TSatcutoki izdaia okrajni odDoi Socialistične mszt delotnib ;ludt • Trbovljah — Oie luie tu odeotaria urednHk’ o■ Občinski in mestni odbor ZB metra visokem marmornatem umeli svoje naloge. Sodeč po ---—- r^iitika aktivne koek- v Zagorju je v zadnjem letu po stebru bo v sredini ponazorjena načrtu, bodo te naloge začeli na katero gleda danes ^ Zagorju in okolici odkril mnogo knjiga, v kateri bodo vklesani pravem koncu reševati. pot v trajen mir, pravzaprav ni kov padlim in ustreljenim bor- ni pa podatka njegove družine, dalje ugotovljeno, da posamez- nič drugega, kot v sodobnih cem ter talcem in s tem doka- Slovesno odkritje spomenika ne osnovne organizacije ZK po- mednarodnih okoliščinah izva- Dober tek — globoko pod zena Ljo zal, da si zelo prizadeva ohra- bo 28. oktobra. Pri slovesnosti lagajo premajhno pažnjo na janje tistih načel, ki so bila niti spomin na najslavnejše in bodo sodelovale vse zagorske mladinsko organizacijo, vendar pred desetimi leti zapisana v mi se ubada kolektiv iz dneva načina dela ter vrsto drugih najstrašnejše dni naše nedavne organizacije in delovni kolekti- se lahko z izmenjavo mnenj na Ustanovni listini Združenih na- v dan. Obenem pa so komuni- prijemov. In malce čudno zve- preteklosti. Zatorej ni čudno, če vi vseh zagorskih podjetij, or- podobnih posvetovanjih iž- rodov Politika aktivne koeksi- sti spoznali, da je bila njihova ni, da rudarji kljub temu, da so organizacija uživa podporo vse ganizacija ZB pa je povabila k boljša medsebojna povezava, ki stence je potemtakem dosledno prehojena pot pogojena s tiso- nenehno prekoračevali proiz- zagorske javnosti. tej komemoraciji tudi nekatere bo za obe, zlasti pa za mladin- izvajenje Ustanovne listine.« čerimi problemi, ki so in bodo vodnjo in dosegali iz leta v. leto Trenutno pa se ZB v Zagorju živeče narodne heroje — prija- sko organizacijo, ki so ji po- Ob vsakem praznovanju Dne- zahtevali nenehno politično in boljše učinke, le niso dosegali pripravlja- na odkritje spomeni- tel je pokojnega Nestla. trebni pomoč in nasveti, va združenih narodov ko Jugo- strokovno izpopolnjevanje in boljših pogojev za boljšo last- ?ca svojemu največjemu borcu (v) koristna, slavna ore deduje svojo dejav- delo vst‘h tistih zavestnih sil, no ceno proizvodnje. in tovarišu umrlemu narodne- f ilVšL j „ cVetu lah- ki so in še bodo pripomogle k Laskavo je zlasti nadalje to, mu heroju Tonetu Okrogarju-k^mirno ugotovimo da smo za- tolikšnim proizvodnim in dru- da je trboveljski rudnik, prvi Nestlu. vestni borci na strani progre- Sini uspehom in ki bodo tudi v v Jugoslaviji, začel tako rekoč Spomenik na njegovem pre-sivnih sil in da vse naše delo- bližnji bodočnosti prvi pogoj pionirsko delo z uvajanjem je- ranem grobu bo lep dokaz Iju-vanje v OZN sloni na odkrito- za dosego tistega, kar si damda- klene tesarbe in na tem pod- bežni Zagorjanov do borca, ki srčnem hotenju da damo svoj nGS želi sleherni delovni človek, ročju pravzaprav pripomogel, da je legendarno zaslovel po vsej .w,rinn<; za uveliavlianie načel najbolj pa seve rudar, ki dopri- so si ostali rudniki obogateli z naši ožji domovini in čigar ju-- ■ • • ‘ • - •—J!— -3-'1— ,j-„ njegovimi izkušnjami. naška dejanja bodo ostala za Glede na stalno dviganje sto- vedno vtisnjena v spomin mno-rilnosti dela, kar je brez dvoma gih naših borcev. Na nad dva zelo Jan Ustanovne listine, ki so v skladu z zunanjo politiko naše socialistične države. Enotnost naše zunanje in notranje politike je Jugoslaviji v mednarodnem svetu in v OZN pridobila ugled, na katerega smo lahko ponosni. Malo držav je v svetu, kjer bi ljudstvo tako kot v Jugoslaviji živo spremljalo in tako globoko poznalo Ustanovno listino — deklaracijo o pravicah človeka, ii> vse tielo OZN V vseh preteklih letih smo 'bili večkrat v središču dramatičnih dogodkov v medna-‘ ‘ 'itiki in v OZN. Boji, ki smo jih bojevali, so bili boji vseh naših narodov, so bili boji na liniji progresivnih sil. naša s svojim delom dragocen prispevek za dosego lepšega jutrišnjega dne. Mestni komite ZK in SZDL trboveljske občine o letošnjem družbenem planu Nizka realizacija dohodkov občinskega proračuna Prav živahna je bila prejšnji piših o črpanju investicijskih Strojna tovarna in Cementarna Dan za dnem so obiskovali Zasavski muzej teden razprava v Domu SZDL v Trbovljah, ko je bila na dnev- skladov in v sami spremembi v Trbovljah, prav tako pa tudi načina uporabljanja kreditov, podjetji »Mehanika« in »Meta- Letalska nesreča v radeški okolici rodni politiki in v OZN. Boji, ki družbenega plana in proračuna pričakovati večji porast inve- Po obračunu za prvo polletje V sredo, 17. oktobra, je nad Posebna komisija je na kraju —. isu i—hiii hoii za prvo polletje 1956 ter možno- sticijskih del v drugem polletju. 1956 je razlika med realizacijo Radečami strmoglavilo vojaško nesreče proučevala vzroke ne- ne'm redu izvršitev letošnjega Vsekakor pa. se opaža in je tudi lija« in še druga. sti za izvršitev družbenega pla- Preskrba surovin se je zelo iz-na do konca letošnjega leta. Ob boljšala, kritična pa je preskrba finančnih planov gospodarskih letalo. Pilot, ki je upravljal le-organizacij in uresničenjem talo, je bil mrtev. Po drugi strani lahko ugotav- tej priložnosti so vsi zbrani ob- z jamskim letos za rudnik, ker proračunskih dohodkov okraja Prebivalci Zidanega mosta so ljamo, da zaznamujemo mnogo- ravnavali tudi druge gospodar- nizke cene ne stimulirajo pro- stransko delo OZN v preteklih sjje probleme, ki tarejo občino izvajalce v proizvodnji tega letih. V teh letih ni bilo malo Trbovlje. O teh vprašanjih je sortimenta. Vsekakor, pa je imel primerov, ko je OZN posredo- na g^upni sej} poročal tovariš proces stabilizacije našega go- proizvoda in dobička gospodar v kočljivih mednarodnih pranc slapnik, direktor STT, ki spodarstva za posledico zniža- skih organizacij v t_ mnnrfo 11 cnočnpi na • . .. . 2*1.. _1 i T ___ _ 1 'L. SL — 21_ 4-i 1 —4. • ■» _ a _ • 1 _ vala in občin v našem okraju pre- v skupini treh letal opazili, da cejšnja. Medtem ko je plan ce- se je iz enega precej kadilo, lotnih dohodkov družbenega nato pa je siknil plamen. Letalo se je takoj obrnilo, bržko-prvem pol- ne sta pilota hotela poiskati za- sporih — mnogo uspešnejše pa je v svojem poročilu poudaril nje cen nekaterih važnih arti- letju letošnjega leta realiziran silni pristanek. Zal je letalo že je bilo konkretno 'delo raznih >-i— •»>-»— — -----i- ---:---j- » ■=« n, —*--- j-u.ji.; _i—j —• —-j-*-,. -----■—si- — njenih specialnih ustanov. Vsem je poznano delo UNICEF, mednarodne zdravstvene organizacije mednarodne organizacije dela, UNESCO in drugih. Ob letošnjem Dnevu združenih narodov ponovno manifestiramo našo podporo progresiv sledeče: Utrditev gospodarstva in še posebej tržišča se v glavnem uresničuje po predvidenih družbenih planih. Razveseljivo je to, da v zadnjih osmih htesecih cene reprodukcijskega materiala niso naraščale, temveč ponekod riTnT c H j em ~ i n ~ p r ir c ipom~ OZN, celo nazadovale. Prav značilen podporo, ki jo je ta organizaci- pa je v letošnjem prvem polja deležna povsod po svetu in letju zastoj v investicijski de-ki naj jo utrjuje kot instrument javnosti, za kar je iskati vzro-mednarodnega sodelovanja in ke v poznem sprejetju družbe-trajnega miru. nlh Planov- v zakasnelih pred- Občni zbor ..Svobode" Toplice klov. Tako so svoje proizvode s 50 %, znašajo dohodki okraj-za znaten odstotek pocenili (Nadaljevanje na 2, strani) pri Radečah strmoglavilo na zemljo. Zaradi močnega padca se je letalo takoj vnelo in so posamezni deli povsem zgoreli. KMEČKI PRAZNIK NA IZLAKAH Minulo soboto je imela »Svoboda« Toplice v Zagorju letni občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo 150 članov, med gosti Pa predsednik občine Zagorje, sekretar mestnega komiteja ZK gimnazije in osnovne šole v Zagorju. Občni zbor je pregledal dosedanje delo, obenem pa so bile v razpravi iznešcnc misli in načrti za bodoče delo. O zboru bo- Zagorjc in predstavnik Okra’- mo nekoliko podrobneje poročali •tega sveta »Svobod« in presvet- v prihodnji številki. (v) nlh društev ter zastopnika nižje Člani delavskega prosvetneg a društva »Svobode-Ccnter« delali prostovoljno pri Delavskem domu sreče, druga ekipa pa je pripravila vse potrebno za prevoz posmrtnih ostankov ponesrečenega pilota. Smrtna neigoda u zagorskem rudniku Pred dnevi je v zagorskem rudniku prišlo do hujše nezgode, ki je terjala življenje ru-larja Bajdeta, očeta šestih otrok. Do nesreče je prišlo na Vor-leku, kjer je delala skupina treh Vsako jesen pripravi Kmetij- rudarjev. Medtem ko sta ostala ska zadruga na Izlakah pri Za- dva rudarja le poškodovana, je gorju skupno z organizacijo ~ -- SZDL in ostalimi društvi razstavo živine in kmečkih pridelkov. Zavoljo tega se Izlačani podobnih prireditev prav radi udeležujejo, saj mnogi tudi aktivno sodelujejo na teh prireditvah. Nedavna živinorejska razstava je pokazala, da se kmetje.z Izlak in okolice vedno bolj posvečajo vzreji živine, saj jim ta veja kmetijstva prinaša kaj lepe dohodke. Tokrat so kmetje pripeljali na razstavo nad 60 glav goveje žvine, ki jo je posebna strokovna komisija ocenjevala. bil tov. Bajde v trenutku mrtev. bržkone zaradi močnega udarca. Tragična nesreča tov. Bajdeta je živo odjeknila med zagorskimi rudarji in celotnim prebivalstvom, še posebno zato, ker zapušča pokojni šest mladoletnih otrok in bolno ženo. Kot nam poročajo, je upravni odbor zagorskega rudnika že dodelil posebno pomoč pokojnikovi ženi. Pogreba ponesrečenega Bajdeta se je udeležila ogromna množica ljudi, predstavniki rudnika, oblasti in množičnih organizacij. (v) l Nizka realizacija dohodkov Produktivnost dela ~ Občinskega Proračuna osrednji problem gospodarstva IM »no {a kila ivra/tAna tn riava vali i alr ati n*>a/i iatn rliiairiiclta aMn«t»t_M «1«. natl- Pri nas je bilo izrečeno in dovažati, tekati za orodjem, Se dustrijsko organiziranim pod-dinarjev. Naša trgovina se vse napredovala, vendar so še stva- zapisano že nič koliko besed na sega po orodje delj, kot bi mo* jetjem nova, moderna poslopja ral, če mora popravljati stroj s popolnoma novimi stroji in (Nadaljevanje s 1. strani) _ nega in občinskih proračunov preveč naslanja na promet s ri, o katerih je treba sprego- temo večje produktivnosti dela. za isto razdobje komaj 30 %. prehrambnimi predmeti, navzlic voriti. Ali je nujno, da se Ko- Boj za povečanje proizvodnje Posebej je treba poudariti, da temu pa je izbira prehrambnih munala postavlja na osnovo je iz dneva v dan bolj žgoča in je položaj v občini Trbovlje v predmetov še vedno nezadovo- rentabilitetnih računov za svo- obravnavana tema tako v k&pi- tem pogledu nekoiiko boijši, ki ljiva. Slab sortiment in visoke je dejavnosti, pri čemer pride taUstičnih kot tudi v novo naje svoje proračunske dohodke v cene odtegujejo potrošnika do- le do podražitve uslug in s tem s tajajoči h socialističnih drža- prvem polletju realizirala s mačemu trgu, v občini se * tem do večjih zahtev po dotacijah? vah. Vendar je v nečem razli- 35%. Nizek odstotek doseženih znižujejo dohodki, na drugi Poznamo mesta, ki imajo nekaj ka, in sicer v tem, da se v kapi- _ _ dohodkov se seveda izraža v'6trani pa te na ostala mesta podobnega, poznamo pa tudi tali.st ioni družbi okorišča z več- vsem in prvenstveno posledica postavljeni, da se posamezne izvrševanju proračunskih izdat- izven Trbovelj odliva 30 % mesta, ki tega nimajo, konkret- jo produktivnostjo le manjše boljše organizacije dela. V in- faze dela cepijo, in to prav tam, kov. Občinski ljudski odbor bo plačnegsi sklada, izplačanega no v našem okraju- In kaj se število lastnikov — v sociali- dustrijsko razvitih državah po- kjer bi se morale po nujnosti in tako dalje. velikim številom zaposlenih V državah, kjer je produktiv- ljudi. Pri tem pa pozabljajo na nost izredno visoka, na primer najosnovnejše, namreč na orga-v ZDA in še drugod, pravijo nizacijo dela, ki je lahko tudi strokovnjaki, da to ni samo po- v novih tovarnah zastarela, pri-sledica boljše mehanizacije pro- mltivna, obrtniška, in sicer v izvod nega procesa, temveč pred- tem, da stroji niso pravilno raz- pri nas. Gostinstvo in ostala obrtna dejavnost Gostinstvo je doseglo svoj moral skrbeti za dosledno realizacijo planiranih dohodkov, ker sedanje stanje ogroža izvrševanje proračunskih izdatkov in onemogoča vso tisto dejavnost, ki je predvidena v okviru pro- J„c “£es,10 računskih in samostojnih skla- £oizvPd pa s 65 %.^ jereba pripomniti, da je bil plah za leto 1956 povprečno skoro za 26 % nižji kot lansko leto. Tudi naša gostinska podjetja svoje vloge niso odigrala v celoti, ravno tako so tudi cene v naših gostinskih - podjetjih dostikrat višje kot v gostiščih v naših drugih urejenih mestih. — Tudi naša obrtna dejavnost je neko- kaže? Mesta, ki niso na tem stični družbi, torej pri nas, pa svečajo vprašanju produktivno- tehnološkega dela spajati, nada- principu organizirana, pridejo povečanje proizvodnosti dviga sti, torej problemu boljše orga- ijevati itd. Res pa je, da je mo- bolje skozi in lahko s tistim.de- življenjsko raven vseh delov- nizacije dela, izredno pazljivost, goče tudi v stari tovarni z iz- samostojnih dov. Nekatera podjetja imajo 'e vedno previsoke planiranje materialne stroške ih se tako v njih skrivajo denarne rezerve. Tudi plače iz dobička so v primeri s planiranimi plačami sorazmerno visoke. Povprečni izračuni pokazujejo, da se plačni fondi hitreje dvigajo kakor pa proizvodnja, čeravno bi moralo biti to razmerje obratno. V nekaterih naših podjetjih je še precej nepotrebnih delovnih narjem, ki ga imajo na raz po- nih ljudi, slehernega delovnega lago, napravijo večje storitve v člana družbe, komunalni dejavnosti kot pa Marsikdaj si pod besedo pro-prl nas.. — Drugo zelo pereče duktivnost posamezniki pred-vprašanje v Trbovljah pa je stavljajo priganjaštvo najgrše potok Trboveljšfica,. v katerem vrste, izžemanje delavcev do je vsega drugega več kot pa onemoglosti. Toda kadar govo-vode. Komunalna uprava bo rimo o produktivnosti ali pro-morala sklepati o odloku o vod- izvodnosti dela, v resnici minem redu Trbovelj ščice in gar slimo na povprečni delovni predložiti skupščini občine v učinek. Z merjenjem produtiv-potrditev. Sicer že obstaja od- nosti, torej z merjenjem delov-Iok, ki prepoveduje odlaganje nega učinka, izražamo povpreč- S tem se ukvarja cela vrsta strokovnjakov, od psihologov do inženirjev in. tehnikov, skratka članov raznih znanstvenih zavodov in inštitutov, kakor tudi ljudi, ki so neposredno zaposleni v podjetjih in delujejo v posebnih, v ta namen ustanovljenih birojih. Tudi pri nas smo se predvsem letos temeljiteje lotili tega osrednjega vprašanja v gospodarstvu, namreč da dosežemo večjo produktivnost, večje trošenimi stroji, toda z veščimi delavci, delavci, ki imajo smisel za smotrno organizacijo dela, le-to tako urediti, da produktivnost dela raste neprimerno hitreje kot v prej omenjenem najmodernejšem industrijskem podjetju. V nekem lesno-indu-strijskem podjetju na Notranjskem so na primer letos samo s ustrezno razmestitvijo strojev dosegli za četrtino večjo produktivnost, delo delavcev pa je sedaj neprimerno lažje, ker b smeti in ostalih odpadkov V no proizvodnjo na enega delav- . . .---------- iiko zsostsis. v prvem" pou,tju ZSZ 2SSB SS^, S.SSS’po,MMk' malo kontrolira. — Prav lep delovni čas, izrabljen za enoto te,i smeri storiti še marsikaj, Pri nas v našem )e dosegla bruto produkt z 48 %, ovniH družbeni nroizvori na e 47 % n-j "u,,uuu‘“. — r«v lep ueiovm cas, poraDijen za enoto --- ~---------* — ....