spremembe znašal že 58 %, kar je nad povprečjem držav EEA-33. Po tem letu se je delež znova zmanjšal V Sloveniji se je ponudba prometnih podsistemov zaradi investicij v cestno infrastrukturo, in sicer je dolga časa razvijala neuravnoteženo, predvsem leta 2019 znašal dobro tretjino. Zaradi obsežnih zaradi infrastrukturnih prednostnih nalog države. investicij v železniško povezavo Koper–Divača se Po osamosvojitvi je bila večina večjih vlaganj v je delež po letu 2019 spet okrepil. državno prometno infrastrukturo usmerjena v gradnjo avtocestnega omrežja. Železnice so bile Obseg vlaganj v infrastrukturo posameznih investicijsko zanemarjene in s tem nekonkurenčne prometnih podsistemov praviloma izkazuje cestnemu prevozu. Po letu 2011 se ta trend resnično prometno politiko držav, regij ali mest, saj spreminja, čeprav se je skupni obseg investicij se pogosto kljub deklarativni podpori trajnostnim v prometno infrastrukturo po letu 2008 bistveno prevoznim načinom v strateških dokumentih zmanjšal. Država od leta 2010 večji delež sredstev na izvedbeni ravni še naprej vlaga predvsem namenja posodobitvi in nadgradnji železniškega v infrastrukturo cestnega prometa. V zadnjem 407 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet desetletju se je to začelo spreminjati in je država s spodbujanjem trajnostnih oblik prometa, s začela večji del sredstev namenjati železniškemu tem, da sofinancira lokalno infrastrukturo teh prometu. V posameznih letih zadnjega desetletja prevoznih načinov. Tudi v Sloveniji država in je ta delež presegel polovico vseh sredstev za lokalne skupnosti v zadnjem času namenjajo prometno infrastrukturo, praviloma pa je presegal večjo skrb kolesarski infrastrukturi. Pred leti je bila tretjino. pripravljena strategija za vzpostavitev državnega kolesarskega omrežja, vlaganje vanj pa se Številne države članice EU, zadnja leta pogosto dopolnjuje s pobudami na regionalni in pa tudi Slovenija, pospešeno vlagajo tudi lokalni ravni v obliki skupnih naložb v kolesarske v infrastrukturo nemotoriziranih prevoznih povezave, ki imajo večinoma turistični in športni načinov (hoja, kolesarjenje), bodisi z gradnjo pomen. Tudi v večjih mestih je zaznati povečano državnih kolesarskih omrežij in pešpoti, bodisi vlaganje v infrastrukturo kolesarskega prometa. Kolesarjenje čez Kandijski most, Novo mesto 408 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Slika 19-3: Delež investicij v okolju prijazno infrastrukturo se v zadnjih letih povečuje 1 000 000 000 800 000 000 )RU E 600 000 000 io (mjanag 400 000 000 vla 200 000 000 0 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 pristanišča letališča železnice državne ceste avtoceste Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PR03 – Vlaganja v prometno Začenja se doba električnih vozil Zelo pomembno je dogajanje na področju alternativnih goriv. Hitri napredek na področju Uvajanje novih tehnologij z namenom akumulatorjev, gorivnih celic, bio- in elektrogoriv zmanjševanja izpustov iz prometa se je v začenja vplivati na cestni promet, čeprav je zadnjem desetletju tako v Sloveniji kakor tudi v njihova raba še omejena. Regulativni pritisk za evropskih državah močno povečalo med vsemi učinkovitejše avtomobile in dostavna vozila je kategorijami vozil. Cilj je izboljšati starostno že povzročil majhen, a hitro povečujoči delež sestavo voznega parka in zamenjati stara vozila, baterijskih električnih vozil (BEV) in priključnih ki bolj obremenjujejo okolje, z novejšimi in za hibridov (PHEV). S skupnim deležem 3,5 % so okolje prijaznejšimi. S tem namenom je EU uvedla leta 2019 predstavljali majhen, a hitro povečujoči zakonodajni okvir za zgornje mejne vrednosti del novega avtomobilskega trga, na katerem še izpustov vozil. Uvedeni so bili EURO-standardi, ki vedno prevladujejo avtomobili na bencinski in urejajo in spodbujajo »uporabo« novih tehnologij dizelski pogon. Leto 2017 je bilo tudi prvo leto, za zmanjševanje izpustov iz prometa. V Sloveniji ko so avtomobili z vodikom prišli v Evropi v redno izstopa velik delež mestnih avtobusov in težkih prodajo s 175 registracijami (EEA, 2020a). tovornih vozil, ki uporabljajo naprednejše, okolju prijaznejše tehnologije. 409 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Slika 19-4: Število električnih vozil se povečuje predvsem v razvitejših državah Evrope, tudi v Sloveniji Število novo registriranih električnih vozil Delež novo registriranih električnih vozil Švica Švica Estonija Estonija Hrvaška Hrvaška Bolgarija Bolgarija Slovaška Slovaška Slovenija Slovenija Liksemburg lo Liksemburg evi Islandija št (%) Islandija ež Madžarska Madžarska del Finska Finska Avstrija Avstrija Italija Italija Španija Španija Francija Francija Združeno kraljestvo Združeno kraljestvo Nemčija Nemčija 0 20000 40000 60000 80000 100000 120000 0 10 20 30 40 50 60 Baterijska električna vozila Priključno-električna hibridna vozila Baterijska elektična vozila Priključno-električna hibridna vozila Vir: EEA, 2020a: TERM 2020 034: Registrirana vozila na električni pogon v Evropi. Alternativne tehnologije in goriva se počasi plinov (TGP). Kljub temu so se izpusti TGP iz uveljavljajo tudi v pomorskem in zračnem prometa v Sloveniji od izhodiščnega leta 1986 do prometu (na primer »napredna« biogoriva in danes skoraj potrojili. Podrobneje izpuste TGP sintetična goriva), vendar za trg pripravljene obravnava poglavje 12 Podnebne spremembe. tehnologije še niso široko dostopne in niso stroškovno konkurenčne. So tudi slabo Očitno je, da bo mednarodne cilje glede izpustov energetsko učinkovite. To je posledica TGP težko doseči, še posebej zahtevno pa bo šibkejšega regulativnega pritiska zaradi težav obvladovanje njihovih izpustov iz prometa, saj pri dogovarjanju o zavezujočih pravilih na bodo potrebne nadaljnje tehnološke izboljšave mednarodni ravni. Baterije prav tako niso vozil in umirjanje prometnega povpraševanja. primerne za vse načine prevoza. Za mednarodni Največji delež TGP med sektorji sta v Sloveniji ladijski promet, še zlasti pa komercialno leta 2019 prispevala prav promet (33 %) in letalstvo, je njihova nizka energijska gostota v energetika z dobro četrtino vseh izpustov. primerjavi s tekočimi gorivi še vedno pomembna Delež prometa v izpustih TGP se povečuje tako pomanjkljivost (EC, 2020). v Sloveniji kakor tudi EU. Gre za posledico odvisnosti prometnega sistema EU in Slovenije Podnebno segrevanje zahteva takojšnje od fosilnih goriv in povečevanje prometnega spremembe in hkrati ponuja priložnost za korenito povpraševanja. spremembo prometnega sistema Podnebne spremembe so najaktualnejši in Glavni povzročitelji povečevanja prometnih mednarodno najbolj izpostavljeni okoljski izpustov TGP sta cestni promet (99 % vseh izziv prometa. Slovenija se je tako kakor izpustov TGP iz prometa v Sloveniji leta 2018) in druge članice EU z več sporazumi zavezala letalski promet. Izpusti iz železniškega prometa za korenito zmanjšanje izpustov toplogrednih so se v obravnavanem obdobju skoraj prepolovili. 410 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Čeprav je prometni sektor ključnega pomena skupaj z notranjim letalskim prevozom na območju za doseganje ciljev EU glede razogljičenja, v evropskega gospodarskega prostora. Za izvajanje zakonodaji EU ali mednarodnih zavezah za zahtevanega zmanjšanja TGP po sektorjih, ki celotni sektor ni posebnega in zavezujočega niso vključeni v sistem za trgovanje z izpusti, je cilja za zmanjšanje TGP. Vendar obstaja tesna novo sprejeta Uredba o delitvi prizadevanj (angl. povezava med izpusti TGP v prometu in zavezo Effort Sharing Regulation) določila posamezne EU v skladu s Pariškim sporazumom, da bo nacionalne cilje za leto 2030. Vsaka država do leta 2030 skupne izpuste TGP zmanjšala članica se načeloma lahko svobodno odloči, kje za 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. EU in kako zmanjšati izpuste, vendar je promet glavni namerava izpolniti to obljubo tako, da bo do leta vir izpustov in se ga je treba lotiti ambiciozno, 2030 zmanjšala izpuste v okviru sistema EU da bi dosegli splošni cilj (EEA, 2020). Evropski za trgovanje z izpusti (ETS) za 43 % in izpuste zeleni dogovor ugotavlja, da bi bilo potrebno v sektorjih, ki jih ETS ne zajema, za 30 % pod 90-odstotno zmanjšanje TGP iz prometa (vključno ravnmi iz leta 2005. Promet je ključni sektor zunaj z mednarodnim letalskim prevozom, a brez ETS, vendar je električna energija, ki jo porabi izpustov pomorskega prevoza) do leta 2050 glede promet (na primer električni železniški prevoz ali na leto 1990, da bi dosegli podnebno nevtralnost električni avtomobili), vključena v sistem ETS, celotnega gospodarstva (EEA, 2021). 300 Slika 19-5: Cestni in letalski promet povzročata večino izpustov TGP iz prometa ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PR09 – Izpusti TGP iz prometa, 2021. 411 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Decembra 2020 je Evropska komisija objavila Izpusti onesnaževal zraka iz prometa se Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost – zmanjšujejo, vendar onesnaženje zraka ostaja usmerjanje evropskega prometa na pravo pot pereča težava za prihodnost (COM(2020) 789 final), s katerim predstavlja vizijo, ki naj bi zagotovila, da bo Kljub velikemu izboljšanju izpustov onesnaževal prometni sistem EU dosegel zeleno preobrazbo. zraka iz prometa v zadnjih desetletjih je Scenariji, ki podpirajo strategijo, kažejo, da lahko onesnaženost zraka še zmeraj ena glavnih kombinacija ukrepov politike, določenih v tej okoljskih težav prometa. Tehnološke izboljšave, ki strategiji, z ustrezno ravnjo ambicioznosti ustvari so večinoma odgovor na evropsko zakonodajo o 90-odstotno zmanjšanje izpustov prometnega izpustih, so pripomogle k opaznemu zmanjšanju sektorja do leta 2050. Navedeni so različni mejniki izpustov onesnaževal v zrak. Standardi se doseganja ciljev trajnostne, pametne in odporne redno zaostrujejo, stara vozila se zamenjujejo z mobilnosti: novimi in čistejšimi. Kljub temu v Evropi zaradi onesnaženosti zraka vsako leto predčasno umre Do leta 2030: 350.000 ljudi (EEA, 2011). Težava je predvsem dušikov dioksid (NO ), saj so predpisi s področja 2 • na evropskih cestah bo najmanj 30 milijonov kakovosti goriv, ki se nanašajo predvsem na vozil brez izpustov; zmanjšanje vsebnosti žvepla v gorivih, pomembno • 100 evropskih mest bo podnebno nevtralnih; vplivali na zmanjšanje onesnaženosti zaradi • promet na železniških povezavah za visoke žveplovega dioksida (SO ). Poleg NO je promet 2 2 hitrosti se bo podvojil; praviloma tudi prevladujoči vir izpustov delcev • načrtovana kolektivna potovanja na razdalji (PM in PM ) v mestih. Promet sicer ni edini 10 2.5 do 500 km v EU bi morala biti ogljično vir izpustov, vendar ima pomembno vlogo pri nevtralna; izpostavljanju ljudi visokim ravnem onesnaževal, • avtomatizirana mobilnost se bo uporabljala v saj so ceste praviloma blizu ljudi. Podrobneje velikem obsegu; gibanje izpustov prometa v zrak in onesnaženost • plovila brez izpustov bodo pripravljena za trg. zraka z onesnaževali iz prometa obravnava poglavje Kakovost zraka. Do leta 2035: Nevarnost onesnaženosti zraka za človekovo • za trg bodo pripravljeni veliki letalniki brez zdravje je že dolgo znana, čedalje več je tudi novih izpustov. spoznanj in dokazov. Kratkotrajna izpostavljenost NO je povezana z zmanjšanjem pljučne funkcije, 2 Do leta 2050: povečano dovzetnostjo dihalnih poti in odzivnostjo na naravne alergene. Dolgotrajno izpostavljenost • skoraj vsi avtomobili, kombinirana vozila, povezujemo s povečanim tveganjem za vnetje avtobusi in nova težka vozila bodo brez dihalnih poti, predvsem pri občutljivejših skupinah, izpustov; kakor so otroci. Dušikovi oksidi pomembno • železniški tovorni promet se bo podvojil; vplivajo tudi na številne pereče okoljske težave, • promet na železniških povezavah za visoke kakršne so zakisovanje in evtrofikacija, tvorba hitrosti se bo potrojil; fotokemičnega smoga in troposferskega ozona • večmodalno vseevropsko prometno omrežje (O ). Na dihalne težave vplivajo tudi delci. Čedalje 3 (TEN-T), opremljeno za trajnostni in pametni več je dokazov, da so drobni delci nevarnejši od promet s povezljivostjo za visoke hitrosti, bo večjih. Podrobnejši podatki o onesnaženosti zraka delovalo v celotnem omrežju (EK, 2020). in zdravju ljudi so v poglavju o okolju in zdravju. 412 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Slika 19-6: Onesnaževala zraka, katerih vir je tudi promet, vplivajo na zdravje ljudi Vir: Plevnik, 2016. Mesta prevzemajo vodilno vlogo pri ključna načela tega pristopa. V Veliki Britaniji, spoprijemanju z okoljskimi izzivi prometa Franciji in Italiji so CPS že nekaj časa obvezne, zato imajo te države največ izkušenj z uvajanjem Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in CPN in CPS ter so bile navdih Evropski komisiji pri državni ravni v Sloveniji je čedalje pomembnejše. aktivnem spodbujanju uvajanja CPS na evropski Po vstopu v EU se je začelo uveljavljanje tega ravni. pristopa tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju pa je na tem področju dosežen velik napredek. Čedalje Celostni pristop k izzivom prometa nadgrajuje več občin se odziva na spodbude EU in ministrstva obstoječe metode načrtovanja in ustrezno za infrastrukturo ter pripravlja in izvaja celostne upošteva načela strateškega razmišljanja, prometne strategije (CPS, angl. Sustainable Urban vključevanja, sodelovanja in vrednotenja. Ima Mobility Plan – SUMP), ki so osrednje orodje merljive koristi in opazno dodano vrednost, CPN. Gre za strateški dokument, s katerim občina zaradi katerih tudi pri nas čedalje več deležnikov opiše svojo vizijo in cilje na področju prometa prepoznava prednosti uporabe tega pristopa v ter učinkovito zaporedje ukrepov za doseganje lokalnem in regionalnem okolju ter se odloči za celostne spremembe in višje kakovosti bivanja. pripravo CPS, čeprav slednja še ni zakonsko Izvajanje strategij je v nekaterih občinah že zahtevana. Do konca leta 2020 je tak dokument povzročilo pomembne učinke pri reševanju težav s pripravilo in sprejelo v občinskem svetu 85 prometom, kar je dobra spodbuda za druge občine. slovenskih občin. CPS so sprejele vse večje slovenske občine, zato zdaj živi v občinah s CPN izhaja iz izkušenj dobro delujočih praks sprejeto CPS kar 75 % prebivalcev Slovenije. številnih evropskih mest, ki se z izzivi prometa ukvarjajo že dalj časa in uspešno uresničujejo 413 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Slika 19-7: Do konca leta 2021 je celostno prometno strategijo sprejelo 84 občin, v katerih živi 75 % vseh prebivalcev Slovenije 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto 200 6po -2 kazalcu 008 PR19 – 2 Celostne 009-20 1prometne 5 strategije 2016- občin 2019 in regij, 2021. Hrup čedalje bolj načenja kakovost bivanja v Večja ozaveščenost prebivalcev Slovenije o mestih, še posebej ob prometnicah okoljskih posledicah prometa še ne vpliva na spremembo njihovega vedenja Promet je glavni vir okoljskega hrupa v EU, saj je več kakor 113 milijonov ljudi izpostavljenih Tako prebivalci držav EU-27 kakor tudi Slovenije visoki ravni hrupa v cestnem prometu (EC, 2020). se le delno zavedajo težav zaradi povečevanja Največ okoljskega hrupa ustvarja motorizirani prometa in njegovih posledic za okolje. promet, zgoščen v urbanih okoljih. Podrobnejši Ozaveščenost javnosti o vplivih prometa na okolje podatki o hrupu iz prometa v Sloveniji so je še vedno na razmeroma nizki ravni, čeprav podrobneje prikazani v poglavju 9, Hrup. so razlike med evropskimi državami precejšnje. Zavedanje ljudi o okoljskih težavah zaradi prometa ne vodi samodejno v spreminjanje mobilnostnih navad in se ne odraža vedno v spremembah vedenja prebivalcev. 414 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Raziskave na področju ozaveščanja o okoljskih Prehod v alternativne oblike prevoza je odvisen posledicah prometa potrjujejo domnevo, da je od tega, kako ga ljudje dojemajo (ali je dovolj precej dolga pot od ozaveščenosti o obstoju zanesljiv, hiter, udoben in podobno) in kakšne težave (na primer prometne gneče v mestu) prednosti jim v primerjavi z avtom prinaša. Ključni do spremembe vedenja za njegovo reševanje. korak je odločitev o spremembi, ki najprej vodi do Ključno je, da ljudje sprejmejo osebno poskusne uporabe alternativnih prevoznih načinov. odgovornost za nastanek težave. Če ne zaznavajo Če in ko se ti izkažejo za učinkovite, ljudje osebne vpletenosti v nastanek gneče, svojih dolgoročno spremenijo svoje potovalne navade potovalnih navad ne bodo spremenili. (COMPETENCE, 2007 v Plevnik, 2008). Slika 19-8: Od leta 2015 se v Sloveniji statistično povečuje delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup vozila na električni ali hibridni pogon 80 60 v jsteindo sp 40 o ž gleed 20 0 2010 2011 2012 2015 2017 2019 sploh ni verjetno ni verjetno niti niti verjetno zelo verjetno zagotovo Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu OP09 – Odnos javnosti do baterijskih električnih vozil in plug-in hibridnih vozil, 2021. 415 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Preglednica 19-1: Trendi na področju okolja in prometa, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend PR01 Obseg in sestava potniškega D prevoza in prometa PR02 Obseg in sestava blagovnega D prevoza in prometa PR03 Vlaganja v prometno infrastrukturo D PR04 Raba končne energije v prometu D PR21 Uvajanje novih tehnologij v D prometu PR08 Izpusti onesnaževal iz prometa P PR09 Izpusti TGP iz prometa P HR01 Izpostavljenost hrupu zaradi P prometa PR07 Vplivi prometa na kakovost zraka S v mestih OP08 Odnos javnosti do okolju S/R prijaznega prometa OP09 Odnos javnosti do baterijskih S/R električnih vozil in plug-in hibridnih vozil PR19 Celostne prometne strategije občin R in regij Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 416 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 TRAJNOSTNI 31,5 % PROMET 68 % Promet prispeva skoraj tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov. Od leta 2010 večinski delež sredstev za prometno Dobri 2/3 vseh poti je infrastrukturo namenjamo v Sloveniji posodobitvi in nadgradnji opravljenih z osebnim železniškega omrežja, kar bi lahko avtomobilom, kar v prihodnje pozitivno spremenilo predstavlja 84 % vseh Ljubljana, ki je prometno politiko države. prevoženih kolesarsko najbolj kilometrov oseb. razvito mesto v Sloveniji, si je zadala cilj, da do leta 2027 kolesarjenje doseže 16 % vseh poti. 16 % CELOSTNO PROMETNO Leta 2020 je 84 občin imelo sprejeto do 2027 NAČRTOVANJE Celostno prometno strategijo, kar zajema kar 75 % prebivalcev Slovenije. Vedno več občin in regij pripravlja in izvaja Celostne prometne Gre za strateški dokument, strategije katere so nekje s katerim občina oriše že prinesle pozitivne TRAJNOSTNA svojo vizijo in cilje na spremembe. Podobno strategijo na nacionalni PRIHODNOST področju prometa. Zapiše ravni mora država še zaporedje ukrepov. Le ti pa PROMETA pripraviti. jim med uresničevanjem pomagajo doseči učinkovite, celostne spremembe v prometu. PRIHODNJI IZZIVI Temeljita reforma in Doseganje obvez modernizacija glede izpustov Zmanjšanje javnega potniškega toplogrednih plinov odvisnosti prevoza, večmodalnih iz prometa in prebivalcev od središč in kolesarske zmanjšanje uporabe osebnih avtomobilov, mreže na državni, fosilnih goriv v še posebej v območjih regionalni in lokalni prometu. z nizko gostoto ravni. poselitve. 19. Okolje in promet Ključne aktivnosti Spodbude za ukrepe na področju okolja in spodbude za izboljšanje učinkovitosti vozil, vožnje prometa podajata ministrstvo za okolje in in zasedenosti ter rabe goriv z nizkimi izpusti CO . 2 prostor, pristojno za okolje, ter ministrstvo za Eko sklad je podeljeval tudi nepovratne finančne infrastrukturo, pristojno za promet. Na področju spodbude za nakup električnih baterijskih vozil spodbujanja trajnostnega prometa se je tako (osebnih avtomobilov, motornih koles, koles z izvajalo financiranje priprave celostnih prometnih motorjem in koles na električni ali hibridni pogon) strategij občin, ukrepi upravljanja mobilnosti ter občanom in pravnim osebam. Poleg navedenih informiranje in ozaveščanje. Celostne prometne ukrepov velja omeniti tudi spodbude za izgradnjo strategije so usmerjene v izvajanje ukrepov na kolesarske infrastrukture in infrastrukture za pešce. področju trajnostne mobilnosti na ravni občin. Na področju upravljanja mobilnosti so se pripravljale Ključne dejavnosti na področju okolja in prometa rešitve glede parkirne politike v mestih, umirjanje so podrobneje povzete v končnem poročilu in omejevanje prometa v središčih ter priprava projekta Life Climate Path 2050, Promet. Poročilo mobilnostnih načrtov institucij. Promocija trajnostne povzema ukrepe, ki so ključni pri spoprijemanju s mobilnosti ima v Slovenijo že 20-letno tradicijo, podnebnimi spremembami. izvaja pa se v okviru evropskega tedna mobilnosti. Z vidika okoljskih vplivov prometa so pomembni tudi ukrepi spodbujanja javnega potniškega in trajnostnega tovornega prometa. Za spodbujanje javnega potniškega prometa sta bila uvedena subvencioniranje prevozov za dijake in študente, neodvisno od socialnega položaja upravičenca ter brezplačni medkrajevni javni potniški promet za vse upokojence, vojne veterane, invalide in mlade športnike. Od avgusta 2019 je za vse potnike na voljo enkratna, dnevna, tedenska enotna vozovnica, s katero je na določeni razdalji dovoljeno potovati večkrat dnevno z vsemi vrstami in izvajalci javnega prevoza. Za zdaj v sistem še ni vključen Ljubljanski potniški promet. Ministrstvo za infrastrukturo ter ministrstvo za okolje in prostor sta zagotovila finančne spodbude za ureditev infrastrukture javnega potniškega prometa, kakor so dostopi do postaj in postajališč za JPP, sistemi parkiraj in odpelji (P + R). Poleg spodbujanja javnega potniškega prometa so se izvajali tudi projekti za izboljšanje železniške infrastrukture s ciljem preusmeritve tovora s cest na železnice. Z namenom izboljšanja kakovosti zraka in zmanjšanja izpustov v zrak so bile pripravljene 418 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Sklepi in priporočila Seznam uporabljenih kazalcev Vzorci prometnega povpraševanja in ponudbe PR01 Obseg in sestava potniškega prevoza in so posledica desetletij načrtovanega in prometa nenačrtovanega prometnega in prostorskega PR02 Obseg in sestava blagovnega prevoza in razvoja, zato je njihovo spreminjanje v trajnostno prometa smer dolgotrajna, kompleksna in sistemska naloga. PR03 Vlaganja v prometno infrastrukturo Obvladovanje prometnega povpraševanja in PR04 Raba končne energije v prometu uvajanje novih tehnologij morata postati temeljni PR21 Uvajanje novih tehnologij v prometu področji delovanja prometne in prostorske politike. PR08 Izpusti onesnaževal iz prometa Tehnološke izboljšave okoljske učinkovitosti vozil PR09 Izpusti TGP iz prometa sicer kratkoročno že dosegajo večje uspehe, HR01 Izpostavljenost hrupu zaradi prometa vendar njihove dosežke pogosto izniči hitro PR07 Vplivi prometa na kakovost zraka v povečevanje prometa. Številne raziskave so mestih pokazale, da le tehnološke izboljšave ne bodo OP08 Odnos javnosti do okolju prijaznega dovolj za reševanje okoljskih težav prometa v prometa prihodnosti, zato mora usmerjanje prometnega OP09 Odnos javnosti do baterijskih električnih povpraševanja ostati ključni cilj politik (Plevnik, vozil in plug-in hibridnih vozil 2008). PR19 Celostne prometne strategije občin in regij Izzivi, ki jih postavlja prometni sistem pred slovensko družbo, zahteva temeljito spremembo v državni prometni politiki. Potrebna sta uveljavitev in razvoj CPN, predvsem z nadgradnjo, dopolnjevanjem in širitvijo tega pristopa na vseh ravneh. Če je bilo v preteklosti CPN osredotočeno na lokalno raven, sta novi cilj krepitev in širitev delovanja na regionalni ter državni ravni s pripravo prve CPS za celotno državo. S takim pristopom bi naredili prvi korak k prehodu iz sektorske obravnave prometa v sistemsko obravnavo mobilnosti, vključno s celotnim prometnim sistemom. 419 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Seznam uporabljenih Fotografija: kratic BEV baterijska električna vozila (battery Kolesarjenje čez Kandijski most, Novo mesto electric vehicle) avtor: Jošt Gantar CPN celostno prometno načrtovanje vir: https://www.slovenia.info CPS celostna prometna strategija EK Evropska komisija (European Commission) EEA Evropska agencija za okolje (European Environment Agency) EEA-33 33 držav članic Evropske agencije za okolje ETS sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov v Evropski uniji EU Evropska unija (European Union) EU-27 Evropska unija s 27 državami članicami IJPP povezani javni potniški promet JPP javni potniški promet OP EKP operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike OP TGP operativni program ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov PHEV priključno hibridno električno vozilo (plug-in hybrid electric vehicle) P+R parkiraj in se odpelji (Park and ride) SUMP Sustainable Urban Mobility Plan (Celostna prometna strategija) SURS Statistični urad Republike Slovenije TGP toplogredni plini 420 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Viri in literatura • EC, 2017. Europe on the move: an agenda for a • Life Climathe Path 2050. Promet. Dostopno na: socially fair transition towards clean, competitive and https://podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno- connected mobility for all (COM(2017) 283 final). podnebno-ogledalo/ • EC, 2020. Sustainable and Smart Mobility Strategy • OP09 – Odnos javnosti do baterijskih električnih – putting European transport on track for the future. vozil in plug-in hibridnih vozil, 2020. Agencija RS (COM(2020) 789 final). za okolje, 2020. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/odnos-javnosti-do- • EEA, 2006. Transport and environment: facing a baterijskih-elektricnih-vozil-plug-hibridnih-vozil. dilemma. TERM 2005: indicator tracking transport and environment in the European Union. European • Plevnik A., 2008. Okolje in promet: Slovenija. Environment Agency. Založnika: Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje. • EEA, 2011. TERM 2011 04 – Exceedances of air quality objectives due to traffic. Indicator fact sheet. • Plevnik A., 2016. Okolje, promet in zdravje. European Environmental Agency. Založnika: Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje in Ministrstvo za infrastrukturo. • EEA, 2020. The European Environment — state and outlook 2020. Knowledge for transition to a • PR01 – Obseg in sestava potniškega prevoza sustainable Europe. European Environment Agency. in prometa, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov. • EEA, 2020a. TERM 2020 034: New registrations si/sl/content/obseg-sestava-potniskega-prevoza- of electric vehicles in Europe. Indicator fact sheet. prometa-3. European Environmental Agency. • PR02 – Obseg in sestava blagovnega prevoza • EEA, 2021. TERM 2021: How can road transport in prometa, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. decarbonise – the role of vehicles, fuels and Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov. transport demand. Draft report, Version 1 (12. 7. si/sl/content/obseg-sestava-blagovnega-prevoza- 2021). European Environment Agency. prometa-3. • HR01 – Izpostavljenost hrupu zaradi prometa, • PR03 – Vlaganja v prometno infrastrukturo, 2021. 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ izpostavljenost-hrupu-zaradi-prometa-0. vlaganja-v-prometno-infrastrukturo-4. • OP08 – Odnos javnosti do okolju prijaznega • PR04 – Raba končne energije v prometu, 2021. prometa, 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ si/sl/content/odnos-javnosti-do-okolju-prijaznega- raba-koncne-energije-v-prometu-3. prometa-0. • PR07 – Vplivi prometa na kakovost zraka v mestih, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. 421 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 19. Okolje in promet Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ vplivi-prometa-na-kakovost-zraka-v-mestih-3. • PR08 – Izpusti onesnaževal iz prometa, 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ izpusti-onesnazeval-zraka-iz-prometa-7. • PR09 – Izpusti TGP iz prometa, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/izpusti-toplogrednih- plinov-iz-prometa-5. • PR19 – Celostne prometne strategije občin in regij, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ celostne-prometne-strategije-obcin-regij-1. • PR21 – Uvajanje novih tehnologij v prometu, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ uvajanje-novih-tehnologij-v-prometu-0. • Promet, Podnebno ogledalo; Poročilo projekta št. C4.1, volumen 3/zvezek 2: Podnebno ogledalo 2020, Zvezek 2: Promet, končno poročilo. 422 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Okolje in zdravje 20. 20. Okolje in zdravje Uvod Čisto in zdravo okolje pozitivno vpliva na naše zdravje ljudi. Onesnaženo okolje negativno zdravje in dobro počutje, onesnaženost okolja vpliva na vse državljane, bolj pa so prizadeti pa je lahko, tudi v kombinaciji s socialnimi in predvsem socialno bolj ogroženi in ranljivejše ekonomskimi dejavniki, vzrok za prezgodnjo družbene skupine, saj okrevajo počasneje. umrljivost in nastanek najrazličnejših bolezni. Tako socialnoekonomski položaj in predhodne kronične bolezni povečujejo neenakosti med Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (v ljudmi. SZO navaja, da neenakosti opažajo nadaljevanju: SZO) kažejo, da k bremenu bolezni predvsem med ljudmi, ki živijo v urbanih v Evropi veliko prispeva prav onesnaženo okolje. in gosteje poseljenih območjih, saj so bolj V letu 2012 so okoljski stresorji povzročili za izpostavljeni onesnaženemu zraku, okoljskem najmanj 13 % vseh smrti v EU-28, kar je skupaj hrupu in toplotnim obremenitvam kakor 630.000 smrti (SZO, 2016). Najbolj obremenjujoči prebivalstvo, ki živi na podeželju (SZO Europe, dejavniki so onesnaženost zraka in ekstremni 2019 in EEA, 2018). Poseben položaj z vidika vremenski dogodki, ki so posledica podnebnih neenakosti v odnosu do čistega in zdravega sprememb (OECD in EU, 2018). Področje o okolja imajo tudi avtohtone družbene skupine, hrupu podrobneje obravnava Poglavje o hrupu. na primer Romi. Ti so pogosto prikrajšani za nekatere osnovne storitve, kakor je kanalizacijsko Če bi bili ti dejavniki prepoznani dovolj zgodaj, in vodovodno omrežje, ter zato bolj izpostavljeni bi lahko s preprečevanjem izpostavljenosti različnim boleznim, ki so posledica slabih znatno zmanjšali njihov negativni vpliv na higienskih razmer (Heidegger in Wiese, 2020). Čisto in zdravo okolje pozitivno vpliva na naše zdravje in dobro počutje, onesnaženost pa je lahko, tudi v kombinaciji s socialnimi in ekonomskimi dejavniki, vzrok za prezgodnjo umrljivost in nastanek najrazličnejših bolezni. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju: SZO) kažejo, da k bremenu bolezni v Evropi veliko prispeva prav onesnaženo okolje. V letu 2012 so okoljski stresorji povzročili za najmanj 13 % vseh smrti v EU-28, kar je skupaj 630.000 smrti (SZO, 2016). Najbolj obremenjujoči dejavniki so onesnaženost zraka, hrup in ekstremni vremenski dogodki, ki so posledica podnebnih sprememb (OECD in EU, 2018). Če bi bili ti dejavniki prepoznani dovolj zgodaj, bi lahko s preprečevanjem izpostavljenosti znatno zmanjšali njihov negativni vpliv na zdravje ljudi. Cilje delovanja na področju okolja in zdravja Obravnava več vidikov človekovega razvoja, na svetovni ravni povzemata Agenda 2030 in vključno s cilji, ki povezujejo zdravo naravno in Ostravska deklaracija. Agenda 2030 za trajnostni življenjsko okolje, boljše počutje in zdravje ljudi razvoj, ki so jo leta 2015 sprejele vse države vseh starostnih skupin, s posebnim poudarkom članice Združenih narodov (v nadaljevanju: na zmanjšanju umrljivosti mater in otrok. Med ZN), določa 17 ciljev trajnostnega razvoja. cilji je tudi odprava epidemij in nalezljivih 424 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje bolezni ter zmanjšanje prezgodnje umrljivosti zaradi nenalezljivih bolezni za eno tretjino s preprečevanjem in zdravljenjem. Namen ciljev o okolju in zdravju, ki jih izpostavlja Agenda 2030, je tudi znatno zmanjšati število smrtnih primerov in bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaženja zraka, vode in tal ob zavedanju, da dobro stanje okolja prispeva tudi k boljšemu zdravju in počutju ljudi. V širšem evropskem merilu so omenjene prednostne naloge s področja okolja in zdravja povzete in zapisane v Ostravski deklaraciji, sprejeti leta 2017 v okviru SZO. Na ravni EU so politike, ki obravnavajo zdravje in okolje, precej razdrobljene, saj posamezne okoljske dejavnike, ki vplivajo na zdravje ljudi, obravnavajo skupaj z okoljskimi politikami. Tako obstajajo povezave med okoljem in zdravjem v različnih področnih strategijah ( Strategija »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, Akcijski načrt za krožno gospodarstvo - za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo) in direktivah ( Direktiva o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, Okvirna direktiva o vodah, Direktiva o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo). Na ravni EU (še) ni splošnega in enotnega okvira, ki bi na podoben način kakor Agenda 2030 obravnaval zapletene medsebojne povezave med političnimi področji, ki so pomembne za okolje in zdravje. 425 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Slika 20-1: Področje okolja in zdravja je najbolj celovito obravnavano v Agendi 2030 za trajnostni razvoj, sprejeti leta 2015 v okviru Združenih narodov 3 ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE Zagotavljati zdravo življenje in spodbujati dobro počutje za prebivalce vseh starostnih skupin. 1 ODPRAVA REVŠČINE 2 ODPRAVA LAKOTE 4 KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE 5 ENAKOST SPOLOV Dajanje prednosti Odpravljanje vzrokov in Izboljšanje enakosti v zdravju Odpravljanje zdravstvenim potrebam posledic podhranjenosti. s pomočjo kakovostnega izpostavljenosti okoljskim revnih. izobraževanja za vse. tveganjem glede na spol. 6 ČISTA VODA IN CENOVNO DOSTOJNO DELO INDUSTRIJA, SANITARNA DOSTOPNA IN IN GOSPODARSKA INOVACIJE IN UREDITEV 7 ČISTA ENERGIJA 8 RAST 9 INFRASTRUKTURA Preprečevanje bolezni z Raba trajnostnih virov Varna in zdrava delovna Čista in trajnostna zagotavljanjem čiste vode in energije za zdravo okolje. mesta ter vključujoča industrija ter vzdržljiva sanitarne ureditve. gospodarstva. infrastruktura. 10 TRAJNOSTNA ODGOVORNA ZMANJŠANJE PODNEBNI MESTA IN PORABA IN 11 12 13 NEENAKOSTI UKREPI SKUPNOSTI PROIZVODNJA Zmanjšanje neenakosti Spodbujanje čistega okolja Zmanjšanje onesnaževanja Zmanjšanje podnebnih na področju in aktivnega življenja s in degradacije okolja ter tveganj za zdravje in zdravih okolij. trajnostnim urbanističnim boj proti antimikrobni podpiranje prilagoditev. načrtovanjem. odpornosti. l!I 14 MIR, PRAVIČNOST PARTNERSTVA ŽIVLJENJE V ŽIVLJENJE IN MOČNE ZA DOSEGANJE 15 16 INSTITUCIJE 17 VODI NA KOPNEM CILJE Obnovitev zaloge morskih II Dostop do zdravega II Učinkovito izvajanje in Omreževanje različnih rib za spodbujanje naravnega okolja in enak dostop do storitev. partnerjev za dosego ciljev zdravega prehranjevanja. ekosistemskih storitev. trajnostnega razvoja. Vir: Povzeto po infografiki SZO, Zdravje in trajnostni cilji ZN, 2019. 426 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Poseben pomen pri zagotavljanju zdravja in Poleg oskrbovalnih nalog, ekosistemske storitve kakovosti življenja imajo ekosistemske storitve. opravljajo tudi procese, ki so nujni za življenje. Ekosistemske storitve opravljajo ekosistemi. Delimo jih na podporne, regulacijske in kulturne. Kopenski ekosistemi zagotavljajo na primer les Ker so tesno povezane s preživljanjem našega kot gradbeni material, les za ogrevanje, vodni časa v kakovostnih naravnih okoljih, spodbujajo ekosistemi pa hrano (ribe, morski sadeži). zdravje in dobro počutje ljudi (Prüss-Ustün et al., 2016; ten Brink et al., 2016; Lovell et al., 2018). Slika 20-2: Ekosistemske storitve,ki prispevajo k zdravju in dobremu počutju EKOSTISTEMSKE STORITVE Podporne Oskrbovalne Regulacijske Kulturne Biotska raznovrstnost Hrana Lokalno podnebje in Rekreacija in telovadba kakovost zraka Genetska raznolikost Surovine Ponori in skladiščenje Turizem Co2 ogljika Pitna voda Obvladovanje Spoštovanje narave ekstremnih vremenskih Zdravilne rastline dogodkov Duhovne potrebe Vodni krog in čiščenje odpadnih voda Oblikovanje in zadrževanje tal Opraševanje Biološko zatiranje škodljivcev KOMPONENTE ZDRAVJA IN DOBREGA POČUTJA Varnost Materialne potrebe Zdravje Dobri družbeni odnosi • Osebna varnost in zavetje • Zadostni viri dohodkov • Dostop do čistega zraka in vode • Socialna kohezija • Varen dostop do virov • Hrana z ustrezno hranilno • Dostop do zdravstvenih storitev • Medsebojno spoštovanje vrednostjo • Zaščita pred ekstremnimi • Dobro počutje • Sposobnost pomagati drugim dogodki • Dostop do potrebnih virov Svoboda izbire in delovanja Vir: EEA, 2019. 427 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Stanje in trendi Kakovost pitne vode in zdravje Dostop do pitne vode in njena ustrezna kakovost sta ključnega pomena za naše preživetje. Z zagotovitvijo dostopa do zdravstveno ustrezne pitne vode, kar je kot pravica vsakega državljana Slovenije zapisano tudi v Ustavi Republike Slovenije, sta povezani kakovost bivanja in blaginja celotnega prebivalstva. V letu 2019 se je 93 % prebivalcev Slovenije oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, za katere je zagotovljeno tudi redno spremljanje njene kakovosti. V monitoring pitne vode je bilo vključenih 858 oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev, javne objekte ter objekte za proizvodnjo in promet živil. Glede na vse prebivalce sta se skoraj dve tretjini (63,6 % ali 1.329.862) prebivalcev oskrbovali na velikih oskrbovalnih območjih (več kakor 10.000 prebivalcev). Skoraj tri četrtine prebivalcev (73,5 % ali 1.535.602) se je oskrbovalo na oskrbovalnih območjih z več kakor 5.000 prebivalci, skupaj se je na velikih in srednjih oskrbovalnih območjih (z več kakor 1.000 prebivalci) oskrbovalo 85,4 % ali 1.784.946 prebivalcev. Na majhnih oskrbovalnih območjih se je oskrbovalo 7,7 % ali 161.564 prebivalcev (50–1.000 prebivalcev). V monitoring ni bilo vključenih 6,8 % ali 142.800 prebivalcev (brez nadzora); ti prebivalci so se oskrbovali iz sistemov z manj kakor 50 oseb (na primer lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba – kapnica) (NLZOH, 2020; SURS, 2019). 428 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Slika 20-3: Kar dve tretjini prebivalcev Slovenije se oskrbujeta s pitno vodo na velikih oskrbovalnih območjih (z več kakor 10.000 prebivalci) 100 75 ) ž (% 50 leed 25 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 50-500 501-1.000 1.001 - 5.000 5.001 - 10.000 10.001 - 20.000 20.001 - 50.000 50.001 - 100.000 > 100.000 brez nadzora Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu ZD05 – Dostop do pitne vode, 2021. Oskrbovalno območje je zemljepisno opredeljeno območje, na katerem pitna voda prihaja iz enega ali več virov, kjer je kakovost vode približno enaka. Oskrbovalno območje je sistem za oskrbo s pitno vodo, lahko pa se sistem deli na več oskrbovalnih območij. Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na količino dobavljene vode na dan oziroma število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih v kazalcu združujemo v majhna, srednja in velika, ki oskrbujejo 50–1.000, 1.001–10.000 in >10.000 prebivalcev; od majhnih oskrbovalnih območij prikazujemo posebej najmanjša s 50–500 prebivalci, ker glede na druge velikostne razrede pomenijo največje tveganje za zdravje ljudi zaradi fekalne onesnaženosti, poleg tega so pri njih pomanjkljivi tudi podatki o kemijski kakovosti vode. Kakovost pitne vode je bila v letu 2019 dobra mikrobiološke oziroma fekalne onesnaženosti; praviloma na velikih in srednjih ter deloma majhnih najmanjša oskrbovalna območja večinoma oskrbovalnih območjih. Javnozdravstvena težava tudi nimajo določenih vodovarstvenih območij, so predvsem najmanjša oskrbovalna območja, ponekod nimajo ustreznega strokovnega ki oskrbujejo 50–500 prebivalcev, zlasti zaradi upravljanja in priprave vode. Na velika 429 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje oskrbovalna območja je glede na statistične regije 2019 je bilo od mikrobioloških parametrov (3.147 priključenih največ prebivalcev v obalno-kraški odvzetih vzorcev na 858 oskrbovalnih območjih, (90 %), osrednjeslovenski (82 %) ter podravski ki oskrbujejo 93 % prebivalcev) neskladnih z in pomurski regiji (po 67 %). Največji delež mejnimi vrednostmi 11,4 % vzorcev, od tega 1,7 % prebivalcev brez monitoringa kakovosti pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti, in sicer prisotnosti je bil v letu 2019 v koroški (25 %) in savinjski regiji bakterije Escherichia coli (E. coli). Delež (11 %). V koroški regiji ni velikega oskrbovalnega neskladnih vzorcev se zmanjšuje z velikostjo območja, v obalno-kraški regiji pa ni srednjega oskrbovalnih območij: pri najmanjših (s 50–500 oskrbovalnega območja (NLZOH, 2020). prebivalci) je bilo 4,5 % vzorcev neskladnih zaradi E. coli, pri majhnih s 501–1.000 prebivalci noben Z monitoringom pitne vode se spremlja vsebnost vzorec, pri srednjih 0,5 % vzorcev, pri velikih 0,1 % kemijskih in mikrobioloških parametrov. V letu vzorcev (Letopis NIJZ, 2019). 300 Slika 20-4: E.coli v letu 2019 večinoma ni bila prisotna v pitni vodi ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD08– Kakovost pitne vode, 2021. 430 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Kemijska kakovost pitne vode se je spremljala leti število izpostavljenih prebivalcev nekoliko niha, na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več prekoračitve mejnih vrednosti so bile večinoma kakor 500 prebivalcev (393 vzorcev na 282 minimalne. Nitrati v letu 2019 niso presegali oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 88 % mejne vrednosti. Nitrati so do leta 2015 ponekod prebivalcev); neskladnih vzorcev je bilo 1 %. Od vsako leto presegali mejno vrednost, razen v letih kemijskih parametrov je bil presežen pesticid 2016/17 in 2019, v posameznih letih ponekod tudi desetilatrazin (dva vzorca), izpostavljenih je aluminij, mangan, nikelj, svinec in železo. bilo 1.130 prebivalcev. V obdobju 2010–2019 je presegal mejno vrednost pesticid desetilatrazin, Dostopa do zdravstveno ustrezne pitne vode do leta 2017 tudi atrazin, občasno bentazon, z zagotavljanjem monitoringa nima okoli 7 % metolaklor in pesticidi-vsota, v posameznih letih prebivalcev, dodatno se okoli 5 % prebivalcev tudi pesticidi: bromacil, dikamba, dimetenamid, oskrbuje s pitno vodo, v kateri se spremlja le klortoluron, mekoprop, metazaklor, mezotrion, mikrobiološka kakovost, ne pa tudi kemijska permetrin in terbutilazin. Od indikatorskih kakovost. Kakovost pitne vode (mikrobiološka in kemijskih parametrov so bili preseženi aluminij, kemijska) je tako znana za 88 % prebivalcev. mangan in železo (2 vzorca). Med posameznimi V vodah je čedalje več zdravil in mikroplastike Vir zdravil v vodah so ali izločki ostankov zdravil, ki so bila uporabljena za zdravljenje ljudi ali živali, ali pa čistilne naprave. Nekatera zdravila so v okolju obstojnejša in imajo škodljive posledice za živali in ljudi (povzročajo, na primer, hormonske motnje). Ker čistilne naprave za komunalne odpadne vode niso posebej zasnovane za odstranjevanje teh spojin, se sproščajo v vode. Prisotne so tudi v blatu, ki ga v obliki mulja uporabljamo za gnojenje zemlje. Tako zdravila ponovno vstopijo v prehranjevalno verigo ljudi in živali. Še posebej je pri tem problematična protimikrobna odpornost, ki pospeši pojav in širjenje bakterij, odpornih na antibiotike, s tem pa vpliva tudi na povečano stopnjo okužb pri ljudeh in živalih. Poleg zdravil je v vodah problematična tudi mikropastika. Ocenjuje se, da se vsako leto v okolje sprosti od 75.000 do 300.000 ton mikroplastike. Poleg možnih tveganj zaradi prisotnosti mikroplastike v pitni vodi je zaskrbljujoč tudi njen vnos v prehranjevalno verigo živali in ljudi. Posledic še ne poznamo. Posebej zaskrbljujoča je namerna uporaba mikroplastike v izdelkih za osebno nego (na primer pilingi), pri čemer številne države članice EU že omejujejo njihovo uporabo (EEA,2019). V Sloveniji se v pitni vodi od leta 2018 spremljajo tudi farmacevtske aktivne spojine (zdravila) in kofein (23–46 aktivnih snovi v 31–160 vzorcih), in sicer na oskrbovalnih območjih, kjer je bil možen vpliv komunalnih in industrijskih odpadnih voda. V obdobju 2018–2020 so v sledovih zaznali salicilno kislino (do 0,13 μg/l v goriški in savinjski regiji), paracetamol (do 0,059 μg/l v podravski regiji), karbamazepin (do 0,009 μg/l v posavski regiji) ter vsako leto kofein (do 1,15 μg/l v savinjski, podravski in osrednjeslovenski regiji). 431 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Kakovost zraka in zdravje Tveganje za zdravje ljudi zaradi onesnaženega zraka je v Evropi večja na gosteje poseljenih območjih. Onesnaženost z ozonom (O ), 3 dušikovim dioksidom (NO ) in delci PM vpliva na 2 2.5 število prezgodnjih smrti in na število izgubljenih let življenja (nadaljevanju YLL; angl. Years of Life Lost). Evropska agencija za okolje za države članice EEA (EEA-41) za leto 2018 navaja 417.000 prezgodnjih smrti zaradi izpostavljenosti PM 2.5 (379.000 v EU-28, 1.700 v SLO), 55.000 zaradi izpostavljenosti NO (54.000 v EU-28, 50 v SLO) 2 in 20.600 zaradi izpostavljenosti O (19.400 v 3 EU-28, 100 v SLO). Medtem ko se je število smrti zaradi izpostavljenosti koncentracijam PM in NO v letu 2018 zmanjšalo (glede na 2.5 2 leto 2017), so visoke koncentracije ozona (O ) 3 prispevale k povečanju števila smrti za več kakor 25 %. V 41 ocenjenih državah je 4.805.800 let življenja, izgubljenih zaradi onesnaženja zraka, pripisanih samo izpostavljenosti PM (4.380.800 2.5 v EU-28, 1.016 v SLO), medtem ko je 623.600 YLL pripisanih izpostavljenosti NO (610.300 v 2 EU-28, 29 v SLO), 246 700 pa izpostavljenosti O 3 (232.200 v EU-28, 58 v SLO) (EEA, 2020). Kolesarjenje v Piranu, Parenzana in Kozjanski park 432 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Slika 20-5: Relativno zmanjšanje števila prezgodnjih smrti zaradi PM (2018 in 2009) 2.5 je največje v zahodni Evropi Relativno zmanjšanje prezgodnjih smrti zaradi PM2,5 (2018, 2020) Delež (%) < 10 0-10 10-20 20-30 > 30 ni podatka izven EU Vir: EEA, 2020. Največji vpliv na zdravje (prezgodnje smrti Makedonija). Najmanjši relativni vplivi so in YLL) zaradi onesnaženosti z delci PM je ugotovljeni v državah na severu in severozahodu 2.5 bil v letu 2018 v državah z največ prebivalci Evrope (Islandija, Norveška, Švedska, Irska (Nemčija, Italija, Poljska, Francija in Združeno in Finska). Slovenija spada med države, kjer kraljestvo). Relativno, če upoštevamo YLL na ni prišlo do velikega zmanjšanja števila smrti 100.000 prebivalcev, so opaženi največji vplivi zaradi izpostavljenosti PM . Tudi v primeru 2.5 na zdravje v državah srednje in vzhodne Evrope, onesnaženosti z ozonom velja, da so bili v letu kjer so opažene tudi najvišje koncentracije PM , 2018 največji vplivi na zdravje (v obliki prezgodnjih 2.5 (Kosovo, Srbija, Albanija, Bolgarija, Severna smrti in izgubljenih let življenja) v razvitejših 433 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje državah EU (Nemčija, Italija, Francija, Španija in Poljska). Države z najvišjimi stopnjami YLL na 100.000 prebivalcev so Monako, Albanija, Madžarska, Hrvaška in Češka. Države z najmanjšimi vplivi so Islandija, Irska, Združeno kraljestvo, Finska in Norveška (EEA, 2020). Prezgodnja smrt je smrt, ki se zgodi, preden oseba doseže pričakovano starost, to je pričakovano življenjsko dobo države, glede na spol. Šteje se, da je prezgodnjo smrt mogoče preprečiti, če je mogoče odpraviti njen vzrok. YLL (angl. Years of Life Lost – YLL) opredeljujemo kot izgubljena leta življenja zaradi prezgodnjih smrti. YLL je ocena števila let, ki bi jih ljudje v populaciji preživeli, če ne bi prišlo do prezgodnje smrti. YLL upošteva starost ob smrti, zato je prispevek k skupnemu številu izgubljenih življenjskih let višji pri prezgodnji smrti v mlajših letih in nižji pri prezgodnji smrti v starejših letih. YLL je podlaga za izračun prezgodnjih smrti po enačbi YLL = N x L, kjer je N število smrti zaradi stanja, L pa standardna pričakovana življenjska doba ob smrti (pričakovana starost – starost ob smrti). Breme bolezni je analiza, s katero se ovrednotita trenutno zdravstveno stanje in idealno zdravstveno stanje, brez bolezni in manjše zmožnosti. Breme bolezni se izraža v življenjskih letih, prilagojenih manjšim zmožnostim (DALY). Manj zmožnostim prilagojeno leto življenja (angl. Disability-Adjusted Life Year – DALY) je eno izgubljeno leto »zdravega« življenja zaradi bolezni, poškodbe ali dejavnika tveganja. Breme bolezni je vsota DALY v celotni populaciji, zato DALY standardizirajo učinke na zdravje tako, da v enem številu izrazijo število prizadetih ljudi ter trajanje in resnost učinkov na zdravje. Pričakovana in izgubljena leta življenja Pričakovana in izgubljena leta življenja DALY = YLD YLL leta življenja z izgubljena leta invalidnostjo Invalidnosti prilagojena leta življenja življenja predstavljajo merilo za skupno bolezensko breme, izraženo kot kumulativno število let, izgubljenih zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali zgodnje smrti. pričakovana bolezen ali invalidnost leta življenja zgodnja smrt Vir: EEA, 2019 434 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Izpostavljenost onesnaženemu zraku na območju okviru državne mreže za spremljanje kakovosti Slovenije spremlja Nacionalni inštitut za javno zunanjega zraka najnižja koncentracija PM 10 zdravje (v nadaljevanju: NIJZ). Po podatkih NIJZ, (pod 20 µg/m3, ki je zgornja sprejemljiva meja, ki se vežejo na študijo, izvedeno v populaciji ki jo priporoča SZO) v letu 2019 ni bila zaznana. otrok (0–15 let), je bilo v letu 2019 47 % otrok Najvišja letna vrednost je bila v letu 2019 izpostavljenih koncentracijam 21–30 PM µg/ izmerjena v Ljubljani, kar je pričakovano glede na 10 m3, kar je nad priporočili SZO (20 µg PM /m3). V velik obseg cestnega prometa (34 µg PM /m3). 10 10 Slika 20-6: V letu 2019 je bila večina otrok (0–15 let) v Sloveniji izpostavljena koncentracijam 31–40 µg PM /m3, kar je nad priporočljivo vrednostjo SZO (20 µg PM /m3) 10 10 100 80 ) (%k tro o 60 ihn vlje stao 40 ž izpleed 20 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 0-20 µ 0-20 g /m3 µg/m3 21-30 21-30µ g/m3 µg/m 31-40 31-40µ g/m3 µg/m > 4 > 1 µ 41 g/m3 µg/m3 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu ZD04 – Izpostavljenost prebivalcev in otrok onesnaženemu zraku zaradi delcev PM , 2021. 10 435 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM poveča umrljivost se začne že v mladosti; pri dolgotrajni 10 tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi izpostavljenosti delcem se poveča za 0,5 %, in sicer pljuč ter srca in ožilja. Učinke izpostavljenosti za vsako zvišanje povprečne letne koncentracije določata raven koncentracije PM in dolžina trajanja delcev za 10 μg/m3. Zaradi zmanjšanja tveganja 10 izpostavljenosti. Povišane koncentracije lahko za zdravje SZO priporoča državam, da zagotovijo vplivajo na nezadostni razvoj pljuč, poslabšanje povprečno letno vrednost za PM 10 μg/m3 za in za 2.5 astme in nastanek težav pri dihanju. Tveganje za PM 20 μg/m3 (SZO, 2006). 10 Astma je pomembna bolezen otroške dobe in glavni vzrok za hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let. Astmatične napade lahko, poleg alergenov (pršice, virusi, tobačni dim, plesni), povzročajo tudi onesnaževala zunanjega zraka. Številne študije opisujejo, kako onesnaženi zrak, ki je posledica onesnaževanja zaradi prometa, povzroča astmatične napade pri otrocih ter zelo verjetno tudi povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja (Health Effects Institute, 2010). Številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo PM ter zdravjem otrok (Cohen et al., 2004). Novejše raziskave kažejo povezavo 10 med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku z delci PM in povečano pogostostjo 10 astme pri otrocih, predvsem tistih, ki živijo v bližini prometne ceste. V splošnem velja, da je tveganje za astmo pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste, približno za 50 % večje kakor pri otrocih, ki živijo več kakor 150 m od ceste (McConnell R et al., 2006). Onesnaženi zrak, ki je posledica prometa, povzroča astmatične napade pri otrocih ter zelo verjetno povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja (Traffic-Related Air Pollution, 2010). Kratkotrajna izpostavljenost ozonu, dušikovemu dioksidu, žveplovemu dioksidu, delcem PM (še posebej PM ) 2.5 in TRAP (angl. TRAP - Traffic-related air pollution, onesnaževala, ki nastanejo pri izpustih iz prometa) naj bi povečala tveganje za poslabšanje simptomov astme. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom zraka, zlasti zaradi prometa, prispeva k novonastali astmi tako pri otrocih kakor tudi pri odraslih (Guarnieri, M., & Balmes, J. R., 2014). Številne študije navajajo, da lahko k novonastali astmi in astmatičnim napadom prispevajo tudi alergeni v zunanjem zraku (cvetni prah), ki sprožajo alergijske reakcije. Alergije so kompleksne bolezni, ki so posledica različnih interakcij med več genetskimi in okoljskimi dejavniki. Tako v Sloveniji kakor tudi v svetu se občutljivost ljudi na alergene povečuje. Na to vplivajo višanje povprečne temperature zraka zaradi podnebnih sprememb, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaženi zrak. V Sloveniji je najvišja prevalenca (pogostost) senzibilizacije za alergene breze (54 %), trave (51 %) in oljke (26 %) v populaciji odraslih bolnikov s senenim nahodom ali astmo. Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi v primerjavi z obdobjem 2008–2013 (61 na bolezni dihal v Sloveniji je kronična obstruktivna 100.000). Zmanjšana umrljivost v letu 2019 je pljučna bolezen (KOPB). Umrljivost zaradi bila v naslednjih statističnih regijah: savinjska, bolezni dihal je kazalec, ki daje posredno oceno pomurska, koroška, JV Slovenija, obalno-kraška, izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom primorsko-notranjska in gorenjska. na zdravje, pri čemer pa je treba opozoriti, da je umrljivost posledica različnih dejavnikov Podatki o izpostavljenosti prizemnemu ozonu za tveganja, ugotavljanje povezave z resničnim obdobje 2017–2020 v Sloveniji kažejo, da so bili vzrokom pa ni vedno preprosto. V Sloveniji se je ozonu najbolj izpostavljeni prebivalci Primorske, umrljivost zaradi bolezni dihal v obdobju 2014– saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici 2019 minimalno zmanjšala (58 na 100.000) poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v 436 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje zunanjem zraku. Izpostavljenost ozonu se med Ljubljano in Maribor. Omenjena raziskava leti spreminja, odvisna pa je od meteoroloških ocenjuje, da onesnaženi zrak Evropejce v razmer v topli polovici leta in od drugih povprečju stane več kakor 166 milijard evrov regionalnih značilnosti. letno. Tako družbeni stroški onesnaženosti zraka povprečnega Evropejca stanejo 1.276 Onesnaženi zrak, njegovi vplivi na zdravje in evrov na leto, prebivalca Ljubljane 1.502 evra družbeni stroški zaradi onesnaženosti zraka so na leto, prebivalca Maribora pa 965 evrov zaradi gostote poselitve in virov onesnaževanja na leto (CE Delft, 2020). Zunanje stroške iz prometa najvišji v urbanem okolju. To potrjuje zaradi onesnaženega zraka lahko sorazmerno tudi raziskava CE Delft (2020), ki vključuje kar učinkovito zmanjšamo glede na ambicioznost 432 evropskih mest s 130 milijoni prebivalcev ukrepov in politik, ki prispevajo k zmanjšanju iz 30 držav – med njimi tudi slovenski mesti, izpustov iz prometa. Družbeni stroški zaradi onesnaževanja zraka vplivajo na blaginjo ljudi in zajemajo tako neposredne izdatke za zdravstveno oskrbo (na primer za sprejem v bolnišnico) kakor tudi posredne vplive na zdravje (na primer bolezni, kakor je kronična obstruktivna pljučna bolezen, ali krajša pričakovana življenjska doba). Na podlagi pregleda podatkov iz različnih podatkovnih zbirk (EEA, IIASA, OECD in druge) in izračuna zunanjih stroškov prometa po metodi TRUE (angl. adjusted real-world emission factors emissions rating system) je bilo ugotovljeno, da ti v Sloveniji znašajo 524 milijonov evrov na leto. Od tega kar 299 milijonov evrov prispevajo osebna vozila, od tega 77 % dizelska vozila (Yoann in sod., 2018; CE Delft, 2018; Van Huib in sod., 2020). Podnebne spremembe in zdravje Podnebne spremembe vplivajo na pogostost in resnost čedalje pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov (IPCC, 2014). Številčnost dogodkov, kakor so vročinski valovi, obilne padavine, toča, hude poplave, nevihte, zemeljski plazovi, suše, gozdni požari, alpski plazovi in višanje morske gladine, se povečuje. Zato so podnebne spremembe veliko tveganje za zdravje prebivalstva. Še posebej so nanje občutljive ranljivejše družbene skupine, torej starejši, ljudje s pridruženimi boleznimi in kronični bolniki, nosečnice, otroci, migranti in druge, socialno izključene skupine prebivalstva. Ker se zaradi podnebnih sprememb spreminja tudi mikroklima mest, so prebivalci, ki živijo v gosto naseljenih mestnih območjih, bolj izpostavljeni vročini. Zaradi spremembe mikroklime v mestih nastajajo toplotni otoki. Vročinski valovi, vektorsko prenosljive bolezni, povečana vsebnost alergenov v zunanjem zraku, onesnaženje vodnih virov in zmanjšani donos hrane (zaradi številnih suš, poplav in drugih naravnih nesreč) vplivajo na povečanje bremena 437 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje bolezni zaradi podnebnih sprememb in na večje Podatki za Slovenijo za zadnjih 20 let (1997– število prezgodnjih smrti zaradi vročinskih valov. 2019) kažejo, da se je umrljivost med vročinskimi valovi do leta 2015 povečevala, medtem ko se Podatki za Evropo kažejo, da je bilo v obdobju je po letu 2016 zmanjšala. Najranljivejše skupine 1990–2016 največ smrti zaradi vročinskih valov prebivalstva za povečano število umrlih med v zahodni in južni Evropi. Brez uvajanja ukrepov vročinskimi valovi so bili starejši in srčno-žilni za prilagajanje podnebnim spremembam se bolniki, predvsem v mestnem okolju – Ljubljani in predvideva, da se bo umrljivost v Evropi še v Mariboru. V letu 2019 smo imeli osem vročinskih povečevala. Če bi se temperatura ozračja zvišala valov. V tem času se število umrlih ni niti povečalo za več kot dve stopinji Celzija, evropski scenarij niti zmanjšalo – povprečno je umrlo 53 oseb na napoveduje povečanje števila smrti zaradi dan, kar je enako številu umrlih na dan v obdobju vročinskih valov za faktor 50, in sicer največ v brez vročinskih valov. Projekcije in scenariji osrednji in južni Evropi. Hkrati se predvideva temperatur za Slovenijo kažejo, da se bodo tudi povečanje števila bolnišničnih sprejemov število, intenzivnost in dolžina vročinskih valov v zaradi srčno-žilnih bolezni, respiratornih bolezni, prihodnosti povečevali. To bo najverjetneje vplivalo sladkorne bolezni ter drugih kroničnih nenalezljivih tudi na stopnjo umrljivosti, za katero ne vemo, ali bolezni. Zvišanje temperature ozračja in suša bo ostala enaka ali se bo povečala. Še posebej lahko vplivata na izbruh obsežnih požarov, so ranljivi starejši in bolniki s kroničnimi boleznimi, povečanje števila vektorsko prenosljive bolezni predvsem v mestnem okolju. ter pojav strupenih kemikalij v vodah (živo srebro, obstojna organska onesnaževala). Ta se lahko prek prehranjevalne verige prenesejo v človeka. Pohodnica v gozdovih Pohorja 438 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Slika 20-7: V obdobju 1990–2016 je bilo največ prezgodnjih smrti zaradi vročinskih valov v zahodni in južni Evropi Števi Št l evi o smrti o smrt zarad ar i ekstremni ekst h temp h t erat er ur v evrop at ski ur v evrop h d ski rž h d a rž v a ah ( v 1990- ah ( 2016) 1990- Števi Št l evi o smrt l i o smrt z i ar z ad ar i ad ekstremni ekst h t remni emp h t erat er ur v evrop at ski ur v evrop h drža rž v a ah ( v 1990- ah ( 2016) 1990- Ekst E remne t kst emperat er ure Ekst E remne t kst emp remne t er emp at er ure at ni v ni p ni odatka zunaj z E unaj U erite m ni v ni pod p atka at zunaj z E unaj U erite m Vir: EEA, 2019a. Zaradi spremembe padavinskih vzorcev se lahko le od en do trije izbruhi letno, skupaj 30. Število v večjem obsegu pojavijo tudi hidrični izbruhi prijavljenih zbolelih oseb v posameznem (EEA, 2019a), ki so posledica meteoroloških hidričnem izbruhu je bilo od 5 do 355, skupaj razmer (močni nalivi, taljenje snega, suša). V 2.214. Pri okoli polovici hidričnih izbruhov v obdobju 1997–2019 so bili v Sloveniji prijavljeni letih 2005–2016 povzročitelj ni bil dokazan, pri 439 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje drugih so v iztrebkih zbolelih potrdili naslednje Typhimurium. Število prijavljenih hidričnih povzročitelje: Cryptosporidium parvum, izbruhov je podcenjeno, ker zboleli običajno ne Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus iščejo zdravniške pomoči zaradi blage klinične cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella slike ali kratkotrajnega poteka bolezni. Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov. Najmanj dve osebi imata podobne klinične znake in epidemične razmere kažejo, da je voda verjetni vir okužbe. Bolezen se pojavi nenadoma, prizadene ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega vodnega vira oziroma na istem oskrbovalnem območju. Podnebne spremembe lahko vplivajo na razpon in bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj več kakor sezonsko razširjanje vektorskih bolezni. Podnebje 3.000 do več kakor 7.000 bolnikov z Lymsko namreč bistveno vpliva na prenašanje bolezni boreliozo, večinoma v starostni skupini 60–64 z vplivanjem na življenjske cikle prenašalcev let in (pri otrocih) 5–9 let. Večina bolnikov ni bolezni in stopnjo razmnoževanja virusov in imela prizadetega centralnega ali perifernega parazitov v prenašalcih in človeških gostiteljih. živčnega sistema oziroma okužbe sklepov z Zvišanje temperature lahko skrajša življenjski Borrelio burgdorferi. Za klopni meningoencefalitis cikel vektorjev in pospeši razmnoževanje obstaja v Evropi veliko naravnih žarišč, posebej mikrobov, ki jih prenašajo vektorji, kar lahko v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in vodi do večje populacije vektorjev in večjega baltskih državah. Slovenijo uvrščamo med države tveganja za prenos. Dolgoročno bi lahko sezonske z najvišjo obolevnostjo. Primere beležimo v vseh spremembe vplivale tako na prenašalce in živali statističnih regijah, najvišja incidenčna stopnja gostiteljice kakor tudi na vedenje ljudi, kar bi klopnega meningoencefalitisa pa je bila leta 2019 dodatno vplivalo na geografsko razširjenost, na Koroškem (14,1/100.000), sledita gorenjska in sezonsko aktivnost in splošno razširjenost primorsko-notranjska statistična regija. bolezni, ki jih prenašajo vektorji v Evropi. Poleg tega je podnebna primernost bistvenega pomena Vektorske bolezni prenašajo prenašalci, ki so za prihod, vzpostavitev in širjenje »eksotičnih« lahko ali mehanski (na primer veter) ali biološki bolezni, ki jih v celinski Evropi zdaj ni. Poleg (zunanji zajedavci, žuželke, glodavci). V primeru podnebnih sprememb na tveganje za pojav bioloških zajedavcev se lahko vektorske bolezni nalezljivih bolezni vpliva širok razpon ekoloških, prenašajo z živali na ljudi. Širjenje bolezni gospodarskih in družbenih dejavnikov, kakor so prek vektorjev pripisujemo višanju povprečne vzorci rabe zemljišč in kmetijske prakse, biološka temperature zraka ter povečani vlažnosti zraka raznovrstnost, zmogljivost javnih zdravstvenih zaradi spremenjenih padavinskih vzorcev zaradi sistemov, potovanja, trgovina in migracije ter podnebnih sprememb. Vpliv podnebnih sprememb človeško vedenje, ki vpliva na posamezne na geografsko in sezonsko porazdelitev vektorjev dejavnike tveganja. Zato je treba poleg ocene ter bolezni, ki so z njimi povezane, lahko privede podnebnih sprememb upoštevati tudi ranljivost tudi do izbruha eksotičnih bolezni, ki jih v Evropi zdravstvenih sistemov in prebivalstva pri še ne poznamo (Randolph in Rogers, 2010). ocenjevanju prihodnjih tveganj zaradi nalezljivih bolezni. Posledica podnebnih sprememb so lahko tudi okužbe s patogeni, ki so občutljivi na višanje Najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju v Sloveniji temperature. Razen kolere, ki je dokazano prenašajo klopi, sta Lymska borelioza in klopni posledica podnebnih sprememb, pa je okužbe meningoencefalitis. V zadnjih desetih letih je s patogeni težje povezati z dejavniki podnebnih 440 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje sprememb. Številne raziskave že potrjujejo, da Mnogi patogeni povzročitelji bolezni, ki so so patogeni povzročitelji, navedeni v spodnji občutljivi na višanje temperature zraka, so preglednici, občutljivi na temperaturo zraka in lahko vzrok tudi za bolezni, ki se prenašajo s vode. Zvišanje temperature lahko pospeši njihovo hrano. V obdobju 2014–2019 je bilo v Sloveniji rast, vključno z bakterijami, virusi in paraziti. Tako prijavljenih 528 različnih izbruhov. Največjo Vezzulli in drugi navajajo (Vezzulli et al., 2016), da skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot se je od leta 1980 število okužb s patogenom vrste kontaktni, pri katerih so najpogosteje navedeni kot Vibrio močno povečalo v državah ob Baltskem povzročitelji norovirus (201), kapljični izbruhi (147) morju. Okužbe povezujejo z višanjem temperature in izbruhi, povzročeni s hrano (20). V letu 2019 je morja, ki zagotavlja idealne pogoje za cvetenje bil prijavljen prvi nacionalni izbruh zaradi okužbe Vibrio, in s povečanjem števila vročinskih valov s hrano v Sloveniji, pri katerem je bila potrjena v baltski regiji, med katerimi se je število obolelih monofazna ST Salmonella enterica subsp. močno povečalo. Primer je zaskrbljujoč, saj so Enterica. V izbruhu je zbolelo 94 oseb, predvsem okužbe s patogenom Vibrio lahko tudi življenjsko otroci, hospitaliziranih je bilo 48 ljudi. Izvor okužbe nevarne. ni bil ugotovljen. Preglednica 20-1: Patogeni, ki se odzivajo na podnebne dejavnike in vplivajo na zdravje ljudi Patogen Vplivi na zdravje Odziv na podnebne dejavnike Vibrijo Povzroča gastroenteritis. Okužba nastane V Baltskem in Severnem morju so v zaradi uživanja morskih sadežev. V redkih poletnih mesecih, ko je temperatura vode primerih lahko okužbe z Vibrijo povzročijo presegla 20 °C, opazili povišane ravni hude nekrotične razjede, septikemijo okužb z vrstami vibrijev, ki ne povzročajo in smrt pri dovzetnih posameznikih, bolezni. ki so med kopanjem izpostavljeni onesnaženemu morskemu okolju. Kampilobakter Kampilobakter je najpogostejši bakterijski V poletnih mesecih se zaradi povišanih povzročitelj driske v Evropi. Okužba se širi temperatur zraka pojavlja vedno več s kontaminirano hrano. primerov kampilobakterioze, in sicer od 10 do 14 tednov pred diagnozo. Salmonela Salmoneloza je tretja najpogosteje Salmoneloza se večinoma pojavlja prijavljena bakterijska okužba prebavil. ob zvišani tedenski temperaturi in Do izpostavljenosti pride z okuženo ekstremnih padavinskih dogodkih, ki hrano. Okužba nastane zaradi uživanja povzročajo kontaminacijo s fekalijami. kontaminirane hrane živalskega izvora, Z javnozdravstvenimi ukrepi je bolezen predvsem jajc, mesa, perutnine in mogoče preprečiti. mleka. Pojavnost okužbe v Evropi se v zadnjih letih zmanjšuje zaradi učinkovitih nadzornih ukrepov pri perutninski proizvodnji. 441 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Norovirus Norovirus je najpogostejši vzrok virusne Izbruhi norovirusov, ki se prenašajo s driske pri ljudeh. Okužbe se pogosteje hrano, so povezani s podnebnimi in pojavljajo pozimi. Norovirusi se prenašajo vremenskimi dogodki. Močne padavine s stikom med ljudmi, s kontaminirano in poplave lahko povzročijo prelivanje hrano in vodo ali dotikanjem površin. odpadne vode in onesnažijo gojišča školjk. Vrhunec pojavnosti driske je povezan z jakostjo padavin. Poznamo primer iz Avstrije, kjer je zaradi poplav prišlo do izbruha noroviroze. Kriptosporidij Kriptosporidioza je akutna driska, ki jo Koncentracija oocist kriptosporidija v rečni povzročajo znotrajcelični protozojski vodi se med padavinami znatno poveča. paraziti vrste Cryptosporidium. Močne padavine lahko povzročijo obstoj Prenos poteka po fekalno-oralni poti z oocist v sistemu distribucije vode in onesnaženo vodo, zemljo ali živilskimi njihovo infiltracijo v zbiralnike pitne vode. proizvodi. Najpogostejša načina Okužbe po močnih padavinah so opazili v izpostavljenosti sta onesnažena pitna Nemčiji in na Švedskem. voda in onesnažena kopalna voda v rekah, jezerih, morju, kjer se ljudje rekreirajo. Vir: EEA, 2019a. Zaradi okužb s hrano pogosto prihaja do 2018 povečalo za 17 %. Največ hospitaliziranih črevesnih nalezljivih bolezni, ki so še vedno je bilo zaradi rotavirusnih okužb (30 %), najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti ter kampilobaktrskih okužb (19 %) in okužb s velik javnozdravstveni izziv. Ocenjuje se, da Clostridium difficile (18 %). prebivalec Slovenije vsaj enkrat letno zboli za akutno črevesno okužbo. Črevesne nalezljive Kemikalije in zdravje bolezni uvrščamo pretežno med zoonoze (bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi). V letu Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da 2019 je bilo 7.833 prijav črevesnih nalezljivih kemikalije predstavljajo 2,7 % skupnega bremena bolezni, kar je za 26 % manj kakor leto prej. bolezni in povzročijo 1,7 % vseh smrti (SZO, Med opredeljenimi povzročitelji je bilo največ 2018). Skupno breme kemikalij, nevarnih za norovirusnih in rotavirusnih okužb. Število prijav zdravje, je kljub spremljanju, v Evropi še vedno norovirusnih okužb se je v primerjavi z letom podcenjeno, saj je razumevanje izpostavljenosti 2018 povečalo za 17 %, povečalo se je tudi kemikalijam omejeno. Obstajajo številne vrzeli število rotavirusnih okužb, in sicer za 13 %. v znanju, še posebej o učinkih izpostavljenosti Med bakterijskimi povzročitelji so najpogostejši mešanicam kemikalij, ki lahko delujejo kampilobaktri, okužbe z bacilom Clostridium sinergično in povzročajo dolgoročne motnje v difficile, salmonelami in patogenimi E.coli. V delovanju hormonov. Mnogi viri kot posledico zadnjih letih se pri nas najbolj povečuje število izpostavljenosti kemikalijam navajajo tudi različne prijav okužb s Clostridium difficile. Število kronične bolezni, kot so nevrološke motnje in vpliv hospitaliziranih zaradi črevesnih nalezljivih na razvoj še nerojenih otrok (Prüss-Ustün bolezni se je v letu 2019 v primerjavi z letom et al., 2011). 442 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Kemikalije v živilih 2012b). Tudi v zrnih in proizvodih iz zrn ter v skupini sladkorjev in sladkornih izdelkov je Prisotnost kemikalij v živilih se v Sloveniji preverja bila koncentracija Cd za okoli tretjino višja od z uradnim nadzorom, ki ga opravljata Uprava EU-vrednosti. Pri drugih skupinah živil so bile Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo določene podobne ali nižje koncentracije Cd. in varstvo rastlin (običajna živila) ter Zdravstveni Relativno višje povprečne koncentracije Cd v inšpektorat Republike Slovenije (prehranska škrobnatih koreninah in gomoljih (v glavnem dopolnila in živila za posebne skupine). Iz poročil krompir) ter zrnih in izdelkih iz zrn z relativno o izvajanju nadzora je mogoče povzeti podatke majhnim deležem vzorcev pod mejo določljivosti o vsebnosti kadmija, svinca in živega srebra v kažejo na morebitno povezavo z njihovim izvorom živilih. Te kovine so v okolju (tleh, vodi, zraku) (87 oziroma 76 % vzorcev je zraslo na slovenskih naravno prisotne kot elementarne snovi. Pojavljajo poljih). Možna razlaga za to povezavo so višje se lahko v različnih koncentracijah in oblikah, in koncentracije Cd v slovenskih tleh v primerjavi sicer kot anorganske spojine, kovinski kompleksi z evropskimi tlemi in uporaba pridelkov, ki ali organske spojine. Njihov antropogeni izvor akumulirajo Cd. Mineralna fosforjeva gnojila so večinoma pripisujemo kmetijstvu, industriji ali prav tako možni vir Cd. prometu. Vstop kovin v človekovo prehranjevalno verigo z zaužitimi živili pomeni tveganje za Ocena dolgodobne prehranske izpostavljenosti nastanek različnih bolezni. Hg zaradi uživanja rib in procesiranih oziroma konzerviranih rib s slovenskega trga kaže, da je Ocena izpostavljenosti svincu (Pb) in kadmiju izpostavljenost prebivalcev Slovenije Hg tako pri (Cd) v Sloveniji, ki temelji na podatkih iz malčkih (0,19 μg/kg t. m. na teden), še zlasti pa pri obdobja 2011‒2016, ter živemu srebru (Hg), odraslih (0,07 μg/kg t. m. na teden), manjša kakor ki temelji na podatkih iz obdobja 2011‒2018, pri populaciji EU (0,27 oziroma 0,24 μg/kg t. m. kaže, da so bile pri večini preiskovanih skupin na teden). K prehranskemu vnosu Hg v splošnem živil povprečne koncentracije Pb nižje od EU- največ prispevajo večje predatorske ribe, kakor vrednosti (Kirinčič et al., 2019; EFSA, 2012a), sta na primer mečarica ali tuna, kjer so zaradi posebej pri zeliščih, začimbah in dišavah. Višje akumulacije v prehranjevalni verigi višje vsebnosti povprečne koncentracije Pb od evropskih so bile živega srebra. ugotovljene pri sadnih in zelenjavnih sokovih (83 % slovenskega izvora) in otroški hrani na osnovi žit (18 % slovenskega izvora), kar pa ni posledica dejansko višjih koncentracij Pb v teh dveh skupinah živil, ampak velikega deleža rezultatov pod mejo določanja in relativno visoke meje določanja, kar zvišuje izračunano povprečno koncentracijo. Čeprav so koncentracije Pb v slovenskih tleh višje v primerjavi s tlemi v EU, se zdi, da se zaradi tal niso povečala koncentracije Pb v živilih pretežno slovenskega izvora. Rastlinski vnos Pb je omejen, ker je Pb v tleh močno vezan na delce. Koncentracije svinca v rastlinah, ki rastejo na tleh, onesnaženih zaradi rudarjenja in predelave rude, redko presegajo mejne vrednosti. Koncentracije Cd so bile v Sloveniji v primerjavi z EU-vrednostmi okoli dvakrat višje, posebej pri škrobnatih koreninah in gomoljih ter otroški hrani na osnovi žit (Kirinčič et al., 2019; EFSA, 443 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Preglednica 20-2: Kemikalije, ki onesnažujejo okolje, v telo vstopajo prek prehranjevalne verige Vir Vnos v telo Tveganje za zdravje ljudi Svinec Posledica antropogenih in S hrano, vodo, iz zraka, tal Razvojna strupenost industrijskih aktivnosti, pa in prahu. za živčevje pri otrocih, tudi odlaganja odpadkov iz povišani krvni tlak in teh dejavnosti (osvinčeni strupenost za ledvice pri bencin, svinčene odraslih. Anorganski svinec vodovodne cevi in barve za je uvrščen v skupino 2A pleskanje v preteklosti). kot možno rakotvoren za človeka (IARC). Kadmij Posledica antropogenih in S hrano, vodo, iz zraka, tal Strupenost za ledvice, industrijskih aktivnosti, pa in prahu, s kajenjem. demineralizacija kosti. Pri tudi odlaganja odpadkov poklicno izpostavljenosti iz teh dejavnosti (med je uvrščen v skupino 1 kot pridobivanjem cinka, rakotvoren za človeka - električne baterije, pljučni rak (IARC). elektronski deli, jedrski reaktorji). Živo srebro Posledica antropogenih in S hrano, zlasti z ribami in Metilno živo srebro: industrijskih aktivnosti, pa drugo morsko hrano. razvojna strupenost za tudi odlaganja odpadkov živčevje pri otrocih, srčno- iz teh dejavnosti (varčne žilne bolezni pri odraslih; sijalke, zobne zalivke, anorgansko živo srebro: posledice rudarjenja). strupenost za ledvice. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu ZD15 – Vnos kovin v človeško telo s hrano, 2020. 444 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Slika 20-8: Najvišje povprečne koncentracije kadmija (Cd) so bile v Sloveniji zaznane v ribah in morski hrani, v EU pa tudi v stročnicah, oreščkih in oljnih semenih 0,2 0,18 0,16 0,14 g 0,12 g/k 0,1 m 0,08 0,06 0,04 0,02 0 Slovenija EU Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu ZD15 – Vnos kovin v človeško telo s hrano, 2020. Kemikalije v okolju zaradi industrializacije v kakovost okolja, ki bo prebivalcem omogočala preteklosti običajno zdravo življenje. Mežiška dolina je v Sloveniji primer onesnaženega Najpogostejši način ocenjevanja skupne območja, ki je bilo zaradi posledic dolgoletnega obremenjenosti prebivalstva s svincem je rudarjenja in predelave svinca razglašeno za merjenje svinca v krvi, saj je ta kazalnik vnosa degradirano območje. Čeprav so se izpusti svinca in vezave svinca v zadnjem mesecu ali dveh v zadnjih 30 letih nenehno zmanjševali, se pred pred pregledom krvi. Pri skupnem vnosu svinca izvedbo ciljnih sanacijskih ukrepov izpostavljenost v telo imajo pomembno vlogo različni dejavniki, ljudi svincu ni zmanjševala. Svinec se je kopičil kakor so zrak, pitna voda, prehrana, zemlja, v tleh, posledica česar je s svincem obremenjeni prah, način življenja v okolju in tudi fiziološke prah. Z vdihavanjem tega in zaužitjem hrane, značilnosti posameznikov. Vsebnost svinca v gojene na obremenjenih tleh, se je kopičenje krvi se v Mežiški dolini spremlja pri otrocih, ki so svinca v ljudeh nadaljevalo. Decembra 2007 ranljivejša družbena skupina. Podatki kažejo, je bil zato sprejet Odlok o območjih največje da se je obremenjenost otrok Zgornje Mežiške obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za doline s svincem v prvih letih izvajanja sanacijskih izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini ukrepov hitro izboljševala, po letu 2010 pa ne več. (Uradni list RS, št. 119/07). Sanacija je po odloku Prevalenčna študija vsebnosti svinca v krvi otrok iz predvidena do leta 2022, ko naj bi bila dosežena Mežiške doline je v letu 2018 pokazala celo višje 445 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje vrednosti kakor študija, izvedena leta 2013. Za ponovno izboljšanje stanja bodo ključni primerno izvedeni ukrepi, izboljševanje življenjskega okolja in vzdrževanje doseženega. V prihodnje bosta potrebna več ciljnega dela z manjšimi skupinami in posameznimi otroki, pri katerih bo ugotovljeno večje tveganje za vnos svinca, ter individualno usmerjeno svetovanje v korist izboljšanja stanja svinca v krvi otroka. V letih 2019 in 2020 so bili rezultati monitoringa svinca v krvi otrok znova spodbudni. Visoke vsebnosti, 100 μg/l in več, je imelo leta 2019 4,6 % otrok, leto pozneje pa 4 % otrok, kar je najmanj od začetka izvajanja meritev. Visok je bil tudi delež otrok z vsebnostjo pod 50 μg/l, in sicer 67,8 % (2019) in 80 % (2020). Svinec se v telo vnaša z zaužitjem, vdihavanjem, prek kože, njegovi škodljivi učinki na zdravje pa so lahko akutni ali kronični. V začetni fazi se povišana koncentracija svinca pokaže v krvi, v poznejših fazah pa svinec vstopa v organe, zlasti možgane. Odlaga se v kosteh, kjer zamenjuje kalcij, ki je sicer ključnega pomena za rast in obnavljanje okostja. Zaradi razvoja organov in okostja je zato z zdravstvenega vidika treba še posebej poudariti pogostejšo kronično izpostavljenost svincu otrok, starih do šest let, saj lahko vodi do razvojnih motenj živčevja, ki se pokažejo šele v poznejših letih. S svincem so lahko povezani tudi drugi bolezenski znaki in bolezni, kakor so nevrološke bolezni, nepojasnjeni krči, bolečine v trebuhu, razvojne težave, motnje v razvoju, hiperaktivnost, motnje vedenja, izguba sluha, slabokrvnost (ATSDR, 2007). 446 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Slika 20-9: Visoke koncentracije svinca so v letu 2019 zabeležili pri manj kakor 5 % vzorcev krvi triletnih otrok Zgornje Mežiške doline 100 80 ) (% 60 k tro ž oleed 40 20 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 20102011 201220132014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 več kot 100 µg/l 50 µg/l in več ter manj kot 100 µg/l manj kot 50 µg/l Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu ZD17 – Vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline, 2020. Azbest ljudje v okolici vdihavajo. Nastaja tudi veliko azbestnih odpadkov, ki jih zaradi neozaveščenosti Azbest je naravni mineral, katerega vlakna se ljudje pogosto nepravilno in nevarno odstranjujejo lahko ločijo na tanke trpežne niti. Njegova uporaba in odlagajo. Tako smo azbestnim vlaknom še je bila zelo razširjena v številnih industrijskih vedno lahko izpostavljeni. sektorjih, saj so vlakna odlični izolatorji (odporna proti vročini, ognju in kemikalijam ter ne prevajajo Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, povzročajo elektrike). Pogosto se je uporabljal za ojačitev bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. cementa in drugih materialov. Povzročajo raka prsne in trebušne mrene, tako imenovani maligni mezoteliom, raka pljuč, grla Proizvodnja in promet azbestnih izdelkov sta v in jajčnikov. Povezujejo jih tudi z rakom žrela, Sloveniji prepovedana od leta 1996. Kljub temu želodca in danke. Mednarodna agencija za je veliko azbestnih izdelkov še vedno v uporabi. raziskavo raka ( angl. International Agency for Ker se njihova življenjska doba končuje, materiali Research on Cancer, IARC) uvršča vse oblike postajajo dotrajani in poškodovani, kar je razlog, azbestnih vlaken v prvo skupino, torej v skupino da se iz njih sproščajo azbestna vlakna, ki jih snovi, ki so dokazano rakotvorne za človeka. 447 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Maligni mezoteliom je sicer redek, a eden najbolj mezotelioma po regijah največja v goriški in agresivnih tumorjev. Azbest je najpomembnejši obalno-kraški regiji. Natančnejši pregled po dejavnik, ki ga povezujejo z nastankom tega upravnih enotah kaže, da je najvišja v UE Nova raka. Doba od prve izpostavljenosti do nastanka Gorica, Tolmin, Piran in Izola. Iz delovnega in bolezni (latentna doba) je dolga, lahko 40 in več bivalnega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov let. Vsak, ki je izpostavljen, ne zboli. Večja kot iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen je izpostavljenost, večje je tveganje za nastanek še vedno obstaja, in to ne samo za delavce, ki bolezni, lahko pa se mezoteliom pojavi tudi zaradi poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, majhne izpostavljenosti. temveč tudi za druge. Koliko se bo število novo odkritih primerov malignega mezotelioma Podatki kažejo, da je v Sloveniji starostno zmanjšalo in kdaj, je odvisno od tega, kako standardizirana incidenčna stopnja malignega uspešno bomo iz okolja azbest odstranili. Slika 20-10: Azbest je kljub prepovedi proizvodnje in prometa še vedno prisoten v našem bivalnem okolju Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu OD20 – Odpadki, ki vsebujejo azbest, 2021. 448 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Preglednica 20-3: Trendi, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji Šifra kazalca Ime kazalca DPSIR Trend Vode in zdravje VD08 Kakovost pitne vode S ZD05 Dostop do pitne vode R Zrak in zdravje ZD03 Izpostavljenost prebivalcev in I otrok onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 ZD29 Izpostavljenost prebivalcev ozonu I ZD02 Astma in alergijske bolezni pri I otrocih ZD18 Umrljivost zaradi bolezni dihal I ZR19 Zdravstveni stroški, ki so posledica R onesnaževanja zraka zaradi prometa Podnebne spremembe in zdravje ZD20 Število umrlih v obdobju vročinskih I valov ZD04 Hidrični izbruhi (epidemije) I ZD19 Izbruhi okužb s hrano I ZD21 Incidenca okužb s hrano I ZD22 Izpostavljenost prebivalcev I alergenemu cvetnemu prahu 449 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje ZD25 Prijavljeni primeri Limske borelioze I in klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji Kemikalije in zdravje ZD15 Vnos kovin v človeško telo s hrano I ZD17 Vsebnost svinca v krvi otrok na I območju Zgornje Mežiške doline ZD32 Incidenca malignega mezotelioma I in umrljivost Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. Legenda: Dobro stanje, Neopredeljeno stanje in Slabo stanje Trend kaže stanje iz najnovejše objave kazalca. DPSIR je petdelni okvir, s pomočjo katerega določimo funkcijo posameznih kazalcev. Vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). 450 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Pričakovana in izgubljena leta življenja DALY = YLD YLL leta življenja z izgubljena leta invalidnostjo Invalidnosti prilagojena leta življenja življenja predstavljajo merilo za skupno bolezensko breme, izraženo kot kumulativno število let, izgubljenih zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali zgodnje smrti. pričakovana bolezen ali invalidnost leta življenja zgodnja smrt 20. Okolje in zdravje Ključne aktivnosti Dobro stanje okolja je temelj za zdravo življenje in blaginjo prebivalstva. Čisti zrak, čista voda in Podobno kakor kažejo svetovni megatrendi, kakovostna hrana so naravni viri, ki omogočajo tudi zdajšnji trendi na področju okolja in zdravja preživetje, medtem ko zdravi ekosistemi nudijo potrjujejo, da razvoj ne vodi k doseganju prostor za športne dejavnosti, sprostitev in dolgoročno zastavljenih okoljskih in trajnostnih druženje. Kljub neizogibnemu onesnaževanju ciljev. Usmeritev v trajnostne cilje zahteva njihovo okolja zaradi gospodarskega razvoja je ohranjanje vključitev v vse z zdravjem povezane politike ravnotežja med zdravjem ekosistemov in in zahteva sistemske spremembe pri izvajanju zdravjem ljudi nujno. Ne nazadnje je pandemija dolgoročnih in vizionarskih politik, podprtih Covid-19 nazoren primer, ki potrjuje to trditev, saj s preglednimi ter znanstvenimi diskusijami. kaže, kako tesno sta povezana zdravje in okolje. Na voljo je dovolj dokazov za podporo novim politikam in ukrepom, pomanjkanje znanja in Svetovni megatrendi, ki jih napoveduje Evropska kompleksnost področja pa pri tem nikakor ne bi agencija za okolje do leta 2050 za področje smela ustaviti uvajanja sistemskih sprememb ter okolja in zdravja, napovedujejo povečano spreminjanja obstoječih ukrepov politike. Te bi onesnaževanje zraka zaradi delcev PM ter bilo treba prilagoditi z inovativnimi in povezujočimi 2.5 večji vpliv kemikalij, nanodelcev in podnebnih pristopi. Raziskave, namenjene zagotavljanju sprememb na zdravje ljudi. Opozarjajo na družbenih koristi, bi morale vključevati družbene in povečani razvoj nenalezljivih bolezni (diabetes, tehnološke inovacije, ki bi podpirale izboljšave za kardiovaskularne bolezni in rak) in na njihovo zdravje okolja. povezavo z okoljskimi vzroki, ki ob upoštevanju starostne strukture prebivalstva in vpliva Sistemski pristop k oblikovanju politike okolja podnebnih sprememb zahteva dodatne aktivnosti in zdravja je bil zasnovan leta 1989 na prvi za ohranjanje javnega zdravja na obstoječi ravni. ministrski konferenci o okolju in zdravju v Če napovedi megatrendov ne bomo upoštevali, to Frankfurtu. Organiziran je bila pod okriljem lahko povzroči posledice, SZO. Na konferenci je bila sprejeta evropska kot so: listina o okolju in zdravju, ki je prvič v zgodovini povezala zdravstveni in okoljski sektor. Na podlagi • povečanje okoljskega bremena bolezni te konference so se začeli različni procesi na zaradi pojava prenosljivih bolezni in pandemij mednarodni ravni in ravni posameznih držav s ter večja obremenitev zdravstvenega sistema ciljem izboljšanja stanja okolja in zdravja ljudi. Leta in posledično višanje stroškov zdravljenja, 1994 je bila druga ministrska konferenca o okolju kar bi še dodatno poglobilo neenakosti in in zdravju v Helsinkih, na kateri je bila dogovorjena povečalo revščino; priprava nacionalnih in lokalnih načrtov o okolju in • višanje stroškov zdravljenja za ranljivejšo, zdravju, katerih temelj morajo biti kazalci, temelječi starajočo se populacijo, ter povečan pritisk na podatkih o izpostavljenosti prebivalstva na fiskalni sistem, socialno povezanost in okoljskemu onesnaževanju. Poudarjen je bil splošno blaginjo; tudi pomen medsektorskega sodelovanja in • pojav novih bolezni, ki so posledica vključevanja zdravja v vse za zdravje pomembne podnebnih sprememb, predvsem v družbeno sektorske politike, tudi okoljsko. Zaradi številnih ranljivejših skupinah, kakor so starejši in dogodkov po tej konferenci naj bi večina otroci. držav v Evropi obravnavala zdravje glede na 454 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje onesnaženost okolja v nacionalnih okoljskih in in Parmi (2010), katerih aktivnosti so zapisane zdravstvenih načrtih ( angl. National Environmental v Ostravski deklaraciji (2017), ki jo je podpisala Health Action Plan – NEHAP). Na tretji tudi Republika Slovenija. Deklaracija povzema ministrski konferenci leta 1999 v Londonu je bilo prednostne naloge na področju okolja in zdravja dogovorjeno, da se zagotavljanje zdravja zaradi (podnebne spremembe in zdravje, neenakosti v onesnaženosti okolja postavi v ospredje političnih zdravju, proučevanje bremena kroničnih bolezni aktivnosti z zagotavljanjem zdravja kot temeljne ter vpliv nanotehnologij, hormonskih motilcev človekove pravice. S tem sta bila zagotovljena in kemikalij na zdravje ljudi) in se zavzema za možnost demokratične udeležbe vseh deležnikov zaščito in spodbujanje zdravja ter dobrega počutja v procesu zagotavljanja trajnostnega razvoja in ter preprečevanje prezgodnjih smrti, bolezni in prosti dostop do podatkov o okolju in zdravju neenakosti, povezanih z onesnaževanjem in ljudi. Nato sta bili konferenci v Budimpešti (2004) degradacijo okolja (WHO Europe, 2017). Slika 20-11: Razvoj politike o okolju in zdravju se je začel leta 1989 Vir: interno gradivo ARSO. Pomemben mejnik z vidika razvoja politik o okolju in zdravju na svetovni ravni je Agenda za V EU je pomemben premik na področju okolja in trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo leta 2015 zdravja evropski zeleni dogovor. Ta priznava, da sprejele države članice Združenih narodov. Določa je dobro zdravje tesno povezano s stanjem okolja. 17 ciljev trajnostnega razvoja za zagotovitev Dobro stanje okolja varuje ljudi pred bolezenskimi zdravja in dobrega počutja vsem v vseh starostnih tveganji in vpliva na dobro počutje državljanov. obdobjih s poudarkom na zmanjšanju umrljivosti Na podlagi tega cilja se zdravje vključuje v vse mater in otrok. Vključuje cilj odprave epidemij posamezne politike, ki so predmet dogovora nalezljivih bolezni in zmanjšanje prezgodnje in so zapisane v področnih EU-strategijah in umrljivosti zaradi nenalezljivih bolezni za tretjino. akcijskih načrtih. Tako se na primer Strategija od Še posebej želi doseči zmanjšanje smrtnih vil do vilic zavzema za zagotovitev trajnostnega primerov in bolezni zaradi nevarnih kemikalij prehrambnega sistema, ki bi zagotovil tudi ter onesnaženja zraka, vode in tal, pri čemer preživetje kmetijstva v EU (EK, 2020b). Nedavna poudarja, da izboljšanje stanja okolja prispeva Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030 k boljšemu zdravju. Okoljski in socialni dejavniki poudarja pomen narave za duševno in fizično zdravja se v agendi prepletajo s cilji trajnostnega počutje ter družbeno odpornost in opredeljuje razvoja in ponujajo možnosti za povezovanje pri nujno potrebo po zaščiti in obnovi narave glede načrtovanju ukrepov za doseganje ustreznih ciljev. na pandemijo Covid-19 (EK, 2020a). Potrebo 455 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje po zmanjšanju okoljskih vplivov proizvodnje in za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta porabe priznava Novi akcijski načrt za krožno 2030 (EK, 2020c). Preobrazba gospodarstva s gospodarstvo – za čistejšo in konkurenčnejšo prehodom v okolje prijaznejšo mobilnost, uvajanje Evropo, katerega cilj je preprečiti nastajanje čistih tehnologij, povečana raba obnovljivih virov odpadkov in spodbujati krožnost v procesih energije, prenova stavb ter izboljšanje njihove proizvodnje, hkrati pa zagotoviti dobavo varnih in energetske učinkovitosti z uporabo naravnih trajnostnih proizvodov potrošnikom (EK, 2020b). materialov bi pripomogli k izboljšanju stanja okolja Na področju podnebnih ukrepov Evropska in prispevali k boljšemu zdravju prebivalstva. komisija predlaga, da se v zakonodaji opredeli cilj Zato naj bi ukrepi za prilagajanje podnebnim doseganja podnebne nevtralnosti in poveča cilj EU spremembam temeljili na okolju prijaznih rešitvah. Slika 20-12: Ukrepi, ki bodo izvedeni na podlagi evropskega zelenega dogovora, bodo izboljšali blaginjo in zdravje državljank in državljanov ter prihodnjih generacij Ukrepi, ki bodo izvedeni na podlagi Evropskega zelenega dogovora bodo izboljšali blaginjo in zdravje državljank in državljanov ter prihodnjih generacij. Svež zrak, čista voda, Prenovljene, energijsko Zdrava in cenovno Več javnega prevoza zdrava prst in biotska učinkovite, stavbe. dostopna hrana. . raznovrstnost. Čistejša energija in Trajnejši proizvodi, ki jih je Delovna mesta, primerna Globalna konkurenčna in vrhunske čiste tehnološke mogoče popraviti, za prihodnost, in odporna industrija. inovacije. reciklirati in ponovno usposabljanje za uporabiti. preobrazbo. Vir: Spletišče Evropske komisije, Generalni direktorat za komuniciranje. Povzeto po: https://ec.europa.eu/info/strategy/ priorities-2019-2024/european-green-deal_sl. 456 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje V EU ni političnega okvira, ki bi celostno • preprečevanje bolezni z izboljšanjem obravnaval zapletene medsebojne povezave kakovosti zraka zunaj in v zaprtih prostorih na področju okolja in zdravja. Politike, ki v ter EU obravnavajo to področje, so še vedno • preprečevanje bolezni zaradi kemičnih, razdrobljene in del posameznih direktiv ( Direktiva bioloških in fizikalnih dejavnikov tveganja. o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, Okvirna direktiva o vodah in Direktiva o kakovosti Akcijski načrt za zdravje v povezavi z okoljem se zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo). je iztekel leta 2020, vlada pa ga ni niti prenovila Ob tem velja omeniti, da se je pomen okolja in niti podaljšala. zdravja uveljavil tudi v Urbani agendi, Strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam in Pomen zdravega in aktivnega življenja poudarja Strategiji EU za zeleno infrastrukturo. Urbana tudi Strategija razvoja Slovenije do leta 2030, ki agenda za Evropo priznava strukturne razsežnosti jo je vlada sprejela leta 2017. Strategija se še revščine v prikrajšanih mestnih soseskah in posebej zavzema za zmanjševanje tveganja za poziva k celovitim pristopom za regeneracijo zdravje ljudi, ki izhajajo iz onesnaženosti okolja mest, ki imajo bolj onesnaženi zrak in v katerih in podnebnih sprememb, ter za spremembo so prebivalci zaradi socialnih neenakosti potrošniških vzorcev, ki vplivajo na zagotavljanje prikrajšani zaradi podnebnih sprememb (EK, kakovosti življenja za vse generacije in 2016). Strategija EU za prilagajanje podnebnim zmanjšujejo obremenjevanje okolja. spremembam poudarja pomen socialne ranljivosti ter jasnejše povezave med zdravjem in podnebnimi spremembami (EC, 2018), Strategija EU za zeleno infrastrukturo pa vlogo, ki jo imajo zelene površine v urbanih območjih pri izgradnji skupnosti in v boju proti socialni izključenosti (EK, 2013). Vlada Republike Slovenije je v letu 2011 sprejela Strategijo za zdravje otrok in mladostnikov, leta 2012 pa tudi akcijski načrt izvajanja strategije. Strategija se osredotoča na zdravje otrok in mladostnikov (0–18 let), saj je otroški organizem, zlasti v zgodnjem obdobju (zarodek in plod ter v prvih letih življenja) še posebej občutljiv, in lahko tudi bolj kakor odrasli izpostavljen številnim dejavnikom iz okolja. Za izvajanje strategije je bil izdelan in na Vladi Republike Slovenije sprejet tudi Akcijski načrt za izvajanje strategije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, v katerem so opredeljeni konkretni cilji, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju pomembnih javnozdravstvenih težav otrok in mladostnikov. To so: • izboljšanje dostopa do varne oskrbe s pitno vodo in ustreznega ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami, • zmanjšanje poškodb in debelosti z varnim okoljem, telesno dejavnostjo in zdravo prehrano, 457 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Sklepi in priporočila Danes vemo, da številni okoljski stresorji delujejo za sprostitev in vadbo, olajšujejo interakcije v s skupnim učinkom, zato je treba okolje in skupnosti in tako zmanjšujejo socialno izolacijo, ki zdravje obravnavati meddisciplinarno ter pri je dejavnik tveganja in ima škodljive posledice za tem upoštevati tudi socialno prikrajšanost in zdravje. demografske dejavnike. Vlaganja v ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti lahko na primer Čeprav imamo na področju okolja in zdravja prinašajo koristi tako za okolje kako tudi zdravje dovolj podatkov, ki so lahko podlaga za ukrepanje, in družbo (Inherit, 2019). Zelena infrastruktura v obstajajo še številne vrzeli, ki jih je treba raziskati, urbanih območjih blaži pritiske na okolje (hrup, da bi področje lahko bolje razumeli. Podlaga ekstremna vročina in manj onesnaženost zraka), za ukrepanje morata biti previdnostno načelo zmanjšuje nevarnost poplav ter spodbuja biotsko ter povezava med okoljskimi, socialnimi in raznovrstnost. Poleg tega zelene površine v zdravstvenimi dejavniki, vključno z upoštevanjem urbanih območjih, ki zagotavljajo javni prostor vedenja in navad prebivalcev. Področja, ki jih z vidika raziskav izpostavlja Evropska agencija za okolje kot prednostna na področju okolja in zdravja: • kakovost notranjega zraka, še posebej v šolah; • vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi v lokalnih okoljih, še posebej z vidika razumevanja izpostavljenosti, obolevnosti in umrljivosti; • potrebna so dodatna znanja, da bi razumeli izpostavljenost več okoljskim stresorjem, ki se med seboj povezujejo, še posebej v urbanih območjih, njihov relativni pomen in vplive na zdravje; na primer, kako onesnaženost zraka in okoljski hrup skupaj vplivata na zdravje ljudi ali kakšna je vloga podnebnih sprememb pri poslabšanju drugih okoljskih stresorjev, na primer onesnaženosti zraka; • vpliv in izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju na zdravje ljudi; • nadaljnje raziskovanje razširjenosti mikroplastike v okolju in možnih vplivov na zdravje; • preučevanje trendov v času in prostoru o izpostavljenosti kemikalijam na podlagi biomonitoringa ter ovrednotenje ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti; • preučevanje učinkov kemikalij, ki se uporabljajo v kmetijstvu (pesticidi in gnojila) na ekosistemske storitve, kakor sta opraševanje in zagotavljanje zdravstveno ustrezne čiste pitne vode. 458 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Seznam uporabljenih Seznam uporabljenih kazalcev kratic VD08 Kakovost pitne vode ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje ZD05 Dostop do pitne vode Cd kadmij ZD03 Izpostavljenost prebivalcev in otrok DALY invalidnosti prilagojena leta življenja, onesnaženemu zraku zaradi delcev PM angl. Disability-Adjusted Life Years 10 ZD29 Izpostavljenost prebivalcev ozonu EEA-41 41 držav članic EEA ZD02 Astma in alergijske bolezni pri otrocih ENHIS (angl. Environment and Health ZD18 Umrljivost zaradi bolezni dihal Information System) okoljski in ZR19 Zdravstveni stroški, ki so posledica zdravstveni informacijski sistem onesnaževanja zraka zaradi prometa Hg živo srebro ZD20 Število umrlih v obdobju vročinskih valov KOPB kronična obstruktivna pljučna bolezen ZD04 Hidrični izbruhi (epidemije) NEHAP nacionalni načrt o okolju in zdravju, angl. ZD19 Izbruhi okužb s hrano National Environment and Health Action ZD21 Incidenca okužb s hrano plan ZD22 Izpostavljenost prebivalcev alergenemu NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje cvetnemu prahu Pb svinec ZD25 Prijavljeni primeri Limske borelioze in TRAP onesnaženost zraka zaradi prometa, klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji angl. Traffic-related air pollution ZD15 Vnos kovin v človeško telo s hrano SZO Svetovna zdravstvena organizacija, angl. ZD17 Vsebnost svinca v krvi otrok na območju World Health Organisation Zgornje Mežiške doline YLL izgubljena leta življenja, angl. Years of ZD32 Incidenca malignega mezotelioma in Life Lost umrljivost ZN Združeni narodi 459 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Fotografije: Viri in literatura Kozjanski park • ATSDR, 2007 - Agency for Toxic Substances and avtor: Amadeja Knez Disease Registry. Toxicological Profile for Lead. Atlanta, GA. U.S. Department of Health and Human Kolesarjenje v Piranu, Parenzana Services, Public Health Service. avtor: Tomo Jeseničnik • CE Delft, 2018. Health impacts and costs of diesel Pohodnica v gozdovih Pohorja emissions in the EU. Delft, CE Delft. avtor: Jošt Gantar vir: https://www.slovenia.info • CE Delft, 2020. Health costs of air pollution in European cities and the linkage with transport. Delft, CE Delft. • CEFIC, 2018, Facts and figures of the European chemicals industry, the European Chemical Industry Council, Brussels (https://cefic.org/app/ uploads/2018/12/Cefic_ FactsAnd_Figures_2018_ Industrial_BROCHURE_TRADE. pdf) accessed 6 June 2019. • Cohen A.J. et al, 2004. Urban air pollution. In: Ezzati M et al, eds. Comparative quantification of health risks. Vol.2. Geneva, World Health Organization, 2004: 1353–433. • EC, 2013, Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions — green infrastructure (GI) — enhancing Europe’s natural capital (COM(2013) 249 final). COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS Green Infrastructure (GI) — Enhancing Europe’s Natural Capital. • EC, 2016, Urban agenda for the EU — Pact of Amsterdam, 30 May 2016, Amsterdam. • EC, 2017, Special Eurobarometer 456, chemical safety: summary, European Commission. 460 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje • EC, 2018, Report from the Commission to the • Eurostat, 2020a. Production and consumption of European Parliament and the Council on the chemicals by hazard class (env_chmhaz). implementation of the EU strategy on adaptation to climate change (COM(2018) 738 final of 12 • Eurostat, 2020b, ‘Production and consumption of November 2018). chemicals by hazard class (env_chmhaz)’, Eurostat (https://ec.europa.eu/eurostat/web/environment/ • EC, 2020a, Communication from the Commission hazardous-substances/database) accessed 31 July to the European Parliament, the Council, the 2020. European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions — Short-term EU health • Guarnieri, M., & Balmes, J. R., 2014. Outdoor air preparedness for COVID-19 outbreaks (COM(2020) pollution and asthma. Lancet (London, England), 318 final). 383(9928), 1581–92. https://doi.org/10.1016/S0140- 6736(14)60617-6. • EC, 2020b, Communication from the Commission to the European Parliament, the European Council, • Health Effects Institute, 2010. Traffic-Related Air the Council and the European Economic and Social Pollution. A Critical Review of the Literature on Committee and the Committee of the Regions — Emissions, Exposure, and Health Effects. Boston, Farm to Fork (COM(2020) 380 final). Health Effects Institute. • EC, 2020c, Communication from the Commission • Inherit, 2019. Policy briefs, Intersectoral Health and to the European Parliament, the European Council, Environmental Research for Innovation. Dostopno the Council and the European Economic and Social na: https://inherit.eu/policy-briefs/ (11. 8. 2021). Committee and the Committee of the Regions — EU Biodiversity Strategy for 2030 – Bringing nature back • IPCC, 2014, Climate Change 2014: synthesis report. into our lives (COM(2020) 380 final). Contribution of Working Groups I, II and III to the fifth assessment report of the Intergovernmental Panel • EEA, 2019a. Healthy environment, healthy lives: how on Climate Change, Intergovernmental Panel on the environment influences health and well-being in Climate Change, Geneva. Europe. EEA report, No. 21/2019. URL: https://www. eea.europa.eu/publications/healthy-environment- • IVZ, 2005. Hočevar Grom, A. et al. Monitoring pitne healthy-lives. vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. • EEA, 2019b. The European environment — state Ljubljana, maj 2005. and outlook 2020, European Environment Agency. • IVZ, 2006. Hočevar Grom, A. et al. Monitoring pitne • EEA, 2020. Air quality in Europe — 2020 report. vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. URL: https://www.eea.europa.eu/publications/air- Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, quality-in-europe-2020-report. Ljubljana, maj 2006. • EFSA, 2012a. European Food Safety Authority. Lead • IVZ, 2007. Petrovič, A. et al Monitoring pitne vode dietary exposure in the European population. EFSA 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. J. 10(7): 2831. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007. • EFSA, 2012b. European Food Safety Authority. Cadmium dietary exposure in the European • IVZ, 2008. K. Bitenc, I. Gale, A. Petrovič. Monitoring population. EFSA J. 10(1): 2551. pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike • EFSA, 2012c. European Food Safety Authority. Slovenije, Ljubljana, julij 2008. Scientific Opinion on the risk for public health related to the presence of mercury and methylmercury in • Kirinčič, S., Šömen Joksić, A., Zupan, M., Ivanoš, J., food. EFSA J. 10(12): 2985. Rep, P., Rotter, E., Ivartnik, M., Grčman, H., 2019. 461 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Lead and cadmium in foods/drinking water from • NLZOH, 2020. Nacionalni laboratorij za zdravje, Slovenian market/taps: Estimation of overall chronic okolje in hrano, 2020. Zbirka podatkov o sistemih dietary exposure and health risks. Food additives & za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode contaminants. Part A., Chemistry, analysis, control, 2019, NLZOH. exposure & risk assessment, vol. 36, no. 10, str. 1522–37. • OECD and EU, 2018, Health at a glance: Europe 2018: state of health in the EU cycle, Organisation • Letopis NIJZ, 2019. Monitoring pitne vode. URL: for Economic Cooperation and Development, Paris. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ publikacije/letopisi/2019/3.7.1_pitne_vode_2019.pdf. • Prüss-Ustün, A., et al., 2011, ‘Knowns and unknowns on burden of disease due to chemicals: a • McConnell, R., Berhane, K., Yao, L., 2006. et al. systematic review’, Environmental Health 10, 9. Traffic, susceptibility and childhood asthma. Environ Health Perspect. 2006 May; 114(5): 766–72. • Randolph in Rogers, 2010. Randolph, S. E. and Rogers, D.J., 2010, ‘The arrival, establishment and • NIJZ, 2020a. Sprejemi v bolnišnico, 2019. Ljubljana, spread of exotic diseases: patterns and predictions’, NIJZ. Nature Reviews Microbiology 8(5), pp. 361–71. • NIJZ, 2020b. Zdravje v občini, 2020. Ljubljana, • SOER, 2020. The European environment —state NIJZ. URL: http://obcine.nijz.si/Vsebina. and outlook 2020Knowledge for transition to aspx?leto=2020&ClanekNaslov=K4_3. a sustainable Europe. European Environment Agency. • NLZOH, 2014. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za • SRS 2030. Strategija razvoja Slovenije 2030, oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2013, 2017. Ljubljana : Služba Vlade Republike Slovenije NLZOH. za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 2017. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/vladne- • NLZOH, 2015. Nacionalni laboratorij za zdravje, sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/ okolje in hrano, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf. oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2014, NLZOH. • SURS - Statistični urad RS (2019). Prebivalstvo po starosti in spolu, statistične regije, Slovenija, • NLZOH, 2016. Nacionalni laboratorij za zdravje, polletno. okolje in hrano, 20016. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode • SUTP, 2011. Sustainable Urban Transport: 2015, NLZOH. Avoid-Shift-Improve (A-S-I). URL: https://sutp.org/ publications/sustainable-urban-transport-avoid- • NLZOH, 2017. Nacionalni laboratorij za zdravje, shiftimprove-a-s-i/. okolje in hrano, 2017. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2016, • Van Huib, E., Davide, F., Kareen, E. B., Cuno, B., NLZOH. van Lisanne, W., Arno S., Parolin, R., Brambilla, M., Sutter, D., Maffii, S., Fermi, F., 2020. Handbook • NLZOH, 2018. Nacionalni laboratorij za zdravje, on the external costs of transport. Luxembourg, okolje in hrano, 2018. Zbirka podatkov o sistemih za Publication Office of the European Union. oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2017, NLZOH. • Vezzulli, L., et al., 2016, ‘Climate influence on Vibrio and associated human diseases during • NLZOH, 2019. Nacionalni laboratorij za zdravje, the past half-century in the coastal North okolje in hrano, 2019. Zbirka podatkov o sistemih za Atlantic’, Proceedings of the National Academy of oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2018, Sciences of the United States of America 113(34), NLZOH. e5062-e5071 462 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje • WHO, 2006. Air Quality Guidelines. Global update • ZD03 – Izpostavljenost prebivalcev in otrok 2005. Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide onesnaženemu zraku zaradi delcev PM , 2021. 10 and sulfur dioxide. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/ • WHO, 2017, Do not pollute my future! The impact of content/clone-izpostavljenost-prebivalcev-otrok- the environment on children’s health, World Health onesnazenemu-zraku-zaradi-delcev-pm10. Organization, Geneva. • ZD29 – Izpostavljenost prebivalcev ozonu, 2021. • WHO, 2018, ‘The public health impact of chemicals: Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. knowns and unknows - data addendum for 2016’ Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ (https://www.who.int/ipcs/publications/chemicals- izpostavljenost-prebivalcev-ozonu-1. public-health-impact/en/) accessed 31 July 2020. • ZD02 – Astma in alergijske bolezni pri otrocih, • Yoann Bernard, Y., Tietge, U., German, J., Muncrief, 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. R.,2018. Explanation of the TRUE real-world Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ passenger vehicle emissions rating system. London, astma-alergijske-bolezni-pri-otrocih-4. TRUE—The Real Urban Emissions Initiative. • ZD18 – Umrljivost zaradi bolezni dihal, 2021. • ZZV MB, 2009. Zavod za zdravstveno varstvo Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Maribor, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2008, ZZV umrljivost-zaradi-bolezni-dihal-4. Maribor. • ZR19 – Zdravstveni stroški, ki so posledica • ZZV MB, 2010. Zavod za zdravstveno varstvo onesnaževanja zraka zaradi prometa, 2021. Agencija Maribor, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2009, ZZV http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/zdravstveni- Maribor. stroski-ki-so-posledica-onesnazevanja-zraka-zaradi- prometa. • ZZV MB, 2011. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo • ZD20 – Število umrlih v obdobju vročinskih valov, s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2010, ZZV 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Maribor. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ stevilo-umrlih-v-obdobju-vrocinskih-valov-0. • ZZV MB, 2012. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo • ZD04 – Hidrični izbruhi (epidemije) , 2021. Agencija s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2011, ZZV RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: Maribor. http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/hidricni-izbruhi- epidemije-6. • ZZV MB, 2013. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo • ZD19 – Izbruhi okužb s hrano, 2021. Agencija RS s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2012, ZZV za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// Maribor. kazalci.arso.gov.si/sl/content/izbruhi-okuzb-s- hrano-4. • VD08 – Kakovost pitne vode, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// • ZD21 – Incidenca okužb s hrano, 2021. Agencija RS kazalci.arso.gov.si/sl/content/kakovost-pitne-vode-5. za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/incidenca-okuzb-s- • ZD05 – Dostop do pitne vode, 2021. Agencija RS hrano-3. za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/dostop-do-pitne- • ZD22 – Izpostavljenost prebivalcev alergenemu vode-1. cvetnemu prahu, 2018. Agencija RS za okolje, 2018. 463 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 20. Okolje in zdravje Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov. si/sl/content/izpostavljenost-prebivalcev-alergenemu- cvetnemu-prahu-0. • ZD25 – Prijavljeni primeri Lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ prijavljeni-primeri-lymske-borelioze-klopnega- meningoencefalitisa-v-sloveniji-1. • ZD15 – Vnos kovin v človeško telo s hrano, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ vnos-kovin-v-clovesko-telo-s-hrano-3. • ZD17 – Vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline, 2020. Agencija RS za okolje, 2020. Kazalci okolja. Dostopno na: http:// kazalci.arso.gov.si/sl/content/vsebnost-svinca-v-krvi- otrok-na-obmocju-zgornje-meziske-doline-4. • ZD32 – Incidenca malignega mezotelioma in umrljivost, 2021. Agencija RS za okolje, 2021. Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov. si/sl/content/incidenca-malignega-mezotelioma- umrljivost-1. 464 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Nesreče v okolju 21. 21. Nesreče v okolju Uvod V tem poglavju so navedene nekatere nesreče Republika Slovenija je podnebno in vegetacijsko v okolju v Sloveniji, kakor so potresi, kmetijske na prehodnem območju med zmerno toplim in suše, požari v naravnem okolju in na prostem ter subtropskim prostorom. Požari v naravnem okolju nesreče z nevarnimi snovmi. in na prostem se pojavljajo v večini države. Ozemlje Slovenije spada po številu in moči Na število požarov v naravnem okolju vpliva tudi potresov med dejavnejša območja, saj je na družba s svojimi dejavnostmi. Tveganje povečuje stiku evrazijske in jadranske tektonske plošče. tudi zaraščanje naravnega okolja. Kot družba Premikanja plošč na ozemlju Slovenije povzročajo težje vplivamo na število požarov, z ustreznimi napetosti v smeri sever–jug, ki se sproščajo v preventivnimi ukrepi ter ukrepi za pripravljenost potresih ob prelomih severozahod–jugovzhod in ustreznim odzivom pa lahko dosežemo (dinarska smer) in severovzhod–jugozahod zmanjševanje obsega požarov. Običajno je (prečnodinarska smer), ter ob narivnih strukturah, v Republiki Sloveniji letno od 1300 do 1800 ki potekajo v smeri vzhod–zahod. Pas največje požarov v naravnem okolju in na prostem, če pa potresne nevarnosti z intenziteto VIII EMS- v posameznem letu prevladujejo ugodne razmere 98 poteka po osrednjem delu Slovenije od za nastanek požarov (toplo vreme, suše, vetrovi), severozahoda proti jugu in jugovzhodu države se njihovo število in obseg pogorelih površin lahko ter pokriva več kakor polovico ozemlja. Na tem zelo poveča. Največ jih je bilo leta 2003 (2820 ha), območju živi več kakor polovica prebivalcev največ uničenih površin pa leta 1998 (3490 ha). Slovenije. Z oddaljevanjem od tega pasu proti severovzhodu in jugozahodu se potresna Ker se nevarne snovi uporabljajo ali se z njimi nevarnost manjša. Pričakovani potresi ne ravna na številnih področjih, lahko škodljive presegajo magnitude 7,0, a imajo zaradi posledice njihove uporabe ali ravnanja z njimi razmeroma plitvih žarišč lahko velike učinke. pričakujemo v vsakdanjem življenju, pri njihovem prevozu ter njihovi proizvodnji, skladiščenju, Suša spada med naravne nesreče, ki povzročajo uporabi ali ravnanju z nevarnimi odpadki. največ škode – tako v gmotno kakor tudi v Do nesreč z nevarnimi snovmi pride zaradi naravnem okolju. Od drugih naravnih nesreč se nenadzorovanih izpustov nevarnih snovi. Odpoved razlikuje po izrazito počasnem razvoju. Vzrok varnega zadrževanja nevarnih snovi in njihov za pojav suše je primanjkljaj količine padavin v izpust zaradi lastnosti teh snovi, kakor so na določenem obdobju. Obdobja s primanjkljajem primer vnetljivost, eksplozivnost in strupenost, padavin so sicer del naravne spremenljivosti škodljivo vplivata na zdravje ljudi, živali in rastlin, ter so ekosistemi in človekova dejavnost nanje poškodujejo in porušijo se stavbe, industrijski in praviloma prilagojeni. Vendar pa se primanjkljaj infrastrukturni objekti ter se onesnažuje okolje – padavin občasno pojavi v takih razsežnostih, da zrak, tla ter površinske in podzemne vode. pomanjkanje vode vpliva na življenjske procese in nastane se občutnejša škoda. Takrat govorimo o Za nesrečo z nevarnimi snovmi je značilno, suši. Velikost in trajanje škodljivega vpliva suše pa da se lahko zgodi brez opozorila, nenadno sta odvisni tako od naravnih dejavnikov (trajanje in nepričakovano, v nekaterih primerih pa se in velikost primanjkljaja padavin) kakor tudi nevarnost nesreče lahko zazna vnaprej. Pogosto odpornosti okolja do prenašanja posledic suhega so prizadeti oziroma žrtve nesreče zaposleni na obdobja. lokaciji shranjevanja, uporabe, ravnanja z njimi ali 466 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju Stanje in trendi njihove proizvodnje, lahko pa so prizadeti oziroma žrtve tudi prebivalci, če se vpliv nesreče razširi na naseljeno območje. Taka nesreča vpliva tudi na okolje (zrak, voda, tla), rastline in živali na območju vpliva nesreče. Vzroki nesreč z nevarnimi snovmi so lahko človeški in drugi dejavniki, neugodne vremenske razmere, naravne in druge nesreče. Potresi Nesreča z nevarnimi snovmi z večjim škodnim Učinke potresov ocenjujemo po evropski potresni potencialom v Republiki Sloveniji se lahko zgodi lestvici EMS-98 (Grünthal, 1998). Potresi, ki v industrijskih obratih, kjer se ravna z večjimi povzročijo poškodbe objektov, imajo intenziteto VI količinami nevarnih snovi ter jih uvrščamo med EMS-98 in več, zanemarljive poškodbe pa lahko obrate večjega in manjšega tveganja za okolje z nastajajo tudi pri stopnji V EMS-98. V preglednici upoštevanjem meril iz Uredbe o preprečevanju 21-1 so navedeni le potresi z intenziteto nad IV večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic EMS-98 (obdobje 2016–2020), podrobneje pa sta (Uradni list RS, št. 22/16). Nesreča z večjim opisana dva potresa z nadžariščem v Sloveniji, škodnim potencialom se lahko zgodi tudi v lokalno magnitudo nad 3,0 in učinki V EMS-98. napravah, kjer se opravljajo dejavnosti, ki lahko z upoštevanjem meril iz Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 57/15) (v nadaljevanju: uredba IED) povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. V Republiki Sloveniji je 58 obratov večjega in manjšega tveganja za okolje ter 147 dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega in ki ravnajo z nevarnimi snovmi. Prav tako lahko do izpustov nevarnih snovi v okolje pride zaradi nesreče pri prevozu nevarnih snovi po cestah in železnici ter v letalstvu. Nesreče z nevarnimi snovmi lahko povzročijo verižne nesreče, kakor so velik požar, eksplozija, povečane koncentracije strupenih snovi v okolju, onesnaženje pitne vode, površinskih voda v bližini območja nesreče in dolvodno ter živil oziroma krme, motnje in prekinitve oskrbe s pitno vodo, poškodbe infrastrukture. 467 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju Preglednica 21-1: Potresi z intenziteto nad IV EMS-98 v obdobju 2016–2020 Čas potresa (UTC) Magni- Intenzi- ° N ° E Globina Nadžarišče tuda teta (km) EMS-98 22. 3. 2016 ob 2.12 2,7 IV–V 45,92 15,37 2 Vrh pri Površju 9. 4. 2016 ob 13.02 3,4 V 45,92 15,6 9 Cundrovec 23. 5. 2016 ob 0.10 2,6 IV–V 46,08 14,78 13 Golišče 5. 6. 2016 ob 14.10 1,9 IV–V 45,77 14,88 4 Pleš 7. 6. 2016 ob 18.10 2,4 V 45,8 15,19 8 Novo mesto 7. 6. 2016 ob 18.43 2,1 V 45,8 15,19 8 Mala Cikava 1. 7. 2016 ob 7.16 2,0 IV–V 45,87 15,52 8 Bušeča vas 21. 8. 2016 ob 1.47 1,9 IV–V 45,64 15,35 8 Radoviči, meja Slovenija-Hrvaška 22. 8. 2016 ob 2.51 1,9 IV–V 46,14 15,05 7 Trbovlje 8. 9. 2016 ob 17.33 2,4 V 46,15 14,98 8 Zavine 8. 9. 2016 ob 17.34 2,1 IV–V 46,16 14,97 8 Zavine 16. 9. 2016 ob 16.15 2,6 V 46,08 14,62 14 Beričevo 25. 9. 2016 ob 21.14 2,5 IV–V 45,81 15,42 2 Orehovec 6. 7. 2017 ob 16.58 2,9 IV–V 46,05 14,94 8 Dolgo Brdo 11. 7. 2017 ob 22.02 1,9 IV–V 45,88 15,19 11 Roje pri Trebelnem 468 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju 16. 11. 2017 ob 7.04 1,8 IV–V 45,88 15,5 7 Veliko Mraševo 17. 1. 2018 ob 10.22 3,5 V 46,33 13,58 6 Kal - Koritnica 25. 2. 2018 ob 9.32 1,8 IV–V 46,19 14,49 13 Torovo 3. 3. 2018 ob 4.54 2,1 IV–V 46,17 15,54 7 Orehovec 4. 3. 2018 ob 18.05 1,7 IV–V 46,14 14,95 8 Loke pri Zagorju 14. 6. 2018 ob 12.23 3,0 IV–V* 45,58 15,39 11 Martinski Vrh, Hrvaška 5. 12. 2018 ob 16.23 3,4 IV–V 45,67 14,36 14 Juršče 4. 2. 2019 ob 11.01 2,6 IV–V 46,06 15,59 5 Gradišče 21. 1. 2020 ob 6.48 2,4 IV–V 45,54 15,27 8 Bedenj 22. 3. 2020 ob 5.24 5,1 V* 45,89 16,01 5 Zagreb, Hrvaška 28. 12. 2020 ob 5.28 5,1 V* 45,51 16,02 Petrinja, Hrvaška 29. 12. 2020 ob 11.19 6,1 V* 45,51 26,02 Petrinja, Hrvaška * Največji učinki potresa v Sloveniji Vir: ARSO, 2021. Potres pri Brežicah 9. 4. 2016 ob 13.02 UTC 402 elektronskih). Največja intenziteta potresa, z magnitudo 3,4 V EMS-98, je bila ocenjena v Brežicah in Malem Vrhu, kjer so prebivalci poleg razpok v ometu Najmočnejši potres leta 2016 v Sloveniji je in zidovih navedli močno tresenje in bobnenje, imel magnitudo 3,4 (Jesenko in drugi, 2014). padanje knjig, izgubo ravnotežja, prestrašenost, Nadžarišče potresa je bilo v bližini Brežic, globina žvenket steklenine in premik pohištva. Po žarišča pa je bila 9 km. Intenziteta po naseljih poročanju prebivalcev so zelo majhne poškodbe je bila ocenjena na podlagi 649 izpolnjenih na stavbah (lasaste razpoke v ometu, odpadanje vprašalnikov o učinkih potresa (247 papirnih in manjših kosov ometa) nastale v oddaljenosti do 469 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju 10 km od nadžarišča (ocena intenzitete IV−V (intenzitetna lestvica Medvedev-Sponheuer- EMS-98), učinke IV EMS-98 pa so navedli v Karnik; Medvedev in drugi, 1964) dosežena območju okoli 25 km od nadžarišča, severno v naseljih Vukovo Selo in Sv. Križ Harmica. pa tudi do 40 km. Potres so zaznali v večini Za laično razumevanje lahko privzamemo, da vzhodnega dela Slovenije, posamezniki tudi v se intenziteti, opredeljeni po lestvicah MSK in osrednji Sloveniji, najdlje od nadžarišča (123 km) EMS-98, ne razlikujeta bistveno (Musson in pa poročevalec iz Idrije. drugi, 2010). Potres so čutili na severovzhodu do Krapine, na vzhodu do Zagreba z okolico, na jugu Po podatkih hrvaških seizmologov je bila na pa do naselja Jastrebarsko. V Avstriji so ga čutili v hrvaški strani meje največja intenziteta V MSK treh naseljih južno od Gradca. Preglednica 21-2: Učinki potresa pri Brežicah, ki so dosegli intenziteto V EMS-98 Oddaljenost od ° N ° E Globina Intenziteta nadžarišča v km (km) EMS-98 0 45,916 15,60 Brežice V 5 45,963 15,622 Mali Vrh V 7 45,905 15,689 Vukovo Selo, Hrvaška V 8 45,901 15,701 Sv. Križ Harmica, V Hrvaška Vir: Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Cecić, I., Živčić, M., 2017. 470 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju Slika 21-1: Intenziteta potresa 9. aprila 2016 pri Brežicah po naseljih 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, 2016. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Potres pri Bovcu 17. 1. 2018 ob 10.22 UTC z magnitudo 3,5 Potres magnitude 3,5 so ljudje čutiti v območju 200 km od nadžarišča vse do naselja Goranec pri Zagrebu (Jerše Sharma in drugi, 2019). Največje učinke (V po EMS-98) je potres dosegel v naseljih Bovec, Magozd, Soča in Žaga. Glasno bobnenje in močno tresenje tal sta povzročila, da so ljudje prestrašeno zapustili hiše; nekateri so mislili, da slišijo miniranje snežnih plazov. Potres je ponekod povzročil manjše razpoke v ometu in rušenje skalovja. V Bovcu so zaradi previdnosti evakuirali osnovno šolo. Ena oseba v Srpenici je padla s stola in se pri tem poškodovala. 471 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju Preglednica 21-3: Učinki potresa pri Bovcu, ki so dosegli intenziteto V EMS-98 Oddaljenost od ° N ° E Globina Intenziteta nadžarišča v km (km) EMS-98 1 46,336 13,551 Bovec V 6 46,269 13,592 Magozd V 7 46,301 13,478 Žaga V 8 46,342 13,669 Soča V Vir: Jerše Sharma, A., Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Živčić, M., 2019. Slika 21-2: Intenziteta potresa 17. januarja 2018 pri Bovcu po naseljih 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M Vir: ARSO, 2018. 2006-2008 2009-2015 2016-2019 472 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju Kmetijska suša Kazalec kmetijske suše prikazuje gibanje vrednosti povprečne poletne meteorološke vodne Glede na trajanje obdobja brez padavin lahko bilance za Slovenijo v obdobju 1981–2020 ter pri suši v splošnem ovrednotimo tri prevladujoče prostorsko razsežnost izjemne suše v Sloveniji v vidike: meteorološki vidik, ki ga opisujemo kot obliki povprečnega primanjkljaja padavin in števila podaljšano obdobje s pomanjkanjem padavin in ga prizadetih agrometeoroloških regij (vseh regij je pogosto opredelimo kot zmanjšanje števila dni s 15, njihov prikaz je na spletnem naslovu http:// padavinami v primerjavi z referenčnim obdobjem; meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast2/). V hidrološki vidik, ki ga opisujemo kot zmanjšanje izračunu kazalca kmetijske suše so upoštevani količine vode v rekah in jezerih ter znižanje gladine podatki meteorološkega poletja (od 1. junija do 31. podzemne vode; ter kmetijski vidik, ker gre za avgusta). Pripravljeni so bili izračuni za obdobje nezadostno količino vode v tleh, ki jo kmetijske od leta 1961 do vključno leta 2020. Podatek o rastline potrebujejo za normalni razvoj. Kadar dnevni vrednosti potencialne evapotranspiracije je nastane v času intenzivne rasti in razvoja kmetijskih na podlagi meritev izračunan po metodi Penman- rastlin, je pridelek zmanjšan ali celo popolnoma Monteith. Povprečna vrednost meteorološke uničen. Ker kmetijska suša povzroči največ škode, vodne bilance za izbrano leto je izračunana kot se osredotočamo na ta vidik. povprečje meteoroloških vodnih bilanc poletnih mesecev izbranega leta za petnajst vzorčnih Za ugotavljanje kmetijske suše je najprimernejši meteoroloških postaj v vsaki od agrometeoroloških kazalec, ki meri stopnjo izsušenosti tal. V praksi regij v Sloveniji. Vrednosti vodne bilance so se kot osnovni podatkovni vir za kazalce kmetijske nato povprečene za celotno območje Slovenije, suše uporablja meteorološka vodna bilanca, ki za vsako od vzorčnih postaj v vsaki regiji pa je pomeni razliko med prejeto količino padavin v narejena percentilna analiza glede na referenčno določenem obdobju in potencialno izgubo vode obdobje 1981–2020. Vrednost kazalca je število iz površja zaradi izhlapevanja in dihanja rastlin regij, kjer je bil dosežen oziroma presežen 95. (potencialno evapotranspiracijo). Meteorološka percentil (izjemna suša v regiji). Lokalna suša je, vodna bilanca podaja informacijo o okvirni kadar je takih regij od ena do tri, regionalna, ko preskrbljenosti tal z vodo, zato je primerna podlaga jih je od štiri do pet, državna pa, ko je takih regij za oceno pojava kmetijske suše (ARSO, 2017). več kakor šest. Časovni niz kazalca je prikazan Ob tem je ključnega pomena razporeditev padavin. na sliki 139. S črtastim vzorcem so dodatno Največjo škodo v kmetijstvu povzroča suša v označena leta, ko je bila na podlagi Zakona o poletnih mesecih, zato se za izračun kazalcev odpravi posledic naravnih nesreč suša v Sloveniji uporablja poletna meteorološka vodna bilanca – razglašena za naravno nesrečo, spodaj pa so akumulacija za obdobje od junija do avgusta. označeni še doseženi percentilni razredi v vsaki agrometeorološki regiji. V zadnjih letih se izrazitejša suša na srečo ni pojavila. Zadnja suša, ki je bila razglašena za naravno nesrečo, je bila v letu 2017 (Moderc in sod., 2018). Sicer pa se pogostost kmetijske suše v Sloveniji v zadnjih desetletjih povečuje. V zadnjih dvajsetih letih je bilo kar šest suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne nesreče. Suša se pojavlja s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za kmetijsko sušo so hitro razvijajoče se suše v poletnem času (»rapidne suše«), ki se pojavljajo zlasti ob vročinskih valovih. Projekcije kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti kmetijske suše nadaljeval tudi v prihodnosti. 