UredništDo lo opnnmßtuo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek f popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti wak dan od 11.—12. ure dopold Telefon èt. M3. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 69. Maribor, dne 20. junija 1913. Moina Osto: Celo leto................12 K Pol leta................ 6 K Četrt leta............... 3 K Mesečno................. 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne peótvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik V. v Številke naj govorijo. Čudimo se vedno, da je tako trda za denar. Denarna kriza je splošna; mi Slovenci je hvala Bogu še ne čutimo tako hudo, kakor drugi krogi. Naše zadružništvo je pokazalo v teh dveh najhujših krizah, da je zares v blagor ljudstvja., da je prajv dobro prestalo najnevarnejšo krizo na svetovnem denarnem trgu, zlasti pa v Avstriji. Bolj žalostne so razmere v državi kot taki in finance v deželah. Slaba avstrijska politika je dovedla državne iinajice do skrajne meje. Od leta 1894 dorl912 so se izdatki dr-* žave pomnožili od 1 % na 3; milijarde, državni dolg je narastel od leta 1894 do leta 19*11 dd 8.8 do 12.4 milijard kron, dolg Bosne in Hercegovine od 2.7 na 7 milijard. Izdatki so se vedno množili; največ se je izdalo za vojaške potrebščine, za razširjenje uradovj, za ustajnajvljianje novih srednjih šol, tako da se je v zadnjih dvajsetih letih povi šal izdatek povprečno za 57%, toreij ravno tako, kakor na Angleškem, višje nego na Nemškem, trikrat višje nego. v Italiji, skoro štirikrat višje, nego na Francoskem. Pomisliti pa moramo, če primerjamo stanje Avstrije z drugimi državami, da naša, država ni imela nobene vojske, kakor na primer Angleška z Buri, Italija, v Afriki, Francoska v Maroku, da ni naša država ustanovila nobenih takih podjetij, ki bi .stala ogromne svote, kakor na primer na Angleškem in ;Nemškem splošno socijalno zavjazovanje. Velika napaka cele politike leži v tem, da niso avstrijske vlade nikdar skrbele za to, da bi vedno večji izdatki ,bili primerno pokriti z novimi dohodki. Ti so se pomnožili le neznatno s povišanjem tarifov na železnicah in pa s povijanjem een tobaka in smodk. Novih dohodkov država od leta 1896 ni dobila, razun leta 1901 s povfršajnjem davka na žganje za 20 K pri hektolitru, kateri 'dohodek se je pa po večini nakazal posameznim deželam. Se slabše se godi financam v raznih deželah. Dežele so avtonomne, toda za to avtonomijo nimajo zadostne finančne podlage, ker je država že izčrpala vse vire. Dežele morajo skrbeti za ljudsko šolstvo, za uredbo zdravstvenih razmer itd., kar jih hudo obremeni, tako (|a niti ne zamorejo zadostiti najvažnejšim gospodarskim težnjam. PODLISTEK. v Štrajk godbenega društva v Rimu. Priredil A. -b-. \ To je bilo v davnih časih. Livij, latinski zgodovinar, rojak sv. Antona Paiduajnfèk’ejga, umrl, ko je bil najš Zveličar star 17. let, pripoveduje v deveti knjigi, 30. pogl., svoje zgodovine to-le mično dogodbico: Godbeniki na piščali so igrali pri javni daritvi v tempelju mogočnega rimskega bogat 'Jupitra na Kapitolu; pri tem so se pa prijetno majstili, jedli in popivali, kakor je bila njih navada in pravica že od nekdaj. Nekoč so jim pa stražniki javjnih poslopij, Rimljani so jih imenovali cenzorje, prepovedali gostiti se v svetišču in so jih pognali iz svjetiäöa. Godbeniki so jim pa to hudo zamerili. Grgajnizirajni v zadrugo so se pomenili in demonstrativno vsi naenkrat korakoma zapustili Rim in odkorakali po lepi cesti proti vzhodu v šest ur od Rima oddaljeno mesto Tiibur, zdaj Tàvoli, že takrat razkošno letovišče bogatih Rimljanov. Tako je bil Rim brez godbe. Najhujše je bilo pa to, da se niso mogle več opravljati daritve: v svetiščih. Kajti Rimljani niso hoteli, pa tudi niso smeli opravljati daritve brez godbe. To pa ni bilo po godu senatu ali starešinstvu, najvféjemu uradu za verske zadeve. Kaj so si hoteli ! Ponižati so se morali ti visoki gospodje in poslali so odposlance v iTi-bur in jim strogo zabičali, naj se potrudijo in na vsak način dosežejo, da pridejo muzikantje nazaj v Rim. Ce treba, naj še Tiburčane prosijo pomoči. Odposlanci se napotijo v Tibur. Tiburčani jih prijazno sprejmejo, takoj uganivlšii, po kaj so prišli. Izdatki so se v deželah povsod