23. marec je rojstni dan barona Jurija Vege in praznik obcine Moravce V petek. 20. marca bo ob 18.30 pred obcinsko stavbo odkritje spominskega obeležja Juriju Vegi. Ob 19.00 bo v Kulturnem domu svecana akademija. Skupna prireditev obcine Moravce in obcine Dol pri Ljubljani v Vegovi rojstni Zagorici bo 28. marca ob 11.00. Vabljeni! 2 / 2020 Novice iz Moravške doline GLASILO OBCINE MORAVCE / MAREC 2020 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXI Godba Moravce - nosilec nesnovne kulturne dedišcine / str. 20 V Sloveniji je vec kot sto nepoklic­nih godb. Med najstarejše sodi Pihalna godba Moravce, ki je bila ustanovljena leta 1924. MAREC MAREC Sreda Petek 13 29 32. pohod po nagelj na Revija odraslih pevskih Limbarsko Goro zborov DK Limbarska Gora KD Tine Kos Moravce Sveta maša, 9.00 KD Groblje, 19.00 Kulturni program, 11.00 MAREC APRIL Petek Petek do sobota 20 3-5 Odkritje spominskega Velikonocna prodajna obeležja Juriju Vegi razstava Park pred obcinsko stavbo, Društvo Rokodelcev - 18.30 Rokodelski center Moravce Akademija ob obcinskem Sejna soba nad knjižnico prazniku (vec na strani 45) Obcina Moravce Kulturni dom Moravce, 19.00 APRIL Sobota MAREC Sobota 18 21 Zbiranje starega papirja Skavti Marijanov pohod po Vegovi Tekom celega dne poti Planinsko društvo Moravce APRIL Sreda MAREC Nedelja 22 22 Pravljicna ura Zacarajmo slikanico 16. pohod želja na Pivkelj turn Vodi pisateljica DK Dešen - DŠN Nina Mav Hrovat Planinski dom, 13.00 KID Limbar Knjižnica Daneta Zajca, MAREC Moravce, 17.30 Sreda 25 APRIL Petek Maša in kulturni program 24 ob materinskem dnevu Župnija Moravce Dan odprtih vrat slovenskih in KID Limbar cebelarjev Cerkev Sv. Martina, 18.00 Cebelarsko društvo Moravce v sodelovanju s Cebelarsko MAREC zvezo Slovenije Sobota Cebelarski dom, Zalog 25a, 28 Moravce, 9.30 - 12.30 APRIL Skupna prireditev ob Sreda obcinskih praznikih obcin Moravce in Dol pri Ljubljani 25 Obcina Moravce, obcina Dol pri Ljubljani in KD Tine Kos Prireditev ob dnevu Moravce upora proti okupatorju Zagorica, pred rojstno hišo in v spomin padlim Jurija Vege, 11.00 partizanom na tem mestu ZB za vrednote NOB Moravce Spomenik NOB nad Cešnjicami, 16.00 MAJ Petek 1 Prvomajsko srecanje v Tuštanju: 10.30 Pihalna godba Moravce in Moravške Lilije 11.00 Živ-Žav z Alenko Kolman (celodnevna animacija za otroke) 13.00 Ansambel Petra Finka in zacetek povorke Oldtimerjev 20.30 Mambo kings Društvo krajanov Spodnjega in Zgornjega Tuštanja Spodnji Tuštanj (Cegunca), od 10.30 dalje MAJ Petek 1 Tradicionalni pohod po Moravški planinski poti Planinsko društvo Moravce Zbor pred Planinskim domom na Uštah - Žerenku, 4.00 MAJ Sreda 6 Pogovorni vecer in predstavitev knjige Slovenski razkol (gost dr. Jože Možina) KID Limbar Kulturni dom Moravce, 20.00 MAJ Nedelja 24 Zakljucek tecaja pletenja košar; do 15. ure delavnice za obiskovalce, nato uradni del (vec na strani 43) Društvo krajanov Spodnjega in Zgornjega Tuštanja Spodnji Tuštanj (Cegunca), 10.00 - 17.00 MAJ Ponedeljek 25 Pohod na Sv. Mohor, nato dan mladosti pri Lovski koci Društvo upokojencev Moravce Pohod, 12.00 Praznovanje, 14.00 Novice iz Moravške doline MAREC 2020 ŠTEVILKA 2 LETNIK XXI Novice iz Moravške doline je informativno glasilo obcine Moravce, ki je tudi izdajateljica. ISSN 2536-4057. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v obcini brezplacno. Sedež in naslov uredništva Obcina Moravce Vegova ulica 9 1251 Moravce 01 724 71 40 E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si Odgovorna urednica mag. Tatjana Cop Uredniški odbor Eva Babnik Bernarda Mal dr. Franci Malin mag. Matjaž Marolt Anja Ravnikar Likovni urednik in oblikovanje mag. Blaž Slapar Lektoriranje Bernarda Mal Naslovnica Iztok Urbanija, Tustanjska košara z irokeškimi ocmi Franc Brate, Pticnica Pavla Lebar, Kmecki koš Jože Kovic, Trebušaste košare Tisk Tiskarna Januš d.o.o. Naklada 1800 izvodov Rokovnik izhajanj, navodila za pisce prispevkov in cenik oglasnega prostora so objavljeni na spletni strani www.moravce.si. Naslednja številka izide 23. aprila. Prispevke za objavo pošljite na elektronski naslov moravske.novice@moravce.si. Rok za oddajo je 6. april. Pisci sami jamcijo za verodostoj­nost vsebine objav ter za avtorstvo besedil in slikovnega gradiva. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Moravce so najlepše Drage Moravcanke, spoštovani Moravcani. L etošnje leto na Obcini prestav­ljamo v še višjo prestavo. Dovo-lite mi, da na kratko porocam o našem delu, seveda le o pomemb­nejših dosežkih. Sredi januarja smo se na sestanku Partnerstva za razvoj in nato še Strateškega sveta odlocili, da v naslednjih mesecih zacnemo z javno razpravo o strategiji razvoja naše obcine. Po opravljeni razpravi bomo na Obcinskem svetu sprejeli DR. MILAN BALAŽIC župan obcine Moravce dokument o strateških razvojnih us- meritvah Moravške doline, saj mora-mo vedeti, kaj bomo razvijali, cesa ne maramo in kaj bomo zapustili našim otrokom. Že prvic so se kresale dobre ideje, od turizma do skrbi za starejše obcane; še vec jih pricakujem v nadaljevanju. Predzadnji dan januarja se je na moje povabilo odzval Tone Cezar, direktor Direktorata za vode na obmocju osrednje Slovenije. Predstavili smo mu projekt in vse ukrepe, potrebne za gradnjo brvi za pešce ob mostu cez Drtijšcico pri Zalogu. Dogo­vorili smo se za ucinkovito sodelovanje, da cim prej pridobimo vsa soglasja in z gradnjo, ki je zaradi sprehodov otroki iz vrtca in sprehajalne poti ob Drtijšcici nujna. Istega dne sem se sestal s kmeti. Posredovali so veliko uporabnih pobud, ki jih bomo uresnicili, denimo: o sprostitvi pogojev za gradnjo nezahtevnih objektov, o nasvetih, ki bi zmanjšali davke in povecali olajšave, o komasaciji, skupnem nastopu na trgu in cepljenju proti klopnemu menin­goencefalitisu. Gremo na zeleno Z acetek februarja sem v Ljubljani pomagal na pot naši Ljudski iniciativi Moravce (LIM), ki se je od-locila, da postane vseslovenska stranka z imenom Zelena dežela (Za.Da). Razlog za to je preprost: v Sloveniji imamo številna lokalna zelena gibanja, a ta nimajo dovolj moci za vplivanje na državno politiko, vlado in zakonodajo. To se je pokazalo tudi v našem primeru. Naš skupni boj v Moravcah je lani postal slovenski simbol uspešnega ekološkega odpora proti unicevanju narave in zdravja ljudi. LIM je skupaj z Obcino Moravce prvic v zgodovini samostojne Sloveni­je dosegla prepoved odlaganja nevarnih in strupenih industrijskih odpadkov. Vendar ta etapna zmaga ni dovolj: prepoved je zacasna, sanacija degradiranih obmocij se ni zacela, zakopani sodi nam še vedno pretijo. Resna parlamentarna zelena stranka bodo koncno preprecila okoljski kriminal in poskrbela za od­pravo posledic, ki jih za seboj pušca umazani kapital. Z župnikom Kancijanom Cižmanom smo 5. feb­ruarja pregledali poslovilni prostor ob pokopališcu in se dogovorili za njegovo obnovo ter za izgradnjo nadstreška. Projekt je že stekel, tako da ga bomo v letošnjem letu zakljucili. Prav tako smo obiskali delovišce ceste na Hribce, kjer bomo v pomladnih mesecih pred cerkvijo Žalostne matere božje uredili plato za manjše parkirišce in klopce v senci starih lip. Istega dne se je prvic sestalo novo posvetovalno telo župana – Koordinacijski svet, ki ima nalogo, da bdi nad širšo varnostjo naših obcank in obcanov. V tem svetu sodelujejo najvišji predstavniki obcinskih zašcitnih struktur: civilne zašcite, gasilcev, lovcev, skavtov in radioamaterjev. Dogovorili smo se, da mora ob najvecjih prireditvah (Pohod po nagelj na Limbarsko goro, 1. maj na Cegunci, letošnje svetovno prvenstvo v košnji ipd.) Obcina bolje poskrbeti za prometno in siceršnjo varnost naših obcank, obcanov in gostov. Mocnejši glas naših obcank in obcanov V ecer pred Prešernovim dnem smo bili prica pro-slavi ob kulturnem prazniku, ki so jo pripravili Vrhpoljcani. Naslednji dan je sledil še kulturni vecer s posthumno predstavitvijo knjige »Poezije herezije« mladega pesnika Jana Simoncica, ki je pel Moravški dolini tako, kot je to nekoc Dane Zajc. V nedeljo, 9. februarja, smo v Kulturnem domu soorganizirali mednarodni simpozij z naslovom »Rakov povratnik – diagnoza rak v boju proti kapi­talu in okoljskemu onesnaževanju«, ki je bil deležen pohval iz vse Slovenije. Dan kasneje, 10. februarja, je v obcini Moravce na polno zacel delovati projekt Prostofer, ki je namenjen brezplacnemu prevozu starejših obcanov – do zdravniške oskrbe, javnih ustanov, trgovinskih centrov itn. Da ta prevoz upo­rabite, je dovolj poklicati brezplacno številko 080 10 10. 13. februarja smo se prvic zbrali še v enem novem posvetovalnem telesu župana, ki smo ga imenovali Zbor vasi. Z njim krepimo našo lokalno samoupravo in demokraticni vpliv naših obcank in obcanov na odlocanje. Novoimenovani vaški starešine iz 41 kra­jev obcine Moravce so se v velikem številu udeležili ustanovnega sestanka, na katerem smo razprav­ljali o projektu gradnje novega opticnega omrežja. S prijavami za hišne prikljucke na podjetje Rune Enia d.o.o. (narocanje@eurocon.si, 01 292 72 30) bo treba najbolj pohiteti v tistih naših vaseh, ki spadajo pod opticno vozlišce Litija (S-20). V nadalje­vanju bomo organizirali še zbore obcanov – najprej seveda za vasi opticnega vozlišca Litija, zatem pa še za obe ostali opticni vozlišci: Zagorje (S-21, vzhodni del obcine Moravce) in Mengeš (S-15, zahodni del obcine Moravce). Pogovorite se tudi z vašim vaškim starešino (clane Zbora vasi bomo objavili prihodnji mesec), lahko pa se obrnete tudi na clana Strateš­kega sveta Andreja Šterna, ki bo s strani Obcine Moravce nadzoroval gradnjo opticnega omrežja. In vendar se premika L ahko mi verjamete, da smo tudi v zadnjem ob-dobju najvec truda vložili v priprave na gradnjo Doma za starejše obcane. Kot sem vam že pove­dal, smo se z Ministrstvom za delo, ki podeljuje koncesije, pred kratkim dogovorili, da bo razpis za novega koncesionarja objavljen do konca februar­ja. Žal smo ostali brez vlade. Ker vlada nima vec polnih pooblastil, na prošnjo Ministrstva za delo zdaj vladna pravna služba preverja, ali razpis za novega koncesionarja sodi med tekoce zadeve, ki jih lahko vlada v odstopu opravlja, ali ne. To nam znova jemlje dragoceni cas, kajti Obcina je že pred letom opravila svojo domaco nalogo in pripravila vse potrebno za gradnjo. Kakorkoli že, pritisk na državo bomo stopnjevali, dokler razpisa ne bodo objavili. S predstavnikom podjetja E-tv, ki prevzema tudi ATV Litijo, smo se 20. februarja dogovorili za sodelovanje. Tako bomo dobili najsodobnejši lokalni TV program, kjer se bodo novice iz Moravške doline od letošnjega zacetka poletja naprej znova pojavile na vaših TV ekranih. Moravška TV (MTV) bo tako postala del nove televizije osrednjeslovenske regije. Pred nami je obcinski praznik, rojstni dan Jurija Vege. Ob tem svecanem dogodku bomo pred zacet­kom slavnostne akademije, na kateri bodo podeljena letošnja najvišja obcinska priznanja, pred zgradbo obcine odkrili spominsko obeležje Vegi, ki bo hkrati zacetna tocka spominske Vegove poti do njegove rojstne hiše v Zagorici. Doslej smo Vego bolj slavili kot inženirja, vojaka, ucitelja in izumitelja, tokrat pa bomo poleg matematike izpostavili še njegov izjemen prispevek k razvoju astronomije, za kar si je Vega zaslužil svetovno cast, da najvecjih kraterjev na Luni nosi njegovo ime. Ob obcinskem prazniku Z a konec še nekaj misli ob obcinskem prazniku. Obcanke in obcani obcine Moravce smo skup­nost, ki vse bolj sama odloca o svojih zadevah in razvoju. Sami vemo mnogo bolje kot država, kaj potrebujemo. O Moravcah naj v prihodnje še bolj od­locajo Moravcani. Zato širimo lokalno samoupravo, najprej z zborom vaških skupnosti. V zadnjem letu smo se prebudili iz spanja in postali samozavestni. Najbrž ni Moravcana, ki bi osebno poznal vse "ZDAJ, KO SMO PREPRECILI NADALJNJI DOVOZ NEVARNIH IN STRUPENIH INDUSTRIJSKIH ODPADKOV, IMAMO VSE MOŽNOSTI ZA RAZVOJ DOLINI PRIJAZNEGA TURIZMA." prebivalce naše obcine. Pa vendar vsak od nas v mi-slih nosi predstavo o povezanosti v naši skupnosti. Bistvo moravškega ljudstva je v tem, da imamo vsi posamezniki veliko skupnega – zacenši s prele­po dolino in hribi, kjer živimo, kulturnimi zname­nitostmi, zgodovino, tradicionalnimi družabnimi dogodki itd. – pa tudi, da smo kar nekaj tistega, kar nas dela razlicne, sprejeli. Ljubezen do Moravške­ga nam budijo moravška poezija, proza, glasba, likovna umetnost, pa tudi naša tradicionalno izvrst­na hrana in pijaca. Ponos nam ob velikem številu prireditev vzpodbujajo naša neuradna himna »Tam je Moravška dolina«, naš grb z gradom in lilijo ter modro-belo-modra zastava. Moravcani smo! M oravcani smo vsi, tudi tisti, ki so se pred krat­kim priselili v našo obcino. Hkrati smo ohranili – in ga za naše zanamce tudi moramo v prihodnje še toliko bolj – naš moravški gorenjski dialekt, »moravšcino«, ki predstavlja bogastvo naše kul­turne dedišcine. Mi vsi skupaj smo potomci slavne moravške zgodovine in s svojim odlicnim delova­njem bomo postali vredni velikih imen Jurija Vege, Frana Detele, Friderika Barage, Franca Ksaverja Pirca, Daneta Zajca, Primoža Peterke, dr. Josipa Mala, Tineta Kosa. In mi smo predhodniki novih rodov, ki jim moramo zapustiti lepo, urejeno in cisto Moravško dolino: ta je last naših vnukinj in vnukov. Imamo Moravce, idejo dobre skupnosti, ki skrbi za svoje clane. Zdaj, ko smo preprecili nadaljnji dovoz nevarnih in strupenih industrijskih odpadkov, imamo vse možnosti za razvoj dolini prijaznega turizma, ki lahko odpre marsikatero delovno mesto. Termit bo moral sam sanirati gnojne rane na telesu naše matere – doline. V nasprotju s tem bomo spodbujali nastanek cistega moravškega podjetništva in ustvarjanja novih delovnih mest. Sprostite svojo podjetnost, zagnanost in vztrajnost. Le tako bomo najbolje delali in mislili »po moravško« za nazaj kot izrocilo, za naprej kot kulturni in politicni projekt zdajšnjih in prihodnjih generacij, kot projekt dobrega in pri­jaznega življenja. Povedano drugace, potem bomo gromko in iz srca lahko zapeli tisto vižo ansambla Svetlin: »Sred' pravljicne doline, pod Limbarsko goro … Moravce so najlepše, ostalo bo tako«. Najvecje bogastvo je mir v srcu BESEDILO: KANCIJAN CIŽMAN, župnik V stopili smo v mesec, ki je po izrocilu že zelo blizu pomladi. Dan se je podaljšal in sonce ima že vec moci. No, ce smo že skoraj na pragu koledarske pomladi, pa ne moremo mimo ugotovitve, da prave zime letos ni bilo. Za nekatere je bilo to olajšanje, saj smo se izog­nili mnogim težavam in nevšecnostim. Obenem smo še privarcevali pri kurjavi, kar tudi ni slabo. Za druge je bilo to vecje ali manjše razocaranje. Najbolj zavzeti smucarji ste se morali zelo potruditi, da ste užili vsaj nekaj smucarskih utrinkov. Izobilje ni sopomenka za sreco V se se spreminja: vreme, klima, svet … . Vse se vrti naprej in mi tudi. Na žalost pa se ne vrti vse v pravi in optimalni smeri. Ce imamo vsega v izobilju, še ne pomeni, da smo bolj srecni in izpolnjeni. Ce si življenje v marsicem olajšamo in imamo vec ugodja, udobnosti, še ne pomeni, da je v nas vec zadovoljstva in sprošcenosti. Vcasih se zdi prav nasprotno: napredek in tehnološki razvoj nas »dušita«. In kljub obilici vsega se lahko pocutimo prazne, razocarane in osamljene. Zakaj je tako in kaj nam je storiti? V sekakor ne moremo kar izstopiti iz tega norega kro­ gotoka življenjskega ritma in sprememb. Tudi nazaj v preteklost se ni smiselno ozirati in nostalgicno vzdihovati, kako je bilo nekoc vse drugace in lepše. Morda je res bilo, a to ni rešitev, da bi v sedanjosti živeli bolj veselo. Poiskati je treba drugo pot. Kaj nas zares osrecuje in izpolnjuje? Mislim, da obstaja skupni imenovalec – odnosi med ljudmi. Nihce od nas ne zmore biti in živeti sam. Vsi potrebujemo ljudi, ki jih imamo radi: moža, ženo, otroke, prijatelje, sorodnike … Ob njih tudi sami rastemo in zorimo, prejemamo in se razdajamo. Brez najbližjih in tudi brez tistih bolj oddaljenih, slucajno mimoidocih … bi bili osamljeni in zapušceni. Nihce sam sebi ne zadošca. Vcasih si priznamo, da se še skregati ne moremo, ce smo sami. Spominjam se, bilo je že dolgo nazaj, ko sem se pripeljal iz doline pred župnišce na Podkumu. Bilo je pozimi. Povsod je bila megla, samo župnišce in cerkev na vrhu hriba sta bila obsijana s soncem. Spodaj pa megla, ki je bila kot morje vsenaokrog. Vzhicen od nenadne lepote sem hudomušno pomislil: »O Bog, ce bi bila to vse voda, bi edini ostal pri življenju.