473 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju Slika 21-3: Vrednosti povprečne poletne meteorološke vodne bilance za Slovenijo v obdobju 1981–2020 in število regij z izjemno kmetijsko sušo v posameznem letu (zgoraj) ter jakost poletne kmetijske suše, izražene s percentilnim razredom po regijah v obdobju 1981–2020 v primerjavi z obdobjem 1961–2020 (spodaj) 300 ikro g P/L) 200 ega fosforja (m 100 tracija celotn cen Kon 0 ola Vogršček Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero artinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Šm Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik M 2006-2008 2009-2015 2016-2019 Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu PP14 – Kmetijske suše, 2021. 474 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju Požari v naravnem okolju in na prostem neeksplodiranih ubojnih sredstev, nastanek ekološke nesreče, razširitev požara v naselja, Največ požarov je v jugozahodnem, na infrastrukturne, stanovanjske, gospodarske submediteranskem delu države, kamor spadajo objekte in objekte kulturne dediščine ter občine Ankaran, Koper, Izola, Piran, Ilirska prometne nesreče (zaradi širjenja dima, izvajanja Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, intervencije in podobno). Hrpelje – Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren - Kostanjevica, Podatki o požarih v naravnem okolju in na Renče – Vogrsko in Šempeter – Vrtojba. Na prostem v obdobju 2016–2020 so zbrani v tem, pretežno submediteranskem podnebno- preglednici 21-4, in sicer so prikazani število vegetacijskem območju, poleg toplega podnebja požarov v naravnem okolju in na prostem, in neenakomerne razporeditve padavin verjetnost požarna površina, povprečne požarne površine, za požare povečujejo še karbonatna kamninska število požarov, ki jih je bilo treba gasiti tudi z podlaga, ki ne zadržuje vode, in pogosti močni letalniki, število sodelujočih pri intervencijah ter vetrovi, zlasti burja. Naravnim danostim se stroški teh intervencij. pridružuje še tisočletni vpliv človeka, katerega delovanje se kaže predvsem v spremenjeni vegetacijski sestavi gozdov, zlasti prisotnost antropogenih nasadov črnega in rdečega bora. Kras je bil pred 150 leti kamnita pokrajina, ki se je ozelenila z veliko dela, potrpežljivosti in prizadevanj. Gospodarske izgube lesne mase pri gozdnih požarih običajno niso velike, velike pa so posredne škode za ekosisteme, zato je nevarnost požarov na tem območju treba jemati zelo resno. Zgodnja pomlad in poletje sta obdobji, ko je običajno največ požarov v naravnem okolju in na prostem. Obseg povprečnega požara v jugozahodnem delu države je običajno večji (od dva- do šestkrat) od povprečnega požara v notranjosti države. Med letoma 1998 in 2004 je bil povprečni obseg požara v jugozahodnem delu države od 0,7 do 2,9 ha, v notranjosti države pa od 0,13 do 0,75 ha. V jugozahodnem delu države je v tem obdobju nastalo od 24 do 50 % vseh požarov, z deležem od 38 do 82 % vseh opožarjenih površin. Obsežnejše in težko dostopne požare je treba gasiti tudi iz zraka. Takšnih požarov je bilo največ leta 2003, kar 23. Doslej največji požar v naravnem okolju (požarna površina vsaj 1800 ha) je nastal marca 1992 na Kobariškem stolu nad Breginjem v občini Kobarid. Velika večina drugih velikih požarov po letu 1991 pa je nastala v jugozahodnem delu države, predvsem na Krasu. Požari v naravnem okolju in na prostem lahko povzročijo verižne nesreče, kakor so eksplozije 475 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju Preglednica 21-4: Statistični podatki o požarih v naravnem okolju in na prostem v obdobju 2016–2020 2016 2017 2018 2019 2020 Število požarov v naravnem 1473 2450 1069 1624 1664 okolju in na prostem Požarna površina v ha 948,90 1683,85 594,17 1047,61 876,14 Število požarov, gašenih tudi 12 12 10 8 10 iz zraka Povprečna površina požara 0,64 0,69 0,56 0,65 0,53 v ha Število sodelujočih pri 17.567 29.407 11.561 19.417 21.411 intervencijah (gasilci) Stroški intervencij (brez 257.103 453.269 105.962 679.447 1.331.423 stroškov gašenja iz zraka) v evrih Število in % požarov v 536 679 352 481 380 jugozahodnem delu države 36,4 % 27,7 % 32,9 % 29,6 % 22,8 % glede na vse požare v državi Požarna površina v ha in 710,53 615,40 157,58 363,56 240,95 % požarne površine v 74,9 % 36,5 % 26,5 % 34,7 % 27,5 % jugozahodnem delu države glede na celotno požarno površino v državi Povprečna površina požara v 1,33 0,91 0,45 0,76 0,63 jugozahodnem delu države v ha Povprečna površina požara 0,25 0,60 0,61 0,60 0,49 drugje v ha Vir: https://spin3.sos112.si/javno/porocilo. 476 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju Največji požari v naravnem okolju in na prostem Nesreče z nevarnimi snovmi v obdobju 2016–2020 so: požar 7. avgusta 2016 med Podgorjami in Hrastovljami v občini Koper Podatki o nesrečah z nevarnimi snovmi v obdobju (požarna površina 460 ha), požar 28. marca 2017 2016–2020 so zbrani v preglednici 21-5, in sicer pri Baču v občini Ilirska Bistrica (požarna površina so prikazani število nesreč z nevarnimi snovmi 137 ha), požar 6. avgusta 2017 v občini Komen v industriji, stanovanjskih in drugih objektih, (požarna površina 116 ha), požar 3. avgusta 2017 prometu, število ljudi kot neposrednem vzroku med Divačo in Rodikom v občini Divača (požarna onesnaženja, druga onesnaženja ter posegi v površina 95 ha) in požar 21. avgusta 2019 na okolje. Cerju v občini Miren – Kostanjevica (požarna površina 85 ha). Preglednica 21-5: Statistični podatki o nesrečah z nevarnimi snovmi v obdobju 2016–2021 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Nesreče z nevarnimi snovmi v 11 16 21 19 22 29 industriji, industrijske nesreče Nesreče z nevarnimi in drugimi 35 38 39 43 47 40 snovmi v stanovanjskih in drugih objektih Nesreče z nevarnimi in drugimi 239 199 234 249 215 277 snovmi v naravi, prometu Ljudje kot neposredni vzrok 22 40 29 32 27 60 onesnaženja Druga onesnaženja okolja in 114 177 157 129 162 151 posegi v okolje Vir: https://spin3.sos112.si/javno/porocilo. Statistični podatki v obdobju 2016–2021 kažejo, povečuje število nesreč z nevarnimi in drugimi da se število nesreč z nevarnimi snovmi v snovmi v stanovanjskih in drugih objektih, in sicer industriji v letih od 2018 do 2021 nekoliko s povprečno 36 nesreč na leto v letih 2016 in 2017 povečuje in je doseglo v povprečju 23 nesreč na v povprečju 43 nesreč na leto 2018–2021. na leto v primerjavi z letoma 2016 in 2017, ko je Trend nesreč z nevarnimi snovmi v prometu, bilo v povprečju 13 nesreč na leto. Prav tako se nesreč, katerih neposredni vzrok onesnaženja 477 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju je človek, in drugih onesnaženj okolja ostaja v kvadratnih metrov in zajel del zunanjega letih od 2016 do 2020 nespremenjen z odstopanji skladišča; v posameznih letih se je pa število nesreč, pri • požar v podjetju EKOL decembra 2019 katerih je človek neposredni vzrok onesnaženja, pod nadstreškom podjetja v Stražišču pri v letu 2021 povzpel na 60 v primerjavi s prejšnjimi Kranju, kjer so bili nameščeni več zabojnikov, leti, ko je bilo povprečje teh nesreč 30. plastični zbiralniki in tovorno vozilo. Nadstrešek je pogorel. V požaru niso gorele Med nesrečami v obdobju 2016–2020 omenjamo nevarne snovi, ker požar skladišča teh snovi nesrečo v obratu, ki spada med dejavnosti ni zajel. in naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega, in sicer požar v podjetju V času priprave tega poročila se je zgodila večja Kemis na Vrhniki v maju 2017, kjer je zagorelo v nesreča z nevarnimi snovmi v enem od obratov industrijskem objektu, kjer zbirajo odpadna olja večjega tveganja za okolje, za katere se uporablja in druge nevarne snovi. Nastala je velika gmotna predpis o preprečevanju večjih nesreč z nevarnimi škoda, onesnaženi so bili reka Ljubljanica ter snovmi in zmanjševanju njihovih posledic. potoka Lahovka in Tojnica. 12. maja 2022 se je v podjetju Melamin d.d. zgodila eksplozija s smrtnimi posledicami. Še nekaj drugih nesreč z nevarnimi snovmi: Ministrstvo za okolje in prostor bo izvedlo analizo te nesreče in pripravilo priporočila za preprečitev • požar v obratu za predelavo odpadnih sveč podobnih nesreč v prihodnje. Eko Plastkom v Ljutomeru, kjer je junija 2017 zagorelo v obratu, kjer predelujejo odpadne sveče, plastiko in parafin. Gorel je objekt velikosti 4300 m2. Šlo naj bi za požig; • požar v obratu Ekosistemi, podružnici za predelavo odpadkov v Zalogu julija 2018, ko je zagorelo v podružnici za predelavo odpadkov v Zalogu v občini Straža. Požar se je razširil iz šotora za lesne sekance. Gorele so odpadne plastične mase in lesni sekanci. Požar se je razširil na objekte v podjetju in ogrožal bližnji gozd in stanovanjski objekt. Gasilcem je požar uspelo omejiti v obratu; • požar v Publikusovem centru za ravnanje z odpadki v Suhadolah pri Komendi maja 2019, ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo odpadkov. Zagorel je objekt, velik 5 krat 8 metrov, v katerem se odpadki zbirajo in stiskajo v bale; • iztirjenje vlaka z nevarnimi snovmi pri Hrastovljah junija 2019, ko je iztirilo šest vagonov tovornega vlaka in iz dveh je v tla iztekla večja količina kerozina. Kerozin so iz poškodovanih vagonov prečrpavale ekipe Petrola in Slovenskih železnic, pomagali so tudi gasilci. Rižanski vodovod Koper je opravljal monitoring pitne vode; • požar na stroju v podjetju FRAGMAT v Podskrajniku junija 2019 je uničil celotno proizvodno halo na površini okoli 2000 478 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 NA TLA! POD ZAŠČITO! POČAKAJ! 21. Nesreče v okolju Ključne aktivnosti Na področju potresov Agencija Republike Slovenije meteorološke in kmetijske suše (ki poteka na za okolje: ARSO) in zagotavljanje finančnih sredstev, ki so v okviru programa razvoja podeželja na voljo zlasti • vzdržuje državno mrežo potresnih za izgradnjo namakalnih sistemov. Učinkovitost opazovalnic ter neprekinjeno spremlja in tega programa bo opazna sicer šele čez nekaj let, vrednoti potresno dejavnost na območju ko bomo lahko ocenili, ali se je delež namakanih Slovenije in okolice; površin povečal oziroma ali je zaradi suše nastala • obvešča službe za zaščito in reševanje ter manjša finančna škoda v kmetijstvu. To pa ne javnost o močnejših potresih; spremeni dejstva, da je na voljo sorazmerno • ob povečani potresni dejavnosti namešča veliko finančnih sredstev za ukrepe, ki pomembno začasne potresne opazovalnice; vplivajo na odpornost deležnikov proti škodi, ki jo • ocenjuje intenzitete potresa po naseljih in povzroča kmetijska suša. • izdeluje karte potresne nevarnosti. Kljub pogostim obdobjem sušnega in/ali Ob potresu intenzitete VI in VII EMS-98 se nadpovprečno toplega vremena število in površina aktivirajo službe in sredstva za zaščito, reševanje požarov v naravnem okolju in na prostem v in pomoč, ob intenziteti VIII EMS-98 ali več pa obdobju 2016–2020, z izjemo leta 2017, nista se aktivira Državni načrt zaščite in reševanja ob odstopala od običajnih vrednosti. Leta 2018 je potresu (Vlada RS, 2014). bila površina povprečnega požara v naravnem okolju in na prostem v jugozahodnem delu države V primerjavi z drugimi naravnimi nesrečami je celo manjša od površine povprečnega takšnega potres nenadni in nepričakovani pojav. Ne moremo požara drugje po državi, kar se zgodi zelo redko. ga vnaprej napovedati, da bi ljudem omogočili Število največjih požarov in njihova površina pravočasni umik na varno, lahko pa preprečujemo sta se v primerjavi s prejšnjimi obdobji nekoliko ali zmanjšamo posledice potresov s: zmanjšala. Bojazen, da bi se zaradi podnebnih sprememb število in zlasti površina požarov v • potresno odporno gradnjo; naravnem okolju in na prostem povečala, zlasti • izobraževanjem prebivalcev za boljši odziv ob v jugozahodnem delu države, se za zdaj ne potresu, z usposabljanjem sistema zaščite, uresničuje. Vzroke lahko iščemo tudi v ustreznem reševanja in pomoči ter organov vodenja in izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj za upravnih organov na lokalni in državni ravni požare ter v požarih v naravnem okolju in na ter s pripravo akcijskih načrtov za reševanje; prostem. • ustrezno organizacijo in delovanjem zdravstvene in socialne službe v primeru Preventivni ukrepi za varstvo pred požarom v rušilnega potresa. naravnem okolju, ki jih izvajajo lastniki oziroma upravljavci naravnega okolja, zlasti gozdov, ter Ključne dejavnosti za zmanjšanje izpostavljenosti lokalne skupnosti, so predvsem: za nastanek suše in tveganja za posledice suše so povzete v oceni zmožnosti obvladovanja tveganj, • redna sanitarna sečnja močno poškodovanih s katerimi je bila dopolnjena Ocena tveganja in oslabelih dreves v gozdu; za sušo (ARSO, 2017). Zlasti gre za razvoj • redno odstranjevanje suhih organskih metodologije na področju analize ter spremljanje materialov na negozdnih površinah; 480 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju • vzdrževanje prehodnosti prevoznih poti; delu države in določenih drugih primerih se lahko • čiščenje požarnovarnostnih pasov ob na podlagi Uredbe o varstvu pred požarom v železniških progah, daljnovodih in plinovodih naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14) v enoti ter gradnja požarnih zidov ob železniških Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje progah; Ig v Sežani organizira tudi dežurstvo gasilcev. • gradnja in vzdrževanje protipožarnih presek, To dežurstvo z vključevanjem operativnih vodnih zbiralnikov in drugih tehničnih objektov; gasilcev, ki se usposabljajo za gašenje požarov • vzdrževanje požarnovarnostnih pasov med v naravnem okolju, redno poteka vsako leto med objekti in gozdom; 15. julijem in 15. avgustom. To omogoča hitrejši • določitev pristajališč za helikopterje in krajev in obsežnejši odziv gasilcev že takoj ob začetku za zajemanje vode v prostorskih dokumentih gasilske oziroma požarne intervencije, s čimer lokalnih skupnosti. se zagotovi več možnosti, da se požar pogasi, še preden bi se občutneje razširil. Predvsem v Glede pripravljenosti in odziva na nesreče je času razglašene velike in zelo velike požarne Slovenija država z dolgo in bogato tradicijo ogroženosti naravnega okolja se izvaja tudi gasilstva, ki je dobro organizirano, opremljeno nadzor terena iz zraka, ki ga izvajajo nekateri in usposobljeno za izvajanje nalog zaščite in aeroklubi. Nadzor zajema predvsem jugozahodni reševanja, tudi gašenja požarov v naravnem del države in Zgornje Posočje. okolju in na prostem. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami temelji predvsem Leta 2018 je Vlada Republike Slovenije sprejela na prostovoljnih gasilcih, organiziranih v 1299 novi Državni načrt zaščite in reševanja ob velikem teritorialnih prostovoljnih gasilskih enotah, požaru v naravnem okolju. Z njim je bil optimiziran 120 gasilskih zvezah in 17 gasilskih regijah. koncept zaščite in reševanja ob velikem požaru Prostovoljna gasilska društva imajo 188.455 v naravnem okolju, ki omogoča premike gasilskih članov, od tega je operativnih gasilcev 35.423. enot na območje velikih požarov v naravnem Poklicne gasilske enote so organizirane predvsem okolju iz drugih območij države, spremenjeni so v večjih urbanih naseljih, in sicer je v trinajstih tudi pogoji za aktiviranje državnega načrta, ki se poklicnih enotah zaposlenih 630 poklicnih zdaj lahko aktivira že v zgodnejših fazah velikih gasilcev. Vzpostavljeno je tudi gašenje iz zraka, požarov v naravnem okolju. Tako obstaja večja če je to potrebno. Ustrezno sta vzpostavljena tudi možnost, da se požari obvladajo in pogasijo ugotavljanje in razglašanje velike ali zelo velike v krajšem času, kar pomeni manjšo škodo ter požarne ogroženosti naravnega okolja, ki ju izvajajo manjše stroške intervencij in obnove pogorišč. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter lokalne skupnosti. Poklicni in prostovoljni gasilci že skoraj desetletje uporabljajo mednarodno uveljavljeni sistem Uspešnost odziva omogoča tudi leta 2005 vodenja večjih intervencij – IPS (intervencijsko vzpostavljeni videonadzorni sistem Videokras. Z poveljniški sistem). dnevno-nočnimi in termovizijskimi kamerami se prek tega sistema nadzoruje celotno območje Za obvladovanje nesreč z nevarnimi snovmi jugozahodnega dela države Sistem je nameščen v ima Slovenija vzpostavljen sistem ukrepov za regijskih centrih za obveščanje, v gasilskih enotah obrate večjega in manjšega tveganja za okolje, širšega pomena na tem območju ter v Centru za dejavnosti in naprave, ki lahko povzročijo obveščanje Republike Slovenije. Sistem omogoča onesnaževanje okolja večjega obsega, ter za hitro in zgodnje odkrivanje požarov v naravnem prevoz nevarnih snovi. okolju in na prostem ter s tem hitrejši odziv in začetek gasilskih intervencij, še preden bi se požar Neodvisno od tega, da so za varno obratovanje lahko močno razširil. odgovorni upravljavci obratov, dejavnosti in naprav ter prevozniki nevarnih snovi, je cilj V času razglašene zelo velike požarne vzpostavitev in delovanje mehanizmov, ki ogroženosti naravnega okolja v jugozahodnem bodo čim bolj pripomogli k preprečitvi nesreč 481 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju z nevarnimi snovmi in k zmanjšanju njihovih zanesljivo obratovanje naprave. Poleg tega škodljivih posledic. morajo izdelati oceno možnosti za onesnaženje tal, površinske in podzemne vode, izbrati Na podlagi direktive SEVESO III je v Evropski najboljšo razpoložljivo tehnologijo ali tehniko za uniji vzpostavljen usklajeni sistem obvladovanja preprečevanje in zmanjševanje izpustov, ki je njej nevarnosti večjih nesreč. V slovenski pravni enakovredna. red je omenjena direktiva prenesena z Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju Za ravnanje z nevarnimi odpadki mora upravljavec njihovih posledic in z Uredbo o vsebini in obrata izdelati načrt ravnanja z odpadki, izvajati izdelavi načrtov zaščite in reševanja. Varstvo obratovalni monitoring in pridobiti okoljevarstveno pred škodljivimi učinki nesreč z nevarnimi dovoljenje. snovmi sestavljajo trije mehanizmi, in sicer: nadzor nad načrtovanjem novih obratov z vidika Pri prevozu nevarnih snovi je treba za preprečitev, uporabe najboljših tehnik za preprečevanje ublažitev in zmanjšanje posledic nesreče z nesreč in zmanjševanje njihovih posledic; nevarnimi snovmi upoštevati določbe Zakona spremljanje in nadzor obratovanja obratov o prevozu nevarnega blaga, ki ureja prevoz z vidika varstva pred večjimi nesrečami z nevarnega blaga v cestnem, železniškem, nevarnimi snovmi, ki se izvaja v postopkih izdaje zračnem in pomorskem prometu, ki v skladu z okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje obratov Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in z inšpekcijskim nadzorom; ter zagotavljanje in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem pripravljenosti za odziv na nesreče, ki zajema prevozu nevarnega blaga predpisuje tudi uporabo pripravljenost obratov in lokalne skupnosti, v veljavnih mednarodnih sporazumov za prevoze kateri obrat obratuje. v Republiki Sloveniji. Veljavni mednarodni predpisi zelo podrobno določajo tudi pogoje za Spremljanje in nadzor obratovanja obratov razvrščanje, pakiranje in označevanje blaga med obsegata predvsem nadzor nad tem, ali so prevozom ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravljavci obratov prepoznali nevarnosti večjih prevozna sredstva. Obvezna ravnanja za nesreč, značilnih za nevarne snovi v obratu, ter ali preprečevanje nesreč z nevarnimi snovmi so imajo vzpostavljene ustrezne in zadostne ukrepe določena tudi v zakonih o varnosti v železniškem za preprečevanje nenadzorovanih izpustov in cestnem prometu ter letalstvu. nevarnih snovi ter preprečitev večje nesreče v primeru, če bi prišlo do izpusta nevarnih snovi. Pri obvladovanju nevarnosti nesreč z nevarnimi snovmi se upoštevajo tudi obveznosti in Na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in priporočila, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06– in konvencij ter članstva Slovenije v mednarodnih UPB-1, 97/10 in 21/18-ZNOrg) in Uredbe o organizacijah: Organizaciji združenih narodov, vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja Mednarodni organizaciji civilnega letalstva (Uradni list RS, št. 24/12, 78/16 in 26/19) je (ICAO), Mednarodni pomorski organizaciji (IMO), določena tudi obveznost izdelave načrtov zaščite Mednarodni organizaciji za mednarodni železniški in reševanja za obrate večjega tveganja za okolje promet (OTIF). Glede pripravljenosti in odziva na ter za občine in regije, v katerih so obrati večjega nesreče je Republika Slovenija država z dobro tveganja za okolje. organiziranimi, opremljenimi in usposobljenimi Prav tako so spremljani industrijski obrati v poklicnimi in prostovoljnimi gasilci, tudi za skladu z uredbo IED. Upravljavci teh obratov izvajanje nalog zaščite in reševanja ob nesrečah z morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, nevarnimi snovmi. izvajati obratovalni monitoring, tehnične ukrepe za preprečevanje onesnaženosti tal in podzemne Za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi vode, voditi vzdrževalni dnevnik o izvajanju ima Republika Slovenija organizirane in tehničnih ukrepov, zagotoviti izvedbo rednih opremljene gasilske enote širšega pomena, pregledov tehničnih ukrepov ter brezhibno in enote in službe Civilne zaščite za radiološko, 482 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju Sklepi in priporočila kemijsko in biološko zaščito, ki opravljajo naloge izvidovanja in dekontaminacije. Za ugotavljanje vrste in koncentracije nevarnih snovi ob nesreči sta pristojna ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) in mobilna enota z ekološkim laboratorijem (MEEL). Ustreznost rešitev v načrtih zaščite in reševanja na vseh ravneh načrtovanja ter organiziranost, opremljenost in usposobljenost enot in služb in koordinacija delovanja organov V obdobju 2016–2020 v Sloveniji noben potres vodenja, ki so z načrti predvideni za ukrepanje ni presegel intenzitete V po evropski potresni ob nesrečah z nevarnimi snovmi, se preverja na lestvici, zato so bile poškodbe objektov zelo vajah celovitega preverjanja pripravljenosti na majhne. Lahko pa na tem območju pričakujemo ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi. tudi močnejše rušilne potrese, na kar so nas znova opozorili potresi leta 2020 pri Zagrebu in v Petrinji na Hrvaškem z zelo hudimi posledicami. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje je pripravljena nova karta potresne nevarnosti Slovenije v skladu z novimi standardi (evrokod 8) in hitrim razvojem seizmološke stroke (http:// potresi.arso.gov.si/doc/dokumenti/KPN_ povzetek_splet.pdf). Verjetnostna ocena potresne nevarnosti je podlaga za potresno odporno projektiranje objektov in načrtovanje odziva ob močnem potresu. Evropski predpisi o potresno odporni gradnji zagotavljajo ustrezno varnost grajenega okolja. Velika težava so starejši objekti, ki so pogosto zelo ranljivi in je nujna njihova potresna utrditev. Zato je v pripravi resolucija o potresni prenovi stavbnega fonda, ki bo podlaga za dolgoročni program prenove objektov za zagotavljanje ustrezne potresne varnosti v Sloveniji. Za zagotavljanje potresne varnosti je pomembno tudi samozaščitno ravnanje vseh prebivalcev. Priporočila in navodila za prebivalce so objavljena na straneh Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje19 in obsegajo naslednja navodila: pred potresom se poučite o tem, kako zavarujete sebe in svojo družino, poskrbite za varnost stavbe in določite varna mesta, poskrbite za varnost v domu in zberite nujno opremo. Med potresom ostanite v prostoru, v katerem ste, oddaljite se od oken in drugih steklenih površin, poiščite zaklon pod masivnimi mizami in klopmi ali med podboji vrat v nosilnih stenah, če takih možnosti nimate, pa v kotu ob notranjih nosilnih stenah prostora, zaščitite si glavo, na hodnikih se stisnite k notranjim nosilnim stenam in si zaščitite glavo. Takšno ravnanje označujemo na kratko z: na tla!, 19 Dostopno na povezavi: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np41.htm 483 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju pod zaščito! in počakaj! (angl.: drop!, cover! and za pripravljenost in odziv na požare v naravnem hold on!). okolju in na prostem. Suša v Sloveniji povzroča veliko gospodarsko Statistični podatki v obdobju 2016–2020 kažejo, škodo, predvsem v kmetijstvu, ki v najbolj sušnih da se število nesreč z nevarnimi snovmi v industriji letih presega 100 milijonov evrov. Med sušami, v letih od 2018 do 2020 nekoliko povečuje in je ki so v preteklosti presegle mejo za razglasitev doseglo v povprečju 20 nesreč na leto v primerjavi naravne nesreče, je bila najbolj obsežna leta z leti 2016 in 2017, ko je bilo v povprečju 13 2003, povzročila je za 121 milijonov evrov škode nesreč na leto. Prav tako se nekoliko povečuje v kmetijstvu. Tudi leta 2013 je Slovenijo zajela število nesreč z nevarnimi in drugimi snovmi obsežnejša suša, ki je povzročila za 106 milijonov v stanovanjskih in drugih objektih, in sicer s evrov škode. Z intenzivno sušo se je Slovenija povprečno 36 nesreč na leto na povprečno 43 spoprijemala tudi v letu 2017, ko je škoda v nesreč na leto v letih od 2018 do 2020. Trend kmetijstvu presegla 65 milijonov evrov, ter v letu nesreč z nevarnimi snovmi v prometu, nesreč, 2012, ko je škoda znašala 56 milijonov evrov. V katerih neposredni vzrok onesnaženja je človek, Sloveniji suše najpogosteje prizadenejo vzhodni, in drugih onesnaženj okolja ostaja v letih od 2016 južni in jugozahodni del. do 2020 nespremenjen z odstopanji v posameznih letih. Projekcije za prihodnost kažejo, da se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše Čeprav so za varno obratovanje obratov, kjer se v skladu z zviševanjem temperature zraka ravna z nevarnimi snovmi, odgovorni upravljavci in zmanjšanjem skupne količine padavin v obratov, dejavnosti in naprav ter prevozniki 21. stoletju v večjem delu Evrope še naprej nevarnih snovi, je cilj vzpostavitev in delovanje povečevale. Hkrati se bo znatno povečala mehanizmov, ki bodo čim bolj pripomogli k verjetnost vročinskih valov, kar bo dodatno preprečitvi nesreč z nevarnimi snovmi in k prispevalo k pogostejšim in izrazitejšim poletnim zmanjšanju njihovih škodljivih posledic. sušam. Posebej velja izpostaviti južno Evropo oziroma območje Sredozemlja, kamor delno spada Za obvladovanje nesreč z nevarnimi snovmi ima tudi Slovenija, kjer bo čedalje pogostejša suša Slovenija vzpostavljen sistem ukrepov za obrate povečala napetosti med različnimi uporabniki večjega in manjšega tveganja za okolje, dejavnosti vode, kakor so kmetijstvo, industrija, turizem in in naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje gospodinjstva. Zato so prilagoditvene aktivnosti, okolja večjega obsega, ter za prevoz nevarnih ki v kmetijskem sektorju že potekajo (širjenje snovi. namakalnih površin, optimizacija namakanja in s tem zmanjšanje količine porabljene vode ter K preprečevanju in obvladovanju nesreč z povečevanje raznovrstnosti kultur) nujne. nevarnimi snovmi pripomoreta tudi ustrezno načrtovanje in izvajanje preventivnih ukrepov in Požari v naravnem okolju so v nekaterih ukrepov za pripravljenost ter odziv ob nesreči z geografskih območjih del naravnega procesa nevarnimi snovmi. obnove gozda in naravnega okolja, v Sloveniji pa so motnja, ki povzroča poškodbe naravnega okolja. Običajno je v Sloveniji letno od 1300 do 1800 požarov v naravnem okolju in na prostem. Kljub pogostim obdobjem sušnega in/ali nadpovprečno toplega vremena število in površina požarov v naravnem okolju in na prostem v obdobju 2016–2020, z izjemo leta 2017, nista odstopala od običajnih vrednosti. K temu pripomoreta tudi ustrezno načrtovanje in izvajanje preventivnih ukrepov, zlasti ukrepov 484 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju Seznam uporabljenih Viri in literatura kratic ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje • ARSO - Agencija RS za okolje, 2017. Ocena ha hektar tveganja za sušo. MOP-ARSO. (citirano 20.6.2021). ICAO Mednarodna organizacija civilnega http://www.meteo.si/uploads/probase/www/agromet/ letalstva OT/Ocena_tveganja_Susa_DOPOLNJENA_PS.pdf. IED Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja • Grünthal, G. 1998. European Macroseismic Scale večjega obsega 1998 (EMS-98). Conseil de l’Europe, Cahiers IMO Mednarodna pomorska organizacija du Centre Européen de Géodynamique et de IPS intervencijsko poveljniški sistem Séismologie, Volume 15, 99. str., Luxembourg. km kilometer m2 kvadratni meter • Jerše Sharma, A., Jesenko, T., Šket Motnikar, B., MEEL mobilna enota z ekološkim laboratorijem Živčić, M. 2019: Potresi v Sloveniji leta 2018. Ujma, MSK intenzitetna lestvica Medvedev- 33, 119-129. Sponheuer-Karnik OTIF Mednarodna organizacija za mednarodni • Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Cecić, I., Živčić, M. železniški promet 2017: Potresi v Sloveniji leta 2016. Ujma, 31, 54- RS Republika Slovenija 63. SEVESO register obratov manjšega in večjega • Moderc, A., Žun M., Oblišar G. 2018: Pogled tveganja za okolje na kmetijsko sušo leta 2017 prek sušnega SVOD sistem vodenja odziva na dogodke uporabniškega servisa projekta DriDanube. Revija UPB-1 Zakon o graditvi objektov Ujma št. 32 (dostopno na: http://www.sos112.si/slo/ UTC univerzalni koordinirani čas tdocs/ujma/2018/161-171.pdf ). VIII EMS-98 evropska potresna lestvica ali evropska • Musson, R.M.W., Grünthal, G., Stucchi, M. 2010: makroseizmična lestvica The comparison of macroseismic intensity scales. ZNOrg Zakon o nevladnih organizacijah Journal of Seismology, 14, 413–428. • Naravne in druge nesreče v Republiki Sloveniji, za leta od 1998 do 2004, Uprava RS za zaščito in reševanje, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005. • Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi nesreče z nevarnimi snovmi, verzija 1.0 – maj 2021. • Ocena ogroženosti za velik požar v naravnem okolju, UZSZR, 2015. • Ocena tveganja za nesreče z nevarnimi snovmi, MOP, 2015. 485 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 21. Nesreče v okolju • Ocena tveganja za velik požar v naravnem okolju, MKGP, 2016. • Podatki Uprave RS za zaščito in reševanje o nesrečah in intervencijah; dostopno na: https:// spin3.sos112.si/javno/porocilo. • Podatki Uprave RS za zaščito in reševanje o nesrečah in intervencijah; dostopno na: https:// spin3.sos112.si/javno/porocilo. • Vlada RS, 2014. Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu, 59. str. https://www.gov.si/assets/ organi-v-sestavi/URSZR/Datoteke/Drzavni-nacrti/ dn_potres_azuriran_2020.pdf. 486 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Kemikalije 22. 22. Kemikalije Uvod Stanje in trendi Vsi se zavedamo, da so kemikalije bistvenega Prikaz stanja temelji na številu subjektov, pomena, ker omogočajo izdelavo različnih ki ravnajo s kemikalijami (povzeto po izdelkov, zdravil, cepiv, snovi za diagnostiko, informacijskem sistemu za kemikalije), ter na kozmetike, premaznih sredstev, pridelovanje rezultatih biomonitoringa, s katerim spremljamo hrane, shranjevanje energije in še veliko več. izpostavljenost ljudi kemikalijam. Dajejo ogromno vsega, kar človek potrebuje, mu lajša in omogoča ustvarjanje. Vendar imajo Število subjektov, ki ravnajo s kemikalijami kemikalije tudi nevarne lastnosti, ki škodujejo tako okolju kakor tudi človeku, ki jim je izpostavljen v V informacijskem sistemu za kemikalije (v življenjskem okolju. Prav kemijska zakonodaja nadaljevanju: ISK) je 76.400 vnosov za nevarne omogoča napredek v smeri, da bi v prihodnje kemikalije, ki so aktivni od skupno doslej imeli več kemikalij, ki bi povzročale manj tveganja prijavljenih 130.000. V ISK je tudi 2.750 aktivnih za okolje, in čim več inovacij na tem področju. podjetij, ki se ukvarjajo s kakršno koli dejavnostjo Za ta premik si prizadeva tudi Slovenija, ki se v zvezi z nevarnimi kemikalijami po ZKEM. aktivno vključuje v mednarodne procese za Dovoljenja za podjetja so lahko za posamezne dosego tega cilja ter v praksi zagotavlja dosledno dejavnosti (proizvodnja, promet, uporaba, izvajanje zakonodaje in obveznosti, ki izhajajo iz skladiščenje) ali kombinirana iz prej navedenih mednarodnih konvencij. dejavnosti. Dovoljenja izključno za skladiščenje ima deset podjetij, izključno za uporabo 292 podjetij, za promet 1.542, vsa druga dovoljenja so kombinacija dejavnosti. S proizvodnjo in prometom nevarnih kemikalij se ukvarja 454 podjetij (opredelitev po ZKEM). URSK na letni ravni izda od 150 do 200 dovoljenj ali sprememb dovoljenj za opravljanje dejavnosti. ISK se vodi od leta 1999. Kemikalije 488 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije Slika 22-1: Področje biocidov – grafični prikaz trenda povečevanja števila izdaje dovoljenj za razkužila Vir: URSK, 2020. Izpostavljenost kemikalijam (humani posamezne raziskave na določenih populacijskih biomonitoring) skupinah ter sodelovanje v mednarodnih projektih, kakor na primer ESBIO, PHIME, Ljudje smo izpostavljeni velikemu številu DEMOCHOPHES in CHOPES. Tako skupna kemikalij v okolju, vendar je izpostavljenost kljub evropska prizadevanja kakor tudi dejanske pomembnemu napredku v zadnjih dveh desetletjih potrebe v Sloveniji so botrovali izvedbi prvega še vedno pomanjkljivo opredeljena, čeprav je nacionalnega programa HBM v Sloveniji, ki je ocena izpostavljenosti ključna za oceno tveganja. potekal od leta 2007 do leta 2014. Ta program Humani biomonitoring (HBM) se vse bolj uveljavlja je bil usklajen s pristopi, ki so jih na ravni EU kot orodje za oceno tveganja in upravljanje tveganj opredelili v okviru prej omenjenih projektov, zato zaradi izpostavljenosti kemikalijam. so podatki, pridobljeni v tem programu, primerljivi s podatki številnih drugih držav (tudi zunaj EU), ki HBM se je v Sloveniji začel v večjem obsegu so sodelovale v omenjenih evropskih projektih. V uveljavljati po letu 2000. Večinoma so bile to prvem programu so bili postavljeni tudi finančni, 489 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije organizacijski in strokovno-metodološki temelji izpostavljenosti, učinkov na zdravje in občutljivosti za izvajanje HBM ter pridobivanje kakovostnih in za razvoj teh učinkov v telesnih tekočinah in tkivih zanesljivih podatkov. preiskovancev (t. i. biomarkerji). Za preiskovance smo tokrat določili otroke v starosti od šest do V prvem programu HBM smo za preiskovance (n devet let in mladostnike, stare od 12 do 15 let. Pri = 810) izbrali odrasle osebe obeh spolov v rodni vzorčenju smo dodali še slino. dobi, tj. stare od 20 do 40 let. Izbrali smo ženske prvorodke, saj smo z ugotavljanjem vsebnosti V programu HBM 2018−2022 smo znova uporabili onesnaževal v materinem mleku želeli oceniti tudi vzorce urina, ki smo jih pridobili v programu HBM potencialni vnos kemikalij pri dojenčkih, starih od 2007−2014 (1200 preiskovancev v starosti od dva do osem tednov. 20 do 40 let: doječe mamice in njihovi partnerji oziroma moški v rodni dobi), in so bili shranjeni Geografsko smo vzorčenje izvajali v treh različnih na Institutu Jožef Stefan. V obstoječih globoko vrstah območij po statističnih regijah Slovenije: zamrznjenih vzorcih urina smo analizirali podeželsko okolje, mestno okolje in okolje, ki prisotnost kemikalij, za katere so bile v tem je potencialno obremenjeno zaradi pretekle obdobju razvite nove analizne metode, in sicer človekove dejavnosti. poleg že navedenih kemikalij v prvem programu smo dodali še ftalate, bisfenole, triklozan in Pri naboru onesnaževal in biomarkerjev smo parabene. upoštevali usmeritve Evropske komisije in Evropske agencije za okolje ter priporočila Leta 2014 se je Slovenija pridružila tudi pobudi Svetovne zdravstvene organizacije, pa tudi za vzpostavitev skupne evropske platforme za rezultate preteklih študij v Sloveniji. Merila so HBM. Poleg 29 evropskih držav v obdobju od leta bila: obremenjenost okolja v Sloveniji z izbranim 2017 do sredine leta 2022 sodelujemo v projektu, onesnaževalom, kemijske lastnosti snovi, kakor imenovanem s kratico HBM4EU, in soustvarjamo na primer akutna in dolgodobna strupenost, novo znanje, potrebno za ozaveščanje o varnem obstojnost, potencial za bioakumulacijo in ravnanju s kemikalijami, ter zagotavljamo trdne biomagnifikacijo, izpostavljenost prebivalstva, dokaze o dejanski izpostavljenosti prebivalcev trendi v drugih državah in možnost kemijske kemikalijam in možnih vplivih na njihovo zdravje20. analize. Spremljali smo koncentracije obstojnih organskih onesnaževal (dioksinov, furanov, organskih klorovih pesticidov, polikloriranih bifenilov, polibrominiranih zaviralcev gorenja) in strupenih elementov (kadmija, svinca, živega srebra, arzena) v telesnih tekočinah (kri, materino mleko in/ali urin) in laseh. Dodatne analize so obsegale pomembne parametre v vzorcih krvi (esencialne elemente: selen, baker in cink, ščitnični hormon TSH) ter vzorcih urina, biokemijske kazalnike poškodb ledvic in kreatinin. Vsi podatki so namreč pomembni pri interpretaciji rezultatov v povezavi z oceno tveganja. Drugi nacionalni program HBM se je začel konec leta 2018 in bo trajal predvidoma do konca leta 2023. V novem, vsebinsko obsežnejšem programu, spremljamo prisotnost že 33 kemikalij, kemijskih skupin in biokemijskih kazalnikov 20 Dostopna na povezavi: (https://www.hbm4eu.eu/). 490 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije Rezultati Izmerjene vsebnosti obstojnih organskih onesnaževal dioksinov, furanov in dioksinom podobnih PCB v sestavljenih vzorcih niso presegle referenčne vrednosti za vsoto teh kemikalij. Slika 22-2: Materino mleko – vsota indikatorskih spojin iz skupine PCB Vir: URSK, 2015. 491 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije Rezultati kažejo, da je izpostavljenost splošnega prebivalstva strupenim elementom, kakor so svinec, živo srebro, kadmij in arzen, majhna. Rezultati opravljenih analiz so primerljivi z rezultati podobnih raziskav v drugih državah. Obremenjenost z merjenimi elementi ne pomeni tveganja za človekovo zdravje za preiskovano populacijo. Ftalati so skupina industrijskih spojin (DEHP, DEP, DiBP, DnBP, DiNP itd.), ki so skupina snovi, ki povzročajo veliko zaskrbljenost zaradi svojih lastnosti in so v številnih izdelkih iz mehke plastike (kabelska izolacija, talne obloge, rokavice, oblačila, obutev in podobno), v igračah in izdelkih za nego otrok, v embalaži živil ter medicinskih pripomočkih. V kozmetičnih izdelkih se uporabljajo kot lubrikanti v aerosolih, izdelkih proti penjenju in v emolientih za kožo. Najpomembnejši škodljivi učinek ftalatov je na endokrini sistem in so kemični motilci endokrinega sistema, varne meje pa so lahko zelo nizke in zato težko določljive – vsaka najmanjša izpostavljenost lahko vodi v škodljive učinke, verjetnost teh pa se s povečevanjem odmerka veča. Trinajst metabolitov ftalatov (MEHP, 5OH-MEHP, 5oxo-MEHP, 5cx-MEPP, cx- MiNP, OH-MiDP,MEP, MBzP, MiBP, MnBP, MnOP, MnPeP in MCHP ter dva metabolita DINCH-a (OH-MICH, oxo-MINCH)) je bilo izmerjenih v vzorcih urina, shranjenih iz prvega HBM- programa. Vrednosti teh rezultatov se na podlagi statistične analize pomembno razlikujejo po posameznih metabolitih tako glede na spol, izobrazbeno raven, prehrano in socialnoekonomski položaj. Izmerjene vrednosti presnovkov ftalatov in DINCH v urinu kažejo na to, da je izpostavljenost pri preiskovani populaciji primerljiva z drugimi državami v Evropi. Bisfenol A (BPA) in njegove alternative, triklozan (TCS) in parabeni so skupine organskih onesnaževal, ki lahko vplivajo na organizme, vključno z ljudmi, saj so potencialni kemični motilci endokrinega sistema predvsem z estrogenim delovanjem. 492 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije Slika 22-3: BPA v urinu (µg/L SG) – vsebnost glede na spol in vrsto območja/regije Vir: URSK, 2020. Glavni vnos BPA pri ljudeh je s kontaminirano Parabeni so splošno ime za estre para- hrano, manjši viri pa so zobni materiali in hidroksibenzojske kisline. Uporabljamo jih kot absorpcija skozi kožo, na primer zaradi konzervanse v kozmetični, farmacevtski in živilski izpostavljenosti termo papirju (blagajniški izpisek). industriji. Prisotni so v šamponih, vlažilnih kremah, Bisfenol S (BPS) in bisfenol F (BPF) sta že zelo gelih, mazilih, zdravilih, ličilih, zobnih pastah in tudi razširjeni alternativi in številni izdelki se zdaj prehrambenih izdelkih. Vzorci so bili analizirani oglašujejo kot izdelki »brez BPA«, kar pa ne za vsebnosti metil parabena (MeP), etil parabena pomeni, da ti izdelki niso estrogeni. Uporabo (EtP ), izo-propil parabena (iPrP), propil parabena alternativ spremlja tudi potencialno tveganje, zato (PrP), izo-butil parabena (iBuP), butil parabena so nujno potrebne študije o pojavnosti, kroženju (BuP) in benzil parabena (BzP). in učinkih teh kemikalij na organizme. Triklosan (TCS) je protimikrobno sredstvo, baktericid, Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) so konzervans in stabilizator, ki je tudi v izdelkih vseprisotna organska onesnaževala, ki nastajajo za osebno nego (zobna pasta, detergenti, mila, predvsem med nepopolnim zgorevanjem šamponi, losjoni, kreme za obraz). organskih snovi (na primer premog, nafta, bencin in les). V zunanjem okolju so nekateri predstavniki PAH posledica naravnih virov (na primer požari v 493 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije naravi, vulkanska aktivnost), vendar prevladujejo okolju. Preiskovanci z višjo stopnjo izobrazbe so izpusti iz antropogenih dejavnosti (izpusti prometa, imeli višje koncentracije parabenov v primerjavi industrije, gospodinjstev). s preiskovanci z nižjo stopnjo izobrazbe. Odkrili smo tudi pomembne povezave med povišanimi Zaradi nevarnih lastnosti so PAH-i uvrščeni na koncentracijami parabenov (metil, etil in propil) seznam snovi v Protokolu o obstojnih organskih ter pogostejšim uživanjem zelenjave, oreščkov in onesnaževalih (UNECE 2015). Nekateri PAH-i mlečnih izdelkov pri moških, ženskah in/ali celotni so po Uredbi (ES št. 1272/2008) o razvrščanju, populaciji, vendar povezave niso bile dosledne. označevanju in pakiranju (CLP) razvrščeni kot Opazen je bil pomemben trend zniževanja rakotvorni, mutageni in strupeni za razmnoževanje koncentracij metil in etil-parabena pri ženskah ter v kategorijah 1A, 1B ali 2. Znani so tudi kot BPA pri moških, koncentracija BPA pri ženskah pa povzročitelji poškodb deoksiribonukleinske kisline se je zviševala. (DNK) in kromosomov (genotoksičnost), razvojnih nepravilnosti zarodka (teratogenost), negativnih Pomembnejše rezultate glede trendov bomo vplivov na imunski sistem (imunotoksičnost) in pridobili šele po koncu drugega programa HBM, ki sokemični motilci delovanja endokrinega sistema. pa je v letih 2021 in 2022 zastal zaradi epidemije covida-19. Privzeti biološki kazalec (biomarker) za izpostavljenosti PAH-om v urinu je 1-hidroksipiren. Med drugimi metaboliti se običajno v shemah HBM spremljajo metaboliti naftalena; 2-hidroksinaftalen je na primer povezan z izpostavljenostjo cigaretnemu dimu (kajenju), metabolite fluorena in fenantrena pa povezujemo z izpostavljenostjo PAH-ov iz zraka. Za razliko od večine študij smo v okviru raziskave poleg metabolitov pirena ugotavljali koncentracije metabolitov tudi pri nekaterih drugih nizkomolekularnih predstavnikih PAH-ov, in sicer fenantrena, naftalena in fluorena. Vrednosti metabolitov PAH-ov v vzorcih urina pri preiskovani populaciji ne kažejo odstopanja od vrednosti v primerljivih raziskavah na območju EU oziroma od razpoložljivih referenčnih vrednosti. Prisotnost metabolitov PAH-ov v urinu je pokazala povezavo z izpostavljenostjo pasivnemu kajenju. Rezultati meritev metabolitov bisfenolov, parabenov in triklosana so pokazali, da je prebivalstvo Slovenije v rodni dobi v splošnem izpostavljeno BPA in trem različnim parabenom (metil-, etil- in propil-parabenom), medtem ko so bile ugotovljene koncentracije BPS, BPF, drugih parabenov in triklosana v večini primerov (> 50 %) pod mejo kvantifikacije. V preiskovani slovenski populaciji odraslih v rodni dobi so imele doječe ženske višje koncentracije za večino parabenov, medtem ko so bile koncentracije bisfenolov višje pri moških. Razlike med posameznimi regijami so bile majhne. Pomembne so bile le pri BPA in BuP – koncentracije obeh so bile višje v mestnem 494 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije Ključne aktivnosti Priprava in izvajanje kemijske zakonodaje REACH, temveč velja kot dogovor o delitvi dela EU REACH med državami, ki ga večina držav spoštuje in prevzema svojo odgovornost. Med njimi je tudi Primarna zakonodaja EU na področju kemikalij Slovenija, ki po svojih močeh evalvira snovi. Naš je Uredba REACH (registracija, evalvacija, cilj je, da bi evalvirali eno snov na leto. Doslej avtorizacija in omejitve kemikalij). Je pravna je Slovenija vedno izbrala snov, za katero se podlaga za zahtevo po podatkih o kemikalijah, ki poglobljeno ocenjuje njena nevarnost za okolje, jih pred tem ni bilo. Temeljno vodilo je, da brez ker menimo, da je prav ta del najpomembnejši podatkov kemikalij ni mogoče dajati v promet v za Slovenijo. Uredba REACH določa posebni EU. S tem zakonodaja oziroma celotni sistem postopek za evalvacijo snovi. Snovi se izberejo REACH pomembno prispeva k varovanju okolja. iz akcijskega seznama skupnosti (v nadaljevanju: Med zahtevanimi podatki so ključni tudi podatki seznam CoRAP). Namen evalvacije je predvsem glede učinkov na organizme v okolju (tako na to, da se ugotovi, ali je za določeno snov potreben vodne organizme kakor tudi kopenske organizme) nadaljnji ukrep za obvladovanje tveganja, ki ga in na ljudi, ki so izpostavljeni kemikalijam iz pomeni na primer za okolje. Lahko pa v postopku okolja. Zahtevani so tudi podatki, na podlagi evalvacije ugotovimo, da niso potrebni nobeni katerih lahko strokovnjaki določijo, ali gre za dodatni ukrepi. Slovenija oziroma URSK zdaj PBT (obstojno, bioakumulativno in strupeno) ali evalvira snov etil 3,5-dikloro-4-heksadeciloksika pa vPvB (zelo obstojno in zelo bioakumulativno) rboniloksibenzoat (EK št.: 404-740-9), ki je bila snov. Obe lastnosti sta prav tako povezani izbrana zaradi PBT- in vPvB-lastnosti. Tudi v z varovanjem okolja. Višje politične cilje na prihodnjih letih bo URSK nadaljeval z evalvacijo področju okolja vsebuje evropski zeleni dogovor snovi, ki bo temeljila na zaskrbljenosti, da snov s ključnim ciljem, da dosežemo boljše varovanje pomeni tveganje za okolje (PBT-snov). okolja z odpravljanjem onesnaževanja iz vseh virov in okolje brez strupov (angleški znani izraz Odbor za oceno tveganja (RAC) za to je Non-toxic Environment). V povezavi z evropskim zelenim dogovorom je Evropska Odbor za oceno tveganja (RAC) je znanstveni komisija pripravila in 14. oktobra 2020 objavila odbor pri ECHA, ki je odgovoren za pripravo kemijsko strategijo za trajnostnost. Cilj strategije mnenja ECHA v zvezi s tveganji snovi za zdravje je pridobiti celotno zbirko znanja o kemikalijah ljudi in okolje, in sicer v postopkih v zvezi z uredbo in da EU postane svetovni zgled za ustrezno REACH in CLP. Pretežni del nalog URSK na ravnanje s kemikalijami. Za izvajanje evropskega področju ocenjevanja tveganj kemikalij poteka v zelenega dogovora in strategije bo treba izvesti okviru aktivnega delovanja predstavnice URSK v veliko aktivnosti, v sklopu tega je tudi revizija odboru RAC. Odbor preuči predloge za usklajeno uredbe REACH in Uredbe (EU) o razvrščanju, razvrstitev in označitev ter predloži mnenje pakiranju in označevanju nevarnih snovi in zmesi o predlagani usklajeni razvrstitvi snovi glede (v nadaljnjem besedilu: uredba CLP). nevarnosti za človeka in okolje. Na podlagi teh Evropska komisija pripravlja dopolnitve uredbe Evalvacija snovi CLP za te snovi. Odbor tudi pripravi mnenje glede predlagane omejitve ali celo prepovedi Evalvacija snovi je naloga držav članic, ki ni za določeno snov. Obstaja povezava med zakonsko določena obveznost po zakonodaji uredbo REACH in uredbo o obstojnih organskih 495 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije onesnaževalih, ki so opisana v nadaljevanju. V je URSK v delu presajanja (skrininga) snovi zadnjih letih je RAC med snovmi, ki pomenijo sodeloval pri pregledu in določanju ustreznih tveganje za okolje, obravnaval mikroplastiko, kandidatk za uvrstitev na seznam CoRAP. D4/D5/D6, PFHxS, kalcijev cianamid, svinec Predstavnica URSK je bila v okviru članstva in njegove spojine v izstrelkih in druge. Odbor v odboru imenovana za poročevalko delovne poda tudi strokovna mnenja glede vlog za skupine za pripravo dopolnitve CoRAP. avtorizacijo snovi iz priloge XIV (snovi, ki so predmet avtorizacije), pri čemer oceni, kolikšno Biocidni proizvodi je tveganje zaradi snovi, ki izhaja iz njenih uporab. Namen postopka za avtorizacijo snovi Biocidni proizvodi so snovi ali zmesi, namenjeni je zagotoviti, da se snovi, ki vzbujajo veliko temu, da se z njimi kemično ali biološko uničuje, zaskrbljenost (na primer snovi s PBT, vPvB- odvrača, naredi neškodljivo ali kako drugače lastnostmi), postopoma nadomestijo z manj prepreči škodljivo delovanje organizma. Imamo nevarnimi snovmi ali tehnologijami, če so za to na 22 vrst biocidnih proizvodov. Mednje uvrščamo voljo tehnično in ekonomsko izvedljive možnosti. razkužila, sredstva za konzerviranje, sredstva za Cilj tega je najti alternative, ki so varnejše za nadzor škodljivcev in druge biocidne proizvode, okolje, in spodbujanje inovativnosti industrije za pri čemer gre izključno za nekmetijsko rabo. pridobitev teh ustreznih alternat. Odbor je doslej Čeprav se biocidni proizvodi večinoma uporabljajo podal mnenje glede številnih vlog za avtorizacijo v notranjosti, prav tako lahko pride do vpliva na za snovi, za katere je potrebna avtorizacija zaradi okolje (na primer z izpustom v kanalizacijo, zrak). nevarnih lastnosti za okolje, kakor so na primer Izpostavljenost okolja je lahko tudi posredna, če je heksabromociklododekan (HBCDD) – PBT, v okolju z biocidnim proizvodom tretiran predmet antracensko olje (PBT, vPVB), visokotemperaturni (na primer s sredstvom za zaščito lesa premazana premogov katran. (PBT, vPvB)) in lastnosti lesena konstrukcija). kemičnih motilcev endokrinega sistema – za okolje (4-(1,1,3,3-tetrametilbutil)fenol, etoksiliran in Ocenjevanje biocidnih aktivnih snovi in 4-nonilfenol, razvejan in nerazvejan, etoksiliran). biocidnih proizvodov V okviru članstva v odboru je bila predstavnica URSK imenovana za poročevalko za pripravo V skladu z Uredbo o biocidnih proizvodih (v strokovnih mnenj k predlaganim usklajenim nadaljevanju: uredba EU, št. 528/2012) potekajo razvrstitvam snovi, nevarnih za okolje, ter za postopki za dostopnost in uporabo biocidnih pripravo strokovnega mnenja glede predloga za proizvodov na ravni EU na dveh ravneh: odobritev omejitev PFHxS. To poročilo je bilo pripravljeno aktivnih snovi in ocenjevanje biocidnih proizvodov. v letu 2020. URSK koordinira pripravo dosjejev V teh postopkih se na podlagi enotnih zahtev za usklajene razvrstitve in označitve tudi za za vse biocidne aktivne snovi določijo nevarne fitofarmacevtska sredstva. lastnosti in z upoštevanjem predvidene uporabe izdela ocena tveganja, imenovana poročilo Odbor držav članic pri ECHA pristojnega organa, ki se uskladi z vsemi državami članicami EU in ECHA. Na podlagi ocene tveganja V odboru držav članic (MSC) je imenovana se pripravi končno mnenje glede odobritve aktivne članica z URSK-a, ki aktivno sodeluje pri snovi za posamezno vrsto uporabe, kar nazadnje opravljanju nalog odbora. To je obveznost vseh potrdi odbor na ravni Evropske komisije. Samo držav članic na podlagi uredbe REACH. MSC biocidne aktivne snovi, za katere je tveganje je ključen pri več postopkih v sistemu REACH, obvladljivo za uporabnika in okolje, se smejo kakor so ugotavljanje snovi, ki povzročajo veliko uporabljati v biocidnih proizvodih in je zanje za zaskrbljenost (SVHC-snovi), za vključitev na dostopnost na trgu po nadaljnjih postopkih treba kandidatni seznam, evalvacija, dopolnjevanje pridobiti nacionalno dovoljenje. seznama CoRAP in priprava priporočil Evropski komisiji za vključitev snovi v prilogo XIV – snovi, S strokovno podporo zunanjih strokovnjakov ki postanejo predmet avtorizacije. V okviru EU URSK izdeluje ocene v petih postopkih odobritve 496 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije aktivnih snovi na ravni EU, vključno z oceno Področje mednarodnih konvencij s področja za vse dele okolja (zrak, voda, tla), hkrati pa kemikalij sporoča strokovne pripombe na ocene drugih držav članic v pregledovalnem programu ECHA. Konvencija o obstojnih organskih Tudi v odboru za biocidne proizvode (BPC) onesnaževalih – POPs ali Stockholmska pri ECHA je imenovana članica z URSK-a, ki konvencija aktivno sodeluje pri usklajevanju predlaganih ukrepov za obvladovanje tveganja za zdravje POPs (obstojna organska onesnaževala) so ljudi in okolja, kjer je pri okolju potrebna presoja posebna skupina kemikalij, ki se zaradi svojih z vidika nacionalnih posebnosti in izvedbe v negativnih lastnosti dodatno urejajo tako na praksi (na primer, ali imajo industrijski obrati, svetovni ravni kakor tudi na ravni EU. Slovenija kjer se snov uporablja, nameščeno čistilno je leta 2004 ratificirala Stockholmsko konvencijo napravo). Z izvajanjem teh nalog URSK prispeva k o obstojnih organskih onesnaževalih in leta zagotavljanju višje ravni varovanja okolja. 2005 Aarhuški protokol o obstojnih organskih onesnaževalih. Skupaj s prenovljeno Uredbo Na državni ravni je URSK že izdelal dve oceni za EU o obstojnih organskih onesnaževalih iz leta biocidna proizvoda, v postopku je še deset vlog 2019 sestavljajo zakonski okvir, katerega glavni za izdajo dovoljenja za dostopnost na trgu in za cilj je odprava namerne proizvodnje, uporabe, uporabo. URSK izda dovoljenje tudi za biocidne uvoza/izvoza snovi POPs, varno ravnanje in proizvode v različnih postopkih medsebojnega odstranjevanje omejenih kemikalij ter odprava priznavanja biocidnih proizvodov, kjer je in zmanjševanje izpustov določenih nenamerno oceno tveganja naredila druga država članica proizvedenih POPs, ki nastajajo kot produkti ocenjevalka. URSK je pri teh postopkih vključen pri sežiganju ali industrijskih procesih. Pristojna v pregled in komentiranje ocene, prav tako tudi z organa za izvajanje sta URSK in ministrstvo za vidika nacionalnih posebnosti, vključno z okoljem. okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) z Agencijo Letno se po tem postopku odobri približno 90 Republike Slovenije za okolje. biocidnih proizvodov. S prenovljeno uredbo o POPs so se tehnične Do vzpostavitve zgoraj opisanih enotnih EU- naloge prenesle na ECHA. Njene glavne naloge postopkov, URSK izvaja odobritve biocidnih so priprava vlog za uvrstitev novih kandidatov proizvodov tudi po nacionalnem postopku POPs v priloge Stockholmske konvencije, priglasitve. Priglasitev spada med t. i. prehodne koordinacija poročanja in priprava strokovnih ukrepe po uredbi (EU) št. 528/2012, s katero poročil. Pripravljena je ocena tveganja za v Sloveniji omogočamo dostopnost na trgu perfluoroheksan sulfonsko kislino, njene soli in s biocidnim proizvodom, za katere postopki PFHxS povezane snovi, ki se bo obravnavala v odobravanja na ravni EU še niso končani. V tem letu 2022 na prvi naslednji konferenci pogodbenic postopku URSK pregleda tehnično dokumentacijo, Stockholmske konvencije. Kandidati POPs, ki pri čemer z vidika varovanja okolja presodi, so še v postopku priprave ocene tveganja, so ali bi predvidena uporaba lahko pomenila dekloran plus z izomeri, metoksiklor in UV-328. nesprejemljivo tveganje za okolje. Letno se po Spomladi 2021 je komisija poslala sekretariatu tem postopku obravnava približno 250 biocidnih Stockholmske konvencije še predlog za uvrstitev proizvodov. klorpirifosa v obravnavo. Ker se vse kemikalije ocenjujejo tudi po sistemu REACH, sta v praksi V skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 urad vodi ta dva sistema med seboj povezana. Če se nacionalni register biocidnih proizvodov, njegov ob pridobivanju podatkov ugotovi, da neka izvleček pa mesečno objavi na spletni strani. Prav snov izpolnjuje merila za obstojno organsko tako so na spletni strani ECHA javno dostopne onesnaževalo, se doda v prilogo konvencije. ocene za aktivne snovi in biocidne proizvode, ki so URSK in MOP pripravljata revizijo nacionalnega dostopni na slovenskem trgu ali na trgu katere koli izvedbenega načrta za ravnanje s snovmi POPs. druge države članice EU. Na podlago podatkov monitoringov ugotavljamo, 497 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije da je v Sloveniji na splošno nizka prisotnost Konvencija Minamata o živem srebru (Zakon obstojnih organskih onesnaževal v okolju. Ne o ratifikaciji Konvencije Minamata o živem glede na to ugotavljamo, da so težava v Sloveniji srebru; Uradni list RS, št. 28/17) polibromirani fenil etri. Zavedanje o škodljivosti živega srebra za zdravje Rotterdamska konvencija o postopku soglasja ljudi in okolje je leta 2017 vodilo k sprejetju po predhodnem obveščanju za določene Konvencije Minamata o živem srebru. Konvencijo nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni je ratificiralo 129 držav članic, njihovo število pa trgovini (Uradni list RS, št. 86/99 – M. P. 26/99) se še vedno povečuje (http://mercuryconvention. org/). Glavni namen konvencije je postopna Konvencija, ki je začela veljati leta 1999 in ima opustitev uporabe živega srebra na svetovni 164 pogodbenic, ureja pravila glede izvoza ravni na vseh področjih, kjer obstajajo primerne najnevarnejših kemikalij z namenom boljšega alternative. informiranja prejemnikov tovrstnih kemikalij in zmanjševanja tveganja pred nevarnimi V letu 2020 so tako že začele veljati prve svetovne kemikalijami na svetovni ravni. prepovedi ponudbe in uporabe več skupin izdelkov (nekatere baterije in luči, kozmetika, pesticidi in Priloga III te konvencije zdaj vsebuje skupno 52 biocidi, nekatere merilne naprave in podobno), kemikalij, od tega 35 pesticidov in 17 industrijskih začeti smo morali pripravljati tudi nacionalne kemikalij (na primer DDT, alaklor, PCB-ji, nekatere načrte postopnega opuščanja uporabe na različnih svinčeve in kositrove spojine). Seznam se stalno področjih, na primer amalgama v zobozdravstvu. dopolnjuje, na prihodnjo vključitev na seznam Uredba EU 852/2017 o živem srebru (3) je pa čaka sedem kemikalij (med njimi na primer v pravni red Evropske unije vnesla zahteve krizotilni azbest). konvencije, ki jim je dodala še nekaj dodatnih zahtev, na primer omejitve glede uporabe Evropska unija je izvajanje uredbe uredila v uredbi amalgama v zobozdravstvu: (EU) št. 649/2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij. Priloga I določa kemikalije, katerih • zobni amalgam se ne uporablja za uporaba in dajanje v promet je v EU prepovedano obravnavo mlečnih zob otrok, mlajših od 15 ali strogo omejeno (zdaj 242 snovi) in za katere se let, in nosečnic ali doječih mater, razen če nalagajo obveznosti izvoznikom v države, ki niso zdravstveni delavec presodi, da je to nujno članice EU. To vsebuje zagotavljanje ustreznih zaradi zdravstvenih potreb pacienta; podatkov in izvoznih notifikacij. • zobni amalgam se uporablja samo v predhodno odmerjeni inkapsulirani obliki, Za najnevarnejše kemikalije (iz dela 2 priloge določajo se pravila glede ravnanja z I – zdaj jih je 120) izvoz ni mogoč brez izrecnega odpadnimi amalgami. soglasja države prejemnice, za nekatere (navedene v prilogi V – zdaj 27 snovi) pa izvoz Države članice smo dodatno pripravile nacionalne sploh ni mogoč, razen količin pod deset kg načrte za dokončno opustitev uporabe zobnega za raziskave in razvoj. V to skupino spadajo amalgama. Tudi Slovenija je v letu 2021 pripravila na primer nekatere živosrebrove spojine in svoj načrt in URSK je pri tem sodeloval. Na najnevarnejši pesticidi. podlagi teh načrtov bo Evropska komisija pripravila predlog za popolno ukinitev zobnih S tem postopkom (ki v določenem delu presega amalgamov v Evropski uniji z uveljavitvijo zahteve konvencije) EU in njene države predvidoma do leta 2030. članice prispevamo svoj delež k svetovnemu zmanjševanju kemijskih tveganj. 