Št. 4 (2110)	Leto XLI
Novo nvisto,	četrtek,
25. januarja 1990
Cena: 7 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI
E
E
mi >q
oo
'JO
o
*
M
z:
id
c c o
M
z o rvj »— M CO UJ
Z C 3E
o
cm o c c 0> n O
oo z
<-j <c
i-< z o o c o
13 CK CD I— >—l CO OO 3E VD
1
1
a
a
Tl .
Tn
533
■
I
oznakam
Podpisovanje peticije do prihodnje srede
ČRNOMELJ — Predsedstvo občinske konference ZSMS je sprejelo odločitev republiške konference ZSMS, da začne akcijo zbiranja podpisov, da se iz imen Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije črtata besedi socialistična. To utemeljujejo s tem, naj bi ime države ne vsebovalo ideoloških opredelitev družbe. Takšna opredelitev omogoča republikam, da v skladu s pravico naroda do samoodločbe samostojno opredelijo svojo ureditev in ime. S takšno spremembo je tudi omogočeno, da se
• V Novem mestu lahko občani podpišejo peticijo vsako dopoldne do prihodnje srede na OK ZSMS, Kettejev drevored 3, od 13. do 18. ure pa na stojnici na Glavnem trgu.
lahko vsakdo zavzema za svoje prepričanje in za ureditev v družbi (seveda tudi za socialistično).
Namen peticije je zbrati najmanj 30.000 podpisov, na podlagi le-teh pa IČ 3?htevati razpravo v skupščini SRS. __ Črnomaljska OK ZSMS bo na javnih : mestih po občini pa tudi na sedežu ,mg ZSMS v Kolodvorski 34 omogočila ,* Podpisovanje peticije, in sicer do 31. ja-nuatja.4FL
••
'::-l
o MLADINSKEM SVETU SLOVENIJE
LJUBLJANA — Danes ob 13. uri “Odo v prostorih Doma sindikatov Stotnije v Dalmatinovi ulici 4 predstavili *?misli o Mladinskem svetu Slovenije, predvidoma bodo sodelovali Peter Re-“ec (Mladi krščanski demokrati), Andrej Žorž (Socialdemokratska mladi-[ (ja), Ivan Drakutič (Zveza tabornikov ^(ovenije), Igor Bratož (Književna mla-I mna Slovenije) in Borut Pahor (Demo-' kratični forum ZKS).
Rešitev za radioaktivne odpadke
če bo vse teklo po načrtih, potem bo odlagališče dograjeno v šestih letih
KRŠKO — Preteklo sredo se je v JE Krško sestala medrepubliška koordinacija za gradnjo odlagališča srednje in nizko radioaktivnih odpadkov, ki jo vodita predsednika izvršnih svetov Slovenije in Hrvaške Janez Bohorič in Ivan Kovač. Na tokratni peti seji koordinacije je tekla beseda o pripravah na gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov (RAO).
Omenjena koordinacija deluje od lanske pomladi in je njena glavna naloga, da pripravi vse potrebno za začetek gradnje odlagališča. Kot je dejal vodja službe RAO v JE Krško, mag. Krešimir Fink, ki sicer ni član te koordinacije, se je resno delo te službe začelo šele s pojavom koordinacije. Prvič doslej pa je tudi zagotovljen ves denar, ki ga bodo v tem letu potrebovali za to službo. Doslej je bil narejen mrežni plan del v obeh republikah, v 2. fazi pa se bodo v obeh republikah že lotili sprememb družbenega plana v Sloveniji in sprememb prostorskega plana na Hrvaškem. Tako
• IZJAVA ZELENIH IZ KRŠKEGA — Krški Zeleni javnosti posredujejo naslednjo izjavo v zvezi z javno razpravo o širjenju začasnega skladišča za srednje in nizko radioaktivne odpadke pri JE Krško: 20. januarja je bil rok, ki gaje krška občinska skupščina sprejela za zaključek javne razprave o osnutku sprememb družbenega plana, ki ngj bi omogočile širitev skladišča RAO. Vendar pa doslej ni bilo ne duha ne sluha o javni razpravi, razen če menijo, daje bila javna razprava vrsta sestankov občinskih in posavskih ustanov s predstavniki JE Krško, kjer se je največ govorilo o rentah. Stranko Zelenih zanima, kje je gradivo za javno razpravo, kdgj je skupščina občine Krško podaljšala rok za njen potek. Hkrati menimo, da SZDL kot stranka ne more skrbeti za izvajanje javne razprave.
bodo v Sloveniji že do konca tega meseca sklenili pogodbo z ustrezno projektantsko organizacijo, ki naj bi poiskala najbolj ugodno lokacijo za odlagališče, sicer pa morajo v obeh republikah najti do konca leta po tri najbolj primerne lokacije. Odlagališče bo financirano po posebnem sporazumu med obema elek-
trogospodarstvoma, vsa letošnja dela pa naj bi veljala okoli 2,1 milijona ekujev ali 2,5 milijona dolarjev. Po ocenah pa naj bi celotna naložba veljala okoli 15 milijonov dolarjev. Vendar končno odlagališče ne bo zgrajeno prej kot v šestih letih, saj gradnja takih odlagališč traja drugod še dalj časa, pri čemer pa so tehnične ovire najmanjši problem.
Na zadnji seji koordinacije je bil prvič dan predlog, naj bi jedrske odpadke tudi izvažali v druge države. O tem naj bi kaj več povedali zvezni organi, zlasti pa Agencija za atomsko energijo, ki ima s tem največ izkušenj. Toda mag. Krešimir Fink je do tega skeptičen, saj doslej še nobena država ni izvozila takih odpadkov.
ŠE ENA STRANKA: NNSC
NaSlovenskemjetačas 14 strank in zvez, pred kratkim pa se jim je pridružila še ena, in sicer se je dosedanja trojna koalicija Meščanske zelene stranke. Ekološkega zbora in Unije za pravico in resnico oblikovala v Napredno narodno stranko centra.
Mag. Krešimir Fink je še dejal, daje delovanje službe za RAO javno in so vse informacije v zvezi z njo javne, dobijo pa jih lahko tudi občani, in ne samo novinarji.	J. SIMČIČ
VODA V KANIŽARSKEM RUDNIKU
KANIŽARICA — Ko so v petek, 12. januatja, v rudniku Kanižarica 300 metrov pod zemljo vrtali preventivno vrtino v novi odpiralni progi, je začela skoznjo teči voda. Rudarji so hitro ugotovili, da je ta pritok nevaren, saj je na minuto priteklo kar 6.000 litrov vode, zato so se odločili za sanacijo proge. Od leta 1976, ko je v rudnik vdrla voda, so v Kanižarici bolj previdni pri vrtanju. Tudi tokrat so po besedah direktorja rudnika dipl. inž. Vladimirja Breznika vodo predvidevali, tako da sojo kmalu začeli črpati na površino. Tako življenja rudarjev kot oprema niso v nevarnosti in proizvodnja v rudniku teče naprej po ustaljenem redu. V rudniku načrtujejo, da bodo do konca tega tedna vodo, kije sicer zelo dobre kakovosti, popolnoma zaprli. Kako bo na tem področju potekalo delo naprej, se še niso odločili. Sicer pa je tam le okrog 400.000 ton zalog premoga, ki bi ga rudarji izkopali v treh letih in pol.
BERITE DANES!
na 2. strani:
•	Dogodek našega življenja
na 4. strani:
•	Občina ni hotela biti pogrebec
na 6. strani:
•	V šoli iz protesta nič izkazov
na 8. strani:
•	Prodaja stanovanj je nezakonita
na 9. strani:
•	Za srečne ljudi in zeleno Slovenijo
na 10. strani:
•	Po čem smrdi klinje-vaška gnojevka
na 18. strani:
•	Dolenjski vlom leta dokončno pojasnjen
na 24. strani:
•	V ribah presenetljivo malo PCB
S SOBOTNEGA SREČANJA KMEČKIH ŽENA V BREŽICAH — Aktivom po krajevnih skupnostih so na njem izročili priznanja Turistične zveze Ljubljana za sodelovanje na Ljubljanski ohceti in drugih prireditvah. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih je kmeticam izrekel pohvalo za enkratno predstavitev dobrot s kmečke mize na kmetijskem sejmu v Veroni, hkrati pa je zbranim ženskam čestital za pogum, da so ostale in še ostajajo na kmetijah.
Seznanil jih je s spremembami, ki se po 30 letih podpiranja monopolov v trgovini in predelavi kmetijskih pridelkov obetajo kmetom z novo zakonodajo, z njihovim novim položajem v tržnem gospodarstvu. (Foto: J. Teppey)
Razšli so se z obljubo v ušesih
Pravi in globlji vzrok za nedavno stavko v brežiški Tovarni avtomobilskih prikolic _________je kronična neurejenost proizvodnje in dostave materialov
Zastonj nam nihče ne bo dal toka
Odkrit pogovor v jedr-ski elektrarni
KRŠKO — »Navkljub navidezni osamitvi nuklearke v tem prostoru skrbimo za internacionalizacijo, posebno v zadnjih dveh letih je prišlo do izjemne povezanosti operaterjev jedrskih elektrarn v svetu, kar je tudi prispevalo k temu, da ni prišlo do nikakršne degradacije varnosti«, je povedal direktor JE Krško Stane Rožman med izčrpnim pogovorom z vodilno občinsko garnituro Sevnice, ki je na ponedeljkov obisk v krški nuklearki povabila tudi predstavnika Zelenih oz. Kmečke zveze.
Predstavniki JE (Stane Rožman, Krešimir Fink in Janko Špilar) so Sevničanom izčrpno odgovarjali na vsa zastavljena vprašanja, ki so odsevala večjo raven ekološke zavesti. O tem, zakaj v zadnjem času zlasti Avstrijci in Italijani sila nenaklonjeno pišejo o krški nuklearki, pravijo vodilni možje JE, da se zahodni sosedje napajajo pri srbski propagandni mašineriji.
Ob tem pa Krčani poudarjajo, da ne obratujejo nič slabše alt bpljše kot objekti itd.,' naši
objektov, kot je v Krškem, deluje po vsem svetu oktog 70, zelo podobne pa so 4 nuklearke v ZDA ter po ena v Belgiji in Švici, od teh pa je JE Krško najmlajša in najsodobnejša JE Westighousa v sedemdesetih letih.
Povsod po svetu imajo velike težave, ko se pogovarjajo o gradnji skladišč ali odlagališč radioaktivnih odpadkov. Nikjer takih objektov nimajo radi, vsaj v razvitem svetu ne, toda povsod le prodira mnenje, da mora vsaka civilizirana družba poskrbeti za svoje odpadke. V skladišču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov JE Krško je že okrog 7000 sodov, prostora bo kvečjemu za okrog 11.000 sodov teh odpadkov.
»Letna realizacija JE Krško (samo energijska!) znaša od 150 do 200 milijonov dolarjev,« je povedal Rožman. Je kdo res lahko tako naiven, da veijame, da nam bi Italijani ali Avstrijci ali kdo drug podaril take denarce?«	p PERC
obratujejo nič slabše ali boljš objekti v Franciji, ZRN, Švici ki tudi mejijo ali obkrožajo obe najglasnejši sosedi. Podobnih
BREŽICE — Razmere v tukajšnjem obratu IMV — Adria so se začele zopet zaostrovati že 15. januarja, ko delavci niso prejeli pričakovanih plač. Naslednjega dne so jih sicer dobili, a to niti malo ni zmanjšalo nezadovoljstva. Povprečje je namreč znašalo le nektg čez 2.000 din. Ker ta denar ne omogoča več človeku vrednega življenja, so delavci začeli stavkati. Stavkovni odbor je zahteval 80 odstotno povišanje plač ter ureditev notranje organiziranosti.
V sredo, 17. januarja, sta v Brežice prispela tudi predstavnika Adrie z direktorjem Jožetom Sagadinom na čelu. Po mučnih urah, ko so delavci čakali pri izhodu iz tovarne, ko je stavkovni odbor razpravljal v jedilnici in ko so v pisarni vodje obrata padale težke odločitve, je delavcem postalo jasno vsaj nekaj. V Šloveniji očitno ni tako enostavno,
kot denimo v Srbiji, s stavko izsiliti povišanje plač!
Direktor Sagadin je pojasnil posledice lanskoletnih vladnih ukrepov, ki onemogočajo izplačilo večjih osebnih dohodkov. Vsaj do junija bodo ostali nespremenjeni, obstaja pa možnost povišanja do 15 odstotkov, a še to samo na račun večje proizvodnje, večjega števila delovnih ur in boljše kakovosti. Po Sagadinovih besedah ima Adria ime v svetu, povpraševanje po izdelkih obstaja, vendar pa je proizvodnja trenutno predraga. '
• Na predlog predstavnika sindikata so sklenili, da bodo na ravni firme poskrbeli vsgj za tiste, ki so socialno najbolj ogroženi, čeprav so dobri delavci. Veliko večji odmev pa je imel sklep, da bo proizvodnja do konca tedna ustavljena. V tem času bo vodstvo zagotovilo manjkajoče materiale in pripravilo proizvodnjo. Delati naj bi začeli zopet v začetku tega tedna. Vodstvo Adrie je tudi zagotovilo, da bo v času enega meseca pripravilo temeljit plan proizvodnje v brežiškem obratu.
Seveda so to nadvse pripravni podatki, s katerimi se delavcem zamašijo nezadovoljna usta še toliko bolj, če se ob tem spomni tudi na slabo kakovost
YU ISSN 0416-2242
in na nevestnost pri delu. Vsekakor pa delavcem ne bi smeli naprtiti krivde za slabo organiziranost proizvodnje. Le-to mora prevzeti vodstvo, eno ali drugo, in to vedo tudi delavci. Zato so bili nekateri v besedah zelo ostri, vendar so se kljub vsemu razšli z obljubami v ušesih, a še vedno s praznimi žepi.
B. DUŠIČ
KETCHUP V BELSADU — Proizvodnji omak in specialnih džemov, ki sojo imeli v načrtu ob pripojitvi Bel-sada h Kolinski, se je sedaj pridružil še ketchup (na fotografiji poskusna proizvodnja). V Belsadu obljubljajo, da bo iz njihove tovarne kmalu prišel še kakšen nov proizvod. (Foto: M. B.-J.)
Spomladi iz Beisada Thomy ketchup?
Sedaj čakajo na švicarske rezultate poskusne proizvodnje
ČRNOMELJ — Leta 1984, ko seje črnomaljski Belsad pripojil k ljubljanski Kolinski, so v razvojni načrt zapisali, da bodo v štirih letih začeli v Črnomlju še s proizvodnjo omak, specializiranih džemov in ketchupa. Poskusna proizvodnja ketchupa, kije prišel zadnji na vrsto, naj bi stekla leta 1988, v resnici pa je zadnje dni preteklega leta. Takrat so namreč šele dokončno dobavili opremo, ki sojo pretežno uvozili iz ZRN.
V Belsadu naj bi ketchup izdelovali po licenci Thomy, zato sta dvodnevni poskusni proizvodnji prisostvovala tudi predstavnik Thomyja iz Švice in proizvajalca opreme iz ZRN. Švicarji bodo tri mesece testirali nov Belsadov izdelek in če bodo,zadovoljni z rezultati, bodo spomladi 4 Črnomlju lahko pričeli s proizvodnjo po švicarski licenci, sicer pa bodo izdelovali ketchup Kolinske. Težav z osnovno surovino, s paradižnikom, v Belsadu gotovo ne bodo imeli, saj je v Jugoslaviji ne manjka. Vendar pa bodo paradižnik za začetno proizvodnjo, če bo seveda licenčna, dobivali iz tujine, da ga bodo imeli lahko Švicarji bolj pod nadzorom. Sicer pa licenčni partner tudi zahteva, da v Kolinski v treh letih osvojijo trg v tolikšni meri, da bodo na leto izdelali po 600 ton ketchupa. Vendar pa kljub novi pridobitvi v Belsadu vsaj v začetku ne bodo dodatno zaposlovali, saj je proizvodna linija povsem avtomatizirana.
M. B.-J.
NOVA STRANKA
RIBNICA — 30. januatja ob 19.30 bo v domu TVD Partizan v Ribnici ustanovni sestanek podružnice krščansko demokratske stranke, na katerega so vabljeni tudi člani vodstva te stranke iz Ljubljane in predstavniki drugih zvez, predvsem iz Demosa, v občini. Iniciativni odbor za to ustanovitev vodijo Franc Mihič, Anton Marolt in Stanka Hočevar.
Č
[^VIŠja ODLIČJA TUDI DOLENJSKIH TEKSTILCEM — Minuli teden so na Gospodarskem razstavišču zaprli "bilejni 35. sejem mode, na katerem je sodelovalo 220 razstavljalcev iz vse domovine prvič pa so se predstavili tudi r^bni butiki. Razdelili so tradicionalne nagrade ljubljanski zrngj,« kijih podeljuje skupščina mesta Ljubljane. Za žensko .?nfekcijo so ga prejeli tudi novomeški Labod in kreatorki Jelka Novak in Petra Brecelj. Od dolenjskih tekstilcev sta ‘P,0mo Ljubljanski zmaj prejeli tudi tovarna Novoteks in Beti iz Metlike. Več v posebni modni prilogi. (Foto: J. Pavlin)

Proti koncu tedna se bo vreme poslabšalo: oblačno in hladnejše bo, možne pa so tudi padavine.
Kaj svetuje Suarez
Adolf o Suarez Gonzales ni kdorsibodL Je predsednik Liberalne internacionale in španske socialdemokratske stranke, in kar je še pomembnejše: bilje politik in predsednik španske vlade, ki je mnogo prispeval k temu, da se je po smrti diktatorja Franca leta 1976 Španija sorazmerno hitro in brez pretresov preobrazila v demokratično, večstrankarsko in pravno državo. Kot naročen sogovornik torej, ki nam ima kaj povedati In to je na povabilo Demosa, združene opozicije Slovenije, v četrtek zvečer v mali dvorani Cankarjevega doma tudi storil »Da smo srečno pristali v pristanišču demokracije,« kot je rekel »in se izognili kaosu, ne da bi škodo vali komurkoli, kije pripadal preteklosti, smo se najprej zavestno odrekli brskanju po preteklosti in iskanju krivcev, torej revanšizmu. S spravo smo se usmerili v prihodnost, v ustvarjanje no ve politične in družbene legitimnosti, ki naj bi Špancem vrnila vero v prihodnost. Spustili smo politične zapornike in povabili izgnance, naj se vrnejo domov. Izvedli smo svobodne volitve in nikoli ne bom pozabil, kako so si na prvem zasedanju španskega parlamenta nekdanji ministri v Francovi vladi in komunistični poslanci segli v roke. Dosegli
• Glasovi volivcev pridejo za idejami. (Suarez)
smo konsenz o demokratični prenovi Španije in s tem dokazali, da znamo živeti kot zrel demokratičen narod.«
Tako torej Suarez. Španija je resda imela drugačno prete-klbst, in je bila štiri desetletja v nemilosti njena politična levica, je pa njena pot iz skupne nemoči in apatije, ki jo prej ali slej prinese vsaka diktatura, tudi diktatura proletariata, za nas zelo poučna. Prav je, da so jo iz prve roke slišali prvaki novih slovenskih političnih strank, ki sicer še niso na oblasti, so se pa že posedli v prvo vrsto na Suarezovem predavanju.
M. LEGAN
Dogodek našega življenja
Ko nastaja ta zapis (zgodaj zjutraj 23. januarja), je že jasno, da pobuda slovenskih komunistov o Zvezi komunistov Jugoslavije kot zvezi enakopravnih in samostojnih republiških organizacij, ki sc svobodno povezujejo i' ZKJ. ni dobila podpore komunistov drugih federalnih enot. Celo nasprotno. Slovenci so bili posekani do tal. Nekoliko usmiljenja in razumevanja so bili deležni le od hrvaških kolegov, ki se očitno kar jasno za vedajo, da bodo morale nji ho ve bodoče poteze bili podobne slovenskim, sicer bo z njimi pometlo lastno ljudstvo, ki ga bo na ulice pripeljal bronasti konjenik baron Jelačič. Vsi smo vedeli, da ZK Jugosla vije že nekaj časa ni več, z odhodom slovenske delegacije iz centra Sava pa se je to stanje tudi nekako uzakonilo. Zveze komunistov Jugosla vije torej ni več in to je za prenekate-rega državljana te nesrečne države novica desetletja, če že ne vsega njegovega življenja. Kdo je še v tem prostozidarskem združenju? Seveda ob vednosti, da je hrvaški komunistični prvak Ivica Račan opozoril, da bi bilo treba kongres zaradi odhoda Slovencev prekiniti in kasneje (po poskusu
pomiritve) spet sklicati, kar je še en dokaz, da bo na Hrvaškem še vroče in da je Račan pameten človek. V ZKJ so ostali samo še njeni, večinoma pod srbskim dežnikom skrivajoči se deli, ki pa si bodo že ob najšibkejšem sončnem žarku zaželeli zraka in prostora. Oklevajo tudi tisti, kijim je Jugosla vi-. ja, tudi takšna, kot je, nekakšna svetinja. Vendar bo pod pritiskom življenja in sveta okoli nas minil tudi ta animizem. S tem bodo oziroma so že od-škrinjena vrata v popolno razbitje jugoslovanske Partije, ki nima na primer niti toliko moči, dobre volje in razuma, da bi sprejela dr. Bavcona amandma n o črtanju proslulih členov kazenskega zakona, ki zapovedujejo preganjanje tistih, ki mislijo drugače. Zoper ta predlog so bili isti komunisti, ki so se pod silo razmer končno le odrekli vodilni vlogi ZKJ. Kakšno licemerje! In skoraj ob istem času, ko se delegati v centru Sava norčujejo iz mednarodno priznanega pravnika, mora naš ne posebno spretni zunanji minister sredi Evrope skrušeno priznati, da s človekovimi pravicami in svoboščinami v Jugoslaviji res ni vse tako. kot bi moralo biti.
Forattini, l a Kepubblica
Zveza komunistov Jugoslavije je politični mrtvec, ki mu nekaj organov zaradi posebne nege v šok sobi še vedno deluje, možgani pa so zaradi pomanjkanja kisika hudo poškodovani. In vendar je ta organizem, ki vsak dan bolj dobiva naravo priznanih izdelkov dr. Frankcnšlajna. še vedno zelo nevaren. Če bo kdo v Jugoslaviji sprožil državljansko vojno, potem bodo to komunisti. To na tem modrem planetu ne bo prvi tovrstni medčloveški spopad zaradi teh bitij. In ko pred televizorji gledamo te jugopr-vake, njihove od medsebojnega sovraštva zariple obraze, se nam zdi. da ne govore, ampak streljajo s strojnicami. Za začetek drug na drugega, ljudstva bodo na vrsti pozneje. V imenu demokratičnega centralizma, v imenu ideologije, ki je v lem stoletju uničila življenje milijonom ljudi
In kaj reči o slovenskih komunistih? Svojega prepričanja tokrat niso zakupčkali, z njimi pa je bil, tako sem prepričan, tokrat tudi slovenski narod. Slovenskim komunistom pa ni šlo za biti ali ne bili samo v Beogradu, ampak tudi v Ljubljani Njihovo pokončno držo in volilni program, ki bo po dogodkih v Beogradu morda moral v še kakšen boljši kozmetični salon, bomo tehtali na volitvah. Ne vem, koliko glasov bodo dobili, toda glasovi, ki jih bodo dobili od nekomunistov, bodo čisti kot solza. Po centru Sava lahko postane Slovenija bolj enotna, kot je bila kdajkoli Ta enotnost pa hkrati pomeni, da bodo morebitne tankovske gosenice na ljubljanskem Trgu nebeškega miru mendrale tudi slovenske partijske knjižice. Toda to ljudstvo lahko preživi tudi tako strahotno opcijo. Konec koncev bo treba povedati, da usoda neke države ne more biti kar naprej odvisna od prepirov v neki organizaciji, ki jo sestavlja le desetina njenih prebivalcev.
Naslednje vprašanje je. ali bo za ZKJ razpadla tudi Jugoslavija. Kajti tista primerja va premiera A Meja Markoviča, da se mora konvoj prilagoditi hitrosti najpočasnejše ladje v kon voju, je kljub domnevnim pomorskim izkušnjam našega prvega ministra gola kot dojenčkova ritka. Najpočasnejša ladja v konvoju mora imeti vsaj tako hitrost, da je hitrejša od sovražne podmornice. Sicer se sploh ne odpravi na pot. Kdo se bo torej odpravil v Evropo in s kakšnimi kapitani?
M. BAUER
Krščanski
demokrati
^AAA^AAAVVVWWVWWVVN
IC
Naša anketa
3
brez obljub 1 Skupno življenje nesmisel?
Svetuješ tistemu, ki ve, kaj hoče
Zbornica bo gospodarstvu več svetovala — Za poslovne odločitve podjetja ne znajo izkoristiti računalnikov — Preveč papirja v notranji administraciji
BREŽICE — V nekaterih posavskih kolektivih menijo, da jim gospodarska zbornica oziroma po novem medobčinski odbor ne more nuditi nobene pomoči, da se zato nanjo niso obračali in se ne bodo. V odgovor na taka razmišljanja je predsednica Marinka Pucelj — Arandjelovič dejala, daje težko svetovati nekomu, ki ne pozna najbolj žgočih problemov v podjetju. Kako pa sploh lahko naročiš obleko, če ne veš ne mere ne kroja in ne tega, kakšno blago bi rad?
V posavskih organizacijah se pogo- Zbornica je vnaprej zainteresirana sto ne zavedajo, kaj vse jim manjka. predvsem za reševanje problemov, ki so
Tako marsikje ne znajo izbirati informacij za direktorja, za finančno ali nabavno službo ali za sestanek delovnega kolektiva. Tudi o tem, v kakšnih razmikih, naj se informacije za koga ponavljajo, vedo premalo.
V modi računalništva je moderno, da z računalniki pišejo besedila, namesto da bi jih uporabljali za zahtevnejše računske operacije. V zbornici že leta ponavljajo, da morajo podjetja vsaj enkrat na leto preveriti poslovanje, a tega ne store. Zaradi nove opreme se ne menjata ne poslovni ne proizvodni režim, sploh pa ne znajo nikjer več računati.
skupni več podjetjem v isti ali v različnih panogah. Nekaj takega je že naredila s študijo o racionalizaciji cestnega prevoza blaga v Posavje in iz regije. Za naprej pričakuje krizo v avtobusnem prometu, ker podjetja za delavce v eni izmeni po uvedbi evropskega delovnega časa ne bodo več zagotavljala prevozov na delo. Prevoznikom bo zbornica
• Le ateist je lahko dober kristjan, le kristjan je lahko dober ateist. (Bloch)
rade volje pomagala pri rešitvah za nadomestitev izpadlega dohodka. Enako, kot je lani izpeljala zamisel o sušenju sadja na posavskih kmetijah vse do prodaje, bo naredila z inovacijami v podjetjih. Po naročilu jih bo pripeljala do serijske proizvodnje, kjer bo tržna analiza podprla upravičenost naložbe.
J. TEPPEY
V Črnomlju ustanovili tre-tjo opozicijsko stranko
ČRNOMELJ — Tretjo opozicijsko stranko v Črnomlju so pretekli teden ustanovili Slovenski krščanski demokrati (SKD). Ustanovni občni zbor v polni dvorani kulturnega doma se je pričel z Zdravljico in še nekaj pesmimi iz grl pevcev Bellovega zbora. Ustanovitve seje udeležil tudi predsednik SKD Lojze Peterle, kije med drugim govoril o slovenskih kristjanih po polstoletni politični abstinenci.
Poudaril je, da se po osvoboditvi, ko je partija prevzela oblast, slovenski kristjan ni mogel razvijati v celovito bitje. V zadnjem času, ko je ideološki model doživel polom, se začenja po Peterletovih besedah politični prostor drugače opredeljevati. Mnogi ljudje, ki sicer niso kristjani, pravijo, da največ pričakujejo prav od SKD, in sicer poštenje, pravičnost in solidarnost. Ko je govoril o odnosu Evrope do slovenske demokracije, je enega od poslušalcev zanimalo tudi, kakšen je odnos Jugoslavije do demokratičnega razvoja v naši republiki. »Katere Jugoslavije, saj Jugoslavije ni več?« je vprašal Peterle ter pojasnil, da v Sloveniji sicer nismo separatisti, toda če nas nekdo izganja iz Jugoslavije, v kateri se ne da več pogovarjati, je potrebno pač nekaj storiti.
Član črnomaljskega iniciativnega odbora Vlado Starešinič pa je v svojem uvodnem govoru dejal, da SKD nočejo biti revanšisti, da nočejo izgubljati energije za poravnavo starih računov in napak. Če bi to želeli, potem je jasno, da ne bi kolesa zgodovine zavrteli naprej niti za milimeter. Ko je govoril o Beli krajini, je dejal, daje bila doslej le provinca, na obrobju vseh dogajanj. »Med tukajšnjimi odgovornimi ljudmi ni bilo velikega razumevanja za pozitivne ideje. Podvrženi smo bili in smo še vedno večnemu eksperimentiranju. Tega pa nočemo več,« je zatrdil Starešinič ter obljubil, da bodo v naslednjih štirih letih naredili vse, kar bo v njihovih močeh, da se bodo tuji vlagatelji odločili za vlaganje v razvoj Bele krajine. A ne le tujci, tudi domači strokovni kader, kije doslej zapuščal deželo ob Kolpi, bodo morali znati pritegniti, da bo ostajal doma. Sicer pa je Starešinič poudaril, da ne bodo ponavljali velikih obljub, ki jih je v predvolilnem času slišati z vseh strani. Zavedajo se namreč, da prihajamo v obdobje s težkimi nalogami in preizkušnjami. Zato v SKD obljubljajo ie, da se bodo potrudili, da bomo končno zaživeli človeka vredno življenje.
M. BEZEK-JAKŠE
• Prava prostost ni v neomejenem svobodnem razpolaganju s stvarmi kot objekti, predmeti naše samovolje, marveč v priznavanju stvari kot stvari Izhodišče nove etike, etike tretjega tisočletja, torej je: pustiti biti V svoji biti je namreč sveto vsako bivajoče. (Hribar)
§ 'm
Mariborsko
pismo
*•-
He damoEGS!
Selitev sedeža elektrogospodarstva zelo bu-ri duhove
MARIBOR — Po naključju je bila predstavitev knjige Cestna afera v Mariboru prav v dneh, ko se je mesto tako kot pred dvajsetimi leti z odločitvijo tedanje zvezne vlade čutilo oškodovano zaradi sklepa sedanje republiške vlade, da bo sedež slovenskega elektrogospodarstva po dvajsetih letih preselilo iz štajerske metropole v Ljubljano. Kaj ima cestna afera skupnega s tem sklepom? Navidez res malo, toda očitno je najnovejše dogajanje odprto nekatere stare mariborske rane. Že v razpravi ob knjigi na precej dobro obiskani javni tribuni je bilo več besed o novi centralizirani slovenski državi, ki naj bi tudi s selitvijo EGS
v »centralo« razkazovala svojo moč, kot pa o temi, zaradi katere so ljudje prišli na promocijo. In bilo je precej prizadetih glasov, da je obdobje slovenskega policentričnega razvoja po vsej verjetnosti končano in daje pri vsem tem najhujša brezbrižnost, s katerim je Slovenija, ne samo Maribor, sprejela to dejstvo.