------------- —~ ’ “—">*** sistemu moči. Zavedeti se je treba, , napredek je bil v Trbovljah do- določenega proizvoda. Tako do- «*© «a področju plačnega si- upravljanja s proizvodnimi da je mogoče večje do- • fežen pri ureditvi mestnih par- ločena^produktivnost dela nam ^konstrukcij sredstvi po neposrednih proiz- .kov, vendar je zadnje čaae opa- omogoča, da sklepamo, koliko zastarelih tovarn, strojnih na- vajalcih in v sistemu delitve žiti popuščanje pri tem ure je- dela je potrebno, koliko delav- prJv itd- dohodka, ko dobi del presežene- vanju. Ne smemo dopustiti, da cev potrebujemo itd., če hoče- Ce bom<> hoteli žeti na tem ga dela v obliki dobička tudi bodke in dobičke ustvariti le s povečano proizvodnjo, ne pa s povišanjem cen, kakor so to pred dobrim letom mislila nekatera podjetja. zaostaja za planom, je iskati vzrok predvsem v drobni obrti, ki je sorazmerno zelo slabo razširjena. Obrtna podjetja »Mehanika«, Strojno mizarstvo, »Metalija«, »Zlatarstvo« in pod- Kako se izvršuje družbeni »Meso« ustvarjajo več kot Plan prOCentualnO naši občini. Vse premajhna - Družbeni plan občine Trbov- pazljivost se posveča razvoju *£“ p potrebm sk*epi> iz' lje Je bil v bruto produktu do- obrtl v uslužnostne namene. V med katerih navajamo dva. sežen v I. polletju 1956 s 50,1 %, Trbovljah je ta obrt dokaj slabo Upoštevajoč dosedanje, v proračunani materialni stroški razvita, ima monopolni položaj. glavnem uspešna napore pri iz-pa so bili doseženi z 51 %, a ia cene teh obrti širokim po- polnjevanju planskih nalog pri-družbeni proizvod z 49 %. trošnikom niso dostopne. Zaradi poroča konferenca vsem gospo- Posamezna podjetja so do- visokih cen se našim potrošni- darsklm .organizacijam na pod-segla v prvem polletju družbeni kom ne izplačajo popravila na ročju občine Trbovlje, da i bi parki propadali, saj smo v trboveljski dolini komaj pri uvajanju teh - nasadov. Iz plodne razprave o gospodarstvu občine Trbovlje so bili trto izpolniti neko določeno pro- Področju kaj več delovnih uspe- delavec — neposredni proizva-izvodno nalogo, uresničiti plan hov, bomo morali v naših to- jalec, so neomejene možnosti določenega obsega proizvodnje, vamah predvsem pomesti s ta- za takšno organiziranje proiz-Prav tako tudi vemo, da vsako k° imenovano obrtniško proiz- vodnje. Zal le, da na to marši-povečanje produktivnosti nstvar- vodnjo in njej ustrezno misel- kdaj pozabijo, predvsem pa po-ja tudi možnost za povečanje Pri nas imamo sicer vr- zabijo na smotrno urejanje or- proizvodnje, kajti v takem pri- *te navidezno dobro organlzi- ganizacije dela ljudje, ki so za mera di isto število delavčev r^ih industrijskih podjetij, to plačani, to je vodeči kader, boljši, večji rezultat določenega Imamo številne stroje. Toda če ki vsega tega ne šteje za svo-dela, s čimer je zagotovljeno, da Primerjamo produktivnost teh jo redno delovno dolžnost. Zato bodo potrebe družbe bolje kot P^tetU z enakimi podjetji v je slaba organizacija dela za doslej zadovoljene. tujini, vidimo, da je pri nas naša podjetja še dokaj značilna /V mut nmv Hm.nu.ii ma^hna. v tujini velika. Številni In le-ta seveda po nepotrebnem m bom« tudi Iržj. in^m^vUnn delavc‘ in strokovnjaki pri nas zavira hitrejšo rast proizvodnje plan takole:'”rodn)kVrboTlje- Jifr raje uporab- Portalih mescih do konca sl namreč predstavljajo pod In- in produktivnost dela. -ik ljajo do končne izrabe. Kmetijska politika in takse Najslabše izvršujejo leta njihovi kolektivi napnejo , .... _ . ,r . vse sile, da se družbeni plan Prizadevamo povečati produktlv-za leto 1956 v celoti doseže in nort- P®*1- da dosežemo večjo po možnosti še preseže. Nepre- Produktivnost dela, pa so različ-stano večanje proizvodnje je izmed teh poti je boljše —. ..... . ... . o_ izkoriščanje strojev, smotrnejše orodja. Hrastnik je dosegel plan z 52 % v I. polletju in pričakuje se, da bo rudnik izvršil svoj letošnji družbeni plan do konca leta Trbovljah je SL Sdraž- Najslabše izvršujejo svoje najvažnejši ukrep, ki bo prip^- okoriščanje strojev srn beni plan v prvem r^Uetju z drUŽ^!1Pe obveznosti naši kmet- mogel k čim hitrejši stabiliža- Pripravlton^ materiala po ftzičl}ein obsegu 100- obveznosti, z 81 % pa go kmetje ^ Zaradi zelo nizke realizacije stega, kar razumemo pod be- „ , . odstotna izvršitev plana, po y zaog^anku. Kakor moralo na dohodkov občine sodi konferen- sedo organizacija dela v pod- ®° M nainuld konferenci jz socialno šibkih družin oziro- vrednosti pa s '04 /o. Ceroen- ^ strani naša Dodietha svoie ca, da je zelo nujno in važna JetJu.- Znano Je na primer da dtenstva ZK rudnika Zagorje n*, iz družin z večjim številom SSS Tegobe mladih zagorskih rudarjev STISNJENOST, ki utegne ekodouati... čskuje samo 78,3-odstotna iz- , vršitev družbenega plana. Glav- ^ ' ^*1®dno tjc,.trf.' iz NOV. ano v našem ted- ni vzrok temu so zmanjšane investicije in pojav cementa na trgu v prevelikih količinah. Elektrarna Trbovlje je izvršila za prvo polletja svoj družbeni plan z 58%, družbeni ba realizirati odlok o taksah, ne pa popuščati. Investicije družbenega standarda Za investicije družbenega za predpis in izterjavo vseh planiranih dohodkov. material, na surovine, če *i mora sam pripravljati material, g* lovanju rudarske šole. Ker »o- niku pisali o težkem položaju dimo. da je življenje n-aših mla- šole, zlasti internata v Kisovcu. proizvod pa le s 47 %. O pošlo- standarda ‘je občina Trbovlje v vanju trgovin je bilo izrečeno letošnjem letu predvidela za več pripomb, in sicer, da so stanovanjski sklad 137 milljo-trgovine nezadostno preskrblje- nov dinarjev. Ta sredstva so se ne z hlagom, da so cene blagu razdelila na vsa večja podjetja v trgovinah zelo različne ln v v občini, ki so imela stanovanj-navzkrižju »cenami v ostalih ske gradnje že v teku. Po-mestih z daljšimi relacijami od vprečno koriščenje odobrenih centra. Naši delovni ljudje se ln porabljenih sredstev se giba Poecrtlh nakupov podužujejo v do 35 %. To stanje v teh inve-raz^i mestih, kot na primer v »tietjah m prikazuje v mesecih LjuMtanl, Celju in Zagreba, saj drugega polletja, ker v I. polzi razliko v cenah blaga pokri- letju podjetja teh kreditov Se jejo prevozne stroške in šo ostale osebne Izdatke, ne računajoč večjo izbiro blaga. Da navedemo samo neki konkretni primer: likalnik »Goran« stane v Zagrebu 2500 din, v Ljubljani niso imela. Pa še nekaj o komunalni dejavnosti Komunalna dejavnost je na dih rudarjev bistvenega pomena za njihov strokovni razvoj, bomo tokrat skušali posredovati naši javnosti vse tiste tegobe in probleme, s katerimi se ukvarja i vodstvo šole i vzgojitelji ir internatu. Ondi so pred leti adaptirali neko poslopje in ga zasilno uredili za stanovanjske potrebe mladih rudarjev. Čeprav se je poslopje odtšetihdob nekoliko spremenilo — vodstvo je po svojih možnostih uredilo vse ti- Zagonska lndustrijsko-rudar- sto, kar Je olajšalo bivanje go- ska šola ima tri odseke s 13 oddelki in 259 učenci. Samo z3 vpis v letošnji prvi razred se je priglasilo kar 300 kandidatov, kar pomen, da smo le prebrodili dolgotrajno krizo glede nadar- jencev — je jasno, da v današnjih razmerah ne bo več mogoče intenzivno delo.-Kot rečeno, je v poslopju prostora komaj za 90 gojencev. In ker so ob lanskem zaključku šolskega leta flkega kadra, na drugi strani pa obljubili internatu še eno po- raam to število pove, da postaja rudarski poklic eden najpomembnejših v naši dolini. Ker mnogi kandidati niso ustrezali zdravstvenem in drugim pogojem, je posebna komisija sprejela le 134 novih učencev. Dve slopje, je vodstvo tudi sprejelo letos več gojencev^. Novega poslopja niso dobili in rezultat vsega tega je ta, da se sedaj stiska v internatu kar 200 gojencev. Učenci eo v sobah tako natrpani, da spita po dva na eni 2800 din, v Trbovljah pa — 3100 področju občina Trbovlje dobro A11 boren brežiški trg? tretjini učencev sta iz Slovenije, postelji, razen tega pa so pro-ostali pa so prišli iz sosednjih stori tudi vlažni. V tako obup-repuhlik. Zanimivo je tudi to, nih razmerah je resda vsako da izhajajo malone vsi učenci (Nadaljevanje na 3. strani) F. ŠETINC Razgovor s holandskimi socialisti Ko smo vprašali vodiča, kje se bomo sošli z voditeljem socialistične mladine Holandije, nam je odgovoril, da bomo imeli »es tanek kar v hotelu. Kljub njegovemu zagotovilu, da bo zares prišlo do tega snidenja, pa nismo imeli veliko upanja. Po programu bi se namreč morali že prej sniti, toda zaradi pomanjkanja dobre volje pri voditeljih socialistične mladine Holandije se je to Zgodilo šele zadnji večer našega bivanja v Holandiji. Tudi tega sestanka verjetno ne bi Mio, če ne bi bili na to vedno opozarjali vodiča. Tudi na našem poslaništvu v Haagu smo se pritožili zaradi tega. Vodič Nico, ki mu je bilo očitno nerodno zaradi stalnih očitkov, je kar e poslaništva po telefonu poklical predsednika socialistične mladinske organizacije »Nova smer« in ga vprašal. če nas je pripravljen sprejeti. Čeprav njunemu razgovoru v flamščini nismo mogli slediti, smo vendarle razumeli, da ga j« predsednik mladinske organizacije, mlad strojni inženir, vprašal, če »mo komunisti. To smo namreč sklepal! iz odgovora, ki se je glasil: »Seveda, komuni- sti...« No, kljub temu je imel voditelj mladinske organizacije toliko poguma, da je prižel v hotel »Morski svetilnik« v Rotterdamu, kjer je imel zanimiv, razgovor s komunisti... Z njim so prišli tudi trije voditelji socialistične stranke Rotterdama. Ves čas razgovora so se vedli nekam pokroviteljsko, kar smo sklepali iz tega, da smo med razgovorom večkrat popravili mladega inženirja. Ko smo ga na primer vprašali, če Je njegova organizacija progresivna, je odvrnil, da je to sicer relativen pojem, da pa vseeno lahko trdi. da je njegova organizacija včasih celo bolj napredna kot pa Socialistična partija dela. Predstavnik SPD Rotterdama mu je takoj padel v besedo rokeč: »Samo to ne pomeni, da Je »Nova smer« levo krilo Socialistične partije dela ...« Toda o tem več pozneje. Ko smo posedli za mizo, se je predsednik mladinske organizacije »Nova amer« obrnil k meni in me vprašal: »Kaj mislite, ali bo v bližnji bodočnosti prišlo do kakšnih sprememb v Jugoslaviji?« Njegovo vprašanje je bilo preveč dvoumno, da bi mu lahko zadovoljivo odgovoril. Zaradi tega sem ga vprašal, kakšne spremembe Jma v mislih. On j« odgovoril: »Mislim na spremembe v zvezi s Djilasom ...« Ko sem ga poučil, da Djilas v Jugoslaviji nič ne pomeni, se je začudil. Bilo je očitno, da ja dotlej mislil, da ima Djilas velik vpliv na socialistično življenje v Jugoslaviji in da bo zaradi tega prišlo v bližnji bodočnosti do velikih sprememb. . Najin dialog bi ae bil še nadaljeval, če ne bi ravno takrat začeli s ofieialnim delom razgovor ra. Predsednik mladinsek organizacije nam je najprej pojasnil nekatera organizacijska vprašanj«, nato pa je beseda nanesla tudi na druga nemladin-ska vprašanja. Tako na primer so nam povedali, da SPD ni marksistična stranka. Med njo in katoliško stranko ni bistvenih ideoloških razlik. Ko smo jih Vprašali, če so' sploh kakšne razlike vphogramdb teh dveh strank, sb nam Odgovorili, cfa so razlike v nekaterih drobnih praktičnih vprašanjih — na primer: v katoliško Stranko »e ljudje vključujejo zato, ker so katoliki, medtem ko se v SPD lahko vključijo val, ki to želijo ... Zanimali smo se tučH, kako deflajo odbori v tovarnah, v katerih so predstavniki delodajalcev in delavcev. Pojasniti so nam, da je naloga teh odborov, da se posvetujejo predvsem o raznih socialnih vprašanjih (dopusti, plače in podobno). Dejansko služijo tovarniški odbori kapitalistom kot sredstvo za preprečevanje stavk. Predstavniki SPD Rotterdama so — ko smo se ra zgo var j ali o tem — dejali, da je boljše sedeti za zeleno mizo in se pogajati, kot pa stavkati. Treba Je vedeti, so nam dejali, da delavci gledajo na stvari preveč preprosto, medtem ko gredo delodajalci često preveč daleč. Naloga odborov Je, da to dvoje nekako vskladljo ... Sčleko vprašanje ni več predmet spora med socialisti in katoliki. To vprašanje so rešili tako, da vlada enako podpira državne in katoliške šole. Na ta način so to vprašanje zbrisali z dnevnega reda. To pa ja seveda ustvarilo idealne pogoje za »koeksistenco« med obema strankama. Tema gre dejansko samo za to, kdo bo na volitvah dobil več glasov ln potemtakem tudi več mest v parlamentu. Drugače tudi biti ne more. Socialisti namreč zanikajo obstoj razredne borbe. M1 smo med vojno spoznali — so nam rekli — da lahko uspešno sodelujemo s katoliki. Tega spoznanja so se po vojni tudi držali. Sedanja vladna kriza torej ne po-rr>€nl, d« gre za neke globlje ideološke razlike, zaradi ':ater.i ne morejo doseči kompromisa Za sestavo nove vlade. Gre — kakor rečeno — za razna praktična vprašani« in pa za to, katera stranka , bo imela ta ali oni ministrski resor. Zaradi tega to večmesečno vladno krizo lahko označimo z znanim pregovorom: Tresle so se gore — rodila se je miš ... Ko smo izmenjali misli o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih, smo ugotovili, da se naši pogledi na nekatere svetovne politične probleme v marsičem razlikujejo od njihovih. To še zlasti velja za kolonialno vprašanje. Medtem ko smo mi odločno za to. da kolonialni narodi dobijo svojo neodvisnost in svobodo, so oni načelno tudi za to, vendar samo kadar ne gre za njihovo kolonijo Zahodno Novo Gvinejo. Ko pa pogovor nanese na to njihovo kolonijo, se na vse mogoče načine izmikajo in izgovarjajo, ali pa odpovedujejo, da to ni isto... Ce bi prepustili Zahodno Novo Gvinejo Indonezi ji — so mam rekli — bi samo zamenjali en kolonialni režim z drugim. Sami da se niso sposobni upravljati, ker živijo na otoku celo ljudožerci. Organizacija združenih narodov pa najbrž ne, bi Mia pripravljena prevzeti skrbništvo nad tem otokom ,.. Tako nekako opravičujejo svoje nepravilno in nesocialistično stališče do kolonialnega vprašanja. Pri tem pa »e na vsa usta bahajo, kaj so napravili Za to ubogo ljudstvo. Ne pozabijo se. pohvaliti celo s tem, da na otoku ni rasne diskrimir nacije... Ko je bila beseda o ustvarjalnem sožitju med narodi z različno notranjo ureditvijo, so bili mnenja, da je mogoče voditi tako politiko, kakšno vodi Jugoslavija, zaradi obstoja dveh blokov. Pri tem pa so zamenjavali koeksistenco z nevtraliz-mom. Po njihovem mnenju je Jugoslavija nevtralna dežela. S tako opredelitvijo Jugoslavije se seveda nismo strinjali. Toda prt vsem tem je bilo očitno, da ne razločujejo aktivne koeksistence od nevtralizma ln da so njihovi pogledi na svet pod močno paro blokovske politike ... V spremembe v Sovjetski zvezi ne verjamejo. Oni menijo, da je to samo nova taktika v njihovi zunanji politiki, ki je morda še nevarnejša. Poudarili so tudi. da so za razorožitev, toda le tedaj, če bo zagotovljeno učinkovito nadzorstvo. To pa je po njihovem mnenju v Rusiji nemogoče. O Jugoslaviji imajo nasploh dobro mnenje. Priznali so, da ima velike zasluge v borbi za mir. Izrazili so ji tudi priznanje zaradi njeno odločnosti, da za vsako ceno očuva svojo neodvisnost In svobodo. Niso pa seveda pozabili povedati, d« se bojijo, da bi Jugoslavija spet pristopila k vzhodnemu bloku. Predstavnikom mladinske organizacije SPD smo tudi ml povedali svoje mnenje. Na koncu smo ugotovili, da je med nami še mnogo razlik, ki jih ne bo, mogoče v tako kratkem času odpraviti. Prav tako emo ugotovili, da Je holandska socialistična stranka po svojem M-stvu selo malo socialistična. ec priznanja za težko delo (Nadaljevanje s 1. strani) predvidel mesečna zasedanja, morala organizacija komunistov povsod enaki ali vsaj podobni mu 'arije za pridobivanje v is o- Četudi so dnevni redi zasedanj v bodoče mladinski organizaciji — in da je zavestno politično ke kvalifikacije Pa tudi poročila pripravljena pomagati in po/kazati dovolj delo prvi pogoj za odpravo vseli 721 vnaP“rei> se že vedno dogaja, da razumevan a za njihove težave, težav nujno potrebno. . , se posamezniki niso dovolj po- Razprava je odkrila marsika- Eno je jasno: trboveljski ru- vi'1 glabljali v posamezne proble- tore tegobe, naj si bo glede pro- da?- kakor ostali zasavski ni- me. Sicer je to težko, ker 84- izvodnje ali pa ostalega dela darji so doslej vlagali vse svoje članski delavski svet predstav- članstva na rudniku. Posamez- napore za izpolnjevanje proiz-lja določene zapreke, kajti po- niki so povsem odkrito nanizali vodnih nalog. To bo končno tu-vsem jasno je, da bi morala biti svoje težave in pokazalo se je, di v bodoče njihova največja zasedanja celodnevna, če bi ho- da jih je moč s'skupnimi na- dolžnost. Pričakujejo pa, da te1! slehernik posegati v razora- pori odstraniti, če že ne vse, pa bodo za svoje težiko 'delo preje-vo. Zavoljo tega je predlog vsaj največje. Bržkone ne bo mali tudi več priznanja, kar jim predsednika sindikata rudarjev komunista, ki bi sodil, da bodo tudi gre. Nevzdržno je namreč, o ustanovitvi nekakšnih obrat- težave odstranjene v doglednem da skoraj ni več razlike med Slika večjega pridobivanja odborov (ne svetov!), na ka- času. Vendar izgleda, da so vsi nagrajevanjem jamskih delav-kvalifikacij pa pove, da je v terih bi delavci posameznih ob- razumeli, da trboveljski rudnik cev in ostalih kvalificiranih poletih od 1931 do danes opravilo ratw razpravljali o svojih pro- zmanjšuje proizvodnjo, vsaj na klicev. Ustrezno nagrajevanje izpite za visoko kvalifikacijo Ulemih, potreben pazljive pro- trboveljskem obratu, in je zato pa je menda tudi važen pogoj komaj 62, a za srednjo kvaii- vičitve, saj bodo že prvi takšni nujno polagati večjo pozornost za izpolnjevanje vseh proizvod-iikacijo le 385 delavcev. poizkusi pokazali upravičenost čimbolj ekonomičnemu ravna- nih dolžnosti. Iz tega svedi, da bo v pod.etju j.n koristnost takega načina dela. nju s sredstvi za proizvodnjo. Konferenca je na kraju spre-že nadaije moc povečavah sto- potem posamezna zasedanja In če končno omenimo že mi- jeta vrsto sklepov in napotil za rilnost cie.a le z večjo strokov- verjetno ne bodo več imela zna- sli tov. Kimovca-Žige, ki je v prihodnje delo. In ker terjajo nostjo, ne pa zgolj z večjim via- £aja obratnih konferenc, ker svojih izvajanjih odgovoril rav- nekateri prav posebne pozorno- Tako ima podjetje kar 721 razpoložljivih mest za kvalificirane delavce, zapodil e pa jih le 62. Ali pa: razpoložljivih delovnih mest za kvalificirane delavce je 2007, delo pa jih opravlja komaj 1818. Na drugi strani pa ima podje je zaposlenih kar 1336 nekvalificiranih delavcev, a razpoložljivih mest je komaj 562. ganjem sredstev za mehanizaci- bodo posamezni problemi obra- no to, kar so komunisti priča- sti, bomo v prihodnjih številkah jo. Ce povzamemo, da sta J>ili tov že obdelani in z vseh strani kovali — da so namreč te te- skušali nekatere podrobno ob- od leta 13o2 do danes vloženi OSVetljeni. Bržkone bi to znatno žave in problemi malone vse- delati. (v) skoraj dve milijardi dinarjev pripomoglo h konstruktivnejše- za mehanizacijo oziroma kapi- (jgtu delavskega sveta, talno izgradnjo, bi bno priča- Druga stran boljšega delova-kovati, da bi z boljšo organiza- nja delavskega sveta pa je v cijo dela in večjimi storitvami temeljitejšem izobraževanju, dosegli še lepše uspehe. Se pra- Vse dotlej, dokler ne bodo po- vi, da je na eni strani edino po- s,amemi člani začeli iskati od- mladih ljudi docela nemogoče in rasla odkopna storitev, na drugi govore na mnoga nejasna vpra- pravzaprav ne bi bilo nič čud- strani pa je_ bilo prema.o štor- šanja v poglobljenem izobraže- nega, če bi znenada prišlo do jeno za boljšo organizacijo dela vanju in proučevanju ekonom- kakršnih koli nalezljivih bolez- na zunanjih obratih ozarama na razmer, povezanih s po- m. ostalih deloviščih. Idticno problematiko, ne bo iz- v dnevnem tisku smo nedav- Drug pereč prob.em jc vpra- hoda. Zavoljo tega je sklepkon- no brali, da ima šola že sred- z^u pa ezuu ao- sanje premiranja Sistem pre- ferencc tudi v bodoče prirejati stva za gradnjo nove šole z in- edej še njegovega Jweoa ornro-miranja je podjetje uvedlo že seminarje več kot upravičen. 