498 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije Upravni postopki – izdaja dovoljenj za promet na področjih kemikalij, okolja in zdravja. Tako z nevarnimi kemikalijami pridobljeni podatki in informacije se uporabljajo tudi za vrednotenje uspešnosti ukrepov politike Namen izdaje dovoljenj za opravljanje dejavnosti in zakonske ureditve (na primer omejitve in proizvodnje, prometa, skladiščenja in uporabe prepovedi kemikalij). HBM je odlično orodje za nevarnih kemikalij v Republiki Sloveniji je oceno skupne izpostavljenosti ljudi kemikalijam nadzor nad pravnimi osebami, ki se ukvarjajo zaradi njihove izpostavljenosti v življenjskem z omenjenimi dejavnostmi. Pogoji za izdajo okolju in občutljivosti za nastanek posledic za dovoljenj so navedeni v 44. členu Zakona o zdravje. kemikalijah (v nadaljevanju: ZKEM). V ta namen in za pomoč pravnim osebam so zakonsko Pri izvajanju HBM je nujno treba pridobiti določene tudi osebe, ki opravijo izpit za svetovalce podatke o življenjskih navadah preiskovancev za kemikalije in morajo poznati zakonodajo s in njihovi pretekli izpostavljenosti kemikalijam v področja nevarnih kemikalij. Pogoji so navedeni okolju (na primer hobiji, ožje življenjsko okolje, v 45. a členu ZKEM. Kot nevarne kemikalije prehranske navade, poklic in podobno), saj so se v tem primeru štejejo snovi in pripravki, ki ti podatki pomembni pri določanju virov in poti so zaradi svojih intrinzičnih lastnosti v skladu z izpostavljenosti kemikalijam. uredbo CLP razvrščeni kot nevarni in med katere spada tudi razvrstitev kot nevarni za okolje. Vsi pridobljeni podatki iz vprašalnikov in rezultati Svetovalci za kemikalije so posebnost Slovenije kemijskih analiz se hranijo v zbirki podatkov v EU in veliko prispeva k temu, da so svetovalci na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. seznanjeni z zakonodajo na tem področju in z Uporaba podatkov HBM kot podlage za ocene vsemi dopolnitvami, saj URSK vsako leto izvede tveganja in odločanje pri obvladovanju tveganj izobraževanje, kjer se seznanijo z zakonskimi zaradi izpostavljenosti kemikalijam za zdravje bo novostmi. postopoma vključena tudi v evropsko zakonodajo, namenjeno varovanju zdravja in okolja, varstvu pri Ena od oblik nadzora nad proizvodnjo, prometom, delu in trajnostnemu razvoju. skladiščenjem in uporabo v Republiki Sloveniji je tudi sporočanje podatkov o kemikalijah. Vsak, ki prvi daje na trg nevarno kemikalijo v Sloveniji, mora to prijaviti v zbirko nevarnih kemikalij. Iz zbirke se lahko prenesejo informacije o prometu in količinah nevarnih kemikalij v Republiki Sloveniji. Humani biomonitoring Humani biomonitoring (HBM) je merjenje in spremljanje sprememb v tkivih, tekočinah, celicah oziroma biokemičnih procesih v ljudeh zaradi izpostavljenosti neki kemični snovi. Ključno vlogo pri zagotavljanju stalnega razvoja HBM na državni ravni je imel URSK, ki je biomonitoring kemikalij opredelil v 51. a členu ZKEM že leta 2003 in s tem omogočil uporabo proračunskih sredstev za izvajanje programa HBM. Glavni namen HBM je pridobiti podatke o izpostavljenosti prebivalcev Slovenije izbranim kemikalijam in oceniti tveganje za zdravje, njegov cilj pa je s temi podatki podpreti politiko 499 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije Sklepi in priporočila Seznam uporabljenih kratic Področje kemikalij zajema izvajanje različne µg mikrogram zakonodaje in mednarodnih konvencij, kar je 5cx-MEPP ključnega pomena za varovanje zdravja človeka in mono (2-etil-5-karboksipentil) ftalat okolja. Večina aktivnosti se izvaja na ravni EU, kjer 5OH-MEHP je Slovenija čedalje bolj vključena v vse procese mono (2-etil-5-hidroksiheksil) ftalat, in postaja dokaj primerljiva z drugimi državami sekundrni metabolit DEHP (DEHP = članicami. Podatki, ki jih imamo na voljo, kažejo bis(2-etilheksil)ftalat) vidni napredek na različnih področjih v zadnjih 5oxo-MEHP nekaj letih, na primer na področju humanega mono (2-etil-5oksiheksil) ftalat, sekundrni monitoringa in področju biocidov. Opažamo, da metabolit DEHP (DEHP = bis(2-etilheksil) se trend uporabe kemikalij ne povečuje. Povečuje ftalat) pa se ozaveščenost pri uporabnikih kemikalij, k BPA bisfenol A čemur prispevajo tudi izobraževanje o zakonodaji, BPC (ang. Biocidal Products Committee) kjer je naš cilj, da imamo v Sloveniji čim večji Odbor za biocidne proizvode pri ECHA % z zakonodajo skladnih kemikalij in izdelkov. BPF bisfenol F Opažamo tudi, da je v ISK čedalje manjše BPS bisfenol S število snovi, ki povzročajo veliko zaskrbljenost, BuP butil paraben in da uporabniki skrbno uporabljajo varnejše BzP benzil paraben druge možnosti. Slovenijo k temu zavezuje CLP Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega evropski zeleni dogovor, katerega del je tudi parlamenta in Sveta z dne 16. decembra kemijska strategija za trajnostnost, ki zajema 2008 o razvrščanju, označevanju in več dejavnosti, ki bodo izziv v bližnji prihodnosti, pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi med njimi tudi reforma avtorizacije in omejitev v in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in zakonodaji REACH. Oba procesa sta ključna za 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) obvladovanje tveganj za zdravje človeka in okolje. št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) UL L 353, 31.12.2008, str. 1–1355 CoRAP (ang. Community rolling action plan) tekoči akcijski načrt Skupnosti cx-MiNP mono-karboksi-izononil ftalat D4/D5/D6 ciklosiloksani - D4 oktametilciklotetrasiloksan, D5 dekametilciklopentasiloksan, D6 dodekametilcikloheksasiloksan - organske spojine, ki spadajo med silikone DDT dikloro-difenil-trikloretan, aromatska klorova spojina, eden najbolj znanih sintetičnih pesticidov DEHP di (2-etil) heksil ftalat DEP dietil ftalat DiBP diizobutil ftalat 500 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije DINCH diizononil ester 1,2-cikloheksan EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dikarboksilne kisline z dne 18. decembra 2006 o registraciji, DiNP diizononil ftalat evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju DnBP di-n-butil ftalat kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi DNK deoksiribonukleinska kislina Evropske agencije za kemikalije in o ECHA (angl. European Chemicals Agency) spremembi Direktive 1999/45/ES ter Evropska agencija za kemikalije o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) EtP etil paraben št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. EU Evropska unija 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS HBCDD heksabromociklododekan in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/ HBM humani biomonitoring EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES iBuP izobutil paraben RS Republika Slovenija iPrP izopropil paraben SG specifična gostota ISK Informacijski sistem za kemikalije SVHC (ang. Substance of Very High Concern) L liter snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost MBzP mono benzil ftalat TCS triklozan, protimikrobno sredstvo MEHP mono- (2-etilheksil) ftalat URSK Urad Republike Slovenije za kemikalije MeP metil paraben UV-328 2-(2H-benzotriazol-2-il)-4,6-di-terc- MEP monoetil ftalat pentilfenol, kemična spojina, ki spada MiBP monoizobutil ftalat med fenolne benzotriazole, UV filter, ki se MnBP mono-n-butil ftalat uporablja kot antioksidant za plastiko MnOP mono-n-oktil ftalat vPvB (ang. Very persistent and very MnPeP mono-n-pentil ftalat bioaccumulative substance) zelo obstojna MOP Ministrstvo za okolje in prostor Republike in zelo bioakumulativna snov Slovenije ZKEM Zakon o kemikalijah MSC (ang. Member State Committee) Odbor držav članic pri ECHA n število OH-MiDP mono-hidroksi-izodecil ftalat OH-MINCH cikloheksan-1,2-dikarboksilat-mono-(7- hidroksi-4-metil)oktil ester oxo-MINCH ciklohelsan-1,2-dikarboksi mono okso izoninil ester PAH (ang. Polycyclic Aromatic Hydrocarbons) policiklični aromatski ogljikovodiki, PBT (ang. Persistent, bioaccumulative and toxic substance) obstojna, bioakumulativna in strupena snov PCB (ang. Polychlorinated Biphenyls) poliklorirani bifenili, PFHxS perfluoroheksansulfonska kislina POPs (ang. Persistent Organic Pollutants) obstojna organska onesnaževala PrP propil paraben RAC (ang. Committee for Risk Assessment) odbor za oceno tveganja pri ECHA REACH UREDBA (ES) št. 1907/2006 501 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 22. Kemikalije Fotografija: Viri in literatura Kemikalije • Apel, P., Kortenkamp, A., Koch, H.M., Vogel, avtor: Peter N., Rüther, M., 2020. Time course of phthalate vir: https://www.flickr.com/ cumulative risks to male developmental health over a 27-year period : Biomonitoring samples of the German Environmental Specimen Bank Time course of phthalate cumulative risks to male developmental health over a 27-year period : B. Environ. Int. 137, 105467. https://doi.org/10.1016/j.envint.2020.105467 • CDC, 2021. Fourth National Report on Human Exposure to Environmental Chemicals, Updated Tables, March, 2021. • Urad RS za kemikalije, 2015. Monitoring kemikalij v organizmih 2007– 2014. Zaključno poročilo. Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana.Urad RS za kemikalije, 2020. Program humanega biomonitoringa za obdobje 2018-2022: Poročilo o rezultatih kemijskih analiz za 1. sklop programa. Institut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana. • Landesbetrieb Hessisches Landeslabor, Persistant organic pollutants (POP), 2021. Dostopno na povezavi: Vir: https://lhl.hessen.de/landwirtschaft/ kontaminanten/persistant-organic-pollutants-pop 502 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Biotehnologija 23. 23. Biotehnologija Uvod Biotehnologija ter z njo povezana sodobna Sloveniji spreminjalo tudi v prihodnje, na kar se bo biotehnologija in njeni produkti ter gensko treba prilagoditi (ARSO, 2018). spremenjeni organizmi (v nadaljevanju: GSO) Na tem področju tradicionalna biotehnologija so še vedno izziv za okolje. Aktualna je tudi (na primer z biognojili in energetsko učinkovitim razprava, ali ima uporaba GSO potencialno kmetovanjem) in še posebej sodobna škodljiv vpliv na okolje in zdravje ljudi ter biotehnologija (na primer z genetskimi predvsem na biotsko raznovrstnost. Namreč vse spremembami pri pripravi gensko spremenjenih interakcije produktov GSO z različnimi ekosistemi rastlin, odpornih proti različnim vrstam stresa še niso dobro poznane in raziskane. Vsekakor in škodljivcem) lahko pozitivno prispevata pa imajo GSO potencialne koristi in tveganja za k zmanjševanju in odpravljanju negativnih človeka in okolje. Zato so prav zaradi možnih učinkov ter predvsem prilagajanju na podnebne potencialnih negativnih učinkov na okolje, biotsko spremembe. raznovrstnost in zdravje ljudi pri sproščanju GSO v okolje in dajanju izdelkov na trg potrebni Pri tem je pomembno, da je zakonski okvir previdnost in postopnost ter obravnava vsakega biološke varnosti vzpostavljen in omogoča z primera posebej. oceno tveganja ob upoštevanju tudi družbeno- ekonomskih, etičnih in kulturnih zaskrbljenosti Zanemariti ne smemo tudi podnebnih sprememb, s trajnostnimi praksami uspešno spoprijemanje hitre rasti prebivalstva in izgube biotske s podnebnimi spremembami in zagotavljanje raznovrstnosti, ki na svetovni ravni prav tako prehranske varnosti. vplivajo na okolje in človeka. Vse navedeno pomeni, da bodo potrebne velike spremembe v Biološka varnost produkciji, distribuciji in stabilnosti prehranskih izdelkov pri zagotavljanju prehranske varnosti. Biološka varnost se nanaša na načela Globalizacija ne pomeni le, da družba, zadrževanja, tehnologije in prakse, ki se gospodarstvo in okolje v Evropi občutijo posledice uporabljajo za preprečevanje nenamerne svetovnih trendov, temveč da vzorci potrošnje in izpostavljenosti in nenamernega sproščanja proizvodnje v posamezni državi ali regiji prispevajo GSO v okolje. Sistem tako določa ukrepe za k pritiskom na okolje drugje po svetu (Batič, preprečevanje in zmanjševanje možnih škodljivih 2018). Iz tega izhaja, da človekove aktivnosti vplivov na okolje, zlasti glede ohranjanja biotske prispevajo h globalnemu segrevanju, pri tem pa raznovrstnosti in zdravja ljudi, do katerih bi lahko nastajajo pogosta opozorila, da obstaja nevarnost prišlo pri delu z GSO v zaprtih sistemih, pri vodnega stresa in pomanjkanja vode. Tudi v namernem sproščanju GSO v okolje ali pri dajanju Sloveniji so opazne velike spremembe podnebja izdelkov na trg. in njegovih spremenljivk. Povprečna temperatura zraka se je v obdobju 1961–2011 zvišala za 1,7 Sistem biološke varnosti zagotavlja tudi °C, količina padavin pa se je v istem obdobju na postopnost in oceno tveganja za vsak primer letni ravni zmanjšala za okoli 15 % v zahodnem posebej. S tem se v postopkih dovoljevanja za vse delu države in za 10 % v vzhodnem delu države. GSO upošteva previdnostni pristop in zagotavlja Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca okoljski monitoring za vse dovoljene GSO pri 21. stoletja, ki jo je pripravila Agencija Republike njihovem nadzorovanem sproščanju in dajanju Slovenije za okolje, prikazuje, da se bo podnebje v na trg. V prvem delu, ki vključuje dovoljevanje 504 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 23. Biotehnologija GSO, temelji ocena tveganja za posamezni GSO na usklajenih merilih EU, ki so na svetovni ravni med najzahtevnejšimi. V EU so za pripravo ocen tveganja pristojni Evropska agencija za varnost hrane (EFSA – European Food Safety Authority) in strokovna telesa v njenih državah članicah. Pomemben sestavni del ocene tveganja je na primer pri rastlinah primerjava gensko spremenjenih rastlin (v nadaljevanju: GS rastline) z njihovim konvencionalnim ekvivalentom, ki ima zgodovino varne uporabe. Tako proces ocene tveganja za rastline, namenjene dajanju na trg, ki poteka v okviru EFSA, vključuje štiri stopnje: 1. stopnja – molekularna označitev GS rastline, ki vključuje predvsem vprašanja, povezana z načinom priprave GS rastline, in katere spremembe so bile narejene na genetskem materialu; 2. stopnja – primerjalna analiza GS rastline in njenega konvencionalnega ekvivalenta glede fenotipskih in agronomskih lastnosti. Vključuje predvsem vprašanja, povezana z enakim videzom GS rastline v primerjavi z njenim konvencionalnim ekvivalentom, ter vprašanja glede podobnosti njune sestave in donosa; 3. stopnja – ocena varnosti za zdravje ljudi in živali, ki vključuje: a. alergenost – vprašanja, povezana z alergenostjo novih proteinov ali celotne GS rastline; b. prehransko vrednost – predvsem vprašanja glede prehranske vrednosti v primerjavi s konvencionalnim ekvivalentom; c. toksikologijo – vključuje vprašanja glede kakršnega koli vpliva na toksikološke lastnosti rastline; 4. stopnja – ocena tveganja za okolje, ki vključuje vprašanja glede negativnih učinkov GS rastline na okolje. V vseh primerih mora presoja varnosti in tveganja dokazati, da je v nameravanih pogojih uporabe izdelek GSO varen za zdravje ljudi, živali, rastline in okolje, v nasprotnem primeru ne dobi dovoljenja za dajanje na trg. 505 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 23. Biotehnologija Slika 23-1: Ocena tveganja za gensko spremenjene rastline Vir: Kearns s sod., 2021. 506 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 23. Biotehnologija Stanje in trendi V Sloveniji vzpostavljeni zakonodajni okvir na 100.000 prebivalcev Slovenije. Pri tem je Slovenija področju sodobne biotehnologije zagotavlja popolnoma primerljiva z nekaterimi najbolj postopnost in previdnost na podlagi ocene razvitimi državami članicami EU. Največji delež tveganja za vsak posamezni primer na njegovi (78 %) zaprtih sistemov je v izobraževalnih in celotni poti od priprave GSO v laboratoriju, raziskovalnih institucijah, kakor so šole, univerze sproščanja v okolje za namene poskusov do in inštituti. Preostali del zaprtih sistemov pa je v dovoljevanja njegove uporabe na trgu. podjetjih (22 %). Zaprti sistemi in delo z GSO v Večina (70,3 %) prijaviteljev v Sloveniji lahko zaprtih sistemih izvaja delo z GSO v zaprtih sistemih v prvem varnostnem razredu, v katerem je na podlagi Področje zaprtih sistemov in delo z GSO v zaprtih sistemih je v celoti v pristojnosti odgovornih organov posameznih držav članic EU. V Sloveniji je za to področje odgovorno ministrstvo, pristojno Soja za varstvo okolja. V slovenski zakonodaji so z izrazoma »zaprti sistem« in »delo v zaprtem sistemu« zajete vse aktivnosti, pri katerih se gensko spreminja organizem (vključno z virusi, viroidi, mikroorganizmi ter živalskimi in rastlinskimi celicami) ali goji GSO, se razmnožuje, shranjuje, prevaža, uničuje, odstranjuje ali na drug način uporablja v temu namenjenih prostorih in za katere se izvajajo zadrževalni ukrepi. Kdor v Sloveniji namerava delati z GSO v zaprtem sistemu, ki je lahko laboratorij, genska banka, proizvodni oddelek ali kateri koli drug zaprti prostor, mora svoj zaprti sistem in aktivnost v njem prijaviti odgovornemu organu. V postopku izdaje potrdila ali dovoljenja odgovorni organ preverja primernost zaprtega sistema za izvajanje nameravane aktivnosti ter ustreznost in zadostnost ukrepov, da delo z GSO ne pomeni nevarnosti za zdravje ljudi in okolje (MOP, 2017). Na podlagi predpisanih zahtev, ocene tveganja za okolje in zagotavljanja primernih zadrževalnih ukrepov je v Sloveniji v register vpisanih 91 zaprtih sistemov za delo z GSO (laboratoriji ali proizvodni oddelki ali drugi zaprti prostori, kjer delajo z GSO), kar pomeni nekoliko več kakor štiri (4,3) zaprte sisteme, v katerih lahko potekajo dela z GSO, na 507 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 23. Biotehnologija presoje tveganje pri delu z GSO zanemarljivo. Preostalih 29,7 % lahko izvaja delo z GSO v zaprtih sistemih v drugem varnostnem razredu. V tem primeru je na podlagi presoje tveganje za okolje, biotsko raznovrstnost in naravno ravnovesje majhno. Tudi morebitni škodljivi učinki v okolju so v teh primerih popravljivi. V primerjavi s predhodnim okoljskim poročilom (MOP, 2017) velja izpostaviti, da se je število zaprtih sistemov za delo v drugem varnostnem razredu povečalo za 11,8 %. Poudariti je treba tudi, da v Sloveniji nimamo zaprtih sistemov, v katerih bi lahko delali z GSO v tretjem ali četrtem varnostnem razredu. Koruza 508 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 23. Biotehnologija Slika 23-2: Število zaprtih sistemov in varnostni razred (I. VR – prvi varnostni razred; II. VR – drugi varnostni razred), kjer lahko delajo z GSO v Sloveniji do leta 2020 Vir: MOP, 2021. 509 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 23. Biotehnologija V okviru izvajanja del z GSO v zaprtih sistemih, suverenosti, saj možnosti uporabe izdelkov ki pomenijo vsako dejavnost, pri kateri se gensko sodobne biotehnologije segajo na področja spreminja organizem ali GSO goji, razmnožuje, proizvodnje zdravil in cepiv, goriv, čistil, genske shranjuje, prevaža, uničuje, odstranjuje ali na terapije, okolja in odstranjevanja odpadkov, drug način uporablja, in za katero je treba izvajati kmetijstva, predelave ter pridelave hrane in zadrževalne ukrepe, je v register del z GSO v krme, sintezne biologije in podobno. V zaprtih zaprtih sistemih v Sloveniji vpisanih 153 del. sistemih potekajo v Sloveniji aktivnosti z uporabo Dela z GSO se večinoma (v 59 %) izvajajo v GSO, ki se uvrščajo v prvi varnostni razred, zaprtih sistemih prvega varnostnega razreda in večinoma (v 41 %) na univerzah, ki izvajajo preostala (41 %) v drugem varnostnem razredu. izobraževalno in raziskovalno aktivnost, medtem Poudariti je treba tudi, da si prijavitelji del z GSO ko na inštitutih (59 %) in v podjetjih (34 %) pri v zaprtih sistemih v 27 % z univerz, 43 % jih je delu v glavnem uporabljajo GSO, ki se uvrščajo z inštitutov in 29 % iz podjetij. Te raziskovalno- v drugi varnostni razred. V Sloveniji se pri delu razvojne zmogljivosti lahko pozitivno vplivajo z GSO v prvem in drugem varnostnem razredu na skupno inovacijsko sposobnost Slovenije večinoma uporabljajo gensko spremenjeni in prispevajo k večji ekonomski in politični mikroorganizmi. Slika 23-2: Število zaprtih sistemov in varnostni razred (I. VR – prvi varnostni razred; II. VR – drugi varnostni razred), kjer lahko delajo z GSO v Sloveniji do leta 2020 Vir: MOP, 2021. 510 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 23. Biotehnologija Vir: MOP, 2021. Namerno sproščanje GSO v okolje za izdano dovoljenje za namerno sproščanje GSO v poskusne namene okolje. V Sloveniji in drugih državah članicah EU mora Dajanje GSO na trg vsakdo, ki namerava za poskusne namene namerno sproščati GSO v okolje, pridobiti V skladu z Zakonom o ravnanju z gensko dovoljenje odgovornega organa v državi. spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 21/10 in 90/12 – Slovenija doslej ni imela prijav namernega ZdZPVHVVR) (v nadaljevanju: ZRGSO) pomeni sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje dajanje GSO na trg tretjim osebam za plačilo ali za raziskovalne namene. So pa v register brezplačno. Za dajanje na trg se šteje tudi uvoz namernega sproščanja GSO v okolje pri nas izdelkov v carinsko območje EU. Preden se lahko vpisane tri prijave, in sicer genske terapije pri tak izdelek uporabi na slovenskem trgu ali trgu živalih ter klinična študija ocene varnosti in EU, mora prijavitelj za to pridobiti dovoljenje. zmogljivosti pripomočka za stalno spremljanje Odločitve o dovoljevanju dajanja GSO na trg v EU glukoze pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1. sprejemajo skupno vse države članice in sprejete Genski terapiji pri svojem poskusu neposredno odločitve veljajo za celotni trg EU. ne uporabljata z zakonodajo opredeljenih GSO, vendar sta vključeni zaradi zagotavljanja visoke V EU sta dva načina za prijavo dajanja GSO na stopnje biološke varnosti v Sloveniji. Pri kliničnih trg, in sicer na podlagi dela C Direktive 2001/18/ študijah pripomoček za stalno spremljanje ES o namernem sproščanju gensko spremenjenih glukoze pri osebah s sladkorno boleznijo vsebuje organizmov v okolje ali Uredbe 1829/2003 o GSO, zato je bilo na podlagi ocene tveganja gensko spremenjenih živilih in krmi. 511 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 23. Biotehnologija Prijavitelj lahko zaprosi za dovoljenje za dajanje nad prisotnostjo GSO ali gensko spremenjenega GSO na trg tako, da predloži prijavo, ki vsebuje materiala v semenih na slovenskem trgu. vse zahtevane podatke o opravljenih poskusih z GSO in presojo tveganja. Prijavitelj lahko zaprosi Monitoringi ugotavljanja prisotnosti gensko za dovoljenje, da se GSO na trgu uporablja kot spremenjenega materiala v semenih na hrana ali krma za pridelavo ali predelavo. Če slovenskem trgu se izvaja v semenskem materialu se GSO-izdelek namerava uporabljati samo za koruze, oljne ogrščice in soje. Iz opravljenih hrano, krmo in predelavo brez njegove pridelave, monitoringov izhaja, da v obdobju 2006–2020 je prijava samo za te namene dovolj. Če pa se v semenu oljne ogrščice prisotnost GSO ni bila bo GSO poleg hrane in krme uporabljal tudi zaznana, medtem ko je bila v letih 2017 in 2018 za pridelavo, lahko prijavitelj na podlagi istega v semenskem materialu soje zaznana prisotnost zakonodajnega akta prijavi in pridobi dovoljenje GSO. Tudi v 96 % primerov semenske koruze za GSO tudi za vse tri uporabe (hrana ali krma, GSO niso bili zaznani. Vsaka odkrita prisotnost pridelava in predelava). Nasprotno je v primeru, GSO v sledovih je povzročila umik semena koruze da se GSO ne bo uporabljal za hrano in krmo, s slovenskega trga. dovolj samo prijava za pridelavo. Vsi GSO, ki so dobili dovoljenje za trženje kot hrana ali krma po uredbi 1829/2003, ali so bili umaknjeni s trga EU, so vključeni tudi v register GSO EU. Slovenija v skladu z zakonodajo spremlja prisotnost gensko spremenjenih organizmov (GSO) v izdelkih in na tej podlagi izvaja tudi različne monitoringe. V skladu z ZRGSO izvaja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, monitoring nad sproščanjem GSO v okolje in v tem okviru Slika 23-4: Rezultati monitoringov prisotnosti GSO v semenu koruze, oljne ogrščice in soje v obdobju 2006–2020 v Sloveniji Semena koruze / Maize seeds Semena oljne ogrščice / Oilseed Rape 7 30 6 es es pl pl 25 Prisotnost GS koruze ni bila sam sam zaznana / GM 5 maize not lysed detected lysed 20 4 Prisotnost GS oljne ogrščice ni 15 bila zaznana / 3 GM oilseed rape not detected vzorcev / No. of ana vzorcev / No. of ana h h 10 Prisotnost GS koruze je bila 2 lizirani zaznana / GM lizirani maize detected ana ana 5 Št. Št. 1 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Vir: Monitoring GSO, NIB, 2020. 512 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 23. Biotehnologija Vir: Monitoring GSO, NIB, 2020. 513 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 23. Biotehnologija Sklepi in priporočila Na področju sodobne biotehnologije potekajo semenih oljne ogrščice doslej ni bila zaznana aktivnosti v zaprtih sistemih v Sloveniji večinoma prisotnost GSO. Z opravljenimi monitoringi pri še vedno v izobraževalnih in raziskovalnih semenski koruzi je bilo v 4 % primerov zaznati ustanovah ter industriji. V register zaprtih sistemov prisotnost GSO v sledovih (< 0,1 %), zato je je vpisanih 91 zaprtih sistemov, ki na podlagi takšna koruza umaknjena s slovenskega trga. analiz tveganja zagotavljajo primerne zadrževalne ukrepe. To je za 27 % več zaprtih sistemov kakor Uporaba sodobne biotehnologije in njenih v prejšnjem poročevalnem obdobju vpisanih v izdelkov na področjih varovanja okolja, kmetijstva, register v Sloveniji. Delo z GSO še vedno poteka farmacije, medicine, veterine in kemijske industrije v 59 % v prvem varnostnem razredu, medtem ko pomeni za Slovenijo nove razvojne možnosti in se 41 % del z GSO izvaja v drugem varnostnem izzive. Pregleden in učinkovit sistem biološke razredu. V primerjavi s prejšnjim okoljskim varnosti na podlagi analize in presoje tveganj za poročilom so se v tem obdobju za 23 % povečala zdravje ljudi in okolje ob tem zagotavlja varno dela ob majhnem tveganju v drugem varnostnem uporabo in preprečuje možne škodljive vplive na razredu. Sproščanja gensko spremenjenih okolje, biotsko raznovrstnost in zdravje ljudi. rastlin v raziskovalne namene v Sloveniji ni. V register namernega sproščanja GSO v okolje v raziskovalne namene so vpisane tri genske terapije, ki v dveh primerih ne uporabljata z zakonom opredeljenih GSO, a sta v Sloveniji na podlagi analize tveganj vključeni v register GSO zaradi zagotavljanja visoke stopnje biološke varnosti. Vzpostavljeni sistem biološke varnosti dovoljuje dajanje na trg tistih GSO, ki ne pomenijo tveganja za zdravje ljudi in okolje. V Sloveniji doslej ni bilo prijav pridelave gensko spremenjenih rastlin (GSR) pristojnemu ministrstvu. Dodatno je zaradi zagotavljanja sledljivosti GSO zahtevano označevanje, ki potrošniku zagotavlja možnost informirane izbire. V Sloveniji se izvaja spremljanje prisotnosti GSO v hrani in krmi ter semenskem materialu. Za prisotnost GSO v semenskem materialu velja »ničelna toleranca«, kar pomeni, da je treba ob ugotovljeni prisotnosti dovoljenih GSO tak izdelek označiti ali ga umakniti s slovenskega trga. Monitoringi glede prisotnosti GSO v semenskem materialu koruze, oljne ogrščice in soje kažejo v Sloveniji na relativno ugodno stanje glede na »ničelno toleranco«. V 514 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 23. Biotehnologija Seznam uporabljenih Fotografiji: kratic ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje Koruza EFSA Evropska agencija za varnost hrane avtor: Paul EU Evropska unija vir: https://www.flickr.com/photos/ GSO gensko spremenjeni organizmi stokpic/5069197852/ MOP Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije Soja avtor: Bhavin Gajjar NIB Nacionalni inštitut za biologijo vir: https://www.flickr.com/photos/8133479@ VR varnostni razred N04/3283960599/ ZRGSO Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi 515 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 23. Biotehnologija Viri in literatura • ARSO, 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, Sintezno poročilo - prvi del. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. • Batič, M., 2018. Okolje kot izziv za gensko spremenjene organizme GSO, ali je to že prežvečena zgodba. V P. Raspor, Hrana, prehrana, zdravje: Naša dela so naša prihodnost (str. 61-66). • Kearns, P.W.E, Kleter, G., Bergmans, H.E.N., Kuiper, H., 2021. Trends in Biotechnology, October 2021, 39, 10 (https://doi.org/10.1016/j.tibtech.2021.03.001) (str. 965-969). • MOP, 2017. Poročilo o okolju v republiki Sloveniji. (št. 35400-1/2017/5; dne 2. 3. 2017). (Pridobljeno na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/ Dokumenti/porocilo_o_okolju_2017.pdf ). • ZRGSO, b.d. Zakon o ravnanju z GSO. Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 21/10 in 90/12 – ZdZPVHVVR. (Pridobljeno na http://www. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3052 ). 516 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Degradirana območja 24. 24 24. Degradirana območja Uvod Stanje in trendi V letu 2020 je Ministrstvo za okolje in prostor Izraz »potencialno onesnaženo območje« se med Republike Slovenije (MOP) začelo celovito evropskimi državami razlikuje oziroma njegova upravljati degradirana območja, kar vključuje: raba ni poenotena. V nekaterih državah so prepoznavanje onesnaženih območij, predhodne opredeljena kot območja, kjer so bile zaznane ali raziskave, podrobne raziskave posameznega so se izvajale dejavnosti, ki lahko onesnažujejo območja in izvedbo ukrepov za zmanjševanje tla oziroma podtalnico (Belgija, Nizozemska, tveganj zaradi onesnaženja. Večina evropskih Francija in druge), v drugih državah pa so merila držav uporablja takšen pristop (van Liedekerke in zahtevnejša in obsežnejša ter je za opredelitev sod., 2014). potencialno onesnaženega območja potrebnih več podatkov (Avstrija, Madžarska, Norveška in druge). Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je odgovorno za vzpostavitev evidence potencialno V Sloveniji ustrezne celovite opredelitve tega onesnaženih območij (POO) v skladu s predpisi izraza še nimamo, kar ovira tudi nadaljnje korake o odpadkih in varstvu virov pitne vode (ukrepi za pri celovitem obravnavanju onesnaženih območij v vodovarstvena območja). Sloveniji, ki vključuje več korakov: 1. ugotavljanje (prepoznavanje) območij: v tem koraku se prepoznajo območja, kjer se pričakuje onesnaženost tal in se zato taka območja opredelijo kot potencialno onesnažena območja. Potencialno onesnažena območja so lahko območja različnih dejavnosti, od rudarskih obratov, odlagališča odpadkov, letališča, pristanišča, nekdanja vojaška strelišča, bencinske črpalke, kemične čistilnice, območja kmetijske dejavnosti, območja, ki so bila v preteklosti onesnažena zaradi odstranjevanja odpadkov, in druga. 2. Opredelitev značilnosti območij: v tem koraku se čim podrobneje opišejo značilnosti območja in njegove okolice (vrsta pretekle in sedanje rabe območja in okolice, na primer stanovanjska, industrijska, kmetijska in podobno), lega POO (VVO, Natura 2000 in podobno). Opis se osredotoči na onesnaževanje tal, zato se opredelijo pedološke lastnosti in potencialna onesnaževala, ki so lahko zaradi pretekle ali sedanje dejavnosti v tleh. Na podlagi zbranih podatkov se pripravi evidenca oziroma seznam onesnaženih območij, kjer obstaja 518 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 24. Degradirana območja možnost onesnaženja tal ali drugih delov posameznega POO (ID, ime, datum popisa, okolja, tj. seznam potencialno onesnaženih status lokacije in drugo); območij POO. 2. lokacija POO: s podatki o lokaciji 3. Opredelitev prednostnih območij za pripravo posameznega POO (regija, občina, vodno in izvedbo sanacijskih ukrepov: v tem koraku območje, vodonosni sistem, katastrska se najprej določijo merila za opredelitev občina, parcela); območij, ki pomenijo največje tveganje 3. značilnosti in opis POO: s podatki za opis za zdravje ljudi in okolje, in kjer se bodo lastnosti posameznega POO; prednostno izvedli sanacijski ukrepi. Na 4. onesnaženje POO: s podatki za spremljanje podlagi teh meril, ki temeljijo na značilnostih povzročiteljev onesnaženja s posamičnim onesnaževal, stopnji onesnaženosti, zahtevah spremljanjem različnih virov onesnaženja, varstvenih režimov in podobno, se izdela prisotnost onesnaževal v tleh in vodi, seznam prednostnih območij za sanacijo. zanesljivost podatkov o onesnaženosti in 4. Opredelitev načina sanacije ali omilitvenih drugo; ukrepov: v tem koraku se na podlagi 5. izvajanje ukrepov in monitoring: s podatki za posebnosti posameznega območja, ocene spremljanje izvedenih ukrepov in rezultatov tveganja, najboljših praks in potrjeno monitoringov; učinkovitih inovativnih pristopov določijo 6. drugi podatki. najprimernejši omilitveni ali sanacijski ukrepi. Izdelajo se načrti omilitve onesnaženja ali Z različnimi merili vrednotenja je s kombinacijo načrti sanacije s predvidenimi možnostmi lastnosti glede na njihovo vrednost in pomembnost izvedbe omilitvenih ali sanacijskih ukrepov, (relativna obtežitev glede na druge značilnosti) v katerih se določijo tudi okvirni stroški ter v odločitveni shemi mogoče izdelati model za način financiranja (povzročitelj ali subsidiarna razvrščanje in prednostno obravnavo posameznih odgovornost države). POO z vidika priprave in izvajanja ukrepov. 5. Izvedba sanacije ali omilitvenih ukrepov. 6. Monitoring izvedbe sanacije ali omilitvenih Značilnosti potencialno onesnaženih ukrepov, ocena učinkovitosti izvedbe. območij v Sloveniji 7. Vzpostavitev ustreznega komuniciranja s strokovno in širšo javnostjo. Ker ni sistemskega pristopa pri prepoznavanju in evidentiranju onesnaženih območij v Sloveniji, V Sloveniji je vzpostavljena evidenca POO na evidenca POO izhaja iz širšega nabora podatkov podlagi analize območij tistih dejavnosti, za in opisov iz nacionalne evidence t. i. funkcionalno katere lahko z veliko gotovostjo pričakujemo, da degradiranih območij (nezadostno izkoriščenih ali je prihajalo (ali prihaja) do obremenjevanja in zapuščenih območij z vidnim vplivom predhodne onesnaževanja okolja. Evidenco POO upravlja rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo). Podatki MOP. Pri tem so bili upoštevani tudi rezultati so bili zbrani leta 2017, osveženi in dopolnjeni pa v terenskega opazovanja in drugih virov podatkov. celotnem obdobju 2017–2020. Pri opredelitvi dejavnosti, ki so bile ugotovljene kot potencialni onesnaževalci, so bile upoštevane V Sloveniji spremljamo prostorske procese na usmeritve Evropske okoljske agencije in popolnoma ali delno opuščenih območjih, v okviru povezanega okoljskega kazalnika. Evidenca tega spremljanja pa tudi pridobivamo podatke o vsebuje 532 območij, ki so bila prepoznana kot preteklih dejavnostih na teh območjih. Z vidika potencialno onesnažena območja. prostora ugotavljamo, kje v prostoru je večji interes investitorjev in katera območja ostajajo opuščena Za vsako območje evidenca vsebuje podatke, ki daljše obdobje. Za potrebe vzpostavitve evidence so razvrščeni v naslednje vsebinske sklope: POO smo se osredotočili na tista območja, kjer so se izvajale (ponekod se še izvajajo) dejavnosti, 1. prepoznavanje POO: s podatki za spremljanje ki so potencialni vir za onesnaževanje tal in osnovnih identifikacijskih značilnosti vsakega podtalnice. 519 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 24. Degradirana območja Slika 24-1: Ocena glavnega vira onesnaževanja na 532 POO Vir: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2020; vir kartografske podlage: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2020; Natural Earth , 2020. 520 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 24. Degradirana območja Slika 24-2: Potencialno onesnažena območja po viru onesnaženja, 2021 (površina v ha) Vir: MOP, 2021. Slika 24-3: Potencialno onesnažena območja po viru onesnaženja, statistične regije, 2021 Vir: MOP, 2021. 521 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 24. Degradirana območja Prepoznavanje potencialno onesnaženih lokacij 2. sanacija opuščenega odlagališča Globovnik in izpopolnjevanje evidence je stalna naloga v Ilirski Bistrici, kjer bo sanirano območje MOP. namenjeno poslovni coni za komunalno dejavnost; Ključne investicije, ki jih MOP izvaja v povezavi z 3. opuščeno odlagališče Ležen na območju degradiranim okoljem: pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje; MOP kot investitor izvaja tiste sanacije okolja, 4. sanacija zaprtega odlagališča Rakovnik v kjer je v skladu z zakonom o okolju upoštevano občini Šmartno pri Litiji; načelo subsidiarnega ukrepanja, ki določa, da 5. sanacija Zgornje Mežiške doline (sanacija država zagotavlja odpravo posledic čezmerne poteka v občinah Črna na Koroškem in obremenitve okolja in krije stroške odprave teh Mežica) poteka že od leta 2007 na podlagi posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali Odloka o območjih največje obremenjenosti določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage okolja in o programu ukrepov za izboljšanje za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. (Uradni list RS, št. 119/07). V obdobju 2007–2020 je bilo za sanacijske ukrepe Z upoštevanjem načela subsidiarnega ukrepanja namenjenih 9.864.000 evrov od predvidenih se izvajajo sanacije na naslednjih lokacijah: 13.400.000 evrov. Sanacijski ukrepi po programu ukrepov bodo končani do konca 1. sanacija nezakonitega odlagališča gradbenih leta 2022; odpadkov v Bukovžlaku na parceli 115/1, k. 6. sanacija 10 vrtcev v Mestni občini Celje, ki o. Teharje v Celje, kjer bo sanirano območje se je začela leta 2019 in bo končana v letu namenjeno gradnji obrtno poslovne cone; 2022. 522 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 24. Degradirana območja Ključne aktivnosti Sklepi in priporočila Za vzdrževanje in izpopolnjevanje sistema Vzpostavitev evidence POO je pomembna upravljanja degradiranih območij so ključne podpora trajnostni rabi prostora, predvsem z naslednje prihodnje aktivnosti: vidika revitalizacije in zmanjševanja pritiska na izrabo kmetijskih zemljišč za potrebe poselitve in 1. nadaljevanje zbiranja podatkov za evidenco pomeni tudi možnost razvoja posebnih investicij POO in širjenje njene uporabe; za izboljšanje stanja okolja, zlasti voda in tal. 2. informacijska podpora upravljanju podatkov o onesnaženih območjih (uporaba aplikacij v Vzpostavitev evidence POO je prvi korak k okolju ArcGIS online z izdelavo urejevalnika sistemski in celoviti obravnavi degradiranih za vnos podatkov in pregledovalnika območij v Sloveniji. Za izvedbo zgoraj navedenih podatkov o evidentiranih POO); ključnih aktivnosti pa bo treba dopolniti 3. terensko delo in preverjanje podatkov; zakonodajni okvir, zagotoviti stalni finančni vir 4. izdelava metodologije za prepoznavanje za izvedbo sanacijskih ukrepov in ustrezno lokacij POO za sanacijo; institucionalno organiziranost s kompetentnimi 5. izdelava akcijskega načrta za sanacijo človeškimi viri ter krepiti ozaveščenost onesnaženih območjih za naslednjih prebivalcev Slovenije o pomenu trajnostne rabe sedem let. prostora. 523 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 24. Degradirana območja Seznam uporabljenih Viri in literatura kratic ArcGIS programska oprema in storitev • Državni svet RS, 2019. V preteklosti onesnažena geografskega informacijskega sistema območja – Kako naprej? Zbornik referatov in razprav, ha hektar št.3/2019,Ljubljana, 81 str. ID identifikacijska številka k.o. katastrska občina • EnvirPortal, Register of contaminated sites, Slovak MOP Ministrstvo za okolje in prostor Republike Environmental Agency, 2020. https://envirozataze. Slovenije enviroportal.sk/ (Citirano 28. 10. 2020). European Natura 2000 Environmental Agency, Indicator assessment, evropsko omrežje posebnih varstvenih Progress in management of contaminated sites. območij, razglašenih v državah članicah URL: https://www.eea.europa.eu/data-and- Evropske unije maps/indicators/progress-in-management-of- POO potencialno onesnaženo območje contaminated-sites3/assessment (Citirano 28. 10. VVO vodovarstvena območja 2020). • Interno gradivo, Oddelek za geografijo, Filozofska fakultete Univerze v Ljubljani, 2020. LAMPIČ, Barbara, KUŠAR, Simon, ZAVODNIK LAMOVŠEK, Alma, 2017. Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v Sloveniji. Dela, 2017, 48, str. 5–59. doi: 10.4312/dela.48.2.5- 59. van Liedekerke, M., Prokop, G., Rabl-Berger, S., Kibblewhite, M., Louwagie, G., 2014. • Progress in the Management of Contaminated Sites in Europe. European report. European Environmental Agency. 68 str. 524 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Izobraževanje in ozaveščanje 25. 25. Izobraževanje in ozaveščanje Uvod Stanje in trendi Okoljsko izobraževanje je tesno povezano s Stanje in dejavnosti na področju okoljskih vsebin sicer širšo dejavnostjo okoljskega ozaveščanja. v izobraževanju so neposredni odraz razvoja Okoljsko izobraženo in ozaveščeno prebivalstvo izobraževalne politike v Sloveniji in stanja oziroma kader v delovnih okoljih je prvi pogoj institucionalnega sistema, ki izobraževalno za okoljsko vzdržno ravnanje tako v poklicnem politiko izvaja. V osnovno- in srednješolskem kakor tudi zasebnem življenju državljanov. Zato sistemu so okoljske vsebine vključene v je izobraževanje pomemben ukrep okoljske potrjene izobraževalne programe in učne načrte. politike. Glede na število vključenih v posamezne Obravnavajo se v okviru okoljske vzgoje (ki ima oblike izobraževanja in izhajajoč iz možnosti daljšo tradicijo) in novejše vzgoje in izobraževanja dosega izobraževancev, je ta ukrep usmerjen v za trajnostni razvoj (VITR). Ta je bila uvedena formalno izobraževanje. Na tem področju v času v osnovno- in srednješolsko izobraževanje s od zadnjega poročila o okolju v Republiki Sloveniji prenovo izobraževalnih programov, ki je potekala v iz leta 2017 ni prišlo do večjih sprememb, saj v obdobju 2005 – 2010. izobraževalni politiki v Sloveniji v tem obdobju niso potekale pomembnejše reforme. Razvoj izobraževalnih programov višjih šol je sicer podobno centraliziran kakor pri osnovnem in srednjem šolstvu, poteka pa stalno; kompetenca za trajnostni razvoj je postopoma uvajana v poklicne standarde (ki sicer vplivajo tudi na vsebine poklicnega in strokovnega srednjega izobraževanja) in s tem višješolske študijske programe od leta 2015. Visokošolsko izobraževanje je bilo nazadnje temeljito spremenjeno z bolonjsko reformo, ki je potekala pred letom 2010. Zaradi avtonomije visokošolskih programov poteka razvoj študijskih programov organsko in po načelu od spodaj navzgor, zato ne moremo govoriti o usklajenem uvajanju okoljskih vsebin v visokošolsko izobraževanje. Širši okvir za vključevanje okoljevarstvenih ciljev in metod v predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje predstavljajo nacionalne Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do univerzitetnega izobraževanja iz leta 2007 in mednarodni pobudi Izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR), ki jo vodi UNESCO, ter Strategija za izobraževanje za trajnostni razvoj Gospodarske komisije Organizacije združenih narodov za Evropo (UNECE) in h kateri je pristopila tudi Slovenija. V Sloveniji je za VITR odgovorno 526 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 25. Izobraževanje in ozaveščanje ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Osnovno orodje za spremljanje izvajanja strategije je Nacionalno poročilo o izvajanju ( National Implementation Report), ki ga v Sloveniji za tri- do petletna obdobja pripravlja MIZŠ. 527 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 25. Izobraževanje in ozaveščanje Ključne aktivnosti Sklepi in priporočila V osnovnem in srednjem izobraževanju so Obseg okoljskih vsebin v izobraževalnih programih okoljske vsebine vključene v državno potrjene je večinoma zadovoljiv, manj zadovoljivo pa je učne načrte na vseh ravneh izobraževanja. še vedno preslabo povezovanje okoljskih tem Vključene so na tri načine: kot prečna vsebina z družbenimi in gospodarskimi temami. Doslej učnih načrtov oziroma del učnih načrtov obveznih opravljene raziskave zaznavajo pomanjkanje predmetov; v izbirni predmet Okoljska vzgoja; interdisciplinarne in celostne obravnave okoljskih z dodatnimi dejavnostmi. Nekatere šole se tem. vključujejo v različne mreže, med njimi so mreža ekošol, mreža UNESCO pridružene šole (ASPnet) Glede učnih metod lahko priporočimo več in Slovenska mreža zdravih šol. interaktivnosti in osredotočenosti k izobraževancu; manj poudarka na znanju in dejstvih ter več Visokošolski zavodi so avtonomni pri oblikovanju poudarka na razvoju sposobnosti in kompetenc študijskih programov in učnih načrtov posameznih izobraževancev; prehod od poučevanja k učenju. predmetov, sistematično spremljanje vsebin Izobraževalni sistem naj ne bo le podaja znanja in programov pa ne poteka, zato celovitih informacij dejstev o okolju in njegovi ogroženosti, temveč naj o vključenosti okoljskih vsebin ni na voljo. tudi krepi zavedanje o lastni vlogi ter odgovornosti Ustanove s področja izobraževanja se vključujejo izobraževancev pri okoljskih vprašanjih in tudi v številne evropsko in nacionalno financirane njihovem reševanju. Eden od bistvenih ciljev projekte, za katere pa sta značilni omejenost izobraževanja mora torej biti opolnomočenje trajanja in medsebojna nepovezanost, zato so tudi za delovanje, tako v poklicnem kakor tudi v učinki omejeni. zasebnem življenju, pri čemer je treba poudariti, da je bil na področju osnovnega in srednjega Na področju neformalnega izobraževanja je izobraževanja z reformo izobraževalnih programov stanje še precej bolj raznoliko: deluje številna po letu 2005 že dosežen pomemben napredek. množica akterjev, kakor so javni in zasebni zavodi, nevladne organizacije, podjetja. Evropski in Razvoj učnih vsebin in metod naj spremlja splošni nacionalni programi financiranja so v primerjavi razvoj izobraževalnih ustanov za večjo trajnost, s formalnim izobraževanjem pri neformalnem kar vključuje organizacijske prakse, stavbni izobraževanju še pomembnejše gibalo. Izziv fond, učinkovito rabo energije in drugih virov v neformalnega izobraževanja je nepovezanost šolah, udeležbo zaposlenih in izobraževancev pri akterjev in rezultatov njihovega dela. Številni odločanju itd. (t. i. whole institution approach). kakovostni izdelki (učni načrti in gradiva) po končanih projektih ostanejo v slabo preglednem Za uspešen razvoj okoljskih vsebin v prepletu spletnih strani projektov, pobud in izobraževalnem sistemu bi bilo treba okrepiti ustanov. Decentraliziranost neformalnega sodelovanje med MOP – Direktoratom za okolje izobraževanja ima tudi prednosti, saj prinaša in MIZŠ ter javnimi zavodi MIZŠ, ki izvajajo večjo raznolikost tematik, pedagoških pristopov in razvojne in druge naloge, potrebne za izvajanje pogledov. dejavnosti vzgoje in izobraževanja (Zavod za šolstvo Republike Slovenije, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu). MOP bo 528 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 25. Izobraževanje in ozaveščanje Seznam uporabljenih moral z vsebinami s svojega področja dela aktivno sodelovati pri reformah izobraževalnega sistema kratic in razvoju izobraževalne politike v Sloveniji nasploh. Glede na vse večjo vlogo, ki jo imata v javnih politikah blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zaznavamo tudi potrebo po vsebinski prenovi izobraževalnih programov, saj MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in so podnebne spremembe premalo vključene šport vanje. Zgovorno je, da Smernice vzgoje in UNECE (ang. United Nations Economic izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske Commission for Europe) Gospodarska vzgoje do univerzitetnega izobraževanja ne komisija Organizacije združenih narodov vključujejo podnebnih sprememb. Zaradi za Evropo načrtovanega hitrega razogljičenja in s UNESCO tem povezanih gospodarskih ter družbenih (ang. United Nations Educational, prilagoditev bo še več pozornosti treba nameniti Scientific and Cultural Organization) tudi neformalnemu izobraževanju, še posebej Organizacija Združenih narodov za izobraževanju zaposlenih. izobraževanje, znanost in kulturo VITR vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj 529 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 25. Izobraževanje in ozaveščanje Viri in literatura • Focus in FDV, 2017. Predlogi smernic za razvoj družboslovnih aspektov okoljevarstva na Univerzi v Ljubljani Ljubljana, Focus, društvo za sonaraven razvoj in Fakulteta za družbene vede. • Focus in FDV, 2018. Smernice za razvoj okoljskih interdisciplinarnih oblik študija na Univerzi v Ljubljani, Ljubljana, Focus, društvo za sonaraven razvoj in Fakulteta za družbene vede. • MIZŠ, 2019. Nacionalno poročilo o izvajanju UNECE Strategije za izobraževanje za trajnostni razvoj 2017 – 2019,Ljubljana, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. • UNESCO, 2017. Education for Sustainable Development Goals. Learning Objective. United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization. • Zavod RS za šolstvo, 2016. Končno poročilo projektne naloge Znanja in kompetence, pomembne za uresničevanje ciljev zelenega gospodarstva v povezavi s podnebnimi spremembami za ravni predšolska vzgoja, osnovna šola, gimnazija. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 530 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Sodelovanje javnosti na področju varstva okolja 26. 26. Sodelovanje javnosti na področju varstva okolja Uvod Stanje in trendi Obveščanje in sodelovanje javnosti potekata Okoljska ozaveščenost in ustrezna obveščenost na podlagi zakonskih obvez javnih organov; pri ter zanimanje široke javnosti za okoljska obveščanju in okoljskem ozaveščanju javnosti vprašanja so na eni strani plod uspešne dejavnosti v širšem pomenu pa so bistveni tudi nevladne obveščanja zgoraj navedenih akterjev, na drugi organizacije (NVO), mediji in ne nazadnje tudi strani pa tudi pogoj za smiselno sodelovanje javnost z uporabo družabnih omrežij in podobnih javnosti pri postopkih z okoljskega področja in orodij. Javnost so tako fizične kakor tudi pravne za pripravljenost javnosti za sodelovanje pri osebe. reševanju okoljskih težav. O stanju okoljske ozaveščenosti lahko sklepamo iz nekaterih Predmet obveščanja so okoljske in z okoljem javnomnenjskih raziskav, ki se redno in že več let povezane informacije ter podatki. Gre za izvajajo v Sloveniji. informacije o naravnih pojavih, stanju okolja in onesnaževanju oziroma vplivih na okolje, okoljskih Raziskava Eurobarometra je leta 2019 pokazala, predpisih, strateških dokumentih, programih da je okolje za prebivalce Slovenije pomembno; in okoljskih upravnih postopkih. Sodelovanje 95 % anketirancev je odgovorilo, da jim je javnosti se nanaša na njeno vključevanje v varovanje okolja zelo ali dokaj pomembno. Ta upravne postopke ter sprejemanje in spreminjanje kazalnik je precej stabilen in v prejšnjih raziskavah predpisov ter strateških dokumentov. v letih 2014 in 2017 ni bil bistveno drugačen. Zelo Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju - cvetoči bohinjski travniki 532 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 26. Sodelovanje javnosti na področju varstva okolja zgovorni so izsledki serije raziskav o slovenskem javnem mnenju (SJM), ki pomembnost okoljskih tem postavlja v širši kontekst. V raziskavi, opravljeni od novembra 2020 do januarja 2021 (SJM 2020/3), je le 2,7 % anketirancev menilo, da je okolje najbolj pereča tema v Sloveniji, 7 % pa jih je menilo, da je okolje druga najbolj pereča tema. Polovica anketirancev je menila, da je najbolj pereča tema zdravstveno varstvo, kar je nedvomno zaradi časa izvedbe raziskave, ki je sovpadla z drugim valom epidemije Covida-19 v Sloveniji. Pomembna je ugotovitev, da so anketiranci prepoznali tudi gospodarstvo, revščino, priseljevanje in kriminal kot bolj pereče teme od okolja; okolje je zasedlo šesto mesto. Ista raziskava kaže na precejšnjo zaskrbljenost široke javnosti glede okolja. Večina anketirancev je menila, da ni mogoče rešiti okoljskih težav brez sprememb v načinu življenja. Poudarjamo pa, da je precej (40 %) anketirancev menilo drugače oziroma so bili do tega vprašanja ravnodušni. Iz odgovorov je mogoče sklepati tudi, da je pripravljenost na ukrepanje manjša v primerjavi s prepoznavanjem okoljskih vprašanj kot pomembnih, še posebej, če so ukrepi povezani z denarjem. Tako je le 27 % anketirancev izrazilo pripravljenost za občutno višje cene z namenom varovanja okolja in le 18 % na občutno višje davke zaradi varovanja okolja. 61 % se redko ali nikoli ne odloči, da določenih proizvodov ne bodo kupili zaradi okoljskih razlogov. Po drugi strani pa so nekateri okoljski ukrepi v vsakdanjem življenju postali splošno razširjena navada; 96 % anketirancev je odgovorilo, da vedno ali pogosto ločeno odlagajo odpadke. 56 % anketirancev je menilo, da se podnebje spreminja predvsem zaradi delovanja ljudi in le 4,4 %, da se spreminja predvsem zaradi naravnih procesov oziroma da se sploh ne spreminja. Iz teh podatkov sklepamo, da zanikanje podnebnih sprememb ni razširjeno v slovenski javnosti oziroma da znanstveno nepodprta »alternativna« stališča, ki se širijo po družbenih omrežjih, pri okoljskih vprašanjih (še) nimajo večjega vpliva na javno mnenje v Sloveniji. 533 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 26. Sodelovanje javnosti na področju varstva okolja Ključne aktivnosti Pravni in politični okvir okoljevarstvena dovoljenja in dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov; okoljska poročila. Dejavnosti državnih organov na področju obveščanja in sodelovanja javnosti določajo Navedene informacije so javno dostopne na mednarodni in domači strateški dokumenti, spletnih straneh MOP, ARSO, ZRSVN, občin podrobneje pa jih predpisujejo pravni akti. in drugih. Omenimo naj le najpomembnejše Najpomembnejši mednarodni dokument, ki ureja podatkovne zbirke in publikacije, kakor so: področje obveščanja in sodelovanja javnosti v poročila MOP o stanju okolja; register varstva okoljskih zadevah, je Aarhuška konvencija, katere okolja na spletni strani ARSO; geoinformacijski sopodpisnica je tudi Slovenija. Temeljni pravni akt sistemi Geoportal ARSO, Naravovarstveni atlas in na ravni Evropske unije je Direktiva 2003/4/ES o GURS-ov Portal prostor; mesečni bilteni, letopisi in dostopu javnosti do informacij o okolju. Slovenska druge publikacije ARSO. Vstopne točke so lahko zakonodaja zahteve teh dveh dokumentov tudi katalogi informacij javnega značaja ter službi upošteva in deloma tudi presega. Glavni predpisi, za odnose z javnostmi MOP in ARSO, podatkovni ki urejajo obveščanje in sodelovanje javnosti v portal Odprti podatki Slovenije ter geoportal okoljskih zadevah ali vplivajo nanje, so: Zakon GeoHub-SI. o varstvu okolja (ZVO-2), Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), Zakon o Pomemben vir okoljskih informacij za javnost splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakon o so tudi spletne strani, kampanje ozaveščanja ohranjanju narave, Gradbeni zakon, Zakon o in podobne aktivnosti v okviru projektov, ki jih urejanju prostora; poleg teh pa tudi nekateri drugi financirajo EU, MOP in druga ministrstva. Projekte zakoni in podzakonski akti. Strateška dokumenta, večinoma izvajajo NVO in javni zavodi, nekatere ki usmerjata delovanje na področju obveščanja in pa tudi državni organi neposredno. Omenimo naj sodelovanja javnosti, sta Resolucija o normativni projekte in spletne strani Care4climate, Natura dejavnosti in Strategija Vlade Republike Slovenije 2000, Slovenija znižuje CO , Moj zrak, Zagovorniki 2 za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. okolja ter številne projekte, ki se financirajo s sredstvi programa LIFE, programa razvoja Obveščanje javnosti in viri informacij podeželja in programov kohezijske politike EU. Vrste okoljskih informacij in podatkov, ki so predmet obveščanja in jih državni organi morajo Sodelovanje javnosti objavljati, so določene v ZDIJZ in ZVO-2. Primeri teh informacij so: podatki in kazalci Sodelovanja javnosti vključuje sodelovanje okoljskih monitoringov, ki vključujejo podatke različnih javnosti (fizičnih ali pravnih oseb) o stanju okolja, podatke o izpustih in njihovih pri postopkih sprejemanja in spreminjanja virih, odpadkih in ravnanju z njimi, o nevarnih strateških in programskih dokumentov, predpisov snoveh, okoljskih nesrečah in povzročiteljih in v upravnih postopkih. ZVO-2 je zahteval obremenjevanja okolja; predpisi, programi, sodelovanje javnosti pri pripravi nacionalnega strategije, navodila in podobni dokumenti z programa varstva okolja in operativnih programov okoljskega področja ter predlogi teh dokumentov; varstva okolja, programa ukrepov za izboljšanje nacionalni in operativni programi varstva kakovosti okolja in pri vseh aktih, za katere se okolja; okoljevarstvena soglasja, nekatera zahteva izvedba celovite presoje vplivov na 534 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 26. Sodelovanje javnosti na področju varstva okolja okolje). Temeljni mehanizem sodelovanja javnosti dokumentacijo (vlogo za pridobitev soglasja ali je javna razgrnitev osnutka akta, ki načeloma dovoljenja, poročilo o vplivih na okolje, sklepi o traja najmanj 30 dni in med katero javnost lahko BAT, osnutek odločitve) in s podajanjem pripomb. podaja pripombe. Pripravljavec akta naj bi zbrane Rok za oddajo pripomb je običajno 30 dni od pripombe upošteval v čim večjem obsegu in objave naznanila o vlogi za izdajo soglasja ali osnutek akta ustrezno spremenil. Do vsake prejete dovoljenja. Organ, ki vodi postopek, mora v pripombe se mora opredeliti in obrazložiti razloge obrazložitvi soglasja ali dovoljenja navesti, ali za upoštevanje ali neupoštevanje pripombe pri je upošteval mnenja in pripombe javnosti ter v pripravi akta. Načela sodelovanja javnosti pri kakšnem obsegu. sprejemanju predpisov (zakonov in podzakonskih aktov) so vsaj v grobem enaka. Pogoji za udeležbo NVO iz področja varstva okolja in narave so bili skozi čas vse milejši, leta 2020 Sodelovanje javnosti pri upravnih postopkih je pa se je ta trend obrnil zaradi sprejema Zakona o pomembno predvsem pri izdaji okoljevarstvenih nevladnih organizacijah in spremembe 137. člena dovoljenj za naprave, ki povzročajo ZON. Pogoji so bili namreč zaostreni z zahtevami onesnaževanje večjega obsega, okoljevarstvenih o najmanjšem številu članov, najmanjšem številu dovoljenj za obrate SEVESO, okoljevarstvenih zaposlenih ali najmanjšem premoženju. S tem se soglasij in okoljskih poročil. Pri upravnih postopkih možnost vplivanja javnosti na odločanje v zadevah slovenska pravna ureditev pri sodelovanju s področja varstva okolja nekoliko zmanjšuje. javnosti razlikuje med splošno in vključeno oziroma zadevno javnostjo. Splošna javnost je Sodelovanje različnih javnosti v širšem pomenu lahko kdorkoli, o vključeni oz. zadevni javnosti pa sta v obravnavanem obdobju tega poročila govorimo v upravnih postopkih – gre za fizične omogočala še Svet za trajnostni razvoj in varstvo ali pravne osebe, ki izkažejo pravni interes za okolja ter spletna stran Predlagam vladi (https:// sodelovanje v postopku oziroma jim je pravni predlagam.vladi.si/). Svet za trajnostni razvoj interes priznan že z materialnim zakonom (kot na je posvetovalno telo ministra, katerega člani so primer drugi odstavek 64. člena ZVO-1 ali drugi poleg strokovne javnosti tudi predstavniki civilne odstavek 73. člena ZVO-1). Zadevna javnost lahko družbe (NVO). Na spletni strani Predlagam vladi sodeluje v postopkih kot stranski udeleženec lahko kdor koli predlaga Vladi Republike Slovenije – organ, ki vodi postopek, mora stranske določeno tematiko za urejanje, v tem okviru pa udeležence povabiti v postopek, te osebe imajo prejme tudi pojasnilo oziroma odziv pristojnih pravico biti obveščene o predvidenih dejanjih javnih organov. postopka, navajati dejstva in dokaze v prid svojim trditvam, organ pa se mora o teh trditvah ustrezno opredeliti. Te osebe imajo tudi pravico do pravnega varstva – tako do vložitve pritožbe kot kasneje tudi morebitne vložitve tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. V zvezi s prav do vložitve pravnega sredstva je treba tudi pojasniti, a ima nevladna organizacija iz prvega odstavka 153. člena ZVO-1 pravico do vložitve pritožbe zoper sklep, izdan v predhodnem postopku. Stranski udeleženec v postopku lahko postane vsak, ki izkaže pravni interes, položaj stranskega udeleženca pa je priznan tudi okoljskim nevladnim organizacijam s priznanim posebnim statusom in društvom, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Splošna javnost lahko v postopkih sodeluje z vpogledom v 535 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 26. Sodelovanje javnosti na področju varstva okolja Sklepi in priporočila V obdobju 2017–2020 je bilo stanje na področju gre v praksi večinoma za površinske spremembe obveščanja in sodelovanja javnosti v okoljskih dokumentov. zadevah ustrezno in v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih določa Aarhuška konvencija. Kljub temu je še prostor za izboljšave. Pozornost je potrebna pri ocenjevanju učinkov zaostrovanja pogojev za sodelovanje NVO v okoljskih upravnih postopkih iz leta 2020. Težava veljavne ureditve sodelovanja javnosti je tudi preoblikovanje osnutkov dokumentov v medresorski obravnavi, ki poteka po končani javni obravnavi. Javnost po medresorski obravnavi nima več možnosti komentiranja osnutkov, ki so lahko v medresorski obravnavi močno spremenjeni. Organe odločanja bi bilo treba bolje usposobiti z veščinami, ki so potrebne za usmerjeni proces sodelovanja z različnimi deležniki, na drugi strani pa bi bilo koristno prizadevanja usmeriti tudi v večje zavedanje različnih javnosti o namenu sodelovanja v postopkih in jih opolnomočiti za konstruktivno sodelovanje z utemeljitvijo. Pri obveščanju javnosti in dostopu do informacij bi bilo priporočljivo zagotoviti večjo preglednost in povezanost informacij, pri čemer je treba dosledno upoštevati določila Aarhuške konvencije. Zdaj so te objavljene na različnih spletnih mestih različnih državnih organov. Velik del okoljskih informacij in podatkov tudi ni dosegljiv iz (ali integriran v) enotnih vstopnih točk za informacije slovenske državne uprave (portali Gov.si, Odprti podatki Slovenije, GeoHub-SI). Velik preskok v kakovosti sodelovanja javnosti pri oblikovanju politik, predpisov in v upravnih postopkih bi pomenila vključitev javnosti v zgodnje faze postopkov, ko bi bilo še mogoče vplivati na temeljne, konceptualne usmeritve dokumentov. Po veljavni ureditvi je javnost vključena šele, ko so osnutki dokumentov (oziroma osnutki odločb v upravnih postopkih) že v celoti pripravljeni, pri sodelovanju javnosti pa 536 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 26. Sodelovanje javnosti na področju varstva okolja Seznam uporabljenih Fotografija: kratic ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje Mednarodni festival alpskega cvetja v BAT najboljša razpoložljiva tehnologija (ang. Bohinju - cvetoči bohinjski travniki best available technology) avtor: Mojca Odar, Turizem Bohinj EU Evropska unija vir: https://www.slovenia.info GURS Geodetska uprava Republike Slovenije MOP Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije NVO nevladna organizacija ZDIJZ Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ZRSVN Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku ZVO-1 Zakon o varstvu okolja ZDIJZ Zakon o dostopu do informacij javnega značaja 537 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 26. Sodelovanje javnosti na področju varstva okolja Viri in literatura • FDV, 2021. Slovensko javno mnenje. Poročilo o raziskavi in sumarni pregled rezultatov. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. • Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija),1998, United Nations Economic Commission for Europe,. Dostopna na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_ upload/Pdf/arhuska_konvencija.pdf (2. 7. 2021) • MOP, 2021. Poročilo o izvajanju Aarhuške konvencije v skladu s sklepom IV/4, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor EK, 2019. Posebni Evrobarometer 501 - Odnosi evropskih državljanov do okolja Bruselj, Evropska komisija, Generalni direktorat za okolje. 538 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Mednarodno sodelovanje 27. 