zvišali na primer od leta 1905 do leta 1912 v Gornji-Avstriji za 47.5%, Koroški za 75,%, Kranjski za 55.8%, Pred-arelski celo za 97.4%, na Štajerskem za 33.5:%, v Moravski za 73.3% itd. Na Štajerskem je to zvišanje izdatkov ile radi tega manjše, ker se radi slovenske obstrukcije niso zamogli sklepati načrti o zade-vajh, ki bodo zahtevale novih izdatkov, na primer za učiteljske plače, za regulacije, za stavibo bolnišnic. Prepričani smo, da se bodo ti izdatki povišali za najmjanj 70%’, kakor hitro bo začel delovati deželni zbor. Kakor v državi, je torej rastel tudi dolg v deželah vedno bolj. Primanjkljaj je vsako leto večji. Štajerska ima za leto 1912 primanjkljaja 4 milijone kron, Češka nad 35 milijonov, Moravska nad 21 milijonov, iKrajnjska 1.5 milijonov. Štajerska, ki nas še najbolj zanima, potrebuje za izdatke 22.6 milijonov, ima pa dohodkov izkazanih le 18.6 milijonov kron. Pri takem vsakoletnem primanjkljaju ni čuda, ,da narastejo vjedno bolj od leta do leta dolgovi. Z novim finančnim načrtom se bo nekoliko pomagalo deželam, ki pa nikakor ne bodo ,zamogle pokriti svojega primaujkljaja, tako da bodo, primorane, iskati še drugih virov za pokritje svojih izdatkov. Za pravice Jugoslovanov. (Iz govora poslanca dr. Verstovšek a,) Kakor smo že kratko poročali, je v tore«:, dne 17. t. m., pri razpravi o proračunskem provizoriju zopet govoril poslanec dr. V e r s t o;, v It e k. Vsi dunajski listi so obširno donesli njegova izvajanja;. Prostoru primerno objavimo le nekatere odstavke iz obširnega govora. Poslanec biča z živo ironijo delovanje večinskih strank, zlasti zastopnikovi nemškega Nationalverb anda in krščanskih socijalcev, Te stranke so spravile s svojim krivičnim nastopom nasproti zastopstvu manjših narodov parlament popolnoma ob ves vpliv. Odkar so te stranke na krmilu, ni več konstitucijonelnega življenja v državi, temveč vlada dela,, kar hoče in § 14 je vedno v veljaki. Večinske stranke pritiskajo namenoma zastopnike manjših narodov, da se morajo ti z vso silo braniti nasproti krivičnim razmeram, ki so med Jugoslovani. Prijazno jim obljubijo, pomagati jim poloviti svoje-glavne muzikante. Pokličejo torej godbenike na rotovž in jih prijazno opomnijo, naj se venejo v Rim. Toda slabo so naleteli; godbeniki se niso dali, dopovedati. Tedaj so se pa Tiburčani, da bi vstregli Rimljanom in jim napravili uslugo, na iznajdljiv način lotili mjuzikajntov, da razdražijo njih Iskjupno voljo in oslabe njih upornost. Posamič se pomenivši med seboj so šli nad posameznega godca in vsakega posebej potabili na — slavnostno pojedino, ki se takrat ni mogla in smela prirediti brez godbe. Tam no jim ponujali vina, za katerega so te vrste ljudje navadno jako dovzetni. Tako so jih polagoma upijanili. Nato so jih, popolnoma nezavestne, naložili na tovorne vozove, jih odpeljali v Rim na glavni trg in odšli. Nesrečni pijančki se niso prej zavedli, dokler ni na nje posijalo solnce dragega, dne in jih prebudilo iz težke vinjenosti. Tedaj je privrelo od vseh strani ljudstvo skupaj in veselo pozdravljalo zdelane mestne godce, ko so se skobacali drug za dragim iz nerodnih tovornih vozov. ’Nato so jih obkolili meščani in jih po dolgem prerekanju preprosili, da so ostali doma. Godci so obljubili. Dobili so dovoljenje, da smejo vsako leto tri dni slovesno opravljeni rogoviliti z godbo po mestu in zopet dosegli pravico, v svetišču se mastiti in igrati med daritvijo. Zakon o nalezljivih boleznih. „[Državni zakonik“ je priobčil, kakor smo že na kratko omenili, dne 25, aprila; zaikon o nalezljivih boleznih, kakor ga je sklenila zbornica. Z*akon navaja 17 bolezni, ki spadajo med nalezljive., na prim. Škrlatica, difterija, tifus, griža, kozice, kolera, kuga, gobe, egiptovska očesna bolezen, zlatenca, črnica, smrkavost, steklina in še nekatere. O jugoslovanskih zadevah je rekel govornik doslovno : „Ideja, ki je obvladala vso avstrijsko politiko skozi desetletja, da bi nemško-mažarska Avstrija edino zamogla zabraniti razširitev ruškega v-pliva na Balkanu, je postavljena na laž po dogodkih zadnjih mesecev v teh južnih pokrajinah. V zadnjih tednih se je postavila moč in Vpliv te ideje v pravi luči po brzojavu, katerega je odposlal ruski car državam na Balkanu. Skrajni čas je, da Nemci