3 . njegovega st epa ocnro Stisnjenost, ki utepe škodovati (Nadaljevanje s 2. strani) aktiven in tovarišem v odboru vzgojno delo in sploh življenje gre zahvala, da je šola le nekako uspela rešiti vse tiste težave, ki so se pojavljale preko Šolskega leta. Odbor je prav pred kratkim predlagal, naj bi se šola in internat združila, kajti problemi obeh ustanov so nerazdružljivi. Zal pa ODO do- miranja je podjetje pred leti. Dosedanje izkušnje kažejo, da je sistem mnogo vplival na boljše organizacijo dela in večjo storilnost. Ker ima rudnik dokaj dobro evidenco, je im predloga ni upošteval. Vse- seminarje več kot upravičen. ternati. No, mi smo zvedeli, da PROBIFMT TnFOT.OkKn ae ustie^ resmci, pač Pa da kakor pa je povsem naravno, da PROBLEMI IDEOLOŠKO- uprava rudnika skupno z vod-' bi združeni ustanovi laže oprav- POLITICNEGA DEDA stvom šole razpravlja s pristoj- jjgjj svoje naloge (v) Pečat celotnemu delu član- činitelji o_ sredstvih za.no- Trgatev ii^S3 delavcev dvakrat soudeležen na cij organizira'] vrsto izobraže- nje potem lahko pribijemo, da dobičku. To pomeni, da bodo val nih predavanj in seminar- stvar le rešuje ve^oh-i tre je. morali odgovorni činitelji nuj- jev, na katerih so se člani se- f® ^>odo no urediti ta problem. znanj ali z ekonomsko in poli- ®eJnf °° prihodnje leto tično problematiko. Glavna po- novo šolo m m- manjkljivcst na je bila v tem, temah To pa pomeni, da se bnia da rudniški komite ni izdelal PaS.Jco.Jbo delovanje te važne nekega smotrnejšega programa mštitucije postavljeno na po-in da se je politično delo raz- vsem IK>ve obh1ke 111 razumljivo vijalo bečj v eni smeri. je, da bo delo znatno olajšano. Drug pereč problem 'podjetja Praksa pa je tild' nakazala. Vodstvo šole je kljub nenah-so naraščajoči bolniški izostan- da bodo morati v bodoče več in nim finančnim težavam uspelo S seje Občinskega ljudskega odbora v Vidmu-Krškem ' Tržna inšpekcija bi moram biti u določenih primerih boli reama NEZGODE PRI DEDU IN BOLNIŠKI IZOSTANKI (Dnevno nad tri sto delavcev v bolniškem stanja) Vidmu-Krškem seja občinskega predpisano takso in če oddajajo ljudskega odbora, ki sta se je mlinarsko merico podjetju za potrošnikom Preteklo soboto je bila v mlinov, če pobirajo in odvajajo co individualnim po kilogramih. Posebna komisija, ki jo je udeležila tudi ljudska poslanca promet z žiti. Mlinarji v občini postavil okrajni ljudski odbor, Lojze Colarič in Franc Dragan. Videm-Krško — razen nekaj Na seji je bilo na dnevnem izjem — omenjene takse sploh smotrneje delati uslužbenci. TEŽAVE MLADINSKE ORGANIZACIJE tehničnimi prebroditi vse tiste slabosti, ki se ob takih pogojih delovanja nujno postavljajo. Izgleda pa nekoliko čudno, in to je menda mesecev. _______________, „ (v _______ V zadnjih dveh mesecih je ^ promet z žiti. V glavnem po- edfostven primer, da tako rekoč občinska tržna inšpekcija opra- rabijo vsi mlinarji pobrano me- — —-------— — — mmn i>lyc) i JJlJJillClj U.Č1 tiUVO iCUilA. -- ■ * * *- vot nmmu ji mv, _ _ , . Prostor nam ne dopušča, da gojenci plačujejo svoje preda- vila 41 pregledov. Zaradi go- rico doma za prehrano družine "a f*a ^ bi na tem mestu obravnavali vatelje! Se pravi, da z svojim spodarskih prekrškov je tržna jn za krmljenje prašičev, razen 3® PrePO\ eaala klati go\ejo zi- Inšpekcija je pregledala V JESEN NA NASI VASI Ko smo odšli na pot proti Vrhovemu, smo vedeli le to, da je tamkaj eden izmed najboljših krajevnih odborov Socialistične zveze v občini. V pičlem dnevu obiska pa smo spoznali še marsikaj več o delu te sicer tihe zasavske vasice. pogovore o raznih njihovih težavah in o drugem. Po železnici, ki teče tik ceste. Tovariš Martinšek je tudi povedal, da je bil na pobudo SZDL ograjen ,nov kulturni dom upamo, da borno lahko še mar-R azumele so me. '-Po tejle na in ustanovljeno kulturno dru- sikaj storili. To še tembolj za n je pravkar zdrdral dolg tovorni desni jo mahnite i« kmalu ga štvo, ki je napravilo že lep ko- ker imamo dober odbor.« ki in delno tudi nezgode pri delu. Malce čudno pa je to, da kljub visokim bolniškim izostankom "doslej še niso izboljšati povezave obratov a obratnimi ambulantami. Saj primer SvSvieif&ol&T2^SšSi! nT n^^vetisktm6’ rutolku' SvanT tTSoS^SSri sodniku ^za prekrške, seve s preventivno dejavnostjo, Vsekakor se je pokazalo, da bo Šolski odbor je nenavadno število obolenj in nezgod. Na , ■»' tem obratu so uspeli zmanjšati stalež bolnikov in nesreč pri delu od 9 na 4 odstotke. Poročilo sekretarja pove, da je na rudniku dnevno povprečno po 300 do 370 delavcev v bolniškem stanju. Sem sodijo tudi nezgode pri delu. Sicer ni dvoma, da je velik del tega števila upravičeno iskal zdravniško pomoč in je nujno, da isto tudi dobi, zamisliti pa se je treba tudi v to. da bi bilo mnogo manj nezgod, če bi posvečali večjo pozornost uporabljanju . zaSčitnih sredstev, v katera je podjetje vložilo velika sredstva. Povsem napak bi bilo iskati vzroke čezmernih obolenj le enostransko, Zman:šanje bolezni je pogojeno pač še z drugimi raznovrstnimi problemi. Sem sodijo nedvomno tudi stanovanjske in druge zadeve. Tako n. or. živi nad 20 odstotkov rudniških delavcev in njihovih družin v skrajno neprimernih stanovanjih. So primeri, da žive po tri pa tudi več družin v docela stisnjenih stanovanjih. Stanovanja na Dobrni pa •so celo izključena iz stanovanjskega fonda, pa v niih vseeno prebiva Se okrog 140 družin. Se letos'bi moralo najmanj 120 prosilcev dobiti primernejše stanovanje, kar seveda ne bo mogoče. saj bo bržkone dograenih le približno 40 stanovanj. Prehrana določenega števil? delavcev je povsem nezadostna.' To velja zlasti za samske delavce, predvsem tisi e, ki žive. po samskih domovih. Le-tem n tikovi prejemki ne dovoljujejo plačevanje dragih menz, saj bi sicer morali tam pustiti malone v9e mesečne prejemke. Razprava je celo ugotovila, da nekateri kuhalo šele po delti, se pravi, da dobi njihov organizem potrebno hrano šele v poznih pocol danski h urah. kar je povsem nedopustno za njihovo zdravje. je prejšnji mesec pregledala ... , ... .. ... ... , .j . več obratov s prehrambenimi redu obširno poročilo občinske ne pobirajo. Takso za mletje je predmeti Mesnice o katerih tržne inšpekcije za dobo dveh odvajal le Jože Stopar iz Velike lahko gOVOrimo, na’splošno niso vasi. Mlinarsko merico pa do- urejene. Prav tako je najti v sledno pobirajo vsi mlinarji, klavnicah raznovrstno navlako, vendar je ne oddajajo podjetju Komisija je sklenila zapreti za nedoločen čas klavnico in v Leskovcu ljudi tistih, ki imajo dovolj svoji! pridelkov. Mlinar Jože Stopar pa je prodajal mlinarsko meri- poraja se pa vprašanje pevo vodje Kje ga dolžiti? *■Da. da. težave so,« je deje neki član. »Navzlic temu pa vlak. Med oddaljen ropot tež- boste dosegli.« kih. koles se je pomešalo mu- Res: ni bilo dolgo, ko sem kanje na bližnji vzpetini pasoče zagledal Savo. se živine. Koruza, pod katere »Sedaj je zelo nizka,« mi krošnjami se svetijo svetloru- pravi brodar, ki me varno pe-mene buče, lahno migota sem tje preko reke. Njegov brod in tja v komaj zaznavnem ve- na drugi strani. Ne uporablja triču, ki prijetno hladi soparno ga vedno. toploto tega dne. Radeška oko- Vrhovo. Po kratki vožnji po lica. Vsak dan bi užival nad lepi cesti sem prispel n naselje, krasno vožnjo po prikupni po- xKaj je novega pri vas?« krajini, ki si vse bolj in bolj vprašam kar mimogrede nekega nega društva. rak naprej. Vsi Vrhovčant se zaveda >■ PROSVETNO DRUŠTVO* LE- ^ i® odbor opravil veliko dela Tno Največ hiš je menda ob cesti, odbora sodijo poleg Vrhovega derobo in oder. delo — igro »Glavni dobitek« Tu je tudi nizko poslopje že- tndi vasi Praprotno in Log, ki Vrhovški prosvetarji imajo — štejejo 280 volivcev in 244 čla- ~a bodoče delo še mnogo skri- Vse bolj se mrači. Prižgati nov SZDL. tih želja, ki pa jih letos brž- bo treba luč. Enakomerno u- lezniške postaje. Troje žensk, ki so na polju nekoliko stran od cesti nekaj Da je število članstva tako kone še ne bo mogoče izpolniti, menje Save se sliši v tihem je- okopavale, sem kriče pobaral, visoko, je zlasti zasluga oseh Zelo radi bi namreč imeli pet.’- senskem večeru Le dva, tri kje bi po najbližji poti prišel funkcionarjev, ki osebno obi- ski zbor. Dobrih pevcev je na kilometre je še do Radeč. do biv da. skujejo volivce, s katerimi se Vrhovem in v okolici dovolj, Jano Koprivc Zanimivo! Pred dvema letoma: v Krškem je bila zgrajena nova klavnica, ki je bila potrjena po republiškem organu za dobo desetih let. Letos okrajna komisija je po pregledu ugotovila, da je klavnica neprimerna ... Ne vem. ali so se v teh dveh letih v kraju tako močno spremenili življenjski pogoji, da bi sedaj lahko kar mimogrede zgradili sodobno klavnico? Gostinski obrati so na splošno pri nas zelo slabi. Po večini so v prejšnjih zasebnih gostilnah. Ker so stavbe slabe, ne ustrezajo higienskim predpisom. Zato bo treba v bodoče misliti na gradnjo lastnih gostinskih obra- (Nadaljevanje na 5. strani) izboljšanje butalske službe v občini Victem-Krško Letos je dobro obrodila Vedno večja postaja skrb za dravo rojstvo in razvoj naših a j mlajših. Preventivna medicina, ki se bori predvsem z vzroki. ki povzročajo različna obolenja. posveča v naši novi socialistični državi največ jo skrb zaščiti matere in otroka. V ta namen se po vsej državi ustanavljajo različne ustanove, kot so’ dispanzerji za žene, posvetovalnice za noseče matere in za otroke, porodnišnice in druge To so ustanove, v katerih dobi žena oz. mati brezplačno zdravniško pomoč, navodila in nasvete za pravilno prehrano in hrano med nosečnostjo, ob porodu in po njem. Tudi v naši občini si prizadevamo za tem, da bi imeli čtm-več takih ustanov. Ker pa je izgradnja takih ustanov v zvezi z velikimi stroški, naša država pa še povsod kliče po obnovi, še ne zmore vseh teh ustanov.. Imamo pa že močno razvito terensko patronažno službo babic m sester. Se vedno težimo za tem, da bf čimveč žena (zlasti prvesnice in žene z nepravilno nosečnostjo) rodilo v porodišni-cah, kjer ima žena tudi vso zdravniško pomoč, vendar moramo spričo številnih porodov m majhnega porodnega oddelka v splošni bolnišnici v Brežicah zadržati nekatere porodnice doma. Dovoli imamo terenskih Tragičen konec dveh mladih avanturistov Triindvajsetletni, Anton Lipar in devetindvajsetletni Martin Kranjc, oba delavca v Tovarni rotacijskega papirja v Vidmu-Krškem, sta se odločila, da bosta v okolici Jesenic na Gorenjskem pobegnila čez državno mejo v Avstrijo, od tam pa v Kanado, kjer ima baje Kranjc nekega strica. Ko sta s tem namenom odpotovala 5. oktobra 1.1. z vlakom iz Krškega na Lesce, prav gotovo nista računala, kako žalostno se bo končala njuna nepremišljena avantura, ker sta vseskozi mislila, da bo šlo vse po sreči. Martin Kranjc je svojega nekoliko omahljivega tovariša bodril, da bo šlo vse po sreči, ker je bil svoječasno tudi sam graničar in sc na te reči dobro spozna. Poleg tega ga je poučeval, naj se mejnim stražarjem, če bi ju morda izsledili, ne preda, ampak naj zbeži, ker tako ne smejo streljati, in dodal, da njega ne bodo dobili živega v roke, kar 3e je pozneje na žalost tudi zgodilo. Dne 5. t. m. ob 21. uri zvečer sta prišla na Lesce in takoj odšla proti Begunjam v smeri državne meje. Ker poti nista dobro poznala, sta vso noč tavala po gozdu v okolici Lesc, tako da sta se drugi dan zjutraj namesto v Avstriji znašla spet v Lescah. Tega dne sta imela več sreče. Ob 16. uri popoldne sta se srečno prispela pod sam vrh Malega Stola v neposredno bližino državne meje. Tu stu ju pa nenadoma ustavila dva graničarja, ki sta ju že precej časa opazovala. Na poklic »Stoj!« se je Lipar takoj ustavil in dvignil roke, medtem ko se je njegov tovariš Kranjc obrnil in zbežal nekaj metrov navzdol po planinski grapi. nato zavil v gozd in bežal proti Zelenici. Ker je na Stolu zapadel prvi sneg, so se sledovi nog dobro poznali, zato ga je graničar lahko zasledoval In ga klical, naj počaka, ne da bi streljal v njega. V gostem gozdu se .ie vojaku, ki ga je sledil, dvakrat skril y gosto grmovje. Vojak ga je vsakokrat, ko ga je našel, poklical, naj počaka, medtem mu je pa Kranjc spet pobegnil globlje v gozd. Ko se je Kranjc spričo težke poti in snega že precej upehal, je skušal z vojakom, ki je bil telesno šibkejši, sam na samem obračunati. Skril se je v gosto grmovje in ko je vojak, ki ga ni videl, pritekel mimo njega. je skočil v vojaka, ga podrl na tla in ga skušal razorožiti. S težavo se ga je vojak otresel in ga sunil s sebe. V tem hipu se je hitro pobral s tal tudi Krajnc, pograbil precej debel in dolg suh smrekov kol in skušal z njim udariti vojaka po glavi. Vojak pa je hitro odskočil in ustrelil v napadalca, pri čemer ga je ranil v desno stran Rrsi. Spričo dobljene rane je Kranjc med prevozom v ambulanto umrl. Tako se je žalostno končala nepremišljena avantura. Medtem ko bo Anton Lipar mora’ za poskus pobega čez državno mejo odslužiti kazen, ki mu jo bo odmerilo sodišče, je Martin Kranjc moral plačati svojo trmoglavost z življenjem. babic, starejših z večletno prakso, pa tudi mlajših, ki nič ne zaostajajo za prvimi — nasprotno: dveletna babiška šola jim nudi vsako leto več znanja in tudi praktičnega dela na kliniki. Tako so si babice v naši občini po strokovni izobrazbi enake, starejše se izpopolnjujejo v vsakoletnih podiplomskih tečajih, mlajše pa prihajajo iz šol ie polne znanja. Babica je preventivna zdravstvena delavka, k[ spremlja bodočo mamico skozi vse težave, ki se pojavijo v nosečnosti, ji svetuje glede prehrane, higiene, priprave za bodočega otroka, jo napoti na večkratni zdravniški pregled v posvetovalnico za noseče matere, skratka: skrbi za zdravo in srečno življenje družine. Da si boste znale poiskati zdravstvene delavce in ustanove na področju zaščite matere in otroka, vam jih bom v glavnem opisala: Občina Vld-em-Krško ima na svojem področju že ustanovljeno posvetovalnico za noseče matere v Krškem, ki posluje vsak četrtek od 10. do 14. ure. in posvetovalnico za otroke vsak ponedeljek od 14. do 17. ure. Pregledi so brezplačni. Ker sta ti dve ustanovi samo v centru, že dolgo skušamo ustanoviti posvetovalnice za noseče matere in za otroke v oddaljenih krajih. Kar nismo storili do sedaj zaradi pomanjkanja prostorov, smo storili v tednu otroka, sai hočemo ravno njim zagotoviti zdrav razvoj in srečno življenje. Posvetovalnice. ki smo jih slovesno odprli v tem tednu, so na' Zdolah, Velikem Podlogu in Raki. Tudi babice vam bom za lažjo orientacijo navedla poimensko z bivališčem, da se z iskanjem ne bi preveč zamudile in bi porod potekel brez strokovne babiške pomoči: Krško. levi breg, to je: Videm, Sotelsko, Sremič, Kremen, Pleterje. Anovec, Zdole, Ravne, Stara vas, Stari grad, Pesje, Vrbina. vse do Artič — babica Marija Verstovšek, Stara vas štev. 44; Krško, desni breg, to je: Krško. Pijavsko. Sp. in Zg. Cesta, Trška gora. del Velikega Trna. ki je bliže Krškega kot Rake — babica Edita Žibert, Hočevarjev* trg štev. 6; Leskovec: Leskovec. Brezje. Brezovška gora, Senuše. Straža. Kobile, Ivandol, Golek, Selce, Volovnik, Dolenje, VeniŽče, Ma- Stare sodne poravnave so veliavne 0 Kmetica M. K. je predlagala pri Okrajnem sodišču v Sevnici, naj se sodno določi meja med neko njeno parcelo in parcelami nasprotnika F P Sodišče je ta predlog zavrnilo ker je bil ta spor rešen že z izvršljivo poravnavo bivšega okrajnega sodišča v Radečah leta 1930. Zoper ta sklep se je M. K. pritožila, češ da se ne spominja, da bi bil ta spor kdaj koli ’ rešen s sodno poravnavo, in da tudi ni prepričana o tem, da je njen podpis na sodnem zapisniku pristen. Okrožno kot pritožbeno sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno rekoč: Iz predvojnega sodnega spisa izhaja da je bivše Okrajno sodišče v Radečah 17. 6. 