« Ampak, kaj bi potem pocel sam na svetu? Nekdo je (za nas) to pot že prehodil – naj ne bo zaman L judje smo »narejeni« tako, da živimo v skupnosti in obcestvu z drugimi. To nam daje življenjsko energijo in moc. Odnosi pa niso vedno idealni in harmonicni. Nasprotno, vcasih smo v sebi »raztrgani«, obcutimo bolecino. Vcasih nas obvladujejo jeza, užaljenost, zamere. Vcasih smo ranjeni in rane povzrocamo tudi drugim. To je naša realnost. A to nikakor ne sme biti nekaj dokoncnega. In zato je potrebna naporna pot sprave in odpušcanja. Samo ta pot vodi naprej in preseže zamere in sovraštvo. Pot torej je. Rešitev obstaja. Ni pa lahko. In ne gre samo od sebe naprej. Še vec, tudi ce si prizadevamo v tej smeri, morda drugi ne bo ali ne bodo za to. In spet se vse lahko ustavi. Ni pa nujno. Moje odpušcanje, moja osebna pripravljenost za nov odnos ni absolutno vezana na drugega. Tudi ce kje, pri kom (še) ni pripravljenosti za spravo, to ne pomeni, da ne morem naprej. Ce vztrajam, lahko zacutim v srcu pomiritev in moc, da nekoga sprejmem takega kot je, tudi ce se ne spremeni. Ta pot je možna samo zato, ker jo je nekdo pred nami prehodil v celoti, brez »popustov« in olajšav. Pred nami je praznik življenja O bhajamo postni cas, cas priprave na praznovanje Velike noci. Post je umešcen v spomladanski cas, ko vse na novo zacne rasti in brsteti. Velika noc je zato praznik živ­ljenja v polnosti, kjer življenje zmaga nad smrtjo. In v postu se pripravljamo na ta »izbruh« neustavljivega toka življenja. Življenje je mocnejše od smrti, odpušcanje in sprava sta mocnejša od sovraštva, veselje na koncu vendarle slavi zmago nad žalostjo. To je tisti univerzalni klic življenja, ki je namenjen in usmerjen k vsakemu cloveku, brez izjeme. Jezus je trpel za vse ljudi, ne samo za dobre in poštene, ampak tudi za vse, ki so ga zavracali in se mu posmehovali. Vsem je odpusti. Še vec: za vse in za vsakogar je tudi prosil svojega Oceta odpušcanja. To je pot, ki jo je On sam prehodil pred nami in v celoti. To je Ljubezen, ki zmore vsem odpustiti in vse prepoznati kot ljubljene božje otroke. To je pot, ki vodi v Življenje in nikogar ne izkljucuje, ki nikogar ne obsoja na propad. To je smisel posta, da smo usmerjeni k Veliki noci. Kljub vsem pomislekom, dvomom, slabostim, celo kljub neveri. Lahko nas kdaj (ali pogosto) razocarajo ljudje okoli nas, lahko smo kdaj razocarani tudi sami nad seboj. A tudi to ni razlog za obup. Kajti On nas ne zapusti nikoli. Velika noc je dokaz za to. Za konec še misel p. Anzelma Gruna: »Tržno gledano zakramenti ne sodijo med osnovne potrebe cloveka – tudi brez njih nekako preživimo. Zato pa sodijo med cvetje, ki nam ga podarja Bog. In zakrament sprave je ena od Božjih cvetlic – s katero ozdravljamo in zacenjamo na novo.« Vsem želim lep postno-pomladanski cas in veliko odpr­tosti za novost življenja, ki se v vsej svoji polnosti razodeva in pokaže v Velikonocnem dogodku. Bo obcinski svet stopil skupaj za isti cilj? BESEDILO: ANJA RAVNIKAR Z adnjo sredo v februarju je potekala 9. redna seja Obcinskega sveta Obcine Moravce. S prvo tocko so svetniki medse sprejeli novo clanico sveta, Matejo Jalševec Urankar, ki je nadomestila svetnika g. Matjaža Kocarja in bila imenovana za nadomestno clanico Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Obcine Moravce. Obcinski statut še naprej v neskladju z ustavo V nadaljevanju seje so se svetniki ponovno lotili Statuta Obcine Moravce in Poslovnika obcinskega sveta; oba sta v neskladju z zakonodajo, nazadnje pa sta bila posodobljena pred vec kot dvajsetimi leti. Glasovanje glede sprejetja novih oziroma usklajenih dokumentov je potekalo poimensko; od trinajstih prisotnih je osem svetnikov glasovalo za nov statut, ostali pa proti, saj se z dolocenimi tockami še vedno ne strinjajo. Dokler svetniki ne dosežejo kompromisa, bo Obcina še vedno delovala v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. OPPM potreben za ureditev trškega jedra S ledilo je prvo branje osnutka Odloka o obcinskem po­drobnem prostorskem nacrtu za obmocji MO-16 in MO­18, katerega podrobnosti je predstavil predstavnik podjetja Lokus, d.o.o. in svetnikom odgovoril na vsa njihova vprašanja glede prostorske postavitve, odkupa zemlje in komunikacije z lastniki zemljišc. Predmet izdelave OPPN je predvsem vzpostavitev družbenega centra z osrednjim parkom in javnimi urbanimi površinami ob objektih javnega znacaja. V nacrtu je nova cestna povezava med Vegovo in Marokovo ulico, ob vseh umestitvah objektov in posegih v prometno infrastrukturo pa je potrebno prednostno zagotoviti varnost ranljivejših udeležencev v prometu – pešcev in kolesarjev. Svetniki tudi o prejemnikih priznanj N aloga obcinskega sveta je bila, da potrdi prejemnike za obcinska priznanja, plakete in naziva castnega obcana Obcine Moravce. Nekaj svetnikov je predlagalo, da bi se izjemoma naziv castnega obcana letos podelil dvema osebama, vendar je to v neskladju z razpisom, ki predvideva zgolj enega castnega obcana na leto. Letos bo torej podeljeno eno obcinsko priznanje, dve plaketi in en naziv castnega obcana v skladu z razpisom in nominacijami. Dom starejših naj bo prednostna naloga vseh Z godba doma starejših obcanov se vlece že vec kot de­setletje. Na tokratni seji je bilo poudarjeno, da se je treba nehati obremenjevati s preteklostjo in zaceti sodelo­vati, saj je navsezadnje cilj za vse isti. Kot je rekel Stane Ravnikar, ki je že od zacetka najvecji spodbudnik projekta: ni pomembno, katera stran ga bo zgradila, važno je, da bo koncno postavljen. Upajmo, da je to res znak preobrata Letos bo podeljeno eno obcinsko priznanje, dve plaketi in en naziv castnega obcana v skladu z razpisom in nominacijami. v obcinski politiki, s katerim bodo izpolnjene dolgoletne želje vseh obcanov in obcank, da svoja stara leta preživijo v varnem zavetju domacega kraja. Na koncu o svetovnem prvenstvu v košnji in še kaj … P od tocko »razno« je svetniška skupina SDS izrazila zaskrbljenost glede kakovosti oskrbe vode iz vodo­oskrbnega sistema Ples – Podoreh – Krulc, ki z vodo oskrbuje vec kot 4000 uporabnikov, in prosila za ponovno analizo s strani nacionalnega laboratorija. Nadaljnje je bila izražena še pobuda za pomoc pri organizaciji in poteku kmeckega praznika, ki bo potekal zadnji vikend v juliju, župan dr. Milan Balažic je predstavil še dve novoustanovljeni delovni telesi: zbor vasi in koordinacijski svet. Zbor vasi bo vkljuceval predstavnike vseh vasi v obcini, ki bodo lahko zagovarjali interese svojih vasi in informacije o novostih posredovali sovašcanom. Pomen koordinacijskega sveta, ki ima 9 clanov, pa se bo pokazal ob vecjih dogodkih v obcini in v primeru naravnih nesrec. M arec je mesec, ki nas s svojo milino pocasi popelje v pomlad. Zato ni nenavadno, da sta dva praznika v tem mesecu namenjena ženskam. Dan boja za pravice žensk, 8. marec, je že za nami, pred nami je 25. marec, materinski dan. Prav je, da se materam, sestram, ženam in hceram zahvalimo vsak dan, ker nam lepšajo dneve, mesece in življenja. Ob prazniku jim le podarimo rožo – pa naj bo to zvoncek, cvetoca cešnjeva veja ali brhka vrtnica. Hvala vam, da ste! Milan Balažic, župan Hana Prohinar, Vrtnica, 2017, pastel na papirju, 14,7 x 16,3 cm Z ahvaljujemo se bralkam in bralcem za od­dane glasove ob izbiri najnaslovnice Novic iz Moravške doline 2019. Najvec glasov je prejela januarska naslovnica Ribniki avtorja Marka Soderžnika in sicer je skupaj z všecki na Faceboo­ku in elektronskimi glasovnicami prejel 54 glasov. Cestitamo! Uredništvo bo v kratkem stopilo v stik z avtorjem prvonagrajene naslovnice. Fotografije naslovnic, kakor tudi fotografije pri­merne kakovosti, ki niso bile objavljene, bodo v pri­hodnje krasile prostore obcinske uprave, kulturnega doma, knjižnice in prostorov nad knjižnico. Vsem krajanom, ki so z nami delili svoj pogled na Moravško dolino, se zahvaljujemo za sodelovanje. BREZPLACNI PREVOZI ZA STAROSTNIKE V OBCINI MORAVCE - S SRCEM NA POTI O bcina Moravce je pristopila Brezplacni prevozi starejšim omogocajo lažjo dostopnost do zdra-k vseslovenskemu humani-vniške oskrbe (npr. Zdravstveni dom, bolnišnice), brezplacne prevoze tarnemu projektu za mo-do javnih ustanov (Obcine, Upravne enote), trgovinskih centrov ipd. bilnost starejših PROSTOFER in v Uporabnik, ki potrebuje brezplacni prevoz, naredi naslednje: letu 2020 za izvedbo zagotovila fi-1. Poklice na brezplacno številko 080 10 10. nancna sredstva ter vozilo, s kate-2. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in rim se bodo izvajali brezplacni lokacijo prevoza. Klicni center nato obvesti prostovoljnega voznika prevozi starejših obcanov. o prevozu in to sporoci uporabniku, za katerega se opravi prevoz. 3. Vozilo je zagotovljeno s strani OBCINE MORAVCE, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje tako voznika kot sopotnikov. 4. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov uporabnikov vsak delovnik med 8.00 in 18.00 uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. 5. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do Brezplacni prevozi so na-petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi pri­menjeni vsem tistim starej-lagodijo potrebam. šim, ki: - ne vozijo sami, - nimajo sorodnikov, ki bi imeli prosti cas takrat, ko potrebujejo prevoz, - imajo nižje mesecne dohodke, - slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Pridružite se prostovoljnim šoferjem O bcina Moravce je pristopila k vseslovenskemu humanitarnemu projektu za mobilnost starejših PROSTOFER in v letu 2020 za izvedbo zagotovila financna sredstva ter vozilo, s katerim se bodo izvajali prevozi starejših obcanov. V ta namen vas Obcina Moravce vabi, da se pridružite kot prostovoljni šoferji in tako pomagate pri izvedbi projekta. Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki: • ima veljavno vozniško dovoljenje in • je v svojem prostem casu pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo, • svojim sopotnikom nesebicno pomaga tudi, ko ti izstopijo iz avta: pri zdravniku jih pospremi do cakalnice, pomaga nesti vrecke iz trgovine in jim priskoci na pomoc pri vzpenjanju po stopnicah. To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in castno dejanje. Vozniki, ki želijo postati prostovoljni šoferji naj poklicejo na 01 724 71 40 (Alenka Prelovšek) ali pišejo na e-naslov: alenka.prelovsek@moravce.si. Veseli bomo vašega odziva! Obcina Moravce Iskreno se zahvaljujemo vsem PROSTOVOLJNIM VOZNIKOM – PROSTOFERJEM, ki ste se pridružili k humanitarnemu projektu in želimo srecno vožnjo. Gradnja opticnega omrežja v obcini Moravce Župan obcine Moravce dr. Milan Balažic je 13. februarja 2020 prvic sklical Zbor vasi kot novo posvetovalno telo. Novoimenovane vaške starešine iz 41 krajev obcine Moravce so se v velikem številu udeležili ustanovnega sestanka. Na dnevnem redu je bil projekt gradnje novega opticnega omrežja, ki sta ga predstavila predstavnika podjetja Rune Enia, d.o.o., Stanko Šalamon in Rado Stojanovic. V nada­ljevanju posredujemo nekaj najpomembnejših informacij. Prijavite se! L anska »Predhodna izjava o seznanjenosti« ni dovolj. Potrebno se je na novo prijaviti in skleniti pogodbo za narocilo opticnega prikljucka Rune. Glede prijav vam svetujejo na naslovu: narocanje@eurocon.si in na telefonu 01 292 72 30. Vse informacije najdete na spletni strani: https://www.eurocon.si/. S prijavami je treba najbolj pohiteti v tistih vaseh, ki spadajo pod opticno vozlišce Litija (S-20), saj se je gradnja tu prakticno že zacela. Gre za naslednje kraje: Velika vas, Zalog pri Kresnicah, Spodnji Prekar, Zgornji Prekar, (Dešen), Katarija, Hrib nad Ribcami, Cešnjice pri Moravcah, Drtija, Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava, Straža pri Moravcah, Zalog pri Moravcah, (Moravce), Rudnik pri Moravcah, Zgornji Tuštanj (vzhodni del), Gabrje pod Limbarsko goro (južni del), Selce pri Moravcah, Serjuce, Soteska pri Moravcah in Pogled. Tri mesece pred zacetkom gradnje hišnih prikljuckov v vašem naselju boste dobili predracun in položnico za placilo prikljucka v višini 150 evrov. To je edini predvideni strošek pri izgradnji hišnega pri­kljucka, razen za tiste narocnike, ki bodo želeli imeti položen prikljucek po zemlji in še nimajo položene proste cevi po zasebni parceli. Obvešcamo vas, da so vam od ponudnikov programskih paketov nekateri že pripravljeni placati teh 150 evrov za prikljucek, tako da bi do nove optike prišli tako rekoc zastonj – ostane samo mesecne narocnina v višini okoli 30 evrov. Že sklenjenih pogodb je malo T renutno stanje glede sklenjenih pogodb je precej slabše od pricakovanega: slednjih je na ravni vseh upravicenih krajev zgolj 18 %, kar je precej manj, kot je bil interes, ki so ga obcani Moravc predhodno že izkazali. Trenutno stanje na obmocju opticnega vozlišca Litija (S­ 20) je: Cešnjice pri Moravcah 26 %, Drtija 17 %, Gabrje pod Limbarsko goro 0, Pogled 7 %, Rudnik pri Moravcah 0, Selce pri Moravcah 0, Serjuce 22 %, Soteska pri Moravcah 19 %, Spodnja Dobrava 0, Spodnji Prekar 11 %, Straža pri Moravcah 25 %, Zalog pri Moravcah 24 % in Zgornja Dobrava 14 %. V nadaljevanju bomo organizirali še zbore obcanov – na­jprej za podrocje vasi, ki spadajo pod opticno vozlišce Litija (S-20), zatem pa še za vasi obeh ostalih opticnih vozlišc: Zagorje (S-21, vzhodni del obcine Moravce) in Mengeš (S-15, zahodni del obcine Moravce). Za vse dodatne informacije se lahko obrnete tudi na clana Strateškega sveta Andreja Šterna, ki bo s strani Obcine Moravce nadzoroval gradnjo opticnega omrežja. Njegov telefon je 051 728 675. Kam z azbestnimi odpadki? BESEDILO: JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK V marcu bo v obcini Moravce potekal odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov. Med odpadki, ki jih obcani pripravijo za odvoz, velikokrat zasledimo tudi azbestne odpadke, kot je na primer salonitna kritina, ki pa jih zaradi posebnih predpisov in protokola ravnanja z njimi podjetje Prodnik ne more sprejeti v okviru organiziranega odvoza kosovnih odpadkov. Z azbestnimi odpadki je potrebno ravnati previdno! V skladu z obstojeco zakonodajo (Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest) je potrebno azbestne odpadke po demontaži naložiti na palete in jih poviti s folijo, debeline najmanj 0,6 mm, ali pa odpadke odložiti v vrece iz tkanin iz umetnih snovi. Vsekakor je potrebno prepreciti, da bi azbestna vlakna prehajala v zrak in bi lahko prišlo do vdihavanja. Javno komunalno podjetje Prodnik vsem svo­jim uporabnikom omogoca, da azbestne odpadke oddajo v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu. Storitev ravnanja z azbestnim materialom ni vkljucena v gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, zato je ob njihovi predaji treba storitev placati. Uporabniku se zaracuna znesek glede na maso pripeljanih odpadkov. Cena po trenutnem ceniku znaša 0,1971 €/kg (z DDV). V tej ceni so zajeti vsi stroški, ki jih je potrebno poravnati v zvezi z nadaljnjo obdelavo odpad­kov: prevoz na deponijo, stroški deponiranja, razkladanja, okoljskih taks itn. Uporabniki morajo v skladu s predpisi odpadke pripeljati povite in zašcitene. Ravnajte družbeno odgovorno V primeru divjega odlagališca ali azbestnih odpadkov med ostalimi kosovnimi odpadki, pripravljenimi za odvoz, podjetje Prodnik obvesti Medobcinski inšpektorat, ki je pristojen za ukrepanje v takšnih primerih. Obcinski inšpektor odredi cišcenje odlagališca, strošek cišcenja pa se obracuna znanemu povzrocitelju. Na tem mestu prosi-mo obcane, da tudi sami ravnajo družbeno odgovorno in v primeru, da opazijo nepravilno odložene odpadke, o tem obvestijo Medobcinski inšpektorat ali podjetje Prodnik, pri cemer naj navedejo tocno lokacijo, in ce je možno, posredu­jejo tudi slikovno gradivo. Vsem obcanom se zahvaljujemo, ker skupaj z nami skrbijo za cisto okolje. Tri leta Ljudske iniciative Moravce BESEDILO: MAG. MATJAŽ MAROLT L judska iniciativa Moravce je 13. februarja praznovala tretjo obletnico obstoja. Ob tem dogodku z vami delim nagovor, ki naj bo hkrati izraz zahvale vsem, ki so v okviru naše iniciative v tem obdobju s svojim delom, sodelova­njem in moralno podporo prispevali k zelenemu aktivizmu. Moravška obcina je danes postala zgled zelenemu preporodu Slovenije. Najiskrenejša zahvala gre vsem pionirjem LIM-a. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste se odzvali našim pozivom po pomoci. Zaradi nenehnih pritiskov umazanega kapitala, pritiskov okolice in drugih nepoštenih praks bom posameznike samo poimen sko naštel. Preprican sem, da se bodo posamezniki prepoznali: Andrej, Jurij, Mojca, Andreja, Meta, Aleš, Sonja, Vida, Mateja, Marjana, brez vas obletnice ne bi bilo. V tej zgodbi imam tudi sam vlogo tistega, ki je iskal poti, rešitve, se bil venomer pripravljen pogovarjati in vedno prevzemati odgovornost za zapisano. Tri leta ni dolgo obdobje, saj je novinar znane televizijske hiše ob našem nastanku dejal, da bomo potre bovali vsaj deset let, da bomo mogoce kaj spremenili. A so bili volja, znanje pa tudi sreca na naši strani, da uspeh ni izostal. Z ve likim zadovoljstvom ugotavljam, da je država v zacetku tega leta koncno zapisala in potrdila, da so naše trditve, obtožbe in preprica­nja upravicene. V prihodnjih številkah bom po­drobneje predstavil dokumente in navedbe državnih organov, ki so potrdili naše obtožbe zoper umazani kapital. Veselje in grenkoba I n kaj sedaj ostaja LIM-u v boju zoper onesnaževalce okolja. Ostaja mu veselje z nekoliko grenkim pri okusom in hvaležnost, da smo vsa ta leta lahko delali skupaj tisti, ki nam je mar za okolje in za naše za­namce. Vesel sem, da lahko govorimo o skupni poti, tako v ljudski iniciativi kot v sodelovanju z našimi podporniki. Hvaležen sem vsem za sodelovanje in predvsem njihovo moralno podporo. Velikokrat je bil že stavek: »Mi smo z vami, podpiramo vas.« dovolj, da nismo klonili in smo nadaljevali naš boj. Še posebej me veseli, da razlicnosti v naših nazorih ali osebnih pogledih nikoli niso unicile odnosov in sodelovanja v LIM-u. Vesel sem, da smo lahko v iniciativi ves cas ostali to, kar smo, hkrati pa uspeli dati prostor tudi drugim. Tu imam v mislih ocitno podporo aktualnega župana in celotne obcinske oblasti, ki sta nam prisluhnila in nas podprla. Prav v tem vidim prvo pomembno sporocilo našega zele­nega aktivizma. Verjamem, da je tudi v današnjem casu in v tej družbi skupna pot mogoca. Mogoca je, ce nas vodi resnicno skupen interes, ki mu vsi sledi mo, to je, da z našim zeleno obarvanim delovanjem nameravamo zgraditi boljšo dolino cisto, varno in napredno, takšno, da bo v ponos našim zanamcem. Desetletja dolg boj proti onesnaževanju N aše aktivnosti se vrstijo tri leta, vendar delo lju di, ki jim je mar za zeleno in zdravo okolje, sega dlje v zgodovino. Domacini, ki živijo ob »deponiji« so že pred desetletji zaceli opo zarjati na onesnaževanje naše do line, saj so želeli ohraniti oziroma vrniti zeleno dolino Moravcankam in Moravcanom. Vec let iskanja možnih rešitev je bilo kronanih s prvimi vidnimi znamenji, da se nekaj le premika. Težki tovornjaki z razlicnimi industrijskimi odpadki so izginili z moravških cest. Ali je to znanilec pomladi, se sprašu jete? Z zadovoljstvom lahko pritr dim in vam zagotavljam, da bomo še naprej aktivni in se trudili, da raznovrstni industrijski odpadki iz vse Evrope ne bodo koncali v Moravški dolini in tudi ne drugod po Sloveniji. Ce lahko ob pogledu na delovanje iniciative go-vorimo o kakšnem uspehu, se mi zdi pred tem še pomembneje govoriti o potrpljenju in zaupanju. Ni lahko vztrajati niti leto dni brez pravih rezultatov. Zato pa se mi zdi dobro, da se ob obletnicah prav toliko kot vidnih rezultatov, veselimo vztrajanja kljub številnim vmesnim neuspehom, nasprotova­njem in navideznih porazih. Veliko naših pisanj, vprašanj razlicnim državnim organom, organizaci jam in posameznikom je koncalo globoko v predalih uradnikov in posameznikov ali celo njihovih koših. Kljub temu sem ves cas verjel, da naše trditve niso le plod domišljije in nedokazanih dejstev, kar mi je vlivalo moci za vztrajanje. Vztrajanje v dobrem se tako ali drugace vedno iztece v dobro. Pri tem seveda nimam v mislih samo Moravške doline temvec tudi vse tiste iniciative, organizacije, posameznike, ki smo jim že ali smo jim še pripravljeni pomagati. Bila so tudi obdobja brez posebnih premikov, ki smo jih izkoristili za utrjevanje naše notranje podobe. Med nami se je utrdilo spoznanje, da so vedno najpomembnejši ljudje in z njimi povezano zdra­vo okolje in ne sebicni posamezniki ali interesne skupine, ki so poskušale naš boj izkoristiti za svoje ozke interese. Ne iniciativa, ne posamezniki, kakor tudi ne politicni interesi, ki so jih nekateri in jih še vedno poskušajo dokazovati, ne morajo biti priori-teta našega aktivizma pac pa nujnost zavedanja, da brez zdravega okolja, ne moramo zadovoljevati osnovnih clovekovih potreb. V LIM-u smo zavezani zeleni paradigmi. Že v casu osamosvajanja Slovenije so domacini, ki živijo ob »deponiji« zaceli razmišljati, kako bi zaustavil onesnaževanje naše doline in vrnil zeleno dolino Moravcankam in Moravcanom. LIM so ljudje, ne politika D anes se lahko veselimo, da nismo podlegli koristim brezbrižnega kapitala. Ob tem naj izpostavim še eno pomembno dejstvo – vsem, ki ste se kitili z našim aktivizmom podajam jasno sporocilo: naš uspeh je izkljucno uspeh iniciative in po zadnjih spremembah tudi nove obcinske oblasti, ki nam je stala ob strani, ko smo znova in znova predlagali nove in nove ukrepe, ki pa so se vsi po vrsti izkazali za upravicene. Poudarjam, da vse ne­posredne aktivnosti izvirajo iz nas samih in nikakor od katere politicne opcije. Še vec, nekateri lažni podporniki so celo vidno simpatizirali z umaza­nim kapitalom, spet drugi so si lastili naš uspeh, za katerega niso storili nicesar, razen napihovanja velikih a praznih besed. Žal nam je tudi tistih, ki se iz nerazum­ljivega razloga želijo »odLIMati« in pustiti zanamcem opustošeno, ranjeno dolino. Dobronamerne kritike so dobrodošle Z veseljem sprejemam kritiko kogarkoli v Moravški dolini, samo ne tistih, ki niso storili, razen prazne­ga govoricenja, nic konkretnega in se zdaj postav­ljajo kot najbolj zaslužni – za kaj že? Mogoce za razdvojenost doline in krivca za spor med do sedaj najboljšima sosedoma. Upam si z vso odgovornostjo trditi, da v kolikor bi si stara obcinska oblast dovolila sodelovanje ali vsaj poslušanje naših argumentov, bi v dolini ne bilo toliko razdvojenosti ali kot je v zadnjem letu najbolj moderno: si naš, se pravi Balažicev ali si Reboljev? Veliko naših pisanj, vprašanj razlicnim državnim organom, organizacijam in posameznikom je koncalo globoko v predalih uradnikov in posameznikov ali celo njihovih koših. Kljub temu sem ves cas verjel, da naše trditve niso le plod domišljije in nedokazanih dejstev, kar mi je vlivalo moci za vztrajanje. Vztrajanje v dobrem pa se tako ali drugace vedno iztece v dobro. Odgovornost za tako slabo stanje politicnega duha v naši obcini si upam pripisati prav tistim veljakom, ki zagovarjajo nacelo: naš ali njihov. Ta polarizacija se kaže na vsakem koraku. Zato LIM jasno in glasno sporoca, dnevna politika Moravške doline ni naša prioriteta. Z njo naj se ukvarjajo tisti, ki so za to poklicani, dvomimo pa, da so to vaški posebneži, ki se petelinijo na svojem kupu ... Zani­mivo je dejstvo, da jih na naših seznamih s skoraj 400 clani ni. Žal nam je tudi tistih, ki se iz nerazumljive­ga razloga želijo »odLIMati« in pustiti zanamcem opustošeno, ranjeno dolino, seveda pa se nikoli niso udeležili sestanka iniciative ali predlagali rešitve. Na koncu pa še pogled naprej. Želim si, da bi inicia­tivi še naprej uspelo ohraniti izvornega duha (zeleni aktivizem), ki resda presega zmožnosti lokalnega delovanja in se sedaj razvojno spreminja v drugacno, mocnejšo družbeno gibanje. Ali kot se je izrazil naš vidni predstavnik Jurij: »Prišel je cas, da naše gibanje premaknemo v višjo prestavo.« Preprican sem, da bo Ljudska iniciativa Moravce (ne glede na obliko) tudi v bodoce dobro delovala, ce ji bo uspelo: • ohraniti prvotni namen delovanja, • ustvariti sodobno organiziranost, • navznoter zagotoviti pristno demokracijo, • pritegniti nove clane, • povezati se s sorodnimi iniciativami po Sloveniji in • delovati odlocno in preudarno. Za konec še enkrat hvala vsem, ki ste z nami na zeleni poti! Želim si, da bi bilo okolje, za katerega se skupaj borimo, še bolj zeleno … Namesto za­kljucka pa misel, ki naj bo skupna vsem: Vsi za zeleno Slovenijo – zelena Slovenija za vse! Obcni zbor Cebelarskega društva Moravce BESEDILO: BARBARA AVSEC, FOTOGRAFIJA: MATJAŽ KOCAR V nedeljo, 2. februarja, smo se clani našega društva in povabljeni gostje sosednjih cebe­larskih društev zbrali na letnem obcnem zboru v Kulturnem domu Moravce. Za krajši cas sta se nam pridružila župan dr. Milan Balažic in podžu-pan Marko Kladnik. Zbor smo priceli s cebelarsko himno, sledil je kratek pozdravni nagovor predsednice Irene Urbanije. Nagovoril nas je tudi župan, ki je pohvalil delovanje društva in zaželel boljše letine od lanske. V prihod­nosti se bo cebelarstvo vkljucilo v dodatno ponudbo v turisticni dejavnosti obcine Moravce, ki bo poleg kulturne dedišcine ponudila tudi lokalno pridelane prehranske proizvode in rokodelske izdelke. Ker se je predstavnikoma Obcine mudilo še na obcni zbor PGD Pece, se jima je predsednica zahva­lila za obcinsko podporo, brez katere društvo ne bi zmoglo izvajati projektov. In teh je bilo v letu 2019 res veliko: sodelovanje s šolo in vrtcem na Dnevu slovenske hrane ter na Dnevu odprtih vrat društva in sodelovanje s Turisticnim društvom Moravce ob razlicnih prireditvah, kjer se predstavlja lokalno pridelano hrano. Najbolj medijsko odmevna sta bila v minulem letu izvedba praznovanja 100. obletnice ustanovitve Cebelarske podružnice in izdaja zborni­ka. Ob tem je sodelovalo pet sosednjih cebelarskih društev, ki so izšla iz prav te prve organizacije cebe­larjev v takratnem Brdskem sodnem okraju. Za clane našega društva smo organizirali strokovno ekskurzijo na Gorenjsko, nakup sladkorja in jesensko srecanje clanov z društvenim ocenje­vanjem medu. Simbolicno smo obdarili tri moravška društva, ki so lani praznovala svoje jubileje in tudi naše štiri clane, ki so praznovali okroglo obletnico. Skrbimo za naš Cebelarski dom in njegovo okoli-co, saj dvakrat letno organiziramo delovno akcijo. Udeležujemo se prireditev, na katere nas povabijo sosednja cebelarska društva. V nadaljevanju zbora smo slišali, da smo imeli lani smolo, ker je neugodno vreme zmanjšalo pridelek medu, hkrati pa veliko sreco, da moravške cebele niso obolele za hudo gnilobo cebelje zalege, ki je terjala svoj davek v bližnji okolici Ljubljane. Zelo pomembno je, da se vsi lastniki cebel registrirajo. V kolikor tega ne storijo, v primeru bolezni niso v evidenci veterinarjev in zato tudi niso obvešceni, ce spadajo v kužni krog. V takem primeru veteri­narji tudi ne pregledajo njihovih cebel in bolezen se širi naprej. Koristno je, da se cebelarji vclanijo v cebelarsko društvo, v katerem se izobražujejo in izmenjujejo dobre cebelarske prakse. Letos je društvo podelilo priznanja Antona Janše sedmim zaslužnim clanom, ki s svojim delom prispevajo k uspešnemu delovanju društva. Da je le-to res delovno, so nas pohvalili tudi predstavniki cebelarskih društev iz Dolskega, Domžal, Krtine-Doba, Lukovice, Mengša, Zagorja in Litije, ki so se udeležili našega letnega obcnega zbora in s katerimi naše društvo uspešno sodeluje. Predavanje predsednika CZS Boštjana Noca v Moravcah BESEDILO: BARBARA AVSEC V sredo, 15. januarja, je predsednik Cebelarske zveze Slovenije Boštjan Noc v Kulturnem domu v Moravcah za clane Cebelarskega društva Moravce in cebelarje iz ostalih povabljenih društev pripravil odlicno predavanje z naslovom Cebelarjenje skozi leto. Zanimivega predavanja se je udeležilo 90 slušateljev, ki jim je Boštjan Noc na zanimiv nacin predstavil svoj nacin cebelarjenja. Sam je izkušen cebelar, saj imata z ocetom Antonom vec kot 550 cebeljih družin, ki so na osmih stalnih lokacijah in treh prevoznih enotah. Ob zakljucku predavanja je predavatelj izpostavil, da je Cebelarska zveza Slovenije naslovila na Minis-trstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pobu-do, naj Slovenija predlaga Evropski uniji, da se na tržišcu ves med oznacuje s tocno navedbo države porekla. Tako bi koncali z zavajanjem potrošnikov in zašcitili cebelarje pred nelojalno konkurenco. Po koncanem predavanju so se udeleženci zadrža­li v avli Kulturnega doma in v sprošcenem pogovoru izmenjali svoje lanskoletne izkušnje. Obcni zbor Društva krajanov Tuštanj BESEDILO in FOTOGRAFIJA: BOJANA DORIC R edni letni obcni zbor Društva krajanov Tuštanj je bil v nedeljo, 12. januarja, v gostilni Frfrav v Krašcah. Velika dvorana je bila skoraj premajhna za tako številno udelež­bo. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Francija Cerarja vsem udeležencem in še posebno županu dr. Milanu Balažicu ter po slovenski himni, so zaceli z uradnim delom. Tajnica društva Romana je prebrala porocili o opravljenih delih za leti 2018 in 2019. Predstavila je nacrt dela za leto 2020, ki so ga sprejeli na upravnem odboru društva, nato pa še soglasno na obcnem zboru. V letu 2018 je bila najbolj prepoznavna dejavnost društva prvomajsko srecanje, uspešno organizirano in izvedeno. Ker je bilo to leto jubilejno, so izdali brošuro in povabili na pogostitev na grad Tuštanj svoje zveste sponzorje in donatorje. Clani društva so sodelovali v povorki ob kmeckem prazniku v Moravcah in se udeležili Martinovega sejma v Moravcah. Ureditev domacega kraja se je nadaljevala s sanacijo ceste Vrhpolje– Babnik, sanacijo perišca Virenk in delovno akcijo pri brunarici. Niso pa samo delali. Poskrbeli so še za zabavo in izobraževanje. Izvedli so pohod okoli Tuštanja, organizirali izlet v Gardaland in ekskurzijo v Ljubljano. V pletarski delavnici Iztoka Urbanija je sodelovalo veliko število clanov, ki so pripravili pletarsko razstavo. Tudi leto 2019 je bilo bogato z dejavnostmi, s katerimi širijo svojo pre­poznavnost. Poleg že omenjenih za leto 2018 je bila ena izmed novejših, to je gostovanje vec kot 200 otrok iz vrtcev Moravce in Crnuce ter šolarji podružnicne šole Vrhpolje na Cegunci. V brunarici in njeni bližini so pripravili tecaj arboristike in nadaljevanje pletarske delavnice Iztoka Urbanija. Skozi vse leto so skrbeli za urejenost domacega kraja in društvenih prostorov s številnimi delovnimi akcijami. Svojim clanom in clanicam so pripravili rekreativna in praznicna srecanja. Na smucišcu Kope so se smucarji preizkusili na smuceh, v pustolovskem parku Geoss so pokazali svoje spretnosti pri plezanju, na ekskurziji po Kocevskem so spoznavali kraje in njihove obicaje. Vsako leto se ob prazniku žena z nageljnom in pogostitvijo spomnijo svojih žena, mam in deklet. V programu dela za leto 2020 nacrtuje društvo vrsto dejavnosti. Nekatere se izvajajo vsako leto, nekatere pa so nujne za nemoteno delovanje društva. Delo v društvu je pestro in razgibano. Ob koncu porocila smo prisotni ugotovili, da se sodelovanje z drugimi društvi povecuje in s tem tudi dejavnosti samega društva. Dober glas se širi z opravljenimi deli in s pripravljenostjo pomaga-ti drugim. Tega se v Društvu krajanov Tuštanj zavedajo in zato poskušajo najti skupne cilje z drugimi društvi, kajti le s skupnimi mocmi lahko najvec naredijo za dobro vseh obcanov in obcank. Društvena vaja v PGD Pece BESEDILO: AJDA LALIC, FOTO.: ANŽE KLOPCIC S oncno soboto, 15. februarja, je Prostovoljno gasilsko društvo Pece izkoristilo za organizacijo društvene vaje. Po scenariju so dobi­li poziv, da gori starejše zapušceno poslopje pri »Mihacevi« kmetiji. Izvozi-lo je orodno vozilo in moštveno vozilo. Skupno je sodelovalo 11 gasilcev in 3 gasilke. Z motorno crpalko so potegnili vodo iz domacega vodnjaka in izvedli dva napada. Poleg tega so izvedli še visokotlacni napad iz cisterne orodnega vozila. Poškodovanih oseb pri požaru ni bilo, so pa iz objekta rešili vecje šte­ vilo kokoši (ki so zato, ker je šlo le za vajo, le radovedno opazovale napad iz varnosti svojih prostorov in jih nismo prevec motili). Po zakljuceni vaji so se mlajši gasilci preizkusili pri uporabi motorne crpalke. Vaja je bila ocenjena kot uspešno izvedena z nekaj manjšimi napakami, ki pa ne bi bile usodne. Kljub temu je dobro, da so bile narejene na vaji in jih v dejanskih primerih ne bomo ponovili. V PGD Pece so zadovoljni, da imajo v svojih vrstah aktivne in požrtvovalne clane, ki so pripravljeni svoje znanje utrjevati tudi na tovrstnih vajah. Na pomoc! Brezplacne delavnice prve pomoci za obcane BESEDILO: AJDA LALIC, FOTOGRAFIJA: IGOR BIRK V medijih vse veckrat zasledimo novice iz do-macih in tujih logov, ko kakšen nakljucni mimoidoci reši življenje