27. Mednarodno sodelovanje Uvod Spoprijemanje s svetovnimi izzivi zaradi zasedanje pogodbenic Konvencije ZN o biološki podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti potekalo na daljavo. Obe zasedanji raznovrstnosti in biološke varnosti, onesnaževanja sta bili zaradi mednarodnih pogajanj za dosego zraka in vode ter ravnanja z odpadki zahteva novih ciljev do leta 2030 na svetovni ravni izredno resnično zavezanost in učinkovito ukrepanje politično odmevni, zasedanje v Glasgowu pa je ne samo na državni ravni, temveč predvsem bilo tudi velik izziv ne samo z vsebinskega, temveč sodelovanje med državami ter ukrepanje na tudi logističnega in finančnega vidika. regionalni, EU- in širši mednarodni ravni. EU ima na svetovni ravni vodilno vlogo pri varovanju okolja in ukrepanju na področju podnebnih sprememb ter je zavezana k spodbujanju trajnostnega razvoja po vsem svetu. Tako EU kakor tudi njene države članice so aktivne udeleženke pri pripravi in izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov in drugih okoljskih procesov ter pobud, zlasti v okviru Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) ter Ekonomske komisije ZN za okolje (UNECE). Slovenija ima vidno vlogo tudi pri dvostranskih komisijah in sporazumih ter regionalnih in makroregionalnih procesih, zlasti v okviru jadransko-jonske makroregionalne strategije EUSAIR, kjer vodi steber okolje. Republika Slovenija s svojimi aktivnostmi dejavno sodeluje v mednarodnih organizacijah, v nekaterih tudi s proaktivno vlogo svojih predstavnikov v njihovih organih in delovnih telesih. Intenzivna mednarodna aktivnost s številnimi mednarodnimi zasedanji je potekala tudi med predsedovanjem Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, saj se je večina za leto 2020 napovedanih dogodkov zaradi pandemije covida-19 zamaknila v čas slovenskega predsedovanja Svetu EU. Na področju okolja je bilo tako izvedenih več kakor deset večjih mednarodnih dogodkov, med drugim sedem zasedanj konferenc pogodbenic. Posebej zahtevno in obsežno je bilo zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja novembra 2021 v Glasgowu, medtem ko je 540 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 27. Mednarodno sodelovanje Ključne aktivnosti Prikazan je pregled posameznih ključnih V okviru programa UNEP potekajo tudi priprave okoljskih mednarodnih sporazumov in izvedenih na najvišje mednarodno okoljsko zasedanje mednarodnih srečanj v okviru predsedovanja Skupščine Združenih narodov za okolje (UNEA- Slovenije Svetu EU. 5), ki bo od 28. februarja do 2. marca 2022 v Nairobiju. V okviru predsedovanja Slovenije Program Združenih narodov za Svetu EU se je Slovenija zavzela za prednostno okolje (UNEP) obravnavo področja onesnaževanja s plastiko ter pripravila in usklajevala stališča in mnenja EU za Program Združenih narodov za okolje (UNEP) sprejetje mednarodno zavezujočega instrumenta je vodilna svetovna organizacija, ki usmerja glede onesnaževanja s plastiko na naslednjem svetovno okoljsko agendo in spodbuja skladno zasedanju UNEA-5. izvajanje okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja v sistemu Združenih narodov. Poslanstvo Okvirna konvencija Združenih narodov o programa sta spodbujati partnerstvo pri skrbi za spremembi okolja (UNFCCC) okolje z upoštevanjem svetovnih, regionalnih in nacionalnih okoljskih vidikov ter krepiti Okvirna konvencija Združenih narodov o upravljanje okolja. spremembi podnebja (UNFCCC) je krovna mednarodna pogodba s področja podnebnih V obdobju 2017–2021 so bila osrednja področja sprememb, ki je začela veljati leta 1994. Njen ukrepanja namenjena podnebnim spremembam, glavni namen je doseči ustalitev koncentracije spoprijemanju z nesrečami in konflikti, toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki upravljanju ekosistemov, okoljskemu upravljanju, bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v kemikalijam in odpadkom, učinkoviti rabi virov podnebni sistem. Leta 2016 je bil sprejet Pariški ter pregledu upravljanja okolja. Program UNEP sporazum, katerega cilj je okrepiti svetovni odziv tesno sodeluje z institucijami EU in njenimi na nevarnost, ki človeštvu in planetu grozi zaradi državami članicami, pri čemer spodbuja politični segrevanja svetovnega ozračja. dialog in programsko sodelovanje s projekti, aktualnimi zlasti za posamezne regije Evrope. Novembra 2021 je v Glasgowu, pod predsedstvom Združenega kraljestva in v partnerstvu z S podporo različnim znanstvenim telesom je Italijo potekalo 26. zasedanje Konference program med drugim omogočil pripravo pogodbenic (COP26). Na zasedanju so se številnih poročil in priporočil, kakor so poročilo o nadaljevala mednarodna pogajanja za uveljavitev vrzelih pri izpustih toplogrednih plinov mednarodnih ogljičnih trgov (6. člen), skupnih (Emissions Gap Report), letni svetovni okoljski časovnih okvirov ter zahtevanih preglednic pregled stanja okolja (Global Environmental in načinov poročanja in s tem dokončanje Outlook), svetovno poročilo o upravljanju knjige pravil (Rulebook) za izvajanje Pariškega kemikalij (Global Chemical Outlook), okoljska sporazuma. Začele so se priprave na skupni zakonodajna pravila (Environmental Rule of pregled izvajanja Pariškega sporazuma oziroma Law), poročilo o vrzelih v proizvodnji (Production oceno skupnega napredka pri doseganju Gap Report) in številna druga. Vsa poročila in njegovega namena in uresničevanju njegovih druge aktivnosti programa so dostopni na spletni dolgoročnih ciljev (t. i. global stocktake oziroma strani UNEP.org. pregled stanja na svetovni ravni). Prav tako je 541 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 27. Mednarodno sodelovanje potekal pregled uresničevanja mednarodnih zavez zasedanja pogajanja na ministrski ravni. EU si v glede povečanja financiranja, začela pa so se tem okviru prizadeva za sprejetje ambicioznega tudi pogajanja za določitev novega finančnega svetovnega okvira biotske raznovrstnosti po letu cilja do leta 2025. Pomembno področje je bilo 2020 s ciljem zaustavitev zmanjšanja biotske tudi prilagajanje na podnebne spremembe in s raznovrstnosti, obnovo ekosistemov in druge tem povezane entitete (varšavski mehanizem za ukrepe iz Strategije EU za biotsko raznovrstnost izgube in škode). do leta 2030. Osnovni del ciljev določa obseg in aktivnosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti, Uspeh konference pomeni sprejetje ambicioznih nadaljnje skupine ciljev pa ponovni preobrat iz ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov netrajnostne v trajnostno rabo (kmetijsko, ribiško, vseh pogodbenic UNFCCC, ki bodo na liniji za gozdarsko, raba prostora), skrb za ohranjanje dosego ničelnih izpustov toplogrednih plinov storitev, ki jih človeštvu nudi ohranjena biotska najpozneje do leta 2050 in v okviru dolgoročne raznovrstnost (na primer opraševanje rastlin za ohranitve cilja 2 oziroma 1,5 stopinje C iz našo hrano, čiščenje vode in zraka, skladiščenje Pariškega sporazuma. ogljika, prostor za sprostitev in športne dejavnosti), pravično delitev koristi, ki izhajajo iz nje (na primer Slovenija je med podnebno konferenco COP26 v določena zdravila). Izguba biotske raznovrstnosti vlogi predsedujoče Svetu EU zastopala EU in se v in z njo povezano zmanjšanje odpornosti imenu EU pogajala za dosego preboja na področju ekosistemov sta poleg globalnega segrevanja krepitve prizadevanj za blaženje podnebnih med največjimi grožnjami, s katerimi se bo sprememb in prilagajanje nanje kakor tudi za človeštvo spoprijemalo v naslednjem desetletju, z dokončanje knjige pravil za izvajanje Pariškega večjimi gospodarskimi izgubami zaradi obsežnih sporazuma. gozdnih požarov, poplav in drugih nesreč ter izgubo potencialnih novih genskih virov, na primer Konvencija Združenih narodov o biološki za razvoj zdravil, bolje prilagojenih sort kmetijskih raznovrstnosti (UNCBD) rastlin in živalskih pasem ter drugih proizvodov. Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti (1992) je svetovni odziv na izgubljanje biotske Slovenija si je med predsedovanjem Svetu EU raznovrstnosti, temelj za njeno ohranjanje in prizadevala za uspešno zastopanje in pogajanje v dogovor, kako zaustaviti in spremeniti te procese. imenu EU za sprejetje ambicioznega svetovnega Krovna mednarodna pogodba je bila sprejeta okvira biotske raznovrstnosti po letu 2020. s ciljem ohranitve biološke raznovrstnosti (tj. pestrosti živih bitij na Zemlji), trajnostne rabe Konvencija o varstvu in rabi čezmejnih sestavin biološke raznovrstnosti in pravične vodotokov in mednarodnih jezer UNECE ter nepristranske delitve koristi, nastalih pri (Helsinška konvencija) izkoriščanju genskih virov. Cilj Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih Cilj 15. konference pogodbenic (COP15) vodotokov in mednarodnih jezer UNECE (t. i. je sprejetje svetovnih ciljev glede biotske vodna konvencija, 1992) je varovati in zagotavljati raznovrstnosti za dosego ključnih sprememb, količino in kakovost voda ter trajnostno rabo ki bodo zaustavile zmanjševanje biotske čezmejnih vodnih virov, preprečevati, nadzorovati raznovrstnosti do leta 2030 ter omogočile in zmanjševati čezmejne vplive ter zagotavljati njeno obnovo do leta 2050 za dobrobit planeta razumno in pravično rabo vode s krepitvijo in in blaginjo ljudi (z imenom post-2020 Global spodbujanjem čezmejnega in mednarodnega Biodiversity Framework). Prvi del 15. zasedanja je sodelovanja. Temelji na načelu enakosti in potekal na daljavo, drugi del pa bo potekal v drugi vzajemnosti, zato zagovarja pravice in opredeljuje polovici leta 2022 v Kunmingu na Kitajskem. Gre obveznosti tako gorvodnih kakor tudi dolvodnih za najpomembnejše zasedanje na tem področju v držav. Spodbuja nastanek dvostranskih in zadnjih desetih letih, zato Kitajska kot gostiteljica večstranskih sporazumov na področju upravljanja načrtuje vrh voditeljev držav ter ob koncu voda in je ključno orodje za doseganje cilja 6 iz 542 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 27. Mednarodno sodelovanje agende 2030 in hkrati temeljna vsebina indikatorja na zasedanju pooblastile, da leta 2024 organizira trajnostnega razvoja 6.5.2. 10. zasedanje pogodbenic v Sloveniji. S tem je Slovenija za obdobje 2021–2024 prevzela vlogo Do nedavnega je bilo članstvo v konvenciji podpredsedujoče, od leta 2024 do leta 2027 omejeno le na države v regiji UNECE. Z pa bo tudi v vlogi predsedujoče sekretariata dopolnitvami (2013) in ratifikacijo vseh tedanjih konvencije. pogodbenic (2015) o širitvi članstva tudi izven regije UNECE pa je konvencija postala svetovna Konvencije o varstvu morskega okolja in – edinstveni pravno zavezujoči mednarodni obalne regije Sredozemlja (Barcelonska instrument, ki spodbuja celostno upravljanje konvencija) čezmejnih površinskih in podzemnih voda. Z učinkovitimi mehanizmi za njeno izvajanje in Barcelonska konvencija (1976) in njenih sedem z razvojnim sodelovanjem prispeva h krepitvi protokolov, sprejetih v okviru Sredozemskega politične volje, zaupanja in medsebojnega akcijskega načrta (MAP), je glavni regionalni razumevanja med državami in drugimi partnerji pravno zavezujoči večstranski okoljski sporazum pri reševanju vprašanj v povezavi z upravljanjem za Sredozemlje. čezmejnih porečij po vsem svetu. Cilj konvencije sta preprečevanje in zmanjšanje Delovanje vodne konvencije zagotavlja onesnaževanja z ladij, letal in kopenskih virov v sekretariat konvencije na sedežu UNECE v Sredozemskem morju, saj so se pogodbenice Ženevi, usmerjata pa ga sekretariat konvencije in zavezale, da bodo sprejele ustrezne ukrepe za sekretariat predsedujoče države. Delo konvencije preprečevanje, zmanjšanje in čim večjo odpravo je organizirano v delovnih skupinah. Njihovo onesnaževanja sredozemskega morskega delovanje je usmerjeno v reševanje aktualnih območja ter zaščito, varstvo in krepitev morskega svetovnih izzivov glede celostnega upravljanja okolja. Hkrati so se pogodbenice zavezale k voda, predvsem prilagajanje podnebnim pripravi akcijskega načrta za izvajanje varstva spremembam v čezmejnih in mednarodnih morskega okolja in naravnih virov Sredozemlja. porečjih, pravični in trajnostni delitvi vodnih virov, povezanim presojam voda-prehrana-energija- 22. zasedanje Barcelonske konvencije je potekalo ekosistemi, čezmerni rabi in onesnaževanju voda, decembra 2021 v Turčiji v času slovenskega povečevanju števila prebivalstva ter globalizaciji predsedovanja Svetu EU, v okviru katerega in podobno. si je Slovenija kot pomorska država tudi v vlogi predsedujoče Svetu EU prizadevala za Na področju čezmejnega celostnega upravljanja zagotavljanje trajnostnega razvoja ter zdravega voda konvencija dodatno prispeva k čezmejnim obalnega in morskega okolja. Med drugim aktivnostim, ki jih Slovenija že uspešno izvaja si Slovenija prizadeva tudi za razglasitev na dvostranski ravni (dvostranske komisije za sredozemskega območja nadzora nad izpusti vodno gospodarstvo s sosednjimi državami), žveplovih oksidov (Mediterranean Sulphur podregionalni ravni (ISRBC) in regionalni ravni Emission Control Area (Med SECA), ki naj bi (ICPDR). bilo s sodelovanjem Mednarodne pomorske organizacije (IMO) vzpostavljeno najpozneje do Pogodbenice vodne konvencije se srečujejo na leta 2024. zasedanju pogodbenic vsaka tri leta. Deveto zasedanje pogodbenic je potekalo od 29. Mednarodna komisija za kitolov (IWC) septembra do 1. oktobra 2021 v Ženevi, torej v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, kjer je Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova ureja Slovenija kot predsedujoča Svetu EU zastopala ohranjanje kitov in upravljanje njihovih populacij, predhodno usklajena stališča EU in držav članic organ odločanja pa je Mednarodna komisija za glede izbranih vsebin zasedanja ter zastopala EU kitolov (IWC). Vloga te komisije se je od njene navzven. Kot pogodbenico pa so jo pogodbenice ustanovitve leta 1946 razširila. Poleg urejanja 543 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 27. Mednarodno sodelovanje kitolova današnji IWC deluje tudi pri reševanju Aarhuška konvencija in PRTR-protokol številnih izzivov glede ohranjanja kitov in delfinov, vključno s prilovom in zapletanjem v odvržene vrvi Konvencija UNECE o dostopu do informacij, in mreže, s podvodnim hrupom, onesnaževanjem udeležbi javnosti pri odločanju in o dostopu do in odpadki, trki med kiti in ladjami ter trajnostnim pravnega varstva v okoljskih zadevah (1998) je opazovanjem kitov. Komisiji od leta 2018 bila sprejeta na ministrski konferenci v okviru predseduje Slovenija. Slovenija kot država procesa “Okolje za Evropo”. Skupaj s protokolom z ohranjeno in izstopajoče veliko biotsko o registrih izpustov in prenosov onesnaževal raznovrstnostjo aktivno sodeluje v mednarodnih (PRTR) varuje pravico vsakega človeka do prizadevanjih za varstvo ogroženih živali in rastlin. življenja v okolju, ki ustreza njegovemu zdravju Predsedovanje IWC obsega predvsem skrb za in dobremu počutju. Zadnje srečanje pogodbenic normalno delovanje sekretariata in komisije do je potekalo v času slovenskega predsedovanja njenega naslednjega rednega zasedanja. Zaradi oktobra 2021 v Ženevi. Pogodbenice Aarhuške pandemije je bilo zasedanje, ki bi moralo potekati konvencije so potrdile vzpostavitev posebnega leta 2021 v Sloveniji, prestavljeno v leto 2022. poročevalca za zagovornike okolja, ki pa bo imenovan na izrednem zasedanju pogodbenic Baselska konvencija predvidoma letos. Baselska konvencija o nadzoru čezmejnega Zagotavljanje prostega dostopa javnosti do prehoda nevarnih odpadkov in njihovega podatkov o izpustih in prenosih onesnaževal je v odstranjevanja (1992) je ključni mednarodni okviru Aarhuške konvencije določeno v Protokolu sporazum na področju odpadkov s ciljem zaščititi o registrih izpustov in prenosov onesnaževal zdravje ljudi in okolje pred nevarnimi učinki (2003). Slovenija nima vzpostavljenega lastnega nastajanja, čezmejnega prehoda ter ravnanja z nacionalnega registra izpustov in prenosov nevarnimi in drugimi odpadki. onesnaževal, temveč so informacije o izpustih in prenosih onesnaževal slovenskih podjetij javnosti EU in njene države članice imajo pri doseganju na voljo v okviru evropskega registra PRTR, nadzora čezmejnega prehoda nevarnih vzpostavljenega na podlagi evropske uredbe odpadkov in njihovega odstranjevanja ključno E-PRTR. vlogo. Tako so nekateri glavni izidi zadnjega zasedanja vključevali spremembe prilog Države podpisnice protokola PRTR se Baselske konvencije, ki se nanašajo na dogovarjajo za razširitev nabora industrijskih plastične odpadke ter zagotovitev pridelave in onesnaževal in znižanje pragov, obvezujočih za odstranjevanja odpadkov na okolju varen način, poročanje o izpustih in prenosih onesnaževal. ustanovitev partnerstva za plastične odpadke, Taka širitev nabora bi javnosti omogočila dostop na posodobitev tehničnih smernic o čezmejnem do podatkov o izpustih in prenosih onesnaževal gibanju električnih in elektronskih odpadkov ter v še večjem obsegu. Na zadnjem zasedanju, ki na rabljene električne in elektronske opreme, ki je potekalo v oktobru, je Slovenija prevzela vlogo veljajo za najnevarnejše odpadke. predsedujoče v sekretariatu protokola PRTR. Sekretariat konferenc pogodbenic Baselske, Konvencija o onesnaževanju zraka na velike Rotterdamske in Stockholmske konvencije je ob razdalje preko meja upoštevanju izjemnih okoliščin zaradi epidemije covida-19 razdelil trojno zasedanje konferenc Konvencija o onesnaževanju zraka na velike pogodbenic »Svetovni sporazumi za čisti planet: razdalje preko meja (1979) zavezuje njene ustrezno ravnanje s kemikalijami in odpadki« v pogodbenice k sodelovanju pri omejevanju, dva dela, in sicer v del, ki je potekal na daljavo postopnem preprečevanju in zmanjševanju od 26. do 30. julija 2021, tj. v času slovenskega njihovih izpustov onesnaževal zraka ter predsedovanja Svetu EU, in na del, ki bo vzpostavlja sistem sodelovanja med državami s predvidoma potekal v živo v Ženevi junija 2022. ciljem zaščititi zdravje in okolje. 544 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 27. Mednarodno sodelovanje Skupno je bilo v skladu s konvencijo pripravljenih agencija Združenih narodov (ZN), katere članstvo osem ločenih protokolov (o dolgoročnem sestavlja 193 držav in teritorijev. V svetu ima financiranju programa sodelovanja pri spremljanju vodilno vlogo pri mednarodnem povezovanju in in ocenjevanju onesnaževanja zraka na velike sodelovanju glede vremena, podnebja, hidrologije razdalje; o zmanjševanju izpustov žvepla ali in vodnih virov ter povezanih okoljskih vprašanj. njihovih čezmejnih tokov; o nadzoru nad izpusti Zagotavlja učinkovito sodelovanje in delovanje dušikovih oksidov (NOx) ali njihovih čezmejnih državnih meteoroloških in hidroloških služb ter tokov; o nadzoru izpustov hlapnih organskih izpolnjuje njihove mednarodne zaveze na področju snovi ali njihovih čezmejnih tokovih; o nadaljnjem zmanjševanja tveganja nesreč, blažitve podnebnih zmanjšanju izpustov žvepla; o težkih kovinah; o sprememb in prilagajanja nanje ter trajnostnega obstojnih organskih onesnaževalih; o zmanjšanju razvoja; s tem prispeva k varnosti in blaginji ljudi po zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona). vsem svetu ter h gospodarski koristi vseh narodov. Države pogodbenice so se zavezale k pripravi V okviru svojih pristojnosti na področju vremena, in izvajanju ustreznih politik in strategij, zlasti podnebja in vode se WMO osredotoča na številne pa sistemov za spremljanje kakovosti zraka, k in različne vidike in vprašanja, od opazovanj, izvajanju usklajenih raziskav ter razumevanju izmenjave informacij in raziskav do vremenskih učinkov onesnaženega zraka na zdravje in okolje napovedi in zgodnjih opozoril, od razvoja ter k zmanjšanju izpustov glavnih onesnaževal zmogljivosti in spremljanja toplogrednih plinov ter zraka. onesnaženosti zraka do aplikacijskih storitev in še veliko, veliko več. Med prednostnimi nalogami so krepitev pomena konvencije in skladnost pogodbenic s tremi WMO olajša in spodbuja: ključnimi protokoli o težkih kovinah in obstojnih organskih onesnaževalih ter zmanjšanje • vzpostavitev povezanega opazovalnega zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona. omrežja zemeljskega sistema za zagotavljanje podatkov o vremenu, podnebju Konvencija o dezertifikaciji in vodi; • vzpostavitev in vzdrževanje centrov za Konvencijo Združenih narodov o boju proti upravljanje podatkov in telekomunikacijskih dezertifikaciji v tistih državah, ki doživljajo hudo sistemov za zagotavljanje in hitro izmenjavo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki (UNCCD, podatkov o vremenu, podnebju in vodi; 1992), je Slovenija ratificirala junija 2001. • oblikovanje standardov za opazovanje in Konvencija UNCCD je sicer mednarodni politični spremljanje, da se zagotovi ustrezna enotnost značaj, predvsem zaradi izražene solidarnosti do praks in postopkov, ki se uporabljajo po vsem neposredno prizadetih držav. svetu, in s tem ugotovi enotnost podatkov in statistike; Slovenija se je opredelila kot prizadeta država • zagotavljanje vremenskih, podnebnih in z severnega Sredozemlja in kot prizadeta država vodo povezanih storitev z uporabo znanosti srednje in vzhodne Evrope, v okviru katere je in tehnologije v operativni meteorologiji in tudi zelo aktivna. Agencija Republike Slovenije hidrologiji za zmanjšanje tveganja za nesreče za okolje gosti Center za upravljanje suše v in prispevanje k prilagajanju na podnebne jugovzhodni Evropi (DMCSEE), ki je strokovni spremembe, pa tudi za sektorje, kakor so projekt sodelovanja Svetovne meteorološke promet (letalstvo, pomorstvo in kopenski organizacije ter držav južne in vzhodne Evrope na promet), gospodarjenje z vodnimi viri, regijski ravni. kmetijstvo, zdravstvo, energetika in druga področja; Svetovna meteorološka organizacija (WMO) • dejavnosti na področju operativne hidrologije Konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji ter tesnejše sodelovanje med državnimi (WMO) velja od leta 1950. WMO je specializirana meteorološkimi in hidrološkimi službami; 545 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 27. Mednarodno sodelovanje • usklajevanje raziskav in usposabljanja Evropska agencija je agencija Evropske unije, na področju meteorologije, hidrologije in katere naloga je zagotavljanje neodvisnih, onesnaženosti zraka. zanesljivih in pravočasnih podatkov in informacij o okolju odločevalcem in javnosti. Petletni program Evropska agencija za okolje (EEA) in njeno pripravi v sodelovanju z Evropsko komisijo in omrežje Eionet državami članicami. Za obdelavo podatkov in pripravo strokovnih publikacij periodično pripravi Evropska agencija za okolje prek svojega omrežja razpis za konzorcije organizacij v državah, ki Eionet povezuje 38 držav predvsem z namenom: nato delujejo v okviru tako imenovanih evropskih tematskih centrov. • poenotenega in usklajenega sporočanja podatkov in informacij, ki jih analizira za Slovenija se je EEA pridružila leta 1998, evropsko raven. Te analize so ena od podlag polnopravna članica pa je od leta 2001. za pripravo evropske zakonodaje o okolju Sodelovanje je vzpostavljeno prek Agencije in za vsebine, povezane z okoljem, hkrati Republike Slovenije za okolje pri ministrstvu za pa podatki omogočajo spremljanje izvajanja okolje in prostor. V omrežju Eionet sodeluje okoli okoljske zakonodaje glede doseganja 40 slovenskih strokovnjakov iz različnih slovenskih zastavljenih ciljev; institucij, kakor so Institut Jožef Stefan, Kmetijski • širjenja in izmenjava znanja. Za uresničitev inštitut Slovenije, Geodetski inštitut Slovenije, ambiciozne vizije EU ‘dobro živeti v mejah Nacionalni inštitut za javno zdravje in drugi. našega planeta’ bo potrebnega veliko znanja. EEA prek svojega omrežja omogoča Eionet je v fazi reorganizacije in nova struktura, državam, da izmenjujejo znanje in izkušnje ki je usklajena s temami iz zelenega evropskega pri spremljanju in izpolnjevanju okoljskih dogovora, bo predvidoma vzpostavljena na ciljev, kar zajema: začetku leta 2022. - osnovne okoljske tematike, kakor so vode, zrak, tla in drugo; - sektorske teme, kakor so na primer kmetijstvo, energetika, promet; - sistemske teme, ka so na primer zeleno gospodarstvo, učinkovita raba virov in trajnostna potrošnja. Hkrati se EEA zaveda, da bodo potrebna tudi nova znanja, ki bodo odločevalcem v pomoč pri iskanju boljših in predvsem pravočasnih rešitev: • krepitve zmogljivosti držav pri premagovanju vrzeli, da se lahko izvedejo ustrezne spremembe. Predvsem pri sistemskih temah, kakor so na primer trajnostna potrošnja, so nekatere države že spoznale, da samo ozaveščanje javnosti ne bo pripeljalo do želenih sprememb. • prepoznavanja uporabnosti satelitskih podatkov, zbranih in pripravljenih s programom Copernicus. 546 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 27. Mednarodno sodelovanje Sklepi in priporočila Seznam uporabljenih kratic Mednarodno sodelovanje in vse s tem povezane COP15 (angl. Fifteenth meeting of the aktivnosti na področju okolja so zaradi Conference of the Parties to the čezmejnosti okoljskih izzivov in nujnosti njihovega Convention on Biological Diversity) obravnavanja na čezmejni, evropski in/ali svetovni 15. zasedanje pogodbenic Konvencije ravni izredno pomembne. Pri teh nalogah je Združenih narodov o biološki okrepitev zmogljivosti za vodenje politike, pripravo raznovrstnosti (UNCBD) stališč, zastopanje v mednarodnih organizacijah, COP26 (angl. Twenty-sixth meeting of the za delovanje kontaktnih točk, usklajevanje, Conference of the Parties to the poročanje in sporočanje informacij nujni. Hkrati Convention on Climate Change) okrepljeno mednarodno delovanje prinaša tudi 26. zasedanje pogodbenic Okvirne številne koristi in prednosti pri uveljavljanju konvencije Združenih narodov o nacionalnih interesov na vseh ravneh. spremembi podnebja (UNFCCC) DMCSEE V času predsedovanja Svetu EU je Slovenija (angl. Drought Management Centre učinkovito vodila delovne skupine Sveta EU ter for Southeastern Europe) Center za koordinirala in uspešno zastopala EU v okviru upravljanje suše v jugovzhodni Evropi mednarodnih srečanj. Vendar mora v prihodnje E-PRTR (angl. European Pollutant Release and Slovenija zagotoviti zgodnje vključevanje v Transfer Register) evropski register proces odločanja pri pripravi predpisov EU, stališč izpustov in prenosov onesnaževal in drugih usmeritev okoljske politike v okviru EU Evropska unija Evropske unije. EUSAIR (angl. EU Strategy for the Adriatic-Ionian Za stanje okolja, varstvo narave in upravljanje Region) Strategija EU za jadransko- voda v Sloveniji sta pomembna tudi izpolnjevanje jonsko regijo mednarodnih zavez in sodelovanje pri ICPDR (angl. International Commission for iskanju rešitev za izzive, ki se zaradi njihove the Protection of the Danube River) vsebine učinkoviteje rešujejo z mednarodnim Mednarodna komisija za varstvo reke sodelovanjem na čezmejni dvostranski, Donave regionalni ali svetovni ravni. Pomembna sta IMO (angl. International Maritime tudi prepoznavnost in ugled Slovenije, ki bi ju Organization) Mednarodna pomorska lahko pridobila s prizadevanji za mesta v organih organizacija mednarodnih organizacij, s tem pa tudi več ISRBC (angl. International Sava River Basin možnosti za uveljavljanje interesov Republike Commission) Mednarodna komisija za Slovenije. Savski bazen IWC (angl. International Whaling Commission) Mednarodna komisija za kitolov MAP (angl. Mediterranean Action Plan) Sredozemski akcijski načrt MED (ang. Mediterranean) sredozemski NOx dušikov oksid 547 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 27. Mednarodno sodelovanje Viri in literatura PRTR (angl. Pollutant Release and Transfer Register) register izpustov in prenosov onesnaževal SECA (angl. Sulphur Emission Control Area) območje nadzora nad emisijami žvepla UK (angl. United kingdom) Združeno kraljestvo UNECE (angl. United Nations Economic Commission for Europe) Ekonomska • Konvencija Združenih narodov o biološki komisija ZN za okolje raznovrstnosti (UNCBD), b.d. Dostopno na: https:// UNEP (angl. UN Environment Programme) www.cbd.int/. Program Združenih narodov za okolje UNFCCC • Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi (angl. United Nations Framework podnebja (UNFCCC), 2021. Dostopno na: https:// Convention on Climate Change) unfccc.int/. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja • Unece, b.d. Environment policy. Dostopno na: WMO (angl. World Meteorological Organization) https://unece.org/environment-policy. Svetovna meteorološka organizacija ZN Združeni narodi • Unep, b.d. Dostopno na: https://www.unep.org/. UNCCD (angl. United Nations Convention to combat desertification in countries experiencing serious drought and/or desertification, particularly in Africa) Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji v tistih državah, ki doživljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki UNCBD (angl. United Nation Convention on Biological Diversity) Konvencija Združenih Narodov o biološki raznovrstnosti 548 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov 28. 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov Izvajanje nacionalnega Stanje in trendi programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 Izvajanje nacionalnega programu varstva okolja NPVO 2020–2030 se je začel izvajati pred za obdobje 2020–2030 nekaj več kakor enim letom. V nadaljevanju je opisano delo, opravljeno v tem času, poročilo Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja izhaja iz poglavij in skupin ukrepov, načrtovanih za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20, v NPVO 2020–2030. Na koncu sta tudi pregled v nadaljevanju: NPVO 2020–2030) je državni zbor operativnih programov in povzetek njihovega sprejel na seji 5. marca 2020. izvajanja. V pripravi je tudi že prva dopolnitev NPVO 2020–2030 s poudarkom na organiziranosti Za doseganja okoljske vizije »Ohranjena narava in usmeritvah za gospodarske javne službe in zdravo okolje v Sloveniji in zunaj nje omogočata varstva okolja. V nadaljevanju podajamo povzetke kakovostno življenje zdajšnjim in prihodnjim izvedenih ukrepov po posameznih področjih. generacijam« so z NPVO 2020–2030 opredeljeni usmeritve, cilji, naloge in ukrepi deležnikov varstva okolja. NPVO 2020–2030 je krovni strateški dokument varstva okolja, ohranjanja narave in urejanja voda v Sloveniji, ki skupaj z drugimi programi in dokumenti s področja varstva okolja, na primer operativnim programom ravnanja z odpadki, programom upravljanja območij NATURA 2000, operativnimi programi za kakovost zraka, varstva pred hrupom, prilagajanja na podnebne spremembe, načrti upravljanja voda, pomenijo okvir za izvajanje politike varstva okolja v Sloveniji. 550 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov Ključne dejavnosti Ukrepi varstva biotske raznovrstnosti in podatkov o naravnih vrednotah. Pripravljajo se tudi naravnih vrednot dokumenti, ki bodo zagotovili izboljšanje ureditve splošne in posebne rabe naravnih vrednot, tudi Zavarovana območja in naravne vrednote podzemnih jam, tako, da se dolgoročno ohranjajo vrednostne lastnosti naravnih vrednot in njihova Na področju dela, povezanega z zavarovanimi nematerialna vrednost. območji in naravnimi vrednotami, poteka precej aktivnosti, in sicer v več sklopih: posodobitev Izvaja se odkup zemljišč, pomembnih za varstvo aktov o zavarovanju, priprava načrtov upravljanja narave, in sicer v okviru kohezijskih projektov (NU), urejanje upravljanja obiska in lokalnih in v skladu z načrtom. Postopki uveljavljanja zavarovanj, ustanavljanje novih zavarovanih predkupne pravice za zemljišča iz kohezijskih območij, podpora ustanavljanju občinskih projektov potekajo na treh zavarovanih območjih zavarovanih območij ter vrednotenje naravnih (KP Ljubljansko barje – projekt PoLJUBA, KP vrednot in izvajanje presoj sprejemljivosti glede Goričko – projekt Vzdrževanje kmetijske krajine varovanih območij za programe, načrte in projekte za ptice in metulje na Goričkem in Regijski park na območju celotne Slovenije. Škocjanske jame – projekt ZaKras) , postopki uveljavljanja predkupne pravice so za večino V pripravi so strokovne podlage za vse navedene zemljišč urejeni tudi v zemljiški knjigi. Poleg ukrepe, kar bo podlaga za pripravo zakonodajnih tega odkupi gozdnih zemljišč potekajo tudi na aktov. V pripravi je tako posodobitev aktov o podlagi javnega pooblastila in Strateškega načrta zavarovanju Notranjskega regijskega parka, poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi krajinskega parka (v nadaljevanju: KP) Logarska (SiDG). dolina in KP Rački ribniki - Požeg; sprejet je bil načrt upravljanja (v nadaljevanju: NU) KP Goričko, v pripravi sta NU KP Kolpa in NU KP Ljubljansko barje; v pripravi so podzakonski akti, ki bodo Peričnik urejali sofinanciranje občinskih zavarovanj in umirjanje prometa v zavarovanih območjih, na primer Mangartsko sedlo, dolina Vrat. Pripravljajo se pravne podlage za ureditev rabe posameznih delov zavarovanih območij, na primer Vintgar, Tolminska korita, Logarska dolina; sprejetih je bilo več pobud občin za posodobitev občinskih aktov o zavarovanju, pripravlja se ustanovitev, KP Češeniško-Prevojske gmajne, RP Pohorje, zavarovanje Planinskega polja v sklopu prenove akta o zavarovanju Notranjskega regijskega parka; podani so predlogi za sklenitev dogovorov občin z MOP za zavarovanje naravnih vrednot državnega pomena. Nekaj dela je bilo opravljenega pri izboljševanju meril za vrednotenja geomorfoloških naravnih vrednot, izpopolnjenih je bilo 10,7 % 551 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov Varstvo biotske raznovrstnosti 2000 ter spremljanje stanja populacij osmih izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2018, 2019 Poteka aktivno medresorsko sodelovanje za in 2020; monitoring populacij 30 izbranih ciljnih varstvo prostoživečih opraševalcev. Tako je vrst netopirjev v letih 2018–2020; monitoring bilo vzpostavljeno sodelovanje z MKGP pri raka koščaka v letih 2018, 2019 in 2020. spremljanju projekta Zasnova monitoringa divjih Monitoring hroščev, netopirjev in raka koščaka opraševalcev v Sloveniji (CRP V1-1938), spremlja se nadaljuje tudi v letih 2021 do 2023, monitoring se aktualno dogajanje na ravni EU na področju populacij izbranih ciljnih vrst rib se izvaja v varstva opraševalcev, v izhodišča za pripravo skladu z dogovorjenim protokolom, načrtuje se letnih programov dela zavarovanih območij so nadaljevanje monitoringa volka in medveda. Za bile vključene vsebine za ozaveščanje o pomenu nekatere skupine in vrste se pripravlja razpisna opraševalcev. dokumentacija za prihodnje obdobje monitoringov. Na področju preprečevanja nezakonitega Monitoring izbranih ciljnih vrst metuljev in trgovanja z ogroženimi in zavarovanimi vrstami monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic ter odkrivanja kršitev in kaznovanja kršiteljev na območjih Natura 2000 v letih 2021, 2022 so bila organom nadzora zagotovljena finančna in 2023 potekajo v sklopu sredstev Programa sredstva za zasege, opravljen je bil pregled za razvoja podeželja 2014–2020. V sklopu posodobitev zakonodaje, potekalo je ozaveščanje sredstev Evropskega sklada za ribištvo se izvaja in pripravljala so se redna letna poročila. Na monitoring morskih habitatnih tipov Natura 2000 v Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in slovenskem morju 2020-2022, monitoring vranjeka prostor (IRSOP) je potekala akcija z naslovom v slovenskem morju 2020-2021 ter monitoring Nezakonit lov in zadrževanje prostoživečih ptic delfinov v slovenskem morju za poročevalsko v ujetništvu 2020, ki se je nadaljevala tudi v prvi obdobje 2013-2018 in v obdobju 2021-2022, polovici leta 2021. ARSO izvaja redno nalogo ter spremljanje vrstne pestrosti in abundance izdajanja dovoljenj in potrdil za uvoz, izvoz in tujerodnih vrst v slovenskem morju. ponovni izvoz ter potrdil EU, pripravljajo se mnenja z opredelitvijo zaseženih osebkov, vodijo V okviru integralnega projekta LIFE za okrepljeno podatki o izdanih dovoljenjih in potrdilih. Potekalo upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP je sodelovanje ARSO s strokovnim organom NATURA.SI) je bila pripravljena študija izvedljivosti (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave sheme monitoringov21. – ZRSVN), drugimi strokovnimi organizacijami (veterinarska fakulteta – VF), Zavod za gozdove Zelena infrastruktura v okviru projekta LIFE Slovenije – ZGS), MOP (kot upravnim organom), Amphicon, za ta namen bo Direkcija Republike drugimi državnimi organi (Finančna uprava Slovenije za infrastrukturo (DRSI) v letih 2020– Republike Slovenije – FURS, policija, inšpekcija), 2022 zgradila podhode in stalne zaščitne ograje nevladnimi organizacijami (Društvo za opazovanje za dvoživke na Radenskem polju in treh lokacijah in preučevanje ptic – DOPPS) in zatočiščem. na Ljubljanskem barju. V 2020 so bila izvedena pripravljalna dela in pridobljena dovoljenja. V okviru ukrepa izvajanje načrtnega spremljanja (monitoringa) v obsegu, ki omogoča ugotavljanje V pripravi je nov program upravljanja območij stanja ohranjenosti vseh evropsko pomembnih Natura 2000 za obdobje 2022–2028 (v vrst ter vrst in habitatnih tipov, ki so ključni nadaljevanju: PUN 2022–2028) kot del akcije kazalniki stanja (skupaj z endemičnimi vrstami), C.3 projekta LIFE-IP NATURA.SI, in sicer so so se končali številni triletni monitoringi, in sicer pripravljeni cilji in osnutek predlogov ukrepov za spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji PUN 2022–2028; izvedenih je bilo več kakor 80 v letih 2017–2020; redno se spremlja stanje delavnic s strokovnjaki za vrste in habitatne tipe populacije rjavega medveda; izvedene so bile (HT), pripravljena je preglednica z referenčnimi dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura in ciljnimi vrednostmi za vsako vrsto in vsak HT 21 http://www.natura2000.si/natura-2000/life-ip-natura-si/rezultati/#f32 552 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov ter s predlogi ukrepov. Izvedene so bile delavnice potekajo prek nacionalne kontaktne točke, ki je z zavarovanimi območji in uvodni usklajevalni objavljena v posredovalnici informacij za ABS22. sestanki s posameznimi sektorji (predvidenih je Zainteresirani uporabniki dobijo informacije več kakor 40 delavnic za sektorsko usklajevanje neposredno pri nacionalni kontaktni točki. V letu programa upravljanja NATURA 2000 PUN 2022– 2020 so potekali redni sestanki Medresorske 2028 in do deset delavnic v času javne razgrnitve). delovne skupine za izvajanje uredbe (EU) 511/2014. V času epidemije COVID-19 se je Tujerodne vrste skupina sestala dvakrat, komunikacija med njenimi člani pa je potekala tekoče na daljavo. Pripravlja se zakonodaja na področju V letu 2020 je bilo obravnavanih enajst, v letu obvladovanja vnosa in širjenja invazivnih 2021 pa devet zahtevkov za dostop do genskih tujerodnih vrst (ITV), v pripravi je akcijski načrt za virov iz Slovenije. V letih 2020 in 2021 Evropska obravnavanje prednostnih nenamernih poti vnosa komisija v povezavi s koristmi od uporabe in širjenja. genskih virov ter njihove poznejše rabe in trženja ni prejela nobenega zahtevka zbirk iz Slovenije Zakonska podlaga za izdelavo operativnih za registracijo na ravni EU na podlagi 5. člena programov se pripravlja. Izdelane so strokovne uredbe (EU) 511/2014. Opravljena je bila podlage za obvladovanje ITV, okrasno gizdavko, strokovna podpora Evropski komisiji pri pripravi zahodno račjo zel in sirsko svilnico ter za ribe, Dendrograma odločanja za registrirane zbirke rake in školjke v celinskih vodah. V skladu z ter pri pripravi obsežnih Smernic o področju uredbo EU 1143/2014 o ITV so bile določene tri uporabe in osnovnih obveznostih iz Uredbe (EU) prednostne poti nenamernega vnosa in širjenja št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o invazivnih tujerodnih vrst v EU. Za njihovo ukrepih za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov iz obravnavo so bile v letu 2021 pripravljene Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov Strokovne podlage za pripravo akcijskega načrta ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz za obravnavanje prednostnih poti vnosa invazivnih njihove uporabe, v Uniji. tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo (2022 – 2027). Potekata vzpostavljanje in izvajanje sistema V času priprav na predsedovanje Svetu EU ter v spremljanja ITV in sistema za hitro odkrivanje našem semestru, je Slovenija aktivno prispevala ITV, vključno z informacijskim sistemom in stalnim in uspešno koordinirala priprave skupnih stališč načrtnim spremljanjem (monitoringom) pojavljanja držav članic EU za mednarodne dogodke pod v naravi. V okviru projekta LIFE NARCIS, s okriljem Konvencije o biološki raznovrstnosti katerim se bo vzpostavil informacijski sistem (OEWG, SBI in SBSTTA). Izpostavimo lahko zbiranja in vodenja naravovarstvenih podatkov, prispevke Slovenije na teme dostopa in delitve se pripravlja tudi del, ki se nanaša na ITV. V koristi (ABS), ter uporabe informacij digitalnega okviru projekta LIFE ARTEMIS so pridobljeni sekvenciranja genskih virov (DSA). strokovni predlogi za vzpostavitev sistema zgodnjega odkritja in hitrega odziva (ZOHO). Informacijski sistemi Potekajo številne aktivnosti odstranjevanja ITV in ozaveščanja v okviru rednega dela javnih zavodov V okviru obstoječega informacijskega sistema in različnih projektov (kohezijski projekti, podnebni (IS) se izvajajo redno vzdrževanje, urejanje sklad, LIFE-IP NATURA.SI, drugi projekti). in dopolnjevanje Atlasa okolja z Evidenco območij, ki so pomembna za ohranjanje biotske Genski viri raznovrstnosti ter Registrov naravnih vrednot in zavarovanih območij. Redno se vzdržujejo, urejajo Izboljšanje ozaveščenost o pomenu Nagojskega in dopolnjujejo Sirena z Evidenco o oškodovancih, protokola o genskih virih in delitvi koristi od izvedenih zaščitah in ukrepih ter sklenjenih njihove uporabe, njegovega cilja ter vzpostavitev sporazumih o odškodninah, Register ogroženih in posredovalnice informacij, spodbujanje uporabe zavarovanih prosto živečih živalskih in rastlinskih najboljših praks in skrbno ravnanje uporabnikov vrst, Evidenca o nabavi in preprodaji določenih 22 Dostopno na povezavi: na https://absch.cbd.int/ 553 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov vrst živali, Register označenih živali, označevalcev ZGS, MOP in KP Goričko. Svet RS za šolstvo je v in dobaviteljev oznak ter druge evidence po letu 2021 potrdil prvo revizijo poklicnega standarda ZON; Evidence izvedenih presoj tveganja in in kataloga znanj za PS »Vodnik po zavarovanih pooblaščenih presojevalcev; Register izdanih območjih«, z novim nazivom »Vodnik po naravi dovoljenj o ravnanju z zavarovanimi živalskimi in in krajini«. V letih 2020 in 2021 so bili izvedeni rastlinskimi vrstami ter Register izdanih dovoljenj sestanki glavnih deležnikov (CPI, MKGP, ZRSVN, o prikazovanju živali javnosti. Glede varstva MOP, izvajalci izobraževanj) za uskladitev PS z podzemnih jam se vzdržujejo Register jamskih zakonodajo in dejanskimi potrebami po tem kadru vodnikov, tj. zbirka fizičnih oseb, ki so pridobile na trgu dela. potrdila o usposobljenosti za samostojno jamarsko delovanje, Evidence organizacij za usposabljanje Poteka rednoozaveščanje poteka prek biltena in preverjanje usposobljenosti za samostojno eNatura (izdanih 12 številk letno); na spletnem jamarsko delovanje ter Evidence pooblaščenih mestu gov.si je bila prenovljena rubrika o naravi; organizacij za usposabljanje in preverjanje v projektu LIFE-IP NATURA.SI je bilo prenovljeno usposobljenosti za jamarske vodnike po Zakonu o spletno mesto Natura2000.si; v izvajanju je varstvu podzemnih jam (ZVPJ). komunikacijska strategija integriranega projekta LIFE za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Začel se je izvajati projekt LIFE NarcIS, tj. Sloveniji 2020–2026; vzpostavljeni so bili novi naravovarstveni informacijski sistem« (LIFE NarcIS digitalni kanali Nature 2000 v Sloveniji, in sicer – NAtuRe Conservation Information System – na Facebooku, Instagramu, YouTubu; redno se LIFE19 GIE/SI/000161). Z njim se želi vzpostaviti pripravljajo vsebine za družbena omrežja (200 informacijski sistem na področju varstva narave, objav letno; 10 videov letno); na spletnem mestu ki bo nudil enotni katalog rastlinskih in živalskih Natura2000.si se objavljajo vse aktualne novice o vrst, omogočal dostop do različnih zbirk bioloških projektih Nature 2000 in varstva narave v Sloveniji; in naravovarstvenih podatkov ter izvajanje analiz v projektu LIFE-IP NATURA.SI je vzpostavljeno in z naprednimi spletnimi orodji. Z vzpostavljenim se izvaja uredniško vodeno digitalno komuniciranje sistemom želimo doseči večjo učinkovitost pri Nature 2000; vzpostavljena je redna komunikacija izvajanju zakonodaje in strateškem načrtovanju ter z deležniki na pilotnih območjih projektov LIFE-IP boljši nadzor nad izvedenimi ukrepi na področju NATURA.SI in v 11 kohezijskih projektih. V projektu varstva narave. Prispeval bo k skrajševanju LIFE-IP NATURA.SI je bilo izvedeno proaktivno upravnih postopkov in večji dostopnosti podatkov komuniciranje o netopirjih in covidu-19, pripravljena končnim uporabnikom. so bila nova komunikacijska orodja za Naturo 2000 v Sloveniji ter predstavitveni video Nature Izobraževanje in ozaveščanje 2000 v Sloveniji (slovenska in angleška različica), organiziran je bil novinarski dogodek ob 100-letnici V programe izobraževanja je bila dodana Spomenice, izvedene so bile komunikacijske akcije trajnostna kompetenca, kar pomeni vzgojo in ob evropskem dnevu Nature 2000, mednarodnem izobraževanje za trajnostni razvoj, ki se izvaja v dnevu biotske raznovrstnosti in evropskem dnevu osnovnih šolah. Ozaveščenost se izboljšuje, zlasti parkov. V okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI pri izobraževanju učiteljev za bolj kakovostno so bila organizirana izobraževanja za krepitev poučevanje, kjer učenci pridobijo čim več znanja komuniciranja o varstvu narave. s tega področja. Na področju srednješolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih se je v Naravovarstveni nadzor (NN) organizaciji Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI) nadaljevala revizija poklicnih V projektu LIFE-IP NATURA.SI je bilo analizirano standardov na področju naravovarstva z namenom stanje obstoječega sistema, potekali so sestanki revizije vseh poklicnih standardov v prihodnjih in usklajevanja o razširitvi nadzora na druge letih. V delovni skupini sodelujejo ZRSVN, MKGP službe. Znotraj Ministrstva za okolje in prostor (ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), (MOP) projekta LIFE-IP NATURA.SI je bila KGZS (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije), ustanovljena enota za naravovarstveni nadzor, 554 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov ki vsebuje tri zaposlene – polno usposobljenega MOP in ZRSVN ter zunanjih strokovnjakov naravovarstvenega nadzornika in dva v za sodelovanje pri projektu predsedovanja EU usposabljanju. Pripravljen je bil osnutek Akcijskega (PSEU) ter s tem krepitev zmogljivosti za vodenje načrta za izboljšanje in širitev obstoječe mreže politike in intenzivnejše delovanje Slovenije v neposrednega nadzora v naravi. Aktivnosti so mednarodnih organizacijah in EU. V času priprav potekale tudi na terenu, saj so bili v okviru projekta na PSEU in njegove izvedbe, so bili v veliki meri izvedeni pregledi nedovoljenih posegov v naravo uresničevani tudi cilji ReNPVO20-30 (npr. krepitev na območjih Volček in v Dravinjski dolini (območja mednarodnega sodelovanja na področju varstva Natura 2000). Nadzor se prav tako vključuje v narave, izboljšana vključenost ZRSVN, ARSO, pripravo Programa upravljanja območij Nature upravljavcev zavarovanih območij, raziskovalnih 2000 (PUN) za obdobje 2022 – 2028; usklajevanje in drugih inštitucij, podpora finančnim in drugim ukrepov, vezanih na nadzor, smo izvedli z ukrepom, ki bodo pozitivno učinkovali na naravo, upravljavci zavarovanih območij, potekajo še zmanjševanje revščine, zmanjševanje učinkov usklajevanja ukrepov z različnimi inšpektorati. podnebnih sprememb in povečanje razvojne pomoči za ta namen). Slovenija se je v okviru Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) PSEU tudi zavzemala, da so v procesih odločanja potekajo vsakoletna usposabljanja kandidatov za upoštevana najzanesljivejša znanstvena dognanja naravovarstvene nadzornike za celotno Slovenijo. ter da sprejete rešitve povečujejo učinkovitost Med 2018 in 2021 je usposabljanje opravilo mednarodnih sporazumov. 142 oseb. Ministrstvo organizira tudi dopolnilna izpopolnjevanja naravovarstvenih nadzornikov, Ukrepi za varstvo tal ki se jih udeleži letno običajno okrog 30 oseb (naravovarstveni nadzorniki, zaposleni na javnih V kopenskih ekosistemih imajo tla bistveno zavodih npr. ZGS, inšpekciji in zaposleni na večjo vlogo, kakor je bilo to prepoznano doslej, MOP). V okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI smo zato je treba tla varovati in predvsem z njimi v letu 2021 izpeljali dodatno usposabljanje za že trajnostno ravnati tako, da se ohranjajo njihova obstoječe naravovarstvene nadzornike na temo različnost, kakovost ter sposobnost zagotavljanja uporabe prekrškovne aplikacije INPORES. ekosistemskih storitev. Trajnostno upravljanje tal, ki vključuje tudi trajnostno upravljanje zemljišč Mednarodno sodelovanje ter sanacijo in revitalizacijo degradiranih območij tal, so zato ključni in sestavni del zagotavljanja Slovenija je poravnala pogodbene obveznosti trajnostnega razvoja, zlasti glede celostnega iz ratificiranih mednarodnih sporazumov. Zaradi pristopa k prenovi razvrednotenih območij. pandemije Covid-19 je bila večina svetovnih dogodkov prestavljenih (npr. zasedanja Prizadevanja so bila usmerjana predvsem v pogodbenic, CBD, Ramsarske konvencije sanacijo tal na degradiranih stavbnih zemljiščih, in Stalnega odbira CITES). Nadaljevalo se kar je tudi ena od prednostnih nalog. Posebna je aktivno sodelovanje v organih odločanja, pozornost je usmerjena v izvajanje ukrepov proti na primer v Mednarodni komisiji za kitolov čezmernemu onesnaženju okolja v Celjski kotlini, (IWC), Stalnem odboru Ramsarske konvencije. v sklopu teh aktivnosti so bile izvedene sanacije Slovenija ja aktivno sodelovala vpripravah na zemljine v štirih otroških vrtcih v Mestni občini sklenitev pravno zavezujočega instrumenta za Celje, v letih 2021 in 2022 bo izvedena sanacija še Biodiversity Beyond National Jurisdiction - biotska šestih vrtcev v Mestni občini Celje. raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ). V okviru Unescovega V zaključni fazi je sanacija nezakonitega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB) odlagališča v Bukovžlaku (na parceli 115/1 je bilo razglašeno prvo pet-državno biosferno k.o.Teharje). Izvajajo se ukrepi za zmanjšanje območje Mura-Drava-Donava (TBR MDD), pri čezmerne onesnaženosti okolja v Mežiški dolini katerem je Slovenija tudi aktivno sodelovala. (2007–2022), za zmanjšanje onesnaženosti zaradi Opravljeno je bilo obsežno usposabljanje kadrov prašenja (preplastitve cestišč in golih površin) in 555 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov zamenjava onesnažene zemljine v otroških vrtcih. s preseženo mejno dnevno vrednostjo ni višje Prav tako potekajo aktivnosti za sanacijo nekaterih od 35 v koledarskem letu. Če taka območja opuščenih odlagališč, kakor so odlagališče obstajajo, je treba pripraviti načrt kakovosti zraka. odpadne sadre v Globovniku, opuščeno odlagališče Ležen in sanacija zaprtega odlagališča Slovenija je sprejela načrte kakovosti zraka na Rakovnik. sedmih območjih s preseganji: Mestna občina Murska Sobota, aglomeracija Maribor, Mestna Da bi okrepili in izboljšali obravnavo varstva tal občina Celje, Mestna občina Ljubljana, Mestna v okviru celovite presoje vplivov na okolje, se občina Novo mesto, Mestna občina Kranj in pripravljajo smernice za obravnavo tal v okviru občine Zasavja. priprave prostorskih aktov in celostne presoje vplivov na okolje (CPVO). Z uspešnim izvajanjem ukrepov iz načrtov kakovosti zraka so država, mesta oziroma V okviru načrtnega spremljanja (monitoringa) občine, gospodinjstva in prebivalci skupaj kakovosti tal se v skladu z 22. členom Pravilnika dosegli, da se je od leta 2013 kakovost zraka o monitoringu kakovosti tal pripravlja prvi tako izboljšala, da v letu 2020 na nobenem program monitoringa. V letu 2020 so bili na od območij s preseganji ni bilo več dnevnih štirinajstih vzorčnih mestih odvzeti vzorci tal in preseganj nad 35 dni na leto. V teku je postopek, izvedene kemijske analize v skladu z omenjenim da se vsa prej omenjena območja, razen območje pravilnikom. Ta mesta so tudi potencialna vzorčna Mestne občine Celje, ne štejejo več za območja mesta v mreži vzorčnih mest monitoringa kakovosti s preseganji in se zanje prenehajo izvajati načrti tal. Vzpostavljati se je začel arhiv za vzorce tal. kakovosti zraka. Izvajati pa se bodo začeli ukrepi Vzpostavljeno je tudi sodelovanje z ministrstvom iz Operativnega programa ohranjanja kakovosti za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z namenom zunanjega zraka, ki je bil novembra 2021 sprejet vzpostavitve in izvajanja spremljanja organske na Vladi Republike Slovenije. snovi in hranil v tleh, v zvezo s tem je bil tudi spremenjen Zakon o kmetijstvu. Pripravljene Ukrepi za varstvo pred hrupom so bile tudi zakonske podlage za vzpostavitev evidence izpustov TGP. Okolje v Sloveniji je zmerno obremenjeno s hrupom, med bolj izpostavljenimi so prebivalci Vzpostavljeno je sodelovanje z MKGP pri pripravi v večjih mestih ter prebivalci, ki živijo ob novega strateškega načrta skupne kmetijske prometnejših cestah in železniških progah. Vzrok politike (SKP), zlasti v prizadevanjih za zagotovitev za obremenjenost s hrupom sta predvsem promet okoljsko vzdržne uporabe fitofarmacevtskih in deloma izvajanje industrijske dejavnosti. sredstev, gnojil in kmetijskih tehnik. IRSOP, Inšpekcija za okolje in naravo (ION), je v letu 2020 Izvajanje obratovalnega monitoringa za vire izvedla izobraževanje za vse inšpektorje s področja hrupa poteka tako, da upravljavci virov hrupa ravnanja z zemeljskim izkopom. ION opravlja enkrat na tri leta izvedejo obratovalni monitoring redne in izredne nadzore s področja ravnanja z hrupa in z njim seznanijo ARSO. Upravljavci cest gradbenimi odpadki. Tudi Slovensko partnerstvo in železnic so vključeni v Operativni program za tla je aktivno in spremlja vsebine, ki jih vsako varstva pred hrupom in izvedejo obratovalni leto izpostavi OZN – FAO v okviru svetovnega in monitoring vsakih pet let. Obe nalogi sta evropskega partnerstva za tla. Vsa ozaveščevalna stalni in se izvajata. Tudi IRSOP izvaja redne gradiva so dostopna na spletni strani Slovenskega nadzore pri upravljavcih virov hrupa, kjer partnerstva za tla. preverja izpolnjevanje obveznosti upravljavcev (izvajanje obratovalnega monitoringa) in Ukrepi za varstvo zraka rezultate obratovalnega monitoringa ter kontrolne monitoringe hrupa v okolju, če inšpektor Slovenija mora na podlagi direktive 2008/50/ES podvomi v ustreznost rezultatov obratovalnega zagotavljati takšno kakovost zraka, da število dni monitoringa. 556 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov Ukrepi za zagotavljanje biološke varnosti • sodelovanje pri pripravi mnenj v postopkih okoljevarstvenih soglasij ARSO – ICP Biotehnologija na svetovni ravni velja za eno od Brezina, Toplarna Celje ter pomoč glede najbolj hitro razvijajočih znanosti o življenju. Hiter drugih okoljevarstvenih dovoljenj. napredek na tem področju omogoča razvoj novih tehnik in dejavnosti skoraj v vsakem sektorju. V okviru krepitev sposobnosti pristojnih organov Intenzivno vključevanje biotehnoloških procesov in zavezancev za učinkovito izvajanje zakonodaje v druge tehnologije v zadnjem času je še dodatni in zavez, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij izziv in hkrati odpira nova politična in zakonodajna na področju nevarnih kemikalij, ter za izvajanje vprašanja. V Sloveniji poteka največja aktivnost na drugih strategij EU je potekalo ozaveščanje področju sodobne biotehnologije v okviru raziskav potrošnikov in uporabnikov ter drugih skupin GSO v zaprtih sistemih in njihovega poskusnega o varni uporabi kemikalij, vzpostavljena je sproščanja v okolje, ki pa ga je zanemarljivo stalna pomoč uporabnikom uredbe, ki ureja malo. Pogosto so aktivnosti usmerjene v področje registracijo, evalvacijo, avtorizacijo in omejitve medicine in zdravja človeka. kemikalij (REACH), krepilo se je delo Urada Republike Slovenije za kemikalije (MZ – Ukem) Na tem področju je bila v slovenski pravni red kot osrednjega pristojnega organa za kemikalije prenesena Uredba (EU) 2019/1381 o preglednosti in biocidne proizvode, ki se je skupaj z drugimi in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi strokovnjaki vključeval v delo strokovnih in drugih v EU. Poteka izdaja potrdil in dovoljenj za zaprte organov pri Evropski kemijski agenciji in sisteme in delo z gensko spremenjenimi organizmi Evropski komisiji ter drugih pomembnih v zaprtih sistemih ter njihovo sproščanje v okolje. mednarodnih programih in konvencijah. Izvajajo se kontrolni ukrepi in načrtno spremljanje Vzpostavljen je bil enotni sistem ocenjevanja (monitoring) za zagotavljanje varne uporabe biocidnih proizvodov v Sloveniji ter zagotovljena sodobne biotehnologije in njenih produktov. je bila nujno potrebna strokovna podpora zunanjih strokovnjakov . Ukrepi glede ravnanja s kemikalijami Zagotovljena sta bila tudi strokovna podpora in Glede ravnanj s kemikalijami je bilo na področju svetovanje za izobraževanje in usposabljanje obvladovanje tveganj za zdravje in okolje delo industrije – organizirani so bili tečaj za svetovalce opravljeno na področju ugotavljanja in upravljanja za kemikalije, in sicer usposabljanje glede kemijskih tveganj, in sicer pri naslednjih nalogah: predpisov, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi, letni osvežitveni • evalvacija snovi – za etil 3,5-dikloro-4-heksad seminar za svetovalce za kemikalije, pripravljene ecilooksikarbonilloksibenzoat; so bile izobraževalno-ozaveščevalne vsebine • za snovi, ki povzročajo posebno zaskrbljenost s področja razkužil (biocidnih proizvodov) s – dosje XV – nevrotoksini; poudarkom na razkužilih za roke za vse učence • avtorizacija snovi (priloga XIV) – dopolnitev 8. razredov in vse bruce v Sloveniji, sprotno je priloge XIV uredbe REACH, ki se nanaša na potekalo obveščanje o novostih in spremembah lastnosti hormonskih motilcev za štiri ftalate, na področju kemikalij. diglim, nonilfenil etoksilat, NPE in OPE, kromov trioksid in natrijev kromat; Postopno se uvaja tudi načelo zelene kemije, • prepovedi in omejitve uporabe za C9-C14 in sicer z uvajanjem alternativ v proizvodnji, kar perfluorokarboksilne kisline, njihove soli, DFM dosegamo z uvrstitvijo snovi v prilogo XIV uredbe in svinec v šibrah za uporabo na mokriščih REACH (snovi, ki so predmet avtorizacije), na (streljanje vodnih ptic); podlagi katere se potem sprejmejo odločbe za • vzpostavljeno je bilo tudi sodelovanje avtorizacijo uporabe snovi, ki povzročajo največjo v odboru držav članic za evalvacijo in zaskrbljenost. V letih 2020 in 2021 je bilo med ugotavljanje ter določanje tveganja zaradi drugim sprejetih več odločb za avtorizacijo nevarnih snovi; kromovega trioksida. 557 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov Ukrepi za obvladovanje obremenjevanja okolja V okviru ukrepov za prilagajanje na podnebne z elektromagnetnim poljem in za obvladovanje spremembe se je izboljšalo zagotavljanje svetlobnega onesnaževanja informacij o podnebnih razmerah in pričakovanih spremembah podnebja tako, da so bile na portal Izvajanje ukrepov za obvladovanje obremenjevanja Odprti podatki Slovenije (OPSI) prenesene okolja z elektromagnetnim sevanjem (EMS) projekcije podnebnih sprememb v ločljivosti 12 je predvideno v prihodnjih letih, deloma tudi v km, podatki na dnevni ravni in povzetki za pet povezavi z morebitno pripravo EU-zakonodaje podnebnih spremenljivk in rezultati za 30-letna na področju EMS. Aktivnosti na tem področju so obdobja. Pripravljene so tudi že projekcije bile usmerjene predvsem v preverjanje možnosti v ločljivosti 1 km. Hkrati se nadgrajuje atlas vzpostavitve registra virov EMS. podnebnih projekcij z novimi vsebinami. Glede priprave novega predpisa o svetlobnem Za pripravo ocene ranljivosti po občinah je v onesnaževanju so bili opravljeni trije sestanki izvajanju pogodba o pripravi kazalca ocene delovne skupine za spremembo predpisa o ranljivosti občin. V pripravi je ocena vplivov za svetlobnem onesnaževanju z uporabo fotometrične gozdarstvo in posamezne vidike kmetijstva, v veličine namesto povprečne električne moči svetilk usklajevanju pa je priprava ocene vplivov za na enoto površine in z uvedbo večstopenjskega področje zdravja in turizma. V pripravi je strategija sistema ukrepov za zmanjšanje svetlobnega prilagajanja rabe in dejavnosti na slovenski obali onesnaženja (januar, marec, junij). Zaradi zaradi vpliva podnebnih sprememb na višino epidemije covida-19 so bile nadaljnje aktivnosti gladine morja. prekinjene. V okviru priprave smernic za presojo vplivov Ukrepi na področju podnebnih sprememb podnebnih sprememb v upravnih postopkih so bile v okviru projekta NVO pripravljene smernice Na področju prilagajanja podnebnim spremembam, za CPVO in PVO, rezultati so objavljeni na zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov (TPG), http://zagovorniki-okolja.si/za-podnebje/. Za učinkovitega ravnanja z viri ter preprečevanja ukrep učinkovito ravnanje z viri in emisijska odpadkov in učinkovitega ravnanja z njimi je produktivnost v podjetjih je bila zagotovljena treba izpostaviti predvsem pripravo in sprejetje podpora investicijam v nizkoogljične in krožne Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji procese, tehnologije, izdelke, storitve, ki se Slovenije do leta 2050 (Uradni list RS, št. 119/21). s prihranki (energija, materiali in podobno) v določenem času povrnejo in prinašajo dobiček, zagotavljajo konkurenčnost na evropski in svetovni ravni, ob tem pa koristijo tudi zdravju ljudi Pomlad na Seducah in naravnemu okolju. Pripravljena je bila analiza ukrepov za zmanjšanje nacionalnega ekološkega odtisa do leta 2030 in vzpostavljena metodologija za izračun ekološkega odtisa statističnih regij po metodi od zgoraj navzdol. Pripravljeni so tudi publikacija o nacionalnem ekološkem odtisu ter brošura in video o pomenu regionalnega ekološkega odtisa. Okoljska zasnova in tehnologije se spodbujajo s sredstvi slovenskega proračuna in EU-skladov. Za namene uvedbe okolijskih instrumentov se pripravlja analiza učinkovitosti shem okoljskega vodenja organizacij (The EU Eco-Management 558 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov and Audit Scheme) – EMAS. Deloma je bila tudi smernice za partnerje in druge organizacije ter analiza pripravljena v okviru projekta LIFE Braver. prebivalce za ravnanje v vsakdanjem življenju, tudi Analiza je pokazala možnosti za izboljšanje z napotili za trajnostno potrošnjo in prepoznavo predvsem pri zmanjšanju upravnih ovir in »zelenega zavajanja« (angl. »green washing«) ter spodbujanju organizacij za vključitev v sistem informacijami o okoljskem označevanju. EMAS. Nekateri predlogi za zmanjšanje upravnih ovir so bili izvedeni (vključitev vrednotenja nosilcev Pospešeno je bilo tudi delo na področju EMAS v primere za zeleno javno naročanje). mednarodnih podnebnih pogajanj. Okrepljeni Novembra 2019 je bila izvedena delavnica EMAS so bili vsebinsko in organizacijsko sodelovanje o poti v krožno gospodarstvo in o spodbujanju ter priprave za kakovostno vodenje delovne uvajanja EMAS v Sloveniji. Udeleženci so se skupine Sveta EU za mednarodna okoljska strinjali, da je orodje EMAS, ki bi ga bilo smiselno vprašanja – podnebne spremembe (WPIEI-CC) aktivno uporabljati kot instrument okoljske z vsemi delovnimi podskupinami. V okviru tega politike, saj se organizacije z EMAS zavezujejo, dela je bila poleg vodenja delovne skupine in da bodo zmanjšale svoje vplive na okolje, in podskupin ter udeležbe na sestankih UNFCCC sicer od porabe energije in vode do proizvodnje izpeljana neformalna EU-delavnica o podnebnih odpadkov. EMAS je zato povezan s številnimi spremembah. Vsebine o podnebju so bile okoljskimi politikami: biotska raznovrstnost, obravnavane tudi na neformalnem Svetu ministrov energetska učinkovitost, nevarne snovi, blažitev za okolje in na posvetovanjih ministrov v okviru podnebnih sprememb, onesnaževanje zraka priprav na COP26 v Glasgowu. Osrednja naloga in vode, ravnanje z odpadki. Ukvarja se tudi predsedujočih EU sta priprava sklepov Sveta EU s širšim političnim kontekstom, cilj je povečati za COP26 in vodenje EU-delegacije na COP26. trajnost organizacij: družbena odgovornost podjetij (CSR), krožno gospodarstvo, eko dizajn V Glasgowu na Škotskem je od 31. 