1930 obravnavalo prav isto zadevo na kraju samem in da sta prav isti stranki ta dan sklenili sodno poravnavo, po kateri se je današnja predlagateljica M. K. zavezala pod izvršbo upoštevati med zadevnimi parcelami kot mejo potok, ki teče tamkaj. Ob isti priložnosti se Je izrecno odpovedala vsem pravicam do sveta na desnem bregu potoka kolikor gre za zadevno parcelo. S to sodno poravnavo sta stranki leta 1930 dokončno rešili mejni »por M. K. zato ne more samolastno zahtevati ponovne določitve meje, čeprav med parcelami ni mejnikov, saj je po pogodbeni volji strank bila kot mejna črta določena ravno smer tekočega potoke Tudi ni resnih pomislekov proti pristnosti podpisa M. K., ker se ob primerjavi podpisa na sodnem zapisniku leta 1930 z njenim sedanjim ugotovi že na prvi pogled, da li in Veliki Podlog, Gorica, Brege. Mrtvice, Pristava, Velika vas, Zadoviuek: babica Marija Laznik. Leskovec — župnišče. Raka — Raka, Dolga Raka, Dolenja vas, Smodnik, Ardro, Brezje, Sela, Koritnica. Planina, Veliki Trn. ki je bliže Raki kot Krškemu: babica Ljudmila Pirnat — občina. A. L. Mladoletniki in zakonska zveza Mladoletni nevesti je Okrajno sodišče v Sevnici že dvakrat zavrnilo predlog, naj se ji dovoli sklenitev zakonske zveze s polnoletnim kmetom. Ugotovilo je namreč, da je odločitev neveste premalo premišljena in da bi zakonska zveza utegnila biti kvarna za njeno bodočnost. Tudi nevestina pritožba ni imela uspeha, čeprav trdi predlagateljica, da za odklonitev ni tehtnih razlogov, češ da se z ženinom dobro razumeta in da sta oba zdrava, pa tudi telesno razvita; kakor ugotavlja zdravnik. Okrožno kot Pritožbeno sodišče v Celju je v svojem za-vmitvmem sklepu izvaialo: Po 23. členu osnovnega zakona o zakonski zvezi ne more skleniti zakonske zveze oseba, ki še ni stara 18 let. Iz opravičenih razlogov sme pristojno okrajno sodišče dovoliti sklenitev zakonske zveze tudi mlajšim Preden izda sodišče odločbo, zasliši prosilca in njegove starše oziroma skrbnika in pretrese vse okoliščine primera. Zakonitih razlogov za dovolitev v tem primeru ni. Značilno je poročilo občine, po katerem se je ženin nameraval poročiti s predlagateljico, je pa od te odločitve zbegnil in ga silijo sedaj k zakonski zvezi njegovi ljudje. Socialno skrbstvo ne priporoča dovolitev, ker nevesta tii vešča gospodinjskih dei na kmečkem posestvu, ki je popolnoma zanemarjeno. Ženinova mati,je namreč več let pred smrtio bolehala in se ni mogla brigati za gospodinjstvo. Mlada nevesta se zaradi neizkušenosti rič’kr zrifiSra Iti'še le ža poroko odločila le na prigovarjanje ženina, ki potrebuje gospodinjo. Zato je prvo sodišče odločilo pravilno, da ni upravičenih razlogov za dovolitev poroke. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA sta podpisa istovetna z istimi značilnimi potezami. Zato je •prvosndni s.kl<*r» ntprr>r»Hr»n OPISUJTE v „z«iij ufflr Zelo redka so fie takale hrastova debla Slovenski radio v službi kmetijstva Slovenski radio — Radio Ljubljana in Maribor, delno tudi Radio Koper — ima v svojem programu že nekaj let redne kmetijske oddajo, ki so namenjene strokovni in agrurno-politični vzgoji kmetijskih proizvajalcev in poslušalcev mi podeželju. Radio Ljubljana 'ma vsak dan na sporedu 10 minut (od 12,30 do 12.40) kmetijskih nasvetov. Od takrat se vsak drugi dan v petih zimskih mesecih (november, december, januar. februar in marec) uporaoi 10 do 15 minut za oddajo Radijske kmečke univerze. Vsako nedeljo pa je od 13.30 do 14.00 na sporedu splošno pril tub) jena oddaja »Za našo vas«. V enem letu je v kmetijskih oddajah Radia na Sporedu 246 strokovnih sestavkov in 360 strokovnih odgovorov na vprašanja psiušalcev. V letošnji Radijski kmečki univerzi pa bo .vi dnevnem redu 63 strokovnih predavanj za kmetovalce. Ti sestavki, skupno s sestavki in magnetofonskimi posnetki v oddaji »Za našo vas«, dajo letno okrog 4700 minut. To je približno 1566 novinarko tipkanih strani ali okrog 150 tiskanih strani velikosti časopisa. Razumljivo je, da je za takšno delo potreben širok krog sodelavcev. Poleg treh ljudi — agronoma in dveh novinarjev, od katerih se eden le deteo ukvarja s kmetijskimi oddajami — nameščencev Radia, pripravljajo prispevke za kmetijske oddaje le zunanji sodelavci. Posebnost pri tem je tesen stik s poslušalci kmetijskih oddaj in njihovo sodelovanje, saj so ena petina vseh sestavkov v teh oddajah doniš! poslušalcev oz. odgovori na njihova neposredna vprašanja. Uredništvo pa dopolnjuje svojo organizacijo še s stalnim strokovnim kolegijem, v katerem je po en strokovnjak za vsako vejo kmetijstva z nalogo, da nafgarvi načrt za kmetijske nasvete oe_ predavanja Radijske kmečke univerze, da podkrbi za sodelavce in sestavke ter jih strokovno pregleda. Poleg tega kolegija pa si ie Kmetijsko uredništvo zagotovilo pomoč In sodelovanje Sveta za propagando kmetijske redakcije Radia Ljubljana, v katerem sta dv« predstavnik« GZZ Slovenije, predstavnik Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo, predstavnik Kmetijskega inštituta, predstavnik Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, predstavnik Fakultete z« agronomijo, gozdarstvo in veterino ter predstavnica Zavoda za napredek gospoefinjstva. Ta svet se od časa do časa shaja z nalogo, da predUkutšra kako obravnavajo kmetijske oddaje Radia našo agrarno politiko, ter pomaga utrditi zveze med organi najvišjih oblasti na področju kmetijstva in Kmetijsko redakcijo Radia. Odbor RK v Dobovi je organiziral poučno, splošno-zdravstveno predavanje. Predaval je dr. Berglez. Poslušalce, ki so kljub delovnemu dnevu po delu na polju našli čas, da slišijo spet kaj koristnega, je predavatelj poučil o potrebi zdravniške pomoči pri raznih poškodbah in boleznih. Zadovoljiv obisk je dokaz, da sl ljudje takih predavanj žele. Paril sansia sioJLa Gračnar je udšul v hlev, pridružili pa s, sv m\i še tr.ja radovedneži. Tako so vse delo opraviti kumtsijsko. Gručnar je bel mesar, Zalokar je drobovino zlagal v Škaf, Ivan pa je posamezne dete očistil in opral, medtem ko je Kumlanc nadzoroval delo kot živinozdravnik. Rezultat dela komisije: soglasno so ugotovdi. da je meso popolnoma užitno. Drobovina m nnesn sta bila povsem zdrava, kajt} prašiček jo zbolel le zaradi kosa železa, ki se mu je zapi-(.1 v želode Meso si ie cetvor.ca lepo razdelila, Največj' kos je seveda dobil Gračnar kot. predsednik ko-misije, drug' pa vs. enake dele. Ko je Kumlanc pr,nesel svoj delež v go-titno, ga je neki vaščan toliko časa nadlegoval, da mu je prodal svoj delež za 70 Ur. Zvečer j<- bil G račnar za kuharja Večji tel svcfjega deleža je spekel i peči pri Dimu, Kumlane j ekup.l pijačo, Zalokar pa ie poskrbel za kruh, in pojedina se je začela Tedaj so prisedli k m,*' tudi tisti, k; so prej najbolj kritiziral1, da ne bodo jedli mesa od bolnega prp-sata. Le Sihur je bil mož bese- da, k, se tu dotaknil pečenke, čeprav mu je slasten duh močno udarjal v nos, pogled na pijačo pa sušil grlo. Zadnjega novembra je skupina 12 godbenikov odšla v Podzemelj, kjer je v stari šoli igrala na mitingu, ki so ga priredili pilot i letališke baze. Na mitingu so bili tud. oficirji angleške misije, Po programu so godbeniki zaigrali še za ples. Dvorana je bila polna glasbe, petja tn razigrano se vrtečih parov. Nato je sledil dan počitka. In še en dan, potem pa so starejši rudarji med godbenik: odrinili v Črnomelj, kamor so jih povabili prijatelji iz Kanižarice. Tam so kot zašč.tnice rudarjev praznovali Barbaro. Ker so bili nekateri kanižar iški rudarji Že precej okajeni, so se godbeniki kmalu spravili domov, Spotoma so se godbeniki oglasili pri godbi Glavnega štaba in jo ožicali za tobak. Za to delo je bil pravi mojster Vezcviiek. Bil je že splošno znan, da nobenih vrat ne odpre zaman, To se je pokazalo tud j tokrat. Čeprav v Otovru niso imeli ščepca tobaka, je nekje le Izvrtal tri cigarete Tiste dni je bil kapelnik Brun poklican v štab korpusa, kjer je dobil nalogo, da se mora godba pripraviti cu odgovoren nastop. Po njegovi vrnitvi so se začele sistematske vqje. V torek, 5. decembra, zvečer, je godba odkorakala iz svojega prebivališča. Ko je prišla v Črnomelj, je Brun zavil v veliko hišo na posvetovanje. Cez deset minut je odšla za njim tudi godba, ki se je ustavila v. prostornem hodniku. Radovednost se tu $e ni polegla, zakaj nihče ni vedel, za kaj gre. Ob 21.30 pa so godbeniki odšli v lepo urejeno 'bo in sedli pred radio oddajnik. Samo bister pogled kapelnika, in ie so zaigrali tako, kot se spodobi. Najprej so izvajali »Bilečanko«, nato pa »Od Urala do Balkana*, »Venček slovenskih napevov* in še nekaj pesmi. Vsi skupaj in vsak godbenik posebej so si prizadevali, da bi oddaja kar najbolje uspela. Zavedali so se, da jih lahko slišijo svojci v Hrastniku in Zagorju in to prvikrat po odhodu z doma v partizane. Ravno zato so jih obhajali prisrčni In ganljivi občutki. Po polurnem Igranju so se godbeniki vračali v Gradac s ponosom v srcih In v zavesti, da so igrali v radiu in da je bil program res dobro odigrali, za kar so dobili celo pohvalo, Kapelnik je bil tako zadovoljen s svojimi vojaki, da je za drugi dan odredil počitek, iz svojega žepa pa jim je dal zadnje lire za pijačo. Bivanje v Gradacu je spet potekalo normalno: redne vaje, prepisovanje not, študijski in politični sestanki, opravljanje dežurne službe, čiščenje orožja in glasbil, skrb za osebno higieno, napravljanje drv zase in za vaščane, stalni obiski znancev, zvečer pa zabavno kramljanje ■.. V nedeljo, 10. decembra, popoldne je godba priredila v Gradacu koncert za ranjence in vaščane. Program je bil zelo pisan. Uvodno besedo je imela godba, nato pa je ob lahni spremljavi Bogdana Stritarjeva pela narodne in partizanske pesmi. Z violino je nastopil znani virtuoz, profesor Karlo Rupel, nadarjeni Primorec pa je zapel solo »En starček je živel.. .*. Spet je godba zaigrala koračnico vil. korpusa in koračnico XIV. divizije, uvod »Titusa* in »Morje adrijansko«, za zaključek pa »Pozdrav iz Knina«. Glasbeni zvoki so tako lepo pozvanjali v partizanskih srcih, da so tudi ranjenci začeli ploskati in vpiti: »Živela godba VII. korpusa! ,. Živeli partizanski godbeniki! ...« Veselo razpoloženje godbenikov pri večerji v Dimovi gostilni je kaj kmalu vznemiril Vezovfšek, ki se je vrnil iz Črnomlja in prinesel novico, da divja na Štajerskem huda ofen- ziva. Nemci da so tako divji, da brez usmiljenja bombardirajo, rušijo in uničujejo, streljajo in koljejo partizane in civilno prebivalstvo, mlado in staro. Ta novica je v slehernem godbeniku vzbudila zaskrbljenost. Vsak je pomislil, čc se morda tudi njegovim svojcem ni kaj hudega pripetilo. V sredo je bilo med godbeniki spet normalno vzdušje, ko so prejeli pisana radijska poročila: naše čete so osvobodile Gračac in Danilovgrad, Rdeča armada zožuje obroč okoli Budimpešte, 3500 zavezniških bombnikov je bombardiralo Nemčijo... Godbeniki so, kot po navadi, ob takih vesteh spet zaigrali. Drugi dan so dobili nenapovedan obisk sanitetne ekipe komande vojnega področja. Vsi člani so bili cepljeni proti tifusu, ki je začel razsajati po Beli Krajini. Nekatere je injekcija hitro podrla, da so morali takoj leči. Cez pol ure pa je neki partizan z Gorenjske privihral v gostilno, odprl gostilniško Unico V steni in zaklical spečim godbenikom: »Fantje! ... Danes sem tako srečen, ko sem zvedel, da so moji starši v izgnanstvu v Nemčiji še živi. da dam za pijačo. če ml zaigrate!* Te besede so godbenike tako »užalile*, da so iz trdnega spa- nja urno skočili pokonci, zgrabili glasbila in začeli igrati. Gračnarja in Volkarja ne bi spravila.tako hitro pokonci nobena druga beseda, tudi strel ne. Se obleči se nista utegnila. Igrala sta kar v spodnjih hlačah in bosonoga, ko dva mesečnika. Po prvih zvokih godbe je veseli Gorenjec že pomolil skozi linico pristnega belokranjca, ki so ga prav tisti dan pripeljali Iz zidanice. Litru je sledil Štefan. In s čim večjim navdušenjem so igrali, tem hitreje so se vrstili Štefani. Medtem sta se vrnila iz vasi Zibret in Vezovišek. S seboj sta prinesla koline, ki sta jih z žaganjem drv zaslužila pri nekem kmetu. Ta njun zaslužek je bil zapeljiva slaščica. Deležni so jo bili vsi godbeniki, ki so jo pošteno zalili e domačo kapljico. Nekateri so tako globo'o pogledali v kozarec, da so ponoči piskali na metlo in odrli kozla. Drugi dan so bili nekateri godbeniki zaradi ce o’jevla in nočne zabave precej bojni. Tisti, ki so imeli temperaturo o l cepljenja, so ležali, drugi, ki o imeli vinskega mačka, ve so ga popoldne še popfcvljzU, Popolnoma zdrava sla bila edinole Gračnar in Volkar. Odšla rta v vaško kovačnico In tam izdelala dva noža za nekega kmeta in dobila za to dr a hlebca kruha in skodelico ocvirkov. ' 20 OKTOBRA. 1956 _ Štev. 43 Stran 5 Pred delovno konferenco ,.Svobode" v Vidniu-Kršk em Use sita so osredotočili m grodn.o ku. tur nego doma Nonv1agSvina Zagorski godbeniki so zborovali V začetku letošnjega leta smo pisali o bogatem' m pisanem repertoarju DPD »Svobode« Vi-dem-Krško, ki žal ni bil izveden. Vzrokov za to jc več, čestokrat so odpovedali igralci, popustili so tudi pevci itd. Člani >Svobode« so letos osredotočili vse svoje sile in finančna sredstva na gradnjo novega doma, ali bolje rečeno dvorane. Sedaj delajo s polno pero. Želijo in tudi upajo, da bo nov dom čez leto dni že dograjen in služil svojemu namenu. Frau zaradi tega bo še letos prizadeta v Vidmu-Krškem dramska dejavnost. Nikjer namreč ni prostora za vaje, edina dvorana je v Krškem, ki je last TVD »Partizana«. Umetniški svet »Svobode« pripravlja sedaj nov repertoar za letošnjo gledališko sezono, katerega bo dal v pregled in pretres ter potrditev občnemu zboru oziroma delovni konferenci. Odrska dela, ki so predvidena, v finančnem pogledu ne bodo zahtevna. Vsemu temu se bodo morali letos odpovedali, če hočejo prihodnje leto nastopiti v lastni dvorani. Mladi oder pripravlja za otvoritev letošnje gledališke sezone komedijo »Za stanovanje gre« Šahovska sekcija ima pogoste sestanke, na katerih se člani izpopolnjujejo. Precej so šahisti pridobili na zveznem šahovskem festivalu v Portorožu. Ekipa, ki je zastopala »Svobodo« in sindikalno podružnico Roto tovarne, se je dobro uvrstila in prejela diplomo. Na festivalu so šahisti pridobili bogate izkušnje, katere bodo s pridom uporabljali pri nadaljnjem usposabljanju svojih članov. V bodoče bodo delali bolj sistematično, predvsem pa skrbeli za mlad naraščaj. V mesecu avgustu je občinski ljudski odbor odsto%nl »Svobodi« brezplačno ozkofilmski kinoprojektor. V poletnih mesecih so bile na bazenu enkrat tedensko kino predstave v splošno zadovoljstvo domačinov. Pevska sekcija je skozi vse leto sodelovala na vseh akademijah in proslavah. Oktet »Kremen« pa je naštudiral samostojen koncert, s katerim jc gostoval po Zasavju. S prvimi vajami je pričela tudi godba na pihala. Najmodernejši inštrumenti so tu, godbenike pa bo treba vzgojiti, tako da bo čez čas imela »Svoboda« svojo lastna godbo. Primerna dvorana je torej najresnejša ovira za delo in razvijanje DPD »Svobode« v Vidmu-Krškem. Zato bo po končanem delu novega oziroma obnovljenega doma obračun dela društva povsem drugačen kot je danes. — Tako pravijo člani. IN KAJ PRAVI NA TO OBČINSTVO? Res je, da je prosvetna dvorana na Vidmu neogibno potrebna, Da pa je edina in glavna naloga DPD »Svobode« zgraditi dom, ne bi smelo držati. Zakaj bi moralo biti občinstvo prizadeto zaradi gradnje dvorane, v kateri sodeluje le en del članov »Svobode«? Prostor za vaje bi se našel, če ne drugje, pa v Soli. Nemoteno bi lahko vadili ob večernih urah ne le di\...mtski odsek, temveč tudi pevci in drugi. Povsem iz-gleda, da bo letos prav tako kot lani: Mladi oder bo uspešen, dramski odsek bo pa imel prvo prireditev ob koncu gledališke sezone. Umetniški svet naj bi manj razpravljal in več režiral. Kar začnejo, naj izpeljejo tudi do konca, kajti edino na ta način bodo obdržali igralce. DPD »Svoboda« je že doseglo v začetku svojega razvoja lepe uspehe. Žal so se nekateri »umetniki« od teh uspehov prevzeli in začeli zaradi tega plavati v oblakih. Zakaj bi se odločili za »Othella« in o njem sanjarili, ko vendar dobro vedo, da mu niso kos? Občinstvo bi bilo zadovoljno z lažjimi in manj zahtevnimi prireditvami. Težkoče so z režiserji, katerih jc kar lepo število, ravno tako tudi z igralci. Vsi režiserji, zlasti pa tisti, ki imajo nekako moralno obvezo do tega posla, bi morali vzeti stvar bolj resno v roke. Pevci so dolge mesece marljivo vadili. Večkrat so nastopali na raznih prireditvah, ni se jim pa izpolnila želja oziroma obljuba, da bi priredili samostojen koncert. Želimo dom! Želimo tudi primeren repertoar, kf. pa naj ne bi ostal le na lično tiskanih in okusno opremljenih letakih, temveč bil tudi izveden v celoti v domu TVD »Partizana«, kjer je Svoboda v ta namen pred leti obnovila oder. -a Menda smo dobili v Zagorju prvi v Zasavju non stop trgovino. Odprlo jo jo trgovsko podjetje »Preskrba« v poslovalnici pri Suši na Kidričevi ulici. Trgovina bo odprta vsak delavnik od 7. ure zjutraj do 20. ure. S tem bo podjetje prav gotovo ustreglo vsem rudarjem, zlasti pa še zagorskim ženam — gospodinjam, ki so v službi. Želimo, da bi podjetje »Preskrba« našlo posnemalce, predvsem pa, da bi delovala kot non stop ustanova ena izmed poslovalnic mestne klavnice. Upamo, da ta čas ni več tako daleč. (m) V pripravah na bližnjo skupščino topniške »Svobode« v Zagorju so imeli tudi godbeniki na pihala tega društva svoj redni letni občni zbor. V preteklem poslovnem letu so godbeniki priredili šest samostojnih koncertov, sodelovali so nadalje na 23 proslavah in žalnih komemoracijah ter sc udeležili 27 pogrebov. Celotna godba je letos letovala v Medvodah, kjer je priredila dva koncerta. Za letovanje gre zasluga sindikalni podružnici rudniškega obrata Kobrodež-Pod-strana, tov. Zupančiču in odboru godbe. JZ DOBOVE pri Brežicah Paraliza... Prvi hip se bo ob naslovu morda kdo prestrašil, misleč, da se je bolezen pojavila tudi že v Dobovi. Ne. Pač pa mislim napisati nekaj stavkov v zvezi z zaščito proti njej. Šolska vodstva so dobila navodila o zaščiti pred boleznijo. Ukrenili smo potrebno po navodilih in poskrbeli, da so vadbene ure telovadbe manj utrudljive, odpadli so športni dnevi, toda pri najvažnejši točki zdravstvenih ukrepov — pri umivanju rok po uporabi stranišč, se je ustavila Na roditeljskem sestanku smo starše naprosili, naj dajo otrokom s seboj krpe za brisanje rok. V vsakem razredu imamo umivalnik in brisačo, nimamo pa vrčev ali ve-drle za vodo. Po navodilih bi morale imeti šole, ki nimajo vodovoda, pred straniščem sod, da si vsak dijak po potrebi lahko umije roke, obriše pa v brisačo ali krpo, ki jo Ima ed doma. »Razredna brisača« je premalo za ves razred in bi bil ob brisanju vseh dijakov v eno brisačo zdravstven učinek majhen. Toda kai pa sod? Kljub temu, da se šole borijo s flnanč-nmi težavami, se sredstva zanj morajo najti, pa četudi iz kakšnega rezervnega sklada občine ali okraja. Ker je v občini in okraju šol brez vodovoda več kot pa z vodovodno napeljavo, bi bilo koristno, če bi v občinskem ali okrajnem merilu dali izdelati sode, ki bi bili za tako šolsko uporabo najprimernejši. Saj vse šole brez vodovodne napeljave potrebujejo tak higienski ukrep vedno, ne samo ob nevarnosti paralize. Le tako bi na vseh šolah lahko navajali otroke na redno umivanje rok po uporabi stranišča. Morda bodo otroci s svojim zgledom pritegnili tudi starejše, ki doslej temu niso posvečali pafcnje in ne čutili potrebe po umivanju več kakor zjutraj in — morda še zvečer. Šolska mladina — in kino Kino v Dobovi deluje v sestavu kmetijske zadruge. Razen za prodajanje vstopnic kino nima stalnega osebja — tu mislim predvsem na reditelja ob vratih, ki vstopajočim kontrolira vstopnice. Kot povsod, imajo tudi dijaki naše šole »večerno policijsko uro«. Po mestih, pa tudi v manjših krajih, vidite napis na vratih: »Mladini izpod 16 let obisk večernih kino predstav prepovedan!