Prav zato sedanje ogorčenje Maribora, da mu Ljubljana jemlje še zadnjo republiško ustanovo, ki doslej ni imela sedeža v prestolnici, ni možno presojati zgolj kot užaljenost drugega slovenskega mesta zaradi izgube neke bolj ali manj prestižne funkcije. Mesto ni imelo od sedeža EGS tolikšne koristi, da bi njena selitev bila hud finančni udarec, slave pa tudi ne, da bi ga samo zaradi te republiške funkcije kdo imel za kdove kako pomembno slovensko upravno središče. Res je v ozadju sedanjih protestov tudi spoznanje, da s sedežem elektrogospodarstva odhaja v Ljubljano tudi njegov žiro račun, s tem pa bo denarni potencial že tako obubožanega mesta še bolj oslabljen. Vendar je jedro nejevolje gotovo v bojazni, da se bo Maribor vnovič znašel v položaju, v kakršnem je že nekajkrat bil in je zanj vedno plačeval ceno — namreč v popolni odvisnosti od dobre volje osrednje republiške oblasti. Mariborski politiki in Mariborčanom je jasno, da za vodilne republiške funkcije nimajo lastnih močnih kandidatov in da na kak poseben vpliv na republiški ravni tudi po volitvah ne morejo računati.
MILAN PREDAN
POČAKATI NA DRUGAČNO ZGODOVINO — Kot je na ustanovnem zboru črnomaljskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov dejal predsednik stranke Lojze Peterle, bo potrebno počakati, da bo zgodovina realno ovrednotena in da bo iz nje izginila ideologija. Potem bo tudi povsem drugačna slika o predhodnikih SKD. Na fotografiji predsedujoči na ustanovnem zboru: Tone Malenšek, Lojze Peterle, Vlado Starešinič, Franc Starešinič in Martin Dajč-man (od leve proti desni). (Foto: M. B.-J.)
KRŠČANSKI DEMOKRATI V NOVEM MESTU — V okviru Svobodne katedre, ki jo že dalj časa v Novem mestu pripravlja OK ZSMS, je bil prejšnji torek v konferenčni dvorani hotela Metropol večer, posvečen temi »slovenski kristjani in demokratizacija«. Predavanje o tem je imel Lojze Peterle (na sliki v sredini), bivši dijak novomeške gimnazije in sedaj predsednik slovenskih krščanskih demokratov. Viktor Blažič (prvi z leve), novomeški rojak, pa je govoril o narodni spravi. Po končani svobodni katedri so ustanovili občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov. Več o tem večeru v naslednji Prilogi. (Foto: A. Bartclj)
V prvih dneh 14. izrednega kongresa ZKJ je bilo spet slišati veliko prav grobih, kako naj se »oni tam« kar odcepijo, kako naj gredo, kamor hočejo itd. Seveda tovrstnega naganjanja Slovenije iz Jugoslavije nismo slišali prvič, veliko gaje bilo po raznih lanskih mitingaških seansah v jugovzhodnih delih Jugoslavije. Tokrat pa so si ga privoščili delegati na kongresu ZKJ iz njenih posameznih delov, ki bi bila rada še naprej — kajpada po večinskem mnenju, kije slovenske delegate prisililo v predčasno zapustitev kongresa in ZKS v izstop iz ZKJ — vodilna jugoslovanska politična sila, čeprav jo je čas povsem pohodil. Seveda so razmere v Jugoslaviji že kar precej dolgo nenormalne, ta tvorba poka po vseh šivih, gospodarska stiska je razgalila resnico, kako malo skupnega imajo posamezni deli države, ki jo je cela desetletja prekrival plašč parol o bratstvu in enotnosti, »zajedništvu« itd. Razvitejšim, posebno Sloveniji, se predvsem ob vse bolj grobih in nizkih napadih vse pogosteje in jasneje zastavlja vprašanje smisla nadaljnjega skupnega življenja v tako nemogoči skupnosti. Posebno, ker so tudi prepričani, da jih takšno življenje predrago stane, za vračilo pa še dobivajo brce. Odcepitveni duh, ki nam ga v Jugoslaviji že dolgo očitajo, je v Sloveniji močnejši šele v zadnjem času, mnogi celo trezno mislijo, da osamosvojitvena pot pelje preko konfederacije.
ANTON DEJAK, upokojenec iz Ribnice: »Sem za konfederacijo, saj tako stanje, kot je zdaj, ne more več dolgo trajati. Dohodek, ki ga ustvarja republika, naj ostane, njej. V okviru Jugoslavije pa naj vsaka republika plača le tisto, za kar se bodo vse dogovorile in skupno združile. Sem tudi za Demos, ker predlaga tako rešitev. Nekateri so tudi za odcepitev, je pa vprašanje, ali bi bilo to zaradi raznih gospodarskih in pravnih zapletov sploh možno.«
FRANC MALNAR, upokojenec izTra-ve, Kočevje: »Sem bolj za odcepitev kot za konfederacijo. Tako bi več narodnega dohodka ostalo doma. Vsaka republika naj gospodari zase, pa ne bo nihče izkoriščan. Zdaj iz vseh republik trdijo, da je prav njihova republika izkoriščana. Če bodo republike samostojne, pa se bo pokazalo, kdo koga zares izkorišča. Če bi prišlo do odcepitve, potem se veijetno ne bi nikoli več združevali.«
ALOJZ FABJANČIČ, samostojni projektant arhitekt, Krško: »Postopek za osamosvojitev Slovenije naj ne bi šel preko konfederacije, ampak kar direktno, odločitev pa bi morali sprejeti na referendumu.
Prepričan sem, da v okviru Jugoslavije, pa naj bo ta kakršnakoli, ne moremo doseči politične in ekonomske samostojnosti. Posebej pa moram opozoriti, daje tudi pri nas precej slabosti in da sama odcepitev ne bi prinesla sprememb. Spremeniti bi se morali tudi mi. Zdaj smo se tu in tam zaradi lastnih slabosti zgovarjali tudi na jug.«
BRANKA DERNOVŠEK, novinarka sevniškega radia: »Kolikor se pogovarjam z ljudmi, lahko rečem, da je v teh naših zmedenih družbenih razmerah večina za nekakšno federacijo, čeprav bi po mojem marsikdo tudi glasno rekel, da je za odcepitev. > Tem se pridružujem tudi jaz, saj taka kon- j fuznost, ko moramo stalno poslušati nekakšne zgodbe o izkoriščanosti, mora enkrat priti h koncu, da bodo računi čisti. Parol o .zajedništvu’je bilo dovolj.«
MARJAN SODIČ TOMIČ, upokojenec iz Novega mesta: »Mislim, da bi bilo najbolje, če bi se čimprej odcepili, saj gredo stvari vse prehitro navzdol. Precej mi je dala misliti srbska blokada Slovenije, ko so se morala nekatera podjetja na hitro znajti in si poiskati tuje partneije, da bi prozivodnja ne obstala. Hvala za tako skupnost, ki te po eni strani ovira, po drugi pa zahteva od tebe čedalje več. Naša prihodnost je v Evropi, trgovini, turizmu in posredništvu.«
* kv,

ŠTEFAN HREN, delavec z Repč, Trebnje: »Nisem proti odcepitvi Slovenije. Pred časom so nekateri v Jugoslaviji Slovence celo podili ven. Če bi se Slovenija odcepila, bi imela eno veliko dajatev manj: prispevek za nerazvite. Za ta prispevek mislim tako, da naj bi bil naš narod nekje upoštevan, če daje ta denar. Pa ni, zato sem bil zmeraj proti takim dajatvam. Mislim, da bi Slovenija lahko shajala brez drugih delov države. Ko ne dajo bakra, uvozimo cenejšega.«
ZVONE MAROLT, profesor na OŠ bratov Ribarjev v Brežicah: »Sem stoodstotno za odcepitev, ker se mi zdi, da Slovenija v minulih desetletjih ni ničesar pridobila znotraj Jugoslavije. S tem, ko se izraža za odcepitev, pa še ni rečeno, da smo proti komu drugemu. Pričakujem, da bodo politiki imeli toliko poguma,.da bodo svojemu narodu privoščili lastno državo.«
*: V
PETER ŠTEFAN IČ, veterinarski inšpektor iz Črnomlja: »Ni še čas, da bi se Slovenija teritorialno in politično popolnoma odcepila od Jugoslavije, sem pa za konfederacijo. Zlasti po zadnjih dogajanjih tako na ekonomskem kot političnem področju ne moremo več ostati v taki nori Jugoslaviji. Sedaj se za konfederacijo zavzema le Demos, če se bodo takšni odnosi še nadaljevali, bodo najbrž tudi v ZK, ZSMS in SZ sprevideli, da je edina nadaljnja pot v konfederaciji.'
BORIS GOVEDNIK iz Slamne vasi, vzdrževalec v metliškem Novoteksu: »Mislim, daje smotrno razmišljati o odcepitvi in o samostojni Sloveniji. Vendar samostojnosti najbrž ne moremo doseči kar naenkrat na silo, po mojem je prava pot preko konfederacije. Izkazalo seje, da dosedanja Jugoslavija ne gre skupaj. Zakaj bi se morali na silo ljubiti kot bratje, če se lahko spoštujemo in v miru živimo kot sosedje?«

Belokranjska vina po kapljicah
Lanska letina grozdja je bila v Beli krajini ena najslabših v zadnjih letih — Ne mladega vina ne vrhunske metliške črnine — 5.000 litrov pozne trgatve
METLIKA — Lanski pridelek grozdja v Beli krqjini je bil eden najslabših v zadnjih letih in temu primeren je bil tudi odkup grozdja v metliški Vinski kleti. Kletje dobila vsega le dobrih 70 vagonov grozdja, od tega skortg 10 vagonov iz lastnih vinogradov na Vinomeru in v Vidošičih. V boljših letinah pa je klet dobila tudi že več kot 200 vagonov grozdja. Stanje je še težje, ker je bila tudi predlanska trgatev v Beli krajini količinsko zelo slaba, tako daje kakovostnih belokranjskih vin na tržišču primanjkovalo že lani.
Vzroki za slabo letino so znani: slab
LEDENO VINO 1988
METLIKA — Te dni bodo v metliški Vinski kleti začeli prodajati ledeno vino letnika 1988. Gre za drugo ledeno vino, ki so ga proizvedli v tej kleti; prvo, letnik 1986, je bilo sploh prvo ledeno vino v Jugoslaviji. Ledenega vina letnik 1988 bo na prodaj le okoli 200 3,5-decilitrskih steklenic. To pravzaprav ne bo prava prodaja, saj morajo interesenti vino naročiti v Vinski kleti, nekaj steklenic pa bo na prodaj v metliškem vinotoču. Cena steklenice bo okoli 700 dinaijev.
IZOBRAŽEVANJE
ČEBELARJEV
SEVNICA — Tajnik sveta posavskih čebelaijev Viktor Kladnik vabi vse čebe-laije na zimsko izobraževanje, ki bo v nedeljo, 28. januarja, ob 8.30 v mali dvorani Delavskega doma Edvarda Kardelja v Krškem.
nastavek spomladi, neprimerno vreme v času cvetenja trte ter napad bolezni; zgodaj spomladi je trto napadla pršica, sledila so virusna obolenja, potem so doživeli najmočnejši napad peronospo-re v zadnjih letih; po cvetenju je trta do-
KMETJE SE ORGANIZIRAJO
KOČEVJE — V soboto, 27. januarja, so v Kočevju ustanovili občinsko podružnico Slovenske kmečke zveze. Ustanovnega zbora se je udeležil tudi predsednik SKZ Ivan Oman, ki je prisotnim razložil program te zveze in od-govarjal na vprašanja udeležencev zbora. Na sestanku so izvolili začasni podružnični odbor, za predsednika Jožeta Hobiča iz Nemške Loke, za tajnico Nevenko Kavčič iz Zeljn in za blagajnika Bojana Goršiča iz Knežje Lipe. Doslej se je v kočevsko podružnico SKZ včlanilo okoli 70 kmetov in nekaj nekmetov. Več prihodnjič.
• Kaj lahko se zgodi, da bomo poslali oz. ostali to, kar že smo, smetišče kapitalistične Evrope, vir poceni surovin in delovne sile, kamor se odlaga ekološko umazana industrija. (Žižek)
ViDNIK V KUPČIJI
Odkupne in prodajne cene v KZ Krka Novo mesto
V KZ Krka ta teden niso povečali cen mladega pitanega goveda, ker je ponudba večja od povpraševanja. Tako cene še naprej ostajajo enake in bodo mlado pitano govedo na meso odkupovali po cenah od 25 din za kilo izven klase do 31 din za kilo v ekstra klasi. Vole še naprej odkupujejo po dogovoru, starejše govedo pa od 19 do 25 za kilo. Teleta za klanje so po 30 din, za pitanje pa od 31 do 35 din za kilo žive teže. Odkupujejo tudi konje in žrebeta po 19 do 24 din oz. 30 do 34 din za kilo žive teže. Pri prašičih se kaže, da bodo cene poskočile.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICI
Na ponedeljkovi tržnici je kila jabolk veljala 5 do 9 din. Skuto so prodajali po 20 do 24 din kilo in lonček smetane po 20 din. Kilogram fižola je stal 18 do 25 din, redkev 4 in zelje 5 din. Med so prodajali po 40 din kilogram. Krvavice je bilo moč dobiti za 40 in ocvirke za 50 din kilogram. Jajce je veljalo 1,8 do 2 din. Kilogram lešnikov je bilo 60 din. Telohovi šopki so veljali 3 do 5 din, iz suhega cvetja pa 4 din.
V	hladilnici na Cikavi so cene ta teden poskočile. Jabolka so po 6 din kila, čebula po 4,1 din (pričakujejo ponoven skok cen), krompir po 2 din, fižol po 16 din, moka tip 850je po 3 din kila (ostale moke je za sedaj zmanjkalo), olje po 14 din, sladkor po 11 din. Na zalogi pa imajo še piščančje peruti po 20 din kila ter piščance po 25 din kila. Še vedno se dobi italijanski prašek po 25 din kila, kar je zelo ugodna cena.
Odkupne in prodajne cene v M-Agrokombinat Krško
Za sedaj so tudi cene v Krškem enake, kot so bile pretekli teden, kar pomeni, da bodo mlado pitano govedo v ekstra klasi na meso kupovali po 29 din za kilo. Vendar hkrati pravijo, da te cene ne bodo zdržale do konca tedna, saj pričakujejo njihov skok. Tudi ostale cene ostajajo enake, tako bodo teleta po 30 din za kilo.
V	hladilnici v Žadovniku še naprej ostaja dokaj velika ponudba sadja in zelenjave, bistven skok cen pa bo pri jabolkih. Ta teden bodo še po 6 din kila, že konec tega tedna pa se kanijo podražiti za 1 din ter naslednji teden prav tako za en dinar.
• SEJMIŠČE V BREŽICAH — Sejma v soboto ni bilo zaradi bolezni živali.
JJ)
Kmetijski nasveti
Pot do dobrega žganja (3.)
V dveh dosedanjih prispevkih o kuhanju sadnega žganja je bil govor o Pripravi sadne surovine in destilaciji sami, danes pa si oglejmo še, kaj pravi inž. Jana Pintar o nekaterih napakah žganja in kako jih odstranimo.
Od vseh napak je najbolj razšiijen vonj in okus po ocetni kislini. Izzovejo ga ocetne bakterije, ki se namnožijo v pokvaijeni surovini, v kateri se alkohol spreminja v ocetno kislino. Tako pokvaijeno žganje je kislo ter ima ne-Prijeten vonj. Z ocetno kislino ciknjene tropine je moč izboljšati tako, da kislo drozgo nevtraliziramo s kalcijevim karbonatom ali hidroksidom, ki ga uporabljajo tudi za razkisavanje vina. Z natrijevim hidroksidom je mogoče ludi naknadno odpraviti iz žganja neželjene kisline.
Včasih se zgodi da ima žganje okus po hrenu, kar je bilo tudi izhodišče za Pripravo teh zapisov o kuhanju žganja. Hrenovo žganje vsebuje aldehid akrolein, ki ga običajno ugotovimo šele med kuhanjem. Močno hrenovo žganje se navadno ne da več popraviti. Nekaj upanja obeta nevztralizacija drozge s kalcijevim hidroksidom in vnovično prekuhavanje, vendar ne dosti. Bolje je, če pri sumljivi drozgi izločimo zelo velik del prvega toka suro-vega destilata (belke), zadnjega pa takoj razredčimo na 25 vol. odst., ne-vtraliziramo z lugom in vnovič prekuhamo. Vendar tudi to ne zagotavlja Popolnega uspeha, zato seje bolje držati pravila, da mora biti že fermentaciji sadne surovine kar najbolj pravilno opravljena.
Možne so še nekatere druge napake žganja, od motnosti, ki jo povzročajo eterična olja, do vonja in okusa po žveplovodiku, kar vse ima izvor v pohvaljeni surovini za destiliranje. Naj na koncu še poudarimo, da mora vsak
* ZNEBITI SE MUHVIČA — »Kako naj se na njivi znebim plevela muh-viČa, ki se je tako obilno razrastel zadnja leta?« sprašuje R. R. iz Laškega, »»roka pa mu daje naslednji odgovor: Muhvtii se neobičajno razraste zaradi tostranske uporabe triazinskih preparatov, ki uničujejo le širokohstne Plevele, muhviču in tudi krvavi srakonji inkastrebipanemorejo do živega. Za uničevanje teh plevelov sije treba preskrbeti herbicid lasso v kombinaciji s triazinskimi preparati, kot so apropin, amepin, atropin 50 in drugi. V ,rfiovinah se dobi že tudi pripravljena kombinacija, ki se imenuje lasso tmW.__________________________________________________________
s^dni destilat odležati najmanj dva meseca do enega leta, saj bo le tako pra-v,lno dozorel do najboljše kakovosti. Sadno žganje mora biti brezbarvno in shranjeno v steklenih posodah. Izjema je vinjak ki dobi svojo lepo rumenkasto barvo v hrastovih sodih, v katerih se vinski destilat stara.
živela močan napad oidija, sledilo jo sušenje pecljev ter gniloba grozdja pred zorenjem in med njim. Pri odkupu so se cene grozdja na belokranjskem območju gibale med 0,7 do 1,5 nemške marke za kilogram.
Iz grozdja, ki so ga dobili, so v Vinski kleti pridelali 212.000 litrov metliške črnine, 200.0001 roseja, 35.0001 belo-kranjca, 43.000 1 ozeljskega belega, 58.000 1 namiznega rdečega, 14.000 1 laškega rizlinga, 13.000 1 cvička in manjše količine drugih sort. Seveda je to eden najmanjših pridelkov v zadnjih letih.
Ker kakovost ni bila primerna, se v metliški kleti lani niso odločili za proizvodnjo mlade metliške črnine, ki sije sicer že dobila širok krog ljubiteljev, prav
tako iz lanskega grozdja ne bo vrhunske metliške črnine. Od predikatnih vin lanskega letnika bo le okoli 5.000 litrov pozne trgatve laškega rizlinga. Že odbrano grozdje za to vino so trgali 22. novembra lani, v povprečju pa je imelo preko 90 Oechslejevih stopinj sladkorja. Čeprav bi glede na vremenske razmere lahko pridelali manjše količine ledenega vina, pa se za to niso odločili, ker grozdje ni imelo dovolj sladkoija in ga ni dovolj napadla plemenita plesen.
Predlanska metliška črnina naj bi na tržišču zdržala do marca, ko bodo morali dati v trgovine lansko letino, prav tako imajo še nekaj zaloge predlanskega ozeljskega belega, že v tem mesecu bodo morali poslati na tržišče prve količine lanskega belokranjca. Žal je belo-kranjca lanskega letnika samo 35.000 litrov; da bi zadovoljili povpraševanje slovenskega tržišča po tem priljubljenem vinu, pa bi ga morali imeti vsaj 10.000 litrov na mesec. Tako ga bodo morali zadrževati in ga dajati na tig »po kapljicah«.
A. B.
Mi smo za odpravo revščine
Janko Bukovec, predsednik belokranjske podružni-ce Slovenske kmečke zveze, o pripravah na volitve
BELA KRAJINA — Belokranjska podružnica Slovenske kmečke zveze se na veliko pripravlja na spomladanske volitve. Medtem ko imajo volilni program že napisan, pa sedaj oblikujejo program, ki ga bodo morali uresničiti, če na volitvah slučajno zmagajo. Poudarek dajejo predvsem temu, kako se izkopati iz nerazvitosti in dohiteti republiko.
V črnomaljski občini, kjer so 4 odbori, šteje SKZ okrog 1.500 članov, v met-
liški občini, kjer je odborov 5, pa okrog 500 članov. Predsednik upravnega odbora belokranjske podružnice Janko Bukovec je prepričan, da bo do volitev število članov še naraslo, zlasti v metliški občini. »Ves čas smo se zavedali, da se ljudje s težkim srcem odločajo za
maljskimi ni bilo odziva,« pravi Bukovec.
SKZ, ki bo imela kmalu v Beli krajini dve podružnici, metliško in črnomaljsko, bo šla na volitve različno. Tako bo v črnomaljski občini nastopila kot združena opozicija v Demosu skupaj s
• Minuli petek je bila v Metliki ustanovljena podružnica Slovenske kmečke zveze za metliško občino. Predsednik je postal Stane Nemanič z Božakovega. Sicer pa zanimanje za to stranko v občini vse bolj narašča.
Slovensko demokratično zvezo in Slovenskimi krščanskimi demokrati, v metliški občini, kjer vsaj za sedaj drugih opozicijskih strank ni, pa z ZSMS. »Ne zatrjujemo, da bomo na volitvah zmagali, čeprav gremo na volitve z velikim upanjem. Kakršen koli bo uspeh, po-................. eljali Belo
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Uneja: Tit Doberšek
Je sladkor v vinu sreča ali nesreča?
Svet Inž. Rajherja
Je neprevreti sladkor v vinu sreča ali nesreča za vinogradnika? Čeprav je bila lani zaradi pomanjkanja sončne toplote bolj kisla letina, vseeno poglejmo, kako na to vprašanje odgovarja inž. Zdenko Rajher iz Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije.
V ljubiteljskem kletarstvu pomeni nepovreti sladkor v vinu več sitnosti kot sreče. Dokler je v kleti hladno in je vino s prebitkom sladkorja normalno pretočeno, žveplano in v doliti posodi, ni posebnih težav. Te pa se lahko pojavijo, ko se vreme otopi, v aprilu in maju. Tedaj se sladkoba lahko lotijo bakterije, ocetnokishnske in mlečnokislinske, in nesreča je tu.
Kako je treba ravnati, da se to ne bo zgodilo? Vino, ki ni popolnoma prevreto, kletarimo čimbolj normalno. Prvič ga pretočimo, kljub temu da še ni povrelo, skoraj hkrati ali nekoliko kasneje kot druga po-vreta vina. S pretokom ne smemo odlašati zlasti tedaj, če nismo mošta dobro razsluzili ali dodali selekcioniranih kvasnic! Pri prvem pretoku vina ne žveplamo posebno močno, čeprav je tako vino »požiralec« žvepla, ampak le toliko, da ga zaščitimo pred oksidacijo in razvojem nezaželjenih bakterij, ne pa pred dodatnim vrenjem. Mongi delajo napako, ker pustijo vino do pretoka predolgo v nepolnem sodu, zato zrak še bolj kot sicer kvari vino in pušča v njem okus po zraku.
Vino, čeprav še motno, torej pretočimo in spremljamo njegov raz-
voj z večkratnim pokušanjem, da ugotovimo, če se m morda pojavila kaka vinska bolezen ali napaka. Preden nastopi toplo vreme, vino še enkrat pretočimo in ločimo od preostalih droži ter spet zmerno žveplamo. Če želimo vino ohraniti z ostankom sladkorja, lahko po tem pretoku ali pa že pred njim izvedemo-čiščenje z bentonitom ali pa z bentonitom in želatino. Po dobrem tednu vino pretočimo, in če je možnost, tudi filtriramo. Če pa želimo, da vino čimprej povre, mu po pretoku lahko dodamo poseben soj kvasovk za dodatno vrenje, lahko pa tudi razmnožene kvasovke iz zdravih droži. Vrenje ves čas spremljamo, in ko se konča, dolijemo in čez kak teden pretočimo. Prevreto
• DRUGI PRETOK VINA — Pri prvem pretoku ločimo glavno količino droži od čistega vina. Ostanek motnih delcev se po prvem pretoku polagoma usede na dno posode. Če je vino še vedno motno, ga čistimo z raznimi kombinacijami čistil. Po opravljenem čiščenju se vino drugič pretoči in dožvepla z eno žveplenico na hektoliter. Vino drugič pretočimo štiri do osem tednov po prvem pretoku — odvisno od tega, kdgj
vino lahko močneje žveplamo in nato po potrebi čistimo.
Seveda je najbolj enostavno, da vino z nepovretim sladkorjem čimprej porabimo. Če je presladko, ga pomešamo z močnejšim, vendar tik pred uporabo. Ostanek sladkorja izboljša harmoničnost in s tem kakovost vina, ki se poveča tudi zaradi počasnosti vrenja, saj se v tem primeru ohranja več ogljikovega dvo-kisa, ki daje vinu svežino.
.vv\\\v\\wvvwwv\\\vwvwwww\>
Denar da kmetu neodvisnost
Ob ustanovitvi nove banke, ki ima zanesljivo najboljše poslovne partnerje — slovenske kmete
M'	I
Janko Bukovec
stranke, ki so se šele ustanovile. Zato nas toliko bolj preseneča, da je za SKZ takšno zanimanje. Sicer pa pozivamo vse, ki živijo in delajo v Sloveniji, ki se zavedajo slovenskih korenin in ki jim ni vseeno, do kdaj bo število Slovencev tako upadalo, ter vse, ki hočejo in zmorejo, da se naše gospodarstvo pobere z dna, na katero gaje potisnila dosedanja politika, da se nam pridružijo in začno delati z nami še danes, kajti jutri bo morda že prepozno,« meni Bukovec.
Med številnimi nalogami, ki jih imajo v programu v kmečki zvezi, je tudi reorganizacija kmetijskih zadrug v korist kmetov, kajti sedanje zadruge so za kmeta predrage, pa seveda razvoj oddaljenejših krajev, zasebna praksa v veterinarstvu in še vrsta ugodnosti, ki zajemajo vse sloje prebivalcev. »Imamo tudi stanovsko podporo članov Društva belokranjskih vinogradnikov, ki jih je okrog 1.000, v svoje vrste pa smo povabili tudi obrtnike, a vsaj med črno-
V Celju je bil danes teden na pobudo Zadružne zveze Slovenije ustanovni zbor Zadružne kmetijske banke, prve specializirane kmetijske banke v državi, ki po dolgih svinčenih letih nadaljuje bogato tradicijo kmetijskega posojilništva in bančništva v mestu ob Savinji Zgodovina ne pozablja, da je bila prav tu po zaslugi najpomembnejšega zadružnega organizatorja in prosvetitelja 19. stoletja, dr. Josipa Vošnjaka, 21. januarja 1983 ustanovljena Zveza slovenskih posojilnic, ki je na ozemlju današnje Slovenije združevala prvih 16 posojilnic.
PRAŠIČJA KUGA V BREŽIŠKI OBČINI
BREŽICE — V soboto je bilo sejmišče prazno, ker je za šest tednov ustavljen ves promet s prašiči. Veterinarji so odkrili pojav prašičje kuge, ki ljudem ni nevarna, svinje-rejcem pa povzroča veliko škode. Samo na eni kmetiji so morali zaklati 150 prašičev in jih uničiti.
Nova kmetijska banka naj bi utrdila finančno samostojnost kmetijstva, te strateško še vedno najpomembnejše gospodarske dejavnosti, zlasti še, če upoštevamo njegov ekološki in socialni vpliv. Banka je delniška družba in bo združevala kar največ denarne moči kmetijstva, gozdarstva, kmetijske predelave in trgovine. Ta moč pa že sedaj ni tako slabotna, kot bi lahko sklepali iz enostransko volilno pobarvanih ocen o popolnem »razsulu v kmetijstvu«, kakršne ponujajo v svoji želji po oblasti nekateri novodobni mestni »lačenpergarji«. Če bo novoustanovljena banka dobro obračala denar, si lahko kmetijstjvo od nje veliko obeta.
Odločilno za uspeh bo lahko zlasti to, da je nosilec nove banke kmet, ki upravičeno velja za najbolj zanesljivega poslovnega partnerja, ker si ne upa živeti prek svojih možnosti, zato pa zna varčevati in misliti na prihodnost Zato tudi vse preživi in ostane; še več, le prek njega se narod zares vrasle na svoji zemlji
M. LEGAN
Kmet lahko politizira le pozimi
Brežiški člani Slovenske kmečke zveze zahtevajo varovanje plodne zemlje in zadružništvo, ki bo zasnovano predvsem na družinski kmetiji_
OKLJUKOVA GORA — V hiši Darka Jelčiča je bilo že v začetku dopoldneva živo, je nenehno zvonil telefon. Jelčič namreč ni samo kmet, ampak tudi predstavnik odbora Slovenske kmečke zveze v Brežicah. Zdaj, ko so se začele priprave na volitve čisto zares, mora zasukati rokave in se lotiti političnega dela.
V Brežicah se trenutno 800 članov te zveze povezuje v temeljne podružnice po vaseh. Ob ustanovitvi so sprejeli program republiške zveze s tem, da so mu dodali še nekaj specifičnih zahtev za Posavje. Tako se zavzemajo za zaprtje jedrske elektrarne, ter zahtevajo konec posegov v plodna kmetijska zemljišča brez soglasja kmetov. Postavili so zahtevo, naj se zadruga izloči iz Agrarie in postane samostojna. Sedanji sistem zadružništva naj razpade, novi pa naj se zgradi na drugačni osnovi, to je na družinski kmetiji. Ta naj potem sama odloča, kako se bo povezovala v zadrugo.
»Kmečka zveza ni nikoli trdila, da ne bo tudi politična organizacija. Ob pridružitvi Demosu so bila mnenja članov zelo deljena, a so zmagali praktični razlogi. Ko bo oblikovan parlament, se bomo ohranili kot stanovska organizacija kmetov. Pri tem se zgledujemo po podobni švicarski zvezi, ki je tudi sta-
novska, svoje interese v parlamentu pa zagovarja preko drugih političnih organizacij. Naša zveza bo samostojno kandidirala svoje ljudi v republiško in občinsko skupščino,« je povedal Jelčič.
Darko Jelčič
»ZSMS in zeleni so nam sicer ponudili sodelovanje, vendar menim, da ni smiselno skakati od ene organizacije k drugi. Udeležba na volitvah me skrbi, saj so ljudje apatični, poleg tega pa niso navajeni, da mora vsak član družine na volišče. Iz teh razlogov se bo treba temeljito pripraviti in ljudem predstaviti naše kandidate. Se sreča, da so glavne aktiv-
• Zaenkrat razmišljajo le o svojih kandidatih, ssy imqjo dovolj ljudi, ki so sposobni in pripravljeni sodelovati, a doslej za to niso imeli možnosti. Problem bo le s kandidati za republiško raven, sty nimajo dovolj ljudi, ki bi jih poznali v celem rgjonu, (ja do Trbovelj. V Brežicah je delovanje opozicije v Demosu nekoliko okrnjeno, zato bodo imeli demokrati kandidate predvsem v mestu, medtem ko bodo na vasi predvsem kandidati kmečke zveze.__________________________
nosti v zimskem času, ko si kmetje najdemo čas za politiko. V sezoni bi bilo to mnogo težje«, meni Darko Jelčič.
|t. 4 (2110) 25. januarja 1990
Neustavljivi apetiti po zazjdavlpofja
Prenaplhnjene zahteve
BREŽICE — Zaradi republiških in občinskih posegov bo brežiška občina v naslednjem desetletju izgubila tisoč hektarov plodnih površin. Zakonsko je odnos do kmetijske zemlje sicer točno opredeljen, toda to nikogar ne gane.
Apetiti po zemlji so neustavljivi zato zakon brez slabe vesti raztegujejo kot harmoniko.