in Ma-žari uvidijo, da ne more taka ideja, da ne morejo taki načrti rešiti Avstrije in širiti njenega vpliva na Balkanu. Ves Balkan je pod vplivom Rusije, to mora vsakdo priznati in ta prevra.t se je izvršil le vsled nemško-mafžarske katastrofalne politike v monarhiji; poleg tega je pripomogla mnogo Nemčija, ki za svoje namene ne more rabiti kot zaveznico premogočne Avstrije. Vsled te mažarsko-nemške politike preslepljeni, niso razumeli avstrijski državniki pravega položaja, da bi si pridobili s pomočjo Jugoslovanov v monarhiji simpatije slovanskih bratov v balkanskih državah. Visoka zbornica! Z mirno vestjo smelo trdim, da ne zadene slovenskega in srbohrvaškega naroda nobena krrvjda na vfseh dogodkih, ki se še bodo na jugu pripetili. Jugoslovanov niso pripustili v Avstriji nikdar do uprave, do vlade, nikdar niso poslušali vednih pritožb in niso se zmenili za razna navodila in tehtne nasvete. Pravičnost Nemcev in Mažarov nasproti Jugoslovanom je bila vedno taka, da so zahtevali, da, morajo ti narodi prej postati heloti, da morajo prej izgubiti svojo narodnost, potem bi jih še le smatrali enakopravnim. Poprej bi morali po njih zahtevi opustiti Slovenci svojo individualnost, potem bi jim še le mažarsko-nemška nadvlada podelila pravice, ki jih bi morali od nekdaj u-živfati po temeljnih zakonih enakopravnosti.“ Nato je govornik obširno primerjal veliko skrb avstrijske vlade nasproti Albancem z zatiranjem domačih narodov v monarhiji, Slovencev in Hrvatov. Sklepal je ta izvajanja: „!Po zgodovjin|skih dogodkih na Balkajou j,e glavna naloga vlade — to si naj ta dobro zapomni — da se začne pridno baviti z jugoslovanskim vprašanjem. Skrbeti mora, da oživi zopet ono Avstrijo, v kateri so bili še vsi narodi srečni, ko so bili vsi narodi pripravljeni, brez razlike strank, žrtvovati vse za domovino. To bi se doseglo le tedaj, Če se odstranijo vse ovire, ki netijo prepir med narodi in povzročajo vedni narodnostni boj. In Kakor hitro se kje kaka teh bolezni pojavi, je treba to nemudoma naznajniti politični višji oblasti. Posebno so dolžne sledeče osebe sumljive slučaje takoj naznaniti: zdravniki, babice, hišni gospodarji, bolniški oskrbniki, predstojniki šol, gostilničarji glede oseb, ki so pri njih prenočevale, živinozdravjniki in ogledniki. Politična oblast je potem dolžna, storiti vse potrebne korake, 'da se bolezen omeji ali zatre. Z ozirom na hitro razširjenje nekaterih kužnih bolezni so obvezaine občine hitro poskrbeti za to, da se dotični bolnik loči od dragih ljudi, če je le mogoče, naj se prenese v bolnišnico. Za to bi morale imeti občine primerne priprave, kar se bo še odredbenim potom naročilo. Prostore, kjer je ležal bolnik, je treba uradno razkužiti. Ako so kaki predmeti manje vredni, je najboljše, da se jih uniči. Važna.je točka 10 nove postave, ki,govori o vodi, studencih in vodnjakih v okuženih krajih. Ker se nekatere bolezni ravno potom vode čuda naglo razširjajo, zato je potreba v tem ozira jako stroge kontrole. Zato določuje ta točka, da je treba zapreti v okuženih krajih vse sumljive vodnjake, studence, posebno pa prepovedati pranje in snaženje perila in posode ob vodnjakih in studencih. Ravno tako lahko politična oblast v hudih slučajih prepove prevažanje krme in živil iz enega kraja v dragega, ker je nevarnost okužen j a; po hrani jako velika. Posebno je treba omeniti tudi točko 12, ki prepoveduje vsako poseda,nje in večerno zbiranje pri mrličih, ki so umrli za kužno boleznijo. Da se bolezni ne prenašajo, morajo biti sumljive osebe dalj časa pod zdravniškim nadzorstvom, šole morajo biti zaprte, krošnjarjenje je prepovedano, po potrebi se zapro tudi tvornice in druga industrijska podjetja. Da se ljudstvo lažje varuje, morajo biti okužen ne hiše posebno zaznamovane. Ta znamenja morajo vlada bode dosegla tako stanje, če za vselej odkloni naskok nemških poslancev in zastopnijkov na kulturne in narodne težnje drugih narodov. Kjerkoli hočemo Jugoslovani gospodarsko in kulturno pospeševati razvoj naroda, ovirajo to nemški zastopniki s svojim ugovorom. Ce se ne doseže v tem oziru sporaz-umljenje, potem lahko pride zares do vse uničujočega in neizogibnega boja, med slovanstvom in ger-manstvom, o katerem je govoril nemški kancelar . . „ Do sedaj