« Kaj pa v Dobovi? Ali so reditelji dobov-skega lana premalo poučeni, kaj mladina sme in kaj ne, ali pa jim je to premalo mar, resnica je, da dijaki ali celo učenci nižjih razredov osnovne šole, ki jim očitno ni še 16 let, mirno in brez sitnosti prihajajo k večernim prireditvam. Posebno je ta pojav množičen ob počitnicah, ko učencem in dijakom za prekrške ni treba odgovarjati v šoli. Vprašujemo se, kje so starši, ki svojim otrokom dovolijo vse? Če je otrok kakor koli zadržan, da ni bil pri nedeljski popoldanski predstavi, ali bo veliko izgubil, če izostane pri eni kino predstavi? Ali je vzgoja naše mladine res prepuščena samo poklicnim pedagogom — uprava kina, starši in množične organizacije pa lahko mirno gledajo na take pojave? Želimo, da bi vzgoja naše mladine postala naša skupna skrb, ki bi nas vezala tudi potem, ko mladina zapusti šolo. Naj nam ne bo vseeno, kako bomo vzgajali in kaj bomo vzgojili! »Cateška Cocta«... Čateške Toplice so dobro znan kraj ne le prebivalcem Spodnjega Posavja, temveč tudi Zagrebčanom in drugim. Zlasti ljudem iz okolice je prijeten zaključek sprehoda. Ob lepih nedeljskih dneh vidite tudi mnogo otrok, ki so jih starši pripeljali s seboj in se igrajo v pesku. S čim jim natakarice lahko postrežejo? Otrokom, pa tudi odraslim, ki si žele brezalkoholnih pijač, samo z malinovcem in šabeso ali pokalicami, Ker ima otrok rajši svojo stekleničko pred seboj kakor pa 2 del kozarec, in ker je Cocta priljubljena in res osvežujoča pijača, jo starši otrokom najrajši naroče. • In kaj dobimo v Čatežu, kadar naročimo Cocto? Pijačo rumene ali rdeče barve, malo sladkano, brez določenega okusa — skratka: malo sladkano in lepo pobarvano stekleničko tekočine, ki ji pravijo šabesa V Ponikvah bodo dobili pitno vodo Občinski ljudski odbor Videm letu preskrbeli pitno vodo le Krško je zagotovil za male asa- tam, kjer te primanjkuje, ali je nacije 350.000 dinarjev. Ker so v pa sploh ni. občini potrebe po ureditvi vod- V Ponikvah bodo dogradili njakov veliko, bodo v letošnjem vodooskrbni objekt. Zajetje je že končano izvedene so že tudi ostale meritve, sedaj pa bodo preskrbeli še cevi, tako da bodo končno le prišli do dobre, pitna vode. (rumena) ali pokalica (če je Ker ni primerne vode pri no-rdeča). In cena? Nekaj dinarjev voustanovljeni osnovni šoli na cenejša od Cocte, pa mnogo bolj Senušah, bodo v bližini preure-zanič. • dili vodnjak in tako preskrbeli Ali uprava topliške restavra- šoli pitno vodo. cije res ne ve, kaj je boljše? Da Se v letošnjem letu bodo ure-povem še to: na otokih Jadrana dili vodnjak v Kojzicah pri Ve-in v malih obmorskih krajih, likemTmu. Ta vodnjak je važen povsod sem dobila Cocto, v Ca- predvsem zato, ker ga ob suši teških Toplicah, ki imajo dovolj uporablja tudi šola z Velikega dobre prometne zveze, pa ne. Trna. Nadalje bodo popravili Želeli bi, da vsaj prihodnje vodnjak v vasi Gora, na Gmajni teto (letos je že zamujena se- pri Leskovcu ter na Drnovem zona), kadar Cocto naročimo, medtem ko bodo v vasi Sremič njo tudi dobimo. napravili novo zajetje. . 1 -* * ? f I/* »| f . f ■ * f * * r t, ♦ ♦ 1 _ . I f T ' ’ S- lil i; »Zarjani« se marljivo pripravljajo na jubilejni koncert TRBOVLJE Razqibono delo na II. osnovni šoli v Trbovljah S seje Obi. L0 v Vidmu-Krškem (Nadaljevanje s 3. strani) tov, seveda v okviru finančnih možnosti. No — inšpekcija je ugotovila še vrsto nepravilnosti v raznih obratih, ki so več ali manj res potrebni graje. Podrobnosti ne bomo navajali, ker bo z odgovornimi ljudmi obračunal sodnik za prekrške. Na seji ja občinski ljudski odbor imenoval še komisijo za narodno obrambo, formiral se je odsek za narodno obrambo in odsek za prosveto. Zato so nekoliko spremenili statut občine in odločbo o sistemizaciji delovnih mest. Za gostinsko podjetje »Restavracija pri Celulozi« so ponovno potrdili pravila, ker se je spremenil obseg poslovanja. Razrešili so nadalje režijski odbor za gradnjo stanovanjske hiše v Krškem, ki je dograjena. Odbor Je bil pohvaljen, ker je skrbel, da se je občinska hiša zgradila s čim manjšimi stroški. Stanovanjska uprava bo najela posojilo za postavitev pro-vizorija nn levem bregu Save. V provizoriju bo šest dvosobnih stanovanj, s čimer bo vsaj delno ublažena stanovanjska stiska v kraju. Občinski ljudski odbor je izdal za to posojilo poroštveno izjavo. -a Življenje na U. osnovni šoli v Zg. Trbovljah je že nekaj časa precej razgibano, še posebno pa je ožjvelo v pravkar minulem tednu otroka. Takrat je bila na šoli skoro vsak dan kakšna prireditev. Na sestanku odrednega štaba so se temeljito pomenili o delu Uspel roditeljski sestanek v Vidmu-Krškem Pred kratkim je bil na nižji gimnaziji v Krškem roditeljski sestanek. Proti pričakovanju se je sestanka udeležilo nad MO staršev. Ravnatelj gimnazije tov. Ciril Murnik Je imel predavanje o družinski vzgoji. Izčrpno je obdelal pomen psihološkega opazovanja otroka za pravilne vzgojno ukrepe. Poslušalci so spremljali izvajanja z izrednim zanimanjem. Po predavanju Je bila zelo žJvahna razprava, v kateri je sodelovalo M staršev. Razpravljali so tudi o tekočih nalogah šole Zanimali so se za mnterialnq stanje šole ter sklenili, da bodo podprli vzgojno prizadevanje šole. Na koncu so starši izrazili željo, da bi bilo še več rakih roditeljskih sestankov, kajti edino na ta način bi Imeli še tesne i še stike s šolo. Številni obisk kakor tudi Živahna razprava dokazujeta, da se starši vedno bolj zanimajo za uspehe svojih otrok ter se prizadevajo za enotno vzgojo tako doma kot V šoli. -a štaba ln Izvolili načelnika odreda. Pionirje trboveljske osnovne šole jc obiskal tudi revirski prvoborec, tov. Sprogar in jim govoril o naši NOV. Na tem pripovedovanju je bilo navzočih 130 pionirjev V tednu otroka je podmladek Rdečega križa na II osnovni šoli organiziral akcijo za zbiranje šolskih potrebščin in drugega, ki je lepo uspela. Nabrane predmete bodo v kratkem odposlali v Pišece tamkajšnjim otrokom. Ne bilo bi prav, če bi pozabili omeniti še kulturno prireditev, ki so jo pripravili šolarji V počastitev tedna otroka v dvorani »Svobode Trbovlje II«. Vsi so vložili v program, ki so ga Izvajali, precej truda. Za svoje delo vsekakor zaslužijo pohvalo RADEČE Mladinska organizacija. Mladinske organizacije v radeški občini so, kakor vedno, zelo delavne. Sedaj se po vseh teh organizacijah pripravljajo na volitve. Predvolilni sestanki, seje, debatni večeri, študijski sestanki, kulturne prireditve in še druge akcije so dokaz dejavnosti radcSke mladine. Pri sestavljanju kandidatnih list pa posveča vso skrb. da bodo v vodstva osnovnih organizacij prišli res nravi in delovni mladinci. — To leto je radeški mladinski komite napravil velik korak nanrej in upamo da bo njegovo delo tudi v bodoče tako uspešno. V teh dneh postaja življenje v Trbovljah vse bolj In bolj živahno. Pravkar so bili že prvi občni zbori raznih društev, oživelo je delo različnih organizacij itd. Pa tudi drugih zanimivosti v mestu ne manjka. RAZSTAVA V času od H. do 14. oktobra jo bila v mali dvorani »Svobode Trbovlje H« v Zg. Trbovljah zanimiva potujoča razstava mladinskih knjig, ki sl jo je ogledalo precej ljudi, zlasti mladine. PREDAVANJA Ob zaključku razstave mladinskih knjig je v dvorani doma »Svobode II« predaval o mladinski književnosti znani slovenski pisatelj tov. Tone Seliškar. Lepo število mladih Trboveljčanov je z zanimanjem sledilo njegovemu pripovedovanju. Pred nedavnim je začela z delom tudi trboveljska Ljudska univerza. Prvo predavanje je imel v okviru Tedna muzejev dr. Frane Stare iz Ljubljane, ki jc govoril o muzejski preteklosti v Spodnjem Posavju. Predavanja se je udeležilo precej trboveljske šolske mladine, pogrešali po smo starejše. Ob zaključku je bilo vsem zbranim zavrtenih še nekaj zanimivih dokumentarnih filmov. POROKE V minulem mesecu so se ▼ Trbovljah poročili tile pari: Vladimir Geregar. zidarski delavec — Marija Barbarič, gospodinja; K rane Zore. rudar — Anica Kupšek, kmetovalka; Emil Krajnc, finoraehanik — Džur-džica Kosina, natakarica; Janez Grošelj, gradbeni tehnik — Silva, Nada Zupan, gradbeni tehnik; Ivan Imperl, knjigovodja — Zofija Malgaj, knjigovodja; Jožef Raspergor, strojni tehnik — Alojzija Tominšek, trgovska pomočnica; Anton Vodišek, tlr-nlčar, ln Marija Grive, zidarska delavka; Gvido Plevnik, skladiščni delavec — Jožica Rožanc, uslužbenka; Franc Rovšek, kolar — Mariia Bokal, trgovska pomočnica; Franc Drnikovič, električar — Anica Košec, delavka; Henrik Perše, delavec — Rozalija Smrgut. kuharska pomočnica: Alojz Gabrijel, delavec, in Cicllija Trstenjak, delavka; Jožef Ivnlk, strojni ključavničar — Marija Razpotnik, uslužbenka; Frane Perme, strojni tehnik — Ana. Marija Ostanek, tehnična risarka: Jožef Kamnikar, delavec — Stanisla- va Kotar, gospodinjska pomočnica. Se nekaj V ponedeljek so v Trbovljah odprli prenovljeni gostinski obrat restavracije »Turist« na Trgu revolucije. To je sedaj eno izmed najsodobneje opremljenih gostišč v Trbovljah. Jutri bodo Prišli trboveljski ljubitelji nogometa spet na svoj račun. Enajstorica »Rudarja«, k] je trenutno v svoji skupini na drugem mestu (glej tabelo na športni strani), se bo na domačem igrišču srečalo z moštvom »Mladosti« iz Zaboba. -jak Delo godbe je bilo precej uspešno, vendar bi bilo lahko Se boljše, če ne bi bilo raznih težav. Sestav godbe je namreč zelo pisan. V hjej sodelujejo večinoma rudarji, poleg tega pa tudi precej nameščencev in dijakov. Številni godbeniki delajo v službi v treh izmenah, zalo ne morejo redno obiskovati vaj. Mnogo starejših godbenikov je tudi že odstopilo. Odbor je zato sklenil, da jih bo nadomestil z mladinci. Godbeniki so se nadalje obvezali, da bodo v bodoče redno obiskovali vaje. Kritizirali so tudi odnos nekaterih oblastvenih in političnih forumov do godbe in ugotovili, da godba ne bo mogla imeti tolikšnih uspehov kot sicer, dokler je ne bodo podpirali vsi čini tel ji. Godbeniki so ponovno izvolili stari odbor s predsednikom tov. Povšnarjem. V imenu Občinskega odbora ZB NOV Zagorje se je tovariš Herman zahvalil godbi za njeno sodelovanje na žalnih komemoracijah, v imenu matičnega društva pa je občni zbor pozdravil tov. Planinc. K. N. Ustanovljen je okrajni odbor sindikata državnih uslužbencev V nedeljo dopoldne je bil v sejni dvorani OLO v Trbovljah ustanovni občni zbor okrajnega odbora sindikata državnih uslužbencev. V uvodnem govoru je tov. Franc Grčar omenil pomembno nalogo, ki Jo imajo danes naši sindikati, zatem pa konkretno delo sindikata državnih uslužbencev ter momente, ki so narekovali ustanovitev okrajnega odbora. Za tovarišem Francem Grčarjem je spregovoril še tovariš Slavko Grčar, ki je navzoče delegate seznanil z osnutkom zakona o plačah državnih uslužbencev, o katerem je že izčrpno razpravljal 11. plenum sindikata državnih uslužbencev Jugoslavije. V razpravi, ki je bila zelo živahna, so se navzoči zlasti zavzemali za razne strokovne probleme in poudarili, da tudi v bodoče ne gre opustiti koristne prakse izobraževanja uslužbencev z raznimi tečaji, predavanji in drugim. Primerno skrb bo treba posvetiti tudi vzgoji mladih kadrov, kakor tudi še nekaterim drugim, nič manj pomembnim stvarem. Državni uslužbenci naj bi se po končanem delu v svojem uradu vključili v različne odbore in društva, katerim bi lahko s svojim delom mnogo pripomogli Pozabili pa tudi naj bi ne na športno in kulturno izživljanje. Predstavniki vseh osmih sindikalnih podružnic državnih uslužbencev, kolikor jih je v našem okraju, so se končno zedinili še v tem. da Je treba opraviti občne zbore podružnic v najkrajšem času in izvoliti upravni in nadzorni odbor ter delegate za republiški občni zbor in za III. kongres, ki bo v Zagrebu. Trboveljski okraj bosta na tem kongresu zastopala tov. Franc Grčar in Mišo Keršič. Hrastnik v Tednu muzejev Hrastnik je prvi muzejski teden lepo počastil z uspelo muzejsko razstavo, ki je bila v Puharjevem domu. Ob otvoritvi je igrala na prostoru pred domom godba na pihala, nato pa je imel govor o pomenu muzejev profesor Simončič. V naslednjih dneh si je ogledalo razstavo veliko število Hrastničanov in okoličanov, ki so se o njej zelo pohvalno izrazili. Na sicer dokaj tesnem prostoru je bil prikazan košček zgodovine rudarskega in steklarskega Hrastnika, od prvih let njegovega začetka in raz- voja pa do NOV. Na razstavišču smo videli ilustrativni material o kulturnoprosvetnem delu, razni tehnični material o steklarni in rudniku, kakor tudi prvo rudarsko zastavo na Balkanu. Razstavljena je bila tudi posoda iz ilirskega grobišča na Kovku ln še več drugih zgodovinskih predmetov. Skoda le, da zgodovinski material z NOV ni bil na tej prireditvi množič-nejše zastopan. Muzejski odbor ' s tovarišem Lojzetom Hofljauerjem zasluži za vzgledno in lepo pripravljeno razstavo vso pohvalo, -jak Prva družabni večer topiiske »Svobode/4 Preteklo soboto je uprava DPD •Svobode« v Zagorju — Toplicah priredila družabni večer za članstvo. Na prireditvi je sodeloval tudi sekslet, ki Je prisotne resnično navdušil. Nehote se nam ob tem vsiljuje misel: zakaj ne bi Zagorjani spet priredili veseli večer? V Zagorje prihajajo razne skupine z bolj ali manj zvenečimi imeni z namenom, napolniti dvorano do zadnjega kotička in pri tem kar največ zaslužiti, ljudi pa se bo že kako zabavalo Menda ni treba posebej poudarjati, da zagorskega rudarja pri tem ne smemo podcenjevati, saj tudi on doprinaša lep delež k izgradnji naše socialitsične družbe Zato se nam zdi toliko bolj neodgovorno stališče posameznih takih skupin. V Zagorju smo že nekoliko pozabili na vesele večere, ki jih je pred leti uspešno prirejala skupina DPD »Svobode I« v Zagorju. Veseli večeri so bili res polni pristnega humorja in neprisiljeni ter so navdušili poslušalce. Zakaj ne bi letos spet pripravili kaj podobnega, morda v koprodukciji obeh zagorskih »Svobod«? Menimo, da kader ne bi smel delati težkoč in ovir Morda bi kazalo, da bi za dobro voljo igral kar sekstet. tovariši zagorske »Svobode« posebno pa še neutrudni režiser Janez Smon. ki bi prav gotovo pripravil spe! kaj novega Na ta način bi rešili dve vprašanji: prvič bi domačini pokazali svoje znanje, na drugi strani bi pa denar, ki ga ljudje dajo v ta namen ostal doma in bi sc lahko koristno uporabil za skupnost, ne pa da polni žepe posameznikov O tem velja razmišljati. (m) ■■ -v;• V Posavskem muze u Janez Knez: Starec (lesorez) 2e dolgo sem si želel, da si ogledam Posavski muzej v brežiškem gradu. Kq sem nedavno prišel tja, mi je preparator in stalni vodič Iva Stiplovšek tako poučno in dokumentarno tolmačila razstavljene predmete, da me je v Tednu muzejev ponovno zanesla pot v muzej. Name je napravila poseben vtis ogromna viteška dvorana s freskami iz 15. stoletja, ki ji pri nas ne vem enake. Umetniško slikarstvo je delo nekega Italijana. Se prav poseben užitek je bil poslušati v njej otvoritveni koncert, kajti mimogrede povedano. viteška dvorana je zelo akustična. Tudi ogled arheološkega, narodopisnega in kulturnozgodovinskega oddelka pod vodstvom dr. Franca Stareta in -Slavka Skalerja je bil zelo poučen in zanimiv. Nisem pričakoval, da je Posavski muzej, ki se je leta 1949 preselil iz Krškega v Brežice, tako bogat in smotrno urrcn. Vsekakor je to zasluga ravnatelja Franja Stipldvška (po poklicu je slikar), kakor tudi nie-hove desne roke, kustosa Slavka Skalerja. S posebnim zanimanjem sem se zadržal v oddelku NOV. ki je v severovzhodnem stolpu, kjer se je nekdaj šopiril grof Attems. Najprej mi je pogled obstal na slikah prvih desetih žrtev, ki so jih Nemci ustrelili v gozdu na Dobravi. Zanimivo je, da teh žrtev niso oropali. Ko so jih naši 1. 