V brežiški občini bodo vzele največ zemlje avto cesta in savske elektrarne, pozneje pa železnica Ta čas je močno ogroženo Čateško polje, kamor nasilno posega tudi turizem. V krajevni skupnosti nasprotujejo načrtom za izgradnjo nakupovalnega središča sredi najrodo-vitnejših njiv, kakor tudi širjenju zdravilišča na prvo kmetijsko območje, ki niti v dologoročnem niti v srednjeročnem programu ni predvideno za tak razvoj. Na Čateškem polju planirajo 350 hektarov hidromelioracij, bo potem sploh še kaj ostalo zanje?
Zaskrbljujoče je še, da domačini z zemljo ne ravnajo nič manj mačehovsko pot prišleki in da je bila kmetijska zemljiška skupnost, ki je zdaj ni več, brez vpliva. V dolgoročnem planu je s kme-tijci največ razhajanj, saj so v njem zamišljeni posegi na območja, ki so trajno opredeljena za kmetijsko rabo. Tako bo kmetijstvo zaradi občinskih pozidav do leta 2000 izgubilo 176 hektarov najboljših zemljišč.
Ta čas se upirajo pozidavi tudi v Šent-lenartu, kjer se na površine med Petrolom in vasjo vriva industrijska cona, čeprav so zanjo na zahtevo kmetijske zemljiške skupnosti že 1977 izločili iz melioracij 67 hektarov za obdelavo manj primernih zemljišč v Brežini Kmetijci se sprašujejo, kdo jih bo poslej varoval pred uničevanjem plodne zemlje, kdo ji bo določil ceno oziroma odškodnino, če se Slovenija kot republika tako obotavlja pri priznavanju oziroma uzakonjanju rente.
J. TEPPEY
LETO POZNEJE
KOČEVJE — V članku »Zapreti farmo v Klinji vasi?«, objavljenem v prejšnji številki našega lista, sem pomotoma zapisal, da je ta farma dolžna uskladiti kakovost svojih odplak z veljavnimi predpisi do 30. septembra letos, dejansko pa je ta rok 30. september prihodnje leto. Tega popravka sicer ni nihče zahteval, vendar je prav, da napako kljub temu priznam in popravim.	J- P-
DOLENJSKI LIST

ra

IZ NRŠIH OBČIN
ilTih
IZ NRŠIH OBČIN

1
Največ trgowin
Konec 1989 je bilo občini 739 obrtnikov 370 popoldancev
v
in
NOVO MESTO — Konec preteklega leta je bilo v novomeški občini 739 samostojnih obrtnikov. Čeprav so predvsem nove zasebne trgovine rasle skoraj kot gobe po dežju, je obrtnikov po podatkih občinskega komiteja za družbeni razvoj le 6 vež kot v letu poprej, vendar je dejansko povečanje števila obrtnikov večje, saj so lani »očistili« evidenco tistih, ki dejansko ne delajo več. Takih je bilo okrog 40.
Najbolj seje lani povečalo število zasebnih trgovin, od 16 na 38, še pred štirimi leti pa sta bili v celi občini dve. Tudi za naprej ostaja interes za nove zasebne trgovine zelo velik. Precejšnje povečanje je tudi v obrti »poslovno-tehnične storitve«, kije do pred treh let sploh ni bilo. Takšno obrt opravlja sedaj v občini 18 obrtnikov. Od 88 na 92 se je povečalo število zasebnih gostincev, od 148 na 152 pa opravljanje prevozniških storitev. Ta obrt je v občini naj številneje zastopana. Precej seje lani zmanjšalo število obrtnikov, ki so izdelovali in popravljali drobne kovinske predmete, in tistih, ki so opravljali tekstilno obrt, občina pa je dobila nekaj novih izdelovalcev izdelkov iz usnja.
Poleg samostojnih obrtnikov je bilo lani prijavljenih preko 370 popoldanskih obrtnikov ali blizu petina več kot pred letom; od tega jih je 80 izdelovalo drobne kovinske predmete za Iskro.
O STRANKAH IN PROGRAMIH
METLIKA — Bivša metliška režimska mladinska organizacija, sedaj stranka ZSMS, se resno pripravlja na volitve. V tajnosti pripravljajo svojo listo za občinski družbenopolitični zbor s svojim kandidatom za bodočega župana, seveda. O njihovem programu pa je bilo doslej moč zvedeti le tole:»Partija je 45 let imela program, ki ga ni uresničevala, mi pa nimamo programa, a ga bomo dosledno uresničevali!« To je v Rajmarjevi gostilni izjavil eden od šefov stranke, ki je bil nastavljen še v režimskih časih.
S kreditom na skupščinske volitve
Novomeška ZSMS se sklicuje na zasluge za pluralizem
NOVO MESTO — 17. januarja se je sestala stara in nova sestava občinske konference ZSMS Novo mesto in dokončno potrdila, da ZSMS odslej tudi formalno ne bo več tisto, kar v praksi že dalj časa ni bila, namreč enovita in edina organizacija mladih v novomeški občini. To pomeni, da bodo sedaj njeni člani le tisti posamezniki in kolektivi, ki bodo sprejemali program in statut ZSMS m podpisali pristopno izjavo.
Temu primemo se je OK ZSMS reorganizirala in sprejela nova pravila o organiziranju in delovanju OK ZSMS, ki izhajajo iz sklepov 13. kongresa ZSMS v Portorožu ter aktivnosti, ki jih narekujejo trenutne potrebe. Izvolili so tudi začasno vodstvo OK ZSMS, ki naj bi vodilo organizacijo do zaključka volitev, ter se dogovorili o aktivnostih ter pripravah na volitve.
Predsednik Matjan Ristič je v uvodnem govoru poudaril, da je mladinska organizacija v Novem mestu že dovolj zgodaj utirala samostojna pota in s tem širila pot pluralizmu, ter pri tem posebej omenil organizacijo svobodnih kateder v Novem mestu, ki so k sodelovanju pritegnile vrsto znanih in
pomembnih ljudi ter veliko število poslušalcev, ZSMS pa še sedaj or-
ganizacijsko pomaga novonastaja-jočim strankam ter tako ljudem omogoča čim širšo in lažjo izbiro na bodočih volitvah. Dejal je, da je prav ta dosedanja dejavnost kredit, s katerim novomeška ZSMS štarta na prihodnjih volitvah, poleg svojega programa, seveda, in ljudmi na svojih listah.
T. J.
Pieteto izžareva celotno ozračje
Razgrnjeni elaborati za novo novomeško pokopališče — Prof. Dušan Ogrin o svoji prvonagrajeni rešitvi — Važna je tudi izvedba — Se javna razprava
NOVO MESTO — Prejšnji četrtek zvečer je bila v prvem nadstropju hotela Metropol odprta razstava natečajnih elaboratov za novo mestno pokopališče v Srebrničah. Delo komisije, ki je ocenjevala razstavljene elaborate, je pojasnil njen predsednik Stane Žunič, tri nagrajene in še štiri naslednje odkupljene elaborate pa je strokovno obrazložil podpredsednik komisije prof. Vladimir Mušič. Številnim zbranim so se predstavili tudi avtoiji treh nagrajenih elaboratov prof. Dušan Ogrin iz Ljubljane, arhitekt Stojan Lipolt iz Divače in arhitekt Borut Simič iz Novega mesta.
vendar ni šlo. Upamo, da bo v Novem mestu več možnosti. Konfiguracija sve-
H kratkemu razgovoru za Dolenjski list smo povabili prof. Dušana Ogrina, avtorja elaborata, ki bo že čez dve leti v Srebrničah tudi uresničen. Predvsem nas je zanimalo, kaj pravzaprav pred-
tujitev, zato niso več tisto kot nekoč. Mi smo v med seboj ločenih posameznih delih skušali ohraniti neko lastno identifikacijo,« pravi prof. Ogrin. Se je pri tem oziral po tujih vzorih?
»Na leta 19'
podobnih natečajih delam že od 72 in po našem projektu, kije po
• Novomeščani bodo lahko svoja mnenja glede natečajnih rešitev in vsega, kar se pokopališča v Srebrničah tiče, povedali na javni obravnavi, ki bo v torek, 30. januarja, ob 18. uri v konferenčni sobi hotela Metropol. Tam si lahko vsak dan od 10. do 18. ure, vse do 2. februarja, ogledajo razstavljene elaborate. Med 16. in 18. uro je zagotovljena tudi strokovna razlaga razen ob nedeljah in ponedeljkih, ko je strokovna razlaga med 11. in 13. uro.
značaju približno podoben temu, je bilo ...........................“ . Žal Ko-
zgrajeno goriško pokopališče, munala ni bila sposobna obdržati kriterije na taki višini, za katere smo se dogovorili. Sestavili smo celo pokopališki red, seveda okvirno, da ne bi pri tem nikomur preveč vsiljevali svojih načel.
ta je bila za projekt precej zahtevna, vendar mislim, da smo našli rešitev, ki ne bo nasilna do prostora — tega razgibanega kraškega sveta — pa tudi ne do gozda samega.«
T. JAKŠE
Solidarnost je zmagala
PRVONAGRAJENCI — Avtor pr-vonagrajenega elaborata za novo pokopališče v Srebrničah pri Novem mestu prof. Dušan Ogrin (levo) v razgovoru z avtorjem arhitekturnega dela rešitve arhitektom Alešem Vodopivcem. Pri elaboratu sta sodelovala še arhitekta Davor Gazvoda in Mateja Doležal.
nas še dokaj nenavadna
Gorjanci: trije odpuščeni šoferji se lahko vrnejo na _______delo — Poseben elaborat o odcepitvi
stavlja za rešitev.
»V kombinaciji gozdnega in parkovnega pokopališča, ki smo jo predlagali, izžareva pieteto celotno ozračje pokopališča, ne pa recimo posamezna grobna parcela. To je v skladu s posodabljanjem evropskih pokopališč, ki traja že od začetka stoletja, skratka, pokopališka kultura naj bi se izboljšala. Današnja velika pokopališča tako kot velika mestna naselja pomenijo neke vrste od-
STRAŽA — V petek je centralni delavski svet enovite delovne organizacije Gorjanci razpravljal tudi o zahtevah, ki so jih postavili delavci bivšega Avtobusnega prometa Goijanci na sindikalnem sestanku. Poglavitni temi sestanka sta bili (o tem smo več pisali v prejšnji številki na 1. strani) izključitev treh šoferjev iz delovne organizacije in odcepitev bivšega tozda Avtobusni promet iz enovite delovne organizacije, ki se po novem letu pravzaprav še dobro formirala ni.
Delavski svet je razveljavil odločitev kadrovske komisije in s tem potrdil, da ostajajo trije šoferji, ki so bili zaradi prekrškov začasno ob vozniško dovoljenje, v delovnem razmerju. Eden je že pričel delati kot avtomehanik, druga
dva, ki sta sedaj v bolniški, pa bosta pričela delati kot avtobusna sprevodnika. Sklenjeno je bilo tudi, da se pripravi elaborat o možnosti za poslovanje bivšega tozda Avtopromet kot samostojno podjetje.
T. J.
Prazen blok
GROZNO SPOZNANJE
METLIKA — Udarno jedro Luigije-vega predvolilnega štaba je prejšnjo sredo po večurnih temeljitih analizah v metliških gostilnah z grozo spoznalo, da obstaja resna nevarnost, da na naslednjih volitvah zmagajo. To spoznanje jih je streznilo in takoj so sprejeliprotizma-govite ukrepe. Med drugim bodo začeli hvaliti komunistični program in njihove kandidate, izjavljajo pa tudi, daje Zveza socialistov na volitvah upoštevanja vreden nasprotnik.
Občina ni hotela biti pogrebec
Novomeška občinska skupščina sprejela pobudo za finančno sanacijo Novotek-________sove Tkanine s prodajo družbenih stanovanj
NOVO MESTO — V četrtek, 18. januarja, so delegati novomeške občinske skupščine na hitro sklicani seji, kar je delegat Ludvik Golob ocenil kot kršenje posiovnika, po nekiy glasovalnih zapletih le sprejeli predlog o odkupu Novo-teksovih stanovanj, s čimer bo Novoteksova Tkanina prišla do večjega dela svežega obratnega kapitala, potrebnega za preprečitev ustavitve proizvodnje.
ci. Novoteks bo prišel do okrog petih milijonov mark svežega denarja, v če-
mer Novoteksova Tkanina med slovenskimi tkaninarji sicer ni izjema. Žal ni
O zadevi smo žeipisali. V decembru
zeipisa
občinski izvršni svei ni podprl tega No-
voteksovega predloga, ker za odprodajo stanovanj, ki sojo sicer pred tem v sanacijske namene že izvedli v več slo-
mšii * vi
%ML -
NOVO SREDIŠČE ZA PRAZNIK — Dela pri gradnji metliškega pošlovno-trgovskega središča, ki ga novomeški Pionir, gradi za prodajo na trgu, tečejo po
Cejopo
kngini
venskih občinah, ni bilo zakonske osnove. Potem so delegati občinske skupščine na zadnji lanski seji sprejeli predlagan občinski proračun za letos, skupaj s povečano prispevno stopnjo za stanovanjsko solidarnost, namenjeno kreditiranju stanovalcev v družbenih stanovanjih za odkup le-teh. Ker je Novoteks, kije s svojo Tkanino privozil na rob prepada, vztrajal na tem, najhitreje in očitno najlažje dosegljivem viru za finančno injekcijo, je izvršni svet potem izdelal predlog, po katerem bi bilo možno to odprodajo izpeljati tako, da ne bo nezakonita. V ta namen bo seveda porabljen večji del denaija, zbranega s povečano stopnjo za stanovanjsko solidarnost.
V Novem mestu Novoteks prodaja 96 stanovanj, 51 jih bo odkupil solidarnostni občinski sklad, 35 podjetja, v katerih so zaposleni delavci, ki živijo v Novoteksovih stanovanjih —kupnina jim bo vrnjena z omejenimi solidarnostnimi sredstvi, 10 pa sami stanoval-
zagotovila, da bo ta akcija rešitev za Novoteks, saj ji morajo slediti še druge. Vsekakor novomeška občina ne bo Novoteksov pogrebec upati pa je, da si bo na smrt bolni toliko opomogel, da pogreba čez mesece ne bo. Največje zagotovilo naj bi bil perspektiven program, s strokovnimi kadri pa naj bi se okrepili v najkrajšem času. Na seji je bilo kar precej dvomov o sposobnosti sedanje ekipe za izpeljavo sanacije, koli-
METLIKA — V bloku v metliškem Kidričevem naselju, ki je bil zgrajen lanskega oktobra, je 22 stanovanj, naseljeni sta pa le dve, 19 pa jih je že ves čas praznih.
Solidarnostnih stanovanj ne morejo dati ljudem, ki bi jim pripadla, ker seje medtem spremenil pravilnik za dodeljevanje teh stanovanj, na metliški stanovanjski skupnosti pa ga še niso sprejeli. To naj bi opravili na bližnji seji, potem bodo dali v javnost razpis, sledilo bo točkovanje itd., tako da se bodo ljudje lahko v stanovanja morda vselili najprej sredi marca. Že ves čas od oktobra pa mora stanovanjska skupnost poravnati stroške, ki kljub (ali pa prav zaradi) praznim stanovanjem so, vključno s kurjavo. Razlogi, zakaj niso vseljena stanovanja Beti in IM P, niso znani, ampak to je stvar njihove poslovne ali kakšne drugačne politike oziroma presoje. Cena treh še neprodanih stanovanj (gre za Pionirjevo gradnjo za trg) pa je 1100 DEM za kvadratni meter.
tretjino površine, od tega okoli 1500 m2 v trgovskem delu in 500 m2 v poslovnem delu. Prav te dni tečejo pogovori za nakup prostorov z ljubljansko Metalko, za trgovske prostore v tem središču se skupaj zanimajo zagrebške firme
Standard konfekcija, DTR in Ramensko, predstavniki Pionirja se pogovarjajo tudi s Slovenijalesom, napovedane pa imqjo pogovore še z zagrebškimi podjetji
Nama, Kraš in Astra. Cena kvadratnega metra površine v tem središču je 1650 nemških mark. (Foto: A. B.).
•	Sem za demokracijo, a kaj, ko me nočejo poslušati! (N. Popovska)
•	Demokracija je vsaj do sedaj najbolj učinkovita tehnologija, ki šele omogoči, da državo lahko sploh prenašamo. (Pučnik)
• Seveda je omenjena odprodaja zasebnih sanovanj v naših sedanjih razmerah in sistemu hudo vprašljiva, cinizem pa pedantna ugotovitev pred-lagalcev, da vsi stranovalci v teh stanovanjih izpolnjujejo pogoje za solidarnostno stanovanje. Kot daje to pri slabih plačah težko! Prisoten je bil tudi dvom o perspektivnosti podjetja, ki mu je taka akcija edina rešitev, seveda pa so bile že prisotne nove tovrstne pobude. Nič čudnega, sqj v Novem mestu ni veliko trdno stoječih firm. Kakorkoli že, delegati so po dodatnem usklajevanju v zboru krajevnih skupnosti za las sprejeli sklep, ki ima povsem očitno vlogo: preprečitev ustavitve proizvodnje v Novoteksovi Tkanini.
NAGRADO PODARILA BOLNICI
METLIKA — Predsednica občinske organizacije Rdečega križa Metlika Anica Pezdirec je svojo denarno nagrado, ki jo je ob koncu leta dobila za požrtvovalno in zavzeto delo nepoklicne funkcionarke, podarila Anici Lilič z Radoviče, ki soji pred kratkim presadili ledvico. Lepo bi bilo, ko bi tudi taki zgledi vlekli.
Letos postaja?
V kratkem lokacijsko do-voljenje in projekt
Dolga pot do svojega denarja
kor je razprave sploh bilo. Po izredno dolgem uvodu predlagalca akcije in Novoteksovega direktorja Slavka Pavlina ter po razpravah »uradnih« raz-pravljalcev.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Metliški Beti njeni kupci dolgujejo več kot 101 milijon dinarjev in tako velike terjatve že povzročajo motnje v poslovanju — Vse več tožb_________________
METLIKA — Konec lanskega leta je imela metliška Beti za 101.431.822 konvertibilnih dinarjev terjatev do svojih kupcev po Jugoslaviji. Da bo ta številka bolj razumljiva: gre za 101.000 milijard starih dinaijev. Topa je tak denar, da zaradi tako velikih terjatev tudi Beti občuti motnje v poslovanju, ima težave pri preskrbi s surovinami ter pri plačilu obveznosti in zagotavljanju denaija za plače.
Največ denaija dolgujejo Beti kupci iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, in sicer iz Slovenije 51 milijonov dinaijev, iz Hrvaške 22,3 milijona in iz Srbije 13,7 milijona. Od tega je že zapadel rok za plačilo za dolžnike iz Slovenije v višini 3,3 milijona dinarjev, iz Hrvaške 3,6 in iz Srbije 3,7 milijona. Beti pa je bila v začetku tega leta domačim dobaviteljem dolžna 26,8 milijona dinarjev, in sicer dobaviteljem iz Slovenije 18 milijonov (zapadlo 3,9 milijona), iz Hrvaš-
ke 5 milijonov (zapadlo 1,5 milijona) in iz Srbije 1,8 milijona (zapadlo 0,2 milijona dinaijev), ostali znesek pa so dolžni drugim dobaviteljem iz Jugoslavije.
Vedno pogosteje mora Beti do svojega denaija priti s pomočjo sodišča. V lanskem letuje Beti po vsej Jugoslaviji vložila okoli 400 tožb za plačilo neporavnanih računov; v glavnem gre tu za izteijavo zapadlih obresti. Že letos so vložili okoli sto tožb. Velika večina tožb gre na račun dolžnikov iz drugih repu-
blik. Zanimivo je, da do lanskega leta takih tožb skorajda ni bilo, v prejšnjih letih jih je bilo skupaj morda dvajset.
Kot pravi Brane Matkovič, vodja pravne in samoupravne službe v Beti, je tretjina teh tožb, ko se nihče ne pritoži, rešena v dveh mesecih in denar dolžniku SDK odtegne in ga nakaže Beti; druga tretjina se zaradi prezasedenosti sodišč vleče do pol leta; v tretjini primerov pa se tožene firme pritožujejo samo zato, da pridobijo čas, čeprav jim je jasno, da bodo na koncu morale plačati.
V začetku letošnjega leta je imela Beti po Jugoslaviji vloženih tožb za plačilo 6,3 milijona konvertibilnih dinarjev neporavnanih računov.
A. B.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 27. januatja, bodo v
Novem mestu do 19., drugod do
17. ure odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Potrošniški center na Zagrebški
•	v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
•	v Žužemberku: Market Dolenjka
•	v Straži: Samopostrežba KZ.
•	V nedeljo bodo od 8. do 11. ure odprte v Novem mestu: prodajalna Pogača na Glavnem trgu 22, v Črnomlju: samopostrežba Pod lipo.
METLIKA — Iz programa občinskega samoprispevka, ki se izteče v tem letu, je neuresničena le še metliška avtobusna postaja. Kot stvari sedaj kažejo, naj bi ta za Metliko brez dvoma zelo pomemben in potreben objekt letos začeli graditi.
Avtobusna postaja je v sklopu zazidalnega načrta med Črnomaljsko cesto in Cesto XV. brigade, in sicer bo stala v neposredni bližini sedanjega metliškega gasilskega doma. Potrebno zemljišče za postajo je že odkupljeno, računajo, da bodo v mesecu dni imeli lokacijsko dovoljenje, v izdelavi pa je že tudi projekt avtobusne postaje. Ko bo vse to urejeno, bodo morali dobiti investitorja, vsekakor pa je jasno, da bodo to postajo lahko zgradili le s sofinanciranjem.
URE PRAVLJIC V METLIŠKI OBČINI
METLIKA — Občinski odbor Rdečega križa Metlika pripravlja skupaj z metliškim vrtcem ure pravljic za predšolske otroke v večjih krajevnih skupnostih metliške občine. V petek, 26. januaija, bodo ob 15. uri ure pravljic v osnovni šoli Podzemelj; v soboto, 27. januarja, pa: ob 9. uri v OŠ Suhor, ob 10. uri v šoli na Radoviči, ob 12. uri v gasilskem domu v Drašičih in ob 13. uri v domu krajanov na Božako-
Novomeška kronika
PLAČILO — Oglasil se nam je starejši t Novomeščan in prizadeto vprašal, zakaj i na primer na občini ni mogoče prispevka t za uporabo mestnega zemljišča plačati z ; gotovino. Zakaj mora človek to urejati n preko pošte ali banke, kar je seveda draž- il je? Zato, da ima nekdo delo, zato, da biro- j n kacija dokazuje svojo moč, zato, da nas /, molzejo, koder jim pade na pamet.
STROKOVNJAKI — Računalniki ' postajajo sicer draga vsakdanjost, vendar ji so vsak dan bolj tu. Občan, prepričan, da 1 mu bo s temi strojčki življenje udobnejše, u seje oglasil v poslovalnici Mladinske knji- sl ge na Glavnem trgu in vprašal, ll. imajo d kaj te krame. Mladinska knjiga, vsaj njena j p centrala v Ljubljani, je namreč polna sa- st mohvale o založenosti z računalniško ir opremo. V Novem mestu pa so rekli, da ; vi računalnikov pri njih ni, veliko pa da jih u imajo v njihovi poslovalnici nasproti So- p kolskega doma. Bodoči računalnikar je h jadrno odhitel tja, kjer pa so mu od raču- zc nalnikov pokazali žepne kalkulatoije, to- ki rej nekaj takega, kar v Avstriji dobiš kot darilce v vrečki pralnega praška, ki ga ti- m hotapiš v Jugo. Novomeška Mladinska n; knjiga očitno razpolaga z neznanskim V fondom splošne izobrazbe, to, da občasno ta nimajo radirk, čopičev, da o novih knji- p; gah, ki so izšle pri nas, niti ne govorimo, pa »f je nekaj povsem običajnega. Opozicija, ki lo bi obljubila, da bo v Novo mesto pripelja- nc la konkurenčno knjigarno in papirnico, bi dobila kar nekaj glasov na volitvah. Med r dijaki, študenti m izobraženci. Za politike c
ne bi dal roke v ogenj.
MENZA — Iz dobro obveščenih kro-
gov smo zvedeli, da je pred dnevi v poslopju skupščine občine Novo mesto zmanjkalo stranišč. Naval vanje je povzročila hrana (oziroma bakterije v njej), ki jo je postavil na mizo novopečeni zakupnik menze. Kot se sliši, se za možaka zanimajo tudi v nekaterih drugih, predvsem neuspešnih dolenjskih kolektivih. Na čimbolj grozovit, vendar legalen način bi se namreč radi znebili svojih vodilnih.
k<
ki
Ena gospa je rekla, da stane Iskrin at. telefon v navadni trgovini 2.700 din, ug Siemensov v brezcarinski prodajalni na pa 105 mark. Za eno Iskrino govorilo bi torej lahko kupili več kot tri Sie- "a mensova. Pa se še čudite, če bo pri- j" mer Ante ukinil djutiče!	na
USMF&ji
j vii pr j 'tj : str
V času od 9. do 16. januaija so v novo-' so| meški porodnišnici rodile: Jela Breznika! ka z Glinka — Valentina, Marija Lajkovič i! za
Velikega Mraševega — Aljo, Marija Ko- a|j želj s Krušnega vrha —Vesno, Mariji
Berk iz Prelesja — Gregorja, Jožica Bajul , iz Primostka — Silvijo, Manda Davidovi! iz Črnomlja — Marka, Erika Pavlič ii Šentjeneja — Klemena, Helena Kastelic i v~ Vrha pri Pahi — Aleša, Marija Mlakar ii
Zaluke — Niko, Jožica Slane iz Rosalnii nič
jemeju
Vrha
Anjo, Darinka Sla..______
lo, Jovanka Miklič iz Stranske vaš KI —Davida, Andreja Ucman iz Črmošnji* Prt —Tejo, Vida Jerman-Smolič s Sel pf ^ 1 Otovcu — Katarino, Jožica Grivec iz vf “rt bovca — Uroša, Milena Kaplar iz Čučj* sl° Mlake — Polono, Jožica Uaovč s Kuzai v r jevega Kala — Jureta, Zinka Boh iz Strah
—	Barbaro, Ivanka Kostelac iz Gornika' avi
—	Karmen, Ksenija Krznar iz Osredk1 Vs«
pri Šentjanžu — Denisa, Matejka Zajej slp Pekla —Petro, Alojzija Fortuna iz Mar je j kovca — Dejana, Majda Zupančič z Rde Z|l< čega Kala — Tanjo, Valerija Kranjc z Rf Pr> ke — dečka, Jana Mirčetič iz Močvir Vs< —dečka.	lni
IZ NOVEGA MESTA: Veronika Td Pai tar iz Kristanove 24 — Jureta.	sta
Čestitamo!
Sprehod p« Metliki
v
V BETI SE JE POJAVIL MOŠKI, k ga krajanstvo pozna kot posebneža, z n* 'N menom, da bi se z odgovornimi dogovori* su| kako bo kazal za 8. marec ženskam v kod Prt fekciji svoje moško bogastvo. Možakar; koi trdil, da ga je k temu nagovoril nekdo1 na metliške občine, v Beti so našli rešiti Ptv predlagajo, naj bi prišel za 8. marec v W do| razkazovat svoje orodje k šalam nagnjen si_ občinar. Pa naj ženske vidijo, koliko je' jo hlačah vsaj enega z občinske uprave! edj S POSEBNO VRSTO TEŽAV SE u) JaS( vaija ena izmed učiteljic metliške osnov? šole. Svoje kolegice že vrsto let nagovad Zt) z »gospa«, pa je bila zato na razgovoru P , sekretarju osnovne organizacije ZK, da \ m ji le-ta razložil, kako so učiteljice »tovad ' šice«. Komaj seje neimenovana učitelj*2 Q ' privadila na »tovarišice«, je že slišati, “ .P bo morala ponovno stopiti pred se k reta1 . jevo obličje. Počasi, toda vztrajno prihaf v navado nazivati učiteljice z »gosp*' jK' ZADNJI GOVOR PREDSEDNIC U:> KEGA KANDIDATA JANEZA Vra^ < čaija-Luigija po Studiu D je dodobra!** hudil Črnomaljce. Luigi je v svoje1* uai predvolilnem govoru krepko obdelal	P'at
bivalce sosednje občine; ena izmed trt« JjCp maljskih užaljenk je ob tem izjavila: »L '0. sploh ni za na radio. Vraničar se dere W Prj sraka.« Janez ji ni ostal dolžan: »Saj in1' kd0 gumb na radiu, pa bi si lahko zade1' ra|j utišala!«
D0L2NJSKI UST
t. 4(2110)25. januarja 19^
Črnomaljski drobir
NAJDENI PREDMETI Na oddelku /a občo upravo in proračun pri črnomaljski občinski skupščini očitno ni prevelikega navala ljudi, ki bi pri njih iskali ■zgubljene predmete. To potrjuje že poda-tek, da še vedno hranijo 3,090 din (tistih že nekoliko starih, seveda), čeprav drobiž. ;e nekaj časa sploh ne velja več. Še manj “panja pa je, da bi se oglasil lastnik platnene vrečke. I’VC vrečke in ženske bluze domače izdelave. Včasih se zdi. daje kdo - : oddelek /a občo upravo in proračun že s zamenjal za smetišče.
KAPITAL V eni od pisarn Centra a j 'a socialno delo imajo obešeno sliko, ki jo f (je ustvaril pred petimi leti Robert Lozar. a takrat je bil Robert eden od mnogih učencev, ki so sodelovali na otroški slikar-'ki koloniji, danes pa je študent na Aka-0 demiji za likovno umetnost in na najboljši a Poti. da postane akademski slikar. Zato so 'e na omenjenem centru odločili, da bodo uiorali likovno delo bolj zaščititi, saj z vse večjim priznavanjem umetnika narašča ‘udi vrednost njegovih del. Konec koncev. Pravijo bolj potihem socialni delavci, pa bomo lahko delo, ko nam bo šlo finančno >- Te precej za nohte, celo uspešno prodali na y kakšni dražbi.
?• SMETI — Ob stavbi, ki so jo zgradili i- nted črnomaljsko pošto in »belo hišo«, so a “umestili velik rumen kontejner za smeti. n Mnogi mimoidoči se spotikajo, češ da ob P ‘akšno novogradnjo ne sodi smetnjak, ki ■' Pa bi bil, če bi si zatisnili eno oko, še kar ia »prebavljiv«, če se ne bi tudi ob njem znaš-a 1° nekaj črnih vreč s smetmi in odrabljena *' novoletna jelka.
KONEC S »STALINOVIM« OZVOČ-,e ENJEM Pred kratkim so v tukajšnji kulturni dom montirali novo ozvočenje. y_ ki je veljalo 80 tisočakov. Doslej so upo-y. ["pbljali ozvočenje, ki so ga še za časa Sta-[0 “na kupili v Sovjetski zvezi. Pridobitev > Pomeni, da bodo v prihodnje tudi filmske j^ , Predstave zvočno veliko boljše.
Drobne iz Kočevja
^ CENE PADAJO — Cena kruha je Padla minuli torek, cena sladoleda pa že Prej. LIK je doslej ponujal svoje proizvode s 25-odstotnim novoletnim popustom, zdaj pa so številko 25 prečrtali in jo nadomestili s 40. Vse pada, le sneg ne, čeprav i je zima. Čudni časi!
ČAKAJE NA EKSPLOZIJO — Za-' grebčani so zaradi eksplozije in požara v kemični tovarni v Zaprešiču prebili noč v kleteh, misleč, da je eksplodirala krška in atomska centrala. Potem pa so složno in, ugotovili, da kemična industrija ne sodi v Ini naseljene kraje, predvsem ne v mesta. V ilo Kočevju so krajani že pred leti zahtevali, ie- naJ b> urbanisti v mestu ne pustili več vsaj fj. širjenja kemične industrije in industrije, ki dela z nevarnimi snovmi (Kemična tovarna, Oprema), pa jih nihče ni uslišal.