je bil Balkan tisti del Evrope, ki bi bil lahko povzročil evropsko vojsko. Odsihdob bo Avstrija država, ki bode dajala vedno povoda za boje med narodi in državami, tista Avstrija, ki ima sicer mnogo dobrih zakonov, kateri pa ne veljajo enako za vse narode . . . Kak Čuvaj alj Hochenburger je v stanu, celo prebivalstvo na jugu tako ovzlovoljiiiti, da bi ta nevolja ljudstva vplivala katastrofalno na državo. Ravnanje z Jugoslovani, zlasti Slovenci, od strani nemško-fmažarske nadvlade, je tako neznosno, da, bi ne bilo čudno, če bi prišli tako daleč, da bi začeli Jugoslovani škiliti čez meje. Do tega vendar ne sme priti, da bi se Srbi morali potegovati za svoje sorodne brate avstrijske, češ, da jih morajo rešiti tlačanstva od strani Nemcev in Mažarov, kakor se je to zgodilo na Balkanu. Ce bi Srbi smatrali to nalogo za svoj najvišji cilj, potem je vojna med slovanstvom in germanstvom neizogibna.“ Govornik opozarja obširneje na razne dogodke, ki jasno dokazujejo, da se že zanimajo za tlačanstvo Jugoslovanov v državi Francozi, na primer Cambon pri konferencah zastopnikov evropskih državt, Angleži, Rusi, da, trdijo celo Srbi, da bode zadela Avstrijo ista usoda, kakor Turčijo le radi krifvic, kise gode Jugoslovanom. Veliko zanimanje je vzbudilo govornikovo izvajanje o slovitem delu angleškega pisatelja Scotusa Viator o razmerah na jugu monarhije. Poslanec dr. Verstovšek sklepa ta izvajanja ta-ko-le : „V interesu države je, na jugu ustvariti take razmere, da bodo Jugoslovani med mejami Avstrije zadovoljni, da se jim ne bode slabše godilo, kakor sorodnim braitom onstran mej ; le na ta način bi bili avstrijski Jugoslovani najboljši protiutež nasproti težnjam in stremljenju Srbov v srbski kraljevini; in poleg tega pa bi Jugoslovani najložje sklenili zveze z balkanskimi narodi v gospodarskem in trgovinskem oziru v prid cele države. Nujno treba je, da se izvrši preobrat in spremeni sistem. Z ozirom na zgo-dovinsko-politično preteklost Jugoslovanov in z ozirom na važno lego Jugoslovlajnov na jugu države se mora podeliti Slovencem in Hrvatom po stoletnem tlačanstvu toliko legislativne in administrativne samostojnosti, kolikor jo morajo imeti kot enakopravni narodi že po temeljnih zakonih. To zahtevamo in nič več. V interesu države pa je, da podeli Jugoslovanom v monarhiji tistto mesto, katero jim gre!“ Poslanec utemeljuje še nadalje i pozicljonelno stališče nasproti vladi in navaja posamezne slučaje kršenja pravic slovenskega jezika pri uradih in v šolah, zlasti sodnijah. Petrograd — balkanska centrala. Balkanska konferenca v Petrogradu bo torej kompletna — manjkalo bo samo ene balkanske vlasti : Avstro-Ogrske. ostati tako dolgo, da je bolezen popolnoma končala. (Točka 27.) Za vse pri- razkuževanju uničene predmete dobijo lastniki odškodnino. Za predmete pa, ki so bili last kake javne korporacije: države, dežele, občine, šole itd., se ne plača nikaka odškodnina. Ako bi pa oseba, katere predmeti so se pri razkuževanju morali uničiti, zakrivila kaj proti temu zakonu, tudi ne dobi nobene odškodnine. Tudi delavci, ki so bili radi kužne bolezni in brez svoje krivde brez zaslužka, dobe povrnjenih 60 odstotkov svoje navadne dnevne plače. Za te odškodnine se je treba oglasiti vsaj 30 dni po razkužitvi pri tozadevni politični oblasti, na pozneje došle prijave se oblasti niso dolžne ozirati. Ako se zgodi, da v času in kraju kužne bolezni- pobere smrt kakega službujočega zdravnika ali strežnika, tedaj je za njih vdove in otroke preskrbljeno po točkah 34 in 35. Stroške za razkuževanje, za preskrbovanje bolnikov, za pobijanje sumljivih živali, za odškodnine itd., nosi po veliki večini država sama. Občine prispevajo le polovico stroškov za razkužila, kar se tiče posameznih strank bo pa o tem določil še le tozadevni deželni zakon. Zato pa zabiteva tudi postava, da se te točke natančno izvršujejo, drugače sledijo kazni, ki so odmerjene z zaporom do osem ali celo štirinajst dni, ali pa v denarju do 200 K. Ak'o pa kdo vedoma zagreši kako razširjenje kužnih bolezni, katere so povzročile morda smrt kakega človeka, ta naj se kaznuje po § 335 kazenskega zakonika, to je z zaporom od šest mesecev pa do enega leta. Ako pa so rada tega v nemarnosti celi okraji, tedaj se mu kazen lahko poostri