1945 prekopali v Krško, so našli pri njih osebne dokumente in pisma, slike, denar in druge drobne predmete. Našli so tudi vojaške ovojke, s katerimi so jim morilci zavezali oči. ko so jih streljali. Vse to ie videti v tirni. Dalje. Fo stenah vise lepaki o streljanju tki cev, razni nemški razglasi, naredbe in objave. Posebna vitrina prikazuje preselitev Posavcev in naselitev Kočevarjev, nato dokumenti iz Javlicnla preseljcncev in izseljencev. Pa portreti borcev Brežiške čete. partizanske zastave. slike narodnih herojev iz Posavja in padlih borcev iz Brežic. Posebno zanimiva je vitrina iz življenja Ivana Zagodeta, usnjarja iz Brežic. Ob preselitvi je 'tehtal čez sto kilogramov', v taborišču ra ja naglo hiral in se bližal pol eo-ilu, da ga kmalu ni bilo poznali. Na slik? ga vidimo oblečenega v navadne hlače, v katere je opasal še Obt!n: zbor DFD Svobode-Center, Trbovlje Izobraževalni odbor ni bil kos svoji nalogi To soboto so člani trboveljske »Svobode-Center« na petem rednem občnem zboru v domu »Svobode-Zasavje«, ki ni bil najbolje obiskan, samokritično ocenili -svoje delo v času od zadnjega društvenega zbora ter zastavili bogate načrte za nadaljnja snovanja, ki bodo potekala že v novem Delavskem domu. Osnovna in najvažnejša ugotovitev tega občnega zbora je bila, da je društvo po strokovni plati doseglo zadovoljiv uspeh, medtem ko ideološkega dela med članstvom tudi v pretekli sezoni ni uspelo poživiti. Odbor za izobraževanje članstva, ki je bil postavljen pred devetimi meseci, ni bil kos svoji nalogi. 2e po enem skupnem sestanku je prenehal z delom in vsi lepi načrti so šli po vodi, s tem pa tudi eno leto. Zato bo ena prvih nalog novega upravnega odbora — skrb za čim-večjo izobraževalno dejavnost. V okviru »Svobode-Center« so v preteklem letu delali, če izvzamemo v zadnjem času priključeni nad stočlanski pionirski pevski zbor. ki ga vodi profesor Weingerl, štirje odseki, gledališka družina, moški pevski zbor »Zarja« mešani pevski zbor »Slavček« in Delavska godba na pihala. Vsi štirje odseki so se med letom redno shajali, pred nedavnim pa so opravili tudi svoje občne zbore »Svoboda-Center« je imela v preteklih devetih mesecih vsega skupaj blizu 100 različnih prireditev. Vse sekcije so nastopile tudi ob raznih proslavah. Gledališka družina je v obdobju od zadnjega občnega zbora pa do danes uprizorila dvoje zahtevnih gledaliških del — »Molčeča usta« in »Operacijo Altmark«. Obisk obeh dram je bil zelo slab. Kaj je vzrok? Preresen repertoar? Sekcija je v bodočnosti pred nelahko nalogo in odločitvijo- ali naj opusti svojo pravilno smer in začne . z deli lažiega žanra ali naj nadaljuje svojo dosedanjo not Kako in kaj. bo največ pokazal denar, ta tudi v kulturi tako pomemben činitelj. Mešani pevski zbor »Slavček« je, kot vedno, tudi letos marljivo delal, čeprav se ljudem na samostojni prireditvi ni predstavil. Moramo pač razumeti, da je imel več ko preveč dela s pripravljanjem in študiranjem Foersterjeve opere »Gorenjski slavček«, katere slovesna uprizoritev bo ob otvoritvi novega Delavskega doma. Moški pevski zbor »Zarja« je imel samostojni celovečerni koncert, ki je lepo uspel. Prav tako tudi Delavska godba na pihala ni držala rok križem. V Trbovljah menda ni bilo prireditve, kjer ne bi le-ta sodelovala. Načrti za bodoče niso skopi. Gledališčniki bodo počastili 80-letnico Cankarjevega rojstva s slovesno uprizoritvijo »Hlapcev« v novi gledališki dvorani. Svobodarji Centra iz Trbov elj so z zanimanjem sledili poročilom o dosedanjem delu svojega društva Več kulturnosti na predavan ih Kakor po drugih središčih občin, tako je bilo v Tednu muzejev tudi v Vidmu-Krškem predavanje o muzealnosti v Spodnjem Posavju. V dvorani, ki sprejme preko 200 ljudi, je poslušajo kvalitetno predavanje tov. dr. Stareta Ie okrog 60 domačinov. Kljub temu, da je vse prebivalstvo bilo obveščeno o predavanju, je bil obisk , porazen. Ni pa bilo na predavanju cilir.o zlo slab obisk. Poleg ljudi, ki so prišli na predavanje zato, da boslo zvedeli kaj novega, je bil tudi znan Krčan, katerega prištevamo celo med kn'turne delavce. Med predavanjem je dajal neumestne pripombe, tako da je prišlo do prekinitve. Na zahtevo poslušalcev so godrnjača odstranili iz dvorane in predavanje sc je nemoteno nadaljevalo. To nerganje pa ni bilo povsem slučajno. Do izraza je namreč prišel pretirani lokalni patriotizem in staro trenje med Krčani in Brežicami, povezano z bivš'm krškim muzejem. Zadnji čas je, da se končno enkrat taki napeteži pomiri' . kajti z nerganjem ne bodo dosegli drugega, kot le poslabšali prijateljske odnose. Kohkor se posameznikom dozdeva, da ni kaj v redu, naj se obrnejo do pristojnih činitcljev in se tam dokončno pomenjo in dajo svoje predloge. Uprizorili bodo nadalje »Pre-čmentano ljubezen«, ponovili pa še nekatera druga, že uprizorjena deva. Mešani pevski zbor »Slavček« bo uprizoril opero »Gorenjski slavček«, »Zarjam« pa bodo imeli v prvih dneh decembra svoj jubilejni koncert. Prav tako bo pripravila koncert tudi godba na pihala. Omenimo naj še. da bodo člani te sekcije Lončno le dobili nove instrumente. ki bodo precej pripomogli k še boljši kvaliteti igranja. Svoj delovni načrt ima že tudi pionirski pevski zbor. Ničesar pa nismo na zboru slišali o načrtih izobraževalnega odbora, ki bo letos prav gotovo bolj delaven. Delo sekcij te trboveljske »Svobode« je bilo doslej zelo razkosano. Ena je imela svoje prostore na tem koncu, druga pa spet nekje drugje. Zato ni bilo mogoče vzpostaviti pravega kontakta med člani posameznih sekcij. To vprašanje bo poslej, s skorajšnjo vselitvijo v nove prostore v Delavskem domu rešeno. Člani vseh odsekov bodo lahko še bolj poprijeli za delo. Po poročilih smo pričakovali živahno razpravo. Toda čudno, nitf eden izmed članov se ni oglasil. Ali med letom res ni bilo nobenega problema in kaj drugega, o čemer bi bilo vredno spregovoriti? Ob zaključku zbora je bil izvoljen nov upravni odbor s predsednikom inž. Ivančičem na čelu. -jak osemletnega fanta — dva v enih hlačah. Posebej je prikazano paševa-nje okupatorjev v Posavju. Tam vidimo slike nacista, gauleiterja Uiberreitherja, posadko Wehr-mannschafta iz Brežic, nacistične zločine in njihova grozodejstva, slike pobitih partizanov, požganih domov in drugo. V sredini prikazuje prva vitrina zanimive partizanske rekvizite s Kozjanskega: dnevnike, kronike, obleke, značke partizanskih činov — druga vitrina pa rekvizite Posavcev iz taborišča smrti v Dachauu in drugod. Pripomnil bi: vsako gradivo ima svojo vrednost in pomen, če je dokumentirano. V tem muzeju bi se ta pripomba nanašala na partizanski minomet, za katerega ne vemo, kjer so ga uporabljali, dalje, kdo je rabil kilharski kotliček, ki so ga našli na Rogu. kaj pomeni italijanski mitraljez breda in čigava je biia bojna zastava. Drugače pa je oddelek NOV lepo in nazorno urejen. Vendar je še zelo porrianjkljiv za prikaz osvobodilnega gibanja v Posavju. To pa iz preprostega razloga — pomanjkanja prostorov, kar seveda ni krivda uprave. Ko sem se naslednje dni spet vrnil v oddelek NOV, sem se razgovarjal z ravnateljem Fra-njom Stiplovškem in povzel njegove misli: Posavski muzej ima zbranega, a ne razstavljenega še mnogo gradiva, lu ga nima kje razstavi li. Ce bo dobil potrebne delovne in razstavne prostore, bo oddelek NOV zavzel štiri sobe. Tako bi v prvem pododdelku prikazali revolucionarno gibanje v Posavju pred letom 1941. Drugi pododdelek pa bi zajel okupacijo in narodnoosvobodilno borbo z naslednjimi temami: vdor Nemcev, izselitev, prve žrtve, preselitev, Brežiška četa, partizanske akcije, kurirske javke in poti, pohod XIV. divizije po Posavju, zločini okupatorjev, kultumoprdsvetno delo OF, beg okupatorjev in Kočevarjev in nazadnje še osvoboditev. Za prikaz tega je dovolj materiala, kustos za zgodovino Slavko Skaler, ki vodi in urejuje oddelek NOV, pa ga še v edino zbira. Uprava Posavskega muzeja z upravičenostjo pričakuje pomoč Okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah in razumevanje Občinskega ljudskega odbora v Brežicah, da bi dobila vse drugo nadstropje brežiškega gradu za svoje delovne in razstavne prostore. Le tedaj bo Posavski muzej lahko zbrano gradivo prikazal nazorno, smotrno in poučno, da bo lahko vsak obiskovalec videl, kako se je Posavje razvijalo v preteklosti, in da bo iz tega lahko zajel potrebno mu znanje. Še posebno to velja za oddelek NOV, kjer mora naša mladina videti, kako so se njeni očetje ln bratje borili za osvoboditev svoje domoyine. Jože Stok-Korotan Ogled oddelka NOV v Pos avskem muzeju ob otvoritvi letošnjega Tedna muzejev Pred občnimi zbori vaških prosvetnih društev NOVE PERSPEKTIVE Medtem ko delavska prosvetna društva »Svobode« ie opravljajo svoje vsakoletne dolžnosti in se konkretno lotevajo dela, se prosvetna društva zasavskih vasi šele pripravljajo na letne skupščine. To je seve razumljivo, saj je tale čas za našega vaščana in kmetovalca najtežji. S polj spravlja vse tisto, kar je pomladi posejal, in nič ni čudno, če komaj utegne tu pa tam nekoliko počivati. V kratkih besedah bomo skušali predočiti najzanimivejše ugotovitve o delovanju naših prosvetnih društeve Osnovna ugotovitev bi bila ta, da je bilo letošnje leto bistvenega pomena za njihovo rast in sploh delovanje, spj ni mogla mimo njih združitev vseh prosvetnih institucij na Slovenskem. Ne bomo naštevali, kako so posamezna društva letos začela z delom, kajti to bodo pokazali bližnji občni zbori, pač pa bomo skušali rta kratko povedati nekatere stvari, ki bodo v bližnji prihodnosti bistvenega pomena za nadaljnje delo in iz dosedanjih izkušenj izluščili vse tisto, kar velja v prihodnje uporabiti in kar zavreči. Razen amaterskega dela, ki je v letošnji sezoni zajemalo v večini krajev dramsko udejstvovanje in ponekod petje, so društva na pobudo kmetijskih zadrug, zlasti pa vaških organizacij SZDL jela uveljavljali še drugo stran splošnega prosvetnega udejstvovanja — izobraževanje. Čeprav ponekod to delo ni bilo zadosti organizirano, je videti, da je malone vsepovsod kar lepo uspevalo, in da so bili zimski večeri zelo dobro izkoriščeni. Najbolj so se obnesli razni gospodinjski tečaji, kmetijsko-nadaljevalne šole, krožki in drugi praktični tečaji ter predavanja. Ni bilo vasi v Zasavju, ki ne bi letošnjo zimo pripravila vsaj enega predavanja ali tečaja. Pomoč, ki so jo društva dobivala od. vaških odborov SZDL in zadrug, prav tako pa tudi od OZZ, jim je omogočila, da so izpolnila tisto, kar so si začrtala na občnih zborih. Vse pa kaže, da posamezna gruštva niso še izčrpala vseh možnosti. Izobraževalna delavnost je bila letos šele v prvih povojih, izkušnje pa povedo, da bomo morali še marsikje poglobiti to delo in privabiti vse vaščane, kajti le tedaj bo to delo tudi dobilo svoj smisel. In ker smo prepričani, da bodo letošnji občni zbori pokazali nujnost nadaljnjega dela na tem področju, bo prav, da povsem odkrito povemo, da bo treba angažiranja vseh organizacij vsake vasi. Važno je nadalje Uidi to, da bodo izobraževalni programi skrbno pripravljeni. Ni vseeno, če snov ljudje razumejo ali ne. Kakega hudo zavitega in s tujkami preprečenega predavanja ljudje ne bodo razumeli in drugič jih enostavno na predavanje ne bo. Zatorej naj velja pravilo: predvsem razumljivo in kolikor mogoče poljudno, na kraju pa omogočiti poslušalcem, da povedo svoje mnenje in pobarajo predavatelja za vse tisto, kar se jim je zdelo nerazumljivo. (v) mmc: Ni bilo težko priti zdaj iz kloštra, Jurij Kozjak je prevaril svoje dozdanje pajdaše, rekoč da so se mu vdali vsi' v kleštru s to pogodbo da oprostijo n lega ii ujete tovarne, ako se jim dovoli prostim oditi. Janičarjem bila j? prav Celo, ko jo glavar namenil se, da hoče krbdj.ine spremiti do gradu, ni mu se nihče ur'" 1 d« Jr"vno «c 'e to vrovt več Čudno zdelo. Veliko knlclo je bolelo iti z njim. To se vč, da se jc Jurij temu upiral in nazadnje vzel le cisto majhno Število s seboj Vendar kr. »lu pride to krdelce v turški tabor nazaj in nazuani. d» jib je glavar zapusti', in šel s kristjani v grad Kor Jak. Jeza, ki se je zavel ‘o tega vnela med Turki skazala sc je v tem, da so zapalili klošter. Kaj radi bi napadli grad, ali v d ril so, kaka neveren .1» Tuvlj Korjsk, zato sc podvizajo za vodko vojsko. Ze med potoma je Marko poslal dva hlapca .(prej v grad, da b. tam oznanila veselo novico. Peter bil je ie tačas iz krške jame v grad prišel. Ko bi z vedrega treščilo vanj. ne bi se bil bolj prestrašil, kakor ga Je prestrašilo na* zrinilo, da je vsa njegova hudobija poznan«' Ker sta hlapca poročila, da je nrkr J veleval Marko, d« Je porabljeno, tega Peter že ni več slišal, kajti izginil je. V gradit veselja ni bilo nc konca nc krsta, ko sc je razširila vesela vest. zlasti med starrj-šiml hlapci. Ko sc je vse veselilo in kričalo v gradu, vldč novega g o? podarja v turški cbleki, nv.njk.lo J« Petra. Zastonj jo stari Murke, ves solzen o ! samega veselja, za njim povpraševal, zastonj so ('ružina ves grad pretaknili. P.tra ni bilo. Tudi cigana ni bilo videti. Vse več trboveljskih rudarjev Kaka mladega delavca preživlja dopust na planinah Ob zaključku letošnje sezone poletnega oddiha naših rudarjev in ostalih delavcev — članov sindikata rudarjev ugotavljamo, da je samo s trboveljskega rudnika ‘letovalo v Omišlju na otoku Krku nad 700, v Počitniškem domu trboveljskih rudarjev na Partizanskem vrhu in na Bledu pa nad 300 rudarjev in njihovih družinskih članov. Manjše število rudarjev je letovalo tudi v drugih kraji!?. Skupno se je letošnje leto po-služilo letovališč v krajih, kjer sindikalna podružnica rudarjev skupno z rudniško upravo nudi letovalcem popust pri stroških, eno tretjino več delavcev kot lansko leto. Predvsem so se trboveljski rudarji v večjem številu •pos‘Iužili ugodnosti v svojem Počitniškem domu na Partizanskem vrhu. Ta dom, ki je last sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah, rudarski delavci v zadnjem času vse če-šče obiskujejo. To je razumljivo, kajti vsi, ki so bili letos v tem domu na oddihu, ne morejo prehvaliti odlične postrežbe in pravih »knapovskih« porcij krepke in dobro pripravljene hrane. Prijetni sprehodi s Partizanskega vrha do J e1', ovce in Lenarta, pa do Vrhov, Čebin in Medvednice, so najboljše zdravilo za pljuča in živce, in tega se v polni meri zavedajo naši i-udarji, kajti po težkem, napornem delu v jami je nujno, da se telo odpočije in okrepi. Letošnje leto je gospodarski odbor sindikalne podružnice rudarjev dogradil močan oporni zid za svojim Počitniškim domom na Partizanskem vrhu in s tem preprečil zasipanje severne stene poslopja, namerava pa tudi urediti kletne prostore doma. Žal pa je tu še vedno najnujnejši problem — ureditev stranišč. Mnogi dopustniki so se čudili, zakaj so v domu iz-plakovalna stranišča, če v njem ni dovolj tekoče vode. To vprašanje je bilo v letošnjih sušnih mesecih posebno kritično, kajti osebje doma je bilo v 6trahu, da ne bo vode niti za kuho. Zadnje deževje je neugoden položaj sicer rešilo, vendar se bodo morali odgovorni činitelji sindikalne podružnice resno lotiti rešitve tega vprašanja. Počitniški dom je bil zgrajen z namenom, da rudarji prežive svoj letni dopust v njem kar najbolj udobno in da si pridobe v planinskem zraku novih moči ■— dolžnost tistih, ki so odgovorni za upravo doma, pa je, da udobnost gostov ne bo v nobenem pogledu okrnjena. Le tedaj bo dom poleti in pozimi dobro obiskan in zaseden. Na otoku Krku je zelo ugodno podnebje, toplo in prijetno morje, zelo lepi sprehodi po otoku in še drugam, udobna stanovanja in še drugo, le marsikdo si je moral k rednim obrokom hrane kupiti na svoj račun še dodatek. Tudi v Počitniškem domu na Bledu so bili na splošno vsi dopustniki zadovoljni. Prepričani smo, da bo naslednje leto še več rudarjev izkoristilo dane ugodnosti, to pa je tudi namen vseh prizadevanj, kajti za vse delavce naj bo letni dopust res počitek in sredstvo za nabiranje novih moči. S. G. Obvesllo Gospodinjski center sporoča vsem ženam in dekletom, da še sprejema vpis za kuharski in pletilni tečaj. Prihodnji teden pa bo tečaj krojenja in šivanja. Prav tako sporočamo vsem podjetjem, ustanovam in vsemu prebivalstvu, da sprejemamo v pranje perilo vsak petek od 8. do 12. ure v prostorih pri Volkerju, vsak torek in sredo od 8. do 12. ure pa v Sindikalnem domu v zgornjih Trbovljah. Tam si lahko ogledate tudi cenik uslug v pralnici. Gospodinjski center Trbovlje Rešitev nagradne uganke iz 41. številke V predzadnji številki našega lista smo zadali našim pionirjem nagradno računsko nalogo, in sicer smo rekli, da je mogoče iz osmih osmič (8) napraviti' število 1000, če iz osmih osmič napravimo pet števil in jih seštejemo. Ta naloga pa je bila za naše mlade bralce pretežka, kajti pravilno jo je reši'1 samo Zlatko Starešina, dijak 3. razreda nižje gimnazije, pošta Bistrica ob Sotli, kateremu bomo knjižno darilo za pravilno rešitev naloge poslali po pošti. Pravilna rešitev se glasi. • 888 8" 8 8 8 1000 Vsem ostalim pionirjem ib pionirkam za pošto in pozdrave prav lepa hvala! Uredništvo Neva nagradna uganka za naše pionirje Zadnjič smo prinesli našim pionirjem nagradni kvadrat, vendar ga je tiskarski škrat izmaličil in je namesto pet polj napravil samo štiri polja, nadalje ni označil v kvadratu diagonale a—b. Zato prinašamo ta kvadrat danes še enkrat: 1 2 3 4 5 Mariborsko-varaždinska nogometna liga Dve dragoceni točki iz Celja RUDAR—KLADIVAR (Celje) 1:0 (0:0) Veliko presenečenje je na- branil vrata. Dragoceni gol In pravilo v nedeljo moštvo »Ru- z njim dve dragoceni točki je darja« v Celju z zmago proti dosegel Ameršek v 75. minuti, »Kladi var ju«. Celjani so raču- ko je z glavo lepo plasiral žogo nali na obe točki in jim tudi v desni gornji kot. surova igra ni pomagala, kate- »Rudar« je zaigral borbeno re žrtev je bil