neznancu s pozna­vanjem pravil nudenja prve pomoci – še posebej temeljnih postopkov oživljanja. V zadnjih letih vedno vec pozornosti posvecamo osvešcanju javnosti in menimo, da je to kljucni razlog za hitrejšo odzivnost v primeru nezgode ali nenadnega obolenja. Prav zaradi tega so na Gasilski zvezi Moravce sklenili, da bi bilo dobro vsem obcanom ponuditi možnost seznanjanja s temeljnimi postopki oživljanja in drugimi osnovnimi pristopi iz prve pomoci. V januarju smo v vseh dru­štvih naše zveze organizirali brezplacne delavnice, ki so jih vodili naši gasilci – bolnicarji: Maruša Kokalj, Jure Dežman in Ajda Lalic. Slednja dva sta tudi clana tekmovalne ekipe prve pomoci Obmocnega združenja Domžale, ki je za uporabo na delavnicah posodilo lutko in ucni defibrilator. Na delavnicah so se naucili, kako pristopiti do poškodovanca, te­meljne postopke oživljanja z uporabo defibrilatorja, ukrepanje pri najpogostejših nenadnih obolenjih (možganska kap, infarkt, alergijska reakcija, epilep­ticni napad) ter oskrbo poškodb (rane, zvini, izpa-hi, zlomi). Delavnice so bile kratke in jedrnate, saj udeležencev niso dolgocasili s prevec teorije, ampak so jim podali tiste najnujnejše informacije, ki najvec štejejo, ko se znajdemo v stiku s poškodovancem. Delavnice so bile dobro obiskane, predvsem so bili zadovoljni v Pecah, Krašcah in Vrhpoljah, kjer se je delavnice udeležilo med 20 in 30 obiskovalcev, v Moravcah in Veliki vasi so imeli po štiri obiskovalce. Kljub temu smo zadovoljni, saj je vsak, ki ve, kako postopati ob takšnih situacijah, velik pridobitev za okolje, v katerem živi in se giblje. Upamo, da bo v prihodnje še vec obcanov cutilo odgovornost do sokrajanov in koncno tudi do svojih najbližjih, da se bodo delavnic radi udeležili. Na pomoc! Obcni zbor Združenja borcev za vrednote NOB BESEDILO: VOJKA REBOLJ P redsednik in upravni odbor Združenja borcev za vred-note NOB Moravce sta clane seznanila z delovanjem združenja na obcnem zboru 14. februarja. Predsednik domacega združenja Martin Rebolj je v uvodu pozdravil prisotne clane in gosta sosednjega združenja iz Lukovice ter predlagal minuto molka za pred kratkim umrlega cast­nega predsednika Zveze združenj borcev Slovenije Janeza Stanovnika. V nagovoru, ki je sledil, je spomnil na pojav ponovne­ga obujanja nacionalizma in fašizma marsikje po Evropi. Poudaril je, da spominske svecanosti opominjajo, da ne bi pozabili, kaj je vojna in njene grozote, da se te ne bi ponovile ne danes in ne v prihodnosti. Povedal je, da so kljub stiski z denarjem v letu 2019 v združenju izpeljali nacrtovane dejavnosti: tri spominske svecanosti v domacih krajih, obisk standardnih prireditev v okolici in po Sloveniji, obisk spomenikov, kjer je obicaj, pa je bil prisoten tudi prapor. V lanskem letu je k združenju pristopilo 6 clanov, letos pa dva. Umrli so trije clani in tudi njim so posvetili minuto molka. Soglasno je bil sprejet sklep, da se organizirajo že ustaljene prireditve tudi v letu 2020. Vecja prireditev bo letos v spomin žrtvam iz leta 1942, ko so nemški vojaki požgali devet domacinov privezanih na skednju, požgali vas, vašcane pa izselili. Spominska prireditev bo v soboto, 18. julija ob 11. uri v Hrastniku. Ponovno bodo na Obcino Moravce poslali prošnjo za obnovo crk na spomenikih iz sredstev na proracunski postavki za ohranjanje kulturne dedišcine. V pomlad z novim zagonom BESEDILO in FOTOGRAFIJA: TONI BRODAR V teh dneh se bo s spomladanskim delom nadalje­vala letošnja nogometna sezona, kar velja tudi za selekcije NK Termit Moravce. Obdobje »mrtve sezone« (zimski premor) je bilo zelo pestro, saj v klubu ni bilo mirovanja. Takoj, ko se je nekoliko ohladilo zunaj, so se ekipe pre­selile na trening v telovadnico OŠ Jurija Vege, ceprav je letošnja zima bila zelo prijazna tudi za kakšen individualni trening na prostem. Zadnji del priprav je bil razumljivo že opravljen na prostem, odvisno od vremenskih pogojev. Vmes je bilo odigranih tudi nekaj prijateljskih tekem, na katerih se najbolje oceni pripravljenost igralcev. Med tekmovalnim premorom so se nekateri predstavniki kluba tudi ustavili po vseh bližnjih in daljnih naseljih naše prelepe Moravške doline in razdelili klubske koledarje ter zbrali nekaj prostovoljnih prispevkov. Zato se želim v imenu NK Termit Moravce zahvaliti vsem, ki ste prispevali k temu, da se bo v Moravcah še naprej igral nogomet in da se bo lahko naša mladina podila po igrišcih za žogo. Turnirji mlajših sekcij in starejših Delovno v pletarski šoli deckov BESEDILO in FOTOGRAFIJA: BOJANA DORIC M lajše selekcije so se udeležile turnirjev, na katerih so se lahko družili s svojimi vrstniki, obenem pa uživali v nogometni igri tudi v zimskem obdobju. Najmlajši (U 7) so na zacet­ku marca zaigrali na turnirju v Med-vodah, malenkost starejši (U 8) pa so se pomudili v Cerkljah na Gorenjskem. Ekipi U 10 in U 13 sta bili že pred no-voletnimi prazniki dejavni na turnirju v Trbovljah. Selekcija starejših deckov (U 15) je bila prisotna v Kamniku, med drugim pa se je udeležila še mednarodnega turnirja v Postojni, na katerem je zai­gralo 16 ekip iz štirih držav, naši mladi fantje so koncali na visokem 3. mestu. Pomembni so tudi podporniki Z imski cas je primeren tudi za to, da se naveže stike tako s starimi kot novimi podporniki kluba. NK Termit Moravce je okrepil sode­lovanje z nekaterimi bližnjimi bencin­skimi poslovalnicami družbe Petrol (Moravce, Litija 1, Litija 2, Blagovica, Izlake, Zagorje , Domžale 1, Domžale 3, Ig, Ljubljana-Litijska), ki bo zagotovo dobro pripomogel k nabavi najnujne­jše opreme in organizaciji kvalitetnih priprav v prihodnosti. Ob tem prim-ernem trenutku so se tako srecali v Moravcah. Prvi izzivi so že pred vrati, že ta konec tedna (v soboto, 14. marca) ste vabljeni na obisk nogometnega igrišca v Moravcah, kjer se bosta v prvem spo­mladanskem krogu pomerili clanski eki-pi Termita in Svobode iz Kisovca. Kmalu pa sezono nadaljujejo tudi ostale ekipe. NK Termit Moravce se ob tej priložnosti za podporo in sode­lovanje zahvaljuje vsem podpor­ nikom. Z novim letom so s prakticnim delom zaceli tecajniki v pletarski šoli Iztoka Urbanije. V uvodnih urah so na terenu spoznali ma­terial, ki se lahko uporabi pri izdelovanju košar. Pod Iztokovim vodstvom so se sprehodili v bližnji gozdicek in na­brali kostanjeve, leskove in brezove veje, nekaj maklena in rdecega drena. Na domacem vrtu so si nabrali enoletne poganjke jablan in hrušk ter vejice ligustra. Nabran material so uporabili za izdelovanje viter, stojk in rocajev. Zanimanja je vedno vec K er je tecajnikov veliko, potekajo delavnice ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah. Skupine so mešane tako, da lahko zacetnikom pomagajo s svojim znanjem in izkušnjami tecajniki iz nadaljevalnega programa. Med njimi se razvija prijeten odnos povezanosti, zaupanja in skupnega ustvarjanja. Iztok je za vsako skupino naredil program dela. V zacetnem tecaju so se že lotili izdelovanja kmeckih košar. Nadaljevali bodo s trebušastimi košarami in se na koncu naucili osnov pletenja z ratanom. V drugem razredu bodo kmalu koncali dolenjsko košaro. Izdelali bodo manjši košek in nadaljevali s pletenje ratana in se urili z novimi vzorci. V tretjem razredu že izdelujejo košaro Toncke Jemec. Spletli bodo trebušasto košaro ter se izpopolnjevali s plete­njem zahtevnejših vzorcev iz ratana. V cetrtem razredu izdelujejo moravške košare. Sledila bo košara po izbiri in pletenje zahtevnejših vzorcev iz ratana. V petem razredu izdelujejo tuštanjsko košaro. Tudi oni bodo izdelali košaro po izbiri in se lotili plesti najzahtevnejših vzorcev iz ratana. Krajani podpirajo pletarsko šolo P ri pletenju košar, košev in peharjev so Iztoku pri tako velikem številu tecajnikov v veliko pomoc clani Društva krajanov Tuštanj Jože Kovic, Pavla Lebar in Nataša Loncar, ki s svojim znanjem in iz­kušnjami vedno radi pomagajo. Za zakljucek tecaja bo vsak tecajnik izdelal še pehar iz gozdne trave imenovane tudi trstikasta stožka ali po domace lesina. Iztoku bo pri tem pomagal Tone Muhic, tudi clan Društva krajanov Tuštanj, ki je pri tej dejavnosti še posebej spreten. Na svoje delavnice bodo ob koncu tecaja povabili dva gosta, ki se ukvarjata s pletenjem iz naravnih materialov, a na svoj nacin. Eden je Franc Brate, ki plete še posebno licne peharcke in košare, drugi je Slavko Borišek, znan po vpletanju steklenic. Delo v pletarski šoli je tako razgibano in ustvarjalno, da si ob zaklju-cku delavnice, ceprav utrujen od dela, že želiš, da bi se že kar » jutri« nadaljevalo. Navsezadnje pa tu spoznaš nove prijatelje, navežeš nove stike, se z njimi veseliš in veš, da se lahko nanje zaneseš. Nocni pohod ob kulturnem prazniku BESEDILO: DANICA JANCAR, FOTOGRAFIJA: BOJANA DORIC N ocni pohod ob Raci smo letos ob kultur­nem prazniku malce prenovili, o cemer smo obcane podrobno obvestili v prejšnji številki Novic iz Moravške doline. Za tiste, ki jim je bil tradicionalni pohod prekratek, smo ga podaljšali in zacetek prestavili v Moravce. Dodano kulturno vrednost smo prispevali v obliki kratkih pripovedi o znamenitih Moravcanih, ki so v preteklosti ponesli ime Moravc v širši svet. Letos so bili omenjeni: Jurij Vega, Fran Detela, Dane Zajc, Makso Pirnat, Nikolaj Pirnat in Janez Pirnat. Pust, pust, krivih ust Že v Moravcah se je na praznicno popoldne ob 17. uri zbralo lepo število pohodnikov, dobrih tride-set nas je bilo. Ko se je zmracilo in se je izza hriba pocasi dvignila ogromna, izredno svetla polna luna, bi si lepši vecer težko zamislili. Svetilk med hojo po cesti nismo potrebovali, prav so prišle šele v gozdu. Ob postanku na gradu Tuštanj so se pridružili še ucenci POŠ Vrhpolje s starši, tako da nas je proti cilju pod Dvorjami prišlo vec kot petdeset. Tu nas je cakal prigrizek in topel caj ter Svetlinov Žiga s harmoniko. Ucenci z uciteljico Tanjo so povedali, kaj Prešernovega so se naucili za praznik. Pridružili sta se jim še Fani in Natalija, clanici KUD Vrhpolje, , in dodali doživete recitacije. Žiga pa je zaigral nekaj domacih poskocnih. »A že kar grejo?!« je rekel, ko je opazil, da se pohodniki razhajajo. Hladno je postalo in tisti iz Moravc so imeli še dolgo pot do doma. Hvala Pirnatovim z gradu Tuštanj za dobrodošli-co in Cerarjevim za gostoljubje pri njihovem mlinu pod Dvorjami. Hvala vsem nastopajocim in gospe Nuški za vodenje pohoda. Ce se bo prenovljeni po-hod »prijel«, bomo lahko preverili prihodnje leto ob kulturnem prazniku, ko bomo zopet pripravili kratko pripoved o drugih znamenitih Moravcanih. V nekaj letih se bomo tako spomnili prav vseh. BESEDILO in FOTOGRAFIJA: BRANKA BIZJAN P ustne norcije in šemljenje izvirajo iz starih casov in prav je, da jih ohranjamo. Ponekod še vedno izdelujejo pustne maske doma, saj je ustvarjanje mask otrokom v veliko veselje in ponosni so, da lahko svoje delo pokažejo v pustnih sprevodih in obhodih po domacih krajih. Letos so rokodelke Društva rokodelcev - Rokodelskega centra Moravce v okviru projekta Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije »Od tradicionalnih spretnosti do sodobnih ruralnih turisticnih pro-duktov« izvedle delavnico za otroke z naslovom Izdelaj si pustno masko. Projekt je sofinanciran iz sredstev EU – Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 V avli Kulturnega doma, so se 17. februarja 2020 zbrale babice, vnuki in rokodelke, ki so že prej pripravile vse potrebno za izdelavo mask. Najmlajši so z velikim veseljem risali, barvali, lepili in strigli maske s podobami muck, kužkov, samorogov in drugih živali, ki so jih odnesli s seboj in jih uporabili v pustnem casu in v njih veselo rajali ter z njimi odganjali zimo. Projekt LAS Srce Slovenije Od tradicionalnih spretnosti do sodobnih ruralnih turisticnih produktov sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Pustni sprevod in rajanje maškar v Moravcah BESEDILO: BOJANA DORIC, FOTOGRAFIJA: DANICA JANCAR L judski obicaji, šege in navade nam v posameznih letnih casih obudijo prastaro tradicijo življenja in verovanja. Pustovanje je en od najstarejših ljudskih obicajev. Samo praznovanje pusta sega že v predkršcansko dobo, njegovo izrocilo so prevzeli Rimljani in si v pred­pomladnem casu ustvarili vec praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, torej iz besed meso in pustiti. Ljudje so se šemili (v zacetku le moški), da bi pregnali zimo in prebudili naravo. Obisk maškar po hišah prinaša sreco in dobro letino. Star pregovor pravi: »Ce maškare visoko skacejo, bo lan visok, ce divje plešejo, bo repa debela!« Zato so maškare ali pustne šeme nagajive, vesele in poskocne. Moravške poskocne maškare T udi v Moravcah se je na pustno soboto zbralo v sprevodu veliko veselih in poskocnih maškar. Tocno ob 11. uri in 2 minuti je pustni sprevod krenil z avtobusne postaje mimo pošte, do kulturnega doma. Moravške mažoretke so ob zvokih Pihalne godbe Moravce vodile pustni sprevod. Za godbo so se zvrstile pustne maske. Videli smo razigrane klovne, strašljive carovnice, spuži kvadratni­ke, nežne rožice, princeske vseh vrst, morsko deklico, kolacke, bojevite gusarje, kavboje, indijance, vojake, nindže, še celo dva dinozavra sta zašla v Moravce. Tam so bili tudi pogumni gasilci, policisti in prometniki in še mnogo drugih maškar. Sprevod je bil z množico raznolikih šem dolg. Pustni krofi in rajanje P ri kulturnem domu se je pustni sprevod ustavil. Po nekaj zaigranih skladbah pihalne godbe in plesu mažoretk, so šle maškare v Kulturni dom. V avli so jih že cakali clani turisticnega društva s pustnimi krofi in toplim cajem, ki ga je, kot vedno, prispevala OŠ Jurija Vege. V dvorani je ansambel Duo Pestotnik igral poskocne melodije. Maškare so v dvora­ni rajale in plesale, komisija za ocenje­vanje mask jih je budno opazovala. Tudi letos je bilo delo komisije težavno, saj bi skoraj vse maškare zaslužile nagra-do. Podelili so 9 nagrad, s katerimi so maškare pohvalili in skromno nagradili njihov trud in izvirnost. Letošnji maškare niso imele veliko dela s preganjanjem zime, saj je v deželi že skoraj pomlad, uspelo pa je ohranja­nje ljudskega obicaja. Turisticno dru­štvo Moravce, Pihalna godba Moravce in Obcina Moravce drugo leto spet vabijo v pustni sprevod in veselo rajanje. Zelišcarice društva LIPA na ogledu farmacevtske zbirke BESEDILO: MARINKA KOPAC, FOTOGRAFIJA: MIMI MIKLAVCIC V prostorih poslovne stavbe Leka od leta 1986 domuje bogata farmacevtsko-medicin-ska zbirka pripomockov in knjig Bohuslava Lavicke, lekarnarja ceškega rodu, ki je leta 1909 prišel na Gorenjsko in v Tržicu odprl svojo lekarno. Naša mentorica Veronika nas je že lansko leto navdušila za njen ogled. Vse pa se je poklopilo letos in tako nas je v poslovni stavbi Leka sprejel gospod Davor Poljanšek, skrbnik Lavickove zbirke. Z bogatim znanjem in iskrivim pripovedo­vanjem nas je popeljal skozi edinstveno zbirko, ki obsega 402 knjigi in 500 predmetov, nastalih vse od antike pa do 20. stoletja, s katerimi obiskovalcu ponudijo celoten vpogled v razvoj farmacije. Lavicka je vec kot trideset let zbiral knjige s podrocja humanistike, filozofije, naravoslovnih in medicinskih znano­sti, farmacevtsko-medicinske pripomocke ter keramicno in Zelišcarice pri ogledu zbirke drugo posodje, v katerem so vcasih hranili zdravila. Znal je latinsko in grško, poznal kulturo in nacin tedanjega življenja, bral Ovida in Cicera ter se tako odlocil za medicinski poklic, ki ima namen lajšati zlo in bolecino. Razstavljena so dela Galena, ki je bil zdravnik, a je pomem­ben tudi za farmacijo, saj je opredelil zdravilo. Opisal ga je kot snov, ki organizem spreminja, hrana ga zgolj dopolnjuje. Med dragocenimi knjigami so tudi dela Horacija, Cicera pa tudi originalne izdaje francoskih literarnih klasikov Raci­na in Corneilla. Za nas zanimiva knjiga svete Hildegarde, misticno vizionarske zdravilke iz 12. stoletja in herbarij zdravilnih zelišc. V zbirki lahko vidimo bronasto pinceto, ki so jo uporab­ljali pri kirurških posegih, razlicno posodo za shranjevanje mazil in sirupov, tehtnice, uteži, možnarje. Tu so posode, namenjene hrambi zdravil: tekocih in poltrdih, torej mazil in praškov. Zanimivo je, da se v Leku in drugih farmacevt­skih družbah po svetu zdravila še vedno delijo na tak nacin. Na ogled je hišna lekarna v obliki kovcka in homeopatska lekarna v obliki knjige. Kot zanimivost Lavickove zbirke pa sta na ogled tudi dva lista latinske Biblije, ki naj bi jo tiskal izumitelj tiska Gutenberg. Edini listi Gutenbergove Biblije na Slovenskem. Med drugo svetovno vojno bi bila zbirka Arhivski prostor s knjigami kmalu izgubljena, saj so jo zase hoteli Nemci. 