V| VSE JE V AKCIJI — Iz zelo skrivnih i virov smo zvedeli, da nekatere skupine ? pripravljajo neposredne, demokratične in j 'fjne volitve, pa ustanavljanje novih j strank in evidentiranje poštenih in spo-l,0J sobnih za razne dolžnosti v raznih stranjo kah. Ni nam pa še uspelo razvozlati, ali gre ;lj) za skupine, ki pripravljajo pustne nastope vo ali za kaj drugega.
Ribniški zobotrebci
r it NIČ ZA PODARIM DOBIM — Rib-Inil “ičani so se pritoževali, da pred glavnim ;nt žrebanjem Podarim-dobim niso mogli eg> kupiti niti v Kočevju niti v Ribnici v no-;ot beni trafiki ali drugod kartic. Tako bodo bel “stali naši smučarji zaradi te pomanjkljiva vosti ob precej denarja, ipe ŽELEZNINA V NOVIH PROSTO-va® “IH — Ribniška trgovina Železnina seje njk Pfeselila iz dosedanjih prostorov v Seško-pf p1 ulici v tako imenovani »ribniški kare«. Vf' “tejšnja trgovinica je imela le malo pro-učj( 'torov, zdaj pa imajo prostora toliko, da se izff v Ploj roba kar izgubi. ra*1 KJE PARKIRATI — Zasebni ribniški iko' avtoprevozniki A. K., ki ga preganjajo z ■<iV v'eh parkirišč in zelenic, pravi, da mu prijel slojni ne odredijo, kje naj parkira, čeprav A» Je pripravljen parkirni prostor za svoja vo-Ldf ztla tudi plačati. Zalegel ni niti razgovor : R» Pr‘ predsedniku izvršnega sveta. »Od po-vitr vs°d me preganjajo,« pravi in dodaja, da m'ajo vsi stolpiči na Prijateljevem trgu Trt Parkirne prostore, le stolpič, v katerem ^uuje on, ne.
Trebanjske iveri
p
1J . TABLE —- Pravijo, da sta se v Treb-H^ut sporekla dobrovoljčka, pri čemer I, T bi bil eden od njiju izruval priročno e nt rastno obvestilo tablo Cugljeve go-(0ri> ‘me jn z nj0 mahnil drugega. Če je k°l' k Pir res bil, se ne ve natančno, vseka-ar/ °r pa je neznano kam izginila omenje-tL a **bla, ki jo je po strankinem naročilu Bd d Lta,il° Cestno podjetje. Ker je po-si H'*1 tabei — tudi z drugačnimi napi-iie’ in °krog Trebnjega še nekaj, utegne-!J e . 'Zginiti tudi te. To je možno. Ni pa gult :	mogoče. Odgovor bo vsekakor
ovU1 V, J pred poletjem, ko bodo začeli v vatj1 ,tlebnje prihajati turisti, ki naj bi se ■u f s pomočjo obvestilnih tabel. d&t ^APisi — Na pročelju Dolenjkine iv**! sk«°vnice v Trebnjem imajo elcktron-elj'? 0 ° Podprto »oglasno desko« z obvestili d ni rt n'b ugodnih nakupih v tej trgovi-g'J1® z njo usmerjajo kupce. Za bla-trie n’Co ‘majo na asfaltu na parkirnih S iA da i*1*1 začetnice imen. — Najbrž zato, N*	Jggovci ne zgrešijo.
r sk, “^NARINA — Čeprav je trebanj-člah0bčinski komite ZKS poslal med i°irf Dl • lv° položnice za zelo zamujeno črn“ “en ° Partijske članarine, je članov z • »T( k« xavnano članarino v občini še veli-e W Pri ^0r(la ti razmišljajo tako: politika jitif u nas se spreminja in mogoče nam bo lCje*' ra|| »tel celo v dobro, če nismo financi-komunistov.

Li
i
IZ NKŠIH OBČIN
ilTlU
IZ NKŠIH OBČIN
Ei
PROGRAM SOCIALISTIČNE ZVEZE V JAVNI RAZPRAVI
ČRNOMELJ — Socialistična zveza je dala v javno razpravo osnutek programa njihovega dela za prihodnja štiri leta, na podlagi katerega bodo oblikovali tudi volilni program. V programu med drugim poudarjajo, da želijo postati organizacija klenih in pokončnih ljudi, kjer dana beseda pomeni vse. Javna razprava bo zaključena sredi februarja s programsko konferenco. Sicer pa v tukajšnji Socialistični zvezi oblikujejo tudi kandidatne liste za volitve, na katere bodo šli samostojno s svojo listo.
DRAŽJI VRTEC
ČRNOMELJ — Kljub zamrznjenim plačam se bodo tudi starši iz črnomaljske občine, ki imajo otroke v vrtcu, morali sprijazniti z novimi, 120-odst. višjimi cenami. Največja vsota, ki jo bodo morali za januar odšteti za otroke do 3 let starosti, bo 1.042 din, za tiste od 7 do 8 let pa največ 803 din.
O VLOGI VODJE V PODJETJU
SEMIČ Medobčinsko študijsko središče ZK Novo mesto in društvo kadrovskih delavcev Bela krajina pripravljata v petek, 26. januarja, ob 1 L uri v pensionu Smuk v Semiču strokovni razgovor o podjetniški kadrovski dejavnosti in vlogi vodje poslovnega procesa v njej. Razgovor bo vodil eden najvidnejših strokovnjakov na področju kadrovske teorije in prakse v Jugoslaviji, prof. dr. Jovo Brekič iz Centra za ka-drologijo Ekonomskega inštituta v Zagrebu.
GASILSKA ŠOLA
ŠALK A VAS PRI KOČEVJU — Med šolskimi počitnicami je gasilsko društvo Salka vas organiziralo v svojem prenovljenem in razširjenem domu enotedensko šolo za pionirje gasilce. Udeležilo se je je 20 pionirjev in vsi so uspešno opravili zaključni preizkus znanja ter si tako pridobili naziv pionir gasilec.
ODLOK O OSKRBI Z VODO
TREBNJE — V trebanjski občini pripravljajo odlok o oskrbi naselij s pitno vodo, ki naj bi »postavil pravila igre« v načinu odjema vode iz. omrežja, kakor je smisel tega predpisa na nedavni seji občinskega izvršnega sveta označil direktor Komunale Trebnje Pavel Jarc. Sodeč po besedilu osnutka bo odlok uvedel zanesljivejšo kontrolo nad količinami vode, ki se tako ali drugače izgubijo neplačane iz cevi med zajetji in odjemnimi mesti.
ZLATENICA NA MIRNI
MIRNA — 9 otrok v mirenskem otroškem vrtcu in 5 otrok v tukajšnji osnovni šoli ter 5 odraslih z Mirne je od sredine lanskega oktobra do zdaj zbolelo za zlatenico. Po besedah dr. Dušana Harlandra iz novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno gre v primeru obolenj za virusno zlatenico, ki se prenaša s stiki med ljudmi. Zdravniki ugotavljajo, daje to kontaktna epidemija, za katero je značilno, da traja dalj časa in da okuženi obolevajo postopoma. Če bil bi vzrok zlatenice oporečna voda ali hrana, bi vsi okuženi zboleli naenkrat, pravi dr. Harlader. Zanesljivih posebnih ukrepov zoper tovrstno zlatenico ni, za preprečevanje pa je vsekakor nadvse pomembna popolna higiena, osebna in v prostorih. Panika je v zvezi s tokratnimi obolenji nepotrebna, miri dr. Harlander.
Podražitve Komunale so burile duhove .
Po novem le za 10 odstotkov višje cene
ČRNOMELJ — I4. decembra so na seji črnomaljskega izvršnega sveta sprejeli sklep o novih cenah komunalnih storitev in stanarin od 1. januarja dalje. Dvig cen je bil različen; za 15 odst. pri odvozu odpadkov za gospodinjstva, za 30 do 40 odst. za vzdrževanje deponije, 63 odst. za 1 m’ porabljene vode, 104 odst. za kanalščino, za ogrevanje pa celo za 126 odst. (za gospodinjstva) in 168 odst. za ostale uporabnike. Stanarina naj bi bila z novim letom višja za 45 odst.
Pozneje je zvezna vlada dovolila le 10-odstotno podražitev komunalnih storitev in stanarin glede na decembrske cene; o tem pa je pisal tudi uradni list, ki je izšel že po sprejemu sklepa črnomaljskega izvršnega sveta. Zato je bilo med občani veliko nezadovoljstva in ogorčenja nad novimi cenami. Prišlo je celo tako daleč, da so se začeli ljudje med seboj organizirati v skupine in opozarjati, da računov ne bodo plačevali.
Na izvršnem svetu so tako še enkrat preračunali cene, tokrat le z 10-odstotno podražitvijo. Ker sc občani še niso povsem pomirili in ker nekaterim podražitve še vedno burijo duhove, naj navedemo nove, znatno nižje cene komunalnih storitev: 1 m' vode 2,60 din (gospodinjstva) oz. 4,90 din (ostali). Kanalščina za 1 m' porabljene vode 0,80 din oz. 2,10 din, odvoz odpadkov 9,20 na osebo za gospodinjstva oz. 1 din od 1 m2 za ostale, vzdrževanje deponije za gospodinjstva 1,50 din na osebo, za gospodarstvo 0,20 din za 1 m2 poslovnih površin ter pogodbeno 0,40 din za 1 m2. Za ogrevanje pa bodo morali stanovalci odšteti 6,90 din za 1 m2 stanovanjske površine, ostali pa 15,40 din. Kaj pomenijo te, manjše podražitve za Komunalo, pa je že druga zgodba.
M. B.-J.
Kdo bo Romom priskrbel vodo?
Romi s Sovinjka zatrjujejo, da je to dolžnost krajevne skupnosti ali socialne _____________službe, omenjena dva pa, da si jo morajo Romi sami plačati
SOVINJEK PRI SEMIČU — Na Sovinjku pri Semiču so v zadnjih nekaj letih zgradili tri hiše za Rome. Res, da v hišah ni elektrike in vodovoda, vendar so ob vsaki stavbi zgradili vodnjak, v katerega se steka kapnica. Prav voda pa je v zadnjem času, ko ni padavin, postala poglavitni problem za prebivalce Sovinjka. Nikogar ni, ki bi jim bil pripravljen pripeljati vodo, saj Romi, kot zatrjujejo, nimajo denaija, da bi jo plačali. In tako so njihovi vodnjaki že od začetka januarja suhi.
Cvetka Hudorovac, najbolj zgovorna med prebivalci Sovinjka, potoži, da je bila na Centru za socialno delo v Črnomlju, pa soji rekli, da tudi socialna služba nima denaija za plačilo vode.
»Otroci hodijo v šolo, moram jih umiti in oprati obleko, pa nimam s čim. Rekla sem že, da jih ne bom več pošiljala v šolo, če ne bomo imeli vode,« se huduje Cvetka, ki je edina zaposlena, januarja
pa je z otroškim dodatom na otroke prejela 1.200 din. Darinka Hudorovac iz hiše, ki je bila zgrajena zadnja, pove, da je edini dohodek pri hiši 300 din mamine pokojnine, medtem ko trije otroci, ki so že končali šolanje, zaman iščejo zaposlitev. Potoži še, da so v hiši že 4 mesece, a ni nihče prišel preverit, kako je z vodnjakom, ki pušča. V hiši, kjer živi
ZA VEČ LJUBEZNI IN DOBROTE
KOČEVJE, RIBNICA — Minuli teden seje v Kočevju zbralo nekaj nad 20 članov Krščansko-demokratske stranke. Imenovali so iniciativni odbor, ki bo pripravil 30. januarja ustanovno skupščino pododbora stranke v Kočevju. V iniciativnem odboru so Bogomir Stefanič, Meta Prelesnik in Alojz Košir. Krščanski demokrati bodo sodelovali z vsemi strankami, ki so združene v Demosu, pa tudi tistimi izven njega. »Čeprav so programi strank podobni, bo naš pristop nekoliko drugačen, ker se zavzemamo za več ljubezni, iskrenosti in dobrote, kar je značilnost krščanstva. Naš osnovni motiv delovanja pa je misel filozofa, kije dejal, daje večji greh v grehu vztrajati, kot narediti greh. Pri tem besedo greh lahko zamenjamo z besedo napaka,« je v pogovoru za naš list dejal Bogomir Stefanič.
OBČNI ZBOR INVALIDOV
TREBNJE — Društvo invalidov Trebnje obvešča vse svoje člane, da bo v nedeljo, 28. januarja, ob 9. uri v sejni sobi občine Trebnje redni letni občni zbor našega društva. Vljudno vabljeni!
Odbor
SLOVO OD PATRA
RIBNICA, NOVA ŠTIFTA — Frančiškan pater Niko Žvokelj je pred kratkim povabil na srečanje ob slovesu vse, s katerim) je ta tri leta, odkar je bil v Novi Štifti, tesno sodeloval. Za tri leta in pol odhaja namreč v Avstralijo. Srečanja so se udeležili predstavniki kulturne skupnosti, gospodarstva, komunalne skupnosti, in občinske skupščine, ki so mu ob tej priložnosti podarili v znak dobrega sodelovanja kip akademskega kipaija Staneta Jarma. V krajevnem in občinskem okolju se je pater Niko uveljavil predvsem kot prizadeven sodelavec za napredek kraja, poskrbel je za vzdrževanje in prenovo cerkve pri Novi Štifti, ki je kulturni spomenik republiškega pomena prve kategorije, in tudi za obnovo samostana. Med njegovim službovanjem pri Novi Štifti se je ta cerkev uveljavila tudi kot kulturni hram. Po njegovem prizadevanju je dobila Nova Štifta svoje mesto ne le kot romarska pot in kulturni spomenik, ampak tudi kot objekt, privlačen za turiste. Občinska skupščina mu je ob lanskem prazniku podelila priznanje občine Ribnica.
Demokratska zveza se predstavi
Veliko prisotnih, a malo članov — Iz Jugoslavije le, če se v njej ne bi dalo človeško in pošteno živeti — Odgovarjala prvaka dr. M. Požarnik in dr. D. Rupel
KOČEVJE — 16. januarja je bilo v Kočevju srečanje demokratov, udeležila pa sta se ga tudi predsednik Slovenske demokratske zveze dr. Hubert Požarnik in ustanovitelj in prvi predsednik SDZ dr. Dimitrij Rupel, ki sta predstavila program stranke in odgovaijala na vprašanja udeležencev srečanja, ki se jih je zbralo okoli 150.
Po srečanju so ustanovili podružnico odbora SDZ za občino Kočevje, njen začasni izvršni odbor (mag. Staško Južnič, inž. Dušan Oražem in Franc Bartolme) ter začasni nadzorni odbor (inž. Peter Klun, Stane Letonja in Ive Stanič). Ive Stanič je sporočil, da kočevska podružnica SDZ šteje 7 članov, nadaljnjih 7 pa je podpisalo pristopne izjave po tem srečanju in razgovoru. Zagotovil je, da bodo v kratkem zbrali najmanj 20 do 30 članov in izvedli ustanovni občni zbor podružnice.
V uvodu je najprej dr. Dimitrij Rupel poudaril, daje zdaj zgodovinska priložnost za zagotovitev boljše bodočnosti Slovenije, ki je ne bi smeli zamuditi. SDZ se zavzema, da bi življenje v Jugoslaviji uredili na nov način in da bi bila Jugoslavija konfederacija. Tako bi Slovenija lahko samostojno — ne preko Beograda — vstopila v Evropo. Poudaril je tudi, da Slovenci nismo separatisti (in SDZ tudi ne), da se ne želimo odcepiti, ampak združiti z Evropo. Menil je tudi, da so v Evropi zdaj le še trije imperiji: Velika Britanija, SZ in Jugoslavija, kot glavno značilnost imperija pa je poudaril, da en narod v im-
periju hoče gospodariti in upravljati z vsemi drugimi.
Zanimiva so bila vprašanja, odgovori nanje in nekatera razmišljanja.
•	Je odcepitev resna in možna zadeva?
Če zmaga opozicija, bomo pisali novo ustavo in nanovo uredili razmeija v Jugoslaviji. Šele če bi ugotovili, da sožitje v Jugoslaviji ni možno, bi razpisali referendum o odcepitvi.
•	Vi, Rupel, ste bili v mladih letih zelo aktiven komunist. Kako je, če komunist obrne list?
V ZK so me sprejeli tako rekoč avtomatično, ker sem bil udarnik na MDA. Edini politični prostorje bila takrat ZK. Tega obdobja in marsikaj, kar sem takrat napisal, ne obžalujem (Rupel). Takrat smo videli vsi upanje v socializmu. Nisem srečen, daje socializem propadel. SDZ nima sovražnega odnosa do komunistov (Požarnik).
•	Gospod Rupel, kako se počutite v istem košu z Draškovičem in Tudjma-nom?
To je srbska krilatica. Dosti se ne sekiram. Draškoviča ne poznam, njegov program pa se mi zdi bedast. Tudjmana
Cariniki v trebanjskih oblekah
V Krojaškem podjetju Trebnje so prepričani, da je usmerjeno izobraževanje ne-____perspektivno za obrtno krojastvo — Uniforme in cenejše obleke
TREBNJE — Krojaško podjetje Trebnje je zaradi proizvodnega programa resda bolj na robu arene, ki jo ustvarjajo tekstilni konfekcionaiji z neizprosnim diktiranjem modnih smernic. Vseeno doživlja večino problemov tekstilne panoge, ob tem pa rešuje še nekatere lastne zadrege.
»Manjka nam človek, ki bi bil obrato-vodja v proizvodnji, vendar ga ne moremo dobiti, ker takega kadra primanjkuje. Za to pomanjkanje je pomemben vzrok usmerjeno izobraževanje. Šole s takim programom namreč usposabljajo kader, primeren za industrijsko konfekcijo, ne pa tudi za obrtniški način dela. Nekako tako je, da dijaki po končani 3-letni tekstilni šoli znajo delati praktično zelo malo. Mi smo jih tedaj, ko so bile še obrtne šole, v enakem času naučili veliko,« pravi o nekaterih stiskah krojaškega obrtnega obrata Lado Javornik, direktor Krojaškega podjetja Trebnje. Omenja pa še drugo primerjavo s preteklostjo. Včasih je mojster plačal od
vrednosti prodanega izdelka delavcu 40 odstotkov, danes dobi delavec le 20 odstotkov. Kam gre razlika? Za prispevke za javne službe, kar pobira država. Primer vsekakor veliko pove, še posebej, če vemo, da industrijsko razvite evropske države že precej časa priznavajo tekstilcem nekatere olajšave, medtem ko jih Jugoslavija obremenjuje bolj kot druge panoge.
V razmerah, ko država še ni snela uteži s tonečih tekstilcev, pride Krojaškemu podjetju nekako prav bolj ali manj stalen glavni delovni program, ki je manj občutljiv za modne spremembe in ki ga prodajo večinoma znanim naročnikom. Krotend — to je drugo ime
za podjetje — šiva v glavnem različne uniforme za carinike, miličnike, gasilce ipd., in zaščitna delovna oblačila. Pred leti je podjetje delalo prevleke za Novo-lesove izvozne stole, kar je bilo nekakšno »vmesno« naročilo, čeprav tudi do-
• Kot tretje v sedanjem proizvodnem programu omenjajo v Krojaškem podjetju v Trebnjem šivanje oblačil po meri. »Pri nas je obleka po naročilu 30 odstotkov cenejša od kupljene v konfekcijski trgovini. Če govorimo o ključu do take cene, je v nizki režiji. Taje pri nas res minimalna, ni tovrstnega balasta,« komentira stanje v podjetju Lado Javornik.
kaz, daje majhno podjetje prilagodljivo. Trenutno ima Krotend 29 zaposlenih.
M. LUZAR
Matija Hudorovac z ženo in osmimi otroki, staršev ni bilo doma. Sicer pa v tej družini nimajo rednega mesečnega zaslužka.
Prebivalci Sovinjka pa niso le redni gostje centra za socialno delo, ampak prihajajo s svojimi pritožbami in zahtevami večkrat tudi na krajevno skupnost Semič. Vendar je tajnik Jože Mihelčič povedal, da vode za Rome ni dolžna plačati krajevna skupnost, temveč socialna služba, ki pa se jih tudi otepa. Fanika Hutar iz centra za socialno delo paje pojasnila, da bodo morali Romi s Sovir jka, ki imajo zgrajene vodnjake, sami poskrbeti za vodo in jo tudi plačati. »Morda bi naša služba zmogla enkratno pomoč pri plačilu vode, nimamo pa toliko denaija, da bi lahko vse življenje komu plačevali vodo. Kakor si Romi sicer urejajo življenje brez rednega zaslužka, kakor vedo in znajo, tako se bodo morali znajti tudi v tem primeru. Naša socialna služba je namreč omejena pri izplačilu denarnih pomoči,« je povedala Hutarjeva. Ob tem je opozorila še na Rome v drevesnici pri Stranski vasi in pri Štirih rokah, kjer nimajo niti vodnjakov ali kakršnih koli drugih posod, da bi si lahko nastregli vodo. To pa po njenih besedah ni več problem niti sociale niti krajevne skupnosti, ampak širše družbene skupnosti. In medtem ko se eni ubadajo s tem, kdo naj reši romski »vodni problem«, ostajajo Romi še naprej s suhimi vodnjaki ali celo brez njih...
M. BEZEK-JAKSE
EKOLOGI Z MLADIMI
RIBNICA — V ribniški občini bodo ekologi oz. tako imenovani zeleni vključeni na volilnih listah ZSMS. V okviru te organizacije so namreč najbolj prizadevno delali tudi doslej. ZSMS je pristala na pogoj ekologov, da ZSMS sprejme njihov program za svojega.
poznam in njegov program ni tako bedast.
•	Zakaj je SDZ dala v program slovensko vojsko?
Ker ni suverene države brez lastne vojske, policije in denarja. Smo pa zato, da bi bila Slovenia kasneje demilitarizirana cona.
•	Zakaj napadate srbske intelektualce in ne sodelujete z njimi?
S srbskimi intelektualci smo imeli veliko stikov in tam tudi veliko prijateljev. Ponudili smo jim celo, da bi pri nas tiskali njihov nacionalni program. Razhajamo pa se pri tem, da mi menimo, da mora vsak narod rešiti najprej svoje nacionalno vprašanje, Srbi pa, da je najprej treba rešiti jugoslovansko vprašanje. Menimo, da je srbsko obnašanje obnašanje imperialnega naroda. Sicer pa imamo Slovenci s Šrbi malo težav.
•	Kaj je s ponovno privatizacijo družbene lastnine?
Kjer je smiselno, pametno in možno, je treba to urediti. Težje bo rešljivo, če je bila na primer zemlja nekomu odvzeta in prodana drugemu, saj je tako ne more dobiti prvotni lastnik, vsaj brez velikih zapletov ne.
•	Če zmagate, kaj bo s kočevskim zaprtim prostorom?
Morda v 14 dneh po zmagi Demosa še ne bo odprt, v treh tednih pa bo že.
Za pomoč v raznih oblikah za organizacijo srečanja DSZ v Kočevju se je Ive Stanič zahvalil pokrovitelju Nami Kočevje, vodstvu srednje šole, pevcem MPZ Švoboda, Kočevskemu tisku, delavski godbi, cvetličarni Jolanda in drugim.
J. PRIMC
VSEM ENAKE MOŽNOSTI
KOČEVJE — Okrogla miza obstoječih in bodočih strank in zvez je bila 18. januarja v Kočevju, na njej pa so govorili o volilnih postopkih. Predstavniki volilne komisije so še posebej opozorili udeležence razgovora na roke volilnih postopkov in na pravočasno kandidiranje. Izražena je bila tudi želja oz. zahteva, naj bi imele vse stare in nove stranke ter zveze enakopraven položaj na vsem območju občine. Predsednik ZZB NOV Nace Karničnik je med drugim poudaril, da borci nimajo svoje politične stranke, ki bi nastopala na volitvah, ampak bodo glasovali za tiste stranke in posameznike, ki jim bodo po programih najbližji.
J. P.
Kako so merili razvitost
SKZ pred volitvami
TREBNJE — Trebanjska podružnica Slovenske kmečke zveze s približno 1.300 člani je pred dobrim tednom dni na razširjeni seji sestavila svoj volilni štab. Ta bo skrbel predvsem za predstavitev volilnega programa, in sicer z nastopi na krajevnih zborih občanov približno do konca tega meseca. Edini trebanjski predstavnik slovenske združene opozicije Demosa, SKZ, je v program med drugim zapisala, daje potrebno strokovno pretehtati, če je občina Trebnje res razvita. V vrstah opozicije so namreč prepričani, da je nerazvita. Omanovi trebanjski somišljeniki se zavzemajo za strokovnješe delo vseh občinskih organov in Za dejansko polno odgovornost le-teh.
Če je podružnica SKZ v (pred)-volilnem programu zapisala tudi nekaj pogosto rabljenih formul nove demokracije, kot so človekove pravice ipd., jih v dobesedno taki obliki ni napisala OK ZSMS Trebnje v programske usmeritve, za kar so delegati trebanjske ZSMS očitali na seji 16. januarja vodstvu nekakšno nezvestobo demokratičnemu duhu RK ZSMS Slovenije in preveč lokalistično obnašanje. Toda »OK ZSMS Trebnje ima svojo pozitivno zgodovino«, kot piše v programskih smernicah, in to je dobra prtljaga za v prihodnost. Kar je v
•	47-članska ZSMS Trebnje, ki doslej še ni zbirala pristopnih izjav, »tudi ne na vsiljiv način«, je 16. januaija razpustila vsakršne osnovne organizacije in prešla na delovanje po aktivih.
•	V podružnici SKZ Trebnje poudarjajo, da jih do 17. januaija v občini še niso obvestili o sestavi morebitno obstajajoče občinske volilne komisije.
tako prtljago med drugim dala ZSMS Trebnje, je stališče, da mora občinaTrebnje izdelati z večjo uporabo lastnega znanja temeljne študije o sebi — turistične, naravovarstvene, prostorske. Med aktualnimi zahtevami ZSMS je prepoved gradnje hitre železnice skozi Slovenijo in posebej skozi trebanjsko občino. Poleg tega je ZSMS v programskih smernicah med drugim podprla uvedbo zasebnega zdravstva ter razvijanje podjetij in podjetništva, tudi v kmetijstvu.
L. M.
$
4 (2110) 25. januarja 1990
DOLENJSKI LIST
P5I
ii
IZ NkŠIH OBČIN
nsra
mi
IZ NkŠIH OBČIN
Ul
V šoli iz protesta nič izkazov
Učitelj v brežiški občini dobi malo več, kot je zajamčeni osebni dohodek v Sloveniji — Sola je ostala občinska kljub obljubam — Napovedujejo stavko
BREŽICE — Učitelji v brežiški občini so po osebnih dohodkih spet na repu, predzadnji v Sloveniji. V Osnovni šoli bratov Ribarjev konec prvega polletja iz protesta niso imeli redovalnih konferenc in učenci so odšli domov brez izkazov. Solniki zahtevajo, naj se osebni dohodek učitelja poveča na vrednost 700 nemških mark in se uresničijo lanske obljube republiške skupščine in Zveze sindikatov Slovenije o enotnem financiranju osnovnega šolstva.
Osebni dohodek učitelja v brežiški občini trenutno komaj za 45 odst. presega zajamčeni OD v Sloveniji, zato
FILMI ZA MLADE POČITNIČARJE
SEVNICA — Sevniška Zveza kulturnih organizacij vsako leto poskrbi, da učencem in ostali mladeži med zimskimi počitnicami ni tako dolgčas. Žal pa je bil obisk kulturnih prireditev v večjih krajih sevniške občine, ki sojih pripravili nalašč za počitničaije, slab. Domnevajo, da mladi pač raje bolščijo v televizijske sprejemnike, kakor pa da bi se predajali kulturnim užitkom na »živih« predstavah. Prav zavoljo slabe izkušnje ZKO letos ponuja po-čitničarjem le ogled treh mladinskih filmov v se niškem kinematografu. Pretekli ponedeljek in torek so vrteli Coprnico Zofko, v soboto, 27. januaija, bo na sporedu zanimiv film Učna leta učitelja Polža, v ponedeljek, 29., in torek, 30. januarja, pa priljubljeno Srečo na vrvici.
Stfles najbolj prizadet zaradi srbske blokade
Vendar se že svitajo boljši časi
SEVNICA — Čeprav je sevniški Stilles srbska blokada prizadela precej bolj kot druge sevniške kolektive, se, kot kaže, le svitajo boljši dnevi.
Po besedah direktoija Stillesa Lojzeta Ratajca se namreč spet, resda korakoma, vzpostavljajo nove vezi z nekaterimi dolgoletnimi srbskimi partnerji. Navkljub temu pa so morali zaradi enostransko pretrganih in zamrznjenih tržnih tokov naglo ukrepati. Da ne bi kopičili zalog, ki so napolnile skladišča za enomesečno proiz-
LETOS ŽE 59 INOVACIJSKIH PRIJAV — Toliko jih je prispelo na komisijo za inovacije v sevniškem Stillesu, ki jo vodi Zoran Pašič. Kot koristni predlog oz. inovacijo so priznali 39 prijav. Skupna gospodarska korist znaša 442.181 dinarjev. Naj večjo gospodarsko korist je dosegel inovacijski krožek Mehanična (176.201 din), ki si je prislužil naslov inovator leta 1989, denarne in praktično nagrado. Med posamezniki je največjo gospodarsko korist dosegel Darko Škoda (100.843 din) s štirimi predlogi (na sliki desni, ko mu čestita direktor Stillesa Alojz Ratajc), največ predlogov — skupno 12 pa so sprejeli Ivanu Jenetu. (Foto: P. Perc)
vodnjo, so v Stillesu za tretjino zmanjšali proizvodnjo. Ta mesec so poslali na plačan dopust že prvih 25 delavcev.
»Zaradi blokade bomo morali razmišljati o z.manajševanju števila delavcev. Alije to za 25 ali 50 delavcev, ta hip težko rečem, gotovo pa je, da imamo tudi pri nas tu še precej rezerv oz. presežkov. Potrudili pa se bomo, da v težavnem položaju ne bomo izgubili najboljših delavcev, ki smo jih v zadnjem času skušali nagrajevati vsaj nekoliko bolje kot prejšnja leta. Čeravno se bodo odnosi s srbskimi poslovnimi partnerji gotovo otoplili, pa nam ta izkušnja in trenutni zagatni položaj narekujeta, da tudi dolgoročno razmišljamo o večji izvozni usmeritvi. To naj bi dosegli že letos, saj načrtujemo, da bomo za trdne valute prodali 40 odstotkov pohištva. Domačo prodajo pa bomo spodbujali z. zniževanjem cen svojih izdelkov, s popusti pri plačilih in kreditiranju prodaje za več mesecev,« je dejal direktor Lojze Ratajc.
P. P.
dobijo učitelji v bogatih občinah tudi po dva tisočaka več plače.
Predsednica sindikalne organizacije v OŠ bratov Ribarjev Angelca Poček je povedala, da so delovne organizacije v občini izpolnile vse svoje obveznosti do izobraževanja, da pa šolstvo od tega ni dobilo nič.
»Že na lanskoletnem protestnem zboru smo učitelji zahtevali, da bi osebne dohodke reševali na ravni Slovenije,« je dejala, »toda šola je ostala občinska. V ’ prvih mesecih je brežiški izvršni svet to spremljal in reševal, septembra pa smo zaradi prenizko ocenjenih osebnih dohodkov v gospodarstvu spet zaostali.