10. do 13. in okoljsko označevanje, zelena javna naročila, 11. potekalo 26. zasedanje pogodbenic Okvirne trajnostne dobavne verige, zelene finance. V konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) Sloveniji je zakonska podlaga za spodbujanje – COP26, ki so se ga udeležili voditelji držav in EMAS Zakon o varstvu okolja, ki določa, da se vlad, ministri za okolje in delegati iz 197 držav, v predpisih, ki določajo mejne izpuste in pravila predstavniki civilne družbe ter gospodarstva. ravnanja za organizacije, vključene v sistem EMAS, lahko določijo tudi olajšave in spodbude, Slovenija je imela kot predsedujoča Svetu EU na ki se nanašajo zlasti na zmanjšanje pogostosti in COP26 tri glavne naloge: obsega izvajanja monitoringa ter poročanja. To še ni v ustreznem obsegu uresničeno v praksi, 1. Slovenija je vodila EU proces ter s tem udeleženci pa so se strinjali, da bi bilo to ključno usklajevala stališča EU in pripravljala mandat za širše vključevanje organizacij v sistem EMAS. EU na COP26. Pri tem je koordinirala države V projektu Braver so bile pripravljene smernice članice EU in Evropsko komisijo. za sprejetje olajšav. Zelena javna naročila so del 2. Vzporedno je Slovenija skupaj z Evropsko vsebin projekta LIFE IP Care4Climate. Redno komisijo na zasedanju zastopala in se posodabljajo primeri, in sicer v skladu z predstavljala EU navzven. Tako je na COP26 razvojem tehnologije, trga in znanja ter obstoječih govorila v imenu EU na pogajanjih in različnih ciljev, zahtev in meril. Primeri so objavljeni na dogodkih tako na nivoju vodij delegacij (Head spletni strani MJU. Izvajajo se izobraževanja of Delegation) kot tudi na ministrski ravni in za naročnike in ponudnike, zagotavlja se stalna vodila pogajanja s tretjimi državami. pomoč z usposobljeno pisarno »help-desk« z 3. Slovenija je v imenu EU vodila bilateralne mrežo strokovnjakov. Izobraževanja naročnikov sestanke z vsemi drugimi pogajalskimi in ponudnikov redno potekajo od jeseni 2020, skupinami (Afriška skupina, male otoške predvsem v okviru projekta LIFE IP Care4Climate. državice, najmanj razvite države itd.) ter z Strokovnjaki so dodatno usposobljeni. V okviru nekaterimi pogodbenicami kot so Japonska, projekta LIFE IP Care4Climate so bile pripravljene Kitajska, ZDA, Rusija. 559 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov Na kratko glede dosežkov COP26: Hkrati potekajo tudi ozaveščevalne kampanje o preprečevanju in zmanjševanju količin odpadne • Sprejeti ukrepi za blaženje in prilagajanje hrane v gospodinjstvih z enotnim sloganom na podnebne spremembe ter njihovo »Stran pa ne bomo metal!«. Kampanje se v financiranje predstavljajo občutljivo največjem obsegu osredotočajo na gospodinjstva ravnovesje, ki so ga soglasno sprejele vse oziroma potrošnike kot največje povzročitelje države pogodbenice. odpadne hrane. Poleg izpostavitve povzročanja • Po šestih letih napornih pogajanj so bile odpadne hrane kot moralno spornega, odpadno končno sprejete rešitve, ki bodo omogočile hrano povezujemo s povzročanjem podnebnih popolno izvajanje Pariškega sporazuma o sprememb in nesmotrno porabo naravnih virov. V trgih ogljika, skupnih časovnih okvirjih in okviru projekta je vzpostavljeno sodelovanje pri preglednosti. pobudi Evropske komisije (platforma za izgube hrane in odpadno hrano) ter z ministrstvom za Sprejeti sveženj, t. i. Glasgowski podnebni kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugimi pakt, je globalni kompromisni dogovor, ki deležniki v prehranski verigi. V okviru ukrepa usklajuje prizadevanja za boj proti podnebnim preprečevanje in prepoved uporabe določenih spremembam in odraža občutljivo ravnovesje plastičnih izdelkov je bila sprejeta Uredba o med interesi ter težnjami skoraj 200 držav prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov pogodbenic. Izpostavljen je bil pomen znanosti za enkratno uporabo na trg v Republiki Sloveniji in ter nujnost medsektorskega in mednarodnega o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov. sodelovanja ob hkratnem upoštevanju staroselskih ljudstev, lokalnih skupnosti ter civilne V okviru ukrepa izdelava scenarija za ravnanje družbe upoštevajoč mlade in otroke. z nevarnimi odpadki ob izrednih dogodkih so potekala dogovarjanja glede ukrepanja pri večjih Ukrepi na področju odpadkov in sanacije v nesrečah na morju (predvsem večje količine preteklosti čezmerno onesnaženih območij izlitja naftnih derivatov). Dogovori so potekali z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije Odpadki (MZI), Upravo za pomorstvo, Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Direkcijo V okviru pregleda odpadkov v Sloveniji, ki so Republike Slovenije za vode (DRSV), kako izdelati lahko vir, so bile pripravljene strokovne podlage scenarij odstranitve odpadkov, ki nastanejo ob za merila za prenehanje statusa odpadka za večji nesreči. gradbene odpadke in druge primerne inertne oziroma nenevarne odpadke. Potekalo je tudi izboljšanje vodenja evidenc, poročil, sledenja in analiziranja podatkov o V okviru preprečevanja odpadne hrane je bila ravnanju z odpadki z nadgradnjo evidenc iz med nalogami projekta LIFE IP Care4Climate registra varstva okolja in informacijskega sistema objavljena metodologija sortirne analize bioloških o odpadkih. Ustanovljena je bila delovna skupina odpadkov s poudarkom na določanju količine za izboljšanje informacijskega sistema za odpadne hrane ter v letu 2021 prvič izvedena odpadke. takšna analiza v Sloveniji in med prvimi v Evropi. Za namen merjenja deleža odpadne hrane med V okviru priprave novega zakona o varstvu komunalnimi biološkimi odpadki je bila razvita okolja poteka tudi razprava ter se pripravljajo aplikacija za izpolnjevanje kuhinjskih dnevnikov rešitve glede sistemske ureditve izvajanja odpadne hrane. Kuhinjske dnevnike so preko obveznih državnih in občinskih gospodarskih aplikacije ali klasičnih vprašalnikov gospodinjstva javnih služb varstva okolja s področja ravnanja z izpolnjevala med 1. oktobrom in 30. novembrom odpadki, sprememb in učinkovitejšega izvajanja 2021 (obdobje jesen/zima). V letu 2022 se načela razširjene odgovornosti proizvajalcev načrtuje ponovitev povpraševanja. ter obveznosti posameznih deležnikov, ki iz tega izhajajo, spremembe ureditve prihodkov 560 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov in stroškov nosilcev skupnih sistemov, tudi iz načrta upravljanja morskega okolja ter s tem obveznost enotnih in javno objavljenih cenikov načrta upravljanja morskega okolja za obdobje storitev za vse udeležence posameznega 2022–2027. skupnega sistema, poročanje pristojnim organom ter nadzor verodostojnosti njihovega izkazovanja; V okviru izdelave načrta zmanjšanja poplavne spremembe pogojev za vzpostavitev nosilcev ogroženosti so bile posodobljene predhodne ocene skupnih sistemov, ureditev obsega njihovega poplavne ogroženosti z določitvijo posodobljenih poslovanja ter lastniške povezave s podjetji, ki območij pomembnega vpliva poplav (OPVP), se ukvarjajo z zbiranjem in obdelavo odpadkov. pripravljene so bile karte poplavne nevarnosti V tem okviru poteka prenova sistema okoljskih in poplavne ogroženosti za območja OPVP, dajatev do polne uveljavitve načela »povzročitelj pripravljeno je bilo poročilo o izvajanju gradbenih plača« in ureditev njihove ustrezne višine. in negradbenih protipoplavnih ukrepov, nadaljevala se bo posodobitev načrta ukrepov za poplavno Čezmerno onesnažena območja ogrožena območja iz OPVP. Izdelana je tudi aplikacija za evidentiranje, v Operativni program odvajanja in čiščenja aplikacijo je vnesenih 532 lokacij, v pripravi je komunalne odpadne vode (OP KOV) je bil metodologija za določitev vrstnega reda sanacije sprejet 17. septembra 2020. Aglomeracije, ki so potencialno onesnaženih območij. predmet OP KOV in priloge 3 veljavne uredbe, so v primerjavi s prejšnjim operativnim programom Posamični programi sanacij onesnaženih območij spremenjene ob upoštevanju meril iz uredbe in ob bodo pripravljeni na podlagi merila o nujnosti upoštevanju poselitve oziroma trenda povečevanja sanacije (na primer vodovarstvena območja, števila prebivalstva ter geografskih značilnosti. Na zavarovana območja in podobno). podlagi predhodne ocene skladnosti in določenega prednostnega seznama izvajanja ukrepov iz OP Sanacijski postopki bodo potekali v skladu z KOV je IRSOP v letu 2021 čel izvajati nadzor izdanimi inšpekcijskimi odločbami, subsidiarno odvajanja komunalnih odpadnih vod po javni ukrepanje države pa bo potrebno le, če ne bo kanalizaciji in opremljenost aglomeracij v letu 2021. mogoče določiti povzročitelja onesnaženja ali Poteka izdelava projektne naloge za nadgradnjo lastnika zemljišča. sistema IJSVO. Ukrepi na področju varstva voda Ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja za varstvo okolja ter raziskave, razvoj in inovacije V okviru izdelave načrtov upravljanja voda na za varstvo okolja vodnih območjih Donave in Jadranskega morja je bil pripravljen in objavljen dokument Pomembne Ukrepi s področja vzgoje in izobraževanja za zadeve upravljanja voda na vodnih območjih varstvo okolja se izvajajo na podlagi vključitve Donave in Jadranskega morja, ki podaja pregled v ukrep podnebni cilji in vsebine v vzgoji in ključnih zaznanih okoljskih težav glede upravljanja izobraževanju v okviru sklada za podnebne voda, za katere je ugotovljeno, da povzročajo večje spremembe ali v okviru projekta LIFE Care4climate vplive na vodno okolje, nadaljevala se je izdelava ter s sodelovanjem predstavnikov MOP pri delu strokovnih podlag za izdelavo osnutka načrtov medresorskih in drugih skupin s tega področja. upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja. V okviru sklada za podnebne spremembe se pripravljajo: V okviru izdelave načrta upravljanja morskega okolja je bil pripravljen predlog posodobljenega • posodobitev Smernic za vzgojo in programa monitoringa stanja morskega okolja, izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR). ki je bil tudi potrjen in se je o njem že poročalo • nadaljevanje sistematičnega in celostnega EK. V pripravi je posodobitev programa ukrepov ovrednotenja izvajanja smernic za VITR 561 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov na vseh področjih in ravneh vzgoje in okvirih za razvojno sodelovanje ter vključevanje izobraževanja s pregledom znanja in kompetence za trajnostni razvoj v vse poklicne usposobljenosti – izdelava predlogov za standarde v pristojnosti CPI oziroma MDDSZ, odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; vendar se predstavniki MOP aktivno vključujejo v • izvedba celostnih posodobitev učnih načrtov delo medresorskih in drugih skupin. in drugih kurikularnih dokumentov ter drugih ukrepov za zagotovitev sistemskega okvira Ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij za za VITR; varstvo okolja se niso izvajali. • prevod posodobljenih ključnih mednarodnih dokumentov in strokovnih gradiv za področje Ukrepi na področju okoljskih presoj VITR z ustreznimi prilagoditvami za Slovenijo in EU. Okoljske presoje lahko štejemo med horizontalne ukrepe okoljske politike. Ministrstvo za okolje Uvajanje načel trajnostnega razvoja in VITR v in prostor skladno z določili ZVO in ZON izvaja mladinski sektor: v okviru izvajanja Programa ugotovitvene postopke, ali je v postopku priprave porabe sredstev sklada za podnebne spremembe plana, programa ali drugega splošnega akta, treba v obdobju 2020–2023 je bila v letu 2020 izvedena izvesti CPVO ter o tem izda odločbo, ugotavlja predstavitev dobre prakse vzgoje, izobraževanja ustreznost okoljskih poročil in potrdi okoljsko in ozaveščanja o podnebnih spremembah in sprejemljivost. Izdane odločbe so dostopne na trajnostnem razvoju v predšolski vzgoji v povezavi spletni strani ministrstva23 . s celostnim razvojem manjše lokalne skupnosti. Vrtec Slovenske Konjice, konkretno dislocirani Za načrte, programe in strategije, ki jih pripravljajo oddelek Špitalič. ministrstva, je bilo izdanih 8 odločb glede obveznosti celovite presoje vplivov na okolje. V okviru izvajanja projekta LIFE Care4climate so Obveznost celovite presoje vplivov na okolje je bile izdelane analize: bila določena za: • analiza obstoječih programov višjega in • Načrt upravljanja voda na vodnem območju visokega šolstva; Donave za obdobje 2022-2027 in Načrt • analiza programov neformalnega upravljanja voda na vodnem območju izobraževanja in priložnostnega učenja o Jadranskega morja za obdobje 2022-2027 podnebnih spremembah in nizkoogljični (NUV III) ter Program ukrepov upravljanja družbi; voda (PU NUV III) • analiza potreb gospodarstva po znanjih • Nacionalna strategija za opuščanje rabe in kompetencah, ključnih za prehod v premoga in prestrukturiranja regij v skladu z nizkoogljično družbo in gospodarstvo; načeli pravičnega prehoda • primerjava slovenskih in 25 evropskih univerz • Operativni program RS za izvajanje glede obravnave tematik o okolju, podnebnih Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in spremembah in prehodu v nizkoogljično akvakulturo v programskem obdobju 2021- družbo; 2027 in Nacionalnega strateškega načrta za • v pripravi sta sistemska prenova in razvoj akvakulture v RS za obdobje 2021- ‘ozelenitev’ vseh strokovnih podlag za 2027 poklicne standarde, ustreznih za 6. • Strateški načrt skupne kmetijske politike za izobrazbeno stopnjo po slovenskem ogrodju obdobje 2021-2027 kvalifikacij. Odločeno je bilo, da celovite presoje vplivov na Vključitev VITR v politike, načrte, strategije, okolje ni treba izvesti za: programe in procese na državni, regionalni in lokalni ravni, ki se nanašajo na trajnostni razvoj, • Operativni program oskrbe s pitno vodo za so podobno kakor pri dvostranskih in večstranskih obdobje od 2022 do 2027 23 https://www.gov.si/teme/celovita-presoja-vplivov-na-okolje/ 562 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov • Načrt upravljanja z morskim okoljem • DPN za glavno cesto G2-108/1182 Zgornji 2022-2027 Hotič-Spodnji Hotič • Načrt upravljanja morskega gospodarskega • DPN za prenosni plinovod R 15/1 Lendava- ribištva v teritorialnih in notranjih morskih Ljutomer vodah Republike Slovenije • Strategija in potrebne aktivnosti za manj izgub Za občinske prostorske načrte (OPN) ali njihove in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano spremembe je bilo izdanih 53 odločb glede obveznosti celovite presoje vplivov na okolje. Izdane so bile 3 odločbe o potrditvi okoljske Za 28 OPN je bila določena obveznost izvedbe sprejemljivosti: celovite presoje vplivov na okolje. Za 18 OPN je bila izdana odločba o potrditvi okoljske • Nacionalna strategija za opuščanje rabe sprejemljivosti. premoga in prestrukturiranje regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, Za občinske podrobne prostorske načrte (OPPN) • Pomorski prostorski plan Slovenije ali njihove spremembe je bilo izdanih 360 odločb • Celoviti energetski in podnebni načrt glede obveznosti celovite presoje vplivov na Republike Slovenije. okolje. Za 47 OPPN je bila določena obveznost izvedbe celovite presoje vplivov na okolje. Za 27 Za državne prostorske načrte (DPN) je bilo izdanih OPPN je bila izdana odločba o potrditvi okoljske 12 odločb glede obveznosti celovite presoje sprejemljivosti. vplivov na okolje. Za 11 DPN je bila določena obveznost izvedbe celovite presoje vplivov na Za gozdnogospodarske načrte okolje: gozdnogospodarskih enot ali njihove spremembe (GGN) ki jih pripravlja Zavod za gozdove • DPN za ureditev oskrbe prebivalstva Slovenije, je bilo izdanih 44 odločb glede slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno obveznosti celovite presoje vplivov na okolje. V vodo teh postopkih se je ugotavljalo tudi, ali je GGN • DPN za prenosni plinovod R42/1 Anže - neposredno potreben za varstvo območij Natura Brestanica 2000, skladno z ZON. Za 1 GGN je bila določena • DPN nadgradnje regionalne železniške proge obveznost izvedbe celovite presoje vplivov na št. 21 Ljubljana Šiška – Kamnik Graben okolje. • DPN nadgradnje železniške proge št. 80 državna meja – Metlika - Ljubljana na odseku Za ribiškogojitvene načrte so bile izdane 4 odločbe Ivančna Gorica - Ljubljana glede obveznosti celovite presoje vplivov na • DPN za državno cesto Podgora-Letuš, okolje, za nobenega ta ni obvezna. povezava na severni del tretje razvojne osi • DPN za prenosni plinovod R15/1 Ljutomer- Ministrstvo za okolje in prostor je, skladno z Kidričevo določili ZVO-1, prav tako pristojno za vodenje • DPN za polje vetrnih elektrarn Rogatec postopkov presoj vplivov na okolje in izdaje • DPN za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak okoljevarstvenih soglasij ter t.i. predhodnih • DPN za obvoznico Ribnica postopkov. • DPN za daljnovod 2 x 110 kV Murska Sobota- Mačkovci od SM 16 do SM Za določene vrste posegov v okolje je namreč • DPN za obvoznico Kočevje zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, Za 3 DPN je bila izdana odločba o potrditvi obvezna presoja vplivov na okolje in pridobitev okoljske sprejemljivosti: okoljevarstvenega soglasja. Za določene vrste posegov v okolje, pri katerih se zaradi značilnosti • DPN za plinovod M1A/1 Interkonekcija nameravanega posega ali njegove lokacije Rogatec lahko pričakujejo pomembni vplivi na okolje, 563 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov pa Ministrstvo za okolje in prostor je izvedlo Covid-19 je bila večino izobraževanj izvedena na predhodni postopek iz 51.a člena ZVO-1, v daljavo. katerem ugotovi, ali je presoja vplivov na okolje obvezna tudi za te posege. Za krepitev izmenjave izkušenj in prenosa znanja na državni in mednarodni ravni je Na področju presoj vplivov na okolje je bilo tako v vzpostavljeno sodelovanje v programu IMPEL. letu 2020 izvedeno 6 postopkov presoj vplivov na Za nadzor zahtevnih vsebin, kakor sta na primer okolje, ki so se zaključili z izdajo okoljevarstvenih onesnaževanje večjega obsega in večje nesreče soglasij in v letu 2021 11 postopkov presoj vplivov z nevarnimi snovmi, se izobraževanja izvajajo na okolje. Nadalje je bilo v letu 2020 izvedeno v okviru seminarja IMPEL Lessons learnt from 562 predhodnih postopkov. Pri 21 posegih je bilo accidents – naučene lekcije iz industrijskih nesreč. v predhodnem postopku odločeno, da je zanje potrebna izvedba presoje vplivov na okolje in IRSOP je kot projektni partner v projektu Waste pridobitev okoljevarstvenega soglasja. V letu Force (boj proti nezakoniti trgovini z odpadki) od 2021 je bilo izvedeno 298 predhodnih postopkov, 30. marca do 1. aprila 2021 pripravil tridnevno odločitev, da je za poseg potrebna izvedba presoje spletno izobraževanje na področju nadzora pošiljk vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega odpadkov o izvajanju nadzora nad čezmejnim soglasja pa je bila sprejeta v 14 primerih. pošiljanjem odpadkov v pristaniščih, vključena je bila tudi vsebina o kriminaliteti na področju Ukrepi za izboljšanje inšpekcijskega nadzora ravnanja z odpadki. IRSOP s podajanjem pripomb aktivno sodeluje pri spremembi zakonodaje, pri Glede izboljšanja inšpekcijskega nadzora je čemer je poseben poudarek na inšpekcijskem treba poudariti, da se zaradi velikega števila nadzoru glede na izkušnje in težave s terena. prejetih prijav več kakor polovica inšpekcijskih nadzorov opravi v okviru izrednega nadzora, tako Na prekrškovnem področju je Inšpekcija za okolje da je potrebne veliko organizacijske sposobnosti in naravo v letu 2020 uvedla 1056 prekrškovnih za izvajanje z letnimi načrti dela predvidenih postopkov. Izdanih je bilo 278 odločb o prekršku prednostnih rednih nadzorov nad zavezanci v skupni višini izrečenih glob 449.270 evrov in 43 (redni pregledi in dogovorjene akcije nadzora). Pri plačilnih nalogov po ZP-1 v skupni višini izrečenih pripravi nabora zavezancev se za IED-naprave glob 77.600 evrov. Izdanih je bilo tudi 402 in naprave, ki ravnajo z odpadki, za ocenjevanje prekrškovnih opominov. uporablja IRAM (Integrated Risk Assesment Method - Metoda integrirane ocene tveganja), IRSOP si prizadeva okrepiti povezave in razvita v okviru organizacije European Union sodelovanje z drugimi nadzornimi službami Network for the Implementation and Enforcement (navarovarstveni nadzorniki, rečni nadzorniki) in of Environmental Law - Mreža Evropske unije za inšpektorati z drugih področij. Tako je utečeno izvajanje in izvrševanje okoljskega prava (IMPEL). izvajanje skupnih akcij nadzora s policijo in FURS Za druge zavezance se razvrstitev opravi v okviru na področju čezmejnega pošiljanja odpadkov, aplikacije OIS. predvidene so skupne akcije nadzora s policijo in FURS na področju ravnanja z odpadki (nelegalni Ustanovljena je projektna skupina za pripravo avto odpadi). projekta Nadgradnja informacijskega sistema IRSOP in prenos podatkov med informacijskim sistemom IS IRSOP in IS OKOLJE. Za izboljšanje usposobljenosti inšpektorjev so bila izvedena različna izobraževanja z delovnih področij Inšpekcije za okolje in naravo (na primer zemeljski izkopi, čezmejno pošiljanje odpadkov, področje narave in podobno). Zaradi pandemije 564 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov Izvajanje operativnih programov Program upravljanja območij Natura 2000 za smernic in mnenj ter njihovo vključevanje v plane, obdobje 2015–2020 programe in načrte. Program upravljanja območij Natura 2000 za Podobno tudi sektor gozdarstvo dosega visoko obdobje 2015–2020 (v nadaljevanju: PUN 2015- stopnjo izvedenih ukrepov, ki se večinoma 20) v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih nanašajo na podajanje naravovarstvenih območjih (območjih Natura 2000) določa smernic in mnenj, ki se sistemsko vključujejo v varstvene cilje za posamična območja Natura gozdnogospodarske načrte (GGN). V tem sektorju 2000 in varstvene ukrepe oziroma usmeritve je več kakor 90 % ukrepov izvedenih ali v izvajanju. za njihovo doseganje ter izvajalce teh ukrepov Izvedeni niso ukrepi, kjer še ni bilo redne prenove in usmeritev. Določa varstvene ukrepe, ki so GGN-jev (8 %), zelo majhen je delež neizvedenih potrebni za doseganje varstvenih ciljev območij ukrepov (manj kakor 2 %). V sektorju lovstvo se Natura, ureja njihovo vključevanje v zakonske, ukrepi v celoti izvajajo, saj so bili do konca leta upravne in pogodbene ukrepe, v največ primerih 2020 veljavni dolgoročni načrti za vsa lovska pa vključevanje v druge načrte (na primer upravljavska območja za obdobje 2011–2020. načrt upravljanja zavarovanega območja, gozdnogospodarske načrte, načrte upravljanja Dokaj velik delež izvedenih ukrepov in ukrepov v ribištva oziroma ribiške gojitvene načrte, načrt izvajanju je tudi v sektorju kmetijstvo (80 %), kjer upravljanja voda). pa je večji tudi delež neizvedenih ukrepov (20 %). Kot ključni instrument so bili prepoznani ukrepi Vlada Republike Slovenije je 7. januarja 2021 druge osi iz Programa razvoja podeželja Republike sprejela sklep o podaljšanju uporabe podrobnih Slovenije za obdobje 2014–2020. varstvenih ciljev in ukrepov za njihovo doseganje, ki so določeni v operativnem programu, tj. V sektorju varstvo narave je izvedenih ali v Programu upravljanja območij Natura 2000 (2015– izvajanju 65 % ukrepov, nekaj ukrepov še ni v 2020), do sprejetja novega programa upravljanja v postopku izvajanja (19 %), medtem ko delež letu 2022. neizvedenih ukrepov znaša 14 %. Pri monitoringih in raziskavah je največji delež neizvedenih ukrepov V okviru analize spremljanja izvajanja PUN je bilo (53 %). ugotovljeno, da je bilo do leta 2020 izvedenih, delno izvedenih ali je v fazi izvajanja štiri petine Pri določenih sektorjih, ki imajo sicer predvideno ukrepov, 7 % ukrepov še ni v postopku izvajanja, manjše število ukrepov, so ti v izvajanju v manjšem ker njihovo izvajanje še ni predvideno (vezano deležu. V sektorju varstvo kulturne dediščine je predvsem na načrte); 10 % ukrepov pa ni sicer največ ukrepov takšnih, ki še niso v postopku izvedenih. izvajanja (66 %). Pri nadzoru 81 % ukrepov še ni v postopku. V drugih sektorjih (infrastruktura, raba V posameznih sektorjih je stanje glede izvajanja mineralnih snovi, občinske javne službe in ukrepi ukrepov precej različno. Izstopajo sektorji brez sektorja) pa je izvedenih 56 % ukrepov, 27 % upravljanje voda, ribištvo in prostor, kjer je zelo ukrepov jih ni izvedenih, 7 % ukrepov pa še ni v velik delež izvedenih ukrepov in ukrepov, ki so v postopku. fazi izvajanja, in sicer je takih čez 90 %. Pri vseh treh gre predvsem za podajanje naravovarstvenih 565 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov Za izvajanje PUN 2015–2020 je bilo pomembno, 2017 za 11,5 % in v letu 2018 za 10 %. V obdobju da so bili v PUN opredeljeni konkretni ukrepi za 2005–2018 so se skupni ne-ETS-izpusti zmanjšali upravljavce zavarovanih območij ter da so bila za 5,9 %. Glavni razlog za manjše zmanjšanje na voljo tudi namenska projektna sredstva. Poleg izpustov v ne-ETS-sektorjih je povečevanje sredstev LIFE so bila še posebej pomembna izpustov v sektorju promet, ki je v letu 2018 v sredstva evropske kohezijske politike, delno tudi skupnih ne-ETS-izpustih dosegal že skoraj 53 podnebnega sklada. Na podlagi teh izkušenj bo %. Izpusti se povečujejo tudi v sektorjih industrija treba tudi v novi program upravljanja območij ne-ETS in energetika ne-ETS. Izpusti v sektorjih Natura 2000 vključiti konkretne ukrepe za široka raba in ravnanje z odpadki se od leta 2016 upravljavce, hkrati pa zagotoviti tudi sredstva za zmanjšujejo. Izpusti v sektorju kmetijstvo so se v njihovo izvedbo. letu 2017 zmanjšali za 2 %, v letu 2018 so ostali na enaki ravni kakor v letu prej. Dolgoročni trendi Po drugi strani pa je treba opozoriti na sistemsko za kmetijstvo so stabilni. ureditev zagotavljanja ustreznega števila ustreznih kadrov (na MOP, v JZ, ki upravljajo zavarovana Promet zahteva prednostno obravnavo območja, in ZRSVN), da bo mogoče načrtovane ukrepov predvsem na področju povečanja aktivnosti tudi izvajati. Ocenjujemo, da bodo ukrepi deleža obnovljivih virov energije v prometu, iz PUN izvedeni v več kakor 90 %. Ker je bilo v povečanja obsega javnega potniškega prometa PUN precej ukrepov vezanih na načrtovalske ter na drugih področjih trajnostne mobilnosti. naloge, bo v prihodnje treba okrepiti pregled nad Pri drugih sektorjih so med drugim v ospredju izvajanjem z akti naloženih ukrepov in usmeritev spodbujanje soproizvodnje pri daljinskem na terenu samem. V prihodnje je nujno treba ogrevanju, povečevanje deleža in rabe obnovljivih nadgraditi obstoječi sistem PUN, ki bo okrepil virov, povečanje energetske učinkovitosti, načrtovanje, izvajanje in spremljanje izvedbe energetska prenova stavb, spodbujanje krožnega konkretnih ukrepov na terenu samem. gospodarstva, učinkovita reja živali, razumno gnojenje, zmanjšanje količine odpadkov in V teku je priprava novega operativnega programa, ozaveščanje. tj. programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2022–2028, ki poteka v okviru projekta Ob sprejemanju ciljev za leto 2020 je bilo LIFE-IP NATURA.SI, ki ga vodi ministrstvo za zavedanje o resnosti podnebne krize manjše in okolje in prostor v sodelovanju s 14 partnerji. zato tudi ni bilo širšega političnega soglasja za zastavljanje ambicioznejših podnebnih ciljev. Cilj se v obdobju 2021–2030 povečuje, in sicer na Operativni program ukrepov za zmanjšanje 15 % glede na leto 2005. Omenjeni cilj Evropska emisij toplogrednih plinov do leta 2020 komisija s svežnjem Pripravljeni na 55 povečuje še za 12 odstotnih točk. Zato doseganje cilja še V okviru četrtega letnega poročila o izvajanju ne pomeni dolgoročnega obvladovanja izpustov, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij torej dosego cilja v letu 2030 in cilja podnebno toplogrednih plinov do leta 2020 (v nadaljevanju: nevtralne družbe do leta 2050. OP TGP 2020) sta podana ocena doseganja emisijskih ciljev in pregled izvajanja ukrepov za Operativni program oskrbe s pitno vodo ne-ETS-sektorje, ki so predmet odločbe 406/2009/ES24. Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje 2016–2021 je določil cilje in ukrepe, Četrto letno poročilo o izvajanju OP TGP 2020 povezane z varstvom zajetij za pitno vodo kaže, da je Slovenija v letih 2017 in 2018 svoje pred onesnaženjem, z monitoringom kakovosti obveznosti po odločbi 406/2009/ES izpolnila. podzemne vode oziroma površinske vode, ki se Zastavljene letne cilje je v obeh letih presegla, uporablja za oskrbo s pitno vodo, z zmanjšanjem saj so bili izpusti toplogrednih plinov iz ne-ETS- vodnih izgub v javnih vodovodih, z zagotavljanjem sektorjev manjši od dovoljenih, in sicer v letu rezervnih zajetij za pitno vodo, z doseganjem 24 Odločba 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, stran 136). 566 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov standardov opremljenosti iz 9. člena te uredbe, V okviru četrte prednostne naloge pa se zagotavlja s povečanjem varnosti oskrbe s pitno vodo skladnost na območju zunaj meja aglomeracij z na območjih javnih vodovodov, s povečanjem investicijami v individualno ureditev za posamezni učinkovitosti in gospodarnosti izvajanja javne objekt ali skupino objektov. službe ter spodbujanjem varčne rabe pitne vode. Ukrepi so bili v izvajanju do konca leta 2021. Eden izmed ukrepov za izboljšanje in lažje Operativni program oskrbe s pitno vodo za upravljanje podatkovnih zbirk podatkov na obdobje od 2022 do 2027 je bil sprejet v aprilu področju odvajanja in čiščenja komunalne 2022. odpadne vode sta razvoj in nadgradnja prostorskega informacijskega sistema, Operativni program za odvajanje in čiščenje namenjenega izboljšanju vedenja o izvajanju komunalne odpadne vode zahtev iz veljavnih predpisov na evropski in nacionalni ravni ter odzivnost Slovenije pri V okviru operativnega programa je določen poročanju mednarodnim ustanovam. Zdaj se prednostni vrstni red izvajanja ukrepov iz zahtev v izvaja analiza stanja obstoječe informacijske zvezi z opremljanjem z infrastrukturo za odvajanje rešitve za določitev minimalnih zahtev za in čiščenje komunalne odpadne vode ter rokov za nameščanje informacijske rešitve na centralno zagotovitev opremljenosti. infrastrukturo MJU. Ukrepi se izvajajo glede na prednostni vrstni red Operativni program varstva pred hrupom investicij. V sklopu prve prednostne naloge se izvajajo ukrepi za zagotovitev skladnosti glede Operativni program varstva pred hrupom (v na zahteve iz Direktive o čiščenju komunalne nadaljevanju: OPH) pripravlja ministrstvo za odpadne vode, in sicer se izvajajo investicije v okolje in prostor v sodelovanju z ministrstvom javno kanalizacijsko omrežje in komunalne ali za infrastrukturo, ministrstvom za zdravje ter skupne čistilne naprave v aglomeracijah s skupno mestnima občinama Ljubljana in Maribor. Priprava obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ki OPH je naloga, ki izhaja iz Uredbe o ocenjevanju so po predhodni oceni ocenjene kot neskladne hrupa v okolju. Namen OPH je, da se na podlagi z direktivo. Zadnji razpoložljivi podatki za leto podatkov iz strateških kart hrupa opredelijo 2018 iz poročila o stanju glede izvajanja direktive prednostna območja sanacije hrupa ter določijo namreč še vedno izkazujejo nezadovoljivo protihrupni ukrepi, s katerimi se bo obremenjenost skladnost s predpisanimi zahtevami, vendar pa je prebivalcev s hrupom ob najprometnejših cestah in opazen velik napredek glede na prejšnja leta. Od železniških progah zmanjšala. 158 aglomeracij s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katere so roki potekli Načrtovanje ukrepov, ki obsegajo tako ukrepe v letih 2008, 2010, 2015 in 2016, je skladnih za zmanjšanje izpustov hrupa in širjenja hrupa 85 aglomeracij (23,5 % oziroma 20 več kakor v v okolje kakor tudi ukrepe za zmanjšanje prejšnjem poročilu za leto 2016). izpostavljenosti hrupu na območjih, kjer vir hrupa povzroča čezmerno obremenjevanje V sklopu druge prednostne naloge se izvajajo okolja, načrtujejo upravljavci virov hrupa. Ti ob ukrepi za zagotovitev dobrega stanja na območju upoštevanju objektivnih meril, kakor so ocena vodnega telesa podzemnih vod, in sicer na obremenjenosti, tehnične možnosti za zmanjšanje območjih Savinjske, Dravske in Murske kotline. hrupa, količina finančnih sredstev in ne nazadnje tudi predvidene rekonstrukcije na posameznih Investicije v javno kanalizacijsko omrežje in čistilno odsekih cest ali železnic, pripravijo načrt ukrepov napravo v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, tako, da se predvideni protihrupni ukrepi izvedejo manjšo od 2.000 PE, se izvajajo v okviru tretje čim bolj gospodarno. prednostne naloge, kjer se zagotavlja skladnost v zvezi z zahtevami iz Uredbe o odvajanju in V skladu z zakonodajo se OPH v primeru čiščenju komunalne odpadne vode. pomembnejšega dogajanja, ki bi utegnilo vplivati 567 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov na obstoječe razmere na področju hrupa, ceste ter postavitev dveh protihrupnih ograj pregleda, ter če je treba, popravi, najmanj vsakih ob železniški progi G30. pet let po dnevu njegovega sprejetja na Vladi - Pasivna zaščita stanovanjskih objektov je bila Republike Slovenije. Gre za programski dokument, izvedena. ki ni omejen na določeno obdobje, temveč ostaja veljaven do novih sprememb, sprejetih na Vladi Primerjava ocene obremenjenosti prebivalcev Republike Slovenije. s hrupom II. in III. faze strateškega kartiranja Aktualni, veljavni OPH je Vlada Republike hrupa kaže, da se izpostavljenost prebivalcev Slovenije sprejela 1. marca 2018. Iz analize hrupu zaradi prometa najučinkoviteje zmanjšuje izvajanja ukrepov za doseganje ciljev varstva pred ob cestah izven urbanih območij. Izpostavljenost hrupom, ki so bili načrtovani v OPH, je razvidno, prebivalcev hrupu železniškega prometa ostaja na da so bili za: približno enaki ravni. 1) omrežje železniških prog Program ravnanja z odpadki in preprečevanja - predvideni postavitev 8 protihrupnih ograj, odpadkov izvedba pasivne zaščite na stanovanjskih objektih na treh območjih ter izvajanje Program ravnanja z odpadki in preprečevanja postopne posodobitve železniške odpadkov (v nadaljevanju: program) je instrument infrastrukture in vozne mreže; Vlade Republike Slovenije za preprečevanje nastajanja odpadkov, zagotavljanje predpisanega 2) omrežje avtocest in hitrih cest ravnanja z odpadki in za dosego ciljev glede - predvideni postavitev 12 protihrupnih ograj, ravnanja z odpadki za obdobje do leta 2035. Glede izvedba pasivne zaščite 10 stanovanjskih na nove okoljske zahteve pomeni spremembo objektov ter stalno izvajanje obnov avtocest in sprejetega programa iz leta 2016. Obveznost hitrih cest; priprave načrtov ravnanja z odpadki ter programov preprečevanja nastajanja odpadkov, njihov 3) omrežje glavnih in regionalnih cest obvezni pregled in oceno določa direktiva 2008/98/ - predvideni postavitev aktivne protihrupne ES o odpadkih. Program je v skladu z Zakonom zaščite na dveh območjih, izvedba pasivne o varstvu okolja pripravljen za izpolnjevanje zaščite na stanovanjskih objektih ob štirih obveznosti iz predpisov EU, ki se nanašajo na odsekih cest ter za štiri odseke cest izdelava oblikovanje programov na področju varstva študij s predlogi protihrupnih ukrepov. okolja. Program upošteva strateške usmeritve - Vsi načrtovani ukrepi so bili izvedeni; evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost pripravi 4) območje Ljubljane odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu - predvideni stalno izvajanje ukrepov na recikliranju pred energetsko predelavo odpadkov, področju prometnih ureditev v skladu s predelavi odpadkov pa prednost pred njihovim celostno prometno strategijo, vključevanje odstranjevanjem, če in kjer je to najboljša možnost vidika varstva pred hrupom v pripravo in z vidika varstva okolja ob upoštevanju tehnične sprejetje OPN ter izvedba protihrupne ograje izvedljivosti in ekonomske smiselnosti. in pasivne zaščite 51 objektov ob železniški progi G10; Program ravnanja z odpadki in preprečevanja odpadkov je bil sprejet na 94. seji Vlade Republike 5) območje Maribora Slovenije 30. junija 2016. Ministrstvo za okolje in - predvideni stalno izvajanje ukrepov na prostor pripravlja osnutek novega programa, ki ga področju prometnih ureditev v skladu s bo predvidoma poslan v javno obravnavo v marcu celostno prometno strategijo, vključevanje 2022, v sprejetje vladi pa aprila 2022. vidika varstva pred hrupom v pripravo in sprejetje OPN, izvedba pasivne zaščite 36 V veljavnem programu je za skupno doseganje stanovanjskih objektov ob odseku glavne ciljev glede ravnanja z odpadki opredeljenih 568 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov 31 ukrepov oziroma skupaj 49 podukrepov za izpustom NOx pa največ prispeva promet. posamezne tokove odpadkov, preprečevanje, Glavna vira izpustov NMVOC sta raba topil in ločevanje in obdelavo odpadkov, čezmejno zgorevanje lesne biomase v malih kuriščih. Mala pošiljanje odpadkov, v gospodarskih družbah, kurišča so tudi najpomembnejši vir izpustov na onesnaženih območjih, področju okoljskega PM , k izpustom NH pa daleč največ prispeva 2.5 3 kriminala in drugo, ki zahtevajo sodelovanje tudi kmetijstvo. Kmetijstvo je tudi velik vir izpustov drugih služb in organov . Na podlagi analiziranih NOx in NMVOC, vendar nova direktiva NEC podatkov in informacij, zbranih do leta 2019, je omogoča prožnost, pri kateri se za ugotovitev med drugim ugotovljeno, da so potrebna nadaljnja skladnosti s cilji lahko izločijo izpusti, ki so bili v prizadevanja za izboljšanje statistike o ravnanju evidence vključeni naknadno, po določitvi ciljev za z odpadki, saj pridobivanje natančnih podatkov države. Zato OPNOZ izpustov NOx in NMVOC iz omogoča odločitve glede ustreznih usmeritev kmetijstva ne vključuje v analizo skladnosti. in politik na področju ravnanja z odpadki in njihovega preprečevanja v Republiki Sloveniji Izpusti se po novih projekcijah z ambicioznim ter je pomembno za spremljanje doseganja izvajanjem dodatnih ukrepov, ki je bilo izbrani okoljskih ciljev in poročanje Evropski komisiji. scenarij v NEPN-u, močno zmanjšajo. Izpusti V spremenjenem programu bodo tako kakor NOx se do leta 2030 zmanjšajo za 72 % (brez na področju statistike o podatkih dopolnjeni ali kmetijstva), izpusti SO za 92 %, izpusti NMVOC 2 na novo določeni tudi drugi ukrepi za boljše za 56 % (brez kmetijstva), izpusti NH3 za 21 % in doseganje ciljev glede preprečevanja odpadkov in izpusti PM za 61 %. 2.5 ravnanja z njimi. Za izpolnjevanje predpisanih obveznosti Operativni program nadzora nad glede zmanjšanja izpustov do leta 2030 bo onesnaževanjem zraka (OPNOZ) treba zagotoviti dosledno izvajanje ukrepov, ki so bili upoštevani v projekciji, ki predvideva Slovenija mora na podlagi Direktive (EU) ambiciozno izvajanje dodatnih ukrepov in bodo 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za vključeni v revidirani OPNOZ. Ob nadaljnjem nekatera onesnaževala zraka (nova direktiva NEC) izvajanju širokega nabora ukrepov, ki se že znatno zmanjšati izpuste osnovnih onesnaževal izvajajo in so vključeni v programe za blaženje zraka, in sicer do leta 2030 izpuste žveplovega podnebnih sprememb ter v sektorske programe dioksida (SO ) za vsaj 92 % glede na leto ob upoštevanju okoljskih predpisov glede mejnih 2 2005, dušikovih oksidov (NOx) za vsaj 65 %, izpustov ter drugih predpisov, je doseganje ciljev nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC) do leta 2030 realno dosegljivo za NOx, SO in 2 za vsaj 53 %, amoniaka (NH ) za vsaj 15 % in NH . Za doseganje ciljnega zmanjšanja PM 3 3 2.5 drobnih delcev (PM ) za vsaj 60 %. in NMVOC pa bodo poleg sedanjih ukrepov 2.5 potrebni dodatni ukrepi, ki bodo opredeljeni v Za izpolnjevanje obveznosti zmanjšanja izpustov revidiranem Operativnem programu nadzora nad za osnovna onesnaževala zunanjega zraka je bil onesnaževanjem zraka (OPNOZ). leta 2019 sprejet Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka (OPNOZ), v katerega so vključeni ukrepi v vseh ustreznih sektorjih, vključno s kmetijstvom, energetiko, industrijo, cestnim prometom, ogrevanjem v gospodinjstvih, topili in uporabo necestne mobilne mehanizacije. Pripravlja se revizija sprejetega programa, ki bo vseboval dodatne ukrepe za izpolnjevanje obveznosti glede zmanjšanja izpustov. Najpomembnejši viri izpustov SO so proizvodnja 2 električne energije in industrijski procesi, k 569 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov Sklepi in priporočila Seznam uporabljenih kratic Načrtovanje ukrepov NPVO 2020–2030 lahko ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje ocenimo kot ustrezno, saj se izvajajo aktivnosti AVK avdio-video konferanca na vseh področjih kljub nepredvidljivim razmeram BBNJ Biodiversity Beyond National Jurisdiction zaradi epidemije covida-19, ki je upočasnila - biotska raznovrstnosti na območjih nekatere procese, zlasti tiste, kjer gre za delo zunaj nacionalne jurisdikcije s številnimi deležniki. Kljub temu ocenjujemo, CBD Convention on Biological Diversity – da izvedba dobro poteka. Počasnejše izvajanje Konvencija o biološki raznovrstnosti je morda najočitnejša pri vsebinah s področja CITES Convention on International Trade in podnebnih ukrepov ter pri vsebinah, povezanih Endangered Species of Wild Fauna and z izobraževanjem, raziskavami in inovacijami. Flora - Konvencije o mednarodni trgovini Pri izvajanju programa izpostavimo, da so z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in bila v veliko pomoč sredstva IP LIFE, ki so na rastlinskimi vrstami področju podnebnih sprememb in varstva narave COP conference of parties – konferenca pomembno prispevala k izvajanju programa. V pogodbenic naslednjem obdobju bo treba posebno pozornost CPI Center Republike Slovenije za poklicno nameniti tudi krepitvi povezovanja varstva okolja izobraževanje in narave z drugimi sektorji ter razvoju ustreznih CPVO celostne presoje vplivov na okolje orodij za umeščanje vsebin o okolju in naravi v DFM dimetilformamid druge sektorje. Pomembne teme za učinkovitost DOPPS Društvo za opazovanje in preučevanje sistema so zlasti krepitev področja nadzora in ptic preprečevanje okoljske kriminalitete ter razvoj DRSV Direkcija Republike Slovenije za vode ustreznih finančnih instrumentov za zeleno ECHA Evropska agencija za kemikalije preobrazbo in zeleno digitalizacijo. Vse to pa EMAS The EU Eco-Management and Audit mora spremljati tudi skrb za krepitev stroke in Scheme - sistem EU za okoljevarstveno zagotavljanje zadostnih in ustreznih človeških vodenje organizacij virov. EMS elektromagnetno sevanje FURS Finančna uprava Republike Slovenije HT habitatni tip IED Industry Emissions Directive - Direktiva o industrijskih emisijah IMPEL European Union Network for the Implementation and Enforcement of Environmental Law - Mreža Evropske unije za izvajanje in izvrševanje okoljskega prava ION Inšpekcija za okolje in naravo v okviru IRSOP IP LIFE integrirani projekti LIFE IRAM Integrated Risk Assesment Method - Metoda integrirane ocene tveganja IRSOP Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor 570 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov ITV invazivne tujerodne vrste UNFCCC KGZS Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije United Nations Framework Convention KP krajinski park on Climate Change- Okvirna konvencije LIFE (fra.: L’Instrument Financier pour Združenih narodov o spremembi l’Environnement) evropski finančni podnebja mehanizem, namenjen izključno ukrepom VF veterinarska fakulteta na področju varstva okolja, ohranjanja WPIEI-CC narave ter blaženja in prilagajanja The Working Party on International podnebnim spremembam. Environment Issues (delovna skupina MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in Sveta EU za mednarodna okoljska prehrano Republike Slovenije vprašanja – podnebne spremembe) MOP Ministrstvo za okolje in prostor Republike ZGS Zavod za gozdove Slovenije Slovenije ZOHO zgodnje odkrite in hiter odziv ITV MZ-Ukem ZRSVN Zavod Republike Slovenije za varstvo Ministrstvo za zdravje, Urad Republike narave Slovenije za kemikalije MZI Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije NEPN Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije NH amoniak 3 NMVOC nemetanske hlapne organske spojine NOx dušikovi oksidi NPE nonilfenil etoksilat NPVO Nacionalni program varstva okolja NU načrt upravljanja NVO nevladne organizacije OP operativni program OP KOV Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode OPH Operativni program varstva pred hrupom OPnE 4-(1,1,3,3- tetrametilbutil) fenol etoksiliran OPNOZ Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka OZN FAO Organizacija združenih narodov – za prehrano in kmetijstvo OPSI - Odprti podatki Slovenije PM drobni delci 2.5 PUN Program upravljanja območij Natura 2000 PVO presoja vplivov na okolje REACH uredba, ki ureja registracijo, evalvacijo, avtorizacijo in omejitve kemikalij RP regjiski park RS Republika Slovenija SiDG Slovenski državni gozdovi SO žveplov dioksid 2 TPG toplogredni plini 571 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 28. Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov Fotografija: Viri in literatura Peričnik in Pomlad na Seducah • Care4climate, b.d. Dostopno na: https://www. avtorica: Marija Markeš care4climate.si/sl. • Interna gradiva MOP, 2021. • Natura 2000, b.d. Dostopno na: http://www. natura2000.si/natura-2000/life-ip-natura-si/ • Rezultati, Natura 2000, b.d. Dostopno na: http:// www.natura2000.si/natura-2000/life-ip-natura-si/ rezultati/#f32) • Za podnebje!, b.d. Dostopno na: http://zagovorniki- okolja.si/za-podnebje/. 572 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Izvajanje javnih služb varstva okolja, ohranjanja narave in urejanje voda 29. 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda Uvod Gospodarske javne službe so na sistemski ravni Zakon o varstvu okolja ureja tudi strokovni nadzor urejene v Zakonu o gospodarskih javnih službah nad izvajalci obveznih državnih gospodarskih (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 javnih služb varstva okolja. – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), podrobneje pa s področnim Zakonom o varstvu Storitve javnih služb varstva okolja so za varstvo okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – okolja in preskrbo prebivalcev izjemno pomembne. ORZVO187, 20/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. Javne službe varstva okolja so namenjene US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, zagotavljanju javnih dobrin, kakor so proizvodi 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, in storitve, povezani z varstvom okolja, zaradi 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, zagotavljanja javnih potreb, kadar in če jih ni 84/18 – ZIURKOE, 158/20 in 44/22 – ZVO-2). mogoče zagotavljati na trgu. Obseg teh storitev, izvajalce in zavezance določajo področni predpisi. Zakon o varstvu okolja in podzakonski predpisi urejajo javne službe varstva okolja. V skladu s tem Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev zakonom so: obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa metodologijo za oblikovanje a. obvezne državne gospodarske javne službe cen storitev javnih služb v skladu z zakonom, varstva okolja: ki ureja varstvo okolja ter ukrepe in normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb 1. ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njenim uporabnikom. njihovo odlaganje, 2. sežiganje komunalnih odpadkov, Javne službe ohranjanja narave so urejene z 113. 3. ravnanje z živalskimi odpadki, ki so po členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list predpisih na področju veterinarstva RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 živalski stranski proizvodi kategorije – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 1 in 2, in 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZON), 4. zbiranje, predelava ali odstranjevanje ki opredeljuje dejavnosti javne službe ohranjanja določenih vrst drugih odpadkov; narave in pristojne organizacije. Dejavnost javne službe ohranjanja narave opredeljuje kot b. obvezne občinske gospodarske javne službe ohranjanje sestavin biotske raznovrstnosti, varstvo varstva okolja: naravnih vrednot in upravljanje zavarovanih območij. 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalne in Gospodarske javne službe na področju urejanja padavinske odpadne vode, voda so opredeljene v Zakonu o vodah (Uradni 3. zbiranje določenih vrst komunalnih list RS, št. 67/02, 2/4 – ZZdrl-A, 44/22- ZVO-2, odpadkov, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20; v 4. obdelava določenih vrst komunalnih nadaljevanju ZV-1) in v podzakonskih predpisih. odpadkov, 5. odlaganje ostankov predelave ali ZV-1 v 161. členu določa, da država zagotavlja odstranjevanja komunalnih odpadkov ter izvajanje gospodarske javne službe na področju 6. urejanje in čiščenje javnih površin. voda, s katero se zagotavljajo obratovanje in 574 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda Stanje in trendi vzdrževanja vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin, obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda, izvedba izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda, vzdrževanje vodnih in Javna služba varstva okolja – odpadna voda priobalnih zemljišč ter vodovarstveni nadzor. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode je v skladu zakonom, ki ureja varstvo okolja, opredeljeno kot obvezna občinska gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja občina ali druga lokalna skupnost za zadovoljevanje javnih potreb. Izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ureja Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa naloge, ki se izvajajo v okviru javne službe, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za izvajanje javne službe. Na podlagi občinskega predpisa mora občina zagotoviti javno službo na območju celotne občine. Naloge javne službe, ki so obvezne storitve, so odvajanje in čiščenje ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, redno vzdrževanje javne kanalizacije, prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje. Med naloge javne službe spadajo tudi prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (tudi iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, večjo od 50 PE, ki jo zagotovi lastnik objekta, izven meja aglomeracij), obdelava blata, pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode z javnih površin, streh in manjših zasebnih utrjenih površin, obveščanje uporabnikov javne službe, izdelava programa izvajanja javne službe, vodenje evidence o 575 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda izvajanju javne službe, poročanje o izvajanju javne službe in priključevanje novih uporabnikov javne službe. Eden ključnih programskih dokumentov za doseganje ciljev na področju varstva voda pred onesnaženjem z odvajanjem komunalne odpadne vode je operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se na podlagi analize stanja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določijo ukrepi za izpolnjevanje zahtev glede opremljenosti oziroma izboljšanje stopnje opremljenosti z infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Ta dokument ureja varstvo površinskih in podzemnih voda na območju Republike Slovenije pred onesnaževanjem, vnosom dušika ter fosforja in mikrobiološkim onesnaženjem, do katerega bi lahko prišlo zaradi odvajanja komunalne odpadne vode. V dokumentu so za vsako posamezno aglomeracijo podrobneje določene zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode ter roki za doseganje teh zahtev. Določene so tudi obveznosti v zvezi z opremljanjem posameznih objektov na območjih zunaj meja aglomeracij oziroma na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo in za katera opremljanje z javno kanalizacijo tudi ni predpisano. Občani, lokalne skupnosti in druga zainteresirana javnost v operativnem programu pridobijo vse potrebne informacije v zvezi z obveznostmi in roki za opremljanje s predpisanimi ureditvami na celotnem območju Slovenije, tako v aglomeracijah kakor tudi zunaj meja aglomeracij. Lokalne skupnosti so imele v letu 2020 določenih ali izbranih približno 119 izvajalcev, ki delujejo v okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Najpogostejša oblika izvajanja javne službe je javno podjetje. Čiščenje odpadnih voda v komunalnih in skupnih čistilnih napravah se v zadnjih letih povečuje, kar seveda pomeni manjše obremenjevanje vodnega okolja. 576 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda Slika 29-1: Količina očiščene odpadne vode (v m3) na leto na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja 80 60 ) lci (%a 40 ivbrep 20 0 1… 1998 1… 1999 2… 2000 2… 2001 2… 2002 2… 2003 2… 2004 2… 2005 2… 2006 2… 2007 2… 2008 2… 2009 2… 2010 2… 2011 2… 2012 2… 2013 2… 2014 2… 2015 2… 2016 2… 2017 2… 2018 2… 2019 primarno sekundarno terciarno Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji. Povzeto po kazalcu VD02 – Čiščenje odpadnih voda na komunalnih in skupnih čistilnih napravah, 2021. V zadnjih letih se tako s postopki sekundarnega Javna služba varstva okolja – ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne oskrba s pitno vodo vode, medtem ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila Zakon o varstvu okolja določa oskrbo s pitno vodo prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo je od leta 2000 povečala za 50 % ali s varstva okolja. 30 milijonov m3 (v letu 2000) na 45 milijonov m3 Uredba o oskrbi s pitno vodo določa vrste nalog, (v letu 2019). Postopkov terciarnega čiščenja ki se izvajajo v okviru storitev obvezne občinske odpadnih voda v letu 2000 v Sloveniji skoraj ni gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, bilo, v letu 2019 pa je bilo po takih postopkih in nekatere pogoje za oskrbo s pitno vodo, ki se prečiščenih 72 % odpadne vode ali 113 milijonov izvajajo kot javna služba, ter za lastno oskrbo s m3 odpadne vode. V Sloveniji je po podatkih iz leta pitno vodo. Uredba o oskrbi s pitno vodo določa 2019 na komunalno ali skupno čistilno napravo standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti priključenih 67,5 % prebivalcev. izpolnjeni za izvajanje javne službe, ukrepe za opravljanje javne službe (vsebino operativnega 577 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda programa varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo zahtev za enak dostop do javnih dobrin ni mogoče s pitno vodo, ter obveznosti občin in izvajalcev pričakovati, da bi upravljali okolje ali naravne javne službe pri opravljanju javne službe) ter dobrine uporabniki sami. Storitve javnih služb načine in pogoje oskrbe s pitno vodo, ki morajo biti varstva okolja so praviloma obvezne, izvajajo pa izpolnjeni pri opravljanju storitev javne službe. se na državni in občinski ravni. Operativni program oskrbe s pitno vodo od Državne javne službe varstva okolja so 2016 do 2021 je eden temeljnih dokumentov za ustanovljene za posebna ravnanja z odpadki, načrtovanje oskrbe prebivalstva s pitno vodo. predvsem nevarnimi, in na področjih ravnanja, Operativni program vsebuje analizo stanja ki niso značilno povezana z območjem opremljenosti območij javnih vodovodov in posamezne občine, ampak s celotnim območij poselitve z javnim vodovodom, stvarne gospodarskim prostorom Republike Slovenije. in finančne analize izvajanja operativnega Izvajalci državnih služb varstva okolja so programa oskrbe s pitno vodo, stanja zajetij pitne koncesionarji, torej podjetja, ki so morala izkazati vode, stanja lastne oskrbe s pitno vodo, stanja svojo usposobljenost v postopku izbire za meddržavne izmenjave vode, namenjene oskrbi koncesionarja. Praviloma so to specializirana s pitno vodo ter učinkovitosti in gospodarnosti podjetja, ki se zavedajo svojega poslanstva, tako izvajanja javne službe. Program vsebuje tudi da svoje storitve izvajajo v skladu z načeli varstva cilje, ukrepe, roke za izvedbo, oceno stroškov okolja. in nosilce ukrepov za vsebine glede spremljanja kakovosti podzemne vode oziroma površinske ZVO-2 v 232. členu določa obvezne državne vode za oskrbo s pitno vodo, zmanjšanja vodnih gospodarske javne službe varstva okolja. V izgub v javnih vodovodih, zagotavljanja rezervnih navedenem členu je tudi določeno, da država zajetij za pitno vodo, doseganja standardov zagotovi izvajanje javne službe v skladu s opremljenosti, povečanja varnosti oskrbe s pitno predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, vodo na območjih javnih vodovodov, povečevanja da Vlada Republike Slovenije podrobneje učinkovitosti in gospodarnosti izvajanja javne predpiše dejavnosti in določi način opravljanja službe in spodbujanja varčne rabe pitne vode. obvezne gospodarske javne službe, predpiše način oblikovanja in določanja cene, oskrbovalne Iz seznama izvajalcev javne službe oskrbe s pitno standarde ter tehnične, vzdrževalne, organizacijske vodo je razvidno, da je oskrbo s pitno vodo v letu in druge ukrepe ter normative za opravljanje javne 2021 izvajalo 89 izvajalcev. Najpogostejše oblike službe in da so objekti in naprave, potrebni za izvajanja javne službe so javno podjetje, koncesija izvajanje javne službe, infrastruktura državnega in režijski obrat. V Republiki Sloveniji ima kar 186 pomena. Določbe 232. člena ZVO-2 vsebujejo tudi občin (88 %) enega izvajalca javne službe oskrbe določbe, ki urejajo strokovni nadzor nad izvajalci s pitno vodo, 24 občin ima dva izvajalca, le dve obveznih državnih gospodarskih javnih služb občini pa imata tri izvajalce javne službe. varstva okolja. Iz informacijskega sistema javnih služb varstva Obvezne občinske gospodarske javne službe okolja izhaja, da se je v letu 2018 s pitno vodo določa 233. člen ZVO-2. Navedeni člen daje Vladi iz javnega vodovoda oskrbovalo približno 92 % Republike Slovenije pooblastilo, da podrobneje prebivalcev Republike Slovenije. predpiše vrste dejavnosti, komunalnih odpadkov in nalog, ki se izvajajo v okviru teh javnih služb, Javna služba varstva okolja – odpadki ter metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske Storitve javnih služb varstva okolja so za varstvo ter druge ukrepe in normative za opravljanje okolja ključne. Obseg teh storitev, izvajalce in teh javnih služb. Člen določa tudi, da so objekti zavezance določajo posebni predpisi, praviloma in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb, pa so namenjene zagotavljanju varstva okolja infrastruktura lokalnega pomena. Občina mora na območjih, kjer zaradi zahtevnosti opravil ali zagotoviti izvajanje javnih služb v skladu s predpisi 578 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda Vlade Republike Slovenije, izdanimi na podlagi Na področju ravnanja z odpadki se izvajajo: tega člena, in predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. V petem odstavku 233. člena ZVO-2 1. državna GJS sežiganje komunalnih je določeno, da če občina ne zagotovi izvajanja odpadkov, obvezne gospodarske javne službe, jo zagotovi 2. občinska GJS zbiranje določenih vrst država na območju občine in za njen račun, komunalnih odpadkov, način zagotovitve pa določi Vlada Republike 3. občinska GJS obdelava določenih vrst Slovenije. Gospodarske javne službe (GJS) so na komunalnih odpadkov, sistemski ravni urejene v Zakon o gospodarskih 4. občinska GJS odlaganje ostankov javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – predelave ali odstranjevanja komunalnih ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 odpadkov. – ORZGJS40), Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19 in 121/21 – V Sloveniji je evidentiranih: ZJN-3B) in deloma v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, 127/06). Preglednica 29-1: Vrsta GJS in število izvajalcev Vrsta GJS Število izvajalcev Državna GJS – sežiganje komunalnih odpadkov 1 Občinska GJS – zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov 78 Občinska GJS – obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov 53 Občinska GJS – odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih 50 odpadkov Vir: ARSO, 2021. 579 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda Izhodišča za oceno stanja infrastrukture so: izvajalcev s kratkoročnimi pogodbami ali imenovanje izvajalcev lokalne GJS, ki za • v letu 2019 je nastalo 289.317 t MKO, njihov opravljanje dejavnosti nimajo zagotovljene delež glede na celotno količino nastalih (lastne) infrastrukture (kar znova vodi komunalnih odpadkov v tem letu pa je v iskanje podizvajalcev z večinoma 27,18 %, kar je manj od deleža MKO v kratkoročnimi pogodbami); prejšnjem letu (2018), iz česar je razvidna • ostajajo težave pri evidencah o ravnanju dosedanja učinkovitost uvajanja ločenega z odpadki, kot skrajnost pa se kaže zbiranja frakcij komunalnih odpadkov v nezmožnost določitve prevzemnih območij Sloveniji, ki pa se mora izkazovati tudi v za izvedbo GJS sežiga KO, kar potencialnim obdobju 2020–2035 z namenom doseganja koncesionarjem močno otežuje načrtovanje v EU sprejetih okoljskih ciljev recikliranja vhodnih masnih tokov v napravo za termično komunalnih odpadkov; obdelavo odpadkov. • zgrajena je infrastruktura (zbirni centri, zbiralnice ločenih frakcij) za zbiranje komunalnih odpadkov, na podlagi katere dosegamo dobre rezultate pri ločenem zbiranju komunalnih odpadkov; • zgrajena je tudi infrastruktura, ki nudi ustrezne zmogljivosti za predelavo mešanih komunalnih odpadkov; • zmogljivosti infrastrukture za odlaganje preostanka komunalnih odpadkov so zadostne, delež odloženih komunalnih odpadkov je pod mejo (10 %), ki jo EU predpisuje za leto 2035; • opazno je izrazito pomanjkanje infrastrukture za obdelavo produktov iz mehanske obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali gorljivih ostankov predelave drugih komunalnih odpadkov, ki niso reciklabilni in je njihova kalorična vrednost previsoka za odlaganje na odlagališčih; • predpisi dopuščajo čezmejni prenos v obdelavo izven Republike Slovenije, vendar pri tem nastajajo dodatne težave (višanje cen obdelave ali/in zapiranje dostopa s strani držav, ki ohranjajo zmogljivosti predelave za pokrivanje lastnih potreb); • glede organizacije GJS velja opozoriti na razdrobljenost teh javnih služb, ki pokrivajo premajhna območja, da bi lahko bile te službe ekonomsko učinkovite in strokovno usposobljene za vedno zahtevnejše naloge na vseh področjih, kjer izvajajo svoje storitve; • oblike občinskih GJS so določene v 6. členu ZGJS (večinoma javna podjetja ali koncesionarji), vendar zlasti pri GJS obdelave KO in GJS odlaganja KO prihaja do odstopanj, kakor je najem pogodbenih 580 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda Slika 29-2: Ločeno zbrani odpadki Ločeno zbrani komunalni odpadki 520 80,0 510 70,0 500 60,0 490 50,0 480 40,0 470 30,0 460 20,0 450 10,0 440 0,0 2016 2017 2018 2019 Nastali komunalni odpadki [kg/prebivalca na leto] 465 478 495 509 Ločeno zbrani komunalni odpadki [% od vseh nastalih komunalnih odpadkov] 67,9 70,0 70,8 72,8 Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov [% od nastalih komunalnih odpadkov] 55,5 57,8 58,8 59,2 Vir: SI STAT, 2021. Slika 29-3: Delež odloženih komunalnih odpadkov Delež odloženih komunalnih odpadkov 600,00 12,00 500,00 10,00 400,00 8,00 300,00 6,00 Naslov osi 200,00 4,00 100,00 2,00 - - 2016 2017 2018 2019 Nastali komunalni odpadki [kg/prebivalca na leto] 465,00 478,00 495,00 509,00 .. od tega komunalni odpadki [kg/prebivalca na leto] 27,00 32,00 28,00 32,00 Stopnja odlaganja komunalnih odpadkov [% od nastalih komunalnih odpadkov] 5,81 6,69 5,66 6,29 Delež odlaganja KO Cilj direktive EU 98/2008 10,00 10,00 10,00 10,00 Vir: SI STAT, 2021. 