16. julija 1942 so Lavicka kot talca ustrelili nacisti, ker je vodil tamkajšnjo lekarno in pomagal ljudem. Z vlakom so hoteli eksponate prepeljati cez mejo v Nemcijo, vendar so jih rešili partizani tako, da so pred mejo odklopili vagon, kjer so se nahajali. Leta 2002 je to zbirko na pobudo takratne Lekove uprave, Slovenija razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Ce vas zanima zgodovina zdravljenja, vpogled v njene prve korake in preplet medicine in farmacije vse do današnjih dni, se zapeljite do Leka in spoznajte delo velikega cloveka, Bohuslava Lavicke, lekarnarja, ki je spoštoval zgodovino, se iz nje ucil in jo ohranil zanamcem. BESEDILO: BOJANA DORIC, FOTOGRAFIJA: SEAD CURAK Obcni zbor rokodelcev Moravške doline Clani s svojimi aktivnostmi in lokalnimi izdelki predstav­ljamo obcino Moravce povsod, kamor smo povabljeni ali pa sami organiziramo dejavnosti in predstavitve. Obcina nas po besedah župana dr. Milana Balažica, ki se je udeležil obcnega zbora podpira in nacrtuje še tesnejše sodelovanje z nami. Letošnje leto je bilo volilno leto in soglasno smo potrdili nov upravni odbor. Letošnji nacrt dejavnosti je zelo obširen, še bolj bomo prisotni onkraj naših meja. Po uradnem delu se je predsednica delovnega predsedstva obcnega zbora Sonja Jancar zahvalila vsem udeležencem in nas povabila na prigrizek in prijetno druženje. Vabimo vas na PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU, ki bo v domu sv. Jurija na Izlakah. V soboto, 21. 3. 2020, bodo O b koncu meseca februarja smo se clani Dru-štva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravce zbrali na rednem obcnem zboru. Tokrat smo se zbrali pri naši clanici, na prijetni tu­risticni kmetiji Pr' Makovc na Zgornji Dobravi. Vse prisotne je, ob odsotnosti predsednice, pozdravila podpredsednica društva Branka Bizjan in že v uvodu pouda­rila, da je za rokodelci zelo delovno leto, da se glas o delu društva zaradi pridnih clanov in clanic širi dalec na drugo stran moravških hribov, vedno vec tudi v tujino. Ko je delovno predsedstvo zasedlo svoja mesta, smo zaceli z uradnim delom. Program dela, ki smo ga opravili v lanskem letu, je predstavila Branka. Pohvalila je sodelovanje rokodelcev na številnih delavnicah, razstavah, srecanjih, izobraževanjih, projektih programov Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije, sodelovanjih z drugimi društvi in organizacijami ter ekskurziji. Delavnice izvajamo dvakrat mesecno in jih vodimo clanice ali pa v goste povabimo rokodelke oziroma rokodelce od drugod. Velikonocna razstava in rokodelski dan na gradu Tuštanj sta pri obcanih in drugih obiskovalcih dobro poznana. Manj so znani projekti, ki jih v sodelovanju z LAS izvajajo naši clani in clanice. Prav tako že vrsto let sodelujemo z Zvezo društev upokojencev Slovenije v Izoli v hotelu Delfin. Tam naše clanice in clani vodijo delavnice za udeležence iz vse Slovenije. R egister nesnovne kul turne dedišcine (v na daljevanju Register) je v Sloveniji zacel na stajati leta 2008, ko je Slovenija ratificirala Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dedišcine. Predloge za vpis v Register pripravlja Slovenski etnografski muzej, ki oprav lja naloge nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dedišcine, Register pa vodi Ministrstvo za kulturo. Do zacetka leta 2020 je bilo v Register vpisanih 76 elementov, med njimi tudi element Godbeništvo ter 207 nosilcev razlicnih elementov, med katere od 19. decembra 2019 sodi tudi Godba Moravce. Vsak element v Registru ima tudi nosilce, saj le tako nesnovna kultur na dedišcina ostaja živa in se prenaša na mlajše generacije. Za godbeništvo smo zapisali, da je oblika družbenega delovanja glasbenikov v okviru godb na pihala, kjer igrajo na pihala, trobila in tolkala. Razširjeno je po celotni Sloveni ji in ima dolgo tradicijo. V Sloveniji je vec kot 100 nepoklicnih godb. Kot osma po vrsti je bila vpisana tudi Pihalna god ba Moravce, ki je bila ustanovljena leta 1924 in je uspešno delovala do zacet ka druge svetovne vojne. Ponovno so obudili njeno delovanje leta 1974 in od takrat neprekinjeno deluje. Od zacetnih 20 clanov je do danes godba prerasla v sestav s 50 clani, ki so vecinoma mladi šolani glasbeniki. Godba Moravcejev skladu z Unescovo definicijo nesnovne kulturne dedišcine vzorcen primer nosilcev nesnovne kul turne dedišcine, saj kulturno dedišcino godbeništva prenašajo iz roda v rod in jo nenehno poustvarjajo, s cimer spodbujajo spoštovanje do kulturne raznolikosti in cloveške ustvarjalnosti. (*mag. Adela Pukl dela v Slovenskem etnografskem muzeju) BESEDILO: MAG. ADELA PUKL* FOTOGRAFIJA: SIMON BURJA Godba Moravce - nosilec nesnovne kulturne dedišcine KID Limbar uprizoril novo otroško premiero BESEDILO: BERNARDA MAL, FOTOGRAFIJA: SIMON BURJA V soboto, 25. januarja, je v kulturnem domu v Moravcah po 19 letih znova svojo pekarno odprl pek Mišmaš. Mladinska dramska skupina se je spoprijela z vnovicno postavitvijo pravljice Svetlane Makarovic na moravški oder. V prvi izvedbi se je z režijskimi vprašanji ukvarjala Fani Capuder, drugic pa sta ustvarjali preizkušena režiserka Marjeta Capuder in zacetnica v režijski vlogi Martina Razoršek. Odlicno sta si zamislili koreografijo. Najvec dela pa sta imeli z miškami, saj je vecina od njih prvic stala na odru. Gledalci, ki smo videli prvo izvedbo in sedaj še drugo, smo pogrešali v naslovni vlogi Milana Kunavarja, a nas je Marijan Capuder hitro preprical, da mu gre slediti, saj je njegov globok glas prav tako preprical male miške, da so pridno mesile testo in s kruhom razveseljevale prebivalce Miševa. In ce glasna mlinarica Jedrt ne bi vtikala nosu v tuje zadeve in gledala le na svojo korist, bi v Miševem še vedno obstajala skrivnost velikega Mišmaševega uspeha in kopica zadovoljnih in sitih prebivalcev. Po umetniško nad slovenske nelepe lastnosti P ikrost Svetlane Makarovic je opozorila na slovenske poseb­nosti, razen vtikanja nosu v tuje zadeve je izpostavila še nevošcljivost mlinarice (Alenka Capuder) in peka iz Kurje vasi( Aljaž Pirnat). Kot pa se v pravljici dobro nagradi in hudo kaznuje, se tudi v resnicnem življenju, hvala bogu, na koncu dobro postavi pred hudo. Mišmaš je našel novo priložnost, župan (Andrej Klopcic) pa novo delo z reševanjem družbenih vprašanj. Prebivalci so potegnili najkrajši konec. Odlicna zasedba I gralci, preizkušeni in novi, so odlicno odigrali vloge s posebnostjo, da so vsi songi bili odpeti ob glasbeni sprem­ljavi v živo (Klara Urankar, Benjamin Štefan in Martin Rode). Njihova spretna uciteljica je bila Maša Svetlin. Še posebej je navdušila Alenka Capuder v vlogi Jedrt. Poleg skljucene drže, hoje in gibanja na odru je zelo predirno z izurjenim glasom odigrala zahtevno vlogo nevošcljive mlinarice. V vlogi njenega macka je debitirala Eva Razoršek s tako milim glaskom, da se je ježila koža. Tudi vašcanke so imele poleg zanimivih oblek že, tako govorne kot pevske dele igre, blizu profesionalne izvedbe. Sceno je zasnovala Nina Doric Majdic in jo izvedla skupaj z Matejo Doric in Avguštinom Faletom. Kostumi so delo Marije Brodar s pomocniki. Mnogi pa so bili še iz prve premiere. Licenje in masko je izdelala Mateje Štepec. Na predstavo so vabili s plakati in gledališkim listom izpod oblikovalske roke Mojce Kunavar in vajenke v obli­kovalskem poslu Eve Pirnat. Najbolje pa jo je odnesla Klara Vucko, šepetalka, ki ni imela na predstavi nikakršnega dela. In zakaj je tokrat Patricija ugnala v kozji rog Svetlano? Ker je s svojo cudovito otroško lastnostjo – cudenjem – v skupini rumenih mišk iskala odziv v dvorani in se vsakega vzgiba naklonjenosti tudi iskreno veselila. Bravo Patricija! Svetlana pa je v svoji odrasli zrelosti s prstom pokazala na to, cesar bi se ljudje v resnici morali sramovati. Je zmagovalna kombinacija v cudenju brez sramu ob iskanju odgovorov na pojave v družbi? Vsa velika Limbarjeva družina, ki je za premiero štela kar 50 ljudi, si zasluži zahvalo in pohvalo za novo postavitev Pekarne Mišmaš na oder. V Moravcah upokojenski pevski zbor odslej kot samostojno društvo! Na podrocju ljubiteljske kulturne dejavnosti se v Moravški dolini ni bati, da bo “zamrla”. O d lanskega oktobra namrec upokojenski mešani pevski zbor deluje v okviru novoustanovljenega samostojnega društva z imenom: Društvo Mešani pevski zbor Obcine Moravce. Društvo trenut-no združuje preko dvajset pevcev, ki jih druži ljubezen do lepega petja in sprošcenega druženja. Društvo ima sedež v Moravcah, vodi in zastopa ga Pavel Puhan. Zbor Limbar v Domžalah BESEDILO: ANA KUNAVAR, FOTOGRAFIJA: MIRO PIVAR P rvega februarja letos je Komorni zbor Limbar prepeval pri maši v cerkvi Marijinega vne­bovzetja v Domžalah, po maši pa ponovno uprizoril božicno zgodbo. Prvic jo je zbor odigral na božicnem koncertu v cerkvi sv. Andreja. Zakljucno dejanje kantate Gospod župnik Klemen Svetelj je pri pridigi poudaril pomen izkazovanja pozornosti in topline drug drugemu. Takoj po koncu maše smo pevci izvedli božicno scensko kantato skladatelja Matije Tomca, ki se je rodil pred 121 leti prav na božicni dan. Zbrane je nagovoril Alojzij Štefan. Poudaril je, da je zgodba približana obicajnemu cloveku, delavcu, saj imajo pastirji v igri pomembno vlogo. So prvi, ki jim je bilo razodeto veliko veselje in upanje, saj so ga bili tudi vredni in pripravljeni sprejeti. Patricija Štefan in Andrej Gabršek sta ganljivo uprizorila lik Jezusovih staršev, ki kljub neuspelim poskusom vztrajata in ne obupata, zato je njuno zaupanje bogato poplacano. Pevci smo dramsko dogajanje spremljali s petjem, predstavljali smo vse ljudi, ki jim je veselo sporocilo namenjeno. Z orglami je nastop spremljala dr. Veronika Šarec. Ceprav je bil božicni cas pri koncu, je bilo opaziti, da je sporocilnost zgodbe vedno aktualna. Tomcev Slovenski božic se vedno znova dotakne ljudi s svojo preprostostjo in tisto res našo, slovensko milozvocnostjo. Kolikor zemljanov, toliko razlicnih pisav! O d 20. do 24. januarja je potekala vseslovenska akcija Teden pisanja z roko 2020, v katero je bilo vkljucenih 242 šol in drugih ustanov, ki so ozavešcale o pomenu pisanja z roko. Osrednja tema letošnjega Tedna je bila ‘V naši družini radi pišemo z roko’. S svojim rokopisom je pobudo podprl minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ter številne znane osebnosti. Pevka Nuška Drašcek, matematik Uroš Kuzman in športnica Ilka Štuhec so letošnji ambasadorji Tedna pisanja z roko. Dr. Desiree Dickerson, nevroznanstvenica in psi-hologinja pravi, da imamo moc, da lahko spreme­nimo razlicne vidike delovanja možganov. Od tega, kako dobro se ucimo, kako dobro obdržimo infor­macije v spominu, kako hitro naši možgani obdelajo informacije … Z ucenjem lahko povecamo število nevronskih povezav, z uporabo dolocenih delov možganov lahko celo povecamo velikost dolocenih možganskih struktur! Naši možgani so odvisni od naših dejavnosti – bolj ko jih izpostavljamo, izzi­vamo, bolje delujejo in bolj verjetno bodo še naprej dobro delovali, ne glede na to, da se neprestano staramo. Tehnologija ni rešitev za vse. Tudi hitrost ne. Upocasniti je potrebno misli in jih razvijati dru­gace. Pisanje z roko je dobro za možgane, ponuja tudi plodna tla za našo kreativnost! Pisava vsakega cloveka je neponovljiva. Nihce na svetu nima take pisave kot jo imam jaz ali kot jo imate vi, nihce od 7,7 milijarde ljudi, ki živimo na Zemlji. Ali ni to osupljivo spoznanje? (Vir: https://www.zrss.si/ objava/teden-pisanja-z-roko-2020) BESEDILO: TATJANA COP, FOTOGRAFIJA: SIMON BURJA V Moravški dolini kultura živi tako rekoc v vsaki vasi. V Krajevni knjižnici Daneta Zajca se bralci knjig družijo v šestih bralnih skupinah, kar jo uvršca visoko nad ostalimi knjižnicami. V Moravcah deluje tudi edini moški bralni krožek v Sloveniji. Glede na število prebivalcev je tolikšna vnema za pisano besedo kulturni presežek brez primere. Amaterske dramske skupine s clani razlicnih starosti vsako leto na oder postavijo nove, vedno bolj zahtevne uprizoritve. Da o glasbi ne govorimo – tu je pesem doma! O tem prica ubrano petje moških, ženskih in mešanih pevskih skupin, izjemni koncerti tamburaškega orkestra, pihalne godbe, pa še vrsta posameznikov, kot sta navsezad­nje tudi Marko in Taja, ki sta izvrstni obcinski prireditvi ob kulturnem prazniku dodala še šcepec svežine in mladostne razigranosti. Proslava v izvedbi KUD Vrhpolje P rogramski svet Obcine Moravce je tokrat celotno pripravo programa in izvedbo proslave ob kulturnem prazniku zaupal Kulturno-umet­niškem društvu Vrhpolje. Za odlicno organizacijo in bogato vsebino proslave, ki je potekala 7. februarja 2020 v dvorani Kulturnega doma, Taja Belaj, Miha Vodicar in Marko Levacic so ob koncu zaplesali jive. Miha Vodicar je veckratni državni prvak, evropski prvak in dvakratni svetovni prvak v kombinaciji desetih plesov. Videti je, da tudi Marka in Tajo caka pot, polna uspehov. se lahko zahvalimo Fani Pacnik. Nastopali pa so pevci Grajskega okteta, Tamburaški orkester, recitatorke in recitatorji Manca Tkalec, Boris Huber, Špela Tandler, Jelka Lebar, Miha Podržaj in Lovro Levacic, mlada plesalca Taja Belaj in Marko Levacic ter njun trener Miha Vodicar. Proslavo je izvrstno povezovala Natalija Brodar. Vsak nastop je le vrh ledene gore S aj ste že videli fotografije plavajocih ledenih gmot na tecajih našega planeta. Vedno znova preseneca dejstvo, da površina, ki jo vidimo, predstavlja le manjši del, le vrh, pretežni del ledene gore se skriva pod morsko gladino. Tako je tudi s kulturnimi nastopi – pred vsakim nastopom, pred vsakim uspehom, so ure, dnevi, tedni in meseci vaj, iskanja popolnosti, brušenja podrobnosti – to je spodnji del ledene gore. Njen vrh pa je tistih nekaj minut nastopa. Pedagogi so si edini v tem, da lahko Prešerna približamo že najmlajšim. Pocastitev Prešernovega dne v Kulturnem domu Moravce se je zacela s slovensko himno, nato pa je na oder stopila prikupna Manca Tkalec z recitacijo Uganke. Župan obcine Moravce dr. Milan Balažic je poudaril, da je ponosen na moravška kulturna društva. Na srce nam je položil, da moramo ohranjati kulturo prav na vseh ravneh. Prepir na odru zaradi »železne ceste«. Lahko bi jih še in še poslušali – izjemni pevci Grajskega okteta so uvodoma »pobožali« duše jene veseloigre in tragedije, peli so mladi in stari, »trobente in gosli in cimbale« so igrale, tudi plesali so mladi po letih in tisti, po srcu in duši. Tokrat pa Natalija Brodar je plesnemu trenerju Mihi Vodicarju postavljala za nimiva vprašanja, zaradi katerih smo pobližje spoznali gospoda Vodicarja in njegovo delo, ki je obenem tudi njegova strast – ples in ucenje plesa. sta se dvanajstletni Marko in njegova soplesalka Taja zavrtela drugace, v ritmu rumbe. O njunem delu, dosedanjih uspehih in ciljih se je s Tajinim in Markovim trenerjem Mihom Vodicarjem na odru pogovarjala Natalija Brodar. Pogovor je gospod Vodicar sklenil poskocno, v ritmu jive-a in plesni podij hitro predal svojima ucencema. Kultura je ogledalo duha O b koncu je obiskovalce nagovoril tudi župan obcine Moravce dr. Milan Balažic. Poudaril je velicino Franceta Prešerna in njegovo prisotnost v življenju posameznika in naroda, njegov pomen pri graditvi nacionalne identitete. »Kultura je nujna lastnost cloveka – iz ljudi se rojeva in ljudem je na­ menjena. Kultura je ljubezen srca, je ogledalo duha, je del vseh nas! Najprej smo ljudje – in to je najvec, kar je,« je poudaril Balažic Na pot pod najvišjo goro sveta BESEDILO in FOTOGRAFIJA: AJDA LALIC K ulturno in športno društvo Pece je v soboto, 15. febru­arja, organiziralo potopisno predavanje. V Pecah smo ljubitelji tovrstnih predavanj in do zdaj smo se odpravili že na vse mogoce konce sveta: v Indijo, Etiopijo, z Zdravniki brez meja po misijah po celem svetu in nazadnje lansko leto po Portugal-ski veji Jakobove poti. Letos nas je naš clan in sokrajan Rok Stenko vzel s seboj v Nepal. Tja se je na aktiven dopust odpravil novembra lani. Na­tancno in z graficnim prikazom je ponazoril treking pod najvišjo goro sveta. Najprej je namrec priletel v Kathmandu, od koder se je skupaj s še nekaj slovenskimi popotniki od­pravil z letalom do Lukle, kjer je tretje najnevarnejše letališce na svetu, od tam pa so krenili na Mardi Trek po vznožju Mt. Everesta. Najvišja tocka trekinga