po § 337, to je kazen z zaporom do treh let. Ta zakon je stopil v veljavo z dnem razglasitve in upamo, da smo marsikomu vstregli s temi vrsticami. Hvala Bogu, že dolgo vrsto let nismo imeli z nalezljivimi boleznimi posebnega opravka, a ne ve Politična jvažnost petrograjske konference je tolika, da londonska reumja poslanikov in pariška finančna komisija kar izginjata pred njo. Kar je sedaj najvažnejšega, se ima določiiti v Petrogradu m Rusija bo, ki bo govorila odločilno besedo. Rluska politika slavi največji triumf, a ni treba praviti, kdo je nasprotnik, nad katerim triumfira. Nasprotnik, ki je zmagovalcu le preveč olajšal delo. Mi moramo jasno presojati poti in cilje ruske politike. Kajti glede nevarnosti:, ki nam jih pripravlja ta politika, se ne smemo varati. Od aneksije Bosne je Rusija sistematično delala na to, da narode na balkanskem polotoku združi pod ruskim protektoratom in da jih mobilizira proti Avstriji. V ta namen se je morala najprej ustapoviti Balkanska zveza in razbiti in razdeliti evropska Turčija, a vse to, ne da bi Avstrija ovirajoč posegala vmes. To je bil na veliko zasnovan načrt skoro fantastične koncepcije. Kajti kako naj bi mogle pri delitvi Turčije prisiliti Avstrijo v vlogo pasivnega gledalca? Ali ruska diplomacija je z veliko previdnostjo in dalekovid-nostjo vodila izvajanje tega načrta, je korak za korakom ustvarjala internacionalne pogoje in si gladila pot, a sedaj je v prijetnem položaju, da more prirejati zaključno slavnost in delitev premij. Ruski državniki so v zadnjih letih mnogo izvršili, a so imeli tudi mnogo sreče. Njihova najmočnejša šansa pa je bila v slabosti, proti katerim so kovali svoje načrte. Da se vnanja politika naše monarhije ni vodila s tako brezprimerno nerodnostjo, ne bi bil na nasprotni strani vspeh tako popolen. Saj naši državni umetnosti niti ni trebalo, da bi se natezala z rusko glede velike koncepcije, le zasledovala, naj bi bila z nekoliko kritičnim razumom, kaj se pripravlja na Balkanu; ni jej trebalo delovati u-stvarjajoče, ampak le ovirajoče delovati proti. Mesto pa, da bi bila sovražniku pkisala juho, mu je — poslužno pogrinjala mizo. Naša diplomacija ni bila le brez vsakega načrta, ni se puščala le vsakokrat presenečiti od dogodkov, ni bilo pogrešati pri njej le vsake previdnosti in dalekovidnosti, storili smo namreč Rusiji še to uslugo, da smo mobilizirali brez smisla in smotra, da smo se kazali napadalce, ne da bi hoteli napasti. S tem smo samo pripomogli Rusiji, da je prišla na najcenejši način do Vloge zaščitnice balkanskih narodov proti našim „a-gresivnim namenom.“ Rezultat je, da smo mi na Balkanu oborožen gledalec, ki nima besede z drugimi, a Rusija je protektor, ki ureja novi bailkainski svet in ga postavlja v bojne vrste — proti nam! Ne prihaja iz našega peresa ta uničevalna obsodba, ampak napisal jo je dunajski list „Die Zeit.“ Resnica storjenih grehov je tako velilka, da klanjajo pred njo tudi tisti Nemci, katerim edinim — poleg Mažarov — v prilog je bila zasnovana in Izvajana ta brezglava in za interese države naravnost disar strozna politika. Iz samega sovraštva do Slovanov tudi lastne države so tirali politiko noža, ki globoko reže — v lastno meso. Jedro vse te kritike in obsodbe v dunaj'sfcem listu je: Rusija je danes zaščitnica balkanskih narodov proti nam, mesto da bi bili zaščitniki mi! Državni zbor» Dunaj, 19. junija 1913. V parlamentu je zadnje dni zopet življenje, --kajti gospa kriza hodi po njegovih hodnikih. Toda se prav nikdar, kaj pride. Zato je pa dobro, da smo vedno pozorni, da se tako obvarujemo hude škode in kazni. Za smeli. Dvoumno. — Pomislite, nek sorodnik, ki me še poznal ni, mi je zapustil 50.000 K. = Še poznal vas ni? No, potem ste pa zares srečni ! V kopališču. Gospodična: „Kopanja sem do grla sita.“ Kavalir: „Ako se poročite, boste v kratkem zopet tukaj!“ Tortur a. Iz otročjih ust: „Kaj ne, mama, tortura pomeni, če mi ti torto skriješ?“ Že večkrat zaročena. — Kako se ti dopade zaročni prstan? = Najlepši je, kar sem jih do sedaj imela! Mala trgovina. — Vaš prijatelj je postal trgovec z lesom? = Da, toda le na drobno. — Kako (to? = Ker prodaja zobotrebce! Dober razloček. Silno vesten in natančen jud pride k rabincu (judovskemu duhovniku) in ga vpraša: „Ali smem na sveti sobotni dan ubiti bolho?