Kratke povesti.
Nabral Peter Pctrovič
R3|3              Trojni nasmeh db zadnji uri.
E^SS \M obožen starček je umiral. Njegovi otroci in vnuki so stali i fiH 1 okolo smrtne postelje. Zdelo se jim je, da starček spi. Ta ^ŠHH^^^^^^™ je pa le imel zaprte oči in se je trikrat prav sladko HKcvB^^HflH nasmejal. Ko je bolnik zopet izpregledal, ga vpraša ¦mSSS^HBRII °den '7-med sinov: »Oče, zakaj ste se trikrat nasmejali ?« ¦jL ^BBB^BK           Oče  odgovori:   »Vse   veselje   mojega   življenja je
B^Šs^j^!-?^s^Pi hitelo pred mojimi duševnimi očmi — in nasmejal sem """"^" se, spominjajoč se, kako se pehajo Ijudje za temi penami. Potem sem se spomnil vsega trpljenja, ki sem ga prebil v Življenju in nasmejal sem se, ker je dospel veseli čas, ko se mi bo trnje izpremenilo v rože. Naposled sem se spomnil smrti in sem se nasmejal, misleč na liste, ki se je tako jako boje. A smrt ni nič drugega kot blag božji angel, ki nas odvede iz dolioe solz v večno veselje.«
->'    213    '<-
-    - ¦ ¦                                                                         .....             "T^I
Orehova luščina.        .                         |Lj
Lizika najde na vrtu oreh,  ki je imel še zeleno tušŽind. Kef mistT, <5a
je jaboJko, ga zagrizne, a precej zavpije: »Uj, lcako je to grenk-o!« To rekŠi,
vrže oreh stran.
Njen brat Markec, ki je bil že pametneji, pobere oreh in reče: »Grenko
luŠČino bom lepo olupil,  da   pridem   do  sladkega jedrca,  ki  je  skrito v nji
in   ki   mi   pojde  izvrstno   v  slast.«
Opica in denar.
Opica zleze skozi odprto okno v stanovanje skopuhovo, ki ni dal siro-maku niti vinarja, nego je anaŠal denarje v skrinjo in zaboje. Ko zagleda opica v sobi vse polno denarja, ga začne metati skozi okno na ulico, kjer se je že bilo nabralo vse polno Ijudi, ki so pobirali denar in si z njim polnili žepe.
Tudi skopuh pride po ulici in ko vidi, kaj se godi pred njegovo hiŠo, se raztogoti in zagrozi s pestjo opici, Češ: »Bom ti že dal, denar metati skozi okno!«
K njemu pa pristopi sosed in mu reČe: »Res je neumno, če meče ne-spametna žival denar skozi okno, a neumno je tudi, Če shranja skopuh denarje na kup, kjer nikomur ne koristijo.«
Ukradeni osel.
Tata ukradeta osla in zbežita z njim v gozd. Tam se začneta pogo-varjati, za kakšno ceno ga bosta prodala. Beseda pa da besedo, in tata se začncta prepirati in končno celo lasati in tepsti.
V tem pride v gozd tretji tat in odvede onima dvema   ukradeno žival. Tatinska pretepača zapazita tatvino šele  tedaj,  ko  je   bil   tretji   tat z oslom že silno daleč,  da ga ni bilo več videti.   Oba   se  zacneta   praskati   za ušesi^. kličoč: »Kakor dobljeno — tako izgubljenol«                                                 /\
Zrebelj.
Kniet osedla konja, hoteč odjezditi v mesto. Vidi pa, da nima konj v podkvi žreblja. »E«, si misli kmet, »brez enega Žreblja bom tudi iahko prijezdil v mesto!« Sede na konja in ga požene izpred hiše.
Spotoma pa odpade konju podkev.   »Da je   blizu   kovač«,  pravi kmet, »bi prikoval konju podkev.   No,   pa  saj   so   tudi   tri   podkve dovoljl«   Konj pa, ki je nosil kmeta po kamenitem poti, si poškoduje rog, da začne počasi hoditi. Pot se je izgubil v gozd, kjpr je bil skrit tat. Ta naskoči jezdeca, mu pobere   denar in končno   odvede s seboj celo konja.   Kmct koraka žalosten    \ domov,  pa si misli:   »Kdo   bi  verjel,  da  bom   izgubil   zaradi   enega samega ',* žreblja konja in denar!«                                                                 LT^~