je bil bazni tabor, ki je bil vcasih izhodišce odprav na Mt. Everest in leži na 5364 metrih nadmorske višine. S fotografijami in videoposnetki je Rok predstavil življe­nje tamkajšnjih prebivalcev in povsem drugacne podnebne razmere, kot jih poznamo, in so posledica nadmorske višine, ki si jo lahko v Sloveniji le pred­stavljamo. Po povratku v Kathmandu se je z lokalnim vodicem odpravil še na enotedensko raziskovanje druge ga najvecjega nepalskega mesta – Pokhare, ki se po podnebju povsem razlikuje od pokrajine,v kateri je preživel predhodne tri tedne. Veliko število obiskovalcev je z zanimanjem spremljalo pripovedo­vanje o navadah tamkajšnjih pre­bivalcev, še posebej ljudstva Gu­rungi, ki mu je pripadal tudi Rokov vodic. Veseli smo, da smo se naucili marsikaj novega in predavanje je kar prehitro minilo. Roku se iskreno zahvaljujemo za pripravljeno pre­davanje in se tudi v prihodnje pri­porocamo, da nas vzame »s sabo« na katerega od svojih potovanj. Ko zadiši po knjigi BESEDILA ZBIRA: MAG. KATARINA PETERC B ralci bralnih skupin Krajevne knjižnice Daneta Zajca vam priporocajo v branje naslednje knjige: Suzana Tratnik Ime mi je Damjan M ladinska bralna skupina se je tokrat podala v pripoved transspolnika Damjana. Njegov svet je težaven, poln sporov in socialnih služb. Zakaj? Damjana namrec NIHCE ne razume. Ne prijatelji, ne družina, niti punca. V svoji osamljenosti se vdaja alkoholu in drogam, to pa ga žene v nasilje. Na vse nacine se upira predsodkom in pricakovanjem družbe, ki živi v omejenih spolnih vlogah. A Damjan mora vztrajati in najti svojo pot v iskanju lastne identitete. Larisa Novak, Bralna skupina za mlade V novi bralni skupini Drevored besed smo brale knjigo Arta Paasilinna z naslovom Srecni clovek. Skozi knjigo smo sprem­ljale zgodbo postavnega inženirja za mostove Akselija Jaatinena. Najeli so ga za izgradnjo mostu cez Morilsko reko blizu Kuus­mäkija. Njegov prihod je sprožil val nezadovoljstva. Nehote je padel v nemilost lokalnih veljakov. Slednji se na vse pretege trudijo ocrniti sposobnega in poštenega inženirja. Jaatinen je z zavzeto­stjo in preudarnostjo postal velik podjetnik in se mašceval vsem, ki so mu na zacetku nasprotovali. Z zvitostjo in podporo prijateljev se je vpletel v vse nivoje vaškega življenja. Scasoma si pridobi še zaupanje vašcanov. Na svoji poti na vrh pa se tudi zaljubi, poroci in ustali. Avtor je junaka oblikoval po resnicnem cloveku, ki ga je nekoc srecal na bencinski crpalki. mag. Katarina Peterc, Eleganca besed, bralna skupina za odrasle V mesecu decembru smo se posvetili knjigi VDV (Veliki dobrodušni velikan), ki jo je napisal priljubljeni mladinski avtor Roald Dahl. Po vec knjigah z resnimi temami smo se tako v praznicnem mesecu prepustili domišljiji. Roald Dahl je to knjigo napisal po srecanju s prekomer-no visokim otrokom, kar nas je zelo navdušilo. Spremljali smo siroto Zofko in VDV-ja pri njunih doživetjih v Deželi velikanov. Po-gumno sta se zoperstavila zlob­nim velikanom. Pot ju je zanesla celo k angleški kraljici, a zgodba se srecno konca. VDV in Zofka pa obišceta tudi deželo sanj. Tokrat smo ugotovili, da so sanje zelo pomembne in bi bil brez njih svet zelo drugacen. Nika Bizilj, Beremo skupaj: medgeneracijska bralna skupina Marjan Marinšek Astrid Lindgren V sebina knjige je zelo zanimi­va. Spoznamo pisateljico, njena dela, nacin kako so nasta­jala. Nekaj del je prevedenih tudi v slovenšcino. Astrid Lindgren je bila posebna osebnost, odrašcala je na kmetiji, pri dvajsetih samo­stojno preživljala sebe in otroka v Stockholmu, se porocila in pisala. Vsak, še tako majhen dogodek je sprožil njeno živahno domišljijo in nastajale so zgodbe, ki jih je objavljala pri švedski založbi. V casu, ko je bila že svetovno znana pisateljica in prejemnica razlicnih nagrad, se je oglasila v casopisu tudi kot zavedna državljanka. Ugotovila je, da jo država goljufa pri davkih, da jih placuje pre­vec. Financni minister je moral odstopiti. V vladi je završalo, pa je znala pomiriti ljudi. "Nic hudega, ce se socialdemokratska stranka po dolgih letih vladanja malo prevetri", je povedala v enem od intervjujev. Astrid je bila zavzeta za ekološka vprašanja. Ko je ugo­tovila, da se mesto širi proti ob-mocju njihove kmetije, je kmetijo odkupila in jo obdržala tako, kot je bila v casu njene mladosti. Hiše, kuhinje v teh hišah, so nešteto­krat nastopale v njenih zgodbah. Marjan Marinšek je prijateljeval s pisateljico, jo obiskoval na Švedskem, ona pa ga je scaso-ma seznanila s srciko svojega življenja. Tudi na Švedskem ni vse "zlato", potrebno je biti ustvarjalen, deloven, pa tudi trmast. Predvsem pa moraš imeti rad otroke, zlasti v njihovem najtežavnejšem obdob­ ju odrašcanja. Mici Kavka, Eleganca besed: bralna skupina za odrasle 30. medobcinski otroški parlament na Osnovni šoli Dob BESEDILO: LANA KLOPCIC, FOTOGRAFIJA: KARLINA STREHAR N a osnovni šoli Dob je 4. februarja potekal že 30. medobcin-ski otroški parlament na temo Moja poklicna prihodnost. Dogodka so se udeležile OŠ Domžale, OŠ Venclja Perka Domžale, OŠ Roje, OŠ Trzin, OŠ Jurija Vege Moravce, OŠ Trzin, OŠ Dragomelj, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Janka Kersnika Brdo in OŠ Rodica. "Parlametarci" z Nežo Mlakar - La popsi Najprej je ucence nagovorila ravnateljica šole gostiteljice OŠ Dob, gospa Barbka Drobnic, nato pa je uvodne pozdravne besede poda-la gospa Karlina Strehar, predsednica ZPM Domžale, ki je s svojim sodelovanjem izrazito pripomogla k strokovni izpeljavi srecanja mladih parlamentarcev. Sledile so predstavitve udeleženih šol, skozi katere so ucenci na zanimiv in dinamicen nacin predstavili sklepe in pobude, ki so jih sprejeli na šolskih parlamentih. Opozorili so, da je za izbiro poklicne prihodnosti zelo pomembno, da dobro poznaš samega sebe, da veš, v cem si dober in v cem uživaš. Obenem se ucenci že zelo dobro za­vedajo, da je treba razmišljati široko in da nas caka obdobje, ko se bo oblikovalo veliko novih poklicev, nekateri bodo izumrli, zato je v tej luci zelo pomembno, da se ne osredotocamo le na poklice prihodnosti, ampak da razvijamo vešcine prihodnosti. Ucenci OŠ Mengeš so opo­zorili, da bodo v prihodnosti veliko delovnih mest prevzeli roboti in zato moramo po njihovem mnenju v šolah razvijati prav tiste vešcine, ki jih roboti nimajo. Moja poklicna prihodnost L ana Klopcic, mentorica ucencev OŠ Dob je predstavila rezultate ankete na temo Moja poklicna prihodnost, ki je bila izvedena v mesecu decembru 2019 na vseh sodelujocih šolah. Anketni vprašal­nik je rešilo kar 1270 ucencev tretje triade in tako smo dobili zelo pomembne podatke o razmislekih, nacrtih in pomislekih naših mladih glede njihove karierne poti. Izkazalo se je, da je pri izbiri poklicne poti mladim najbolj pomembno to, da v svojem delu uživaš, da ti je delo všec, da te veseli, da si v stiku z ljudmi, in da si zanj dobro placan. Anketa je glede vešcin prihodnosti pokazala, da ucenci menijo, da imajo najbolje razvite naslednje vešcine: odgovornost, vztrajnost in natancnost, najslabše pa: argumentiranje, nastopanje in izumljan­ je. Ucenci so v anketi podali tudi veliko zamisli za aktivnejše razvi­janje dolocenih vešcin v šoli, na primer: »naredila bi vec izven svo­je cone udobja, manj »piflanja« in vec razmišljanja in rocnega dela, namesto zgodovine predmet ime­novan prihodnost ...« Predavanje o izbiri poklica S ledilo je predavanje gosta Andreja Pešca, ki je izpostavil, da je pri izbiri poklicne poti zelo pomembno, da se zavedaš, kaj rad pocneš, kaj dobro pocneš, da si za to lahko placan in tudi, da svet to potrebuje. Po njegovem predavanju so se ucenci razdelili v tri skupine in nato v delavnicah oblikovali aktivnosti in dejavnosti, ki bi po njihovem mnenju spod­budile aktivnejše razvijanje vešcin prihodnosti, ki so v anketi zased­le zadnja mesta (argumentiranje, nastopanje, izumljanje), saj bodo le -te po mnenju slovenskih gospo­darstvenikov za naše mladostni­ke zelo pomembne. Ucenci so na delavnicah oblikovali zanimive pobude za dneve dejavnosti, prireditve, natecaje in debatne izzive in sedaj upajo, da jih bodo lahko cim prej tudi uresnicili na svojih šolah. Srecanje je s svojim nasto­pom sklenila gostja Neža Mlakar, polovica uspešne dvojice La Pop-si. Skupaj s Karmen Meze sta s svojimi ledenimi lizikami La Pop-si leta 2018 zmagali na natecaju Štartaj Slovenija. La Popsika Neža je z doživetim pripovedovanjem ucencem brez dlake na jeziku natancno opisala svojo poklicno pot, iz prve roke podala obcutke ob podjetniških vzponih in pad-cih in predvsem izpostavila, da ni uspeha brez trdega dela, ne­prestanega iskanja rešitev in trdne vizije. Ucenci so ji zastavili mnogo vprašanj in kdo ve, ce se ne bo kdo v prihodnosti prav zaradi nje podal na uresnicevanje svojih kreativnih podjetniških zamisli, saj je bila njena energicnost in predanost svojemu cilju naravnost nalezljiva. Ustvarjanje avtorske pravljice v skupini Žabice Sodelovanje in spoštovanje je stkalo in obdržalo pristne vezi BESEDILO in FOTOGRAFIJA: ANA GERCAR V naši skupini Žabice otroci izredno radi pri­sluhnejo pripovedovanju pravljic na kakršen­koli nacin. S sodelavko otrokom dnevno pripovedujeva, vcasih prebereva ali pa zaigrava pravljico. Ker pa otroci radi pristopijo k likovnim ustvarjalnim dejavnostim, sva se odlocili, da se udeležimo ustvarjalnega natecaja, pod okriljem podjetja Lidl in skupaj z otroki ustvarimo cisto svojo pravljico. Otroci v naši skupini uživajo v sadnih malicah. Še bolj pa jih pritege, ce jim sadje postreževa narezano na košcke, kot jev sadni kupi. Tako sva se odlocili, da bo naši pravljici naslov Sadna kupa. Pravljica je izdelana na podlagah in vsaka podlaga pravljice je narejena z drugo likovno tehniko. Otroci so ob spoznavanju in grajenju nove pravljice spoznavali tudi razlicne tehnike ustvarjanja. K dejavnosti so radi pristopali in si vedno znova želeli še nadaljevati. V natecaju je sodelovala skupaj 101 ustanova, od tega 56 vrtcev in 45 šol. Glavno nagrado so izžre­bali, ostale pa med prejetimi izdelki izbrali. Naša skupina Žabice je bila izbrana v kategoriji najbolj domiselnih pravljic; osvojili smo drugo mesto, na kar smo ponosni, hkrati pa že premišljujemo in snujemo nove zamisli. V Moravcah smo se 17. februarja 2020, zbrale ženske, ki smo v casu župano­vanja Ljudmile Novak vsak mesec iskale, snovale zamisli o boljši in še boljši podobi novic za vse obcane. Pisale smo in z vsako izdano številko vedele, na cem se mora-mo še uciti, cesar v resnici nikoli nismo nehale. Srecanje je bilo zares prisrcno. Ob toplem vecernem napitku smo si imele veliko povedati o življenjskih poteh, na katere nas je zaneslo po skupnem novicarskem obdobju. Obujale smo tudi spomine na cas urejanja Novic iz Moravške doline. Bile smo si enotne, da se lah­ko s ponosom ozremo na naše skupne izdel­ke, ki so bili v resnici kronika kraja in hkrati medij, s katerim smo vsak mesec obrisali prah s košcka domoznanskih vedenj v prepricanju, da imaš bolj rad tisto, kar poznaš. In seveda smo navdušene, da naše Novice zacenjajo svoje 21. leto izhajanja. Srecno. Bernarda Mal OSNOVNA ŠOLA JURIJA VEGE, Vegova ulica 38, Moravce, tel.: 01 72 31 003 VPIS OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 Spoštovani starši, letos bo vrtec za vpis otrok v vrtec izvedel javni vpis. Za šolsko leto 2020/2021 bo javni vpis potekal od 16. 3. do 31. 3. 2020 s sprejemom otrok v vrtec s 1. 9. 2020. To pomeni, da bomo vloge za vpis otrok v vrtec za naslednje šolsko leto sprejemali v navedenem casu (od 16. 3. do 31. 3. 2020). Starši oziroma skrbniki otroka (v nadaljevanju: starši) oddajo vlogo za sprejem otroka v vrtec na predpisanem obrazcu. Obrazec »Vloga za sprejem otroka v vrtec« dobijo starši v tajništvu šole in na spletni strani vrtca (www.vrtecmoravce.si). Vloge morajo biti oddane osebno v tajništvu šole ali priporoceno po pošti na naslov: Osnovna šola Jurija Vege Moravce, Vegova 38, 1251 Moravce. Vlogo za vpis otroka morajo oddati tudi starši otrok: • ki otroka prvic vpisujejo v vrtec, • ki so vlogo za sprejem v vrtec oddali med letom in niso bili sprejeti v vrtec, • ki otroka ponovno vpisujejo. Vabljeni! Matej Žist, ravnatelj Naj bo kultura naš vsakdan BESEDILO in FOTOGRAFIJA: MOJCA VOZEL "K ultura je pesem, ples in zgodba. Kultura je slika, nasmeh, je lepa beseda, spomin, spoštovanje, tradicija in druženje.« Ta mi-sel nas v vrtcu spremlja vsakodnevno, saj se vse našteto združuje in prepleta skozi razlicne dejavnosti. Prav poseben poudarek smo kulturnim dejavnostim dali v tednu ob slovenskem kulturnem prazniku – 8. februarju. V dneh slovenskega kulturnega praznika smo se spomnili na našega najvecjega pesnika, dr. Franceta Prešerna. S slikanico O decku, ki je pisal pesmi smo spoznali njegov življenjepis. Pogovarjali smo se o državnih praznikih in spoznali državne simbole, naredili slovensko zastavo in prisluhnili slovenski himni. Tako smo spoznavali našo državo, njeno tradicijo, kulturno-zgodovinske znacilnosti in krepili pravljice. Seveda pa z velikim veseljem in zanimanjem pri­svojo narodno zavest. sluhnemo tudi novejšim pravljicam. Tako smo na poseben Poleg seznanjanja in ohranjanja zavesti o kulturnem nacin spoznali pravljico z naslovom Nekega zimskega dne. prazniku, smo posebno pozornost namenili starejšim prav-Vzgojiteljice so nas seznanile z vsebino literarnega dela ljicam, zgodbam. Pripovedovanje zgodb, pesmi in branje preko senzornih cutil. Za nas je bil to res nekaj posebnega. pravljic je zagotovo nekaj, kar ljudi povezuje že leta in leta, Pravljica nas je tako navdušila, da smo jo z veseljem pri­iz generacije v generacijo. Prav je, da že v predšolskem ob-povedovali tudi nekaterim skupinam v vrtcu. V pravljicah se dobju skrbimo za ohranjanje tradicije in spomina na pravljice namrec skriva posebna dežela, kjer se cloveku vse ponuja, naših staršev, babic, dedkov … Tako smo v vrtec prinašali kjer je vse dobro, kjer je varen in se mu za nic ni treba tru­pravljice naših staršev, starih staršev in jih ponosno pred-diti. Zato po pravljicni deželi hrepenimo vsi, ne samo otroci, stavili svojim prijateljem. Hitro smo odkrili, da so nekatere temvec tudi odrasli. Želimo vam veliko prijetnih pravljic, pravljice podobne današnjim, a s popolnoma drugacnimi tistih, ki jih boste prebrali sami, ali pa jih slišali od svojih ilustracijami, platnicami itd. Trudili se bomo ohranjati prav-prijateljev, sorodnikov, znancev itd. ljice, zgodbe, pesmi naših staršev, starih staršev, saj so to Lepo vas pozdravljamo otroci iz skupine Metulji dragocene stvari, ki nas povezujejo iz leta v leto in obujajo z Mojco, Anjo in Klaro. lepe spomine. Veseli smo, da smo lahko spoznali starejše BESEDILO: DAVID KOPRIVŠEK, www.neuhojenastezica.com Previdno pri delu v poškodovanih gozdovih VIR: ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Z avod za gozdove Slovenije (ZGS) je 11. 2. 2020 po umiritvi vremenskih razmer opravil prvi terenski pregled gozdov. Ugotavljajo, da je prvi februarski mocnej­ ši veter v prvem tednu februarja povzrocil vec poškodb kot tisti 10. in 11. februarja. Po prvih skupnih ocenah je zelo poškodovanega drevja v celi državi za približno 140.000 mł, od tega je najvec smrek. Gre za okvirno oceno po prvem pregledu, koncni podatki se bodo po pricakovanju spremenili oz. bo številka še vecja. Najvec poškodb je na kranjskem gozdnogospodarskem obmocju (70.000 mł, vecina na obmocju med Brnikom in Kranjem), kjer so bila poškodovana posamezna drevesa, veter pa je poleg posamicnih dreves lomil tudi na vecjih gozdnih površinah. Sledi mariborsko obmocje, kjer je prva ocena poškodovanosti 25.000 mł, poškodbe so bile najvecje na širšem obmocju Slovenske Bistrice. Vec poškodb je tudi na Blejskem, zlasti na planoti in pobocjih Jelovice ter na murskosoboškem obmocju. Previdnost pri gibanju in delu v gozdu! Lastnikom gozdov in obiskovalcem gozda na prizadetih obmocjih svetujemo previdnost pri gibanju in delu v gozdu, saj je v krošnjah ostalo veliko odlomljenih vej, ki zaradi svoje teže in velike višine lahko povzrocijo težke poškodbe. Lastniki gozdov naj cim prej pregledajo gozdove in zacnejo s sanacijo K er je med poškodovanim drevjem najvec smreke, ob-staja velika nevarnost, da se na nepravocasno pospravl­jenih smrekah namnožijo smrekovi podlubniki. Zato je zelo pomembno, da se podrtice cim prej odkrijejo, posekajo oz. izdelajo ter spravijo iz gozda. Zavod za gozdove Slovenije bo v naslednjih dneh podrobneje pregledal prizadeta ob-mocja. V najkrajšem možnem casu bo tudi oznacil drevje za posek in izdal odlocbe prizadetim lastnikom. S posekom poškodovanih dreves lahko lastniki gozdov zacnejo pred izdajo odlocbe Zavoda za gozdove Slovenije, morajo pa o pricetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri ka­terem dobijo vse dodatne informacije. Posek polomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato lastnikom priporocamo, da se za samostojno izvedbo secnje odlocijo le, ce so za to usposobljeni in opremljeni, drugace naj raje najamejo usposobljene gozdne delavce. Zbirna vloga 2020 BESEDILO: PAVLA PIRNAT R edni rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge (t.i. subvencije) za ukrepe kmetijske politike je sreda, 6. maj. Vlogo je možno oddati še v zamudnem roku do 31. maja 2020, vendar se za vsak delovni dan zamude izplacila znižajo za 1 % oziroma 3 % za shemo osnovnega placila v primeru dodelitve placilnih pravic iz nacionalne rezerve. V casu zamudnega roka je možna tudi oddaja kakršnihkoli sprememb, ki so nastale po oddaji zbirne vloge v rednem roku. Na spletni strani KGZS in ARSKTRP v rubriki »Zbirna vloga 2020 od A do Ž« dobite osnovne informacije. Za vse, ki ste prenašali placilne pravice od 16. do 28. 