“ Po kratkem premišljevanju 1 odgovori rabinec: „Da, smeš!“ Potem vpraša jud dalje: „AJi je pa dovoljeno tak dajnj ubiti tudi uš, ne da bi se kaj pregrešil zoper svetost sobote?“ „ITo pa ni dovoljeno; s tem bi se hudo pregrešil!“ --------------■ j, poznavalci različnih situacij dobro vedo, da ta kriza ni izmed smrtnonevarnih niti za vlado niti za parlament. Bila je velika nevarnost, da se poloti vsega parlamentarizma neozdravljiv marazem, V takem ma-razmu umirajo vlade. Toda grof Stiirgkh še noče u-mreti. Ko je videl, da so mara|stičnim večinskim strankam izginile vajeti popolnoma iz roke, je stopil sam na plan, poprijel za krmilo ter pokazal jasno pot — za jesen. O poletnem delovanju noče nič več vedeti, kajti to je že preveč zavoženo in kompromitirano. Svoj program je postavil za jesensko dobo, Ta krepek nastop ministrskega predsednika je vzbudil večinske stranke. Menile so, da bo v maraz-mu umrl Stiirgkh, marsikateri so v daljnih jesenskih meglah videli že bliščati z zlatom obšite ministrske frake in sedaj se naenkrat prikaže Stiirgkh ter si prisvaja za jesen vodilno vlogo. V jeseni hoče spraviti pod streho finančno reformo, na kateri so interesirani urajdniki in dežele. To je neodpustljivo, si je mislil nemški Nationalverband, ki še vedno misli, da on vodi parlament. In iz zavisti je začel metati Stiirgkhu polena pod noge. Toda nemški Nationalverband je verband nezmožnih ljudi, za to je tudi vsak informiran politik že vnaprej vedel, da bo v tem dvoboju zmagal Stiirgkh. Večinske stranke dobijo k večjemu majhne sladkorčke, da jim je pot skozi jarem vsaj nekoliko olajšana. Situacija v parlamentu nosi torej zunanje znake krize, v bistvu pa ni kritična. To je kratka karakteristika dogo|dkov, ki so se zadnji čas godili v parlamentu. * * * Še nismo dokončali zgorajštnjih vrstic, že izvemo, da nemški Nationalverband pod gotovimi pogoji opusti namero poletnega zasedanja in sprejme predloge, ki jih je stavila vlada. Urafdnkki dobijo namesto od 1. oktobra., že od 1. sepfembra doklade, v jeseni se naredi finančni načrt, sedaj pa je z budget-nim in oprajvilniškim provizorijem končano poletno zasedanje. Stiirgkh je zmagal, parlament gre na počitnice, gospa kriza pa je izginila iz parlamentarnih prostorov. Večinske stranke so za eno blamažo bogatejše. * * * Vroč dan je bil danes v parlamentu, Cel parlamentarni aparat je bil na delu, da reši spor, ki je nastal vsled zahteve Nationallverbanda in kršč. so-cijalcev po julijskem zasedanju, čemur so se pa u-prli češki agrarci z obstrukcijo. In kar je bilo najlepše: vlada ni stala na strani svojih strank, ampak je 'indirektno podpirala obstrukcioniste. Konečni rezultat je zato tudi bil, da je zmagala vlada in njeni radikalni pomagači. Vlada je od vsega pričetka stala na stališču,, da mora obstojati med finančno reformo in službeno pragmatiko junktim. Ker so pa izjavili Rusini in češki agrarci, da finančne reforme ne dopuste, je sklenila vlada, preložiti tudi službeno pragmatiko na jesen. Storila je to tudi radi tega, ker julijskega zasedanja ne smatra za oportunoga. Krščanski socijalci in nemški nacionalci so pa radi obljub, katere so dali uradnikom, zahtevali brezpogojno, da se službena pragmjatika reši Še pred poletnimi počitnicami. Da preprečijo konflikt, so pričeli posredovati Poljaki in dosegel se je sporazum. Stiirgkh se je udal, da naj stopi službena pragmatika v veljavo s 1. septembrom in ne s !• oktobrom, ter se je tudi določilo, da se naj: d(ud debelo gleda, a rabinec mu stvar pojasni tako-le : „Bolho smeš ubiti zato, ker ti bolha lahko na sVeti sobotni dan proč skoči; uši pa ne, ker ta tako ostane pri tebi . . .“ V zadregi. — Jaz ne vem, kaj bi dala kuharici za god! = Nekaj denarja ji daj. — Ne, to bi me preveč stalo! Zna samo enega. „Zakaj jokaš, Dragica?“ je vprašala mati malo hčerko, ki je bila prvikrat pri spovedi. „jAh, mamica, mamica! Za pokoro moram z-moliti ptet očenašev, a znam samo enega.1“ Znal si je pomagati. Stotnik je imel zelo nerodnega slugo. Vselej Še mu je razlil polovico kave, ki jo je prinašal iz kar varne. Enkrat pa postavi Janez polno skledico na mizo, nič se ni razlila kava. Stotnik, vesel, mu nekaj stisne v roko. „Kako si pa vendar naredil danes?