497ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
Jo‘e Dular (1915–2000)
V dneh, ko so se slovenski kulturniki pripravljali na svoj kulturni praznik, nas je po kraj{i bolezni
zapustil slovenski pisatelj Jo‘e Dular. Mo‘ iz rodbine, ki ima na Dolenjskem najve~ akademskih
izobra‘encev, je bil sinonim za kulturno dejavnost v Beli krajini po II. svetovni vojni.
@e iz gornjega podatka izhaja dejstvo, da je Jo‘e Dular za slovenske zgodovinarje pomemben v ve~
ozirih. Najprej ga moramo omeniti kot predstavnika slovenskih pisateljev in kulturnikov v naj{ir{em smislu
besede tiste generacije, ki je obetala pred II. svetovno vojno prevzeti glavno breme slovenske kulture.
Slovenskim zgodovinarjem sta najbolj znana Emilijan Cevc in Jo‘e Kastelic, omeniti pa moramo {e Vinka
Beli~i~a, Jo‘eta Brejca-Javor{ka, Ceneta Vipotnika, Severina [alija … Bolj kot II. svetovna vojna je te
ljudi uni~ila revolucija. Tako kot takrat niso bili idejno povsem enotni, jih je tudi povojna oblast postavila
na nasprotne bregove. Eni so pred njo emigrirali, drugim je dovolila kariere, tretje je kot kulturnike in
literarne ustvarjalce sku{ala onesposobiti. Jo‘e Dular je bil poslan na ni‘jo gimnazijo v Belo krajino. S
prilagodljivostjo, ki se ukloni zgolj toliko, da tujo zlobo obrne v splo{no, ne lastno korist, se je z du{o in
telesom vklju~il v ‘ivljenje de‘ele onstran Gorjancev. Nekoliko je zmanj{al, ne pa opustil, ljubezen do
poezije in se usmeril v vezano besedo. Oblastem je prepustil gojenje kulta o Beli krajini kot zibelki
partizanstva, od katerega je imela de‘elica malo ve~ kot ni~ in ubral lastno pot. V slovenski javnosti se je
uveljavil kot izjemen literarni glasnik Dolenjske in Bele krajine. Ker ni ‘ivel v sredi{~u in ni bil z nikomer
klanovsko ali skupinsko povezan, je bil vselej nekoliko v ozadju, kar pa je bilo delno povezano tudi z
njegovo osebnostjo. Nikoli ni bil pripravljen izpostavljati sebe kot osebnosti, ampak je bil vselej prepri~an,
da o tem, kar ‘eli povedati, povedo dovolj njegova dela. Slovensko zgodovinopisje, tudi literarno, ima do
ljudi in kulturnih skupin, kamor je sodil tudi Jo‘e Dular, {e vedno neporavnan dolg.
Zgodovinarji smo slavista Jo‘eta Dularja, leta 1941 je na ljubljanski univerzi diplomiral tudi iz
romanistike in primerjalne knji‘evnosti, vselej {teli za svojega spo{tovanega kolega. Najprej moramo v
tem pogledu omeniti njegove zasluge pri nastanku in razvoju Belokranjskega muzeja, ki je nelo~ljivo
povezan prav z njegovim ‘ivljenjem in delom. Po prenehanju {olni{ke tlake 1951. leta, se mu je predal
v popolnosti. Tako kot njegova kolega in prijatelja, novome{ki Janko Jarc in bre‘i{ki Stanko [kaler.
Jo‘e Dular ni postavil samo enega najbolj urejenih muzejev v Sloveniji, ampak je hkrati skrbel {e za
arhivsko gradivo, za varstvo spomenikov in tudi naravno dedi{~ino. Dejansko sloni preobrat v slovenski
zavesti, ki ne vidi ve~ Bele krajine zgolj kot pokrajine belih brez in belokranjskih plesov, ampak kot
regijo s specifi~no zgodovino, predvsem na rezultatih njegovega dela.
Pokojni slovenski pisatelj ni bil le muzealec, ki bi skrbel le za zbiranje, restavriranje, inventariziranje
(po tem muzej {e danes vodi) in razstavljanje muzealij, ampak je tudi pisal. V ve~ izdajah je iz{la
njegova zgodovina Metlike, pisal je o bratih Navratilih, izdal je tudi nekak{en belokranjski biografski
leksikon. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Dolenjske zalo‘be, ki je nastala dejansko zaradi muzealskih
in krajevnozgodovinskih potreb. Dejansko so njeni ustanovitelji hoteli z njo postaviti na noge znanstveno
prou~evanje Dolenjske in Bele krajine. @al je podjetje kmalu zamrlo. Njegovi pobudniki so malo prehiteli
~as.