Zdaj nas tepe to, da izvršni svet ni pravočasno reagiral in ovrednotil učiteljevega dela, čeprav smo zvedeli, da je denar za uskladitev osebnih dohodkov bil na razpolago. Če naše zahteve ne bodo izpolnjene, bomo učitelji 8. februarja začeli stavkati. Tako bomo javnost opozorili na zapostavljenost kulture in izobraževanja.«
KRŠČANSKI
DEMOKRATI
V	KRŠKEM
KRŠKO — Slovenski krščanski demokrati ustanavljajo svojo krško občinsko podružnico v četrtek, 25. januarja, ob 18.uri v veliki sejni sobi krške občinske skupščine. O programu in delovanju ter smernicah bo govoril Izidor Rejc iz Ljubljane. Iniciativni odbor vabi vse pristaše Slovenske krščansko demokratske stranke, da se udeležijo ustanovnega sestanka.
IZBOLJŠANJE - ŽIVLJENJA
V	POSAVJU
SEVNICA — Predsednica Sveta posavskih občin Breda Mijovič sklicuje v ponedeljek, 29. januarja, v Krškem sejo sveta, na kateri se bodo seznanili s problematiko Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda v Novem mestu. Verjetno bo še zlasti zanimiva razprava o skupnih programih za izboljšanje kvalitete življenja v Posavju in o programu informiranja občanov Posavja o problematiki začasnega odlagališča radioaktivnih odpadkov, o čemer so precej govorili že na zadnji seji sveta v Sevnici.
Združeno delo plačuje po novem 5,78 odst. prispevka za izobraževanje občini in 1,45 republiki, skupaj torej 7,23 odst. Prej je bila stopnja nižja in je znašala 5,78 odst. Kje je zdaj razlika, se sprašujejo učitelji? Pobudi kolektiva OŠ bratov Ribarjev za stavko se pridružujejo tudi učitelji okoliških osnovnih šol.
J. TEPPEY
VELIKO POSAVCEV V PODJETNIŠKI ŠOLI
BREŽICE — Na medobčinski zbornici Posavja so gospodarstvenikom leta nazaj očitali slab odziv na seminaijih za vodilne delavce, kijih navadno prirejajo na Brdu pri Kranju. Za večino Posavcev je bila Ljubljana ali Gorenjska predaleč in odsotnost predloga, zato je zbornica sklenila, da bo Mohamed prišel k gori. S Centrom za strokovno usposabljanje pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani seje dogovorila, da bo tokrat podjetiška šola v Krškem. Predavanja se vrstijo tri tedne od četrtka do sobote. Seminar se je začel prejšji teden in bo končan 3. februaija. Slušateljev je vedno nad 30. Zelo so zadovoljni s temami in predavatelji, ker so res vrhunski strokovnjaki. Med njimi so dr. Ivan Ribnikar, dr. Veljko Rus, dr. Bogomir Kovač, dr. Ivan Turk, dr. Krešo Puharič dr.
Matija Tavčar, dr. Tea Petrin in drugi.
SINDIKATI ZADOVOLJNI Z DELOM
KRŠKO — Pretekli četrtek seje na redni letni seji sestal občinski svet Zveze sindikatov, kije obravnaval gradiva za skupščino občinske sindikalne organizacije. Člani sveta so ugodno ocenili poročilo o delovanju sindikata v preteklem obdobju in pri tem poudarili, daje poročilo še premalo upoštevalo vse uspešno izvedene akcije, med njimi šolo zdravega življenja, zavzemanje za boljše nagrajevanje prosvetnih delavcev itd. Skupščina občinske organizacije sindikata bo 14. februarja, na njej pa bodo izvolili novo vodstvo sindikata v občini Krško.
PLESNI TEČAJI
KRŠKO — Plesni studio Videm začenja z novim ciklom plesnih tečajev. Pripravili bodo tečaj družabnih plesov za mladino in odrasle, za najmlajše od 4. do 7. leta starosti, plesno rekreacijo in spet začeli z delom v folklorni skupini. Vse informacije lahko dobijo interesenti v POŠ Mihajla Rostoharja na tel. št. 70-116.
Kmet včasih ob kračo, zdaj ob četrt prašiča
Na Čatežu ne želijo, da bi jim pozidali zemljo
ČATEŽ OB SAVI — Stane Zadnik je eden najbolj vročih zagovornikov kmetijske zemlje na Čatežu. Z roko sega v ogenj za druge kmete, čeprav njemu osebno za avto cesto in za gradnje v Termah ne bodo nič vzeli.
»Če bo šlo tako naprej,« pravi, »potem lahko zbrišemo čateške kmete. Vem, da se avto cesti ne moremo več
Stane Zadnik
upreti, sem pa proti temu, da bi na najboljša polja postavili nov hotel, nakupovalni center in parkirišča. Emoncem sem že povedal, naj gre Lesnina gradit v hrib, kjer ima dosti prostora. Tudi Terme lahko hotel postavijo drugje, ne v nasadih.«
V dokumentih za javno razpravo so ljudje včasih videli, da bo kmet ob kračo, dandanes pa se to povečuje na četrt prašiča. Kmetje vztrajajo pri tem, da ostane prvo območje zaščiteno, in so s sovaščanom Zadnikom enakih misli.
»Osebno sem bil že proti gradnji počitniškega naselja, kjer so razmetavali s prostorom,« je dodal Zadnik. »Boli me, da ima turizem prednost pred kmetijstvom, moti me pa tudi, da na primer igrišče za minigolf sameva in da že deset let in več nihče ne pogleda starega zdraviliškega poslopja, čigar zapuščenost je sramota za ves okoliš. Vztrajal bom pri saniranju gramoznic in odlagališča odpadkov ob avto cesti, ki meji na moje njive. Tam mrgoli podgan in druge zalege, meni pa nihče ne povrne škode, ki mi jo jeseni naredijo podgane na koruzi. Tudi iz zdravstvenih razlogov bi morali odlagališče čimprej zasuti in ga zasaditi z gozdnim drevjem. Njive si tam še dolgo ne bo nihče naredil.«
J. T.
Režija jih je stiskala za vrat
Sanacijski ukrepi v Sigmatu so že obrodili sadove — Vse sile v prodajo
BRESTANICA — Novolesov tozd Sigmat je lani posloval z motnjami, ki so se konec avgusta izkazale z izgubo. Ta sicer ni znašala več kot 500.000 din, vendar so se v tozdu vseeno odločili za sanacijski program.
dobro razvito razvojno in inventivno
Rezultati so se pokazali že v enem mesecu, saj je bilo poslovanje septembra že izboljšano, vzrokov za motnjo pa seveda ni bilo mogoče odpraviti v pičlem mesecu. Predsednik sanacijskega odbora Bojan Vernig je vzroke za motnje v poslovanju razčlenil takole: »Proizvodni program tega tozda je v rodu in mi mislimo, daje perspektiven. Dejstvo pa je, da taka proizvodnja ne zmore prenesti tako visoke režije. Procentual-no izraženo, je bilo v tozdu 65 odst. neproizvodnih delavcev in le 35 odst. proizvodnih delavcev. Če k tem obremenitvam prištejemo še bremena na ravni delovne organizacije, potem je več kot očitno, da tozd ni mogel poslovati pozitivno. Drugi izvir tozdovih težav pa vidim v težki tržni situaciji. Proizvodi niso šli v prodajo tako, kot bi morali, poleg tega so temeljno organizacijo prizadeli tudi ukrepi Šrbije in Vojvodine, kjer smo do bojkota prodali 20 odst. proizvodnje.«
V tozdu, ki naj bi v skladu z zakonom o podjetjih postal delničarsko podjetje, so se že lotili nekaterih sanacijskih ukrepov. Zmanjšali so že število zaposlenih od 160 na 140, do konca leta pa naj bi se število zmanjšalo na 115 delavcev. Se vedno računajo, da bo tudi potem pol delavcev zaposlenih v proizvodnji, pol pa v režiji. Medtem ko imajo
dejavnost, o čemer priča tudi nagrada na evropski razstavi patentov in zlata
Tudi po šest mesecev brez pitne vode
Na Sromljah računajo na novo zajetje
SROMLJE Sromljani pijejo vodo kar iz enajstih različnih omrežij. Zgrajena so bila na osnovi takratnih potreb po vodi, toda danes seje poraba bistveno povečala in tudi število odjemalcev je -večje. Zaradi pomanjkanja pitne vode na primer lastniki vikendov in kleti ne morejo dobiti dovoljenj za priključitev na vodovodno omrežje, kar pa še ni najhujše. Obstajajo namreč tudi primeri, ko bi se ljudje želeli naseliti v teh krajih, nekateri imajo že celo zgrajene hiše. a do priključka za vodovod ne morejo priti.
»Oskrba s pitno vodo se pri nas razlikuje od zaselka do zaselka. Medlem ko imajo eni redno oskrbo in dovolj vode, so drugod tudi po šest mesecev na leto brez nje. Imamo pa celo območja. kot je npr. Curnovec, kjer vodovoda sploh še nimajo. Zaradi tega smo lansko leto šli v akcijo in dali v analizo vodo iz izvira Sromljice. kjer naj bi bilo zajetje za centralni vodovod KS. Izkazalo se je, da je voda oporečna, in ker nismo poznali nobenega drugega tako izdatnega vira pitne vode, je akcija zamrla.« je dejal Ferdo Pinterič, predsednik sveta KS Sromlje.
Krajani so z iskanjem pitne vode nadaljevali in končno našli še en vir pitne vode. Po njihovih laičnih meritvah bi količinsko zadoščal, vendar tudi ta strokovno še ni raziskan.
Tiste, ki imajo dobro oskrbo z vodo, bo namreč težko prepričati, a ostalih je premalo, da bi visoke stroške zmogli sami. V primeru,.da svojim
■Si-

du«. vi
Ferdo Pinterič
vodovodnim težavam ne bodo kos, jim bo morala prisluhniti tudi Komunala.
H. D.
Bojan Vemig, skega odbora
predsednik sanacij-
plaketa za zračni motor, je prodajna služba slabše razvita. »Našo komercialo bomo morali okrepiti, zato že iščemo mlade in sposobne strokovnjake, vendar jih je v krški občini izredno težko dobiti. Nasploh pa se bodo morale uveljaviti nove ideje, novi prijemi tako v proizvodnji kot razvoju ter v komerciali. Naš cilj je poslovati gospodarno in učinkovito. Določene uspehe smo že dosegli z zmanjšanjem stroškov poslovanja, zmanjšanjem zalog itd., vendar mislim, da imamo še notranje rezerve,« je prepričan Vernig.
Temeljna proizvodnja še vedno ostaja usmerjena v izdelavo naprav za površinsko zaščito, precej pa računajo tudi na program proizvodnje plovil iz poliestra. Evropa gre v višjo kakovost življenja, zato računajo, da čolnov ne bo težko prodati na tujem trgu, kjer naj bi se povečal obseg prodaje.
J. S.
TUDI
SOCIALDEMOKRATI O EKOLOGIJI
KRŠKO — V ponedeljek je bi'a Krškem ustanovljena občinska organizacija Socialdemokratske stranke Slovenije. Program stranke je predstavil član predsedstva SDS Vitograd Pukl, hkrati pa so na ustanovnem občnem zboru predstavili občinski program delovanja. Podobno kot ostale Stanke bo tudi ta program temeljil na ekologiji in podobnih vprašanjih, ki občane krške občine očitno najbolj tarejo. Ustanovnega sestanka se je udeležilo približno 50 ljudi, od tega se jih je več kot 20 že včlanilo v stranko. Na zboru so izvolili šestčlansko predsedstvo, ki bo program občinske organizacije dopolnilo s pripombami, hkrati pa bo naloga predsed stva, da naveže stik z Demosom. V na Črtu je skupen nastop tudi na volitvah
Je občinskih uradnikov preveč?
Naključna anketa nam je odgovorila^da so Sevničani bolj zadovoljm z odnosom
Novo v Brežicah
ZAPRTA VRATA — Ljubitelji ribjih poslastic zdaj sicer lahko preberejo delovni čas v brežiški riarnici, toda mnogokrat na zaprtih vratih. Sprašujejo se o tem, kam tako pogosto odide prodajalec in po kakih opravkih. (Rib gotovo ne lovi, vsaj na trnek ne).
DVOJEZIČNOST — Končno so se podvizali tudi v Brežicah. Potem ko Zavod za kulturo že dalj časa lepi plakate, ki vabijo v kino samo v srbohrvaščini, so v prodajalni Peko bolj korektni do jezikov.
V vitrine so namestili obvestila kupcem, in sicer tako v slovenskem kot tudi v srbohrvaškem jeziku. Očitno gre Peko v korak s časom, če ne celo korak pred njim, ko že računa na nujno dvojezičnost v obmejnem pasu s Hrvaško.
OPOZORILO ZELENIM — Na okrogli mizi o jedrski energiji je izstopala predvsem zahteva po zaprtju naše edine J jedrske centrale. Ker zagovorniki atomske energije zagretih naravovarstvenikov nikakor ne morejo prepričati, daje uporaba te vrste energije nujna, je nekdo poskrbel za posebno opozorilo. Kot nalašč je v času : okrogle mize zmanjkalo luči. Kaže pa, da prisotnih to ni preveč motilo, saj so raz- , pravljali naprej. Sicer pa: ta glavni so imeli luč, v temi je bila le »baza«. In tudi to je svojevrstno opozorilo!
11 BR€ŽISK€Ck^T
P0R0DNI$NIC£%* ^
V času od 6. do 18. januarja so v brežiš-i porodnišnici rodile: Mehrita Vrela iz Brežic — Ariano, Stanka Trinkaus s Kala Suzano, Marjanca Špiler iz Cundrovca Marka, Radojka Popovič iz Dobove Damirja, Marija Zapušck iz Pokleka Aleša. Biserka Beribak iz Kostanjevce Ivana, Slavica Topič iz Sevnice Mi-lomirko, Marija Kolar iz Podgorja Sabino, Vera Kovačič iz Brezovice Nušo, Olga Molan iz Bukoška Jernejo, Slavi-ca Beloševič iz Dobove — Saro, Alojzija Kostanjšek iz Dcdnje vasi — Amclijo, Davorka Zver iz Samobora — Tea, Ivica Dobravc z Vojskega — Sabino, Nuška Koprivc iz Glogovega Broda — Spelo, Vesna Miškulin iz Prigorja — Eno, Nada Tretinjak-Matasič iz Sav. Marofa Borisa, Vlasta Dejak iz Cerkelj ob Krki -i Gregorja, Branka Kaplan iz Brežic -Davida in Marica Remus iz Male Jazbine —-dečka. Čestitamo!
Krške novice
PILULI — To je grenka pilula za nas, je dejala sedanja direktorica krške pekarne, ko je izvedela, daje nekdanji direktor pekarne kot zasebnik s svojim kruhom priv drl tudi v eno izmed Prcskrbinih prodajah kruha, kjer prodajajo izključno njegove izdelke, in to celo ob nedeljah. Povsem razumemo, da je to za vas grenka pilula, sC ji dejali v Preskrbi, toda za naše kupce je U pilula več kot sladka. V prodajalni št. 7 po leg krške SDK se kupcev kar tare, saj jirt je kruh iz Cerkelj očitno všeč.
PLAČE — Republiška vodstva družbenopolitičnih organizacij so dovolila, d* si občinski funkcionarji tik pred volitvam povečajo plače za 20 odst. V Krškem le kalni politiki sprva niso hoteli niti slišati t tako povišanje, kar so utemeljevali s tem da pač podpirajo program Markovičev* 1 vlade. Navsezadnje pa so morali sprejel ponujeno roko. Da bi bila koza cela (pod pora Markovičevemu programu) in voli sit (republiška vodstva DPO), so den» nazadnje le sprejeli, a tako, da so ga pole žili na račun osnovne organizacije sindt kata.
AFERA — V sekretariatu za notranj zadeve na krški občini je prišlo do spot1 med vodjo sekretariata in njegovim pe močnikom, kar so obravnavali na vse mogočih ravneh in v vseh mogočih teles# Ker pa sporu ni videti konca, so imenovd posebno skupščinsko komisijo, ki naj’ odkrila, kaj je na stvari. Za skupščinsk komisijo so se odločili predvsem zara< tega, ker so prepričani, da Etos, domav firma za Consulting in podobne zade# spora ne bi mogla nepristransko razreši’
Sevniški paberki
USTANOVNI ZBOR SDZ
SEVNICA — V petek, 26. januarja, bo ob 17. uri v kulturni dvorani GD Sevnica ustanovi zbor odbora Slovenske demokratične zveze. Pričel ga bo oktet Boštanjski fantje z Zdravljico. Zatem pa se bodo zvrstile razprave predstavnikov Združene opozicije Sevnice (ZOS), ki bo tudi predstavila »proglas skupne volje« pred spomladanskimi volitvami.
SEVNICA — Naključna anketa, ki smo jo opravili, da bi zvedeli, kaj Sevničani mislijo o svoji občinski upravi, je pokazala, da so ljudje sicer nekoliko bolj zadovoljni z odnosom uradnikov, da pa bi bilo gotovo moč nekatere upravne postopke bolj poenostaviti, da bi ljudje zgubili manj časa z opravki na občim. Večina pa meni, da je občinaijev občutno preveč.
razbo, nižjo od srednje). Po ukinitvi si-
Seveda, ker smo anketirancem zagotovili anonimnost, so bili gotovo bolj odkritosrčni in tudi kritični, kot je bilo pričakovati, pa so imeli anketiranci največ pripomb o gradbenem referatu in davkariji.
Pošteno je, ako povemo, da je po neki republiški metodologiji sevniška občinska uprava ena redkih v Sloveniji, ki ima ravno pravšnje število zaposlenih. Mimogrede povejmo še to, da je v sevniških občinskih upravnih organih zaposlenih 72 delavcev (8 z visoko, 12 z višjo, 24 s srednjo in 28 delavcev z izob-
sov so tudi ti našli streho pod občinsko streho (razen požarnega varstva, ki seje organiziralo pri občinski gasilski zvezi), a število zaposlenih se vseeno ni prav nič sorazmerno spremenilo. Sicer pa je zanimivo, daje ob reorganizaciji občinske uprave in sisov prav iz. skupne delegacije za zbor združenega dela upravnih organov, SDK, sodišča in postaje milice prišla pobuda ^racionalizacijo v računovodstvu in administraciji, povsem konkretno pa so iz. te delegacije dali komisiji za reorganizacijo pobudo, da razmisli, če ne bi bilo v bodoče prav, da
delo sekretarja skupščine in izvršnega sveta opravlja en delavec.	p p.
• Povsem neuradno (in morda nekoliko zlobno!?) prav iz krogov, ki očitno dobro poznajo delo v občinski upravi, prihajajo informacije, da so nekateri na občini predobro plačani, ako naj bi predvsem reprezentirali občino na raznih sejah ali pa skrbeli, da bodo fikusi v pisarnah oskrbljeni z vodo. Že omenjena komisija obljublja, da bo najprej prišlo do racionalizacije v računovodstvu, o presežkih delavcev, zlasti 22 delavcev, ki so se od sisov preselili k občinski upravi, pa bo dokončno moč govoriti šele po novi sistematizaciji del in nalog. Gotovo bo še precej vroče prav tedaj!
SKUPNI JEZIK — Javna pra volti* nilka Nada Fink na seji sveta posavsk’ občin ni soglašala, da Brežičani in Sevt*
l čani ne bi smeli kaj reči k odlagališču <[ zko in srednje radioaktivnih odpadkov f krški nuklearki. Opozorila je, kako vel# težave so imeli v nuklearki že pred leti, so hoteli po bližnjici (tedaj so republika#
| kar pozabili na krške Občinarje) zgra# objekt za redukcijo volumna. In čeprav f , dolgem času, kar dobro dfe mnenje, da ’ je to zgodilo tudi zaradi lega, ker je o t# tedaj pisal Dolenjski list in zatem še Mj dina. Brez javnosti dela pri tako občutil vih zadevah pač ne gre.	.
ABORTUSI — Sevniška občina dolgo slovi po velikem številu za posle# žena in deklet, seveda zlasti na rač* močnih konfekcijskih tovarn Lisca in r tranjka. Zavoljo domnevnega biološki j neravnovesja so mnogi tujci ob takšni r resnici vedno popatjeni, ker nikjer ne v#
| jo teh silnih presežkov nežnejšega sp<? Ta ima očitno dovolj dela sam s seboj družino; in prav zdaj, ko se marsikje F maj prebijejo s slabimi plačami do r hodnje kuverte, so šli marsikakemu Pj skemu bitju lasje pokonci, ko je slišalo-naj bi prepovedali abortus.	j
VOLITVE — In če zaradi zgornjih' devščin ženske že zdaj vedo, koga ne volile na spomladanskih volitvah, je tfjj I povedati, da mnogi že kar željno pn^V | jejo petkov ustanovni zbor Slovenske mokratične zveze v Sevnici in skupen j stop ZOS-a. Zoper to kratico, ki (k*« smo že večkrat pojasnili) pomeni Zdfl* na opozicija Sevnice, so imeli sprva pr pomislekov tudi v njenih vrstah. ZdaJJ so sc kar znašli, saj pravijo, daje v teh<5 gih letih niso dosedanji oblastniki pon le v zos, ampak tudi v pomije.
[
5-iz . la * /e a X
li-
a-
o,
ja
o,
ca
ka
lo,
da
ri-
-f
»a*
Be/a krajina v luči mladih raziskovalcev
Dosedanjim publikacijam o mladinskih taborih se pridružuje knjiga o etnološki podobi treh belokranjskih krajev: Podzemlja, Adlešič,
Dragatuša
Mladinski raziskovalni tabori v Beli krajini imajo le večletno tradicijo. saj so prvega organizirali že leta 1979 v Vinici, do zdaj pa jih je bilo devet. V Vinici je potekal še 1980., v letih 1981 in 1982 so ga pripravili v Semiču, leta 1984 na Suhorju pri Metliki, v letih 1985 in 1986 v Podzemlju, leta 1987 v Ad-lešičih in leta 1988 v Dragatušu. Prvih pet taborov, do podzemeljskega, je bilo interdisciplinarnih in so z mladimi raziskovalci (osnovnošolci iz višjih razredov in srednješolci) sodelovali kot mentorji arheologi, biologi, etnologi, geografi zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji ter zoologi zadnji štirje pa so bili etnološki
Delo mladinskih raziskovalnih taborov je bilo vseskozi povezano s publiciranjem zbranega terenskega gradiva, ki so ga dopolnjevali rezultati kabinetnih raziskav. Gradivo ni služilo samo strokovnim namenom, temveč je predvsem zapolnjevalo vrzeli v poljudni domoznanski literaturi Bele krajine. Vse do zdaj izšle publikacije o mladinskih razisko-
valnih taborih (Vinica, Semič in Suhor) so bile morda prav zato najbolje sprejete med prebivalci v okoljih, kjer so tabori potekali Natisnjeno gradivo je namreč pomenilo prvi obsežnejši pregled arheoloških, zgodovinskih, geografskih, bioloških, umetnostnozgodovinskih in etnoloških podatkov in dognanj iz teh krajev, takšne publikacije pa so nadvse uporabne tudi za šole in obiskovalce Bele krajine, ki želijo to deželico ob Kolpi bolje spoznati
Pred kratkim je prišla iz tiska knjiga, ki obelodanja delo zadnjih štirih uvodoma omenjenih mladinskih raziskovalnih taborov v Beli krajini ki so bili vsi etnološki udeležili pa so se jih tudi študentje. Gre za publikacijo o raziskovalnih taborili kjer so udeleženci pod vodstvom etnologov kot mentorjev zbirali podatke o ljudski arhitekturi ljudskem pesništvu, ljudskih šegah, ljudski umetnosti noši prehrani rokodelstvu, obrti družabnosti verovanju in posebnostih ljudi k Podzemlju, Adlešičih in Dragatušu. V
knjigi je toliko vsega in zanimivega, da bo prav gotovo vsaj tako toplo sprejeta ne samo v strokovnih krogih, ampak tudi pri tistih belokranjskih ljudeh, ki so z dajanjem podatkov in pojasnil tako rekoč sodelovali pri njenem nastanku, kot so bile publikacije o prejšnjih raziskovalnih taborih. Ta etnološki »zbornik« o Beli krajini sta izdala Slovenski etnografski muzej v Ljubljani in Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije — Gibanje znanost mladini, in sicer s finančno pomočjo obeh belokranjskih kulturnih skupnosti Gradivo m tej knjigi je uredil etnolog Andrej Dular, v Slovenskem etnografskem muzeju usluž-beni rojak iz Metlike. Publikacija je obenem prvi zvezek zbirke Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja, v kateri bo izhajala muzejski} periodična publikacija.
I. ZORAN
Zanimiv duo pri nas
Prejšnji teden nastopala v Beli krajini, v novomeški in v sevniški občini glasbenika iz Italije
Po kulturni dinar na tržišče
Dejavnosti Zavoda za kulturo, ki ne bodo sofinancirane iz proračuna, bodo odvisne od profita — Prilagajanje trgu in pestrejši programi_
BREŽICE — Čeprav je Zavod za kulturo še pred nedavnim kar tretjino sredstev za svoje aktivnosti prejemal od kulturne in izobraževalne skupnosti, bo kaj kmalu precej drugače. Čas namreč terja, da bodo tudi v kulturi zasukali rokave in poiskali dinar na tržišču. Ker se je v lanskem letu osamosvojil lokalni radio, kije nosil največ dobička, bodo sedaj v drugih dejavnostih še toliko hitreje morali poiskati nove poti.	—
sit'1 :vt» 1«
i
%
ad>:
v C i»> SC*
MK
mt
a !
len
A
«>■
:k<f
iK
fi
A
't
K
lo,
ih?
5
A A A A
H
i|J;
jf
Sedanja sredstva iz proračuna bodo namenjena le posameznim dejavnostim, ki bodo zagotavljale uresničevanje nacionalnih programov in tistih, za katere se bodo dogovorili na ravni občine. Zagotovo se bo iz tega vira financirala knjižničarska dejavnost, kiji bodo morali zagotoviti večje število knjig, dodatne prostore in kadre, to je pogoje, da bo občinska knjižnica zares matična. Tudi dejavnost kulturnega animatoija bo delno sofinancirana, medtem ko imata kino in delavska univerza zelo malo možnosti, da se uvrstita v dogovorjeni program.
Miran Kavdek, direktor Zavoda za kulturo, je prepričan, da se bodo v bodoče morali organizirati v profitne enote. »Tiste dejavnosti, ki ne bodo sofi-
• Še posebno veliko truda bo potrebno vložiti v oživljanje kino dejavnosti. Zanimanje in večji obisk bodo poskušali spodbuditi z uvedbo film-skega gledališča, kjer bi se gledalci o filmu lahko pogovorili s kakim gostom. Izkoristiti bodo morali tudi možnost predvajanja filmov na prostem v obliki letnega kina.____________
Hancirane, se bodo morale prilagajati Potrebam trga,« pravi. »Poskrbeti bo treba za racionalno organiziranost in za Privlačne programe, ki bodo zagotavljali rentabilnost. Posamezne enote bodo znotraj zavoda sklenile pogodbo, ki bo določila medsebojne obveznosti. Enota bo lahko delala, če bo imela profit- Ta se bo sicer lahko tudi prelival med posameznimi dejavnostmi, vendar le na osnovi čistih računov, da se bo vedelo, kdo komu kaj daje in zakaj.«
Prvi pogoj, da bodo lahko ponudili privlačne programe, je izgraditev tretje faze v obnovi dvorane Prosvetnega doma. Do sedaj so vanjo vložili velika sredstva, ki pa se še-ne obrestujejo, saj še ni obnovljen odrski del. Ko bodo uredi-
Miran Kavdek
li še reflektorsko in tonsko tehniko ter elektroinstalacije na odru, bo tam mogoče organizirati tudi zahtevnejše prireditve. Ključno vlogo pri izvajanju zastavljene poslovne politike bodo imeli vodje enot. Ti bodo pri delu samostojni, lahko bodo dajali pobude in uvajali novosti.
»Ob tem bo treba poskrbeti, da bo v Brežicah čimveč kulturnih prireditev, koncertov, dramskih predstav in podobnega. Za kaj takega imamo dobre
ČRNOMELJ, SEVNICA, NOVO MESTO - Od ponedeljka, 15., do četrtka, 18. januaija, sta v Beli krajini, na Dolenjskem in v Posavju koncertirala violinist Igor Kuret iz Trsta in harfistka Francesca Frigotto iz Bolzana, ki nastopata kot duo. Zanimivemu sestavu, ki je že snemal za RAI in priznane gramofonske tvrdke ter se uveljavil v Evropi, so obiskovalci prisluhnili v župnijski cerkvi v Črnomlju, v dvorani GD v Sevnici in v Viteški dvorani Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah, kjer so bile t. i. prireditve za odrasle, poleg tega pa sta gosta nastopala še za učence nekaterih osnovnih šol. Črnomaljski koncert, ki so ga pripravili domača glasbena šola, Miniart in Zavod za izobraževanje in kulturo, je štel tudi za prvo letošnjo prireditev gledališko-glasbenega abonmaja v tej sezoni.
Italijanska gosta, ki, kot rečeno, na-
stopata v zanimivi glasbeni zasedbi (violina in harfa), sta na tej belokranj-sko-dolenjsko-posavski turneji izvajala znana dela iz glasbene klasike. Njun program je obsegal skladbe takšnih mojstrov, za kakršne štejejo Rust, Krumpholz, Boiedieu, Spohr, Donizze-ti in Paganini, in sta z vrhunsko igro ne le zadovoljila, ampak tudi navdušila poslušalce. Res pa je, da bi mogli slednji marsikje mnogo bolj uživati ob tej glasbi, ko bi bili bolje glasbeno izobraženi, da bi lahko tudi aktivno, ne le pasivno, sledili izvajanju. Vsaj harfa je na naših malih koncertnih prizoriščih tako redek instrument, da bi malo več znanja o njem ob tškšnih priložnostih ne bilo odveč.
prostorske možnosti, pa ne samo v dvorani, ampak tudi na prostem. Že dalj časa si želimo, da bi grajsko dvorišče postalo centralno kulturno prizorišče v našem kraju. Ker hočemo Brežice potegniti iz anonimnosti, se dogovarjamo, da bi prevzeli organizacijo mednarodnega festivala mladih glasbenikov, ki bi lahko postala tradicionalna. Pri tem bi radi utrdili tudi sodelovanje s Termami s Čateža in drugimi podobnimi organizacijami ter tako povezali kulturo in turizem v naši občini,« je povedal Kavdek.
B. DUŠIČ
IZPOSOJEVALIŠČE V ADLEŠIČIH
ADLEŠIČI — V Adlešičih se pripravljajo na otvoritev knjižnega izposojevališ-ča. Knjige so že pripravljene, v kratkem bo nabavljena tudi knjižnična oprema. Iz-posojevališče bo nad trgovino pri večnamenskem domu. To bo velika pridobitev za kraj, upajmo pa, da bo izposojevališče odprto še pred pomladjo, ko imajo ljudje več časa za branje.
VETER V MREŽI« PRED LJUBLJANSKO PR zIIERO
Ljubljanski kinematografi, Cankarjev dom in TV Ljubljana pripravljajo za slovenski kulturni praznik premiero Robatjevega filma Veter v mreži. Film je v Novem mestu in v Celju že doživel predstavitev, slovenska premiera pa je sploh bila v Novem mestu, zato lahko ob napovedani govorimo le kot o ljubljanski premieri tega zanimivega in ogleda vrednega filma.
