242
,,Dziennik Poznanski^^ o draždanski turnar-
ski slavnosti.
Ta list piše opiraje se na popise te slavnosti morebiti tudi glede Da tam govorjene besede novoizvoljenega severoc^.eskega državnega poslanca Stracbe-a, ki je rekel: „Proti našemu avstrijskemu cesarju spolnu jemo svoj e dolžnosti; nemškega cesarja in njegovega kanclerja pa ljubimo in častimo/'
^Dz. P." piše: „Ta shod nemških turnarjev iz ^Vsenemške" prav zelo spominja na oni Beningsenov „Nationalverein" v času leta 1866. na one shode nemških pevcev, strelcev in turnarjev, ki so po zopetnem oživljenji frankobrodskega zveznega dneva zopet spravili na dnevni red misel o zedinjeni Nemški. Ta misel slu-ži\p je uže takrat častilakomnosti pruski in ni bila v nikakoršni zvezi s pomladanskimi sanjarijami 1. 1848. Iz ognjišča teh narodnih društev, teh turnarskih, pevskih in strelskih shodov izvirala jo ona propaganda, katera je pred letom 1866. javno mnenje pripravljala na to, Jjar je Pruska nameravala, katera je leta 1866. Prusom zmago olajšavala, katera je storila, da je bilo v onem času nasprotovanje v Nemčiji zoper Prusko le malo in da so štiri leta kasneje, začetkom francoske vojske Nemci  pod  ščitom Pruske združeni stali.   Tako
nastala je zedinjena Nemška-------.   Zdaj bi se moralo
misliti, da bi bilo treba delati za notranjo opravo hiše, za zadovoljenje njenih prebivalcev in njihovih potreb; da bi zdaj na evropejskem gledališkem odru ni bilo nič več za priboriti, ker je dolžnost, zvestim ostati različnim pisanim in nepisanim pogodbam. Ako bi se bil kdo v takem optimizmu gugal, prebujen je bil iz svojega optimizma po draždanski turnarski slovesnosti. ¦^»^ Ako bi se tudi ne hotelo videti in slišati, odprejo se človeku oči in ušesa, ko se berejo nembki listi. Vsi skoraj pojo tisto pesem; iz vsake besede, iz vsake opazke odmeva jasno neprikrito in brez sile refren znane Arndtove pesmi: ^Nein, nein, mein V aterlan d muss grosser sein!" In — kdo naj bi k temu po-Tekšanji domovine prostovoljno ali prisiljeno pripomogel? Nihče drugi kot Avstrija!"