Posebno poglavje je pri Dularju zgodovina gasilstva, ki ima v Metliki svoje muzejsko sredi{~e. O
njej je tudi pisal. Mogo~e se zdi ta tematika komu trivialna, je pa vse prej kot to. Gasilci niso izvr{evali
samo svojega temeljnega poslanstva, ampak so bili v mnogih krajih tudi nosilci kulturnega in dru‘abnega
‘ivljenja. K temu so jim nemalo pripomogli lastni prostori in nadstrankarstvo. Nenazadnje so bili gasilci
desetletja edini na Slovenskem, ki so razvijali slovenski poveljevalni jezik. Dejansko so bili nekak{na
narodna vojska, ne da bi se tega zavedali.
Jo‘e Dular je ustanovil tudi Belokranjsko muzejsko dru{tvo in ga vodil ve~ desetletij. Bilo je med
aktivnej{imi v Zvezi zgodovinskih dru{tev Slovenije. Dejaven je bil tudi pri Slavisti~nemu dru{tvu. Kot
~lan obeh strokovnih zdru‘enj si je {e posebno prizadeval za postavitev spominskih obele‘ij vidnim
Belokranjcem.
498 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
Jo‘e Dular se ni nikoli stroki vsiljeval kot avtoriteta, ~eprav je za krajevno zgodovino to nedvomno
bil. Njegov odnos do na{e stroke je razviden tudi iz njegovih literarnih del, ki obi~ajno ne slonijo le na
obravnavah preteklosti, ampak tudi na arhivskem gradivu in ustnih virih. [ir{i javnosti je znan predvsem
po opisu ra~je kuge, ki je oropala Krko izjemnih rakov, ni~ druga~e pa ni tudi z njegovim zadnjim
literarnim delom Mesto nad Bojico, ki nam razkriva vsakdanje in zlasti dru‘abno ‘ivljenje Metlike v
19. stoletju. V tem sklopu moramo poudariti tudi njegovo poezijo, ki pa je izjemen odmev ~asa in
prostora.
Pokojni slovenski pisatelj, tako se je ozna~eval sam, mi pa dodajmo {e zgodovinar v naj{ir{em in
zgoraj opisanem smislu besede, je bil predvsem ~lovek peresa in dejanj, ne pa danes tako popularnega
nastopa{tva. Ostajal je zvest sebi in svojemu poslanstvu, pragmatizem zanj ni bil resni~nega ~loveka
vredna kategorija. Ker se za pravico borijo predvsem otroci in norci, je on resnici slu‘il z vero, da bo
neko~ bolj{e. Ko so ga po zlomu komunizma hoteli nekateri, tudi dobronamerni, slovenski javnosti
predstaviti kot njegovo ‘rtev, kar je koncem koncev tudi bil, te vloge ni sprejel. To bi bila negacija
njegovega dela, ki je poznalo tudi zgubljene bitke, ne pa ‘ivljenja. Njegovo ‘ivljenje ni bilo posve~eno
nesmiselnemu heroizmu, ampak ljubezni in odgovornosti do ~asa in prostora, dru‘ine in naroda, domovine
in ~love{tva, postal je in ostaja »lu~ za svetlej{e dni«.
Stane Granda
[olska kronika
Zbornik za zgodovino {olstva
Slovenski {olski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki izhaja kot vsakoletni zbornik s
tradicijo leta 1964 nastalega zbornika {olsko-pedago{kih muzejev v Ljubljani, Zagrebu in
Beogradu. Kot specializirana slovenska revija za zgodovino {olstva in pedagogike predstavlja
v~eraj{nji utrip na{ih {ol in je s svojim sporo~ilom obrnjena h koreninam, iz katerih raste tudi
dana{nji {olski dan.
Revija je odprta za zgodovinarje, pedagoge, slaviste in vse {olnike, pa tudi za zgodovinske
kro‘ke, ki s svojimi prispevki predstavljajo raziskovalne rezultate s podro~ja zgodovine {olstva
od {tudij, do objav virov, spominskih zapisov in poro~il o publikacijah. Objavlja pa tudi bi-
bliografijo za slovensko zgodovino {olstva.
Zbornik za zgodovino {olstva - [olska kronika je na voljo naro~nikom in drugim na sede‘u
uredni{tva v Slovenskem {olskem muzeju, Ple~nikov trg 1 v Ljubljani.