“ ga hitro vpraša. „Veste, ko sem stopil iz kavarne, sem vzel polovico kave v usta, pred vrati sem jo pa zopet vlil v skledico . . .“ Salomonova modrost. Mož prinese ženi kilo mesa za kosilo. Opoldne mesa ni na mizo. Mož ženi ne verjame, ker ga je že večkrat varala, zato reče: ,„Vjerni mačko in mi jo prinesi!“ To se zgodi. Mož dene mačko na tehtnico in ta tehta ravno kilogram. „To je tedaj eno kilo mesa — kje pa je sedaj mačka ?“ V trgovini. — Kak parfum hočete? = Onega, ki ima , duh po bogasltvu! 1. zasedejo vsa sistemizirana uradniška mesta, 2. naj se pomaknejo v višje činovne razrede vsi tisti uradniki, ' ki .bi imeli do tega pravico, ako bi veljale določbe službene pragmatike glede napredovanja in 3. državnemu učiteljskemu in profesorskemu osobju naj bi se v tem času dovolile posebne doklade, ki bi se naj vračunale v pokojnino. Stranke večine so se pa odrekle julijskemu zasedanju. Sredina seja — nadaljevalo se je drugo branje budgjetnega provizorija — je stala ,v znamenju obstrukcije. Vsled zahteve Nemcev po julijskem zasedanju so se uprli češki agrarci in poslanec Z(ahrad-nik je prijel za orožje obstrukcije. ,Ob ,pol 3. uri popoldne je pričel govoriti in je nehal ob 8. uri zvečer. Sledile so nato razne interpelacije, kot ona poslanca Žitnika glede poškodbe nasadov; na Krasu pri artilerijskih strelnih vajah in seje je bilo konec. V četrtek: dnevni red nespremenjen,. Govorili so poslanci Spenul, Moraczewski in Spinčič. Poslednji je kritikoval izvajanja poslapca Dobernigfga. Za njim je še govoril poslanec Löwenstein, nakar je bila debata zaključena. ÌZa generalne govornike sta bila izvoljena poslanca Sveceny contra in Hauser pro. Po govoru obeh generalnih govornikov so še govorili mamjšinski poročevalci, med njimi dr. Karl Verstovšek. Vsled zaključnega govora glavnega poročevalca dr. Steinwenderja, ki je rekel, da nima parlament nobene pravice govoriti pri zunanji politiki, je nastalo med slovanskimi .poslanci silno razburjenje. V splošnem hrušču je bil zbornični predsednik prisiljen, da je prekinil sejo in pričela so se pogajanja. Vspeh je bil ta, da*je moral podati poslanec dr. Steinwender neko izjavo, nakar se je hrup polegel. Zbornica je nato glasovala o burdgeit-nem provizoriju, ki je bil sprejet. Seja je bila končana po polnoči. * st* * V torek sta imela poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek daljšo konferenco z ministrskim predsednikom glede gospodarskih zahtev za Sp. Štajer, glede pospeševanja zadružništva na Spodn. Štajerskem in sanacije nekaterih zadrug. Doseglo se je sporazumljenje in ugodna rešitev najbolj perečih vprašanj. V plenarni seji je govorjfldr. V er js {j o v š e k o proračunskem provizoriju. Njegov govor je bil jako zanimiv in se je na govornikova izvajanja upiral večkrat govornik nemškega Nationajlverbanda poslanec Dobernig. Splošna sodba je bila, da imajo zastopniki Jugoslovanov določen program, katerega je dr. Verstovšek temeljito razvijal in označil, do-čim je nemško zastopstvo polno protislovja v svojih načelih nasproti temu vprašanju. Dobernig, ki je začetkom razvijal jugoslovanski problem iz višjega stališča, je kmalu padel nizko v govorijčenje naših domačih renegatov, ki je napravilo mučen vtis. Poslanec dr. Verstovšek, ki ima še sklepno besedo, bo Dobernigu odgovarjal. Posamezne dele dr. Ver-stovšekovega govora priobčujemo na drugem mestu. Hrvaško-slovenski klub. Hrvaško-slovenski klub je dne 18. t. m. zboroval pod predsedstvom dr. Šušteršiča in je sklenil glasovati proti budgetnemu provizoriju, pač pa, za predlog za železničarje. Pred zločinsko vojsko? Nevarnost krvavega, klanjal med balkanskimi brati postaja od dne do dne večja. Že naš optimizem se je začel majati in če so zadnja poročila resnična, potem je prav malo upanja, da bi se dalo ohrar niti mir. Zločinski šovinizem nekaternikov in sovražni vplivi od zunaj dominirajo vedno bolj čez situacijo. Bolgarija je neodjen/ljiva;, Srbija je neodjenlji-va, vojne priprave se nadaljujejo na vseh straneh, bolgarski glavni stan je premeščen iz Odrina v Sofijo, grški kralj je prišel na fronto, sestanek v Petrogradu je postal dvomljiv, ker zahteva Bolgarija, da se Srbija prej ukloni, bolgarski odgovor na srbsko noto odklanja vsako