V Mimi Peči: Naši trije angeli
V soboto za invalide, v nedeljo pa premiera
MIRNA PEČ — Gledališka skupina mimopeškega kulturnega društva je naštudirala komedijo Naši trije angeli, ki sta jo napisala Sam in Bella Spewack, v slovenščino pa prestavil Dušan Tomše, in se bo z njo prvič predstavila v soboto, 27. januaija, ob 11. uri v domači kulturni dvorani. To bo tradicionalna vsakoletna predstava za invalide in hkrati predpremiera, medtem ko bo premiera prav tam naslednji dan, v nedeljo, 28. januarja, ob 15. uri. Naše tri angele je režiral Anton Kos, v vlogah pa nastopajo člani igralske skupine, ki imajo za seboj že več sezon uspešnega dela.
Po premieri bodo odšli na gostovanja, saj zatijujejo, da se jim trud izplača le, če z istim delom nastopijo večkrat. Predvidevajo, da jih bo gostovanjska pot vodila v kraje, kjer so nastopali že v minulih sezonah, vendar ne v vse. Letos imajo v mislih precej manj gostovanj kot lani, ko so zabeležili rekordnih štirinajst ponovitev s svojim Pokojnikom, in se bodo predstavili le na odrih, kjer so bili v preteklosti dobro sprejeti. Letos slavijo Mimope-čani petnajst let neprekinjenega dela, zato bi jim uspeh s tokratno predstavo veliko pomenil.
I. Z.
O SLOVENSKIH PESMIH NA PANJSKIH KONČNICAH
V ljubljanski prodajni umetnostni galeriji Labirint so pred kratkim predstavili knjigo Dušice Kunaver Slovenska pesem v stari šegi in na panjski končnici. To delo prizadevne raziskovalke je vsebinsko nadaljevanje knjige Slovenska pesem v besedi in glasbi, prinaša besedila in notne zapise najbolj priljubljenih domačih pesmi ter jih skupaj s šegami razporeja po mesecih. Tudi ta knjiga izpričuje, da je bilo življenje in delo Slovencev od nekdaj tesno povezano s pesmijo, kije našla svoj bivanjski prostor tudi v svetu ljudske likovne umetnosti — na panjskih končnicah.
POČITNIŠKE URE PRAVLJIC
TREBNJE — Zadnji teden tokratnih zimskih šolskih počitnic bodo v Knjižnici Pavla Golie v Trebnjem vsak dan ob desetih dopoldne ure pravljic. Pravljice bo otrokom pripovedovala knjižničarka Katja Režun, ki jo mladi obiskovalci dobro poznajo iz dosedanjih takih srečevanj. Kar zadeva siceršnjo redno dejavnost trebanjske knjižnice, v tej ustanovi v zadnjem času naštejejo več obiskovalcev, kot jih je vanjo prihajalo v preteklosti. Ta številčni porast razlagajo po eni strani z dejstvom, da knjižnica dobiva knjige zelo hitro po izidu, in po drugi strani z željo ljudi, da se po vse bolj napornem vsakdanjem delu razvedrijo z branjem.
Bo črnomaljski kulturni dom le prišel na vrsto?
Z dvema akcijama naj bi uredili streho, okolico in ogrevanje_________________
ČRNOMELJ — Načrtujejo, da se bodo letos končno temeljiteje lotili tukajšnjega kulturnega doma, in sicer z dvema akcijama. Prva akcija bo zajemala ureditev okolice, predvsem prostora pred domom in za njim, s tem da bi park za domom ostal, uporabljali pa bi ga tudi za letni kino. Popraviti bo potrebno tudi streho in opraviti nekaj manjših popravil v domu. Ker je tukajšnji kulturni dom spomenik, bodo ta popravila potekala v okviru akcije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Polovico denaija bo morala zagotoviti občina, polovico pa republika iz sredstev za akcije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Edini zadržek, da s popravilom ne bi začeli že letos, bo, če akcija ne bo odobrena v republiškem programu.
Zagotovo pa bi morala biti do letošnje jeseni končana druga akcija, to je ureditev centralnega ogrevanja. Neustrezno ogrevanje je že dolgoleten problem. Dvorano namreč ogrevajo na elektriko s pomočjo spiral, gretje za eno predstavo pa velja kar okrog 350 din. Ostali prostori pa tako in tako niso ogrevani in je letošnjo zimo že zamrznila voda v vodovodnih ceveh. Za centralno kurjavo naj bi denar zagotovili iz sredstev za kulturo v občini in iz republiškega proračuna.
M. B.-J.
Prva zimska likovna kolonija pri Žolnirju
V znanem kostanjeviš-kem gostišču bo ustvarjalo osem mlajših likov-__________nikov
KOSTANJEVICA — Prihodnji te-*kn od torka, 30. januarja, do vključno nedelje, 4. februarja, bo tu potekala pr-\a zimska likovna kolonija gostišča j~olnir. Ustvarjali bodo: Daniel Dem-,ar, Marko Butina in Mirjam Zupančič j* Ljubljane, Rajmund Kocbek in Raj-Apollonio iz Kopra, Jože Kumer iz P°lenjskih Toplic, Georgi Božinov z Vrhnike in Jože Marinč iz Kostanjevi-f-e> ki je tudi pomagal organizirali donijo.
Lastnik gostišča Žolnir, Oto Sevšek, udeležencem kolonije omogočil bi-Vanje, jih oskrbel s prehrano, poleg tega i’a zagotovil odkupne nagrade in prire-razstavo ustvarjenih del. Razstavo °°do odprli že v soboto, 3. februarja, ob * K uri v gostišču Žolnir, ob otvoritvi pa priložnostni kulturni program.
Pot v Evropo gre (tudi) skozi šole
V študijskem letu 1990/91 bodo slovenske fakultete in visoke šole spet omogočile študij ob delu v Novem mestu — Izobraževanje v sedmih strokah
NOVO MESTO — Obsedeni od navdušenja nad bliskovitimi spremembami pri nas in dogajanji, kakršna so bila še včeraj pod embargom, pa ob vseh novostrankarskih evforijah, vključno s predvolilno buijo in prerivanjem v boju za oblast in še čim, skoraj pozabljamo, da si evropske kvalitete življenja in enakopravnega sedeža za evropskim omizjem, ki ju imamo nenehno na jeziku, ne bomo zagotovili zgolj z zanosnim izjavljanjem za demokracijo v večstrankarskem pluralizmu, za takšno ali drugačno državo, svoboščine in podobno, temveč samo s trdim delom, kvaliteto dela in z drugim, kar šteje zraven. Med slednjim pa pravzaprav samo znanje nekaj velja na borzi dela, ki dobiva čedalje večjo domovinsko pravico tudi pri nas.
To, povedano z drugimi besedami, pomeni, da mora biti vsak dovolj pismen za delo, ki ga opravlja, oziroma za svojo stroko, če pa ni, potem si mora to pismenost čimprej pridobiti. Poglejmo na levo in desno, pa bomo videli, zakaj. Zahteve so takšne, da dela, ki mu je bil še včeraj kos tehnik, danes niti inženir ne zmore več in pri tem nemalokrat celo
večletne izkušnje ne pomenijo kaj dosti.
Dolenjska se nikoli ni mogla pohvaliti, da bi imela prave ljudi na pravih mestih. S šibko kadrovsko zasedbo seje vseskozi otepala, in to ne velja samo za proizvodnjo. Ustrezno izšolanih in usposobljenih ljudi je manjkalo predvsem na najvitalnejših področjih. Letni pritok diplomantov fakultet je bil premajhen, da bi mladi z diplomami kaj bistveno zmanjšali kadrovski primanjkljaj. V Novem mestu so zato že pred desetletji organizirali tako imenovani študij ob delu. Na Zavodu za izobraževanje kadrov, denimo, je izobraževanje poslovnežev in ekonomistov organizirano v sodelovanju z ustrezno mariborsko fakulteto že tam od šestdesetih let. Kasneje so višje in visoke šole ter fakultete omogočile študij ob delu tudi v drugih strokah. Danes so te oblike izobraževanja že tako utečene in razvejene, da bi Novo mesto lahko že kar imenovali visokošolski center, čeprav nima svoje visokošolske ustanove.
Pogled v dolgoročne načrte zaposlovanja strokovnjakov v novomeški občini pove, da tudi v prihodnje kadrovskega pokritja ne bo moč doseči
samo z diplomanti iz rednega študija, marveč bo treba še naprej računati tudi s tistimi, ki bodo zahtevano izobrazbo pridobili s študijem ob delu. Organizatorji takšnega izobraževanja so se že dogovorili s slovenskimi fakultetami in visokimi šolami, da bi v novem študijskem letu 1990/91 izvajale študij ob delu v Novem mestu, pa tudi ustanove, kjer bi potekalo šolanje odraslih, so že dale pristanek. Seveda je pogoj, pravijo organizatorji, da se za vsako od študijskih usmeritev prijavi dovolj (50) kandidatov. Interes je spet velik, kandidati pa bodo podrobnejše informacije o samem študiju, načinu dela in drugem dobili ob letošnjih informativnih dnevih, ki jih bodo organizirale fakultete.
Kakšen študij ob delu bo torej moč jeseni vpisati v Novem mestu? Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja bo izvajala predavanja iz »organizacije dela« na 6. in 7. stopnji, priprave pa tečejo tudi za študij organizacijske informatike. Predavanja bodo v učilnicah Srednje šole pedagoške in tehni-ško-naravoslovne usmeritve. Študij gradbeništva in elektrotehnike, oboje na 6. stopnji, bo tako kot do zdaj izvajala Tehniška fakulteta iz Maribora,
in sicer v prostorih Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič. Na tej šoli bo tudi v prihodnje domoval redni dislocirani oddelek Fakultete za strojništvo iz Ljubljane. V ta oddelek so kot redni študentje vključeni tudi odrasli, in sicer kot slušatelji študija iz dela. Na Zavodu za izobraževanje kadrov bodo predavanja za študij VIP ekonomija (bivši program VEKŠ), ki jih bo izvajala Poslovno-ekonomska fakulteta iz Maribora. V novem študijskem letu naj bi svoj delež k visokošolskemu izobraževanju v Novem mestu prispevala še Pedagoška akademija iz Ljubljane, in sicer z izvajanjem programa za učitelje razrednega pouka na VII. stopnji. Ta študij ob delu bo omogočen učiteljem razrednega pouka, ki so diplomirali na prvi stopnji, z njim pa si bodo pridobili enako izobrazbo, kot jo imajo diplomanti sedanjega rednega štiriletnega študija na omenjeni akademiji.
Možnosti za dosego višje izobrazbe se v Novem mestu, kot vidimo, obeta obilo, in to ne samo v tehniških strokah. Del poti do evropskih plač, evropske kvalitete življenja in sploh v Evropo, na katero se vsi tako radi sklicujemo, pa gotovo vodi skozi fakultete in druge visoke šole, ki kandidatom omogočajo študij (rednega in ob delu) tako rekoč na pragu njihovega doma. Za kakršen študij se pač kdo odloči.
I. ZORAN
kultura
in
izobra-
ževanje
PREČENČANI NA ODRU S PETANOVIM RAJEM
PREČNA — Gledališka skupina prečenskega kulturnega društva se je v tej sezoni odločila postaviti na oder komedijo Žarka Petana Raj še ni razprodan. Igro režira Franc Plut iz Zaloga, z njo pa se bodo prvič predstavili domačemu občinstvu v soboto, 17. februarja. Premiera bo letos nekaj pozneje kot v prejšnjih sezonah, ko so z njo počastili slovenski kulturni praznik.
V GARNIHOTELU RAZSTAVLJA M. MANČEK
OTOČEC — V razstavišču tukajšnjega Gami hotela se je pred kratkim iztekla razstava akvarelov novomeškega slikarja Janka Orača. Pripravili pa so že novo razstavo, in sicer so zdaj na ogled knjižne ilustracije Mančka, novomeškega rojaka.
DREVI V KINU KOMEDIJA ZMEŠNJAV
NOVO MESTO — Danes ob 18. in 20. uri bodo v tukajšnjem Domu kulture zavrteli drugi film iz novega cikla abonmajskega Filmskega četrtka. To je ameriški igrano-animirani-risani film Kdo je potunkal Rogelja Zajca?, ki ga je leta 1988 posnel režiser Robert Ze-meckis. Film je napovedan kot komedija zmešnjav in komur je do smeha in zabave, naj predstave ne zamudi.
Klic obletnic
Kaj načrtuje ŠK Mirana Jarca za letos
NOVO MESTO — Študijska knjižnica Mirana Jarca bi rada tudi letos priredila več knjižnih in drugih razstav, literarnozgodovinskih predavanj in srečanj z besednimi ustvarjalci, predvsem pa obeležila obletnice pomembnih kulturnih mož in tako prispevala opazen delež k popestritvi kulturnega življenja v tem delu Slovenije. Se posebej jo zavezuje sodelovanje pri dveh kulturnih manifestacijah, in sicer pri obeleževanju 70-letnice »novomeške pomladi« in vključevanju v aktivnosti novega gibanja, ki se začenja z omenjeno obletnico, ter pri pripravi in izpeljavi tradicionalnega Dolenjskega knjižnega sejma.
Od razstav načrtuje Študijska knjižnica največ knjižnih, ki jih namerava pripraviti ob obletnicah pomembnih Slovencev. Letos so take obletnice povezane s pisateljem Janezom Trdino (160-ietmca rojstva, 85-letnica smrti), pisateljem Francetom Bevkom (100-lelnica rojstva, 20-letnica smrti), pesnikom in pisateljem Miranom Jarcem in pisateljem Tonetom Se-liškaijem (oba: 100-letnica rojstva), pisateljem Jožetom Javorškom (70-letnica rojstva) itd. Na obeleži-tev v Novem mestu čaka sicer že lani praznovana 200-letnica slovenske dramatike in slovenskega gledališča ali pa bi bilo namesto tega srečanje s pisateljem in dramatikom Bratkom Kreftom, letošnjim 85-letnikom. Predvideno je, da bi bile nekatere od teh razstav tematske, denimo posvečene slovenskemu sonetu, slovenski ljudski in umetni baladi, dolenjski pokrajini v pesmi in prozi itn.
Od drugih razstav bodo bržkone najzanimivejše razstave knjižnih ilustracij, ki jih knjižnica načrtuje kar nekaj. Izbrati ne bo težko, saj premore Slovenija vrsto odličnih ilustratorjev, ki so do zdaj slikarsko obogatili številna knjižna dela za otroke in sploh mladino. Študijska knjižnica ima v mislih predvsem novomeškega rojaka Maijana Mančka, brežiško rojakinjo Kamilo Volčanšek pa Lidijo Osterc, Jelko Reichman, Marijo Lucijo Stupica in druge znane knjižne ilustratorje. Ob razstavah bodo poskusili pripraviti srečanja besednih in likovnih ustvarjalcev, pritegniti pa tudi mlade likovnike iz šol in njihove mentorje.
Predvidenega je velike vsega, kar pa bo Študijska knjižnica lahko ostvarila, pa je seveda odvisno od zmožnosti članov kolektiva, od prostorske zadostnosti, še največ pa od finančnih možnosti.
I. ZORAN
•kMt nntnir« • (Min
pisma
in
odmevi
To je obrekovale
Ugovor najpisanje v kroniki Krške novice
V zvezi s člankom pod naslovom Ples v rubriki Krške novice z dne 18. januarja želimo odgovoriti cenjenim bralcem, uredništvu Dolenjskega lista in »plesnim strokovnjakom« iz Plesnega studia Videm. Slednje je plesno tekmovanje v Leskovcu očitno spravilo ob živce zaradi uspešno izvedene prireditve — moti jih preveliko število ljubiteljev plesa, ki so si ogledali prireditev, moti jih sponzoriranje prireditve s strani domačih delovnih organizacij, dali so tudi negativno »strokovno« oceno o kvaliteti plesnih parov, še najbolj pa jih je motilo to, daje bil prireditelj tekmovanja »Gostinsksi koncem Super Li,« tako da so v Krškem razglasili »plesno vojno«. Takšno pisanje imamo za klevetanje in menimo, da smo tudi zaradi številnih domačih delovnih organizacij, ki so omogočile izvedbo tekmovanja, dolžni stvari osvetliti.
Družabna plesna vzgoja, katere najvišja razvojna oblika je vrhunski tekmovalni šport, poteka organizirano in enotno znotraj Zveze plesnih organizacij Slovenije. Zveza je edina strokovna, športnoplesna zveza v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1956, in je tudi ustanovna članica mednarodne plesne zveze. V zvezo se vključujejo plesni klubi iz cele Jugoslavije, ki želijo strokovno napredovati in sodelovati v razvoju plesne kulture pri nas. Eden izmed članov je tudi Plesni klub Super Li iz Ljubljane, ki je bil prireditelj plesnega tekmovanja v Leskovcu. Klub deluje samostojno in si sam ustvaija sredstva za delovanje, pri čemer mu sponzor kluba Super Li pomaga z namenskimi finančnimi dotacijami, ki jih klub porabi za treninge plesnih parov v domovini in tujini.
Preko Združenja plesnih sodnikov in Združenja plesnih vaditeljev, učiteljev in treneijev Slovenije združuje Zveza plesnih organizacij Slovenije tudi vse kvalificirane strokovne delavce in sodnike, ki se stalno strokovno izpopolnjujejo za delovanje na plesnih področjih, kijih pokriva Zveza, to je družabna plesna vzgoja in rekreacija, tekmovalni ples v standardnih in latinskoameriških plesih, rock’n rollu, show plesih itd.
Omenimo naj, da »plesnih strokovnjakov in kritikov« iz plesnega studia Videm kakor tudi samega studia nimamo v seznamu strokovnih delavcev oziroma članic Zveze.
Glede ocene »tretjerazredne« kvalitete plesnih parov bi samo dodali, da je Plesni klub Super Li omogočil domačinom ogled tekmovanja članov državnih pionirskih, mladinskih in članskih reprezentanc s priznanim statusom vrhunskih športnikov, ki segajo tudi v mednarodnih merilih po najvišjih polfinalnih in finalnih uvrstitvah.
Sploh pa sumimo, da so si naši nesojeni kritiki tekmovanje sploh ogledali, saj navajajo za dan tekmovanja nedeljo, tekmovanje pa je potekalo v soboto.
Zato smatramo tako pisanje za javno obrekovanje, ki škoduje ugledu Zveze plesnih organizacij Slovenije, njenim članicam in članom. V bodoče bomo proti piscem kakor tudi proti uredništvu časopisa, ki objavlja članke s klevetanjem naše organizacije, naših članic in članov, vložili tožbo.	Zveza plesnih organizacij
Slovenije — podpredsednik: inž. ZORAN KLJUN
Zahteve
prosvetnih
delavcev
Nezadovoljni so osebnimi dohodki
Zaradi vse večjega zaostajanja osebnih dohodkov delavcev v osnovnih šolah v občini Novo mesto in glasbeni šoli Matjan Kozina Novo mesto (v nadaljevanju v osnovnih šolah) v zadnjem četrtletju leta 1989 in še posebej zaradi težav pri oblikovanju in izplačilu osebnih dohodkov delavcev v osnovnih šolah v občini Novo mesto
za december 1989, delavci — člani
1 '
sindikata v osnovnih šolah preko svojih izvoljenih neposrednih predstavnikov sindikata na konferenci osnovnih šol občine Novo mesto dne 16. januaija 1990
ZAHTEVAMO:
da zvezni izvršni svet, izvršni svet SRS in izvršni svet občine Novo mesto takoj:
1.	poenotijo osebne dohodke učiteljev v vseh osnovnih šolah v Sloveniji, tako da bo učitelj za približno enako količino in kvaliteto dela dobil približno enak osebni dohodek;
2.	uskladijo višino osebnih dohodkov delavcev v osnovnih šolah, tako da bo osebni dohodek učitelja začetnika z opravljenim strokovnim izpitom in 20 urami pouka tedensko znašal za december 1989 in nadalje najmanj 700 DEM v dinarski protivrednosti;
3.	odpravijo ali spremenijo takšno intervencijsko zakonodajo s področja osebnih dohodkov, ki upošteva samo zatečeno stanje posamezne šole in ne upošteva ustrezne poenotenosti ravni osebnih dohodkov med šolami in drugimi družbenimi dejavnostmi;
4.	zagotovijo obljubljeni boljši položaj celotnemu sistemu vzgoje in izobraževanja.
Delavci — člani sindikata ugotavljamo, da smo v letu 1989 izkoristili vse druge možne oblike in metode sindikalnega boja, zato se bo v primeru, če se gornje zahteve ne bodo uresničile oz. uresničevale, imenovani stavkovni odbor takoj sestal in odločil o nadaljnjih aktivnostih, kijih bo vodil sindikat, da bi se zahteve uresničile.
ZA VSE ODPRT ČASOPIS
Prodaja stanovanj je nezakonita
Oster ugovor zoper namero Novoteksa, ki sta jo podprla IS In skupščina
V Deluje bila objavljena vest, da bodo v Novoteksu prodali stanovanja, da bi re-
šili težki finančni položaj delovne organi-
■ekti
zacije. Vest ni niti popolna niti korektna. Zamolčano je ključno vprašanje, ki se pojavlja bralcu. Kdo bo kupec družbeno najemnih stanovanj DO Novoteks?
Odgovor na to vprašanje je bil sprejet na zasedanju občinske skupščine Novo mesto 18. januaija, ko je le-ta sprejela predlog IS o nakupu Novoteksovih stanovanj. Kupec stanovanj je občina, in to iz sredstev solidarnosti.
Predlog IS občine Novo mesto ni v skladu z veljavno stanovanjsko zakonodajo in pomeni zunaj-sistemsko reševanje finančnih težav Novoteksa in socializacijo finančne postavitve na trde temelje. Omenjeno finančno nečednost bodo plačevali vsi zaposleni v občini Novo mesto, in to brez trdih zagotovil, da bo v Novoteksu drugače. Š<* posebej če vemo, da trajajo
»izredne« razmere v Novoteksu že od leta 82. Se \
1982. Se več, takšen način razreševanja (beri: ohranjanja obstoječega) novomeš-
kih gospodarskih bolnikov lahko postane celo praksa. Vrata so odprta. Posledic
Društvo invalidov Novo mesto ima časopis Obveščevalec, ki ga urejajo člani izvršnega odbora društva. Letošnja, tretja, izdaja tega časopisa nas je obogatila z informacijami o lanskih dogajanjih in s pomembnimi obvestili o preteklem letu ter s programi za tekoče leto. Društveni Obveščevalec pa ni bogat samo z zapisi o dogodkih, ampak tudi z lepimi fotografijami. Z Obveščevalcem se odgovorni člani in tudi dopisniki časopisa trudijo, da bi bralcem povedali čim več o izletih, srečanjih in drugih prireditvah, ki se jih v letu dni veliko nabere. Društvo omogoča članom čimveč medsebojnih stikov in vsestranske pomoči, da se počutijo srečnejše. »Beseda, ki prihaja iz srca, tudi seže do srca!« Letošnji časopis je tanjši od lanskega. Ne mislimo, da gaje društvo osiromašilo. Tak obseg je lahko spodbuda za dopisnike, da bodo pohvalno ali kritično pisali o najrazličnejših dogodkih.
F. MALIŠIČ
celo praksa. Vrata so odprta. Posledic ni potrebno posebej razlagati.
Pojdimo lepo po vrsti. Novoteks in LB TDB (kaj ima banka pri oblikovanju pobude) sta 20. 11. 1989 na izvršni svet poslala pobudo, naj Samoupravna stanovanjska skupnost odkupi 97 stanovanj, last Novoteksa, za potrebe solidarnostnega sklada. IS je 15. 12. 1989 pobudo obravnaval in med drugim ugotovil, da predlagani način ni v skladu z veljavno zakonodajo. Predlagane prodaje ni podprl. Predlagal pa je, naj Novoteks začne s postopkom odprodaje stanovanj delavcem, kije v skladu z zakonom. V ta namen je IS predlagal povečanje prispevne stopnje za 0,90%. Skupščina občine je na decembrskem zasedanju na hitro sprejela sklep, da dodatno obremeni gospodarstvo. To dodamo obremenjevanje gospodarstva je v nasprotju s stališči iste skupščine in IS, ki sta pred kratkim vodila pravo sveto vojno ne samo proti dodatnim obremenitvam gospodarstva, temveč so bile znižane prispevne stopnje tudi na področju solidarnosti. Povečanje stopnje je bilo povsem neupravičeno, saj ni izhajalo iz temeljite analize, ali so ob sedanji sta-narinski politiki v občini ljudje pripravljeni odkupovati stanovanja oziroma ali njihovi dohodki omogočajo ta nakup. Anketa v Novoteksu je jasno pokazala, da ljudje niso zainteresirani, predvsem pa ne finančno sposobni odkupiti stanovanje. Prepričan sem, da bi se s podobnimi vprašanji srečevali tudi v ostalih delovnih organizacijah. Povečanje stopnje je bila zgolj matematika, ne pa realna možnost za dodatna sredstva za kreditiranje nakupa družbenonajmenih stanovanj delavcem, ki so v podobnih težavah, kot je Novoteks. Poleg tega pa se tisti, ki mislijo, daje razprodaja stanovanj čudežno zdravilo, zelo motijo. V Evropi ni države, ki bi imela samo zasebnolastniški fond stanovanj.
Vodstvi Novoteksa in banke sta sami ugotovili, da s prodajo stanovanj delavcem ne bo nič pa še zapletena in dolga pot je. Zahtevali so, naj IS ponovno obravna-
va njihovo pobudo in jo uvrsti na skupšči-o. Po njihovem prepričanju samo proda-
ja stanovanj omogoča takojšnje povečanje lastnih sredstev. Zahteva je bila ultimativ-a. Če prodaja ne bo realizirana v roku
enega tedna, bo Novoteks zaradi pomanjkanja surovin prisiljen ustaviti proizvodnjo v metražnem delu. Začelo se je ponovno sestankovanje in premlevanje prvotnega predloga.
IS je na podlagi mnenja delovne skupine, poročila Novoteksa in stališča poslovodnih delavcev s področja gospodarstva
in negospodarstva sklenil, da v okviru zakonskih možnosti podpre prodajo stano-
• Če bi imeli vse, če bi dali vse, če bi umeli in znali vse, ljubezni pa ne bi imeli, bi bili nič. (Sv. Pavel)
vanj. Če smo pozorni, ni na tem posvetu ne družbenega pravobranilca samoupravljanja ne Službe družbenega knjigovodstva in ne Občinskega sindikalnega sveta. V času med prvim stališčem IS, da ne podpre prodaje stanovanj in drugim, da prodajo podpre, se na področju stano-
Mnogo idej za novo pokopališče
O izbiranju rešitve za novo novomeško pokopališče in povabilo na javno obravnavo natečajnih elaboratov, ki bo 30. januarja v hotelu Metropol_________
Minuli četrtek je bila v konferenčni dvorani hotela Metropol otvoritev razstave vseh prispelih natečajnih elaboratov. Množična udeležba in različnost predlaganih pristopov potijuje izbor lokacije. Če pobrskamo po zgodovini Novega mesta, kaj hitro ugotovimo, da je bila lokacija mestnega pokopališča vedno sporna. Posledica tega je tudi večkratna selitev od prazgodovine do danes. Ob tem ugotavljamo, da se le s tekočo izpeljavo dolgega postopka za ureditev novega pokopališča lahko izognemo krizi pomanjkanja prostora za pokopavanje v Novem mestu. Hkrati to pomeni uspešno izpeljavo ene od nalog, ki smo sijih zastavili v referendumskem programu. K(jub množici problemov in ostalim težavam, ki obvezno spremljajo vsa javna dela, je vredno pohvaliti odločitev, da se išče projekt pokopališča v Srebrničah z javnim anonimnim natečajem.
Razpisovalca natečaja sta bila izvršni svet skupščine občine Novo mesto in Komunala Novo mesto. Razpisno gradivo so pripravili v Razvojnoraziskovalnem centru Novo mesto in skupaj s predlogom ocenjevalne komisije potrdili v podkomisiji za urbanistično planiranje in izvršnem svetu skupščine občine Novo mesto. Komisijo so sestavljali strokovnjaki z različnih področij z naslednjimi funkcijami:
—	predsednik: Stane Žunič, dipl. ing. gozd., Novo mesto
—	podpredsednik: prof. Vladimir Mušič, dipl. ing. arh., Ljubljana
—	člani— mag. Alenka Polutnik, dipl.
ing. arh., Celje
Julij Štern, dipl. oec., Novo mesto Zvonimir Krznarič, dipl. ing. arh., Zagreb Jože Mlakar, dipl. ing. arh., Novo mesto Brane Penca, dipl. gradb. ing., Novo mesto
— namestnik: Danilo Lapajne, dipl. ing. arh., Ljubljana
mag. Niko Stare, kraj. arh., Maribor - poročevalca: Aleš Hafner, dipl. ing. ur.
kraj., Ljubljana Dušan Blatnik, dipl. ing. arh., Novo mesto Delo komisije je bilo, kljub pisani sestavi, enotno. Na podlagi kriterijev in poročil o izpolnjevanju pogojev je bila narejena selekcija, ki je skrčila število obrav-
jena selekcija, ki je skrčila število obravnavanih elaboratov na pol. Postopek izločanja je potekal ob skupinskem oce-
• Javna obravnava natečajnih ela-
boratov bo v torek, 30. januarja, ob vorani hotela
IB. uri v konferenčni dvorani I Metropol. Prisotni bodo avtorji pr-vonagrajenega projekta in predstavniki ocenjevalne komisije. ______
njevanju posameznih del po vrstnem redu, kot so prihajali. Vsak član komisije je izpostavil ugotovitve, do katerih je prišel na podlagi individualnega dela med posameznimi sejami. Na podlagi vseh nanizanih mnenj seje komisija odločila s tajnim glasovanjem.
Finalno glasovanje je razporedilo ožje, krog elaboratov od 1. do 7. mesta. Ob tem
vanjske zakonodaje ni nič spremenilo. Ta način prodaje stanovanj je še vedno v nasprotju z zakonodajo na področju stanovanjskega gospodarstva.
In kaj predlaga IS?
Občina Novo mesto naj bi kupila 51 stanovanj za solidarnostni sklad. Ta nakup je povsem nezakonit. Solidarnostni sklad ne more kupovati stanovanj, ki so že zasedena, ker jih potem ne more razdeliti v skladu s pravilnikom. Solidarnostna sredstva so strogo namenska. Tudi IS ugotavlja, da je ravno zaradi tega prodaja problematična. Toda IS v isti sapi ugotavlja, da takšna prodaja tudi ni izrecno prepovedana. Cinizem nad cinizmi! Seveda
ni, ker je v zakonu in pravilnikih nedvo-) določen namen solidarnostnih sred-
je komisija oblikovala ocene nagrajenih in odkupljenih elaboratov.
štev in način dodeljevanja solidarnostnih stanovanj. Zato ni potrebne izrecne prepovedi.
Drugi predlog IS predvideva, da bi ostale DO v občini kupile 35 stanovanj, v katerih ne stanujejo več Novoteksovi de-
lavci. Ta predlog ne bi bil sporen, če bi ta stanovania kupile delovne organizacij
stanovanja kupile delovne organizacije iz svojih sredstev ali s kreditom. Postavlja se
tudi vprašanje, ali ti delavci izpolnjujejo merila za dodeljevanje stanovanj ali ne. IS
predlaga, naj se sredstva za odplačilo anuitet zagotavljajo v okviru višje stopnje za redni program izgradnje in kreditiranje stanovanj in stanovanjskih hiš v občini. Ta stanovanja ne bi bila last delovnih organizacij, kijih kupujejo (to je le finančna operacija), temveč občine.
Tretji predlog IS predvideva, da bi 10 stanovanj kupili imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih v lasti DO Novoteks. To je edini predlog, ki je v skladu z zakonodajo.