2. bo vnos Zbirne vloge možen v aprilu. Kdo mora oddati zbirno vlogo? Vložiti jo morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki: • v letu 2020 uveljavljajo katerikoli ukrep kmetij­ske politike, • so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti, • dajejo v promet živinska gnojila, • so zavezanci za prijavo površin posebnih kultur – to so zelenjadnice in zelišca v intenzivni pridelavi, jagode na njivah, semena in sadike poljšcin, zele­njadnic in zelišc, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih in reja polžev (natancno so opredeljene v Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka), • bodo postali clani organizacije proizvajalcev v sektorju zelenjave, • bodo postali clani skupin proizvajalcev za skup-no trženje, • so zavezanci za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, • so vkljuceni v petletne obveznosti (ukrep KOPOP oz. EK). Zahtevki v okviru zbirne vloge so: • OMD placila – placila za kmetovanje na obmocjih z omejenimi dejavniki, • neposredna placila (osnovno placilo, zelena kom­ponenta, placilo za male kmete, placilo za mlade kmete ter proizvodno vezane podpore za strna žita, za zelenjadnice, podpora za mleko v gorskih obmoc­jih, za rejo govedi), placilo za obmocja z naravnimi omejitvami (t.i. placila PONO) za površine pri katerih je povprecen naklon GERK-a vecji od 35 oz. 50 %, • placila za dobrobit živali (DŽ) za govedo, za katerega je pogoj 4 mesecna paša (120 dni) in zdrav­ljenje proti zajedavcem na osnovi analize blata, kar je potrebno opraviti pred pricetkom paše, Povrnitev trošarine za 2019 P ovrnitev trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije poteka pod enakimi izhodišci kot za pretekla leta. Vraca se 70 odstotkov zneska povprecne trošarine za dizel gorivo za leto 2019. Rok za oddajo vloge je do 30. junija 2020. Upravicenci do vracila dela trošarine za leto 2019 so uporabniki, ki so imeli na dan 30. junij 2019 v RS v upora-bi toliko gozda in kmetijskih zemljišc po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov, oz. vsaj 150 litrov za gozd. Ce je lastnikov gozda vec, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka (2. stran obrazca). Normativna poraba znaša za travnike, njive, travniški sadovnjak 200 l/ha, intenzivni sadovnjak 420 l/ha in za gozd 15l/ha. Tudi letos velja, da racunov, ki so osnova za izpolnitev zahtevka, ni potrebno pošiljati z izpolnjenim obrazcem, ampak jih morate hraniti doma (10 let). Racune bo potrebno poslati edino v primeru poziva pristojnega organa. Možna je tudi elektronska oddaja zahtevka preko portala eCarina, kjer je na voljo brezplacna spletna aplikacija E-TROD. Možno pa je zahtevek oddati tudi še v fizicni obliki na obrazcu TRO-A (enak kot lani), ki ga dobite na spletnih straneh financne uprave www.fu.gov.si ali v lokalni KSS. Izpolnjenega pošljite priporoceno na naslov: Financni urad Ljubljana, Oddelek za trošarine, Šmartin­ ska 152a, 1524 Ljubljana. Elektronski vnos bo možen na lokacijah kmetijske svetovalne službe, za izpostavo Domžale bo oddaja vlog potekala na sedežu na Viru. Za vnos se morate predhodno narociti, s prijavo pa ne odlašajte in se prijavite najkasneje do srede 8. aprila. • placila za dobrobit živali (DŽ) za drobnico, pri katerem je pogoj 6- ali 7-mesecna paša (180 ali 210 dni) in zdravljenje proti zajedavcem na osnovi analize blata, kar je potrebno opraviti pred pricet­kom paše, • KOPOP (kmetijsko-okoljska podnebna placila), • ekološko kmetovanje. Zahtevke za Dobrobit živali za govedo in/ali drobnico je potrebno vložiti pred zacetkom paše, zato je za drobnico zadnji dan za oddajo zahtevka 5. maj! Letošnja novost je, da se zahtevek za DŽ lahko odda šele 8 dni po prejemu izvida koprološke analize blata, v nasprotnem primeru bo za zakljucek vloge potrebno priti še enkrat. Kaj je potrebno narediti pred vnosom zbirne vloge? Urediti podatke vaše kmetije v Registru kmetijskih gospodarstev, pri cemer je pomembno, da imate: • prijavljena vsa zemljišca, ki jih obdelujete, • prijavljene površine, ki odražajo dejansko stanje v naravi tako po rabi kot po površini, • da imate vpisanega namestnika, ce na kmetiji ne živite sami, • stanje brez napak tipa ERR (npr. prijava kmetij­skih zemljišc na nekmetijski rabi) zaradi katerih je vnos onemogocen. Pravilno prijavo zemljišc in odpravo napak lah­ko uredite najkasneje en dan pred vnosom zbirne vloge, na Upravni enoti Domžale (stavba Obcine, II. nadstropje), za kar se je potrebno predhodno narocite na tel. 7220-100. Kaj potrebujete za vnos zbirne vloge? Ko boste prišli na vnos imejte s seboj: • dva izvoda izpolnjenega in podpisanega t.i. na­vadnega pooblastila (predpisan obrazec dobite na lokaciji KSS ali na spletu) v primeru, ce na vnos ne pride nosilec, • število posameznih kategorij živali na dan 1. 2. 2020, • seznam kaj ste oz. boste kje sejali in izmere posameznih poljin, na katere je razdeljena posamez­na njiva, • seznam prejemnikov in kolicini oddanih živin­skih gnojil, • odlocbe za 2019 (neposredna placila in placil za OMD) – obvezno, ce so bila placila znižana zaradi kršitev navzkrižne skladnosti, • zapisnik morebitne kontrole v 2019, • številko bancnega racuna nosilca v primeru spremembe nosilca ali TRR glede na preteklo leto, • ce boste uveljavljali ukrep dobrobit živali za govedo, identifikacijske številke goveda, ki jih boste pasli, • ce boste uveljavljali ukrep dobrobit živali za drobnico, urejen in ažuren register drobnice na gospodarstvu (zelena knjiga), • identifikacijske številke avtohtonih pasem, ce jih boste uveljavljali v okviru KOPOP ukrepov, • v primeru novih površin v okviru KOPOP nove analize zemlje ter gnojilne nacrte in kolobar do vkljucno leta 2024, • podatki o kolicini (litri) neposredne prodaje krav­jega mleka, vkljucno z mlekom uporabljenim za mlecne izdelke za neposredno prodajo in prodanim preko mlekomata. Ce želite pregled, imejte s seboj registre živali (RGG – rumena knjiga, RDG – zelena knjiga, RPšG – vijolicna knjiga). Kako in kdaj se narociti na elektronski vnos zbirne vloge? Elektronski vnos zbirne vloge in ostalih zahtevkov je obvezen in bo možen na lokacijah kmetijske svetovalne službe. Na Izpostavi Domžale bo oddaja vlog potekala na sedežu izpostave na Viru. Tako kot pretekla leta se je za vnos OBVEZNO predhodno narociti. Osebno ali po telefonu se lahko narocite samo v casu uradnih ur, seveda pa je možna prijava tudi preko elektronske pošte. Zaradi nemotenega dela imamo v casu uradnih ur uvedena dežurstva, zato lahko poklicete na katerokoli od naših sta­ cionarnih telefonskih številk. V kolikor boste klicali izven uradnih ur, se vam praviloma ne bomo mogli oglasiti, a vas bomo poklicali kasneje. Ce tega isti dan ne bomo mogli storiti, vas prosimo, da nas ponovno poklicete v casu uradnih ur. Prosimo, da s prijavo ne odlašate in da se zaradi enakomerne porazdelitve vnosa vlog prijavite naj­ kasneje do srede 8. aprila, saj po Veliki noci zaradi praznikov ni vec veliko delovnih dni. Pomembno! Ce ste zbirno vlogo že oddali in ste nato na Upravni enoti spreminjali GERK-e, morate obvezno do konca maja priti na dopolnitev, saj je potrebno površine pri­javljene v Registru kmetijskih gospodarstev uskladiti s stanjem v zbirni vlogi. V nasprotnem primeru se to obravnava kot kršitev, ki ima lahko za posledico znižanje placil. Po oddaji zbirne vloge in po preteku zamudnega roka je možen umik posameznega zahtevka, ce se še ni najavila kontrola. Nujno sporocite spremembe v naslednjih primerih: • umik živali v obdobju obvezne reje v primeru izvajanja ukrepa Dobrobit živali za drobnico, • sprememba kmetijske rastline, ce vpliva na viši-no placila za ukrep EK, • ce se na njivskih površinah, ki so vkljucene v ukrep KOPOP poseje druga kmetijska rastlina kot je navedena v vlogi, • pri izvajanju ukrepa za zelenjadnice, ce se spremeni datum setve ali sajenja ali predvidene­ga spravila (sporociti najmanj 3 dni pred iztekom vloženih datumov), Redni rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge za ukrepe kmetijske politike je sreda, 6. maj. Vlogo je sicer možno oddati še v zamudnem roku do 31. maja, vendar se za vsak delovni dan zamude izplacila znižujejo. • sprememba kmetijske rastline, ki vpliva na izpol­njevanje pogojev za zeleno komponento v shemi neposrednih placil (obveznost imajo kmetije z vec kot 10 oz. 15 ha ornih zemljišc), • sprememba lokacije naknadnih posevkov ali podsevkov trave ali posevkov strocnic za zagotav­ljanje površin z ekološkim pomenom (najkasneje do 15. 8. 2020), • v primeru spremembe pri površinah s konopljo ali vrtnim makom oziroma ce katerokoli drugo ras­tlino nadomesti s konopljo ali makom, • oddaja obrazca za oddajo in prejem živinskih gnojil, ki ga mora vložiti kmetija, ki tovrstna gno­jila oddaja in kmetije, ki so od bioplinarne prejele digestat – zadnji dan za oddajo je 15. 12. 2020, • sporocanje višje sile ali izjemnih okolišcin (v 15 delovnih dneh, ko to lahko storite in priložite ustrezna dokazila). V primeru, da iz kakršnihkoli razlogov po oddaji zbirne vloge pride do spremembe nosilca, je potre­bno na AKTRP poslati še izjavo o prenosu kmetijs­kega gospodarstva (predpisan obrazec) in sporociti transakcijski racun novega nosilca. To je potrebno narediti elektronsko, za kar se obrnite na nas. Skavti bomo ponovno zbirali star papir S kavti bomo v soboto, 18. aprila, zbirali star papir. Zabojnik bo na avtobusnem parkirišcu v Moravcah od petka do ponedeljka. Vse, ki imate doma star papir, naprošamo, da ga pripeljete v Moravce. Ce tega ne morete, papir v soboto preprosto postavite na vidno mesto (najbolj priporocljivo ob cesto), da ga bomo skavti lahko v soboto pobrali. Hvala že vnaprej! Vaši skavti Naj pustni krof in pustna povorka v Šentvidu pri Lukovici Besedilo in foto: Drago Juteršek T ako kot so za pustni cas znacilne pustne šeme ali maske, so znacilni tudi krofi, ki jih v tem casu pac pojemo najvec. Trojanski krofi so blagovna znamka, ki je poznana po svetu, a vendar se najdejo krofi, ki si zaslužijo, da jih spoznamo nekoliko podrobneje. S tem se je tokrat ukvarjala komisija, ki je ocenje­vala krofe na letošnjem tekmovanju za naj krof 2020, ki poteka obenem s pustno povorko. Tokrat so na ocenjevanje svoje izdelke poslale tudi žene iz Društva podeželskih žena Moravce in prejele za krof priznanje. Le en krof je bil tisti »top in oh«, in sicer krof Helene Avbelj. Nagrajeni krofi in ostali so bili dani na pokušino in priznati je treba, da so bili dobri! Letošnja povorka je bila najštevilcnejša po udeležbi in raznolikost pustnih šem (tako posameznih kot skupinskih), zato je povzrocala ne malo težav komisiji. Nagrade in priznanja sta tokrat podelili županja mag. Olga Vrankar in predsednica Turisticnega društva sv. Vid Jerneja Strmšek. Za bucen potek pustnega sprevoda od Prevoj do Šent­vida je poskrbela Godba Lukovica, ki jo je spremljal starodobni ficko z oznako »Milica«. V Pecah zbirali rabljena oblacila Besedilo: Ajda Lalic K "ulturno in športno društvo Pece že tradicio­nalno vsak januar organizira zbiranje ra­bljenih oblacil, obutve in drugih predmetov. Letos smo akcijo pripravili v soboto, 11. januarja, in odziv je bil neverjeten. Zbrali smo za 4 kombije stvari, po katere so tudi letos prišli prostovoljci Rdecega križa Slovenije -Obmocnega združenja Domžale in Vincencijeve zveze dobrote. Vincencijeva zveza dobrote oskrbuje brezdomce in še posebej so se razveselili športnih in moških oblacil in obutve ter velike kolicine odej, posteljnine in brisac. Po ostalo so prišli z Rdecega križa. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri akciji! Lepo je vedeti, da smo marsikomu polepšali hladne zimske dni. V prvem delu leta najbolj dejavni pohodniki DU Besedilo: Vojka Rebolj V se sekcije Društva upokojencev Moravce se sestajajo, vadijo, imajo delavnice tudi v najbolj zgodnjem delu leta. Ni pa odmevnih dejavnosti, ki se pravzaprav dogodijo še le po obcnem zboru. Že nekaj let se 2. januarja srecajo moravški pohodniki na Limbarski gori z lukoviškimi. Ta dan so si pripravili medsebojni žur, saj so marsikaj prinesli domacega. Pohodniki so osvajali tudi druge hribe in doline: kar veckrat do Miklavža, do Limbarske gore, okoli Gradiškega jezera, po poti ob Raci in na Zasavsko goro. Verjetno že veste, da Mešani pevski zbor ne deluje vec v okviru dejavnosti sekcij DU. Društvo upokojencev Moravce jim želi na novi poti vse dobro. Po zakljucenem pohodu smo se na parkirišcu še nekoliko zadržali, poklepetali in se okrepcali s prinesenimi piškoti in toplim cajem. Po poti osebne izkaznice Besedilo: Zvonimir Kolenc S te si kdaj podrobneje ogledali osebno izkazni-co? Ste ugotovili, da je na njej zemljevid brez oznacenih krajev, oziroma so narisane samo izohipse ali plastnice? To so crte, ki povezujejo tocke z isto nadmorsko višino. Sam sem se poglobil in ne boste verjeli, kaj sem ugotovil! Zemljevid na osebni izkaznici prikazuje prostor na tromeji treh obcin: Moravce, Litija in Zagorje! Dešen je v moravški obcini na skrajnem levem robu osebne izkaznice. Dešen je na vseh slovenskih osebnih izkaznicah! Z emljevid se torej zacne pri igrišcu v Dešnu, kjer je tudi naravni spomenik – temna skala z belimi megalodontidami (vrsta školjk). Potem se vzpnemo na najvišji vrh v moravški obcini, na Pivkelj turn, nadaljujemo do Slivne in GEOSS-a, v litijski obcini, se gremo soncit na Fosilno morsko obalo na Vacah (kopali se ne bomo, ker bo takrat tam oseka), si ogledamo Situlo na Kleniku – zacetek arheološke poti. Mimogrede, tudi konjenik na osebni izkaznici je vzet s plašca situle. Nadaljevali bomo po stari planinski poti do spomenika narodnemu heroju Alojzu Hohkrautu na Cvetežu, malo naprej je zna­meniti svinjak s stebricki in eko kmetija in sirarna na Vovšah (kjer živi zelo simpaticna družina Kovac). Prispeli bomo do cerkve na Zasavski gori (zagor-ska obcina). Ce bo kdo hotel do koce, bo ob tem že »izstopil« izven zemljevida na osebni izkaznici. Vabim vas na praznovanje mojega goda! S klenil sem, da bom letos tako praznoval svoj god. To je dan norcev in lažnivcev – 1. april. Ludvika XIV. je na ta dan, leta 1713, njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi po vseh tedanjih pravilih moral biti obglavljen. Soncni kralj pa se je odlocil, da bodo na ta dan raje vsako leto praznovali dan norckov in se šli prvoaprilske potegavšcine. Kdor se bo podal na to pot z mano in mojim prijateljem Seadom Curakom (on je pohodniška legenda, o kateri ste lahko prebrali v prejšnji šte­vilki), naj pride v sredo, 1. aprila, na igrišce v Dešen ob 10. uri. Caka nas približno pet ur hoje, saj si bomo znamenitosti ogledovali na zabaven nacin. Vec informacij je na voljo na spletni strani http:// www.vace.si/desen.htm, lahko pa me poklicete na 041 896 632 ali 01 8976 680. Štartnine ni. Ta clanek ni prvoaprilska šala, šalili se bomo spotoma. Rad nas imam! Podpis: Zvoncek Norcek (Zvonimir Kolenc že deset let piše clanke v litijski casopis Obcan; njegovi clanki so dosegljivi na http:// www.vace.si/page/) Ohraniti moramo vse tisto, kar je dobro BESEDILO: LJUDMILA NOVAK, poslanka EP E vropski parlament, ki mora na koncu dati soglasje k vecletnemu proracunu EU, bo zeleno luc