revizijo pogodbe, velesile se trudijo, da bi dosegle lokaliziranje bojev, to so hiob-ske vesti, ki prihajajo v zadnjih urah iz Balkajna. Vesele se jih seveda naši nasprotniki, ker upajo popolnoma pravilno, da bodo balkanske države uničile same sadove svojih zmag in bo na razritem in ban-kerotnem Balkanu za nje zopet prosta pot. Vsakega Slovana pa morajo te vesti žalostiti, ker vidi, kako hite naši braltje v pogubo. Žalostni Svatoplukovi časi vstajajo . . . Kriza, je sedaj na Vrhuncu. Odločitev mora pasti v najbližnjih dneh. Bolgarija je v svojem odgovoru na srbsko noto stavila tudi zahtevo, da se mora Srbija udati tekom sedmih dni. Iz krajev, ki so po pogodbi i„nesporni“, se mora umakniti, v „spornih“ pokrajinah pa naj se ustvari vojaški kondominij, dokler ruski car ne razsodi. Bolgarski odgovor na srbsko noto o reviziji. Bolgarski poslanik v Belgradu 'And. Tošev je dne 19. t, m. vročil srbski vladi oidgovor na njeno noto glede revizije bolgarsko-srbske zavezniške pogodbe. Odgovor je jako obširen. Obsega 26 strani in v ostrem tonu polemizuje z znanimi izvajanji mini- strskega predsednika Pašiča v, srbski narodni skupščini. Bistvo vsega odgovora je, da Bolgarska z vso odločnostjo odklanja vsako revizijo prvotne bolgarsko-srbske zavezniške pogodbe. Praske? Sofija, dne 19. junija. Posebni listi javljajo pričetek resnih prask v Macedoniji. Večerna pošta“ piše, da so bolgarski prostovoljci prijeli Srbe že na več krajih. Na uradnem mestu se rjjič ne izve. Ministrski svet v Sofiji. Sofija, dne 19. junija. .Včerajšnji ministrski svet je imel izvanredno dolgo posvetovanje. OcLloči-čitev glede vojske ali miru še ni,padla. Sltorjen je bil sklep, da se še par dni počaka. Bolgari utrjujejo Sofijo. Solun, dne 17. juniija. Bolgari grade utrdbe okrog Sofije. 16.000 četašev se zbira v Kistendilu z namenom, da udrò v Srbijo. Belgra d, dne 17. junija. V okolici Stipa je med srbskimi in bolgarskimi četami izbruhnila kolera, ki se nevarno razširja. Doslej je ugrabila med vojaštvom do '500 žrtev. Bolgarski odgovor na srbsko noto glede demobilizacije. Bolgarska vlada naglaša v svojem odgovoru na srbsko noto glede demobilizacije, da koncentra,-cijä bolgarskih čet na srbski meji nima tistega pomena in znajčaja, katerega ji pripisujejo Srbi. Bolgarske vojaške odredbe niso ničesar drugega, kakor posledica vojnih priprav Srbiji. Število bolgarskih čet, ki se nahajajo na srbski in macedonski meji ne znaša več kakor 8000 mož. Vkljub temu pa je Srbija vso svojo armado koncentrirala na bolgarski meji in ukrenila takšne vojne odredbe, kakor jih ni niti v vojni proti Turčiji. Srbija vzdržuje še vedno pod zastavo rezerviste tretjega poziva. Vsled tega nima odpošiljatev bolgarskih čet na srbsko mejo drugega namena, 1 kakor da umiri prebivalstvo na obmejnem ozemlju. Bojazen srbske vlade., da namerava bolgarska vlada zapustiti svoje zaveznike, ne da bi preje poskusila vsa mirna sredstva za razrešitev obstoječega spora, je torej neutemeljena. Bolgarska vlada je že dne 26. aprila sporočila ruski vladi, da je pripravljena k demobilizaciji. ’Toda Srbija je takrat izjavila, da se more demobilizacija izvršiti še le„ ko bodo poravfnani spori z Bolgarijo. Kljub temu je bolgarska vlada vspričo svojih bratskih in prijateljskih Čustev nasproti zaveznikom pripravljena, da izvrši demobilizacijo, toda samo pod pogojem, ako se na makedonskem ozemlju uvede kondom mi j bolgar-sko-srbski. V novem turškem kabinetu dva kristjana. Turški kabinet se je sestavil. Veliki*vezir Said Halim paša zunanje zadeve, o 4V,%, proti trimesečni odpovedi po 4*/*%• Obresti se lil [11111110 Vluyn prjpjsnjej0 h kapitalu 1. januarja in 1, julija vsacegr* '*>"* Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. Pncnjiln cp H fl i P i 0 ^anom 'n Sicer: na vknjižbo proti pupiiarni varnosti po 5%. na vknjižbo sploh po 51/4%, na vknjižbo in ruoujliu uti UliJuJU p0rogtvo po 5s/«% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. llPfldnP 1IPP 80 vsa^° sre<*° ’n četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uiuuiiu ui u urah S6 sprejema in izplačuje denar. Pnincniln CP rinjpjn te prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do rujuailiin » UUjtjjU 12 ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).