Razlike med prvim in drugim predlogom ni. Drugi predlog je zgolj finančna operacija, da zamegli celoten nakup. Trditev IS, da gre v drugem primeru za namensko rabo sredstev in po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu ni potrebna nikakršna presoja, je čista laž. V prvem in drugem primeru se sredstva za nakup stanovanj zagotavljajo iz povečane prispevne stopnje. Gre za poseg v solidarnostna sredstva. Sprejeti predlog IS bo neposredno vplival tudi na program izgradnje stanovanj in kreditiranje nakupa in individualne gradnje.
Morebitne podobne pobude drugih delovnih organizacij (na skupščini je isto zahtevo kot Novoteks postavil tudi Novo-les) ne bodo mogle biti realizirane. Tako gre v omenjenem primeru za kratkoročen ukrep, ki je namenjen samo Novoteksu.
Ta ukrep nima z deklariranim prehodom na tržno gospodarstvo nič skupnega. Pomeni ohranjanje obstoječega stanja, pomeni nadaljevanje razvoja nerazvoja v občini. Zatekanje v nedrje države je nadaljevanje državnega socializma. V Novem mestu nadaljujemo po starem, živimo na preteklosti, namesto da bi bili zazrti v prihodnost. Občina potrebuje novo razvojno filozofijo. Te pa ni sposobna ponuditi niti ekipa v Novoteksu, niti skupščina, niti IS. Tudi na prejšnjih »zaslugah«, ki so tudi vprašljive zaradi današnjega stanja, ni mogoče ohranjati obstoječe strukture v Novoteksu pa tudi ne v občini. Spremembe bodo boleče in krute, toda druge poti ni. Tudi grožnje novodobnih Gubcev, da bodo pred skupščino poslali tisoč Novoteksovih delavcev, kažejo, da sta v poslovodni strukturi tržnost in podjetništvo prisotna samo v besedah.
Prodaja stanovanj DO Novoteks občini je razgalila še drugo dimenzijo — blišč in bedo delegatskega sistema. Ponovno se je pokazal kot orodje v rokah manipula-tivno-direktivnih grup, za katere zakoni ne veljajo.
Skupščina občine je bila sklicana v nasprotju s poslovnikom, in delegati niso mogli pridobiti mnenja delegacije ali konference delegacij. Tov omenjenem primeru niti ni bilo potrebno. IS ima izdelano formulo. Skliče poslovodne delavce in njihovo stališče je zakon za delegate. V omenjenem primeru je bilo tako. To so potrdili tudi delegati. To ni zgolj metoda, kot je bilo pojasnjeno na seji skupščine.
Funkcionarji skupščine so bili izvoljeni tudi zato, da spoštujejo sprejete akte skupščine in da dosledno branijo vlogo in mesto skupščine. V konkretnem primeru so ravnali kot sestavni del manipulativne direktivnih grup. Dosledno so uveljavil staro boljševiško pravilo, da sredstva opravičujejo cilje. Oblasti je vse dovolje-
je na delegate obrnil s približno naslednjimi besedami: »Kaj pričakuje Novoteks od skupščine: ali mu bomo vzeli življenje ali pa mu bomo dali upanje...« Kot da je »življenje« Novoteksa odvisno od skupščine, in ne od vodstva Novoteksa in šele potem od delavcev. Ta njegov nastop samo dokazuje, da ne razume svoje vloge in funkcije, ki jo opravlja, pa tudi, da ni vedel, kaj se obravnava na skupščini. Podrejanje trenutnim in delnim interesom, ne pa oblikovanju nove razvojne filozofije, samo potijuje že povedano, da ta občina potrebuje temeljito kadrovsko prenovo.
Odgovornost za zavajanje in manipulacijo z delegati nosijo funkcionaiji skupščine in IS, ki so neglede na stališča Odbora spremljanje uresničevanja odločitev,
ter za dajanje mnenj in predlogov s pod-, ročja stanovanjskega gospodarstva in Komisije za družbeni nadzor delegatom vztrajno trdili, da delajo v skladu z zakonom. V državah parlamentarne demokracije bi morali že zapustiti svoja mesta. Kajti tam nekaj velja delovanje v skladu i zakoni. To je temelj vsake pravne države. Izjava predsednika IS, da IS prevzem« odgovornost za zakonitost, ne pomeni nič, je zgolj obrabljena fraza. V tem trenutku v občini ni organa, ki bi lahko ustrezno ukrepal in postavil stvari na pravo mesto. Vsi, ki bi lahko kaj storili, so le podaljšan« roka oblasti in politike. Nezakonitost de; lovanja postaja naš vsakdan. Samo da eni odgovaijajo, drugi pa ne.
Toda »zmaga« IS in vodstva skupščini je Pirova zmaga. Na zboru združenega de-
laje bil predlog sprejet za las (plus en delegat), na zboru krajevnih skupnosti pa je bi-
----	•••	• • •	-------i
i potrebno opraviti usklajevanje; temu se
pravi prepričevanje. Glasovanje na zboru združenega dela je bilo opravljeno neko-
rektno. Vse se je odvijalo po načelu: Zmagati moramo, in to za vsako ceno! To načelo je vodstvo skupščine in IS »uspešno' izpeljalo. Ni kaj, pri tem so mojstri, saj jim zgleda in tradicije v tem smislu ne manjka BOJAN FINK Novo mesto
no. Tako je tudi jasno, zakaj nimamo Predsednik skupščine
pravne države. ____________ ____
Franc Šali v svojih javnih nastopih in pisarijah išče pravico in resnico, ko bi jo moral zaščititi kot predsednik skupščine, ravno drugače: ne kot predsednik skupščine občine, ampak kot član manipulativne di-rektivne grupe. Spomnil bi ga na zaključek članka, ki gaje objavil v DL in se glasi: »Ob neki priložnosti sem napisal pesem, ki bi bila kar pravšnja za tale čas, ko so besede in ravnanja še tako vsaksebi. Pridigar! Hodi pridigar med ljudi, pridiga, pridiga — se pridige ne drži. Oj ti pridigar brez vesti! Na skupščini ni nastopil kot predsednik, ampak kot »zdravnik«, ko se
SPOŠTOVANI G. MARTIN KRPAN!
Pridi, Mariin, s svojo kobilico v Škoc jan, pa dobro naloži soli, da boš mah
. ',po
konkuriral Merkatorju, ker le-ta proda, ja sol po 10.60 din (deset konvertibilni
dinarjev in šestdeset par) kilogram Upamo, da boš ti cenejši Če si šel nat Brdavsa na Dunaj — v Škocjan ti fr mnogo bliže! Pa še dober »gešeft« bo napravil Veš, tudi vBučkijeMerkatot a je sol po 4.50 din kilogram.
R. t
zaskrbljeni kupe
Posledice dogovornega urbanizma
Zakaj nihče ne odgovori na javno zastavljena vprašanja (DL 21. XII. 89)
Na javno zastavljena vprašanja v zvezi z gradnjo, predvsem pa bodočim funkcio-naijem dejavnosti, ki se bodo odvijale v
pravkar zgrajenih paviljonih na Drski v Novem mestu (glej Dolenjski list z dne 21.
decembra 1989), doslej ni bilo nikakršnega odgovora. Očitno je protagonistom investicije pod častjo odgovaijati na zastavljena vprašanja. Morda pa z molkom celo priznavajo svoje zablode? V vsakem primeru pa so pokazali nepripravljenost za razreševanje očitno konfliktnih gradenj. Mogoče pa si tvorci nesprejemljivih loka-
cij paviljonov želijo, da bi stanovalci blokov Šegove 4 — 10 v svoji nemoči zaprli
dostope do lastnih parkirišč? Potem pa bodo s silo močr- a izsiljevali dalje...
Neodgovorna ignoranca pristojnih mi ponovno potijuje aktualnost že večkrat izrečene misli o zavestnem izločanju javnosti iz izvedbene urbanistične ravni, ki še vedno ostaja v interni domeni zmenjene oblasti strukture ter investitorskih in gradbeniških lobijev. Zato je tudi akcija za gradnjo spornih paviljonov stekla s težnjo,
da se lokacija izda na podlagi lokacijske ake predhodne jav-
Zaključni del komisije je odpiranje kuvert z imeni avtoijev nagrajenih in odkupljenih del.
Prvonagrajeni projet s šifro »FOLIO« avtoija zasnove prof. Dušana Ogrina s sodelavci (Davor Gazvoda in Mateja Dole-žal ter avtor arhitekture Aleš Vodopivec), je izbran kot osnova za izdelavo ureditvenega načrta. Predlog je izrazito krajinsko zasnovan. Komisija gaje ocenila kot najprimernejšega za izvedbo. Zasnova omogoča ohranjanje kvalitetnejših skupin obstoječega drevja. Okoli jedra, ki ga predstavlja vzdrževana jasa, so nanizana groba polja promilnega varstva s prehodom v gozd. Zasnova in zaporedje spremljajočih objektov (upravna stavba in poslovilni objekti) sta postavljena v varovalni pas gozda in prevzemata vez med pokopališčem in zunanjim svetom, kar predstavlja kvaliteto. Arhitektura je zasnovana funkcionalno, jasna, čitljiva in sugestivna v svoji elementamosti. Omogočena je fazna izvedba, ne da bi se pri tem okrnil koncept zasnove. Vse ugotovitve komisije navajajo možnost ekonomične izvedbe projekta.
Prvonagrajeni elaborat je skupaj z ostalimi razstavljen v konferenčni dvorani hotela Metropol, Novi trg 1. Občani vabljeni na razstavo, ki bo odprta do 2. februaija 1990. Vaše mnenje je zaželeno pri nadaljnji razdelavi projekta. .
DUŠAN BLATNIK
odločbe. Torej brez vsal ne in skupščinske obravnave. S tem ko ni bil izpolnjen ta najpomembnejši pogoj, so skoraj vsi organi družbenega nadzora tako rekoč brez moči, ker je investitor vse probleme, ki bi jih moral sam razrešiti že v fazi načrtovanja, elegantno prenesel na pleča družbe. Drugače si »modrega« molka na odprto pismo, ki traja že skoraj mesec dni, ne znam razložiti.
Nekaj zelo podobnega se dogaja tudi pri gradnji nove avtobusne postaje v Novem mestu. Kot je znano, je bil zanjo razpisan javen natečaj. Če me spomin ne vara, so nekateri udeleženci natečaja za ves prostor med stadionom Bratstva in enotnosti, Krko, bolnišničnim kompleksom in Partizansko cesto podali celovito urba-nistično-arhitektonsko vizijo razvoja. Sedaj, ko se gradnja avtobusne postaje zaključuje, ugotavljam, da je bil trud prav tistih udeležencev natečaja, ki so se trudili prikazati celostno podobo širše okolice avtobusne postaje, pravzaprav zaman. Ne morem si tudi predstavljati, da bi eminentni projektanti, kot npr. zmagovalec natečajne rešitve Marko Mušič, predvideli izgradnjo trafo postaje (ki na žalost že kake tri tedne stoji) na drugi strani regionalne ceste, prav nasproti novozgrajenega objekta avtobusne postaje. Postavitev omenjene trafo postaje na najobsežnejšo enklavo še nepozidanega prostora, ki je, mimogrede, v centru mesta in vsem ostalim centralnim dejavnostim še vedno dosegljiva peš, je v vsakem primeru nepre-tehtan poseg, saj je to predragocen prostor za kakršnekoli dejavnosti komunalne narave. Trafo postajo bi morali projektanti »skriti« — zato so imeli pri vsej množici izkopanih kubikov zemlje mnogo možnosti. S tem da so jo postavili prav na sredo »dnevne sobe« mesta, pa so ponovno dokazali svojo kratkovidnost za celovito in dogoročnejše načrtovanje mesta. Ponovno so mi tudi utrdili spoznanje, da jim prostor kot omenjena dobrina prav ničesar ne pomeni. Prepričan sem, da bo nova avtobusna postaja — ko bo zaživela — s funk-
cijo »prometne glave« priklicala nove dejavnosti (mislim, daje nekaj pobud celo že znanih). Lahko pa se zgodi, da bo zanje prav zaradi trafo postaje zmanjkalo prostora ali pa bo zaradi nujno potrebnih predstavitev električnih valov in drugih komunalnih naprav lokacija predraga. Kdo ve?
Opisana primera morda niti nista najbolj kričeča primera urbanistične prakse Novega mesta, gotovo pa sta tipična. Oba imata svoje korenine v inerciji in dogovornem urbanizmu. Bistvo takega urbanizma je v tem, daje vsak investitor že a priori protežiran. Ce pa si ta investitor z dosegom in znanjem izdela svoj načrt, potem je tem interesom skoraj nemogoče nasprotovati. Praksa dogovornega urbanizma je, da investicijskim interesom lahko nasprotuješ samo z novimi investicijskimi načrti. Ce pa temu nasproti postaviš tiste interese, ki ta trenutek niso odčitljivi, potem v vsakem primeru pogoriš. Kaj želim s tem povedati? Nedavno je bil razpisan javni natečaj za oblikovanje bodočega mestnega pokopališča pri Srebrničah. Nanj je menda prispelo šestnajst projektnih rešitev. Vse podajajo izključno oblikovalske rešitve pokopališke dejavnosti na lokaciji, ki je več kot kilometer oddaljena od zadnje hiše na Brodu. Ta »vmesni« prostorje s planom določen izključno za kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Toda, ljudje božji, pokopališče je sestavni del komunalnih dejavnosti vsakega naselja in kot tako sestavni del vsakega mesta! Zakaj torej bežati z lokacijo daleč preko mestnih mej na območja, lu so v sistemu družbene reprodukcije namenjena kmetijski in gozdarski sferi? Prepričan sem, da bo, če bo do realizacije pokopališča pri Srebrničah vendarle prišlo, le-to hote ali nehote pognalo bodoči razvoj Novega mesta v to smer. Ali je ta smer razvoja pravilna in upravičena? Mislim, da ne, ker vodi k nenačelnemu spajanju naselij v logitudinalni smeri. Tako spremjeni prostorski razvojni koncept mesta je tudi z ekološkega vidika sporen. Varstvo kvalitetnih kmetijskih površin od Broda do Srebrnič je tako le dodaten argument za nasprotovanje izgradnje pokopališča pri Srebrničah, čeprav naj bi bilo samo pokopališče locirano v gozdu).
Drugi primer običajne prakse dogovornega urbanizma: navdušenci in lastniki smučarskih naprav na Gačah nad Crmoš-njicami v svoji investitorski vnemi in lovu za uporabniki njihovih naprav (čeprav snežne razmere samo izjemoma dopušča-
v zazidalnem načrtu sicer sramežljivo i neobvezujoče prikazano. Še posebej boč v oči močna koncentracija vikendov nti obodom okoli 30 metrov globokega 9 stema udomih vrtač. Očitno je bilo na6 tovalcem vikendov kaj malo mar, da g( ološki skladi in fotogeološke prelomni« padajo proti Crmošnjiški dolini in da t geologi v preteklem letu po štirih letih C dega dela le dober kilometer zračne čl* stran v štirih vrtinah našli skoraj 30 l/s zi enkrat še neoporečne pitne vode. Ali so i, odgovorni sploh kejaj vprašali, kako mv je potrebno, da za vedno ali vsaj za dolf desetletja izgubimo za Topliško dolino! zdraviliškim turizmom vred) in/ali dolg1' ročno tudi za semiški kot tako dragocen* in prepotrebne količine pitne vode?
Toliko zaenkrat o temnih straneh d1 govornega urbanizma. Ali ga družb« Novem mestu želi preseči?	.
MARJAN RAVBA> Novo mes*
jo nekajtedensko smuko) nenehno širijo Črnomaljska občina
območje vikendov. « pa po upravni plati vestno dopolnjuje in pokorno spreminja pred leti pripravljeni zazidalni načrt za smučišče. Doslej je pripravljenih že šestdeset lokacij (med njimi so tudi dvojčki, trojčki, četvorčki) za vikende, seveda brez že zgrajene nujne komunalne opreme, mislim predvsem na odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kije
Nadaljevanje pisem bralcev še na 20. strani.
-
Bo slovenski predsednik
iz Negove?
Ivan Kramberger se po teguje za predsedniš* ko mesto
»Če me bo ljudstvo izvolilo z* predsednika Slovenije, imam po-, sebno prednost, ker sem iz revne' družine in tako znam ceniti deloV' nega človeka. 25 let sem živel v k«' pitalizmu in 25 let v komunizmu«
tako znam primeijati, kaj je bolje 1 čistilca ultC
Opravljal sem dela od čistilca ulic do specialista za umetne ledvice tej prišel do pisatelja. »To je zapis«* Ivan Kramberger na svoj letak,s katerim sporoča, kaj bo spremenil če bo postal predsednik Slovenije-Kramberger, ki želi kandidirati d predsednika Slovenije, je od p®* trebnih 10.000 glasov za to zbral K 5.000 podpisov, kot sporoča. Moj rebitni slovenski uradno prvi mo* med drugim obljublja, da bo za 8®
odst. zmanjšal vojsko in denar n*' zdravstvo, »kmetom vrnil
menil za
kar jim je zaplenila agrarna refof' ma«, omogočil zasebno zdravstvo« dovolil zasebne šole, predvsetf obrtne in gimnazije, omogočil &
šebne TV, radijske in časopisne h# W brez cenzure, prepovedal atomske centrale, omogočil obiskovanje ^
rouka v šoli po želji in zahteval s®" ^ jenje vsem, ki so povzročili škooj 5 slovenskemu ljudstvu. Ivan KratUJ S berger, ki »vam obljublja boljj J prihodnost!«, ima telefon (06"^
60-006.
8
DOLENJSKI LIST
2110) 25. januarja 199*.

os
k
l
Za srečne ljudi in zeleno Dolenjsko
Socialistična zveza v novomeški občini, ki se bo s svojimi kandidati v polnem spektru potegovala za glasove volilcev na spomladanskih volitvah, je svoj volilni program uokvirila z motom »Za srečne ljudi in zeleno Dolenjsko«, kar pomeni, da se bodo socialisti (odvisno od deleža oblasti) prizadevali za občino po volji občanov.
»Večino strank v predvolilnem in volilnem boju zanimajo poslanska mesta od ravni občine navzgor, nas, novomeške socialiste, pa od občine navzdol,« je povedal Boris Dular, predsednik občinske konference Socialistične zveze Novo mesto. »Seveda s tem ni rečeno, da ne bi svojih predstavnikov želeli videti tudi kje višje, to smo navsezadnje dolžni svojim volivcem, ki se še kako dobro zavedajo suše dolenjskih kadrov v republiki in zvezi; temelj našega delovanja pa bo tudi v bodoče občina, njene krajevne skupnosti, ljudje, njihova volja in potrebe.«
• Se vam ne zdi, da je bilo v zadnjih 45 letih vse delano v imenu ljudi, bolj malo pa zanje?
Dular: »Ciniki trdijo, da so-dobnim'strankam volivci niso važni, potrebujejo jih samo vsaka štiri leta. Ključno vprašanje strank je, kako se znajo nastaniti v okolju, gre za osvojitev oblasti, le tako uresničijo tisto ali del tistega, kar so obljubile volivcem, kar so zastavile v programih. Vaš očitek o 45 letih velikih obljub in majhnih dejanj je gotovo na mestu. Z vso odgovornostjo pa lahko rečem, da SZDL oziroma SZ v novomeški občini v zadnjem času resnično služi ljudem, prebivalcem naše občinske skupnosti. Ta čas sploh ni kratek, najbolj tipičen primer sodelovanja ljudi in njihove organizacije pa je gotovo samoprispevek za zdravstvo in šolstvo. Referendum, ki je dal ključ.in denar za ta nedvomno veliki podvig, je uspel nad vsemi pričakovanji, kar pomeni, da je imela Socialistična zveza prave načrte in prave ljudi, prebivalci naše občine pa pravo Socialistično zvezo.«
•	Samoprispevek je za našo in še katero občino nedvomno zelo pomemben, saj je velikokrat edini način, da se ta ali ona stvar reši ali postavi. Vendar je samoprispevek nesistemska pot.
Dular: »Popolnoma se strinjam. Osebno sem proti dodatnemu obremenjevanju ljudi. Socialistična zveza se bo v prihodnje tako na ravni občin kot seveda tudi višje borila, da bo za vso infra- in superstruk-turo skrbela država. To je edina normalna pot. Država bo morala začeti delovati tudi glede svojih obveznosti, ne pa samo gledati, kje lahko vzame Še kakšno paro.«
•	Ali se upate dati oceno, koliko volivcev bo glasovalo *a Socialistično zvezo in njen Program?
Dular: »Od mene seveda ne morete pričakovati številke, Vendar za novomeško občino
tvegam trditev, da do naša stranka med tistimi, ki bodo dobile največ glasov volivcev. Rekel bi, da je naša prednost tudi ta, da Socialistične zveze ne zanima generalno politično prepričanje njenih kandidatov, važno je le, da se kandidat načeloma strinja z našim programom. Mi gradimo na ljudeh za ljudi. Naši kandidati bodo neoporečne osebe, ljudje, ki imajo v občini, v krajevni skupnosti ali kraju nedvomen ugled. Sicer pa ne vem, zakaj bi bili socialisti drugačni od drugih današnjih slovenskih strank, ki tudi pristajajo na članstvo svojih somišljenikov ali članov tudi v drugih strankah ter gibanjih.«
• Ali ni svojevrstna slabost, da je SZ preko svojih članov, ki so recimo komunisti ali pa demokrati, na nek način povezana z imenovanima strankama?
Dular: »Socialistična zveza oziroma njena predhodnica SZDL že kar precej časa deluje zelo samostojno. To ljudje vedo, SZ je izpeljala nekatere projekte, morda je med temi najbolj popularna proglasitev božiča za verski, ljudski in civilizacijski praznik, še bolj pa vedo za delovanje in pomen naše stranke na terenu, med ljudmi, tam, kjer ni sladkobe-sednih govorcev. Mi krajevnih organizacij SZ ne bomo razbijali, nikogar ne bomo metali iz naše zveze, če pa to kdo želi, lahko seveda gre. Ne glede na to pa bomo s tem človekom lahko še vedno izredno dobro sodelovali pri zadevi, ki nam je skupna. Upam si trditi, da je Socialistična zveza edina organizacija, ki je združevala interese ljudi tam, kjer živijo. To morda res ni bila ne vem kakšna visoka politika, toda edina politika Spodnjih ali Zgornjih Rovt je recimo graditev trgovine ali mrliške vežice, vrnitev gozdov, ki jim jih je figo mar, čeprav mora imeti SZ v Ljubljani seveda tudi o tem izdelano stališče. Mi v predvolilnem boju pravzaprav nimamo taktike v pravem smislu besede. Še bolj bomo delovali tam, kjer smo vedno in kjer nas ljudje poznajo. Večinoma po dobrem. Kajti ime Socialistične zveze in njenih ljudi je vtkano v vsak vodovod, v vsak asfalt, v vsak telefon, ki ga je bilo treba napeljati tja, kjer komunalci ali poštarji niso videli računa. To ljudje vedo, čeprav seveda ne trdim, da nismo delali napak. Socialistična zveza pa v prihodnje ne bo več dežnik za vse in vsakogar. Začeli bomo graditi na individualnem članstvu. Avtomatičnega članstva, če si recimo gasilec, tabornik ali kaj drugega, ne bo več. Zlagoma se bo moral človek, ki želi med socialiste, za to odločiti s svojim podpisom, s članarino. Toda če bo v nekem kraju kdorkoli in katerekoli strankarske barve sprožil takšno ali drugačno pobudo v dobrobit kraja, pokrajine in ljudi, se mu bomo, če bomo povabljeni, pridružili. To pa ne izključuje naših idej o isti zadevi niti ne spre-minjevalnega predloga. Enako korekten odnos pričakujemo tudi od naših političnih nasprotnikov. Če ga ne bomo dočakali, govori to o njih, ne o nas.«
• Pogovarjava se, kot da bi v Sloveniji (tako v mestih kot na podeželju) bili strankarska kultura, vedenje in pravila obnašanja na ravni Švice.
Dular: »Strankarstvo pri nas zaradi večdesetletne diktature ene stranke res preveč kujemo v zvezde. Toda to je
normalno, to je človeška želja po svobodi, želja, da postane srečen posameznik v deželi, ki je prijazna za bivanje, delo, ustvarjalnost. Mi k strankarstvu šele gradimo pot, v prehodnem obdobju do ustanovitve pravih strank lahko ključno vlogo odigra prav Socialistična zveza. Zaradi tega, ker je vsaj v zadnjem času najmanjkrat izigrala zaupanje ljudi, zato, ker je za razliko od prejšnjih in sedanjih strank šla v vsako vas, v vsako hišo, zato, ker je ljudem prisluhnila. Krajevni problemi so bili vedno tudi problemi Socialistične zveze.«
•	Ta zakon med Socialistično zvezo in krajevnimi skupnostmi je bil večinoma res uspešen in ploden, toda SZ se bo morala vendarle prav kmalu organizirati kot prava stranka.
Dular: »To že delamo, Socialisti bomo samostojna stranka. Ponosen sem, da je ta proces v novomeški občini stekel prej kot drugod. V Ljubljani so celo nekaj namigovali o pete-linih, ki da pojejo prezgodaj. Celo napadli so nas, komunisti, ne socialisti, pa smo preživeli. Samo majhen primer, mi že dolgo veš ne hodimo na zloglasne koordinacije, sestanke, kjer se je pod pokroviteljstvom Partije in še koga krojila kadrovska in še kakšna politika.«
•	Omenili ste Zvezo komunistov. Njen ugled je v Sloveniji večji kot v drugih republikah, mislim na ugled med nečlani Partije, če si ugleden sam sebi, je to nekoliko narcisoidno, če že ne bebavo. Za novomeško občino pa bi si upal trditi, da njena ZK nima ugleda med ljudmi. Je k temu pripomogla čez vsako mero okusa razvita gradbena afera? Rekli ste, da boste sodelovali z vsako stranko, ki bo na vaši valovni dolžini. Je to tudi Zveza komunistov?
Dular: »Zakaj ne? Naš odnos do Zveze komunistov bo natančno tak kot do vsake druge stranke v slovenskem parlamentu ali občinski skupščini. Ne bi bili dosledni do sebe in naših volivcev, če bi bili drugačni. Kar pa se' same nesrečne gradbene afere tiče, bi rad poudaril (in to ni volilni golaž), da takrat, ko se je vse skupaj začelo, še nisem bil načelu SZ. Toda taista novomeška SZDL je bila tudi takrat tako dosledna — in doslednost je velikokrat tudi modrost — da zadeve ni merila in ocenjevala s plati, kaj je res in kaj ne. Razločno pa je povedala svoje mnenje, da mora vsaka stranka, ki da kaj nase, svojim ljudem, ki so morebiti vpleteni v kakšno nevšečno zadevo, svetovati, naj se do zaključka postopka začasno umaknejo. Novomeška Socialistična zveza nikoli ni razpravljala o vsebini afere. Tako bo tudi vnaprej. Ce pa bi se podoben primer ponovil, bi ponovno predlagala, naj se prizadeti začasno umaknejo iz političnega življenja. Taka je navada po vsem svetu.«
•	S to vašo mislijo se po moji oceni strinja večina prebivalcev novomeške občine, vsaj tistih, ki zadevo poznajo vsaj povrhu. Toda gradbena afera je ne glede na izid prinesla Novomeščanom neznansko packo, če sem nekoliko ostrejši, nas imajo v Sloveniji za nekakšne manj krvoločne ljudožerce.
Dular: »Škoda doma in v Sloveniji je nedvomno velika. Posledice tega, kar je bilo in ni bilo, se bodo poznale tudi na volitvah. Nekateri bodo imeli težave s kandidati, drugi spet bodo skušali to meglo vnovčiti. Socialistične zveze se to, kot sem že povedal, ne tiče neposredno. Posredno pa. Socialistična zveza ne bo dovolila, da bi blato afere še naprej mazalo novomeško občino. Naša občina ni pribežališče bedakov na slovenskem jugu. Smo gospodarsko prodorna občina, poglejte samo IM V in Krko. Zakaj ne bi postali uspešni tudi na drugih področjih? Te dni mi je znanec povedal, da je slovenska arheologija v svojih vrhovih tudi v dolenjskih rokah. V programu novomeških socialistov je, da si bomo v republiki pridobili večji vpliv. Zakaj smo bili vedno tiho ali pa le kimali?«
• Kaj boste storili, če zmagate?
Dular: »Mi ne tajimo, da se borimo za oblast. Naši poslanci, delegati, kakor pač hočete, bodo stali za ljudmi, ki bodo podprli naš program. Obljubljeno bo treba uresničiti. Kajti čez štiri leta, ob naslednjih volitvah, ne bo časa in morda tudi ne moči za popravni izpit. In naj povem še to, da je na naši volilni listi več kot 20 odstotkov žensk. Morda komu to ne
‘ zveni veliko, naj nas presežejo tekmeci!«
•	Eden od očitkov vaših političnih nasprotnikov bi lahko bil, da ste na nek posreden način že imeli oblast.
Dular: »Koliko smo bili oblast in koliko ne, je zapleteno vprašanje. Jaz menim, da nismo bili, če bi bili, bi marsikaj naredili drugače. Svoje volje nismo mogli uveljaviti. To je lahko naš greh. Toda pomislite tudi, koliko je v tej deželi, v teh naših vaseh in zaselkih stvari, ki jih brez Socialistične zveze ne bi bilo. Pravzaprav to sploh ni bila SZ, to so bili ljudje, ki so vedeli, da samo dejanja vodijo k uspehu.«
•	Morda še nekaj najbolj udarnih točk iz vašega programa, ki bo vsak čas vsakomur na vpogled?
Dular: »V ospredju našega programa so blagostanje družine ter solidni temelji za kakovostno šolstvo in človekovega dostojanstva vredno zdravstvo. To je pravzaprav nadaljevanje referendumskega programa, ki ga je konec koncev s pomočjo ljudi zastavila Socialistična zveza. Omenil sem prodor naših ljudi v republiko, strokovnjake od drugod pa bomo povabili, naj žive in delajo pri nas. Avtomobilska cesta Ljubljana—Bregana se mora na našem odseku začeti graditi takoj. Vsak onesnaževalec vode, zraka ali zemlje bo moral v celoti sam poravnati ceno svoje nemarščine.
Do konca bomo poostrili nadzor nad viri pitne vode, bdeli bomo nad uresničevanjem družbenega dogovora o varstvu Krke in pritokov. Vse večje stanovanjske soseske bodo morale preiti na plinsko ogrevanje. Zahtevali bomo najostrejšo kaznovalno politiko za zločine nad naravo, sprožili gibanje za zaustavitev delovanje JE Krško. Z vseh plati bomo zaščitili kmeta in njegov trud. Podprli bomo graditev dolenjske mlekarne. Z gozdovi naj zagospodarijo njihovi lastniki, krivično odvzeto zemljo je treba vrniti lastnikom. Občina mora glede obrtništva voditi spodbujevalno politiko tako glede davkov kot lokacij za obrt. Trgovina mora biti za ljudi. Tu naj dobe prostor vsi, ki prodajajo, kar ljudje žele in iščejo. Investitor poslovnega centra na Novem trgu bo prejel zahtevo, naj čimprej zgradi blagovnico in tudi vse tisto, kar je še obljubil. V novomeški občini se ne bo nič gradilo brez javnega natečaja, javne razprave in mnenja resnične stroke. Prenova starega dela Novega mesta je prioriteten program. Če so ljudje sami zgradili vodovod, kanalizacijo ali napeljali telefone, se jim mora to upoštevati pri plačilu teh storitev.