prižgal le takšnemu proracunu za obdobje 2021-2027, ki bo ustrezno naslo­vil ambicije povezave. To je bil glavni poudarek tokratnega plenarnega zasedanja parlamenta v Strasbourgu. Sama sem v govoru poudarila, da z manj denar­ja ne moremo uresniciti vec projektov in skupnih nalog. Lahko smo bolj racionalni, lahko varcujemo, preoblikujemo naš proracun, vendar ohraniti mo-ramo vse tisto, kar je dobro. In dobrih projektov je v EU veliko. Strinjam se s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je dejala, da so naše skupne politicne prednostne naloge jasne. Do leta 2050 želimo postati prvi kontinent z nevtralnim ucinkom na podnebje, zagnati moramo prehod v digitalno družbo ter omogociti našim državljanom in regijam, da s temi velikimi spremembami pridobijo, npr. z vlaganjem v izobraževanje in usposabljanje za poklice prihodnosti. Zaradi odhoda Velike Britanije iz EU bo sicer v evropskem proracunu prišlo tudi do manj denarja za dve doslej najvecji politiki proracuna EU – skupne kmetijske politike in kohezijske politike. Sredstva za kohezijsko politiko naj bi se na ravni EU zmanjšala za 10 % (za Slovenijo 9 %). Kohezijska sredstva so nujno potrebna za razvoj clanic EU, zato menim, da bi morali razmisliti, ali je tolikšen odstotek zmanj­šanja kohezijskih sredstev primeren. Menim, da neto placnice ne smejo pozabiti na solidarnost in da imajo od tega, da dajo vec denarja manj razvitim državam clanicam, tudi same koristi. Neto prejemnice pa ne smejo pozabiti, od kod je denar, ker se vcasih obnašajo prevec samozadostno in ne spoštujejo evropskih pravil. Celoten financni okvir bi sicer v skladu s finskim predlogom znašal 1087 milijard evrov oziroma 1,07 odstotka bruto domacega proizvoda (BDP) 27 clanic EU, torej brez Velike Britanije, ki je na izhodnih vratih EU. A omenjeni odstotek BDP še ni dokoncen, saj okoli njega še potekajo usklajevanja tako na Evropskem svetu kot tudi v Evropskem parlamentu. Pisma bralcev R ubrika Pisma bralcev je namenjena vsem, ki želite s predlogi, pobudami in kriticnim razmišljanjem izboljšati ali popestriti življenje v obcini. Namenjena je tudi javnim vprašanjem obcinski upravi, kadar gre za teme, zanimive za širši krog bralcev. Preko pisem bralcev lahko javno postavite vprašanja ali predloge glede samega casopisa. Pisma bralcev ne smejo biti žaljiva in zlonamerna. V kolikor gre za vprašanje, naslovljeno na javno osebo ali ustanovo, je objava omejena na dva zapisa z vsake strani na posamezno temo. Teksti naj praviloma ne presegajo 3500 znakov s presledki. Pisem bralcev ne lektoriramo in ne popravljamo slogovno. Opravimo samo osnovni pregled teksta in popravimo le tipkarske napake. Pticki brez gnezda še vedno pojejo "P ticki brez gnezda« je popolnoma pravo ime za Mešani pevski zbor upokojencev, ki je v zacet­ku lanskega decembra ostal brez prostora za pevske vaje. Pevski zbor upokojencev je vse od leta 1986, ko so upokojenci, ki jih je družila ljubezen do petja, usta­novili pevski zbor in imeli vaje, le kje drugje kot v prostorih upokojenskega doma. Zbor je pred leti že deloval samostojno, nato pa je vec let, kot ena izmed sekcij, deloval v okviru Društva upokojencev Moravce. Zaradi vse pogostejših nesoglasij z vodstvom društva upokojencev je bil julija 2019 z vecino glasov clanov zbora sprejet sklep, da zbor ponovno stopi na samostojno pot in ustanovi svoje društvo, saj bo le tako zagotovljeno nemoteno organizacijsko in tudi financno delovanje zbora. Pred­sednik zbora je bil hkrati tudi pooblašcen, da pricne postopek za ustanovitev društva in o tem obvesti predsednico Društva upokojencev Moravce gospo Vojko Rebolj. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi predsednik zbora, je bilo dogovorjeno, da lahko up-okojenski pevski zbor, tudi kot samostojno društvo, še vedno uporablja prostore doma upokojencev z zagotovilom, da bo zbor kril del stroškov za ogrevanje. Dogovor je bil s strani predsednika zbora tudi potrjen. V mesecu oktobru 2019 so bili izpolnjeni vsi pogoji Zakona o društvih (Ur.l.RS št. 64/2011) in pevski zbor upokojencev je zacel delovati kot “Društvo Mešani pevski zbor Obcine Moravce”. Tedenske pevske vaje zbora so bile še vedno v domu upokojencev, nato pa je predsednik zbora, proti podpisu, 18. novembra 2019 prejel obvestilo predsednice Društva upokojencev Moravce z naslednjo vsebino, ki jo v nadaljevanju dobesedno navajava: “Mešani pevski zbor je bil del društvenih dejavnosti, zato smo vam dopustili, da imate kljuc in uporabo ene od društvenih omar. Se- daj, ko ste izstopili kot pevski zbor in boste delovali samostojno, prosimo, da do 25. 11. 2019 iz omare pospravite svoje zadeve in vrnete kljuc omare. Želi- mo vam uspešno samostojno pot.” (konec navedka). Tako je tudi bilo. Pospravili smo omare, vrnili kljuc in ostali brez prostora za pevske vaje. Prvi dan de­ cembra je bil namrec zamenjana kljucavnica vhodnih vrat in s tem onemogocen vstop v prostore doma DU. Z vajami smo vseeno nadaljevali, saj nam je bilo s strani Obcine dovoljeno, da za vaje “uporabljamo” sejno sobo. Tako se pticki brez gnezda še vedno zbi­ ramo v jato, saj nas druži, kot že receno, ljubezen do petja in druženja. Še vedno z lepo domaco pesmijo razveseljujemo staro in mlado v domacem kraju, kot tudi izven meja naše obcine. Ne glede na vse to, se nam porajajo vprašanja, ki nam nikakor ne dajo miru. 1. Clani pevskega zbora smo po vec letih dela pri­dobili status upokojenca in imamo na podlagi le-tega tudi svoje pravice in obveznosti. Ena izmed pravic je tudi uporaba društvenih prostorov (5. alineja 19. clena Statuta DU Moravce) in ena izmed obveznosti tudi placilo clanarine za tekoce leto (4. alineja 20. Clena Statuta Društva upokojencev). S 1. decembrom 2019 nam je bil vstop v prostore doma DU onemogocen, saj je bila zamenjana kljucavnica vhodnih vrat. Clanarino za leto 2019 smo clani zbora vestno poravnali. 2. Kje je “ostal” sklep Upravnega odbora DU Moravce o izkljucitvi clanov iz društva in s tem odvzema pravice do uporabe društvenih prostorov? Glede na 3. alineo 21. clena Statuta DU clanstvo v društvu preneha šele po dveh letih neplacane clanarine! 3. In navsezadnje, ali je dom upokojencev Moravce sedaj v “privatni” lasti, da se je predsednica Društva upokojencev gospa Vojka Rebolj samovoljno odlocila o tako skrajnem ukrepu in upokojencem, ki so clani zbora, “zaprla” vrata njihovega doma? Upamo in želimo, da bomo nastalo situacijo spo­razumno rešili in nam ne bo potrebno naših pravic iskati po pravni poti, saj kot pravi stari slovenski rek: “Da kdor poje, zlo ne misli”. In tega mnenja smo tudi clani zbora, saj še nismo izgubili upanja, da se bomo v svoje “gnezdo” ponovno vrnili. Pavel Puhan in Ivica Zupancic Obcina Moravce t: 01 72 47 140 / f: 01 72 31 035 Ponedeljek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 15.00 Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 Petek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 13.00 Karitas Tretji cetrtek v mesecu: 17.45 - 18.45 Rdeci križ g: 031 291 564 Prvi ponedeljek v mesecu: 17.00 - 19.00 Župnijski urad t: 01 72 31 055 Ponedeljek in petek: 9.00 - 10.00 in 16.00 - 18.00 Pošta t: 01 72 96 510 Ponedeljek, torek, cetrtek, petek: 8.00 - 10.30 in 14.30 - 17.00 Sreda: 8.00 - 10.30 in 14.30 - 18.00 Sobota: 9.00 - 11.00 Policijska pisarna Ponedeljek: 16.00 - 18.00 Petek: 8.00 - 10.00 Zadnjo nedeljo v mesecu: 8.00 - 10.00 Osnovna šola Jurija Vege t: 01 72 31 003 in 01 72 31 210 www.osmoravce.si Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Vrtec t: 01 72 31 227 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Podružnicna osnovna šola Vrhpolje t: 01 72 31 233 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Zavod za gozdove Revir Moravce, Vegova 7 g: 041 657 223 Gasilska zveza Moravce t: 01 72 31 234 24-urna dežurna služba na telefonu 112 Novi delovni cas Knjižnica Daneta Zajca t: 01 72 31 359 Pon. in pet. zaprto Torek in cetrtek: 13.00 - 19.00 Sreda: 7.00 - 9.00 in 11.00 - 14.00 Sobota: 9.00 - 12.00 Ambulanta splošne medicine t: 01 72 31 008 Ponedeljek in sreda: 13.00 - 19.00 (sprejem do 18.00) Torek, cetrtek, petek: 7.00 - 13.00 Ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 943 Ponedeljek in sreda: 13.00 - 19.15 Torek: 7.00 - 10.30 (ambulanta), 10.30 - 13.00 (posvet) Cetrtek: 7.00 - 10.30 (ambulanta) Petek: 7.00 - 8.00 (ambulanta) 8.00 - 11.00 (sis. pregledi), 11.00 - 13.30 (ambulanta) Diagnosticni laboratorij Ponedeljek in sreda: 13.00 - 18.00 Torek, cetrtek in petek: 7.00 - 12.00 Zobna ambulanta t: 01 72 31 150 Ponedeljek in sreda: 6.45 - 13.15 Torek in cetrtek: 12.45 - 19.15 Petek: 6.45 - 12.45 Zobna ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 750 Ponedeljek in sreda: 7.00 - 14.00 Torek in cetrtek: 13.00 - 19.00 Petek: 7.00 - 13.30 Patronažna služba t: 01 72 32 944 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 8.00 Lekarna t: 01 77 70 245 Ponedeljek: 12.00 - 19.00 Torek, cetrtek, petek: 7.30 - 14.00 Sreda: 13.00 - 19.00 Prva sobota v mesecu: 8.00 - 12.00 Kmetijska svetovalna služba KGZS - Zavod LJ, Izpostava KSS Domžale Šaranoviceva cesta 21a, Vir t: 01 724 18 45 ali 01 724 48 55 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 8. do 11. ure oz. po dogovoru Slovenski okoljski javni sklad, mreža ENSVET Brezplacno energetsko svetovanje gasper.stegnar@ensvet.si (po predhodnem dogovoru) LAS Srce Slovenije Svetovanje s podrocja razpisov v okviru LAS, Obcina Moravce Prva sreda v mesecu: 9.00 - 12.00 Cenjene bralke, spoštovani bralci! O d decembra 2018 so objave v rubriki »Zahvale in V spomin« brezplacne. V Novicah pa lahko objavite brezplacno tudi vesele dogodke, ki jih želite deliti s sokrajani: obletnice, napovedi porok, objave rojstev … Uredništvo Novic iz Moravške doline vabi k sodelovanju vse, ki sestav­ ljate križanke, sudoku, uganke ... Dobrodošli so tudi vsi predlogi, kako popestriti in izboljšati naše Novice. Vabimo vse, ki imate stare razglednice Moravške doline, da nam jih posodite za objavo. Novi letnik Novic iz Moravške doline je prinesel tudi nov koncept idejne zasnove naslovnic. Predstavljali bomo razlicna podrocja, ki so prisotna v naši obcini: rokodelstvo, obrt, umetnost, kulinariko, arhitekturo, restavratorstvo … Zato v letu 2020 odpiramo nov natecaj. Vabimo vas, da na uredništvo pošljete predloge, katero podrocje naj v sliki (in besedi) predstavimo in seveda fotografije s tega podrocja, ki so primerne za naslovnico. Rubrika pisma bralcev v Novicah iz Moravške doline je odprta za vaša vprašanja, pobude in kritike. Seveda pisma ne smejo biti žaljiva ali zlonamerna. Pišite nam na e-naslov: moravske.novice@moravce.si! Kogar imaš rad, nikoli ne umre … Le dalec, dalec je … Zahvala Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenil oce, dedek, pradedek, stric in brat, Franc Kmetic IZ CEŠNJIC PRI MORAVCAH. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo Lovski družini Moravce in MPZ Moravce pri organizaciji in realizaciji pogrebne svecanosti ter vsem posameznikom, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi pogreba. Sinova Bojan in Vojko z družinama Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolecin, za tabo ostal bo lep, a bolec spomin. Zahvala Svojo življenjsko pot je v 82. letu starosti sklenil naš brat in stric Jože Merela IZ VELIKE VASI. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrecena sožalja, darovane svece in sv. maše. Hvala PGD Velika vas in ostalim PGD za zadnje slovo, tajniku Dejanu za ganljiv govor ter župniku Marku Avseniku za lep cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ljubil planine si, reke, gozdove, ljubil si morje in tudi vetrove. Naj bo srecno tvoje potovanje, svoj prijazen nasmeh pa vracaj nam v sanje. Zahvala Mnogim zvezdam na nebu se je pridružil naš dragi Primož Šinkovec IZ MORAVC. Ob boleci izgubi se srcno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih življenja. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na poslednji poti. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in društvom za vse besede tolažbe, stiske rok, darovane svece, cvetje, maše in druge darove. Hvala župnikoma gospodu Kancijanu in gospodu Janezu za lep pogrebni obred, vsem pevcem, ki ste z lepo pesmijo pospremili Primoža na njegovi zadnji poti ter vsem, ki ste z lepimi besedami opisali njegovo življenje. In ti, Primož! Za vedno boš ostal v naših mislih, besedah in srcu! Zelo te pogrešamo, vendar smo hvaležni, da smo bili del tvojega življenja. Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj doživeli! Iz srca hvala vsem! Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce. Ni vec tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolecina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. V spomin 8. februarja je minilo žalostno leto, odkar se je poslovila draga mama, stara mama, sestra in teta Pepca Kos, rojena Prašnikar IZ DRTIJE. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spocij si trudne zdaj oci, za vse še enkrat hvala ti. V spomin 18. marca bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta. Alojzija Rožic PO DOMACE KORUNOVA MAMA. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, zanjo molite in se jo spominjate. Vsi njeni Hvala vam, gospod Jože Novak! O b koncu priprave te številke smo izvedeli, da je v devetem desetletju življenja svojo pot sklenil gospod Jože Novak iz Vrhpolja. Kljub svojim letom je še januarja napisal tri clanke za Novice, od katerih smo enega že objavili. Bil je zapisovalec dogodkov v svojem kraju in ni mu bilo žal casa za pripravo clankov, natipka­nih na pisalni stroj. Besedila in fotografije je vedno licno opremil, saj je doma ocitno hranil vestno urejen arhiv. Po izidu prejšnje številke casopisa sem gospoda No-vaka poklicala in mu povedala, kako bomo razporedili objave njegovih clankov. Pogovor z njim je bil prijeten, njegov glas mladosten, misli živahne. Zato me je vest o tem, da v uredništvu ne bomo vec prejemali njegovih prispevkov, presenetila in razžalostila. Uredništvo se gospodu Jožetu Novaku zah­valjuje za njegov doprinos k vsebini Novic iz Moravške doline. Najbližjim izrekamo iskreno sožalje. v imenu uredništva Tatjana Cop, odgovorna urednica Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonocne praznike. Duh velike noci naj vas spremlja vse dni v letu. župan dr. Milan Balažic in Uredništvo Novic iz Moravške doline FOLKLORNA SKUPINA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MORAVCE VPISUJE NOVE CLANE GSM 031 634 377 Lepo vabljeni! DRUŠTVO ROKODELCEV – ROKODELSKI CENTER MORAVCE vabi na VELIKONOCNO RAZSTAVO, od petka, 5. aprila do nedelje, 7. aprila v Boljkovi galeriji nad knjižnico (Vegova 7). Poleg ogleda razstavljenih del clanic in clanov društva, si bodo obiskovalci lahko ogledali prikaze izdelave razlicno okrašenih pirhov, butaric in rož iz krep papirja. Na prodaj bodo izvirno narejene butarice, košarice, pisani šopki iz krep papirja, prti in velikonocne vošcilnice. Razstavo bomo odprli v petek 5. aprila ob 17. uri, v soboto bo odprta od 9. do 18. ure, v nedeljo pa od 9. do 17. ure. Dobrodošli! Mali oglas P Potrebujem pomoc mlajšega upokojenca ali upokojenke za vzdrževanje hiše z okolico v Moravcah. Telefon: 051 631 093 Mali oglas P rodamo rjave in bele jarkice - mlade kokoši pred nesnostjo ter grahaste in štajerske kopune - kastrirane petelincke. Brezplacna dostava v Krtino ali Moravce, po dogovoru možna dostava tudi na dom. Kmetija Šraj, Poljcane, Narocila: 031 751 675 DRUŠTVO LIPA DOMŽALE Univerza za tretje življensko obdobje Vabimo vas na KULTURNO-GLASBENI VECER DRUŠTVA LIPA, ki bo v Kulturnem domu Moravce v petek, 3. aprila 2020, ob 19.00. V programu bodo sodelovali: citrarke in kitaristi Društva Lipa, recitatorke literarnega krožka in Mešani pevski zbor Obcine Moravce Veselimo se vašega obiska! CEBELARSKO DRUŠTVO MORAVCE v sodelovanju s CEBELARSKO ZVEZO SLOVENIJE vabi na DAN ODPRTIH VRAT, ki bo v petek, 24. aprila 2020, od 9.30. do 12.30 v Cebelarskem domu v Zalogu 25 a. . Vljudno vabljeni! DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVCE vabi na ZBOR CLANOV, v petek, 20. marca 2020, ob 14.30 v gostišce Peterka, Peterka Marija, s. p. Drtija. Vašo prisotnost, prosim, potrdite na GSM 031 634 377 do 18. marca. Vljudno vabljeni! Upravni odbor Ocesna optika Martin Krhlikar s.p. Trg svobode 2, Moravce 01 723 28 22; 040 709 232 Od ponedeljka do petka Od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00