581 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda V noveliranem Programu ravnanja z odpadki in Zavarovana območja narave, ki imajo upravljavca, Programu preprečevanja odpadkov Republike omogočajo usklajeno varstvo in razvoj ter so Slovenije, ki bo končan v prvi polovici leta 2022 mesto združevanja sektorskih politik (varstva je predvideno: okolja, prostorskega razvoja, kmetijstva in razvoja podeželja, varstva kulturne dediščine, Izvajanje ukrepov zaradi doseganja ciljev glede gospodarstva, turizma, regionalnega razvoja) in priprave za ponovno uporabo in recikliranja hkrati področje neposrednega stika ministrstva z komunalnih odpadkov bo vplivalo na način različnimi javnostmi, od lokalnih do mednarodnih. ravnanja s komunalnimi odpadki do leta 2030. Glede na izhodiščno leto 2019 zaradi večjega Aktivnosti, ki jih izvajajo javne službe ohranjanja obsega ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v narave, so za zavarovana območja ključne. letu 2030 se: Ključne naloge upravljavcev zavarovanih območij določa Zakon o ohranjanju narave. Glede na • delež prevzetih mešanih komunalnih to, kdo je ustanovitelj zavarovanega območja, odpadkov zmanjša z 28 % na 13 %; imamo upravljavce na državni in lokalni ravni. • delež vsega ločeno zbranega odpadnega Upravljanje zavarovanega območja je opravljanje papirja, plastike, stekla in kovin poveča z nalog varstva naravnih vrednot in nalog, ki so 52 % na 61 % (vključno z odpadki, zbranimi potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je zunaj javne službe); bilo območje zavarovano, in so določene v aktu o • delež ločeno zbranih bioloških odpadkov zavarovanju. se s 15 % poveča na 20 % (izvajalci javne službe so morali najpozneje od julija 2011 V skladu z aktom o zavarovanju lahko ustanovitelj pri povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstev sam neposredno upravlja zavarovano območje zagotoviti zbiranje in prevzemanje kuhinjskih v režijskem obratu, ustanovi za ta namen javni odpadkov in zelenega vrtnega odpada). zavod, poveri upravljanje javnemu zavodu, ki je ustanovljen z namenom usmerjanja trajnostnega Javne službe ohranjanja narave gospodarjena naravnih dobrin, ali podeli koncesijo za upravljanje. Slovenija je ena izmed držav z najvišjo stopnjo ohranjenosti narave v Evropi. Poleg upravljavcev zavarovanih območij opravlja javno službo ohranjanja narave tudi Zavod Zavarovana območja so območja narave z veliko Republike Slovenije za ohranjanje narave. biotsko, abiotsko in krajinsko raznovrstnostjo ter veliko gostoto in raznolikostjo naravnih vrednot. V Sloveniji so zavarovana območja eden ključnih instrumentov za ohranjanje narave, in sicer varstvo biotske raznovrstnosti, krajinske pestrosti in naravnih vrednot, ki hkrati prispevajo tudi k socialno-gospodarskemu razvoju regij. Zavarovana območja prekrivajo 14 % ozemlja Slovenije. V Sloveniji je 49 širših zavarovanih območij (1 narodni park, 3 regijski parki in 45 krajinskih parkov; 8 območij ima upravljavca) in 1335 ožjih zavarovanih območij (1 strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1164 naravnih spomenikov ter 114 spomenikov oblikovane narave; 96 območij ima upravljavca). 582 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda Gospodarske javne Republike Slovenije zaradi zagotavljanja službe na področju celovitega upravljanja voda deli na osem sektorjev urejanja voda (sektor območja Mure, sektor območja Drave, sektor območja Savinje, sektor območja spodnje Save, sektor območja srednje Save, sektor območja zgornje Save, sektor območja Soče in sektor območja jadranskih rek z morjem), ki so hkrati območja sektorjev direkcije za Direkcija Republike Slovenije za vode (v vode in območja izvajanja obveznih državnih nadaljevanju: direkcija za vode) je kot organ v gospodarskih javnih služb na področju urejanja sestavi Ministrstva za okolje in prostor pristojna voda (Slika 29-4). za izvajanje javne službe na celotnem območju Republike Slovenije, pri čemer se območje Slika 29-4: Sektorji območij povodij in porečij – organizacijske enote Direkcije Republike Slovenije za vode Vir: Zbirka GIS-DRSV, Direkcija Republike Slovenije za vode, 2021. 583 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda Ključne aktivnosti Obvezna državna gospodarska javna služba na področju urejanja voda za izvajanje del in storitev čiščenja gladine celinskih voda, preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda ter obalne linije morja iz okvira javne službe zaradi naravnih in drugih nesreč je v praksi oziroma na terenu zagotovljena na celotnem območju Slovenije. Ureditve glede javnih služb varstva okolja v Obvezne državne gospodarske javne službe na Zakonu o varstvu okolja sicer ne prenašajo področju urejanja voda se izvajajo na podlagi zahtev evropske zakonodaje v slovenski pravni koncesijskih pogodb. Na letni ravni se na red, a delovanje javnih služb pomembno prispeva podlagi določil koncesijskih pogodb sklepajo k doseganju ciljev, ki izhajajo iz te zakonodaje letne pogodbe z izbranimi koncesionarji, katerih neposredno ali na podlagi slovenskih predpisov. sestavni deli so letni programi dela. Letne programe dela javne službe pripravi direkcija Ministrstvo za okolje in prostor ugotavlja, da za vode na podlagi poročil koncesionarjev in je treba prednostno obravnavati področje razpoložljivih sredstev v proračunu Republike gospodarskih javnih služb varstva okolja, Slovenije. Višina sredstev za posamezno za katero se je že tudi v različnih revizijah območje koncesije je opredeljena z deleži Računskega sodišča Republike Slovenije s proračunom zagotovljenih sredstev, ki so izkazalo, da ga je treba sistemsko in celovito določeni na podlagi meril (vrednost vodne urediti. Področje je treba dopolniti tako na infrastrukture, velikost območja izvajanja ravni izvajanja storitev javnih služb kakor tudi koncesije, število prebivalcev, površina poplavnih na področju upravljanja gospodarske javne območij in podobno). infrastrukture. Izvajanje javne službe je dinamičen proces, Ministrstvo za okolje in prostor bo po pripravi ki zahteva prilagajanje dejanskim razmeram Zakona o gospodarskih javnih službah varstva in potrebam ter mora biti podprt z integralnimi okolja v sodelovanju s pristojnimi drugimi sredstvi proračuna. V zadnjem času je že ministrstvi pripravilo in predložilo v postopek močno opazen vpliv podnebnih sprememb na sprejetja na vladi nov krovni zakon, ki bo urejal stanje vodnega režima. To pomeni, da je kot gospodarske javne službe. prvi preventivni ukrep pri zmanjševanju teh vplivov (škode po poplavah) treba intenzivirati Na področju odpadnih voda se dejavnosti izvajanje vzdrževalnih del, kar pa je mogoče le z usmerjajo k cilju, da se odpadne vode ustrezno zagotavljanjem zadostnih finančnih sredstev. zbirajo in čistijo ter tako odpravijo ali zmanjšajo vsi njeni neželeni učinki na zdravje ljudi in V okviru zagotovljenih sredstev za izvajanje javne stanje okolja, zlasti voda. Ključna dejavnost je službe urejanja voda se postopno izboljšujeta polna zagotovitev oskrbovalnih standardov na stanje na področju vzdrževanja in obratovanja območju aglomeracij, kjer predpisani standardi obstoječe vodne infrastrukture in vodnih ter še niso doseženi. Za izgradnjo manjkajočega priobalnih zemljišč. javnega kanalizacijskega omrežja si med drugim prizadevamo pridobiti razpoložljiva EU-sredstva, saj bodo le tako lahko izpolnjene vse predpisane zahteve glede opremljanja z javno kanalizacijo. Po podatkih iz leta 2018 je treba na območjih aglomeracij z ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje opremiti približno 20 % prebivalstva. V operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je določen tudi 584 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda prednostni vrstni red izvajanja ukrepov za zagotavljanje funkcionalnosti in varnosti objektov zagotovitev skladnosti s predpisanimi zahtevami. vodne infrastrukture, obratovanja in izvajanja vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi ter vodnih Z namenom izpolnitve vrzeli do izpolnjevanja in priobalnih zemljišč. predpisanih zahtev v operativnem programu se v praksi na lokalni ravni izvajajo ukrepi za izgradnjo in/ali rekonstrukcijo infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Na podlagi vseh razpoložljivih podatkov in analiz ocenjujemo, da za izvedbo ukrepov za opremljanje objektov v aglomeracijah ni zadostnih finančnih sredstev. Ključni vir so predvsem nepovratna sredstva EU in zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev z drugimi finančnimi instrumenti EU. Za izboljšanje in lažje upravljanje podatkovnih zbirk na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode sta načrtovana tudi razvoj in izgradnja prostorskega informacijskega sistema na področju javnih služb varstva okolja. Ključne dejavnosti na področju oskrbe s pitno vodo so opremljanje območij poselitve, ki izpolnjujejo predpisana merila, z javnim vodovodom, ter izvajanje javne službe na način, ki bo njenim uporabnikom zagotavljal nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo. Za izboljšanje in lažje upravljanje podatkovnih zbirk na področju oskrbe s pitno vodo sta načrtovana razvoj in izgradnja prostorskega informacijskega sistema na področju javnih služb varstva okolja. Izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki je usmerjeno v doseganje okoljskih ciljev recikliranja in dopustnega odlaganja komunalnih odpadkov. Zagotoviti je treba ustrezno infrastrukturo za izrabo nereciklabilnih in odlaganje neprimernih ostankov obdelave komunalnih odpadkov, nastalih pri izvajanju občinskih GJS obdelave komunalnih odpadkov. Področje obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja je treba izboljšati in ga dopolniti z instrumenti, ki bodo zagotavljali večji vpliv države na izvajanje občinskih javnih služb, zlasti glede doseganja ciljev. V skladu z izdelanimi letnimi programi dela obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda so ključne aktivnosti direkcije za vode usmerjene predvsem v 585 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda Sklepi in priporočila Načrtovanje izvajanja javnih služb varstva 2022. V teku so prizadevanja za zagotovitev okolja mora potekati celovito in usklajeno s finančnih sredstev za izgradnjo ali pomoč sodelovanjem pristojnih organov na državni pri izgradnji infrastrukture, ki bo omogočala in občinski ravni. Pri tem je treba uporabiti samozadostnost na področju termične obdelave predpisane ali uvesti nove mehanizme nadzora (energetske izrabe) komunalnih odpadkov. državnih organov nad izvajanjem občinskih javnih služb varstva okolja, kadar je to potrebno Načrtovane so spremembe in dopolnitve veljavne za doseganje ciljev ravnanja z odpadki ali zakonske ureditve obveznih gospodarskih javnih drugih ciljev varstva okolja ter za zagotavljanje služb varstva okolja, ki obsegajo: učinkovitega izvajanja javnih služb. Smiselno bi bilo preučiti uvedbo nove organizacijske • ureditev razmerij med državo in lokalno ravni, na katero bi se z ravni občin prenesel del skupnostjo na področju obveznih občinskih odgovornosti in pristojnosti za izvajanje javnih gospodarskih javnih služb varstva okolja služb varstva okolja (obdelava določenih vrst – ta ureditev naj obsega zlasti opredelitev komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov mehanizmov in instrumentov, ki bi predelave ali odstranjevanja komunalnih državi pod določenimi pogoji omogočali odpadkov). poseganje v sistem izvajanja občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja Ustrezno ravnanje z odpadno vodo je obveza do zaradi zagotavljanja njegove gospodarnosti zdravja ljudi, okolja, razvoja družbe in zakonodaje. (ekonomika, infrastruktura in podobno) in Na področju zagotavljanja kakovostnega stanja glede doseganja ciljev, kadar so ti določeni okolja bomo z načrtovanimi ukrepi in dejavnostmi na ravni Evropske unije; prispevali k odpravi ugotovljenih težav na področju • opredelitev razmerja med državnimi predpisi, odpadnih voda, z vlaganji v obnovo in izgradnjo ki urejajo javne službe varstva okolja, in manjkajoče infrastrukture pa želimo prebivalcem občinskimi predpisi, ki se navezujejo na zagotoviti ustrezno ureditev odvajanja in čiščenja državne predpise in so potrebni zaradi komunalne odpadne vode. Pri tem pa si moramo njihovega izvajanja; pri uresničevanju svetovnih ciljev prizadevati za • opredelitev možnosti nadzora nad ničelno onesnaževanje in upoštevati smernice zakonitostjo občinskih predpisov. trajnostnega razvoja. Glede organizacije javnih služb ohranjanja Oskrba s pitno vodo je v Republiki Sloveniji dobro narave bi bilo smiselno preučiti uvedbo nove urejena, kljub temu pa je v pripravi zakon o javnih organizacijske ravni, in sicer na ravni regij, službah varstva okolja, pripravljajo pa se tudi na katere bi se prenesel del odgovornosti in spremembe podzakonskih predpisov, ki bodo pristojnosti za izvajanje javnih služb ohranjanja stanje še izboljšale. narave. S tem se zagotovi tudi racionalizacija splošnih služb upravljavcev. Za učinkovito Razvoj ravnanja s komunalnimi odpadki do konca delovanje javnih služb je treba predvsem obdobja 2020–2035 bo podrobneje opisan v zagotoviti ustrezno financiranje tako upravljavcev noveliranem Programu ravnanja z odpadki in zavarovanih območij na državni in občinski ravni Programu preprečevanja odpadkov Republike kakor tudi ZRSVN. ZRSVN je treba kadrovsko Slovenije, ki bo pripravljen v prvi polovici leta okrepiti, kajti le tako bo lahko pravočasno 586 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda Seznam uporabljenih izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagajo domača, EU- in mednarodna zakonodaja. kratic Za doseganje ciljev ohranjanja narave je treba zagotoviti učinkovit nadzor v naravi, ki naj bo razširjen tudi zunaj zavarovanih območij narave, kar je predvideno v okviru projekta LIFE IP NATURA. ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje Za učinkovito in stalno delovanje obveznih EU Evropska unija državnih gospodarskih javnih služb na področju GJS gospodarske javne službe urejanja voda z namenom izboljšanja stanja KO komunalni odpadki vodne infrastrukture je nujno treba zagotoviti stalni m3 kvadratni meter in zadostni obseg finančnih sredstev na letni ravni MKO mešani komunalni odpadki in ta trend z leti vzdrževati oziroma po potrebi tudi ORZGJS40 povečevati, saj bo le tako mogoče dolgoročno avtentična razlaga 40. člena Zakona o zmanjšati škodo zaradi škodljivega delovanja gospodarskih javnih službah voda tako na vodni infrastrukturi kakor tudi drugih PE 1 PE je onesnaženje, ki ga dnevno objektih in prispevati k izboljšanju družbeno- povzroči ena oseba psihološkega stanja, zdravja ljudi, okolja, zaščiti RS Republika Slovenija premoženja, ohranjenosti kulturne dediščine, ZDru-1 Zakon o društvih razvoju gospodarskih dejavnosti ter ne nazadnje ZFO-1A zmanjšati možnosti za nastanek naravnih nesreč, Zakon o financiranju občin ki so pogosto posledica premalo vzdrževane ali ZGJS Zakon o gospodarskih javnih službah celo nevzdrževane vodne infrastrukture. ZIURKOE Zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju Glede izvajanja javnih služb bo treba zagotoviti s komunalno odpadno embalažo in z višjo raven digitalizacije in z nadgradnjo odpadnimi nagrobnimi svečami informacijskega sistema za spremljanje in ZJZP Zakon o javno-zasebnem partnerstvu poročanje o izvajanju javnih služb zagotoviti boljši ZMetD Zakon o meteorološki dejavnosti pregled stanja ter realne podatkovne podlage za ZNOrg Zakon o nevladnih organizacijah načrtovanje investicij v infrastrukturo. ZON Zakon o ohranjanju narave ZPNačrt Zakon o prostorskem načrtovanju ZRSVN Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ZSKZ-B Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ZUKN Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije ZV-1 Zakon o vodah ZVO-1 Zakon o varstvu okolja ZZdrl-A Zakon o zdravstveni inšpekciji ZZLPPO Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe 587 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 29. Izvajanje javnih služb za varstvo okolja, ohranjanje narave in urejanje voda Viri in literatura • Informacijski sistem javnih služb varstva okolja- IJSVO, b.d. URL:https://www.ijsvo.si/Account/Login. aspx?ReturnUrl=%2f (16. 7. 2021) • Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (sprejet s sklepom Vlade RS, št. 35400-2020/4 z dne 17. 9. 2020) • Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22- ZVO-2). • VD02 - Čiščenje odpadnih voda na komunalnih in skupnih čistilnih napravah. ARSO, Kazalci okolja. URL: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ciscenje- odpadnih-voda-na-komunalnih-skupnih-cistilnih- napravah-2 (16. 7. 2021) • SiStat (podatkovna baza Statističnega urada RS) 588 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja 30. 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Uvod Sredstva za politike varstva okolja, med katere Okoljska politika se izvaja v skladu s strateškimi štejemo tiste, ki so namenjene doseganju ciljev usmeritvami, zakonodajnimi ureditvami in ukrepi, varstva okolja iz Zakona o varstvu okolja (ZVO), ki gospodarstvo, znanost in civilno družbo so razpršena tako z vidika virov kakor tudi po podpirajo pri izvajanju teh politik. V Sloveniji načinu in deležnikih porabe. To je razumljivo, imamo posamezne vire javnih sredstev, ki jih saj na okolje vplivajo skoraj vse človekove namensko namenjamo politiki varstva okolja dejavnosti. (predvsem podnebni in vodni sklad), doslej pa še nismo imeli namenskega dela proračuna, ki Vire lahko v grobem razdelimo na redne, bi tako finančno podporo redno zagotavljal. Brez proračunske in t. i. ad hoc oziroma projektne. zadostnih predvidljivih sredstev je cilje težko Proračunski viri se načrtujejo v skladu s doseči. strateškimi prednostnimi nalogami države, dopolnjujejo pa s projektnimi (večinoma EU- Koliko sredstev potrebujemo v Sloveniji, da sredstvi), ki pa upoštevajo nadnacionalne bi lahko dosegli zastavljene cilje, kakor jih prednostne naloge. Proračunski in drugi javni predvidevajo NPVO in operativni programi? viri varstva okolja se dopolnjujejo s finančnimi in ekonomskimi instrumenti, in sicer z okoljskimi dajatvami, zavarovanji, bančnimi garancijami in drugimi oblikami finančnih jamstev, posojili z ugodno obrestno mero, vlaganjem kapitala v gospodarske družbe, z garancijami ali drugimi oblikami poroštev, subvencijami ali drugimi oblikami dajanja nepovratnih sredstev iz sredstev sklada iz 143. člena tega zakona in z drugimi finančnimi instrumenti, ki prispevajo k varstvu okolja, s kavcijami in drugimi oblikami varščin, trgovanjem s pravicami do emisije, s skupnimi naložbami v projekte zmanjševanja obremenjevanja okolja, z upravljanjem kjotskih enot in emisijskih kuponov, kakor določa 111. člen ZVO. Za vire financiranja varstva okolja sta pomembni tudi načeli iz Zakona o varstvu okolja, in sicer načelo plačila za obremenjevanje (povzročitelj plača) in načelo subsidiarnega ukrepanja. Za doseganje ciljev glede varstva okolja so izjemno pomembni tudi ukrepi drugih ministrstev, zlasti gospodarskega, infrastrukturnega in kmetijskega. V nadaljevanju zato navajamo tudi vire in porabo sredstev, ki so v njihovi pristojnosti in so namenjeni okoljski politiki. 590 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Stanje in trendi Eden temeljnih virov sredstev za varstvo okolja je državni proračun. V letih 2017–2019 so se tekoči izdatki in investicije v varstvo okolja počasi povečevali od 232.956.000 evrov v letu 2017 do 243.024.000 evrov (investicije) in od 531.335.000 evrov do 686.285.000 evrov (tekoči izdatki). Slika 30-1: Investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja (1000 EUR) Vir: SURS, 2021. Največ investicij v preteklih letih je bilo namenjenih ravnanju z odpadki in upravljanju odpadnih voda, podobno je pri tekočih izdatkih. 591 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Slika 30-2: Investicije za varstvo okolja, organizacijsko načelo – SKD 2008 (1000 EUR), po namenu Vir: SURS, 2021. Slika 30-3: Tekoči izdatki za varstvo okolja, organizacijsko načelo – SKD 2008 (1000 EUR), po SKD-dejavnostih Vir: SURS, 2021. 592 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Preglednica 30-1: Sredstva proračuna Republike Slovenije, namenjena ohranjanju narave (v EUR) 2017 2018 2019 2020 Postavka (PP) Izplačila Izplačila Izplačila Izplačila upravičencev upravičencev upravičencev upravičencev (R10) (R10) (R10) (R10) 150101 – Horizontalni 982.482,60 1.137.980,80 934.472,86 910139,54 ukrepi varstva okolja 153220 – Mednarodni 982.482,60 1.137.980,80 934.472,86 910139,54 projekti Life 150401 – Ohranjanje 6.951.074,61 8.593.238,77 12.267.875,05 14.116.741,00 biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot 150021 – Stvarno 0 6.579,46 0 0 premoženje 153230 – Izvajanje ciljev 4.725,06 34.757,07 5.385,84 0 glede biološke raznovrstnosti 153231 – Kartiranje 34.213,28 40.846,94 0 0 habitatnih tipov 153232 – Kozjanski park 550.833,33 596.904,88 584.210,27 691.354,00 153233 – Krajinski park 338.705,58 364.066,98 385.720,37 488.920,82 Goričko 153234 – Krajinski park 190.375,33 193.167,13 184.948,79 201.371,21 Kolpa 153235 – Krajinski park 169.010,81 186.863,77 196.850,16 218.909,00 Ljubljansko barje 153236 – Krajinski park 212.765,00 279.367,80 298.218,10 525.028,00 Sečoveljske soline 153237 – Krajinski park 145.707,61 176.813,00 151.101,00 213.927,85 Strunjan 153238 – Naravni rezervat 185.445,91 215.515,10 214.137,00 242.330,00 Škocjanski zatok 153239 – Natura 2000 471.195,39 414.683,19 514.046,07 479.878,75 153240 – Park Škocjanske 452.927,00 489.823,00 452.927,00 873.032,91 jame 593 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja 153241 – Triglavski narodni 1.547.725,19 1.783.513,44 2.078.550,53 2.124.810,78 park 153242 – Zavarovana 55.103,12 105.357,00 182.961,63 184.880,81 območja narave 153243 – Zavod RS za 2.592.342,00 2.629.476,00 3.000.014,00 3.214.326,00 varstvo narave 153265 – Narava – LIFE + 0 420 0 262,8 projekti – EU-donacija 160373 – Stvarno premoženje 0 4.775,00 0 82.492,68 – sredstva kupnine od prodaje državnega premoženja 170278 – PN6.2 – Varstvo in 0 622.083,47 1.656.881,96 1.989.039,36 obnova biotske raznovrstnosti – 14-20-Z-EU 170279 – PN6.2 – Varstvo in 0 155.520,89 415.257,47 497.259,85 obnova biotske raznovrstnosti – 14-20-Z – slovenska udeležba 170280 – PN6.2 – Varstvo in 0 234.163,71 1.557.331,88 938.561,91 obnova biotske raznovrstnosti – 14-20-V – EU 170281 – PN6.2 – Varstvo in 0 58.540,94 389.332,98 234.640,49 obnova biotske raznovrstnosti – 14-20-V – slovenska udeležba 200028 – Sofinanciranje 904.009,06 občinskih projektov v TNP 200029 – Invazivne tujerodne 11.704,72 vrste 200712 – Krajinski park Radensko polje 150402 – Zagotavljanje 95.458,94 88.984,97 97.919,36 97.486,47 biološke varnosti 153244 – Biotehnologija 95.458,94 88.984,97 97.919,36 97.486,47 SKUPAJ 8.029.016,15 9.820.204,54 13.300.267,27 15.124.367,01 (Mednarodni projekti Life + 150401 + 150402) Vir: MOP, 2021. 594 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Posebej moramo omeniti dva povezana projekta finančnega instrumenta, specializiranega za LIFE, ki se izvajata v Sloveniji in sta namenjena okolje in naravo, ter poveže partnerje in deležnike celovitemu izboljšanju upravljanja in izvajanja k celovitemu odzivu na ključne izzive, ki jih Operativnega programa za zmanjševanje emisij še nismo obravnavali na tak način. Ali bosta toplogrednih plinov (Life IP Care4Climate) ter projekta kos tem izzivom, bo mogoče oceniti leta Programa upravljanja območij Natura 2000 2026, vsekakor pa bosta pomembno izboljšala (Life IP Natura). Gre namreč za strateško sodelovanje ministrstev in deležnikov pri odločitev ministrstva za okolje in prostor, da doseganju skupnih ciljev. kot vodilni partner pridobi sredstva evropskega Preglednica 30-2: Sredstva za povezana projekta projekta LIFE Care4Climate in Natura (v EUR) Life Care4Climate 2019 2020 Skupaj Skupna 2019–2020 vrednost projekta Slovenska udeležba, MOP 845.317,46 1.550.076,74 2.395.394,20 EU-udeležba, MOP 32.552,61 263.548,71 296.101,32 Slovenska udeležba, drugi 339.271,13 572.115,41 911.386,54 partnerji in sofinancerji EU-udeležba, drugi partnerji 180.599,60 391.672,91 572.272,51 Skupaj 1.397.741 2.777.414 4.175.154,57 27.319.780 Life Natura Slovenska udeležba, MOP 61.891 188.500 250.391 EU-udeležba, MOP 92.408 201.874 294.281 Slovenska udeležba, drugi 383.992 773.010 1.157.002 partnerji in sofinancerji EU-udeležba, drugi partnerji 575.757 1.174.761 1.750.518 Skupaj 1.114.048 2.338.145 3.452.193 17.007.204 Vir: MOP, 2021. 595 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Slovenski proračun je integralen, kar pomeni, da podnebne spremembe in vode. Vsak od njiju ima so vsi prejemki namenjeni za pokrivanje vseh vire v namenskih prejemkih proračuna, sredstva izdatkov. Na področju varstva okolja imamo dve pa se porabljajo v skladu z večletnimi programi izjemi, to sta namenska proračunska sklada za porabe. Preglednica 30-3: Realizacija programa sklada za vode po posameznih sklopih (2017–2020) (v EUR) 2017 2018 2019 2020 Glavni sklopi Realizacija Realizacija Realizacija Glavni Realizacija sklopi Inštitut za vode RS 388.718,69 688.708,15 912598,29 Strokovne 2.299.542,40 in razvojne naloge Strokovne podlage za 267.938,95 214.197,74 631.668,91 Gradnja 31.747.946,37 upravljanje voda vodne infra- strukture Gradnja vodne 8.640.617,44 12.059.731,76 6.733.351,41 Izvajanje 2.473.625,28 infrastrukture in izrednih dodatna dela na ukrepov območju koncesij Vodna zemljišča 6.825,60 111.951,62 51.009,89 Nakup 71.240,43 zemljišč Gradnja vodne, 7.134.931,76 9.950.221,70 9.053.355,51 državne in lokalne infrastrukture v sklopu gradnje HE na spodnji Savi Vir: MOP, 2021. 596 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Preglednica 30-4: Poraba sredstev podnebnega sklada v letih 2017–2020 in po vrstah ukrepov (v EUR) Ukrep Realizacija Realizacija Realizacija Realizacija 2017 2018 2019 2020 Nakup novih vozil (avtobusov) 1.310.988,16 1.536.912,00 4.322.080,00 621.920,01 Energetska prenova stavb 751.254,55 560.541,05 136.711,62 16.187,27 Zamenjava starih kurilnih 342.406,52 7.211.096,58 17.963.850,99 16.996.797,35 naprav Nakup komunalnih vozil 0,00 0,00 94.720,00 0,00 Izgradnja železniških prog 0,00 0,00 0,00 7.105.803,53 Trajnostna mobilnost območij 898.248,77 390.322,31 436.608,42 394.581,96 ohranjanja narave Trajnostna mobilnost v 0,00 0,00 0,00 11.074,26 podjetjih Podnebna razvojna pomoč 246.368,00 584.465,00 1.143.392,00 0,00 (+ GCF 2019) Alternativna goriva v prometu 0,00 557.180,80 267.211,42 46.238,00 in kolesarska infrastruktura Raziskave, razvoj in inovacije 0,00 0,00 0,00 41.093,28 – Geofood Sofin. projektov LIFE 15.896,75 170.878,02 374.018,73 999.446,74 Sofin. projektov NVO 99.491,54 260.554,73 440.840,02 287.823,38 Sanacija Zgornje Mežiške 0,00 899.000,00 110.000,00 0,00 doline Sofinanciranje odprave 0,00 0,00 12.432.939,21 10.716.885,50 posledic naravnih nesreč Izvajanje ukrepov glede 0,00 0,00 1.223.767,79 1.755.130,57 biotske raznovrstnosti CRP V3-1903 – Monitoring 0,00 0,00 0,00 86.992,32 prenašalcev vektorskih bolezni Upravni stroški (SID banka + 22.831,80 45.120,44 147.362,11 121.769,61 slovenska akreditacija) 597 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Tehnična pomoč 1.393.195,77 1.483.647,51 1.087.262,72 569.459,28 Ukrepi za zmanjšanje 0,00 65.312,71 36.898,90 55.695,07 energetske revščine Stroški Eko sklada 308.807,18 408.686,93 624.922,90 616.375,23 Skupaj 5.389.489,04 14.173.718,08 40.842.586,83 40.443.273,36 Vir: MOP, 2021. Kako je s prihodki, povezanimi z načelom stat.si/StatWeb/News/Index/9081, zajem 25. maj »onesnaževalec plača« v slovenski proračun? 2021) obsega velik delež – 3,34 % BDP, vendar Slovenija je v mednarodnih analizah pogosto je manjši kakor v letu 2018, ko je znašal 3,52 na vrhu lestvice držav, ki poberejo najvišji % % BDP. Glede na vrsto davka gre za davke na okoljskih davkov v primerjavi z bruto domačim energijo, promet, onesnaževanje in rabo naravnih proizvodom (BDP). Tudi zadnji znani podatek o virov, od tega imajo seveda največji delež davki na okoljskih davkih za leto 2019 (SURS, https://www. energijo. Preglednica 30-4: Poraba sredstev podnebnega sklada v letih 2017–2020 in po vrstah ukrepov (v EUR) Vir: SURS, 2021. 598 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Preglednica 30-5: Okoljski davki po vrsti davka (v mio EUR), Slovenija, letno 2017 2018 2019 Vrste okoljskih davkov – 1.601,81 1.609,05 1.604,21 SKUPAJ Davki na energijo 1.359,08 1.355,01 1.344,11 Davki na promet 187,48 198,56 204,42 Davki na onesnaževanje 25,33 24,79 23,62 Davki na rabo naravnih virov 29,93 30,69 32,05 Vir: SURS, 2021. Za načrtovanje politik varstva okolja je ključno poznati stanje v okolju in naravi. V Sloveniji spremljanje stanja izvaja Agencija za okolje Republike Slovenije (ARSO), ki za vse vrste monitoringa v zadnjih letih namenja okoli 1,5 milijona evrov. Dodatna sredstva (v letu 2020 343.258,68 evra) so potrebna še za informacijski sistem, ki podpira obdelavo podatkov. 599 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Preglednica 30-6: Proračun ARSO za monitoring Proračun ARSO za monitoring Izplačila v 2019 Izplačila v 2020 Hidrološki monitoring 303.020,44 341.655,99 Monitoring kakovosti voda 1.016.670,33 926.308,88 Monitoring kakovosti zraka 106.630,50 95.633,11 Meteorološki monitoring 24.245,90 48.078,81 Geološki monitoring 25.000,00 22.313,71 Monitoring kakovosti tal 32.040,30 SKUPAJ 1.475.567,17 1.466.030,80 Vir: SURS, 2021. Pomemben vir za izvajanje okoljske politike v ukrepom) in 6 (okolje (zagotavljanje pitne vode Sloveniji so tudi sredstva, ki jih nudi Evropska in ravnanje z odpadnimi vodami) in biotska unija (EU) ter so načrtovana in porabljena na dva raznovrstnost). načina: centralizirano in decentralizirano. Večjo možnost vplivanja na to, za kaj se bodo sredstva porabila, imamo kot država pri decentraliziranih sredstvih, kjer sicer v skladu z EU-uredbami sami določamo prednostne naloge in zagotavljamo organe upravljanja ter nadzor nad porabo sredstev. Večino sredstev zagotavljajo evropski strukturni in investicijski (ESI) skladi: evropski sklad za regionalni razvoj, evropski socialni sklad, kohezijski sklad, evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. V finančnem obdobju 2014–2020 so bila za politike varstva okolja namenjena predvsem sredstva v okviru prednostnih osi 4 (trajnostna raba energije), 5 (prilagajanje podnebnim spremembam – predvsem protipoplavnim 600 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Preglednica 30-7: Stanje izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji po prednostnih oseh skupaj: obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020 A B C D Razpoložljiva sredstva* Odločitve o podpori** Potrjene operacije*** Izplačila iz Certificirani izdatki državnega (EU-del)***** proračuna**** OS % % % % EU- EU- EU- EU-del del EU-del del EU-del del (EUR) % EU-del (EUR) (EUR) (EUR) EUR 4/2* 6/2* 8/2* 10/2* 100 100 100 100 PO4 – 304.640.000 84 % 258.476.491 85 % 150.970.175 50 % 99.813.043 33 % 149.319.678 49 % Trajnostna raba energije PO5 – 92.805.685 83 % 90.677.197 98 % 88.013.735 95 % 12.231.737 13 % 10.226.455 11 % Prilagajanje podnebnim spremem- bam PO6 – Okolje 433.421.915 83 % 386.618.514 89 % 305.757.435 71 % 208.243.732 48 % 192.670.137 44 % in biotska raznovrst- nost Vir: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 2021. Slovenski partnerji za svoje delo na področju varstva okolja pridobivajo tudi sredstva v okviru regionalnih, čeznacionalnih in čezmejnih programih EU. Omenili bi predvsem čezmejne programe, kjer je pozitivni učinek projektov na okolje kljub aktivnostim na različnih območjih tudi zunaj slovenskih meja mogoče pričakovati na slovenskih območjih. 601 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Preglednica 30-8: Čezmejni programi sodelovanja: projekti na področju okolja po programih in sredstvih 2014–2020 ( v EUR) Čezmejni program Število Načrtovano Poraba projektov 2014–2020 2014–2019 SLOVENIJA – ITALIJA Prednostna os Sodelovanje za nizkoogljične strategije in 7 6.282.281,24 3.502.407,62 akcijski načrti Varstvo in spodbujanje naravnih in kulturnih 19 15.616.651,51 7.692.893,74 virov Skupaj 26 21.898.932,75 11.195.301,36 SLOVENIJA – AVSTRIJA Prednostna os Število Načrtovano Poraba projektov 2014–2020 2014–2019 Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe 17 21.940.042,85 13.055.169,20 virov SLOVENIJA – HRVAŠKA Prednostna os Število Načrtovano Poraba projektov 2014–2020 2014–2019 Celostno obvladovanje poplavne ogroženosti v 4 11.795.947,25 7.373.379,60 čezmejnih porečjih Ohranjanje in trajnostna raba naravnih in 6 9.502.946,95 5.564.927,10 kulturnih virov Skupaj 10 21.298.894,20 12.938.306,70 SLOVENIJA – MADŽARSKA Prednostna os Število Načrtovano Poraba projektov 2014–2020 (000 2014–2019 EUR) (000 EUR) Regija sodelovanja (okoljski vidiki povezovanja 2 603.090,3 278.446,23 institucij, prenosi znanja ipd.) Skupaj 18 31.404.931,45 18.781.680,03 Vir: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 2021. 602 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Sredstva za okoljske ukrepe namenjajo tudi z vodami in upravljanje tal ter blaženje in nekateri drugi skladi in programi, med njimi je prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. pomemben kmetijski v okviru sklada za razvoj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podeželja. Največ sredstev za okolje sklad sredstva namenja tudi za ekološko kmetovanje, pri prispeva z ukrepom 10 – kmetijsko-okoljska- čemer je opazen trend povečevanja pri vključenih podnebna plačila. Cilj ukrepa je spodbuditi površinah, manj pa je vloženih sredstev. kmetijska gospodarstva, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje Plačila spodbujajo izvajanje kmetijskih praks, negativne vplive kmetovanja na okolje. Med ki presegajo obvezne standarde, to je običajno pričakovanimi rezultati so ohranjanje biotske kmetijsko prakso. raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje Preglednica 30-9: Plačila kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti (v EUR) Razpoložljiva Število izplačanih Znesek izplačanih sredstva, vlog (zahtev) sredstev, EUR EUR V letu 2015 14.533 28.766.316 V letu 2016 20.590 24.310.573 V letu 2017 27.390 28.857.266 V letu 2018 27.549 30.005.937 V letu 2019 27.847 30.558.845 V letu 2020 27.975 30.930.721 Skupaj 31. 12. 2020 206.487.387 173.429.658 Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021. 603 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Preglednica 30-10: Vlaganja v ekološko kmetovanje Razpoložljiva Vključene Znesek izplačanih sredstva, površine, sredstev, EUR ha EUR V letu 2015 38.069 10.006.712 V letu 2016 39.341 7.586.910 V letu 2017 41.398 8.733.334 V letu 2018 43.869 9.058.504 V letu 2019 45.661 9.577.696 V letu 2020 47.422 10.008.506 Skupaj 31. 12. 2020 66.131.000,00 54.971.663 Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021. 604 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Sklepi in priporočila Seznam uporabljenih kratic Viri za financiranje varstva okolja so številni ESI evropski strukturni in investicijski skladi in razpršeni, zato jih tudi iz tega razloga ne EU Evropska unija spremljamo celovito. Tudi učinkov ne merimo SKD standardna klasifikacija dejavnosti sistematično, kar bi veljalo izboljšati in s tem SVRK Služba Vlade Republike Slovenije za prispevati k boljšemu načrtovanju porabe razvoj in kohezijsko politiko razpoložljivih sredstev in večji učinkovitosti njihove SURS Statistični urad Republike Slovenije porabe. Za posamezna področja (narava, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe) bi nedvoumno potrebovali znatno več sredstev, da bi dosegali cilje strategij, operativnih programov in mednarodnih obvez. Po drugi strani pa so okolje in podnebni ukrepi na vrhu politične in programske agende EU (EU-skladi, kakor so kohezijski, regionalni, program Obzorje) ter je mogoče pričakovati, da bodo vsaj projektna sredstva na voljo še več let oziroma se bo njihov obseg še povečal. Zato naj pristojno ministrstvo sredstva iz neproračunskih virov pridobiva strateško in sistematično, na primer z oblikovanjem projektne enote, ki bi glede na potrebe iskala možne vire in krepila sposobnosti deležnikov za njihovo pridobivanje. 605 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 30. Viri in poraba sredstev za izvajanje politik varstva okolja Viri in literatura Preglednice je pripravil MOP na podlagi podatkov pristojnih institucij: • Sredstva slovenskega proračuna, ki je namenjen ohranjanju narave, vir: podatki MOP. • Life integrirana projekta, vir: podatki MOP. Realizacija programa sklada za vode po posameznih sklopih (2017-2020), vir: podatki Direkcije za vode RS. • Stanje izvajanja Evropske kohezijske politike v Sloveniji po prednostnih oseh skupaj: obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020, Vir: Poročila Organa upravljanja (SVRK), dostopno na spletni strani https://www.eu-skladi.si/, maj 2021. • Čezmejni programi sodelovanja: projekti na področju okolja po programih in sredstvih 2014–2020, Vir: Organi upravljanja in SVRK, maj 2021. • Plačilo kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti in Ekološko kmetovanje, vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. • Poraba sredstev Podnebnega sklada v letih 2017– 2020 in vrstah ukrepov, vir: podatki MOP. • Okoljski davki po vrsti davka (mio EUR), Slovenija, letno vir: Statistični urad RS. • Okoljski davki po vrsti davka (mio EUR), Slovenija, letno, vir: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/ Data/-/2771101S.px/table/tableViewLayout2/, zajem 25. 5. 2021. • Proračun ARSO za monitoring, vir: Podatki ARSO. 606 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Ključna sporočila Vode Preglednica 31-1: Ključna sporočila, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji o vodah VD01: Poraba vode v Sloveniji ima na letni ravni razmeroma majhen delež skupnega iztoka iz države, v letu 2019 je bil letni indeks izkoriščanja vode (WEI+), ki kaže letno porabljeno vodo v primerjavi z razpoložljivo količino, okoli 3 odstotke. VD02: V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več industrijske in komunalne odpadne vode. Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2000 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2019 pa je Obremenitve bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % ali 113 milijonov m3 odpadne vode. Na komunalne in skupne čistilne naprave je bilo priključenih 68 % prebivalstva. PP09: Podnebne spremembe se kažejo s spremembo padavinskih vzorcev. Trendi skupnih količin letnih padavin niso tako očitni kakor temperaturni, velike so razlike med posameznimi leti in območji. Še bolj so zaskrbljujoče spremembe padavin po letnih časih. Kakor je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo količina letnih padavin rahlo povečevala, več padavin bo pozimi, nekoliko manj pa poleti. Stanje PP10: V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko spoprijemamo tudi v istem letu. Največja višina snežne odeje in višina novega snega se zmanjšujeta. VD03: S spremljanjem dotoka in odtoka vode v Sloveniji opazujemo letno rečno bilanco. Po nadpovprečnih letih 2013 in 2014 so bila naslednja leta povprečno in podpovprečno vodnata. V obdobju 1961–2019 so bila izraziteje sušna leta 2011, 2007, 2003, 1983 in 1971. Leto 2019 je bilo povprečno vodnato. Opazen je trend zmanjševanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije. VD15: Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v hidrološkem letu 2019 pod povprečjem primerjalnega hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981–2010. VD12: V Sloveniji je 98,7 % vodnih teles površinskih voda v dobrem kemijskem stanju. Dve vodni telesi sta zaradi preseganj kovin v slabem kemijskem stanju. V splošnem slovenske površinske vode niso obremenjene s prednostnimi snovmi v vodi, so pa obremenjene s previsokimi koncentracijami živega srebra in bromiranih difeniletrov v ribah. To sta vsesplošno prisotni onesnaževali, ki sta v bioti čezmerno prisotni tako pri nas kakor tudi po Evropi. 607 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila VD12: Dobro ali boljše ekološko stanje je ocenjeno za 49 % vodnih teles površinskih voda. Glavna vzroka za zmerno ali slabše ekološko stanje površinskih voda sta hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost, ki ju vrednotimo na podlagi stanja združb bentoških nevretenčarjev in rib. V primerjavi s prejšnjim ocenjevalnim obdobjem dosega dobro ekološko stanje 10 % manj vodnih teles. VD10: Vrednosti parametrov, s katerimi spremljamo obremenitev rek z organsko snovjo, so od leta 1996 močno znižale, kljub temu so vrednosti amonija v vodi veliko višje od naravnega ozadja. Opaženo zmanjšanje organskih obremenitev se ujema s povečevanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo v komunalnih in skupnih čistilnih napravah. Obremenjenost rek s hranili se med porečji bistveno razlikuje. Povprečne vrednosti nitrata in ortofosfata so v vseh porečjih donavskega povodja višje od porečij Soče in jadranskih rek ter nad vrednostmi naravnega ozadja. VD11: Podzemna voda je z onesnaževali najbolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na severovzhodnem delu Slovenije. V oceni, pripravljeni za tretji načrt upravljanja voda, je slabo kemijsko stanje navedeno za podzemna vodna telesa, ki jih sestavljajo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, in sicer Savinjska, Dravska in Murska kotlina. Vzrok za slabo kemijsko stanje teh vodnih teles je nitrat in v Dravski kotlini tudi atrazin. Na vseh treh vodnih telesih je bil ugotovljen statistično značilni trend zniževanja vsebnosti teh onesnaževal. Podzemna voda v vodonosnikih s kraško in razpoklinsko poroznostjo je boljše kakovosti. Te vodonosnike je treba zaradi zelo velike ranljivosti učinkovito zaščititi. VD07: V Sloveniji je preobremenjenost s hranili še vedno glavna težava glede jezer in zadrževalnikov, izboljšanja v obdobju 2006–2019 ni opaziti. V obdobju ocenjevanja 2016–2019 je od skupaj 11 vodnih teles v skupini jezer le za 4 vodna telesa ocenjeno dobro ali zelo dobro trofično stanje. Preobremenjenost jezer s fosforjem večinoma povzroča človek z neustreznim odvajanjem odpadne komunalne vode in intenzivno kmetijsko rabo pojezerja. VD09: Kakovost celinskih kopalnih voda je dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih evropskih državah. VD08: Monitoring pitne vode se je v letu 2019 izvajal na oskrbovalnih območjih (vodovodih), ki oskrbujejo 50 in več oseb, vključenih je bilo 93 % prebivalcev Slovenije. Velika, srednja in deloma majhna oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kakor 500 (88 %) prebivalcev, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. S preventivnega vidika so najbolj neurejena najmanjša Vplivi oskrbovalna območja s 50–500 prebivalci, kjer je bila v večjem deležu prisotna fekalna onesnaženost, ter nekatera oskrbovalna območja s površinskimi in kraškimi vodnimi viri. Kemijska onesnaženost je bila zaradi presežene mejne vrednosti pesticida desetil-atrazina (izpostavljenih je bilo 1.130 oseb) ter nekaterih indikatorskih parametrov, kakor so aluminij, mangan in železo. Občasna preskušanja za kemijske parametre se niso izvajala v velikostnem razredu 50–500 oseb (96.518 – 4,6 % prebivalcev). V obdobju 2004–2019 se je kakovost pitne vode izboljšala, zlasti zaradi zmanjšanja onesnaženosti z nitrati in pesticidi. 608 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila VD14: Sredi leta 2021 je bila vodna pravica za posebno rabo voda podeljena v skoraj 8.385 aktih (vodna dovoljenja in koncesije), več kakor 10.000 primerov posebne rabe vode, ki imajo zelo majhen vpliv na vodni režim in stanje voda, pa je v postopku evidentiranja v vodno knjigo. Odzivi VD16: Vodovarstvena območja so leta 2021 obsegala 3.532 km2, kar je 17,4 % kopne površine Slovenije. V primerjavi z letom 2017 se je površina nekoliko povečala, ni pa še dosežen cilj, da bi bila vsa zajetja za javno oskrbo s pitno vodo zavarovana z aktom na državni ravni. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021 609 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Zrak Preglednica 31-2: Ključna sporočila, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji o zraku ZR15: Izpusti primarnih delcev, manjših od 10 µm (PM ), delcev, manjših od 10 2,5 µm (PM ), in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2.5 2000–2018 zmanjšali za 10 %, 5 % in 16 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe neprimernega goriva v zastarelih kurilnih napravah . ZR10: Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2018 zmanjšali za 55 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 53 Obremenitve %, ogljikovega oksida za 68 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 51 % in metana za 24 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih izpustnih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnemu zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpustov dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi je bilo leta 2018 manj od predpisanih ciljnih vrednosti, ki od leta 2010 ne smejo biti presežene. PR08: Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden največjih virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2018 prispeval kar 47 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990–2018 zmanjšali za 58 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 68 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000–2018 zmanjšali za 35 %. ZR14: Projekcije kažejo zmanjšanje izpustov SO , NOx, NMVOC, NH in 2 3 PM do leta 2030, predvsem zaradi zaostritve okoljske zakonodaje in izvajanja 2.5 številnih ukrepov sektorskih politik. Zmanjšanje je glede na cilje za leti 2020 in 2030 zadovoljivo, le pri PM , NMVOC in SO je zmanjšanje izpustov leta 2030 2.5 2 nekoliko manjše od ciljnih, zato obstaja možnost, da cilji kljub izvajanju ukrepov ne bodo doseženi. Zato je treba aktivno spremljati trende in ob nedoseganju pričakovanega gibanja sprejeti dodatne ukrepe. ZR08: Onesnaženost zraka z delci PM je bila v letu 2020 v povprečju 10 manjša kakor v obdobju do leta 2019. Število prekoračitev delcev v letu 2020 je le na enem merilnem mestu v celinski Sloveniji preseglo dovoljeno število 35 in še na tem merilnem mestu sta dve od šestintridesetih preseganj posledica puščavskega prahu, ki se v skladu z zakonodajo šteje med naravne vire in se ne upošteva pri skladnosti s predpisanimi standardi kakovosti. Letna mejna vrednost za delce PM in PM ni bila presežena na nobenem Stanje 10 2.5 merilnem mestu. Manj onesnažen zrak z delci je v večji meri posledica ugodnih meteoroloških razmer, ki so prevladovale v zimskem obdobju leta in so omogočale razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki so največji vir delcev PM . Čeprav je v zadnjih letih opazen trend zmanjševanja 10 onesnaženosti zraka z delci, pa občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, še vedno izmerimo ravni, ki so zdravju škodljive. 610 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila ZR07: Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih nad ciljno vrednostjo za varovanje zdravja ljudi na merilnih mestih mestnega in podeželskega ozadja, dolgoročni cilji pa so preseženi skoraj na vseh merilnih mestih. Opozorilna vrednost je zaradi manj sončnih in vročih poletij največkrat presežena le na Primorskem in v višjih legah – Otlica. Nekaj preseganj je izmerjenih tudi na merilnih mestih, ki niso neposredno izpostavljena prometu. Na območju Primorske so ravni ozona najvišje zaradi ugodnejšega vremena ter prenosa ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije. Izmerjene koncentracije dušikovega dioksida in skupnih dušikovih oksidov v zunanjem zraku ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Zato ne pomenijo nevarnosti za zdravje ljudi in vegetacijo. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. 611 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Tla in površje Preglednica 31-3: Ključna sporočila, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji o tleh in površju TP03: V Sloveniji se še naprej povečuje obseg pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal leta 2019 predstavljajo 5,6 %. Pozidana območja so se v tem obdobju prednostno širila na travinje (47 %), gozd (21 %) in trajne nasade (13 %), v obdobju 2012–2019 pa se je skupni obseg pozidanih površin povečal za 3.966 ha. Obstoječi podatkovni viri še ne omogočajo ovrednotenja dejanske izgube zemljišč za potrebe pozidave. Ključne dejavnosti in gonilne sile, ki lahko povzročijo degradacijske procese tal, Obremenitve so industrija, promet, energetika, rudarstvo, gradbeništvo, kmetijstvo, nepravilno ravnanje z odpadki, krčenje gozdov, rast prebivalstva, širjenje mest, podnebne spremembe in netrajnostne prakse upravljanja tal. Registriranih je 378 območij, na katerih so se izvajale ali se izvajajo dejavnosti, ki bi lahko bile vir onesnaževanja. TP01: V letu 2018 so več kakor polovico kopnega ozemlja pokrivali gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo – pretežno naravno rastje – je zavzemalo dobre 3 odstotke. 34 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, približno 4 odstotki so umetne površine, manj kakor 1 % je vodnih zemljišč. TP04: Sistematične raziskave onesnaženosti tal kažejo, da tla niso močno onesnažena, razen nekaterih izjem. V 42 odstotkih površinskih vzorcev tal, ki so Stanje bili odvzeti v obdobju 1999–2019, preseganja mejnih vrednosti nevarnih snovi niso bila zaznana. V 56 odstotkih vzorcev so bile presežene mejne vrednosti anorganskih onesnaževal. V 25 odstotkih vzorcev so bile vsebnosti anorganskih onesnaževal nad opozorilnimi in pod kritičnimi vrednostmi ter v 2 odstotkih vzorcev so bile presežene tudi kritične vrednosti. V 5 odstotkih vzorcev so bile presežene mejne vrednosti organskih onesnaževal. V vzorcih niso bile presežene opozorilne in kritične vrednosti organskih onesnaževal. TP04: Z anorganskimi onesnaževali so bila najbolj onesnažena območja Jesenic, Idrije, Celjske kotline in zgornje Mežiške doline. 612 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila TP02: V letu 2020 so se nekoliko povečali število in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij: evidentirali smo 1132 FDO v skupni površini 3695,3 ha. Glede na stanje leta 2017 se je njihovo število povečalo za 51, skupna površina za 272,5 ha. Prisotni so tudi pozitivni trendi glede oživljanja razvrednotenih območij, saj je nova dejavnost zaživela na 108 lokacijah, na 292 pa je v zadnjih letih prišlo do večjih sprememb, marsikje so se začeli postopki sanacije in ponovne oživitve dejavnosti, ponekod pa sta se fizično stanje in degradiranost območja še poslabšala. Vplivi Končala se je sanacija gudronske jame v Pesnici. Pripravlja se še sanacija drugih onesnaženih območij: odlagališča sadre Globovnik v občini Ilirska Bistrica, nelegalnega odlagališča Bukovžlak – Teharje in odlagališča Rakovnik v občini Šmartno pri Litiji. Potekata tudi sanacija nelegalnega odlagališča gum v Kidričevem in sanacija tal v vrtcih v Mestni občini Celje. Od leta 2008 poteka sanacija zgornje Mežiške doline (portal, 2021). Odzivi Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021; Portal, 2021 613 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Morje Preglednica 31-4: Ključna sporočili, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji o morju Pomembnejše dejavnosti, ki so vezane na rabo morja, so: marikultura; ribištvo; pomorstvo, pridobivanje surovin; turizem, šport in rekreacija (PPPS, 2021). Rabo na morju zahtevajo tudi dejavnosti s področja obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na morju; varovanje narave in ohranjanje vrst; izvajanje znanstvenih raziskav; izobraževanje; varstvo kulturne dediščine, urbani razvoj in druge (PPPS, 2021). Gonilne sile Najpomembnejše obremenitve okolja, ki jih povzročajo antropogene dejavnosti, so (MOP, 2021a): • Biološki pritiski – vnos tujerodnih vrst s plovbo in akvakulturo, izguba bioloških združb zaradi gojenja, motenje vrst zaradi človekovih dejavnosti – ribolov, ekstrakcija živih organizmov – morski ribolov. • Fizične poškodbe morskega dna (pomorski promet, turistični plovni promet, ribolov in nabiranje lupinarjev). Obremenitve • Vnos hranil in organskih snovi iz razpršenih virov (komunalne odpadne vode, kmetijstvo), vnos nevarnih snovi (naftni derivati v odpadnih vodah, incidentna onesnaženja), vnos odpadkov in mikroplastike (odpadne vode, izcejanja). • Podvodni hrup (plovba, gradbena dela). Večina obremenitev morskega okolja kaže stagnirajoči ali naraščajoči trend, razen vnosa hranil in organskih snovi (MOP, 2021a). MR02: V obdobju 1960–2019 se je srednja višina morja ob slovenski obali zvišala za 11 cm, v povprečju za 1,8 mm/leto oziroma v zadnjih 20 letih v povprečju 4,4 mm/leto. Ocenjuje se, da v zadnjem obdobju poleg globalnega zvišanja srednjih višin morja na povišanje višine morja pogosteje kakor običajno vplivajo vremenske razmere v regiji. MR03: V obdobju 1990–2010 so se povprečne koncentracije raztopljenega kisika Stanje opazno zvišale, nato se je trend obrnil in so bile znova zaznane nižje vrednosti. Kljub temu sezonskih obdobij dolgotrajnega pomanjkanja kisika pri dnu, ki so bila v preteklosti pogosta in so imela pogosto negativni vpliv na bentoške združbe, od leta 2002 ni več. Koncentracije klorofila a kažejo na trend izboljšanja stanja slovenskega morja, saj je stanje v zadnjem času ocenjeno kot dobro ali zelo dobro. MR08: Dolgoletne meritve izbranih hranil v slovenskem morju kažejo, da so se njihove koncentracije opazno znižale. Tako je ekološko stanje slovenskega morja na podlagi hranil v zadnjih letih ocenjeno kot dobro ali zelo dobro. Po presoji stanja morskega okolja, narejeni za načrt upravljanja morskega okolja, na podlagi analize 11 kazalnikov (biotska raznovrstnost, tujerodne vrste, gospodarsko pomembne vrste, spremembe hidrografskih razmer, vnos onesnaževal, odpadki, podvodni hrup in drugo) zaradi pomanjkanja nekaterih podatkov skupne ocene še ni mogoče podati. Trendi na posameznih področjih so raznovrstni, a večina ne kaže izboljševanja stanja morskega okolja (MOP, 2021a). 614 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila MR05: Kakovost kopalnih voda obalnega morja je odlična, kar Slovenijo uvršča v vrh med državami Evropske unije. Vplivi Na območju morja in obale v Sloveniji je 22 naravnih vrednot, 9 ekološko pomembnih območij, 8 zavarovanih območjih in 12 območij Nature 2000. Na območju slovenskega morja je podeljenih 82 vodnih dovoljenj za posebno rabo vode (pristanišča, kopališča, tehnološki nameni, pridobivanje toplote in Odzivi podobno). Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021; MOP, 2021a; PPPS, 2021. 615 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Viri in odpadki Preglednica 31-5: Ključna sporočila, ki temeljijo na podatkih o ravnanju z viri in odpadki Izkoriščeni domači viri so snovi domačega izvora, ki jih črpamo iz okolja na območju Republike Slovenije. V zadnjih treh opazovanih letih (od leta 2017 do leta 2019) se je količina izkoriščenih domačih virov povečala za 2,4 %. Od tega je skoraj 60 % nekovinskih mineralov, 27 % biomase in več kakor 12 % fosilnih energetskih snovi. Od leta 2017 do leta 2019 se je povečala tako izraba nekovinskih mineralov (za 2,8 %), od katerih je 77 % peska in gramoza ter 20 % apnenca in sadra, kakor tudi Gonilne sile biomase (za 6,1 %), kjer je 44 % krmnih pridelkov in ostankov pridelkov, 40 % lesa in 16 % drugih pridelkov, medtem ko se je izraba fosilnih energetskih surovin, od katerih skoraj 100 % predstavljajo premog in druge trdne energetske snovi, v tem obdobju zmanjšala, in sicer za 6,4 %. V gospodinjstvih v Sloveniji je v letu 2019 nastalo 641 tisoč ton odpadkov oziroma 7,6 % vseh nastalih odpadkov. Od leta 2017 je količina nastalih odpadkov v gospodinjstvih večja za 8,4 %. V proizvodnih in storitvenih dejavnostih je v letu 2019 nastalo 7,8 milijona ton odpadkov oziroma 39,3 % več kakor leta 2017. Največ odpadkov (34 %) je v letu 2019 zaradi velikih količin gradbenih odpadkov nastalo v dejavnosti javne uprave in obrambe, v predelovalnih dejavnostih 18,3 % in dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in paro 11,9 %. V dejavnosti gradbeništva je nastalo 9,4 % odpadkov (ker so zavezanci za poročanje o ravnanju z gradbenimi odpadki investitorji, ki so registrirani v različnih dejavnostih po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD)), v dejavnosti prometa in skladiščenja 8,2 %, v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanjem z odpadnimi vodami in odpadki 5,4 %, v dejavnosti trgovine in vzdrževanja ter popravila motornih vozil pa 4,8 %. Izpusti toplogrednih plinov iz odpadkov, predvsem metana, ki večinoma nastane pri ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, so se v zadnjih treh opazovanih letih (2017–2019) zmanjšali za 9,2 %. V teh letih so se za 25,2 % zmanjšali tudi izpusti ogljikovega dioksida iz odpadkov. Izpusti toplogrednih plinov iz odpadkov, predvsem metana, ki večinoma nastane pri ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, so se v zadnjih treh opazovanih letih (2017–2019) zmanjšali za 9,2 %. V teh letih so se za 25,2 % zmanjšali tudi izpusti ogljikovega dioksida iz odpadkov. Obremenitve Zmanjšanje izpustov TGP iz odpadkov je lahko posledica zmanjšanja odlaganja odpadkov, povečane predelave, biološke stabilizacije odpadkov pred odlaganjem, zajemanja odlagališčnega plina in izboljšanega nadzora na področju ravnanja z odpadki. Odlaganje odpadkov na odlagališčih odpadkov se v zadnjih letih minimalno povečuje. V letu 2019 je bilo odloženih 169 tisoč ton vseh vrst odpadkov, kar je za 6,2 % več kakor leta 2017. Med količinami odloženih odpadkov prevladujejo mešani odpadki vseh vrst (75 %), in sicer je več kakor polovica mešanih odpadkov iz gospodinjstev, tretjina je ostankov, ki nastanejo pri ločevanju odpadkov, preostanek pa so drugi mešani in nesortirani odpadki. Količine odloženih mešanih odpadkov se v zadnjih letih povečujejo in so se v letu 2019 glede na leto 2017 povečale za 8,2 %. Prav tako se povečujejo tudi količine odloženih mineralnih odpadkov (za 3,2 % v letu 2019 glede na leto 2017), ki so z 22 odstotki odloženih odpadkov druga največja skupina odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih odpadkov. 616 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Velike obremenitve za okolje so tudi nevarni odpadki, če ni zagotovljeno ustrezno ravnanje z njimi. Količine nevarnih odpadkov se povečujejo. V letu 2019 so bile za 9,4 % večje kakor v letu 2017. Največ nevarnih odpadkov (16,9 %) je nastalo pri organskih kemijskih procesih, kamor so zajeti tudi odpadki iz farmacevtske industrije. Količine teh odpadkov so se v opazovanem obdobju (2017–2019) zmanjšale za 5,2 %. Na drugem mestu so nevarni odpadki pri toplotnih procesih (14,3 %), ki so se v opazovanem obdobju prav tako zmanjšali, in sicer za 7,5 %. Količine drugih nevarnih odpadkov so se v opazovanem obdobju povečale. Tako so med količinami nastalih nevarnih odpadkov na tretjem mestu z 12 odstotki odpadna olja (razen jedilnih olj), katerih količine so se v opazovanem obdobju povečale za skoraj 25 %. Prav tako so se po podatkih, zbranih v skladu z Uredbo o odpadkih, za 45,3 % povečale količine izrabljenih vozil in odpadkov pri njihovem razstavljanju ter za 8,3 % količine odpadnih baterij in akumulatorjev. Pri nevarnih odpadkih je glede obremenitev okolja izrednega pomena predvsem pravilno ravnanje z njimi. V letu 2019 se je tako na odlagališču za nevarne odpadke odložilo približno 3,9 tisoč ton nevarnih odpadkov, predvsem odpadkov pri toplotnih procesih; na odlagališčih za komunalne odpadke pa 7,5 tisoč ton nevarnih odpadkov, predvsem odpadkov, ki vsebujejo azbest. V istem letu se je toplotno obdelalo približno 7,5 tisoč ton nevarnih odpadkov, predvsem odpadkov pri organskih kemijskih procesih (večina iz farmacevtske industrije). Količine nastalih odpadkov so se v zadnjih treh opazovanih letih (2017–2019) povečevale, in sicer s 6,2 milijona ton v letu 2017 na 8,4 milijona ton v letu 2019. V skladu s tem so se povečale tudi količine nastalih nevarnih odpadkov, in sicer za 9,8 %, ter količine nastalih komunalnih odpadkov za 7,8 %. Ob povečevanju količin nastalih komunalnih odpadkov pa se povečujejo tudi količine komunalnih odpadkov, ki so bili zbrani ločeno in so bili (v večini primerov) predelani oziroma reciklirani. Količine ločeno zbranih komunalnih Stanje odpadkov so se od leta 2017 do leta 2019 povečale za 12,2 %. Recikliranje odpadkov se prav tako povečuje. V letu 2017 je bilo recikliranih 3,2 milijona ton odpadkov, v letu 2019 pa že skoraj 3,5 milijona ton odpadkov. Od tega se jih je 9,5 % predelalo v kompostarnah in bioplinarnah. Povečujeta se tudi uvoz (za 2,3 % od leta 2017 do leta 2019) in izvoz (za 7,8 % od leta 2017 do leta 2019) odpadkov. Večina odpadkov se uvozi in izvozi z namenom predelave oziroma recikliranja. Le manjši del odpadkov se izvozi za toplotno obdelavo. Odlagališča odpadkov vplivajo na onesnaženje zraka, predvsem zaradi nastajanja odlagališčnega plina, lahko pa vplivajo tudi na onesnaženje tal in vode. Količine odpadkov, ki se odložijo na odlagališčih odpadkov, znašajo okoli 2 % vseh količin nastalih odpadkov. Čeprav je odlaganje odpadkov najmanj zaželeni način ravnanja z odpadki, se je to v zadnjih treh opazovanih letih (2017–2019) povečalo za 6,2 %. Največ, kar 39,2 % vseh odloženih odpadkov, je komunalnih odpadkov, odpadkov Vplivi iz naprav za ravnanje z odpadki je 28,7 %, gradbenih odpadkov 13 %), odpadkov pri obdelavi in predelavo lesa in papirja je 11,1 % ter odpadkov pri toplotnih procesih 5,5 %). Druge vrste odpadkov so se odlagale v manjših količinah (skupaj 2,5 %). 