goknan Ahlin, ki in je po podani igri zaslužil so ga deset minut pred koncem zmago. prvega polčasa morali odnesti V nedeljo bo moštvo »Rudar-z igrišča. Medtem je ranjenca ja« igralo z »Mladostjo« iz Za-zamenjal Knaus, ki je odlično boka. Mariborsko-ceijska nogom etna liga Svoboda iz Trbovelj krepko vodi SVOBODA (Trbovlje) —KOVI NAR (Maribor) 3:1 (ld) Dasdravno je trboveljska Svo- Po šestem kolu prvenstva v boda premagala Kovinarja iz mariborsko-celjski ligi še ved-Maribora s 3:1, bi bil njen uspeh no krepko vodi na prvem roe-lahko dvojen, vsaj po danih stu »Svoboda« Trbovlje z 10 priložnostih, ki pa so jih za- točkami in eno izgubljeno tek-pravili neodločni napadalci Svo- mo. 4 b(xje. V§e preveč dričanja in V nedeljo bo »Svoboda* igra-prelgravanja pfed golobi je bilo la v Celju proti 2SD »Celje«, in premalo streljanja na vrata. Upajmo, da nas ne bo razoča-Ta napaka se je maščevala v rala. Kidričevem proti »Aluminiju«. Bratstvo v Ravnah uspešno BRATSTVO—FUŽIN AR (Ravne) 2:1 (1:0) S hitro in borbeno igro so tem ko so domačini dosegli le Hrastničani uspeli v Ravnah časten strel. Dve točki na tujem premagati dobro ekipo »Fuži- terenu je vsekakor uspeh, narja«. »Bratstvu« je z napa- V nedeljo bo »Bratstvo« na-dalcd, ki so tokrat igrali hitro stopilo doma proti »Dravi« iz in dobro, uspelo doseči v vsa- Ptuja, kem polčasu po en gol, med- Tudi v Brežicah uspeh za domače BSREŽICE—ŽSD Dasiravno so Brežičani v nedeljo slabo igrali, mnogo slabše kot običajno, so zmagali. Kaj hočete — žoga je pač okrogla. Poročevalec iz Brežic paše, da je bila ta tekma ena Izm.ed najsi abs ih v, letošnji sezoni. Nasprotno pa so gostje iz Ctelja igrali požrtvovalno in hitro ter so bili poraženi pač zato, ker so se domači navzlic slabi igri bolje znašli Za Brežičane so dali goto Me-šik (2) in StamenkoviČ (1),, za goste pa Hrastnik. CELJE 3:1 (ld)) V nedeljo bo brežiško nogometno moštvo igralo v Velenju proti tamkajšnjemu »Rudarju«. TABLICA MARIBORSKO-CELJSKE NOGOMETNE LIGE Svoboda Aluminij Kovinar (S) Bratstvo Kovinar (M) Brežice Drava Fužinar Nafta Celje Usnjar Rudar (V) 0 1 0 1 M 1 1 1 0 0 1 17:7 10 17:9 10 16:12 9 13:8 8 20:10 13:12 13:13 7:8 7:8 10:21 5:16 13:26 Slab napad v Zagonu Besede (vbdoravno): 1. orodje za mlatenje žita; 2. dolžinska mera; 3. zelo glasno glasbilo; 4. delavec, ki dela pod zemljo; 5. del telesa. — Ob pravilni rešitvi kvadrata boste dobili v diagonali a—b ime znanega borca za kmetske pravice, ki ga poznate iz naše zgodovine. Črke: AAA, BB, CC, D, EEE EE, G, L, M, N, O, P, RRR. T, U, V. Pravlno rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 28. oktobra, opoldne. Dva izžrebanca bosta dobila za nagrado po eno lepo mladinsko knjigo Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega Imena in priimka tudi razred šole, k? jo obisku ;ete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Uredništvo Neodločni napadalci »Proletarca« so v nedeljo v prvenstveni nogometni tekmi dovolili gostom »Jedinstva« iz Čakovca, da so odnesli s seboj obe točki. Prvi gol so dosegli gostje povsem nepričakovano v 2. minuti zaradi spodrsljaja branilca Praznika I. Devet minut kasneje so gostje vodili že z 2:0. Nekako v sredi prvega polčasa so prevzeli pobudo domači v svoje roke, kljub temu pa je samo Dornik v 36. minuti zadel mrežo. Mnogo priložnosti je zaradi slabega napada ostalo neizkoriščenih, Drugi polčas se je končal brez goia, čeprav so gledalci pričakovali, da bo v številnih* napadih domačih stanje vsaj izenačili. Tega pa ni bilo. Tekmo je dobro sodil Derva-rič, gledalcev je bilo okoli 1000. V predtekmi dveh domačih pionirskih enajsteric je zmagala prva garnitura 2:1 (2:0). Tekmo ' je sodil Cešek dobro. V nedeljo bo »Proletarec« igral v Oroslavju proti »Tekstilcu« ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega in nepozabnega Alojza Grebenca se najlepše zahvaljujem vsem darovalcem vencev, sindikalni podružnici SRD, tov. Jožetu Piiklu za poslovilne besede ob odprtem grobu, nadalje vsem delavcem SRD kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vojnik Lado Frelih, V. p. 5107/4, Velika Gorica, ’ Zagreb. Jezikovni tečaji Ljudske univ. v Trbovljah II Letos bo imela Ljudska univerza piri »Svobodi II« v Trbovljah sledeče jezikovne tečaje: tečaj nemškega in angleškega jezika in tečaj esperanta. Vpisovanje v tečaje je vsak dan od 8, do 10. ure v gimnaziji Vpisnina 100 din. — Vključite se! V Strojni tovarni v Trbovljah se dobro zavedajo, da morajo delati sistematično za strokovno in politično izobraževanje svojih delavcev, če hočejo dvigniti storilnost dela in znižati stroške proizvodnje. Glede tega vprašanja so v tovarni že precej storili, saj jim njihova industrijska šola že daje iz leta v leto boljše kadre, ki so takoj sposobni prevzeti dela svoje kvalifikacije. Vendar pa to še ni dovolj. Zaradi vedno večje zahteve po kvalitetnejših izdelkih ter zaradi uvajanja nove proizvodnje in kompliciranejših tehnoloških postopkov so seveda tudi zahteve po večji kvalifikaciji’ delavcev čedalje večje. Tako je V delavskem svetu tovarne stalna komisija za strokovno izobrazbo kadrov in v tajništvu referent za strokovno izobrazbo, ki je stalno povezan z Zveznim zavodom za strokovno izobrazbo kadrov v Zagrebu. Uspehi takega načina sistematičnega vzgajanja kadrov so se v podjetju že pokazali. Do sedaj je bilo v tovarni 14 seminarjev za njen vodilni kader, ki jih je obiskovalo 140 ljudi. Na teh seminarjih je bil pouk po PIV sistemu, in sicer a) o sposobnosti poučevanja, b) o sposobnosti vodenja in c) o sposobnosti izboljšanja delovnih metod. Drugi del teh seminarjev, ki je ravno v teku, kjer se obravnava ftma »Analiza problemov v praksi«, je absolviralo že 80 tečajnikov. Seminar se nadaljuje in je predvideno, da bo drugi seminar obiskovalo še 70 vodilnih ljudi. S temi seminarji bo povečini mlad vodilni kader dobil potrebno pomoč, da bo lahko uspešno opravljal svoje naloge v proizvodnji. Predvsem se sindikat in partijska organizacija v podjetju borita, da bi tečajniki izkušnje, ki so jih pridobili v seminarjih, pri opravljanju svojega rednega dela res praktično uporabljali, saj bodo prav s tem nudili strokovno pomoč neposrednim proizvajalcem — delavcem in delavkam. Pa tudi to ni dovolj. Izdeluje se perspektivni program za strokovno izobrazbo kadrov za daljše razdobje in sistem napredovanja. TUdi to bo dvignilo interes članov kolektiva za strokovno izobrazbo. V tovarni se pa tudi zavedajo, da samo strokovno izobraževanje v socialistični družbi še tudi ni zadost-np, temveč da je treba vzgojiti delavca, ki bo vsestransko razgledan v strokovnem in družbenem, politično-ekonomskem pogledu. Pri razvijanju strokovne izobrazbe kadrov v podjetju lahko precej pripomorejo tudi strokovna društva, ki so tudi za to poklicana. Tu je treba omeniti in pohvaliti prizadevnost Društva strojnih inženirjev in tehnikov, ki je spričo pomanjkanja strokovne literature za kovinarsko šolo tovarne izdelalo potrebne skripte za vse strokovne predmete, in to za vse tri letnike kovinarske šole. Tudi Društvo z& varilno tehniko, Društvo orodjarjev in Ljudska tehnika sama bodo morala vse bolj kot doslej zahtevati, da se dejavnost društev usmerja predvsem v prizadevanje za čim večjo strokovno izobrazbo članstva in kolektiva. V Strojni tovarni v Trbovljah je značilno to, da zaposluje nad 50 % mladih delavcev, t. j. da zaposluje delovno silo, ki je razmeroma še neizkušena. Zato se postavlja kot resen problem vzgoja teh mladih ljudi, kar nudi vsem dovolj dela. V industrijski kovinarski šoli tovarne se Je v zadnjih letih vzgojilo približno 300 mladih ljudi — predvsem sinov naših rudarjev, in se jih usposobilo za kvalificirane kovinarske delavce. \ tovarniški industrijski šoli pa se vzgaja in uči v tem šolskem letu v vseh treh letnikih šole 153 novih vajencev, kar bo dalo skupno okrog 450 kvalificirani.* delavcev, ki predstavljajo že polovico celotnega staleža tovarne. Vodstvo tovarne se dobro zaveda, da brez dobrega kadra ne bo moglo uspešno delati. Imamo niz tovarn, ki so se zgradile vendar ne pridejo do želenega uspeha, ker jim primanjkuje strokovnega kadra, ali pa imajo z njim težave. Ljudje, ki so pa zaposleni v Strojni tovarni, štejejo tovarno kot svojo, kot svoj drugi dom in imajo namen v njej vedno ostati. Zato je v tovarni razmeroma majhna fluktuacija delavstva. Mlad, neizurjen kader pa povzroča tovarni večje stroške ko,t že voe-ljan, strokovno izurjen kader. Mladi ljudje, ki pridejo iz šole, še ne znajo vsega. Kako dolgo se bo moral vsak ta k posamez-nik še učiti, je odvisno od nje-govega inteligenčnega nivoja' in tudi od razmer v tovarni. V te.i dobi učenja, kljub temu, da je delavec že kvalificiran, se le-ta še vedno uči in tovarna posveča tem mladim delavcem veliko skrb. Vodstvo tovarne se dobro zaveda, da bo ta mlada delovna sila po določeni dobi prinesla podjetju velike koristi, nred vsem še, ker so ti mladi delavci narezani na svojo tovarno in ST v Ttfeovl ah imajo tudi veselje do dela — na drugi strani pa bodo z leti pridobili izkušnje in potrebno praktično izobrazbo. Ker ti mladi ljudje prežive polovico svojega vsakodnevnega časa v tovarni in v šoli, se kolektiv tovarne zaveda, da je za vzgojo teh mladih ljudi odgovoren prav tako kot njihovi starši. V kolektivu se trudijo, da tem mladim ljudem ne nudijo le strokovne izobrazbe, marveč jih vzgajajo tudi v socialističnem duhu. Prav tako se kolektiv zaveda, da je to težka in odgovorna naloga in da jo je nemogoče izpolniti v kratkem času, pač pa da je to naloga dolgotrajnega, načrtnega in vztrajnega dela. Večina vajencev pride v tovarno z zaupanjem, šteje tovarno za svoje in ima voljo, da se v njej uči in izpopolnjuje. Tu pa je-treba misliti še na marsikaj. Čeprav jp v tovarni mla- OBVESTILO V torek, 23. oktobra, bo ob 18. uri v Domu DPD »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah AKADEMIJA V POČASTITEV DNEVA ZDRUŽENIH NARODOV Na sporedu bo predvajanje filmov iz dejavnosti Združenih narodov in slavnostni govor. OPOZORILO GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM OKRAJA TRBOVLJE Z uvedbo zdravstvenih izkaznic se je spremenil tudi način sporočanja podatkov o plači za obolele zavarovance zavodn za socialno zavarovanje, da bi tetk mogel provočasno in pravilno izračunati nadomestilo plače, ki gTe v njegovo breme. Podatke o plači, ki so se prej sporočali zavodu že na bolniškem listu, je treba sedaj sporočiti posebej na »Evidenčnem listu«, ki ga je treba odposlati zavodu oziroma njegovim podružnicam takoj, najpozneje pa v 3 dneh, ko zavezanec prispevka izve za dela nezmožnost zavarovanca, za katero gre nadomestilo plače v celoti ali tudi le deloma na račun socialnega zavarovanja. Opozarjamo vse zavezance prispevka na to dolžnost, ker je bilo v zadnjem času že več primerov, da zavarovane! niso prejeli pravočasno nadomestila plače ob bolezni samo zaradi tega, ker je zavezanec prispevka na to dolžnost pozabil, čeprav j« bil ob izdaji izkaznic na to Izrecno opozorjen. Zavod bo primoran odslej take primere predlagati v kaznovanje zaradi prekrška. Obrazec »Evidenčni list« (obr. JR —Evid. list —prej RZ —62) je sedaj založilo pedjetje »Ju-gorcklam« in 'ga je mogoče dobiti v vseh trgovinah s papirjem, kjer so se doslej prodajali bolniški listi. Evidenčne liste je treba pošiljati tisti podružnici, kjer so zavarovanci priglašeni. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Trbovlje dinska organizacija, se vendar še dogaja, da so nekateri mladi delavci, ki so še potrebni roke, ki bi jih vodila, prepuščeni sami sebi. V svoji kovinarski šoli so se naučili discipline in čuta odgovornosti in tudi čutijo zato potrebo po organizaciji. Za te mlade ljudi se mora organizacija bolj brigati, kajti brez ustrezne skrbi se lahko zgodi da zaidejo na kvarne stranske poti, kar je treba seveda preprečiti, Premajhno zanimanje za te mlade ljudi jih lahko zavede jih napravi nedisciplinirane, kar kvarno vpliva na značaj mladega, doraščajočega človeka, družbe. S. F. Vremenska napovej za prihodnji teden Koncem tekočega tedna padavine z ohladitvijo, sneg skoraj do nižin, V prvi polovici prihodnjega tedna 1 do 3 dni suho oziroma lepo, toda hladno vreme. V drugi polovici prihodnjega tedna pogoste in deloma trajne padavine s snegom do nižin ali skoraj do nižin. Kine&natografi Potujoči kino Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Trbovlje bo predvajal od 20. do 24. oktobra ameriški film: »Skrivnost zapuščenega vrta«. 20. oktobra, ob 17. uri v Internatu Ind. rud. šole Trbovlje; ob 19,30 v Čečah; 21. oktobra, ob 9. uri v Dolah pri Litiji, ob 14. uri v Folšniku in ob 18. uri v Podkurreu; 22. oktobra ob 17. uri v Zidanem mostu, ob 19,30 v Loki pri Zidanem mostu; 23. oktobra ob 17. uri v Jagnjenici, ob 19,30 na Vrhovem; 24. okt ob 17. uri v Izlakah in ob 19,30 v Mlinšah. Kino »Svoboda-Trbovlje H« bo predvajal 20. in 21. oktobra italijanski film »Oprosti mi«; 22. in 23. oktobra ameriški barvni film »Bobni čez reko« in od 24. do 28; oktobra amer. barvni film »Lepotica za milijon dolarjev« (v glavni vlogi Bsthers WiHiams). Kino »Svoboda - Dobrna« v Trbovljah: od 19. do 22. oktobra amer. barvni v/estem film »Zakon je močnejši«; od 26. do 29. oktobra amer. film »Potop Tltanika«. Kino Brežice: 21. okt. amer. pustolovski film »Klic divjine«; 23. okt jug. film »Obleganje«; 24. in 25. okt. ital. film »Kruh, ljubezen in fantazija«; 26. okt. amer. film »Ob zori«; 27. okt. pa bo koncert — proslava občinskega praznika. Kino Sevnica: 20. in 21. okt. nemški film »Gospodična Casanova«; 27. in 28. okt. francoski film »Trenutek resnice«. Kino Brestanica: od 19. do 21. okt franc, barvni pust. film »Imel sem sedem hčera«; 24. in 25. okt bolgarska drama »Brez-pokojna pot«; od 26. do 28. okt amer. barvni fEm — drama »Steza slonov«. UPRAVNI ODBOR GOSPODARSKE POSLOVNE ZVEZE VIDEM-KrSko razpl suje sledeča delovna mesta za: DIREKTORJA gospodarske poslovne tveze Pogoji: ekonomska ali Pravna fakulteta z najmanj 6 let komercialne prakse ali srednj a strokovna izobrazba z 10 let komercialne prakse, ah nižja komercialna izobrazba z 12 let komercialne prakse z izpito m za komercialista in v vseh primerih z znanjem vsaj ene ga tujega jezika. šefa komerciale Pogoji: višja strokovna izobrazba z najmanj 6 let komercialne prakse ali srednja strokovna izobrazba z 10 let komercialne prakse ali nižja strokovna izobrazba z 12 let komercialne prakse z izpitom za komercialista in v vseh primerih z obvladanjem enega tujega jezika. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na Upravni odbor GPZ Videm-Krško. Nastop službe takoj ali najpozneje 1. januarja 1957. UPRAVNI ODBOR GOSPODARSKE POSLOVNE ZVEZE VIDEM-KRŠKO razpisuje sledeča delovna mesta za: šefa računovodstva Pogoji: višja strokovna izobrazba z najmanj 3 leti računovodske prakse, srednja strokovna izobrazba z najmanj 8 let računovodske prakse ali nižja strokovna izobrazba z 12 let računovodske prakse z op ravljenim strokovnim izpitom za računovodjo pravnega referenta Pogoji: pravna ali ekononomska fakulteta z 2 leti uprav-o-prdvne prakse ali ekonomska srednja ali upravno-pravna ola in 4 Ista upravno-pravne prakse ali nižja strokovna izobrazba z izpitom za upravnega referenta s 5 let prakse. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovc-u — Družinska stanovanja zagotovljena. Ponudbe poslati na Upravni odbor GPZ Videm-Krško. •1 7 DNI PO SVETU Na zadnji seji Varnostnega sveta preteklo soboto so glede sueškega vprašanja le dosegli sporazum. Ne gre za dokončno ureditev tega vprašanja, pač pa za soglasno sprejetje načel, po katerih bi naj potekala nadaljnja pogajanja za dokončno ureditev problema. Ta načela so sledeča: 1. zagotovljena mora biti svobodna in nemotena plovba po prekopu brez kakršnekoli diskriminacije; 2. spoštovati je treba egiptovsko suverenost; 3. upravo prekopa je treba ločiti od politike katerekoli države; 4. o načinu določanja pristojbin in dajatev naj sklepa Egipt sporazumno z uporabniki prekopa; 5. ustrezni odstotek dohodkov bo namenjen za vzdrževanje in razvoj prekopa, in 6. eventualne spore med družbo Sueškega prekopa in egiptovsko vlado bo urejevala posebna arbitraža. Zanimivo je, da je ta okvirni sporazum naletel povsod na zadovoljstvo, čeprav z njim ni nobena stran dosegla popolnega zadoščenja v svojih zahtevah ali predlogih. Zahod vsekakor s temi načeli ni dosegel obsodbe Egipta, niti uspel s svojim predlogom o internacionalizaciji prekopa, medtem ko je moral Egipt popustiti pri načelu, da, je treba ločiti upravo prekopa. od politike katerekoli države, j Uspešen zaključek dela Varnostnega sveta je pokazal, da niso bili zaman napori, h katerim je prispevala ludi jugoslovanska delegacija, da bi speljali zadevo v zvezi s Sueškim prekopom na pot mirnih pogajanj, ki. edina vodijo k pametnim in življenjskim zaključkom. DESTALINIZAC1JA NA POLJSKEM... Pred nekaj dnevi so v Poznanju na Poljskem sodili tistim, ki so povzročili znane poznanj-ske dogodke v letošnjem juniju. Kaznovanih je bilo z manjšimi kaznimi samo nekaj ljudi, ker izključno tem, kakor je izjavil neki viden poljski funkcionar, ne bi mogli naprtiti vse odgovornosti za vse, kar se je zgodilo konec junija v Poznanju, ker jc na nezadovoljstvo delavcev vplivalo tudi »zapostavljanje, upravna malomarnost ter sistematični birokratizem v državnem in krajevnem obsegu«. Mile kazni■ in gori navedene podobne izjave odgovornih poljskih visokih funkcionarjev pričajo, da so na Poljskem odločno sklenili obračunati z vsemi oblikami stalinističnega despotizma. ... IN NA MADŽARSKEM V Budimpešti so pred kratkim slavnostno pokopali ob navzočnosti stotisočev molčečih pogrebnikov pred leti obsojenega Raika in tovariše, ki -jih je Stalinov vazal Rakoszg dal obsoditi in usmrtiti kot jugoslovanske agente, v resnici pa kot svobodoljubne Madžare, lei so samo nekoliko pokazali smisel za samostojno mišljenje in se nekoliko poskušali upirati stalinski skem. politiki na Madžar- SPOR MED IZRAELOM IN JORDANIJO PRED VARNOSTNIM SVETOM Na nujno zahtevo Jordanije bo moral Varnostni svet čez nekaj dni zopet zasedati. Izrael ske čete so namreč »maščevalno« napadle obmejne jordanske stražnice ter pobile posadke pod pretvezo, da je to le odgovor na napade jordanskih obmejnih sil na izraelske obmejne straže v preteklosti. Stanje na izraelskih mejah bo torej ponovno pred tem visokim forumom Organizacije združenih narodov, vendar je le malo upanja, da bi bil dosežen kak uspeh. Varnostni svet je o tej zadevi že namreč mnogokrat razpravljal, kakšni pa so uspehi, smo ponovno videli prav ob teh napadih. rist, ki bi ga v tem primeru morali imenovati radiotelegrafista, sedi ob njivi in »ukazuje« traktorju, kje in kako naj orje, kdaj naj dvigne in kdaj spusti plug. Mleko v kockah Kmetijska visoka šola severnoameriške države Iowa je izdelala za mlekarje recept za zmrzovanje mleka v sorazmerju 1:3, to se pravi en del sira na trj dele vode. Mleko zmrzuje pri 15 do 20 stopinjah pod ničlo. V zmrznjenem stanju se lahko ohrani 4 do 6 mesecev. Ciprsko pismo OTOK ODPORA IN BOJAZNI Traktor hrez traktorista V Angliji so pred nedavnem izdelali prototip traktorja, ki ne potrebuje vozača. Potem, ko traktor pripelje na kraj uporabe. ga vodijo po radiu. Trakto- Nikosia, oktobra. Popotnik, ki dospe na veliko letališče v dolini Nikosie, glavnega mesta britanske »kronske kolajne« Cipra, začne dojemati neukrotljiv odpor. — Ciper je za geografske pojme velik otok, za Britanijo pa pomeni le majhno ozemlje s pol milijona prebivalcev. Na vsakega desetega prebivalca pride po en angleški, v zadnjem času tudi po en francoski vojak oziroma angleški ali turški policist. Grških policistov ni več najti, kajti zaradi nezaupanja, ki so ga uživali pri Angležih, so jih le-ti odslovili. Kakor vsi pomembni objekti, tako je tudi nikosijsko letališče docela blokirano. Tuj--ci so podvrženi dvojnemu pregledu: ob prihodu in ob odhodu, najprej vojaškemu, nato civilnemu. Vso pozornost polagajo namreč ilegalnemu prenašanju orožja, a še bolj tiskani propagandni literaturi. — Ko je britanski podoficir pregledoval knjige v moji 'prtljagi, ga je zlasti zanimalo, če morda ne prinašam pornografske literature. Na otoku je namreč nekaj desettisoč britanskih mladeničev, ki ne smejo zapuščati vojaškega taborišča in se shajati z dekleti. Bilo je namreč več primerov, da so bili vojaki, ko so odhajali iz taborišča in se vračali — razoroženi. Nekateri so bili celo usmrčeni. Prav zato predstavlja ljubavna literatura v vojaških taboriščih na Cipru resno vprašanje. Nikosija in ostala ciprska mesta žive nenavadno življenje. — V ozkih krivenčastih ulicah sede trgovci pred svojimi trgovinami, žene dremljejo na stolih pred hišami, medtem ko se mladina zbira v gruče in se predaja nevažnim razgovorom, kar je edino, kar je moč storiti v vroči levantinski pripeki. V mraku na pol odprtih skladišč pazljivo pregledujejo trgovci račune... Nenadoma je konec zatišja. Z vrtoglavo brzino drve po ulicah odprti jeepi z vojaštvom, ki z naperjenimi strojnicami in puškami pazljivo opazujejo ljudi. — Kdo od teh skriva v žepu bombo? Kdo se sumljivo približuje angleškim vojakom? Pogosto je strah angleških obhodnih straž upravičen, pogosto pa drve po mestu le za- Novi osebni avtomobil »Tat ra 603« v Češkoslovaški republiki tegadelj, da bi zbudili pri prebivalstvu strah in spoštovanje in jih odvrnili od sodelovanja z odporniškim gibanjem EOK. To je organizacija grških domoljubov, ki zahteva umik Angležev z otoka, hkrati pa vrnitev arhiepiskopa Makariosa iz pregnanstva. Neki angleški urednik, ki je zaposlen v eni od ustanov sredi Nikosie, kamor je bilo vrženih že več bomb, mi je pripovedoval o svojem življenju med grškim prebivalstvom: »V zmoti ste, če mislite, da so Grki do nas Angležev nevljudni. Nasprotno. Se nikdar niso bili tako ljubeznivi. Laže bi mi bilo, če bi nam odkrito pokazali svoj prezir. V tej ljubeznivosti je nekaj grozečega.« Angleške podmornice in pa-trolni čolni so docela izolirali otok. Feldmaršal Harding namreč upa, da bo tako »izsušil izvire«, ki oskrbujejo EOK. Tisto malo orožja, s katerim se bori ta organizacija, je v glavnem vojni plen, ki je bil odvzet angleškim vojakom ob raznih spopadih. Več pa imajo orožja, ki ga izdelujejo v neznanih delavnicah ciprskih mest in po večjih vaseh. Posebno spoštovanje vzbujajo majhne, iz kosov navadnih cevi izdelane bombe, ki padajo na angleške vojake z ravnih streh nikosijskih in li-masonskih hiš. Govore, da združuje EOK vsega okrog sto pripadnikov. V zadnjih mesecih je padlo v roke Angležev le nekaj njenih članov. —• Eden izmed uglednih nikosijskih javnih delavcev mi je povedal tole: '»Mi vsi smo EOK, pa čeprav ne streljamo in se ne udeležujemo akcij.« Ljudje pomagajo tej organizaciji ob vsakem koraku, a kar je glavno: ne izdajajo se! Oborožene akcije niso omajale patriotizma ciprskih Grkov niti jih niso ločile od Makariosa — vodje borbe za ENOZIS — za združenje Cipra z Grčijo. To so angleške oblasti že priznale s tem, da so konfinirale arhiepiskopa Makariosa, in s tem, da se v svojih represalijah močno opirajo na turško pomožno policijo. Precej Turkov je, ki se namreč slepo potegujejo za angleško naklonjenost, obetajoč si od tega privilegijev. Nekaj pa velja — vsi dosedanji ukrepi niso mogli zlomiti upornosti Grkov. Do tega mišljenja sem prišel, ko sem videl pogreb nekega pripadnika EOK, ki Je bil obsojen na smrt. Njegovo krsto je množica na ulici pričakala na kolenih in jo obsipala s cvetjem. — Neki ciprski intelektualec me je, razlagajoč grško čustvovanje, opomnil na Winstona Churchilla,, ki v svoji zadnji knjigi celo sam odobrava nacionalno borbo. Takole piše: »Največja dolžnost ljudi je, da ubijajo in umirajo v imenu zemlje, na kateri žive, in da na najkrutnejši način kaznujejo vse člane lastnega plemena, ki si ogrevajo roke na srcu okupatorja ...« Jurij Gustinčič Gradbišče zapornice na reki reki Lučini v Češkoslovaški RADIO V TEM TEDNU Poročila poslušajte Vsak dan ob 5 05, 7,00. 13.00. 15.00, 17.00 m 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.10. Oddajo „Ze-leti ste — poslušajte" ob delavnikih ob 14.40 ob nedeljah pa ob 14.15. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. „Naš jedilnik" vsak delavnik ob 6.20, oddajo ,,Dobro jutro, dragi poslušalci" (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 74)0. NEDELJA. 21. OKTOBRA 0.00—7,00 Poskočne melodije za prijetno nedeljsko Jutro. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11,35 Mala revija lahke glasbe. 12.00 Pogovor e poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13,30 Za našo vas. 16,00 Ernest Petrin Kragujevac (reportaža). 17,30 Radijska igra — Fischer: Večno breme. 18.10 Melodije za dobro voljo. 20,00 Večerni operni srored. 21.00 Kulturni razgledi. PONEDELJEK, 22. OKTOBRA 11.00 Uvodni takti. 11,05 Radijska šol« za srednjo stopnjo — a) Bivol Jinga; h) Janez Bitenc: Slovenska narodna pesem. 11,35 Pred mikrofonom so Štirje fantje. Veseli godci in Kmečka godba. 12,00 Opbldanski koncertni spored. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13,15 Melodije za razvedrilo, 14,05 Radijska šola za višjo stopnjo — Josip Jurčič: Tihotapci. 15.40 Utrinki Iz literature — Janez Trdina: Tercijalke. 16,00 V svetu opernih melodij. 18,00 Družinski rogovo-ri. 18,10 Poje zbor JLA rz Beograda p. v. Slobodana Krstiča. 18,30 Radijska univerza — Prof. dr. Oskar Reya: Opazovanje zračnega pritiska in kaj nam pove barometer. 20.00 Mladinska oddaja. TOREK. 23. OKTOBRA 8.00 30 minut opernih arij. 8,50 Zadovoljni Kranjc: vam igrajo. 9,15 Oovor-na oddaja. 10,30 Jezikovni pogovori (ponovitev). 10,45 V zabavnem ritmu. 11,15 Za dom in žene. 12.30 Kmečka univerza a) Uvodna beseda urednika; b) Jože Ingolič. predsednik GZZ Slovenije: Ob radijski kmečki univerzi. 12,40 Emil Adamič: Tatarska suita. 13,15 Zabavna glasba. 13,30 Od arije do arije. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 17,10 Predstavljamo vam orkester ‘užnonemške-ga Radia p. v. Erwina Letina, solisti: Ernest Moch — pozavna, Horst Fischer — trobenta. Werner Baumgart — alt — saksofon (Posnetki Radia Stuttgart za Radio Ljubljana — prva izvedba v Radio Ljubljana), 18.00 Športni tednik. 20,00 Domače aktualnosti. 11,00 nih pesmi, stopnjo — SREDA. 24. OKTOBRA Pisana vrsta slovenskih ! 11,35 Radijska - ‘ ' 'M narod-šola za višjo Tihotapci (po- novitev). 12:05 Opoldanski operni spored. 12,50 Melodije v duru in molu. 13,30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 14,05 Radijska sola za srednjo stopnjo — a) Bivol Jinga; b) Janez Bitenc: Slovenska narodna pesem (ponovitev). 15,40 Utrinki iz literature — Wil-liam March: Billove oči. 16,00 Koncert po željah. 17,10 Sestanek ob petih. 17,30 Zabavna in plesna glasba. 18,00 Kulturni pregled. 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Si koška. 18,30 Zunanje-poliitični teljtoo. 18.40 Iz svetovne zakladnice samospevov — F. Schubert: Lepa mlinarica — I. del (Z. Gašperšič —- P. šlvic). ČETRTEK. 25. OKTOBRA 11,05 NaS najmlajši pojo. 11,15 Cicibanom — dober dani (Mira Mihelič: skladatelja Benjamina Brittna. 18.30 loničnib plesov. 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored. 12.40 20 minut Chopinovih etud. 13,30 Popularne melodije iz OTkestTalne glasbe. 14,20 Pionirski kotiček. 15,40 Utrinki iz literature — Vlado Habjan: S potovanja po Koroškem. 18.00 Radijska univerza — Prof. Pavel Kunaver: Meteorji in utrinki. 18,15 !n-termezzo tz opere: ,,Peter Grimes" skladatelja Benjamina Brfttena. 18,00 Reportaža. 18.45 Umetne in narodne pesmi pole moški zbor Enakost iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija. 20.00 Tedenski notranje-polvtični pregled. 20,10 četrtkov večer pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni solisti in ansambli. 21.00 La Hsum — kitajski Gorki (literarna oddaja). PETEK. 26. OKTOBRA 8.00 Poje ..Madrigalchor" Iz Celovca p. v. GUntherla Mittergradneggerja. 8,50 Koncert po željah. 9.45 Radijska šola za nižjo stopnjo — a) 0 petelinčku in kokoški; b) Vozimo se . . . 10,15 Od melodije do melodije. 11,00 Za dom in žene. 12.00 Slovenske narodne pesmi izvajaijo solisti in ansambli. 13,15 Za prijetno razvedrilo. 14,05 Radijska Sola za nižjo stopnio — a) 0 petelinčku in kokoški; b) Vozimo se . . (ponovitev). 15,40 Utrinki iz literature — Jean Casau: Okostnjak. 17.10 Športniki, pozor! 17,30 Zabavna in plesna glaaha, 18,00 Ljudje med seboj. 18,30 Iz naših kolektivov. 18.45 Igra tamburaški orkester p. v. Matka Šiiakoviča. 20,00 Tedenski zuna-nje-polštični pregled. SOBOTA. 27. OKTOBRA 11.00 Zabavne popevke pojeta Leny Bversong in Dorival Calml. 11,15 Dober dan otroci; Mira Aleškovič: BotTa). 11-30 Slovenske pesmi pojeta moški In ženski Marib. komorni zbor. 12,00 Opoldanski koncert — Slavko Mihelčič: Concertlno za klavir in godalni orkester; Blaž Arnič: Pesem planin. 12,40 Popularne melodije. 13,15 Igra Vaški kvintet. 14,20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15,40 Novi filmi. 16,00 Glasbena uganka. 17,00 Kal bo prthodnli teden na sporedu. 18,00 Okno v svet. 18.30 Jezikovni pogovorL 20.00 Veseli večer. 22,15—23.00 Oddaja za naše izseljence na valu 327,1 m. v objemu nnn ZECEM EG/i VEK.CJ1 ROMAN 31 Priredil Vlado Pečar Dokler smo lahko ulivali sok lijan, ki so nam nadomeščale vodo, nam ni bilo take sile. Posekali smo jih in žejno nastavljali razpokane ustnice, namesto tečnejše hrane pa smo pridno podirati mlade palme in uživali surova patmitina srca. Doktor Vega nas jc sicer svaril pred novo drisko, a kaj, ko pa nas je črvičila lakota. Že nekaj dni nismo nikjer naleteli na divje banane niti na oreščke, s katerimi bi vsaj za silo potešili lakoto. Nismo opazili niti enega ptiča, nobenega tapirja niti papig in opic, da bi sestrelili katero teh živali in si jo pripravili za obed. Narava je postala zelo skopa do nas. Zaradi pomanjkanja hrane, nespanja in večnega kolovratenja slcozi džunglo smo popolnoma omagali in nujno potrebovali daljši odmor. Sklenili smo se utaboriti in iti na lov. Na vsak način smo hoteli priti do živeža. Poiskali smo si prikladno mesto, odložili naše stvari, natrgali listja in si postlali po tleh, pri tem pa pazili, da nismo postavili našega šotora na vdajajočih se tleh polnih trohnobe. Tam smo po navadi naleteli na krvoločne mravlje, včasih pa pregnali tudi kako strupeno kačo. Bližine te golazni nismo bili nič kaj veseli. Lovec Marito. po sili okolnosti Lorcev naslednik, se je odpravil na lov Sledila sta mu dva lovca, oborožena z našimi najboljšimi puškami, Zabičali smo jim previdnost in jih prosili, naj se kmalu vrnejo. Obljubili so, mi pa smo posedli po tleh in vdano čakali. Čakali smo ves dan. Proti večeru se je naše pričakovanje sprevrglo v skrb in nato v strah. Ko se je znočilo in še vedno nismo slišali nobenega strela, smo vedeli, da jih ne bo več. To je bil smrtni udarec naše odprave! Bal sem se, da bomo ob pamet. »Ekspedicije že dolgo ni več —« je mrmral polkovnik Loos, jaz pa sem mu skušal ugovarjati. Ker me nihče ni poslušal, sem utihnil in skrivaj premleval, kaj mi je storiti. Predvsem sem moral nabaviti kakršno koli meso, da bi sebe in druge obdržal pri močeh. Na Padilla Angelica nisem smel računati, njegov odsotni pogled, njegove trepetajoče roke niso obetale nič dobrega. Ortega je budno pazil nanj, jaz in Palencia pa sva stikala za hrano. Daši se nisva odstranila od taborišča več kot nekaj metrov, je malo manjkalo, pa bi bila zašla, tako gosta je bila džungla. Opoldne se je nenadoma vsul debel dež in nas v hipu premočil do kože. Zgrozil sem se — pred nami je bila deževna doba. Začel sem računati na prste in glej, ujemalo se je. Bili smo že več kot pet mesecev v objemu Zelenega pekla. Ta dež pa je pomenil za našo odpravo srečo; z vriščem so se pripodile opice. Ortega je sestrelil mladega samca, lovci so se ga polastili, ga dali iz kože, razrezali na kose in jih hitro opekli na žerjavici. Meni se je dvigal želodec. Niti grižljaja nisem spravil vase. Palencia in Ortega sta pohlepno obirala vsak svojo kost, Padilla Angelico košček reberc, le midva s polkovnikom Loosom sva zavrnila najini porciji. , Lovci so bili presrečni; precej mesa je ostalo še za naslednji dan. Kljub temu, da smo kurili samo podnevi in izmenoma spali po nekoliko ur, ponoči pa bede presedeli tesno drug poleg drugega, da nas ni zeblo, so nas divjaki vendarle iztaknili. Opazili nismo tega prej, dokler ni prifrčala izdajalska puščica in oplazila prst dr. Vege. Zdravnik je poskočil, zgrabil mačeto in si z enim zamahom odsekal ranjeni prst. Vlila se je kri, meni pa se je kar zavrtelo v glavi. Palencia je poiskal obveze, razkužil rano in po Vegovem nasvetu napravil pravilen povoj. »Ti si prvi človek, ki bo ostal kljub zastrupljeni konici živ.« sem dejal. »Pomisli, kaj bi napravili, če bi te'bila zadela v glavo.« Dr. Vega je stiskal v bolečini zobe »Zaveži trdneje,« je dejal trdo, se sunkovito obrnil in me prosil za prgišče koke. Postregel sem mu, dasi sem vedel, da nikoli pred tem ni žvečil tega listja. »Pomagalo bo,« sem ga tolažil. »Upajmo —« je odgovoril Tudi prihodnjega dne nas je opoldne dež izdatno poškropil. Zdaj smo imeli dovolj pitne vede na razpolago in nismo več sekali lijan, da bi si potešili žejo. Tokrat sem tudi jaz použil pripadajoči mi obrok opičjega mesa. Začudil sem se, kako mi je teknilo. Po obedu sem se zleknil in hotel nekoliko zadremati. Na drevesu nad menoj je počila veja. Ozrl sem se kvišku in odrevenel. Točno nad mojo glavo je nihala ogromna anakonda. Debela kot moško stegno, dolga pa bogve koliko metrov,-se je pozibavala sem in tja, nepremično zroč vame. K 'sreči je bil Padilla Angelico tako blizu, da je zadostoval en sam pogled in že je ocenil moj položaj. V hipu, ko je ustrelil, sem odskočil, z drevesa pa se je zvalilo orjaško truplo kače in se skušalo splaziti proč. Od nekod sta prihitela dva kxvca in se kriče zagnala nad udava. Sekala sta po njem z ostrima mačetama. Nikoli ne bom pozabil, kako so devali zver iz kože; potegnili so jo skoraj še pri živem telesu z nje, njeno kot piščanec belo meso je trei>etalo in se polagoma umirilo. Razsekali so ga na poševne kose in hiteli pripravljati pojedino. Mego je bilo užitno in niti ne zateglo, precej podobno mesu starejšega junčka. Ko smo malo pozneje naleteli na ogromne grme divjih banan, smo za nekoliko dni izpopolnili naše zaloge. Zvečer smo po dolgih dneh dospeli do nekega potočka 'n se pošteno umili. Džungla jc zdaj postala redkejša. Upali smo, da se kmalu približamo človeškim naseljem. Po naših računih bi morali kmalu priti do prvih kolib nabiralcev gumija. Navdalo nas je novo upanje. Siti In napojeni smo legli spat. Pod vzglavje som shranil šop banan in jih pohlepno sesal. Zdele so se mi bolj imenitne kot katera kolt v Riu! Pozno ponoči nas je zbudil neki glas. »Pridite in poglejte!« je vpil Padilla Angelico in z roko kazal kvišku. Zagleaal sem ožarjene' vrhove paim.