617 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Energija iz odpadkov se lahko uporablja za proizvodnjo toplote in elektrike, pri čemer nadomesti energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv ali drugih virov. S tem se lahko nekoliko zmanjšajo tudi izpusti toplogrednih plinov. V Sloveniji se v energetske namene toplotni obdela 2,4 % odpadkov. Količine odpadkov, ki se toplotno obdelajo v energetske namene, pa se povečujejo, in sicer v letih 2017– 2019 za 5,1 %. Po drugi strani se odpadki lahko termično obdelajo tudi z namenom odstranjevanja. V ta namen se v povprečju uporabi manj kakor 1 % vseh nastalih odpadkov, poleg tega trend kaže na zmanjševanje količine odpadkov, ki se toplotno obdelajo s tem namenom. Od leta 2017 do leta 2019 so se količine odpadkov, ki so bili toplotno obdelani z namenom odstranjevanja, zmanjšale za 3,7 %. Okoljske dajatve so povezane z obremenjevanjem okolja ali oceno izpustov škodljivih snovi v zrak ali izpustov snovi v vode ter z upravljanjem trdnih odpadkov in obremenjevanjem okolja s hrupom. Te dajatve so se v letih 2017–2019 znižale za 6,3 %. Največji delež okoljskih dajatev (94,1 %) so v letu 2019 plačala gospodinjstva, in sicer 22,2 milijona evrov. Odzivi Investicije, ki so jih poslovni subjekti v Sloveniji namenjali za ravnanje z odpadki, so se v opazovanem obdobju 2017–2019 gibale okoli 40 % vseh investicij, namenjenih za varstvo okolja. V letu 2019 so bile nižje kakor leta 2017, in sicer za deset odstotnih točk. Tekoči izdatki, ki jih poslovni subjekti namenjajo za ravnanje z odpadki, so se v opazovanem obdobju gibali okoli 60 % vseh tekočih izdatkov in so bili v letu 2019 višji kakor leta 2017, in sicer za 3,7 odstotne točke. V Sloveniji se je v letu 2019 odlagalo odpadke na 16 odlagališčih odpadkov, od tega je 11 odlagališč za komunalne odpadke in 5 industrijskih odlagališč, od teh eno za nevarne odpadke. Od leta 2017 se je število odlagališč, na katerih se je odlagalo odpadke, zmanjšalo za eno. Vir: SURS, 2021. 618 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Hrup Preglednica 31-6: Ključna sporočila, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji o hrupu HR01: Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najprometnejših cest izven urbanih območij, se zmanjšuje. Leta 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celega dne in v obdobju noči izpostavljenih okoli 16.000 prebivalcev manj kakor leta 2012. V urbanih območjih se število izpostavljenih prebivalcev hrupu zaradi cestnega prometa ni zmanjšalo. Število prebivalcev, ki so v obdobju celega dne izpostavljeni višjim ravnem hrupa, je ostalo na enaki ravni kakor leta 2012 in je ocenjeno na 64.000. V obdobju noči, se ob najprometnejših cestah v urbanih območjih število hrupu izpostavljenih Obremenitve prebivalcev nekoliko povečuje. HR03: Število prebivalcev, ki živijo ob najprometnejših železniških progah izven urbanih območij, se med letoma 2012 in 2017 ni bistveno spremenilo. Leta 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celega dne izpostavljenih okoli 7.000 prebivalcev, v obdobju noči pa približno 10.700 prebivalcev. V urbanih območjih je za obdobje noči sicer opaziti zmanjšanje števila prebivalcev, ki so hrupu izpostavljeni ponoči, vendar je bilo leta 2017 višjim ravnem nočnega hrupa kljub temu izpostavljenih okoli 8.800 prebivalcev. HR02: Število prebivalcev, ki so izpostavljeni hrupu ob najprometnejših cestah izven urbanih območij, se postopoma zmanjšuje. V obdobju celega dne je bilo leta 2017 višjim ravnem hrupa zaradi cestnega prometa izpostavljenih približno 16.000 prebivalcev manj kakor leta 2012. Pri tem ostaja pomembna razlika med prebivalci, ki živijo v vplivnem območju najprometnejših avtocest in hitrih cest, in med prebivalci, ki živijo v vplivnem območju najprometnejših glavnih in regionalnih cest. Zaradi učinkovitosti protihrupnih ukrepov ob avtocestnem omrežju se je število prebivalcev, ki so izpostavljeni hrupu prometa ob avtocestah in hitrih cestah, znatno zmanjšalo. Leta 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celega dne izpostavljenih približno 2.000 prebivalcev. Medtem pa ostaja število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju glavnih in regionalnih cest in so izpostavljeni višjim ravnem hrupa, razmeroma visoko. Prebivalcev, ki so v obdobju celega dne izpostavljeni višjim ravnem hrupa zaradi prometa po glavnih in regionalnih cestah, je več kakor 25.000, tistih, ki so višjim ravnem hrupa izpostavljeni v obdobju noči, pa približno 30.200. HR03: Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najprometnejših železniških prog izven urbanih območij in so izpostavljeni hrupu zaradi železniškega prometa, se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Leta 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celega dne izpostavljenih okoli 7.000 prebivalcev, v obdobju noči pa približno 10.700 prebivalcev. Število prebivalcev, ki so izpostavljeni najvišjim ravnem hrupa zaradi železniškega prometa, se med letoma 2012 in 2017 ni zmanjšalo. HR04: Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najprometnejših cest in železniških prog v Ljubljani in so izpostavljeni višjim ravnem hrupa, se med letoma 2012 in 2017 ni bistveno spremenilo in se ne zmanjšuje v skladu z zastavljenimi cilji. 619 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Ocenjeno je, da je v obdobju celotnega dne višjim ravnem cestnega hrupa izpostavljenih približno 47.600 prebivalcev. Prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju železniških prog in so izpostavljeni višjim ravnem hrupa, je sicer manj kakor ob omrežju obravnavanih cest, vendar se je v zadnjem obdobju število prebivalcev, ki so izpostavljeni najvišjim ravnem hrupa, še povečalo. Leta 2012 je bilo takih prebivalcev 6.392, leta 2017 pa 7.554. HR05: Število prebivalcev, izpostavljenih višjim ravnem hrupa ob najbolj prometnih cestah in železniških progah v Mariboru, se postopoma zmanjšuje. Z vidika števila izpostavljenih prebivalcev v Mariboru je železniški promet manj pomemben vir hrupa, medtem ko se cestni promet uvršča med največje vire hrupa. Ocenjeno je, da je v obdobju celotnega dne višjim ravnem cestnega hrupa izpostavljenih približno 16.400 prebivalcev. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. 620 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Socio-ekonomski razvoj Preglednica 31-7: Ključna sporočila, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji na temo socio-ekonomskega razvoja SE03: Vrednost indeksa človekovega razvoja (HDI) je leta 2019 znašala 0,917, kar Slovenijo uvršča na 22. mesto med 189 državami. Višji kot je HDI v neki državi, več biokapacitete ta država troši in večji je njen ekološki odtis. Primerjava HDI in ekološkega odtisa kaže, da Slovenija ne uresničuje ciljev trajnostnega razvoja, saj so pritiski na okolje zaradi čezmerne potrošnje večji od obnovitvene sposobnosti narave oziroma biokapacitete, ki jo imamo na voljo. Gonilne sile SE08: Ekološki odtis Slovenije je leta 2017 znašal 4,9 gha na prebivalca. Za takšen življenjski slog bi potrebovali 1,7 planeta oziroma 3,1 Slovenije, da bi svetovno oziroma slovensko prebivalstvo živelo v okviru omejitev našega planeta. Ogljični odtis k ekološkemu odtisu Slovenije prispeva 64,7 %. Največji delež pri tem imajo izpusti iz prometa (osebni prevoz) in poraba energentov v bivališčih, velik pa je tudi ogljični odtis storitev. Slovenija ima v primerjavi z EU-28 večji ekološki odtis. Ta je v EU-28 leta Obremenitve 2017 znašal 4,60 gha na prebivalca, kar je tretji največji ekološki odtis med regijami sveta. EU-28 ima tudi velik ekološki primanjkljaj (2,60 gha na prebivalca), ki ga pokrivata zlasti uvoz biokapacitete iz drugih delov sveta in obremenjevanje svetovnih ponorov ogljikovega dioksida. Če bi po celem svetu zagotavljali življenjski slog, podoben evropskemu, bi to zahtevalo biokapaciteto 2,9 planeta Zemlja. V sestavi biokapacitete Slovenije (2,18 gha na prebivalca) je kar štiri petine gozdov (84 %). V državah EU-28 in svetu je ta prispevek v povprečju za polovico manjši (okrog 40 %), kar kaže na veliko gozdno bogastvo Slovenije. Po drugi strani pa je v Sloveniji precej manjši prispevek obdelovalnih površin (11 % v primerjavi s 35 odstotki v EU-28 in 32 odstotki v svetu) in pozidanih površin (1 % v primerjavi s 5 odstotki v EU-28 in 4 odstotki v svetu). Ribolovna območja v Sloveniji pa so premajhna, da bi bistveno prispevala k biokapaciteti, medtem ko v državah EU-28 in svetu pomenjijo 10 % oziroma 9 % biokapacitete. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. 621 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Podnebne spremembe Preglednica 31-8: Ključna sporočila, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji o podnebnih spremembah PP04: Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Naraščanje povprečne letne temperature je najbolj očitno v zadnjih treh desetletjih. Kakor je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode), višanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kakor so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost življenja. Stanje PP07: V obdobju 1961–2020 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature in absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Povečuje se število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izmerjena doslej najvišja temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Število ledenih dni kaže na trend njihovega zmanjševanja. PP09: Trendi letnih padavin niso tako očitni kakor temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kakor spremembe letnih vrednosti so zaskrbljujoče spremembe padavin po letnih časih. Kakor je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo količina letnih padavin rahlo povečevala, več padavin bo pozimi, nekoliko manj pa poleti. PP10: Padavine so močno spremenljive v prostoru in času, veliko bolj kakor temperatura (nevihte, toča). V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko spoprijemamo tudi v istem letu. Največja višina snežne odeje in višina novega snega v obdobju 1961–2011 kažeta njuno zniževanje. PP12: V zadnjem desetletju so pojavi suše nekoliko manj intenzivni kakor v prejšnjem desetletju, zaskrbljujoče pa je, da se največkrat pojavljajo v rastni sezoni. Zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti hidrološke suše opažamo predvsem v prvem trimesečju. V obdobju 1961–2019 po sušnosti izstopa leto 2003, ki je bilo sušno v vseh trimesečjih leta. Po letu 2000 sta bili izraziteje sušni še leti 2007 in 2011. MR02: V obdobju 1960–2019 se je srednja višina morja ob slovenski obali zvišala za 11 cm, v povprečju za 1,8 mm/leto oziroma v zadnjih 20 letih v povprečju 4,4 mm/leto. Ocenjuje se, da v zadnjem obdobju poleg svetovnega zvišanja srednjih višin morja na povišanje višine morja pogosteje kakor običajno vplivajo vremenske razmere v regiji. Ob slovenski obali in na Jadranu se v zadnjih dvajsetih letih višina morja zvišuje hitreje od evropskega in svetovnega trenda. Če ne bi bilo infrastrukturnih prilagoditev, lahko ob koncu stoletja ob podobnem trendu pričakujemo vsakodnevna poplavljanja najnižjih urbanih predelov slovenske obale. Ocenjuje se, da se bo višina morske gladine evropskih morij zvišala za 20 do 80 cm. Pogostost poplav bo zato večja za faktor 10 –100. 622 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Po nadpovprečnih letih 2013 in 2014 so bila naslednja leta povprečno in podpovprečno vodnata. V obdobju 1961–2019 so bila izraziteje sušna leta 2011, 2007, 2003, 1983 in 1971. Leto 2019 je bilo povprečno vodnato. Obdobni trend zmanjševanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se ohranja. VD15: Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v hidrološkem letu 2019 pod povprečjem primerjalnega hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981–2010. PP05: Hitrejše krčenje Triglavskega ledenika, ki se je začelo v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja, se je še stopnjevalo do začetka 21. stoletja. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so sredi ledenika začele nastajati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva ločena dela. Krčenje Triglavskega ledenika se je konec prve dekade 21. stoletja prehodno upočasnilo. Proces je zastal v letih z nadpovprečno visoko snežno odejo v pozni pomladi, a le takrat, ko se ta kopiči enakomerno čez celotno snežno sezono. Vnovič pa se je nadaljevalo v drugi polovici druge dekade, ko se je površina ledenika skrčila na Vplivi manj kakor hektar. PP06: Dolžina letne rastne dobe se skoraj povsod po Evropi podaljšuje. Najizrazitejša je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, Sredozemlju in južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še zlasti od sredine devetdesetih let. Pričakovati je, da se bo letna rastna doba po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšala. Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope, kjer gojenje takih rastlin doslej ni bilo mogoče, v južnem delu Evrope pa bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje, medtem ko tega ni pričakovati v večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope, kjer bodo suha in vroča poletja ovirala pridelavo kmetijskih rastlin. PP14: Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. V zadnjih dvajsetih letih je bilo kar šest suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne nesreče. Suša se pojavlja s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za kmetijsko sušo so hitro razvijajoče se suše v poletnem času (»rapidne suše«), ki se pojavljajo zlasti ob vročinskih valovih. Projekcije kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti kmetijske suše nadaljeval tudi v prihodnosti. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. 623 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Trajnostna potrošnja Preglednica 31-9: Ključna sporočila, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji o trajnostni potrošnji PG02: V Sloveniji se v zadnjih desetih letih hitro povečuje delež enočlanskih gospodinjstev, ki imajo večje izdatke in tudi večji vpliv na okolje. Večina gospodinjstev ima vse običajne gospodinjske aparate (na primer pralni stroj, hladilnik in podobno) in se v zadnjih letih hitro opremlja z novimi; tako se poraba električne energije ne zmanjšuje, temveč se nekoliko povečuje. Tretjina gospodinjstev na primer ne bi zmogla pokriti nepričakovanih izdatkov in le slaba petina preživi mesec brez finančnih težav. Kljub temu so ljudje dokaj zadovoljni s svojim življenjem. Opazno je tudi hitrejše staranje prebivalstva. Potrebni so Gonilne sile novi vzorci potrošnje ter družbene in gospodarske novosti, ki ločujejo ustvarjanje pretirane blaginje od degradacije okolja. PG03: Več kakor polovica stanovanj in hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kakor tri četrtine pred letom 1990. Največ možnosti za zmanjšanje vplivov na okolje in porabe energije je v prenovi starejših stanovanj in hiš. Vendar je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj in hiš - relativno velik. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo. PG04: Gospodinjstva v Sloveniji porabijo 21,6 % končne energije. V letu 2019 je bila poraba najmanjša v opazovanem obdobju 2000–2019, vendar večja od cilja za leto 2020. Največ energije se porabi za ogrevanje. Med energenti se je raba kurilnega olja močno zmanjšala, povečala pa se je raba zemeljskega plina. PG05: Poraba električne energije v gospodinjstvih se povečuje in je v letu 2015 znašala 3.205 GWh. Povečuje se tudi delež gospodinjstev, opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko, kakor so na primer pomivalni stroj, stroj za sušenje perila, mobilni telefon, CD-naprave, mikrovalovna pečica ter osebni računalnik. Kljub izboljšanju energetske učinkovitosti nekaterih naprav se poraba elektrike v povprečju ne zmanjšuje, saj se število naprav v gospodinjstvih povečuje, kar prispeva tudi k povečevanju količine odpadkov. PG06: V povprečju v Sloveniji gospodinjstva na člana porabijo največ sredstev za prevoz, stanovanje ter hrano in brezalkoholno pijačo, za gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu pa sredstva samo za stanovanje in hrano predstavljajo skoraj 46 % izdatkov za vse življenjske potrebščine. V najnižjih dveh dohodkovnih skupinah je opazna energetska revščina. Statistični podatki kažejo, da so gospodinjstva med večjimi onesnaževalci z izpusti onesnaževal v zrak in od vseh dejavnosti plačujejo največ okoljskih davkov. PG07: Trend porabe živil po letu 2000 se nekoliko zmanjšuje pri skoraj vseh skupinah živil. Ena možnih razlag za to zmanjševanje so verjetno spremenjene prehranjevalne navade, ko manj jemo doma. Hkrati je opazen izrazit trend naraščanja stroškov za hrano in pijačo. Svetovne raziskave kažejo, da od vseh živilskih skupin okolje najbolj obremenjujejo mesni in mlečni izdelki. Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji se počasi povečuje, vendar povečevanje ekološke pridelave ni zadovoljivo. Tudi struktura ekološke pridelave v Sloveniji ne ustreza povpraševanju, ki je največje po svežih vrtninah, sadju, mlevskih in mlečnih izdelkih, v pridelavi pa prevladujeta živinoreja in travinje. 624 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila PG08: Promet z osebnimi avtomobili v Sloveniji se povečuje, javni promet se zmanjšuje. Vzroki za večanje lastništva avtomobilov so predvsem predstave o večji prožnosti in izboljšani mobilnosti ter nizki kakovosti javnega potniškega prometa. Delež slovenskih gospodinjstev z osebnim avtomobilom se je leta 2007 povzpel na 80 %. Na drugi strani pa je število potnikov v mestnem javnem potniškem prometu skoraj polovico manjše kakor leta 1990. Podatki za osrednjeslovensko in podravsko statistično regijo kažejo, da se več kakor 70 % ljudi na delo vozi z osebnim avtomobilom. Osebni avtomobil je najbolj onesnažujoči in energetsko najmanj učinkovit način prevoza na potnika zlasti na urbanih območjih. PG11.:V Slovenijo vsako leto prihaja čedalje več tujih turistov, medtem ko so zasebna potovanja domačega prebivalstva v skoraj desetletnem opazovanem obdobju večinoma na enaki ravni. Podatki tudi kažejo, da sta dohodek in velikost gospodinjstev pomembna razloga za (ne)odhod na potovanje. V letu 2018 si več kakor ena četrtina (28,3 %) Evropejcev ni mogla privoščiti letnega tedenskega dopusta izven doma, medtem ko je bilo takih Slovencev dobra petina (21,8 %). PG14: Od razpoložljivega dohodka so zelo odvisni tudi raven potrošnje sredstev gospodinjstev ter varčevanje in naložbe. Je temeljni kazalec materialne blaginje gospodinjstev. Razpoložljivi (neto) dohodek gospodinjstev v Sloveniji se v zadnjih petih letih nekoliko zvišuje, a se hkrati zvišuje tudi prag za tveganje revščine. PG15: Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj in hladilnik, čedalje več je pomivalnih in sušilnih strojev ter mikrovalovnih pečic. Medtem ko se na eni strani zmanjšuje poraba elektrike in drugih virov zaradi hitrih in izjemnih tehnoloških izboljšav (kakor so na primer pametni aparati), pa se hkrati povečuje število teh aparatov v gospodinjstvih, kar izničuje dosežke pri učinkoviti rabi virov. To dogajanje običajno označimo kot »povratni učinek« (rebound effect). Spremembe lahko pričakujemo le, če se bodo hitreje in dosledneje uveljavile prakse krožnega gospodarstva, kakor so na primer nakup predelanih izdelkov, zakup in skupna raba izdelkov oziroma aparatov. Pritiski PG10: Naša družba, njeni sistemi proizvodnje in potrošnje temeljijo na rabi surovin, kakor so biomasa, fosilna goriva in minerali. S povečanjem izkoriščanja surovin se povezani okoljski in družbeni vplivi približujejo naravnim mejam ali jih že presegajo. Po razpoložljivih podatkih OZN Slovenija v obdobju 1990–2015 ni dosegla ločitve gospodarskega razvoja od porabe surovin. Leta 2015 je le pet držav EU, Nemčija, Avstrija, Slovenija, Belgija in Nizozemska, v reciklažo oddalo vsaj polovico svojih komunalnih odpadkov. Na Finskem so na podlagi večletnih raziskav predlagali trajnostno letno ciljno raven Vplivi osem ton na osebo kot sprejemljivo materialni odtis gospodinjstva. PG13: Slovenci smo veliki ljubitelji mesa. Podatki za leto 2018 kažejo, da pojemo precej več mesa (92,6 kg) od evropskega povprečja (69,3 kg). Samooskrba z mesom je 80-odstotna, torej je treba meso uvažati; zlasti prašičje, ki ga tudi največ pojemo. Na svetovni ravni je živinoreja drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov (TGP). IPCC zato poziva k spremembi ne samo kmetijskih praks, ampak tudi prehranskih navad. 625 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila PG16: Zdravje in okolje sta neposredno povezana. Izbira hrane vpliva tako na okolje kakor tudi zdravje. Slovenci pri potrošnji hrane premalo posegamo po hrani, ki je koristna za zdravje. Jemo premalo zelenjave, polovica odraslih Slovencev se nezdravo prehranjuje. Čedalje več je debelosti, zlasti pri starejših in tudi otrocih. Toda zdravstveno stanje v povprečju Slovenci samoocenjujemo kot relativno dobro. Gospodinjstva v nižjih dohodkovnih razredih se samoocenjujejo nekoliko slabše. Za zdravje in blaginjo ljudi so ključni ohranjanje zdravega naravnega okolja, prilagajanje podnebnim spremembam in uspešno blaženje njihovih posledic ter tudi sprememba potrošniških vzorcev za doseganje trajnostne potrošnje. PG09: Indeks eko inovacij kaže, kako uspešne so posamezne države članice glede različnih učinkov eko inovacij v primerjavi s povprečjem EU, in izraža njihove prednosti in pomanjkljivosti. Ekološki inovacijski sestavljeni indeks 2017 za Slovenijo razkriva, da Slovenija pri vseh petih delih indeksa deluje precej dobro in celo nad povprečjem EU, razen pri učinkovitosti rabe virov. Odzivi PG12: Slovenija je z zeleno shemo slovenskega turizma v zadnjih nekaj letih dosegla veliko mednarodno priznanje in prepoznavnost kot zelena destinacija, kar je povzročilo vsako leto večje število tujih turistov. Hkrati so se v Sloveniji med drugim razvile turistične dejavnosti na kmetijah, ki ponujajo tesnejši stik z naravo in ljudmi. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. 626 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Energetika Preglednica 31-10: Ključna sporočila, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji o energetiki EN10: Raba končne energije je leta 2019 znašala 4.887 ktoe in se je po štirih letih povečevanja zmanjšala za 2 % glede na leto prej. Do zmanjšanja je prišlo v vseh sektorjih, z izjemo industrije. V obdobju 2000‒2019 se je raba končne energije povečala za 7,6 %. Največ energije, 40 %, se porabi v prometu, nato v industriji, gospodinjstvih in pri drugi rabi. Od cilja za leto 2020 je bila raba končne energije leta 2019 manjša za 4,5 %. Na prebivalca je raba končne energije leta 2019 znašala 2,33 toe, s čimer je bila 7 % večja od povprečja za EU-28. Gonilne sile EN16: Raba primarne energije je leta 2019 znašala 6.701 ktoe in se je že drugo leto zapored zmanjšala, tokrat za 1,8 % glede na leto prej. Do zmanjšanja je prišlo tako zaradi manjše proizvodnje električne energije v termoelektrarnah kakor tudi zaradi zmanjšanja rabe končne energije. V strukturi rabe primarne energije so leta 2019 prevladovala tekoča goriva (33 %), jedrska energija (22,6 %), obnovljivi viri energije (17 %), trdna goriva (15,8 %) in zemeljski plin (10,9 %). Od cilja za leto 2020 je bila raba primarne energije leta 2019 manjša za 6 %. Glede na leto 2005 se je raba primarne energije tako v Sloveniji kakor tudi EU-28 zmanjšala za približno 11 %. EN18: Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2019 znašal 16,9 %. Glede na leto prej se je povečal za 0,2 %, in sicer zaradi nekoliko manjše skupne rabe energije. EN24: Leta 2019 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije v Republiki Sloveniji 22 % in je bil za 2,2 odstotne točke večji kakor leta 2005. Pri doseganju nacionalnega cilja OVE po direktivi 2009/28/ES je Slovenija na kritični poti, saj je pod predvideno krivuljo iz akcijskega načrta za obnovljive vire energije (AN OVE). V obdobju do leta 2020 bi bilo treba delež povečati še za 3,0 odstotne točke, kar je izjemno zahtevno, saj se je od sprejetja AN OVE leta 2010 delež povečal le za 0,9 odstotne točke. Za predvidenim razvojem bistveno zaostaja delež pri proizvodnji električne energije. PB03: Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja izvajanja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008–2012 okoli 19 % manjši kakor v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj za leto 2012 presegla za 3 odstotke. V letu 2019 so se glede na leto 2018 slovenski izpusti TGP zmanjšali za 2,6 % in Slovenija je na dobri poti, da doseže v okviru EU zastavljeni cilj. V letu 2019 so bili izpusti iz sektorjev izven ETS za 11,9 % manjši od dodeljenih količin za to leto. Obremenitve Skupni izpusti toplogrednih plinov bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi ostali na podobni ravni, kakor so danes, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo bistveno zmanjšali, in sicer do leta 2030 za 36 % in do leta 2050 za 89 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov zastavljene cilje mogoče doseči. 627 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila OP05: Podatki za obdobje 2010–2019 nakazujejo pozitivni trend v oceni končne porabe energije v gospodinjstvih. Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila kot majhno ali zelo majhno, se je v obdobju 2010–2019 povečal za 8 odstotnih točk. V obdobju 2011–2019 se je povečal tudi delež gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkovitejši porabi energije. Kazalec kaže tudi na izjemno velike možnosti za zmanjšanje končne porabe energije v gospodinjstvih – slabe tri četrtine gospodinjstev je v letu 2019 ocenilo porabo energije v svojem stanovanju kot srednjo ali veliko in zelo veliko. Največji delež Vplivi teh gospodinjstev je v pomurski, zasavski in goriški regiji. OP06: Odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije se pozitivno spreminja, čeprav razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi ostaja enako. Zmanjšanje končne porabe energije v gospodinjstvih je mogoče doseči s spodbujanjem okoljsko usmerjenega vedenja in pozitivnih navad v zvezi z rabo energije. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. 628 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Kmetijstvo Preglednica 31-11: Ključna sporočila, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji o kmetijstvu KM04: Intenzivnost kmetijstva v Sloveniji je zmerna in poteka predvsem v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v obdelavi kot agregatni kazalec proizvodne intenzivnosti je stabilno, obremenitev se je v obdobju 2000–2020 podobno kot v drugih državah članicah EU celo nekoliko zmanjšala. Zaradi ekonomskih pritiskov (tržno-cenovnih) so kmetijska gospodarstva prisiljena v zmanjševanje stroškov in povečevanje produktivnosti ter intenzivnosti kmetijske proizvodnje. Gonilne sile V Sloveniji se v obdobju 2000–2020 intenzivnost kmetijske proizvodnje zmerno povečuje. Vzrok za povečanje je stalno zmanjševanje števila kmetijskih gospodarstev in koncentracije kmetijske pridelave. KM12: Slovenija spada med države članice EU z nižjo ravnjo specializacije kmetijstva. To se kaže v številu specializiranih kmetijskih gospodarstev in površini kmetijskih zemljišč, ki jo ta gospodarstva obdelujejo. Specializirana kmetijska gospodarstva ustvarijo manjši delež prihodkov od povprečja v Evropski uniji, kar kaže na to, da procesi koncentracije in specializacije proizvodnje v Sloveniji potekajo nekoliko počasneje. KM21: Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000–2019 povečale s 4.554 ha na 6.673 ha, njihov delež v skupni kmetijski zemlji v uporabi pa z 0,9 % na 1,4 %. Poraba vode na hektar namakanih zemljišč, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2001 zmanjšala. Leta 2019 je bilo porabljenih 1.030 m3 vode na hektar namakanih površin, kar je dobra četrtina manj (–27 %) od dolgoletnega povprečja in več kakor trikrat manj kakor leta 2001, ko je bilo porabljenih 3,199 m3/ha. KM31: V Sloveniji je večina (več kot 70 %) potrošene hrane uvožene, le približno tretjina hrane je domačega, slovenskega izvora, pred letom 2004 je bilo uvoženih 40 % hrane. Tako uvoz kot tudi izvoz hrane sta se po vstopu Slovenije v EU občutno povečala. Izvoz se je povečal predvsem zaradi izvoza nepredelanih kmetijskih proizvodov, uvoz pa zaradi uvoza predelanih proizvodov. Več kot polovica uvožene hrane (60 %) se uvozi iz sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska), največ se uvozi žita, sadja, zelenjave in sladkorja. KM29: Slovenija je vrednostno neto uvoznica hrane, saj uvoz hrane presega njen izvoz. V zadnjih letih je izvoz hrane pokril približno 50 % uvoza. Pokritost uvoza hrane z izvozom se dolgoročno nekoliko povečuje. Tako vrednostni uvoz kot tudi izvoz hrane sta se po vstopu Slovenije v EU občutno povečala. Vrednostni izvoz se je povečal predvsem na račun nepredelanih kmetijskih proizvodov, uvoz pa na račun predelanih proizvodov. Največ, več kot polovica celotnega vrednostnega uvoza in izvoza hrane v zadnjih letih (2014–2019), poteka s sosednjimi državami (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska). Največji indeks pokritosti uvoza z izvozom hrane je dosežen pri vrednostni blagovni menjavi s sladkorjem, mesom in jajci, najmanjši pa pri zelenjavi, krompirju in sadju. 629 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila KM01: Poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji se je v zadnjih osemindvajsetih letih več kot prepolovila, in sicer z 2.031 ton v letu 1992 na 942 ton v letu 2019. Zaradi večjega deleža trajnih nasadov predstavljajo fungicidi več kakor dve tretjini vseh uporabljenih FFS v Sloveniji. V letu 2019 je skupna poraba FFS na enoto njivskih površin in trajnih nasadov znašala 4,7 kg na hektar, kar je najmanj v zadnjem desetletnem obdobju spremljanja porabe FFS. KM13: V letu 2019 je 92 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Obremenitve Od leta 1990 do leta 2019 so se izpusti amonijaka v Sloveniji zmanjšali za 21,8 %. V zadnjih letih se izpusti amonijaka v Sloveniji gibljejo približno 15 % pod mejo, ki jo določajo sprejete mednarodne obveznosti (20.000 t letno). Dosegamo tudi cilj, ki ga za leto 2020 določa nova direktiva NEC (zmanjšanje za najmanj en % glede na leto 2005) (KM13). KM14: Izpusti toplogrednih plinov, predvsem metana in didušikovega oksida, so se od leta 1986 do leta 2019 v kmetijstvu zmanjšali za 11 %. Zmanjšanje je bilo največje v prašičereji, govedoreji in na področju gnojenja kmetijskih rastlin. Hitro zmanjševanje izpustov je bilo značilno za prva leta tega obdobja. Zatem se je zmanjševanje upočasnilo. V letu 2019 je Slovenija dosegla cilj (povečanje izpustov toplogrednih plinov za 0,3 % glede na leto 2005), ki ga za leto 2020 določa Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (povečanje izpustov toplogrednih plinov za največ 5 % glede na leto 2005). KM22: Bilančni presežek dušika v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2019 zmanjševal. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek v tem obdobju v povprečju zmanjšal za 1,6 kg N/ha na leto oziroma za 50 % v celotnem obdobju, neto presežek pa za 1,5 kg N/ha na leto oziroma za 81 %. Vzrok za manjši bilančni presežek sta predvsem za 46 % povečani odvzem dušika s pridelki ter za 4 odstotke manjši vnos dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjši presežek dušika kaže na boljše gospodarjenje z dušikom v kmetijstvu in na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Na bilančni presežek dušika sicer v posameznem letu pomembno vplivajo vremenske razmere. V sušnih letih so bilančni presežki dušika zaradi manjših pridelkov običajno večji. V obdobju 2006–2015 je Slovenija izkazovala nekoliko večji povprečni bruto bilančni presežek dušika (54 kg N/ha), kakor ga v povprečju izkazujejo države članice EU (50 kg N/ha). KM25: Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2019 zmanjševal (za 97 %). Vzrok za zmanjšanje sta manjši vnos fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanje odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin, predvsem s krmo trajnega travinja. Do leta 2005 so bili značilni presežki med 10 in 15 kg na hektar, po letu 2005 pa so večinoma manjši od 5 kg na hektar. V obdobju 2004–2015 je bil v Sloveniji bilančni presežek P (+4,5 kg na hektar) nad povprečjem držav članic EU (+2,2 kg na hektar). Glede na založenost kmetijskih tal nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države ni želeno. 630 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila KM10: V obdobju 2018–2020 se je zmanjšala obdelanost kmetijskih zemljišč (dobrih tal) in povečala urbanizacija tal oziroma zemljišč ter s tem nepovratna degradacija tal in izguba naravnega vira. Spremembe rabe večjih površin so opazne predvsem na obrobju naselij za potrebe industrije in trgovine ter ob trasah večjih infrastrukturnih objektov. Vendar po obsegu prevladujejo majhne spremembe zaradi razpršene individualne gradnje, širitve in posodobitve objektov in manjše infrastrukture. Stanje Urbanizacija in predvsem pozidava kakovostnih kmetijskih tal zmanjšuje možnosti samooskrbe s hrano in obseg ekosistemskih storitev, ki jih opravljajo kakovostna kmetijska zemljišča. V letu 2020 smo v Sloveniji imeli 853 m2 njiv in vrtov na prebivalca, kar je izrazito malo v primerjavi z drugimi državami in oceno, da za ustrezno prehransko varnost in stopnjo samooskrbe zadošča približno 2.500 m2 njiv in vrtov na prebivalca. KM11: Kazalec večinoma kaže na neopredeljivo smer razvoja. Ker je večina podatkov zbranih v omejenem obdobju, zanesljiva ocena trendov ni mogoča. Na večini njiv v Sloveniji se izvaja načrtovano kolobarjenje, delež je nekoliko nad povprečjem EU. Med poljščinami prevladuje žito, povečujejo se površine zemljišč, namenjene pridelavi zelene krme in industrijskih rastlin, zmanjšuje pa se obseg pridelave korenovk in gomoljnic. Opaziti je tudi počasno diverzifikacijo vrst poljščin, ugodno je predvsem povečevanje deleža vrst metuljnic. Delež pokritih površin čez zimo je malenkost nad povprečjem EU, precej večji je delež zemljišč z namensko ozelenitvijo. Kljub temu pa je v zimskem času skoraj četrtina njiv nepokritih. Slovenija spada v skupino držav, kjer močno prevladuje konvencionalna obdelava tal z oranjem. S stališča doseganja ciljev zmanjševanja erozije, izboljšanja upravljanja tal in blaženja podnebnih sprememb bi bilo želeno, da se površine z oranjem obdelanih zemljišč zmanjšajo. KM15: Skupno število registriranih sort (vpisane v sortno listo Republike Slovenije) se je pri strnih žitih, koruzi in krompirju od leta 2011 zmanjšalo, v istem obdobju se je povečalo število sort oljnic, tudi zaradi domačih sort, ki so vpisane kot ohranjevalne sorte. Število drugih skupin poljščin je ostalo na podobni ravni. Pri rži, tritikali in ovsu je delež petih v pridelavi najbolj razširjenih sort 100 %. Pri drugih poljščinah se deleži petih najbolj razširjenih sort pri posamezni vrsti gibljejo od 30 % pri krompirju do 80 % pri navadnem ječmenu. KM16: V Sloveniji je reja avtohtonih domačih živali čedalje manj privlačna, ogroženih je kar 11 od skupno 12 avtohtonih pasem in rase domačih živali, ogrožena ni le kranjska čebela. Ogroženih je tudi 11 od skupno 14 tradicionalnih pasem. Delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami se povečuje. Pritisku tujih pasem še najuspešneje kljubujejo pasme in rase, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebej velik. 631 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila KM26: Meritve vzorcev tal različnih rab kmetijskih zemljišč v obdobju 2015–2020 kažejo, da je fosforja (P) premalo v tleh ekstenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in pašnikov, pod optimalno vsebnostjo je tudi v intenzivnih sadovnjakih, vinogradih in na travinju, primerno pa ga je na njivah. Vzrok za nizko vsebnost fosforja sta predvsem naravno nizka vsebnost tega hranila v tleh Slovenije in spiranje. Vsebnosti kalija (K) so načeloma višje od P in odražajo boljšo naravno založenost tal Slovenije s K. Glede na smernice strokovno utemeljenega gnojenja je vsebnost K v tleh kmetijskih zemljišč dobra, primerna. Vsebnost talne organske snovi je dobra in primerljiva z drugimi državami podobnih klimatskih območij in (zelo) dobra glede na sredozemske države Evrope. Kislost kmetijskih tal je nižja v intenzivnih sadovnjakih in najvišja v oljčnikih ter primerno odraža naravne danosti zemljišč oziroma naravno kislost tal. KM27. V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica povprečja za države članice Evropske unije (EU), ki znaša 20 arov njiv na prebivalca (podatki za leto 2019). Ta površina se med letoma 2000 in 2019 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija ohranja svoje pridelovalni potencial. KM28: Vrednost kmetijske proizvodnje v Sloveniji v obdobju 1995–2020 niha zaradi sprememb v cenah kmetijskih pridelkov, spremembe v fizičnem obsegu proizvodnje ali kombinacije obojega; v zadnjih letih je ključni dejavnik fizični obseg proizvodnje, ki precej niha zaradi spremenljivih naravnih (vremenskih) razmer. Vrednost kmetijske proizvodnje, preračunana na prebivalca Slovenije, prav tako niha v analiziranem obdobju, z nekoliko negativnim dolgoročnim trendom. V primerjavi z letom 1995 se je vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v letu 2020 zmanjšala za 17 %. Slovenija spada v spodnjo tretjino držav članic EU-27 in v obdobju 2005–2020 dosega okoli 71 % evropskega povprečja. KM33: Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po kmetijskih proizvodih (pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in medu). Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, kjer se stopnja samooskrbe znižuje. Nasprotno pa je stopnja samooskrbe pri večini rastlinskih proizvodov nižja (krompir, zelenjava, sadje) in med leti niha (letine), dolgoročno se zvišuje le stopnja samooskrbe z žiti. KM34: Spremembe velikostne strukture kažejo, da se pri obsegu kmetijskih zemljišč nadaljuje njihova koncentracija. V živinoreji se je koncentracija upočasnila. Kljub vsemu pa je zaradi majhnosti (v povprečju) konkurenčnost slovenskih kmetij v primerjavi z EU-28 nizka. Kljub strukturnim spremembam Slovenija tako po povprečni velikosti kmetijskih gospodarstev kot tudi po produktivnosti zaostaja za povprečjem EU-28 za okoli dvakrat in se tako uvršča v skupino članic z najmanj ugodno strukturo kmetijstva. Zaostanek za državami z razvitejšim kmetijstvom se v zadnjih letih ne zmanjšuje. Še vedno kar 60 % kmetijskih gospodarstev gospodari na manj kot 5 hektarih kmetijskih zemljišč in v tem velikostnem razredu je več kot petina vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Treba je poudariti, da lahko pretirano spodbujanje konkurenčnosti in povečanje koncentracije kmetijske proizvodnje povzročita zmanjšanje biotske raznovrstnosti ter povečanje obremenitev na okolje. 632 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila KM02: Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2019 zmanjšala za 35 %. Za 26 % se je v istem obdobju zmanjšala tudi poraba rastlinskih hranil (N, P O , K O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. 2 5 2 Povprečna poraba na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je znašala 61 kg N, 26 kg P O in 34 kg K O. V obdobju 2010–2017 je bila poraba dušika v Sloveniji 2 5 2 manjša (57 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (62 kg N/ha). V enakem obdobju je bila poraba fosforja (19 kg P O /ha) večja kot v državah 2 5 članicah Evropske unije (15 kg P O /ha). 2 5 Vplivi KM32: V Sloveniji odkupne cene kmetijskih proizvodov sledijo trendom gibanja cen pomembnejših kmetijskih trgov. Za omenjeni kazalnik poseben cilj ni postavljen, za interpretacijo doseganja oziroma zasledovanja ciljev strategije razvoja slovenskega kmetijstva pa je ob odkupnih cenah potrebna tudi vzporedna analiza drugih ekonomskih kazalnikov in fizičnega obsega proizvodnje. Med drugimi ekonomskimi kazalniki se najpogosteje interpretirajo tudi stroški proizvodnje (absolutno), indeksi cen inputov v kmetijstvu, stroškovno-prihodkovna pariteta in podobno. KM03: Površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, so se po letu 1999 močno povečale in so v letu 2014 obsegale 254.772 ha (bruto). Delež površin z enim ali več kmetijsko-okoljskih ukrepov (neto) se je v obdobju 1999–2014 povečal z 0,6 % na 39,2 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V letu 2015 so se kmetijsko-okoljski ukrepi začeli izvajati po novem programu na 317.458 ha kmetijskih zemljišč (bruto). Odzivi KM05: Kmetijstvo na območjih z visoko naravno vrednostjo ob ustreznih tehnoloških rešitvah lahko zagotavlja ustrezno raven biološke raznovrstnosti. Ekstenzivni načini gospodarjenja omogočajo ohranjanje pestrosti vrst in habitatov, s tem pa tudi enkratne krajine z bogato kulturno in naravno dediščino. Po oceni, ki je bila v Sloveniji narejena na podlagi podatkov o rabi zemljišč CORINE in o zajemu rabe kmetijskih zemljišč, je na kmetijskih območjih visoke naravne vrednosti od 60 do 80 % vse kmetijske zemlje v uporabi. Ta območja predstavljajo med 20 in 30 % celotnega ozemlja države, njihov obseg pa je v veliki meri odvisen od dinamike procesa intenzifikacije kmetijstva na eni strani ter od opuščanja pridelave in zaraščanja kmetijskih zemljišč na drugi strani. KM06: Kmetijska zemlja je leta 2011 pokrivala 19,6 % varovanih območij narave. V varovana območja narave je vključenih 24,9 % vse kmetijske zemlje. Kmetijstvo je v preteklosti v Sloveniji omogočilo veliko pestrost vrst in habitatov ter odločilno oblikovalo kulturno krajino. Oblikovanje varovanih območij je le prvi korak k ohranjanju tradicionalnih kmetijskih habitatov, dejansko pa bomo te habitate ohranili le, če bodo imeli kmetje za ohranitev obstoječega stanja ekonomski interes. KM07: Čeprav se je izobrazbena raven na slovenskih kmetijskih gospodarstvih v obdobju 2000–2016 precej izboljšala, je še vedno precej neugodna. Še vedno ima več kot polovica gospodarjev le praktične izkušnje za delo v kmetijstvu. V vseh starostnih razredih se povečuje število gospodarjev, ki imajo končano eno od oblik formalne kmetijske izobrazbe. V okviru Pprograma razvoja podeželja se je 68.476 oseb udeležilo izobraževanj in usposabljanj v okviru podukrepa Podpora za dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja spretnosti. Več kot polovica udeležencev se je izobraževala na področju ekološkega kmetijstva in dobrobiti živali. Delež gospodarjev z osnovno in popolno kmetijsko izobrazbo v Sloveniji je večji od povprečja v državah EU-28, še vedno pa precej zaostajamo za najrazvitejšimi evropskimi državami. 633 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila KM08: Odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko in ugodne tržne razmere, ki podpirajo širjenje ekološkega kmetovanja, je čedalje večji. Površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, so se v obdobju 1999–2020 povečale z 2.400 ha na 52.078 ha oziroma z 0,5 % na okoli 10,8 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem močno prevladuje trajno travinje (leta 2020 80 %), kar kaže na to, da se za prehod v tovrstno pridelavo odločajo predvsem živinorejska gospodarstva. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. 634 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Gozdovi Preglednica 31-12: Ključna sporočila, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji o gozdu GZ02: Gozdovi v Sloveniji so razmeroma dobro ohranjeni, še posebej pestrost naravne sestave drevesnih vrst ter (vertikalna in horizontalna) strukturiranost sestojev. Delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le nekaj več kakor desetina. V Sloveniji se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že več desetletij krepijo. V zadnjih 70 letih sta se povečala za več kakor 140 %. Posek je poleg naravnih Stanje danosti odvisen še od socialnoekonomskih dejavnikov, v zadnjem času pa predvsem od naravnih ujm (vetrolomi, žledolomi) in prerazmnožitev podlubnikov. Do leta 2014 je posek predstavljal približno 50 % prirastka, po tem letu pa se je zaradi ujm bistveno povečal in predstavljal od 60 do 75 % skupnega prirastka iglavcev in listavcev. V letu 2020 se je zmanjšal in znova znaša približno 50 % prirastka. GZ04: V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Leta 1875 je bilo gozda le 36 %, do leta 2009 se je njegova površina povečala na 58,5 %, danes pa je gozda 58 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-28 za Švedsko in Finsko. GZ05: Glede na površino gozda pomenijo krčitve zanemarljivi delež. Povprečje zadnjih desetih let znaša približno 405 ha na leto (350–550 ha na leto) in tako ni bistveni dejavnik za spremembe gozdnatosti. Do leta 2008 je bilo največ krčitev zaradi izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 2008 so se izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene zaradi spremembe Zakona o gozdovih, ki ob izpolnjevanju pogojev omogoča izdajo dovoljenja za krčitev gozda v kmetijske namene do 0,5 ha. V letu 2009 so krčitve v kmetijske namene obsegale kar 85 %, v letu 2020 pa 70 % vseh krčitev. Doslej je bila večina krčitev izvedena s soglasjem pristojnih institucij. GZ06: Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2019 je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 19,6m3 na ha, kar je šest % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo več desetkrat večja. GZ05: Zdravstveno stanje gozdov v Sloveniji je bilo v zadnjih letih razmeroma stabilno, a z rahlim negativnim trendom. V letih 2014 in 2015 opažamo večjo osutost dreves predvsem zaradi žledoloma in vetrolomov, nato pa umirjanje trenda tako pri iglavcih kakor tudi listavcih. Leta 2020 je bila prvič povprečna osutost iglavcev manjša od povprečne osutosti listavcev. V splošnem je povprečna osutost v slovenskih gozdovih 28-odstotna (leta 2020) in je še vedno večja od povprečja Evropske unije, kjer je v letu 2019 znašala 23 %. Trend povečevanja osutosti dreves je sicer opažen tudi na evropski ravni. Med Vplivi najbolj poškodovanimi drevesnimi vrstami so črni bor, domači kostanj, robinija, hrasti (predvsem dob), bukev, gaber in smreka. Glede na novejša spoznanja so letna nihanja ocen kombinacija posledic nepredvidenih vremenskih razmer med leti ter drugih biotskih in abiotskih stresnih dejavnikov. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. 635 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Okolje in promet Preglednica 31-13: Ključna sporočila, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji o okolju in prometu PR01: V Sloveniji se obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih povečuje. Predvsem se povečuje obseg dveh okoljsko najbolj obremenjujočih načinov - obseg avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska kriza po letu 2008 je povečevanje ustavila, a se je po letu 2014 znova okrepilo. Pandemija v letih 2020 in 2021 je povzročila ponovno strmo zmanjšanje. Obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini se je po osamosvojitvi leta 1991 zelo zmanjšal, še posebej medkrajevni avtobusni prevozi. Zadnje desetletje se je obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini Gonilne sile ustalil, vendar na precej nižji ravni kakor pred osamosvojitvijo. Pandemija je javnemu prevozu zadala nov, težak udarec. PR02: Cestni blagovni prevoz se je po vstopu Slovenije v EU strmo povečeval, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2019 povečal za več kakor 2,5-krat. Blagovni promet in prevoz se v Sloveniji že od osamosvojitve stalno povečujeta v cestnem, železniškem prevozu in pomorskem prometu, kljub vmesnim gospodarskim težavam v EU med gospodarsko krizo 2008–2014. Izjema je letalski blagovni promet, ki po strmem zmanjšanju leta 2008, že leta ostaja na enaki ravni. Z okoljskega vidika je povečevanje cestnega blagovnega tranzita skozi Slovenijo zaskrbljujoče zaradi onesnaževanja ozračja in prispevka tranzita k izpustom toplogrednih plinov. PR03: Slovenija je v prvem desetletju tega stoletja večino svojih vlaganj usmerila v cestno omrežje, predvsem gradnjo avtocestnega križa. Železnice so bile investicijsko zanemarjene in s tem nekonkurenčne cestnemu prevozu. Po letu 2011 se ta trend spreminja, čeprav se je skupni obseg investicij v prometno infrastrukturo po letu 2008 bistveno zmanjšal. Država od leta 2010 večji delež sredstev namenja posodobitvi in nadgradnji železniškega omrežja. Delež investicijskih sredstev v prometno železniško infrastrukturo je leta 2015 znašal kar 58 %, kar je nad povprečjem držav EEA-33. Po tem letu se je delež znova zmanjšal zaradi investicij v cestno infrastrukturo, vendar se bo zaradi načrtovanih investicij v povezavo Koper–Divača v naslednjih letih spet okrepil. PR04: Raba energije v prometu se v zadnjih letih z izjemo leta 2019 povečuje. Glede na leto 2000 je bila raba večja za 58 %, zlasti zaradi povečanja cestnega prometa, ki predstavlja kar 97 %. Med gorivi se porabi največ dizelskega goriva, njegov delež se še povečuje. PR21: Uvajanje novih tehnologij z namenom zmanjševanja izpustov iz prometa se je v zadnjem obdobju (2011–2020) tako v Sloveniji kakor tudi v evropskih državah močno povečalo pri vseh vrstah vozil. Nove tehnologije se najhitreje uvajajo pri avtomobilih na dizelski pogon. Uvajanja novih tehnologij in doseganja EURO-standardov sta v Sloveniji in evropskih državah najmanj pri mopedih in motociklih. V Sloveniji izstopa velik delež mestnih avtobusov in težkih tovornih vozil, ki uporabljajo naprednejše, okolju prijaznejše tehnologije. 636 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila PR08: Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2018 prispeval kar 47 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990–2018 zmanjšali za 58 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 68 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000–2018 zmanjšali za 35 %. Obremenitve PR09: Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa so se v Sloveniji v obdobju 1986–2019 skoraj potrojili. Tudi v EU izpusti TGP iz prometa v povprečju presegajo gospodarsko rast, vendar bistveno manj kakor v Sloveniji; v obdobju 1990–2019 so se v EU-28 povečali za 23,6 %. Glavni vir TGP je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 % vseh izpustov TGP iz prometa. Delež, ki ga imajo v Sloveniji izpusti iz prometa v skupnih izpustih TGP (52,1 % leta 2019), in premalo učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti. PR07: Podatki o onesnaženosti zraka v slovenskih mestih kažejo, da so ta čezmerno onesnažena predvsem z NO in delci PM . Promet je eden glavnih 2 10 vzrokov za to onesnaženje. Kakovost zraka se je v slovenskih mestih med gospodarsko krizo po letu 2008 izboljševala, po letu 2016 pa se je ponovno začel trend poslabševanja onesnaženja z NO .2 Stanje PR19: Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in državni ravni v Sloveniji postaja čedalje pomembnejše. Po vstopu v EU se je začelo uveljavljanje tega pristopa tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju je bil glede tega dosežen velik napredek. Čedalje več občin se odziva na spodbude EU in ministrstva za infrastrukturo (MzI) ter pripravlja in izvaja celostne prometne strategije (CPS, angl. Sustainable Urban Mobility Plan – SUMP), ki so osrednje Odzivi orodje CPN. Gre za strateški dokument, s katerim občina opiše svojo vizijo in cilje na področju prometa ter učinkovito zaporedje ukrepov za doseganje celostne spremembe in višje kakovosti bivanja. Izvajanje strategij je v nekaterih občinah že povzročilo pomembne učinke pri reševanju težav s prometom, kar je dobra spodbuda za druge občine. OP08: Rezultati raziskave REUS 2019 kažejo, da je avtomobil primarno prevozno sredstvo v mestu bivanja in zunaj mesta. V primerjavi z obdobjem 2010–2017 se je statistično značilno povečal delež anketiranih gospodinjstev, ki poleg vožnje z avtomobilom še pešačijo ali kolesarijo in poleg primarnega prevoznega sredstva uporabljajo javni potniški prevoz. Izbira primarnega prevoznega sredstva ni odvisna od letnega časa. Kolo je poleti dodatno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino (30 %) anketiranih. Raziskava REUS 2019 kaže, da sta dobri dve tretjini (69 %) gospodinjstev naklonjeni kombiniranju osebnega avtomobila z drugo obliko prevoza. Pri izbiri prevoznega sredstva imajo ključno vlogo dobre avtobusne povezave, vozni redi in porabljeni čas, ki je odločilni dejavnik. Za prihodnje obdobje anketirani kot alternativni obliki mobilnosti navajajo pešačenje in vožnjo s kolesom. 637 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila OP09: Rezultati javnega mnenja kažejo, da se je v obdobju 2010–2019 statistično značilno povečal delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup vozila na električni ali hibridni pogon. Statistični podatki o registraciji vozil kažejo, da se je v obdobju 2014–2019 nekoliko povečal tudi delež prvih registracij novih vozil na električni in hibridni pogon. V primerjavi deleža novih registriranih električnih avtomobilov v 20 evropskih državah se Slovenija uvršča približno na sredino. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. 638 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila Okolje in zdravje Preglednica 31-14: Ključna sporočila, ki temeljijo na kazalcih okolja v Sloveniji o okolju in zdravju VD08: Monitoring pitne vode se je v letu 2019 izvajal na oskrbovalnih območjih (vodovodih), ki oskrbujejo 50 in več oseb, in v javnih objektih ter objektih za proizvodnjo in promet živil; vključenih je bilo 93 % prebivalcev Slovenije. Velika, srednja in deloma majhna oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kakor 500 (88 %) prebivalcev, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. S preventivnega vidika so najbolj neurejena najmanjša oskrbovalna območja s 50– 500 prebivalci, pri katerih je bila v večjem deležu prisotna fekalna onesnaženost, Stanje ter nekatera oskrbovalna območja s površinskimi in kraškimi vodnimi viri. Kemijska onesnaženost je bila zaradi presežene mejne vrednosti pesticida desetil-atrazina (izpostavljenih je bilo 1.130 oseb) ter nekaterih indikatorskih parametrov: aluminija, mangana in železa. Občasna preskušanja za kemijske parametre se niso izvajala v velikostnem razredu 50–500 oseb (96.518 ali 4,6 % prebivalcev). V obdobju 2004–2019 se je kakovost pitne vode izboljšala, zlasti zaradi zmanjšanja onesnaženosti z nitrati in pesticidi. ZD03: Izpostavljenost prebivalcev in otrok onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 V letu 2019 je bilo v Sloveniji 47 % otrok izpostavljenih koncentracijam 21–30 µg PM /m3, 53 % pa koncentracijam 31–40 µg/m3. V Evropi večina 10 otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM pod 30 µg/m3. Zaskrbljujoč 10 je podatek, da sta bila v Sloveniji v letu 2018 približno 2 % otrok izpostavljena koncentracijam med 31 in 40 µg PM / m3, v letu 2019 pa kar 53 %. Po zadnjih 10 Vplivi podatkih o bolnišničnih sprejemih otrok predstavljajo sprejemi zaradi bolezni dihal približno 23 % vseh sprejemov otrok (NIJZ, 2020). ZD29: V obdobju 2002–2019 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so bile zaznane razlike v stopnji izpostavljenosti zaradi meteoroloških razmer v topli polovici leta in regionalnih značilnosti. ZD02: Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V EU-28 je leta 2014 5,9 % prebivalcev zbolelo za astmo, v Sloveniji pa 5 %. V letu 2019 je bilo največ otrok sprejetih v bolnišnico zaradi astme v Mariboru in Ljubljani, v obdobju 2014–2018 pa so po številu bolnišničnih obravnav zaradi astme izstopale občine Cankova, Grad, Mežica, Dobje in Idrija. Otroci, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi astme, so bili v letu 2019 največkrat stari od 5 do 9 let. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zunanjega zraka z delci PM , 10 katerih vir je promet, ter nastankom astme pri otrocih. Poleg onesnaženega zunanjega zraka na nastanek astme vpliva tudi onesnaženi notranji zrak. Prisotnost alergenov, kakor so vlaga, plesni, pršice, hišne živali in cigaretni dim, tveganje za nastanek astme še povečuje. ZD18: Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v Sloveniji je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Največja umrljivost zaradi bolezni dihal je v savinjski in zasavski regiji, najmanjša pa v osrednjeslovenski statistični regiji (2014–2019). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je s 74 na 100.000 prebivalcev v letu 2000 na 52 na 100.000 prebivalcev v letu 2019. 639 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila ZD20: Ena od posledic vročinskih valov je povečana umrljivost. Najbolj prizadeti so starejši ljudje in bolniki z nekaterimi kroničnimi obolenji. V letu 2019 smo imeli v Sloveniji osem vročinskih valov. Med vročinskimi valovi se v letu 2019 število umrlih ni povečalo niti zmanjšalo. V letu 2019 je poleti med vročinskimi valovi umrlo povprečno 53 oseb na dan ter enako 53 na dan v obdobju brez vročinskih valov. Število, intenzivnost in dolžina vročinskih valov se bodo v prihodnosti povečevali. V Sloveniji so bili v obdobju 2009–2019 prijavljeni od en do trije hidrični izbruhi letno, razen v letih 2009, 2015 in 2017–2019, ko prijave ni bilo. V posameznem hidričnem izbruhu je bilo prijavljenih od 5 do 355 obolelih. Pri okoli polovici hidričnih izbruhov povzročitelj ni bil dokazan, pri drugih izbruhih so pri obolelih potrdili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium. ZD21: Okužbe s hrano so še vedno pomembna javnozdravstvena težava ter pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu. V obdobju 2014–2019 je bilo v Sloveniji prijavljenih 528 različnih izbruhov. Največ je bilo izbruhov, opredeljenih kot kontaktni, kjer so najpogosteje navedeni povzročitelji norovirus (201), kapljični izbruhi (147) in izbruhi, povzročeni s hrano (20). V letu 2019 je bil prijavljen izbruh monofazne S. Typhimurium, ki je zajel več zdravstvenih regij. V izbruhu izvor okužbe ni bil ugotovljen. ZD21: Zaradi črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) vsako leto umre približno 2,5 milijona ljudi. ČNB oziroma infekcijska driska je večja težava v manj razvitih državah, vendar se tudi v razvitih državah pojavi po ena epizoda ČNB na prebivalca letno (infekcijske bolezni). Incidenco črevesnih nalezljivih bolezni v Sloveniji podobno kakor v drugih državah ocenjujemo na podlagi prejetih prijav črevesnih nalezljivih bolezni. Incidenca črevesnih nalezljivih bolezni oziroma okužb s hrano se je v letu 2019 v primerjavi z letom 2018 znižala za 26 %. Črevesnih nalezljivih bolezni z neznano etiologijo, ki predstavljajo vsa leta največji delež prijav v Sloveniji, se od leta 2018 ne beležijo več. Na prvem mestu so virusne okužbe črevesja, ki so tudi po svetu še vedno med glavnimi vzroki obolevnosti v otroškem obdobju (Infekcijske bolezni). Med bakterijskimi povzročitelji prevladujejo kampilobaktri, pred Clostridium difficile, salmonelami in patogenimi E.coli. Dejansko breme ČNB in okužb s hrano lahko ocenimo le z raziskavami. ZD22: Tako v Sloveniji kakor tudi v svetu se občutljivost ljudi na alergene povečuje. Na to vpliva višanje povprečne temperature zraka. Višja povprečna temperatura zraka vpliva na podaljšanje letne rastne dobe in s tem tudi na daljši čas prisotnosti alergenih pelodov v zraku. Še posebej velja omeniti pelode jelše, breze, trav in ambrozije. Izpostavljenosti alergenemu cvetnemu prahu jelše, breze, trav in ambrozije kaže velika letna nihanja, izrazite so razlike med celinsko Slovenijo in Primorjem. Izrazito so povečane obremenitve zraka s cvetnim prahom breze. 640 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila ZD25: Lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME) sta najpogostejši vektorski bolezni, ki ju prenašajo klopi. V obdobju 2010–2019 je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj več kakor 3.000 do več kakor 7.000 bolnikov z LB ter povprečno 170 prijav KME (največ v letu 2013, in sicer 309, najmanj v letu 2015, in sicer 62 primerov). Bivanje in zadrževanje v okolju, kjer obstaja možnost okužbe, je eden najpomembnejših dejavnikov za okužbo s povzročiteljem LB in KME (največ v letu 2013, in sicer 309, najmanj v letu 2015, in sicer 62 primerov). Bivanje in zadrževanje v okolju, kjer obstaja možnost okužbe, je eden najpomembnejših dejavnikov za okužbo s povzročiteljem LB in KME. Boljša seznanjenost in preventiva posameznikov sta ključna dejavnika zmanjševanja bremena obeh bolezni. ZD15: Ocenjeni povprečni dolgodobni vnosi kovin (svinca, kadmija in živega srebra) v človeško telo s hrano pri odraslih prebivalcih Slovenije ne presegajo referenčnih točk (BMDL) oziroma na zdravju temelječih smernih vrednosti (dopustnih dnevnih in tedenskih vnosov), pri otrocih pa so pri svincu in kadmiju v povprečju, podobno kakor to velja za EU, lahko preseženi. Potrebna sta nenehno ozaveščanje prebivalcev o zdravem prehranjevanju, vključno z izvajanjem ukrepov za zmanjševanje vnosa strupenih kovin, zlasti pri otrocih in nosečnicah, tako iz prehranskih kakor tudi drugih okoljskih virov, ter nadaljevanje uradnega nadzora in spremljanja kovin v živilih na slovenskem trgu. ZD17: Zaradi visoke vsebnosti svinca v okolju je bilo območje Zgornje Mežiške doline leta 2007 razglašeno za degradirano območje, izvedena je bila posebna sanacija s ciljem zaščititi zdravje ljudi, še posebej otrok. Podatki kažejo, da se je obremenjenost otrok Zgornje Mežiške doline s svincem v prvih letih izvajanja sanacijskih ukrepov hitro izboljševala, po letu 2010 pa ne več. Prevalenčna študija vsebnosti svinca v krvi otrok iz Mežiške doline je v letu 2018 pokazala celo višje vrednosti kakor študija, izvedena leta 2013. Za ponovno izboljšanje stanja bodo ključni primerno izvedeni ukrepi, izboljševanje življenjskega okolja in vzdrževanje doseženega. V prihodnje bosta potrebna več ciljnega dela z manjšimi skupinami in posameznimi otroki, pri katerih bo ugotovljeno večje tveganje za vnos svinca, ter individualno usmerjeno svetovanje v korist izboljšanja stanja svinca v krvi otroka. ZD32: Incidenca malignega mezotelioma se tako v Sloveniji kakor tudi drugje po svetu (še vedno) ne zmanjšuje. Glede na dolgo latentno dobo bolezni bo v Sloveniji zlasti pri starejših verjetno še naraščala, pri mlajših pa pričakujemo, da se bo začela zniževati. Iz delovnega in bivalnega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen še vedno obstaja, in to ne samo za delavce, ki poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, temveč tudi za druge. Koliko se bo število novo odkritih primerov malignega mezotelioma zmanjšalo in kdaj, je odvisno od tega, kako uspešno bomo iz okolja azbest odstranili. 641 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 31. Ključna sporočila ZD05: V letu 2019 se je 93 % prebivalcev Slovenije oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma na 858 oskrbovalnih območjih, pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti pitne vode (monitoring) na mestu uporabe, tj. na pipi uporabnika. V monitoring pitne vode ni bilo vključenih 7 % prebivalcev, ki se oskrbujejo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo za manj Odzivi kakor 50 oseb ali zaradi nepopolnega zajema. V mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, za katero se izvaja monitoring. Dostopnost do pitne vode se je v obdobju 2004–2019 nekoliko izboljšala. ZR19: Onesnaženi zrak je najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje ljudi, ki v EU v povprečju vpliva na 400.000 prezgodnjih smrti in Evropejce v povprečju stane več kakor 166 milijard evrov letno. Na primer v Ljubljani in Mariboru znašajo zunanji stroški zaradi onesnaženega zraka skoraj 271 milijonov evrov na letni ravni. Ocena zunanjih stroškov zaradi onesnaženosti zraka iz prometa se nekoliko znižuje in je odvisna od povečevanja konkurenčnosti javnega prevoza, izvajanja ukrepov za omejevanje osebnega prometa na fosilna goriva in od elektrifikacije voznega parka v mestih. Vir: ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2021. 642 Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022