Zahtevali bomo javni nadzor cen komunalnih storitev. Vsak objekt v občini mora imeti gospodarja, zanikrnosti in nemarnosti mora odklenkati. Vsak, kdor je za to sposoben (tudi Romi), si mora socialno varnost ustvariti z delom. Za nezaposlene bo treba oblikovati sklad za pomoč. Prizadevali si bomo, da bi dobrodelno dejavnost verskih skupnosti vključili v enoten program socialne dejavnosti. Naš cilj so tudi posebne delavnice za invalide, mesto bo moralo postati prijazno tudi zanje. Bolnišnico, za katero plačujemo samoprispevek, je potrebno zgraditi za vsako ceno, zdravstvo pa bo bliže ljudem, če bomo uvedli tudi zasebno zdravniško prakso. Vsi otroci morajo v šolah imeti enak standard, za nadarjene bomo terjali posebno skrb. Bolj po-
gumno bo treba stopiti v slovensko kulturo, dolenjsko naravno in kulturno izročilo pa je treba v izvirni obliki ohraniti za kasnejše rodove. Ljudje morajo biti obveščeni o vsem. Hitro, strokovno, objektivno, celovito in razumljivo. Jasno je, da bomo spodbujali svobodno združevanje ljudi v društvih in organizacijah ter jim pri tem nudili pomoč. Socialisti bomo še naprej delovali v krajevnih skupnostih. Kdor od krajevne skupnosti kaj zahteva, naj za to zagotovi denar in pogoje. Predlagali bomo ukinitev odloka o plačevanju samoprispevka za zaklonišča. Občinska in državna uprava sta zaradi ljudi.
To je samo nekaj zahtev iz programa Socialistične zveze, programa, ki se zavzema za obstoj, ohranjanje in varovanje vseh demokratičnih pridobitev državljanov, za iniciativo in izražanje pobud in misli občanov. Za svobodno in pluralno uveljavljanje njihovih kulturnih, verskih, socialnih, ekoloških in moralnih vrednot. Za uresničitev vsega naštetega in nenaštetega bomo izbirali ljudi, ki imajo znanje in ugled, voljo in pogum, da se lotijo teh nelahkih nalog.
Zavzemamo se za neposredne in tajne volitve z več kandidati, za neposredne volitve občana izmed več kandidatov ter za občinsko skupščino z manjšim številom delegatov. Socialistična zveza pa bo počistila tudi v lastni hiši, število svojega osebja bo zmanjšala na racionalen minimum. V mojih besedah ni artizma, gre le za suho naštevanje postavk iz našega programa, ki lahko ustvari človeka dostojno življenje. V Socialistični zvezi bomo spoštovali voljo volivcev. Povedal pa bi rad tudi, da tam, kjer bodo zmagali naši nasprotniki, ne bodo žuboreli samo potočki najbolj čiste demokracije, kakor tudi ne bo res, da se bodo tam, kjer se bo tehtnica nagnila na našo stran, ljudje davili v mlakužah realsocialistične diktature. Sicer pa bodo ob svojem času spet volitve. Torej za srečne ljudi in zeleno Dolenjsko.«
M. BAUER
Za ljubi mir
in kruhek
Kdor hoče vsaj za silo razumeti današnje razmere v naši državi, mora pogledati, kolikor je le mogoče daleč nazaj. Takrat, ko o jugoslovanski državi še ni bilo niti sledu, so si narodi na Balkanu vsak po svoje zamišljali prihodnost. V Srbiji je na primer prevladovala velikosrbska zamisel o tem, da bi združili vse dežele, kjer prebivajo Srbi. Za sosednje južnoslovanske narode je bilo nerodno to, da so si Srbi v svoji domovini zamišljali tudi področje Bosne in Hercegovine, Dalmacije, Makedonije in Ko-sova-Metohije. Na Hrvaškem so si prav tako prizadevali za zedinjenje vseh dežel s hrvaškim prebivalstvom v eno državo, a v odgovor na veliko-srbstvo so razvili tudi idejo o enem samem narodu. Ta ne priznava niti Srbov niti Muslimanov na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, za Slovence pa meni, da so planinski Hrvati.
Na področju Bosne in Hercegovine se je kot narodnostna skupina oblikovalo muslimansko prebivalstvo, ki se ni štelo ne za Srbe ne za Hrvate. Makedonci kot narod niso bili priznani, zato so v neprestani ogroženosti od Bolgarije, Srbije in Grčije oblikovali gibanje za samostojno Makedonijo, ki naj bi bila enota balkanske federacije. Črna gora je bila samostojna država, a zanimivo je, da je v njej prevladovalo prepričanje, da so ravno Črnogorci izvirni, pravi Srbi.
V deželah, ki so bile pod Avstro-Ogrsko, se je oblikovalo tudi jugoslovansko gibanje. Slovenci in Hrvati ter Srbi, Hrvati in Muslimani na območju Bosne in Hercegovine so si prizadevali za samostojno državo južnih Slovanov ter za združitev s Srbijo in Črno goro. Avgusta 1918 je bil tako v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za slovenske dežele in Istro, v začetku oktobra pa Narodno viječe Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. 29. oktobra istega leta sta oba narodna sveta pretrgala vse državne zveze s habsburško monarhijo ter razglasila ustanovi-
tev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nova država mednarodno ni bila priznana, pa tudi trajala je samo en mesec. K temu je precej pripomogla vlada Kraljevine Srbije, ki je hotela obdržati vlogo odločilnega dejavnika pri ustanavljanju jugoslovanske države.
Srbska vlada je navidezno celo pristala na pogajanja z delegacijo Narodnega sveta Države SHS v Ženevi. Predsednik vlade Pašič je podpisal sporazum, ki je predvideval ustanovitev skupne države na temelju enakopravnosti. Po ženevski deklaraciji (8.11.1918) naj bi pod takimi pogoji nastala skupna država dežel, ki so bile do nedavna pod oblastjo avstroogrske monarhije (zdaj v okviru Države SHS) in Kraljevine Srbije. Toda Pašičeva vlada je neposredno za tem padla, nova vlada in srbski dvor pa sporazuma nista hotela priznati. Narodni svet Države SHS je nato v strahu pred socialnimi nemiri in pred ozemeljskimi težnjami sosednjih držav poslal v Beograd delegacijo. Ta je dobila nalogo, da poskrbi za državno zedinjenje s Srbijo, a brez posebnih političnih pogojev. Red in mir za vsako ceno sta morda v takratnih razmerah izgledala kot najboljša rešitev, toda pozneje so ju večkrat obžalovali.
1. decembra 1918, torej na datum, ki ga danes nekateri tako poveličujejo (očitno imajo vzroke za to), je regent Aleksander Karadjordjevič sprejel omenjeno delegacijo v Beogradu in vzel na znanje njeno izjavo o zedinjenju. Ugotovil je, da je Država SHS prenehala obstajati in razglasil njeno zedinjenje s Srbijo v enotno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Črna gora se je že nekaj dni predtem priključila Srbiji. Nazadnjaško srbsko meščanstvo je nato pohitelo z razglašanjem, da je Srbija nosilka boja za osvoboditev jugoslovanskih narodov izpod Avstro-Ogrske in da je tudi ustvarila njihovo prvo državo. Zaradi takega stališča si je vzela pravico sama določati pogoje zedinjenja, za povsem svojo zadevo pa je razglasila tudi vprašanje Črne gore in Makedonije. (Vir: Dr. Janko Pleterski, Branko Božič —Politična in socialna zgodovina Jugoslavije, Obzorja 1975).
Osnova prve države južnih
Slovanov je bil panslavizem na eni in velikosrbstvo na drugi strani. Nobena izmed teh dveh združevalnih sil pa ni bila tako močna, da bi državo držala skupaj dalj časa. Ko je prišla pred prvo večjo skušnjavo, je v nekaj dneh razpadla. Druga jugoslovanska država je bila zasnovana na socializmu,
Danes je ideja socializma razvrednotena, saj ni prinesla ne take ne drugačne rešitve za ljudi, zunanji sovražnik pa tudi ni več otipljiv, saj se Evropa in svet dogovarjata ter združujeta. Katere sile torej danes še vežejo jugoslovanske narode v eno državo? Potrebno jih bo najti, se jih oprijeti in jih spodbujati, če pa takih sil več ni, bo država razpadla v dva ali več delov. Razprave o separatizmu so danes povsem legitimne in realne, a čeprav čas terja, da Slovenija oblikuje tudi svojo vizijo izven Jugoslavije, uradna slovenska politika vendarle išče prihodnost znotraj te države. Tri vzroke za tako odločitev je navedel Viktor Žakelj, podpredsednik RK SZDL Slovenije:
1.	V skupno državo nas silijo zunanje razmere, kajti Evropa, ki se združuje, noče novega Libanona, in to tik pred nosom. Še posebno se nemirov bojita sosednji Italija in Avstrija,
2.	Naše narode morda najbolj veže sedemdeset let skupnega življenja. V tem času so se med narodi oblikovali številni medčloveški odnosi (mešani zakoni so le del njih), ki jih ni mogoče kar na lepem prekiniti.
3.	Tretja sila, ki nas tudi v tem trenutku še drži skupaj, je ekonomske narave. V Jugoslaviji se je vendarle oblikovalo skupno tržišče. Njegova velikost je taka, da omogoča učinkovito organizacijo proizvodnje, prodaje in nabave v večjih, ekonomsko upravičenih količinah. (Vir: Viktor Žakelj 19.12.1989 v Brežicah)
To so torej vezi, zaradi katerih je Slovenija kljub slabim izkušnjam iz preteklosti ponovno pripravljena vlagati v trhlo zvezo, ki se ji pravi Jugoslavija. Slovenci smo se kar lepo sprijaznili z ukrepi vlade. Pripravljeni smo dajati še več, potrpeti še marsikaj, delati bolj in celo manj zaslužiti — vse za ljubi mir, red in kruhek. Se zgodovina morda ponavlja?
B. DUŠIČ
V neobvezen premislek
Ubogi denar davkoplačevalcev
Davnega leta 1986 je prejelo novomeško Temeljno sodišče zahtevo, naj krajevna skupnost Mestne njive iz Novega mesta uredi zasebno dovozno pot do hiše Rudolfa in Ane Kranjc s Koštialove 23 v Novem mestu. Krajevna skupnost je ulico prenavljala, pri tem pa onemogočila normalen dostop do hiše Kranjčevih. Sodba je postala pravnomočna v marcu 1988: Krajevna skupnost je pravdo seveda izgubila, glede pristopa k hiši pa je storila manj kot nič. Odvetnik se je v imenu Kranjčevih obrnil na javnega pravobranilca, ta je odgovoril res hitro, nakar je krajevna skupnost plačala le pravdne stroške, ni pa izpolnila glavne obveznosti, ni uredila poti.
Kranjčeva sta naredila korak naprej, njun pravni zastopnik je junija 1988 pri novomeškem sodišču vložil tako imenovani izvršilni predlog, v katerem je zahteval, naj se krajevni skupnosti Mestne njive izreče denarna kazen, pri SDK pa naj blokirajo toliko denarja krajevne skupnosti, da ga bo dovolj za ureditev dostojne poti do hiše Kranjčevih.
Pravicaje šla na delo in decembra 1988 sklenila, da mora nemarna krajevna skupnost plačati kazen tedanjih
450.000	din in, kar je seveda najvažnejše, urediti nesrečno pot. Hkrati je bilo rečeno, da bo dolžniku, to je krajevni skupnosti, izrečena nova kazen 1,000.000 din če se v roku 15 dni ne bo lotila dovoza.
Ker se spet ni nič zgodilo, je odvetnik predlagal izterjavo zagrožene kazni in izrek nove tretje kazni v višini
1.500.000	din. Ze čez mesec dni je sodišče krajevni skupnosti Mestne njive poslalo sklep da mora plačati tisti milijon kazni, v dveh tednih urediti pot, če pa to ne bo opravljeno, potem ji grozi nova kazen.
Krajevna skupnost je še naprej ostala slepa in gluha, Kranjčeva sta se spet obrnila na odvetnika, ki je novembra
lani sodišču predlagal, naj izreče gospodom iz KS Mesine njive novo kazen v vrednosti že kar 15,000.000 din. Sodišče seje v osebi sodnice Cvete Matjašič ponovno potrudilo in temu predlogu ugodilo že čez mesec dni. Kot vsakokrat v omenjenem sporu pa je KS Mestne njive tudi naložilo, naj za božjo voljo izpolni svojo obveznost iz januarja 1988, torej uredi pot do Kranjčevih.
v zadevi ni trenutno nič novega, zastavlja pa se kar precej vprašanj. Najprej: prvi sklep sodišča je postal pravnomočen v dveh letih. Potem je šlo hitreje, vsaj kar se sodišča tiče. To je krajevni skupnosti odmerjalo nove in nove kazni, skupno skoraj 18,000.000 takratnih dinarjev. Vprašanje pa je, zakaj pravica krajevni skupnosti na SDK ni zadržala denarja, s katerim bi si prikrajšana človeka dala urediti pot. To je namreč odvetnik terjal že na začetku balade.
Bolj kot vse omenjeno pa šokira, da del te silne države, ki je polna prelestnih besed o skrbi za človeka, noče narediti nečesa, kar je dolžan po vseh pravnih, etičnih in civilizacijskih normah. Morda kdo iz KS Mestne njive celo ve, kaj je to.
In še ena stvar je, ta krajevna skupnost veselo in brez zapletov razmetava denar davkoplačevalcev za kazni, ki jih pridno /tako je tudi prav) odmerja sodišče. Nihče ne zanika, da se pri tem ne obnaša kot dober gospodar, kazni so gotovo manjše, kot bi bila ureditev poti. Toda morala je nad denarjem. In še človeška podrobnost, saj je v tej zgodbi tako prekleto malo človečnosti. Ana Kranjc ne bo dočakala svoje poti. Umrla je nekega dne, ko so papirji, ki nam tudi urejajo življenje, počivali na eni od postaj, ki, tako se zdi, nikoli niso končne.
MARJAN BAUER
Ko so bila
jajca denar
Sedaj, ko je mraz, se Jože Simonič s Štrekljevca Se stiska ob toplem štedilniku, takoj ko bo topleje/pa bo sedel na svoje kolo z motorjem in se odpeljal v nekaj kilometrov oddaljeni vinograd v Gorenjce pri Semiču. Zgodaj bo moral začeti z delom, če bo hotel pravočasno pripraviti vseh 900 trt za nadaljnjo rast. Sedaj ima vsaj to srečo, da mu vinograd zorjejo drugi s traktorjem, včasih pa je bilo drugače. Po vsej vasi je zbiral kopače. Delo mu je obljubilo 10 ali 13 ljudi, ko pa bi morali oditi v vinograd, je ostal sam.
Vinograd daje sedaj, ko je v pokoju, Jožetu največje veselje. Ko se suka med trtami, pa mu nihče ne bi prisodil, da je na letošnji novoletni dan dopolnil že 84 let. »Saj to ni še nobena starost,« se nasmehne in zamahne z roko Simonič, ki ima očitno v načrtu še marsikatero delo, a je skrivnosten. Delo je pravzaprav njegovo življenjsko vodilo, delavnost pa so mu privzgojili starši že v rosnih letih. 11 otrok — nekaj jih je sicer še majhnih umrlo —- si je v revni kmečki družini na Podrebru pri Semiču moralo začeti kmalu samo služiti denar, kakor je vedelo in znalo. Jože je imel kar srečo. Njegova skrb je bila sicer paša, po paši pa ga je čevljar, ki je hodil od hiše do hiše in popravljal čevlje, učil osnov te obrti. Veliko pa se je naučil sam, tako da je kmalu popravljal obutev vsem vaščanom. Narediti je znal tudi čevlje ali škornje, toda naročnikov je bilo malo, čeprav je delal poceni, vesel, da je padel vsaj kakšen cvenk.
Simonič je bil po svoje pogumen, da se je med obema vojnama, ko je revščina tolkla na številna vrata, odpravil gradit hišo. »Takrat se je le malokdo odločil za ta korak. Spominjam se, da se je v vsem 8emiškem koncu v tistem času gradilo le še župnišče. O kakšnih strojih se nam takrat še sanjalo ni. Kopali, vrtali, razbijali smo ročno. Z mesta, kjer stoji hiša, smo odpeljali 400 m3 kamna. Ravno ko so leta 1939 Nemci vdrli na Poljsko, smo hišo pokrivali, vendar nam je uspelo, da smo, še preden se je pri nas začela vojna, odprli prodajalno in gostilno. Toda žena, ki je delala v trgovini, je morala večkrat poprijeti še v gostilni, saj sem jaz moral pogosto hoditi na enomesečne orožne vaje. Ko pa je tudi k nam vdrl okupator, sem odšel v partizane,« pripoveduje Jože. Takrat sta bili v vasi s 26 hišami dve trgovini in celo tri gostilne. Danes, ko je hiš še nekoliko več, zadostuje ena prodajalna z bifejem.
»Zena je v trgovini z mešanim blagom mnogokrat dajala na kredit, ki ga nekateri niso nikoli odplačali. Ljudje pač niso imeli denarja, najosnovnejša živila pa so potrebovali. Zato so postala jajca skoraj pomembnejše plačilno sredst-
vo od denarja. Kmetje so hodili na primer po cigarete z dvema kurjima jajcema v žepu. Vsak teden se je v trgovini nabralo po 100 do 200 jajc, ki jih je žena nosila prodajat v Semič,« se danes smeji Simonič. Žena je imela vsaj to srečo, da je dobila za prodano blago jajca, Jože pa je v gostilni dajal le za denar ali pa na »puf«. »Takrat nismo poznali zamudnih obresti kot danes. Srečni bi bili, če nam bi dolžniki plačali vsaj glavnico. A imel sem tri nepoboljšljive dolžnike, ki sem jim dolg zapisoval, in če ga niso v treh mesecih plačali, sem jim ga brisal in začel pisati znova. Tako so nekdaj nekateri plačevali svoje dolgove. Danes bi bilo takšnim dolžnikom gotovo težje.« Simoničevi so imeli trgovino in gostilno do konca vojne. Po osvoboditvi so prišli novi zakoni in zasebno prodajalno so morali zapreti, gostilniška vrata pa so bila odprta vse do leta 1971, ko je Jože odšel v pokoj.
Simonič, ki ima rad življenje, pravi, da so današnji časi le zato slabši od nekdanjih, kar je sedaj že star. »Srečo pa imam, da sem se rodil v tem stoletju in da sem ostarel v času, ko je družba socialno veliko pravičnejša, kot je bila nekdaj. Težko mi je, ko pomislim, kakšni reveži so bili stari ljudje pred vojno pa še leta po njej. V marsikateri družini, zlasti če je bila velika, so bili v napoto, vsi so jih odrivali. Niso imeli denarja, da bi se lahko vsaj na ta način .odkupili’ pri ostalih članih družine. Pa saj ga takrat ni imel nihče. Danes je starejšim veliko lažje kot takrat, ko sem bil jaz še mlad. Priznam, da kdaj tudi potarnamo, ampak tako hudo pa spet ni,« je zadovoljen z življenjem Jože. Optimizem, ki ga je spremljal vse življenje in ki tudi sedaj veje iz vsake njegove besede, je zanj najpomembnejša gonilna sila, ki ga ohranja v srcu mladega, z vsem zadovoljnega.
M. BEZEK-JAKŠE
Vodja farme Ivan Trdan ob laguni, kjer je zaradi poglobitve priAlo do udora in izteka gnojevke v podzemlje.	Zamašeni udor je na
posnetku še dobro viden desno od Trdana.
Po čem smrdi Klinjevaška gnojevka?
Navajeni smo, da na kavljih mesnic visijo lepi kosi mesa, da je na mizi vsak dan zrezek ali kakšna druga mesna jed, da si odrežemo košček suhe klobase, kadar si jo poželimo, ali da si katerikoli dan privoščimo šunko. Ob tem se sicer jezimo nad visokimi cenami mesa, odreči pa se ga nočemo in ne moremo. Pa tudi, zakaj bi se odrekli boljši prehrani, saj niso tako daleč tisti časi, ko je po praznih želodcih Slovencev krulilo in je bilo meso na mizi le ob redkih praznikih!
Toda poln želodec ima svojo ceno. Jezimo se nad cenami mesa v mesnicah, ne vemo pa, da je ta cena v resnici mnogo višja, da je ne plačujemo zgolj z dinarji, marveč s tistim »denarjem«, katerega vrednost smo začeli ceniti šele v zadnjem času in ki ga ne jemljemo samo iz banke sedanjosti, marveč brezobzirno krademo iz banke prihodnosti, iz banke naših otrok. Ta »denar« je okolje.
Da smo oskrbljeni z zadostnimi količinami mesa, skrbijo sodobne »tovarne« mesa, farme za vzrejo prašičev, telet, bikcev, kuncev, perutnine. Ena od njih je v zadnjem času zbudila precejšnjo pozornost javnosti, in to prav v zvezi z okoljem. Gre za prašičjo farmo v Klinji vasi, ki deluje kot poslovna enota v Mercatorjevi verigi. Javnost se je začela zanimati zanjo šele tisti hip, ko je prišlo na dan, da ima probleme z gnojevko, in ko so se v njeno delo vtaknili inšpektorji. Gnojevka s farme je namreč ne dovolj prečiščena odtekala v podzemlje, ki je na Kočevskem najbolj podobno švicarskemu siru, zato nihče ne more z gotovostjo povedati, kam je odtekla in kje bo prišla na dan. Možno je celo, da bo po prvem večjem nalivu bruhnila iz podzemlja v zajetjih pitne vode daleč od tam, kjer je poniknila. Govori Se celo o vodnih zajetjih v novomeški in črnomaljski občini.
ČISTILNA NAPRAVA LE ZA OKRAS?
Farmo v Klinji vasi so postavili 1976. leta, obratovati pa je začela leto dni kasneje. To je
bil zlasti čas velikih farm za prirejo mesa in gradili so jih povsod, na ekološko plat teh gradenj pa se ni kaj dosti mislilo. Klinjevaško farmo so zgradili po najsodobnejši tehnologiji za rejo velikega števila prašičev, ki predvideva tudi čiščenje odplak. Za čistilno napravo je bil zadolžen ljubljanski Hidroinženiring, ki je na osnovi svojih izkušenj (kasneje se je pokazalo, da niso bile ustrezne) pripravil načrte. V pogodbi piše, da Hidroinženiring »jamči efekt čiščenja 99,7 odstotka pod pogojem, da naročnik pristane na eventualno čiščenje ali razredčevanje odtoka«.
France Trdan, tehnolog in vodja farme, je pojasnil, kako deluje oziroma naj bi deloval celotni sistem čiščenja odplak. »Naša farma ima ob polni obremenitvi dnevno okoli 113 kubičnih metrov gnojevke. Običajno je ta količina na farmah še večja, okoli 200 m3, mi pa smo jo zmanjšali. Sistem čiščenja odplak je bil zamišljen tako, da se kompletna gnojevka iz farme čisti preko vsedal-nika, kjer se gosti del izloča v dve laguni. Tu naj bi se sušil in bi ga potem odvažali, tekoči del pa naj bi odtekal na trosto-penjsko biološko čistilno napravo, prečiščene odpadne vode pa bi se stekale v kraško Vodno jamo. Vendar v praksi to ni nikoli delovalo.«
Božidar Popovič, vodja poslovne enote Prašičjereja, pravi: »Ko je farma začela delati, je bila letna proizvodnja 15.000 bekonov, sistem čiščenja pa je bil zgrajen za 100 odstotkov večjo proizvodnjo. Vendar že takrat in nikoli kasneje ni ustrezno odeloval. Ko se je v Sloveniji postavila zahteva po ekoloških sanacijah prašičjih farm, smo se je tudi mi lotili. Poverili smo jo projektantu Hidroinženiringu, kije pripravil sanacijski program. Zaradi slabih izkušenj z njim pa smo dali program v recenzijo strokovnjakom Biotehniške fakultete. Ocenili so ga negativno in povedali, da projektant nima ne izkušenj in ne referenc za čistilne naprave velikih pra-
V to kraško jamo, ki ji pravijo Vodna jama, naj bi odtekala prečiščena in okolju nenevarna gnojevka. Vendar čistuna naprava m nikoli delovala kot bi morala.
šičjih farm. Uporabil je izkušnje iz komunalnih čistilnih naprav, kar pa seveda ni j ustrezno.«
Zato so se povezali s strokovnjaki Inženiringa za ekologijo pri reški Ini. Ta jim je pripravil nekoliko drugačen sanacijski program, po katerem naj bi za dva metra poglobili obstoječi laguni. Ker takšna poglobitev zaradi tal ni bila ; možna, so laguni poglobili za meter, za meter pa so dvignili nasipe. Prav to je bilo najbrž ! usodno, da je prišlo do udora, skozi katerega je v podzemlje po ocenah inšpekcije steklo | okoli 4.000 m33 gnojevke, ki lahko ogrozi tudi zajetja pitne ; vode in onesnaži vodotoke. ;
EKOLOŠKA SANACIJA ALI ZAPRTJE
Seveda se samo po sebi postavlja vprašanje, kaj je nare- i dila inšpekcija. Velikih one- ! snaževalcev, med katere sodi- . jo tudi prašičje farme, so se inšpektorji ekološko resneje lotili šele leta 1986, ko so delali ! posnetke stanja. Vodnogospo- , darski inšpektor v kočevski občini Dare Klun je povedal, da so pri tem ugotovili, da farma v Klinji vasi ni redno preiskovala kakovostnih in količinskih sprememb odpadnih voda, zato so izdali odločbo, s katero so farmo zavezali, da mora to redno početi in da mora izdelati sanacijski program. Po dogovoru na ravni republike je prašičjim farmam naloženo, da morajo izpeljati ekološko sanacijo do leta 1990. Farma v Klinji vasi je pripravila svoj sanacijski program in v okviru tega programa je bila predvidena poglobitev obeh lagun za gnojevko.
»Pri lokacijskem ogledu leta 1988 smo jih opozorili, da morajo za poglobitve dobiti ustrezna dovoljenja in soglasja, med njimi tudi vodnogospo-darstveno, laguni in deponije za dnevni pretok pa morata biti zgrajeni neprepustno. Zaradi časovnega roka sanacije so se poglobitev lotili lani, vendar niso imeli vseh ustreznih dovoljenj. 18. novembra so ugotovili, da je na dnu lagune nastal ponor, skozi katerega je gnojevka odtekala v podzemlje, zato so jo preusmerili na čistilno napravo. Ker j bi bila ta v nekaj dneh polna in | bi neprečiščena gnojevka po; speljanem odtoku tekla v Vod no jamo in ponovno v podzemlje, smo 25. novembra izali odločbo. o prepovedi spuščanja gnojevke na čistilno napravo, hkrati pa tudi prepoved spuš-! Čanja gnojevke v laguno. Na farmi so problem gnojevke reševali tako, da so jo začeli od-1 važati in razprševati po kmetijskih zemljiščih.«
Takšna rešitev je seveda začasna. Kot sta povedala Popovič in Trdan, farma nima lastnih zemljišč, na katere bi lahko odvažala gnojevko, zato so v okviru Mercatorja dobili na voljo najprej 400, nato pa skupaj 700 hektarov površin od Zeljn do Starega Loga. Tako zdaj gnojevko sproti odvažajo in razpršujejo. Pri tem upoštevajo strokovna navodila Biotehniške fakultete o količinah razpršene gnojevke na določene površine. Po teh navodilih je ne smejo spuščati v neposredni bližini kraških jam in vodotokov.
Razprševanje gnojevke j® dopustno samo v času mirovanja rasti, to pomeni največ do aprila. V tem času morajo na farmi utrditi neprepustno dno lagun, kjer bo sveža gnojevka dognila, da bo primernejša za gnojenje v času, ko je dovoljeno.
Bodočnost farme je odvisne od njene ekološke sanacije, če do konca septembra letos odplake ne bodo ustrezno urejene, bo treba farmo zapreti Vodilni možje farme vidijo rešitev v trajno urejenem sistemu akumuliranja in pregnitje J gnojevke v lagunah in v raz-prševanju pregnite gnojevke na kmetijske površine. Ker je gnojevke zelo veliko, gnojenje z njo pa omenjeno, potrebujejo čimveč površin, da bi n* njih lahko z gnojenjem kolo' barili. Predvidevajo tudi zmanj' šanje staleža. Že doslej so ge zmanjšali za 15 odstotkov.
»Ta rešitev je celo cenejša,* je povedal France Trdan, »sel nas odvažanje na razdaljo do« km od farme stane za petin0 manj, kot bi nas stalo obrat°' vanje čistilne naprave.«
Sicer pa je usoda farme negotova.
JE OGROŽENO ZAJETJE
ZA TOPLIŠKO DOLINO?
Farma v Klinji vasi je v sr° dišču pozornosti kot onesn0 ževalka. Žal pa še daleč ni ed>
35. jubilejni sejem mode / Gospodarsko razstavišče Ljubljana / 15.-18. 1.	__
MODA 90:
OBILO PAŠE ZA OČI

Od 15. do 19. januarja je bil v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču jubilejni, 35. sejem mode. Na njem je najnovejše iz svoje proizvodnje na 16 tisoč m2 razstavnega prostora prikazalo 220 razstavlja Icev iz Jugoslavije, od tega 44 odstotkov iz Slovenije, 27 odst. iz Hrvaške, iz Srbije pa 10 odstotkov ali enkrat manj kot lani. Predstavili so se tudi trije razstav|jalci iz Italije in po eden iz Avstrije in ZRN. Prvič so del razstaviščnega prostora namenili tudi za predstavitev nekaj naših najboljših butikov, v njih pa je bilo možno izdelke tudi kupovati. Sicer pa je bila Moda 90 s prikazom najbo|j svežih modnih trendov, z modnimi revijami in ostalimi prireditvami predvsem paša za oči.
•VV\ \\ \\VWWWVVW \\WWWVWV\WA
Ljubljanski sejem sije med modnimi sejmi pribori! posebno mesto. V 35 letih je na
sejmih sodelovalo 9.000 raz-stavljalcev iz vse Jugoslavije, ogledalo pa sijihje preko mili-
EN »ZMAJ« IN DVE DIPLOMI
j	Dolenjski in posavski tekstilci na sejmu Mode 90 niso od-
< nesli toliko priznanj kot prejšnja leta, vendar pa je nekaj ' vrednih le šlo proizvajalcem v ta konec Slovenije. Najbolj je
>	seveda zabiestel novomeški LauGu. Dobil je kipec Nubjjan-
>	skega zmaja za žensko konfekcijo, njeni kreatorki Jelka
>	Novak in Petra Brecelj pa posebno diplomo in tudi prizna-
>	nje »Zlata Jana«. Diplomo ljubljanski zmaj pa sta prejela Novoteks za tkanine in Beti za program za otroke. Drugi so v hudi konkurenci 220 razstavfjalcev iz vse Jugoslavije to-
5 krat bili manj opaženi.
Labodovi kreatorki Jelka Novak In Petra Brecelj sta letos prejeli tudi »Zlato Jano« za posebne kreatorske dosežke.
\,VWWWV\>
Na 35. jubilejnem sejmu mode v Ljubljani so iz naše reg|je sodelovali:
BETI Metlika COBRA Novo mesto INPLET Sevnica JUTRANJKA Sevnica KOMET Metlika LABOD Novo mesto NOVOTEKS Novo mesto TEKSTI LANA Kočevje TRIKON Kočevje VODEB Novo mesto
jon in pol obiskovalcev. Na letošnjem sejmu mode je bilo mogoče videti nekaj več modnih tkanin, trikotaže in spremljajočega programa, nekaj manj pa konfekcije, tako tekstilne kot usnjene. Omenimo še eno novost: vse dni sejma so bile modne revije tudi v hali D Gospodarskega razstavišča pod nazivom Šport 90. Potekale so v obliki plesne koreografije, kar je pri nas še novost. Na njih pa so se predstavili proizvajalci konfekcije za šport in prosti čas.
OB SLABIH PLAČAH JE VSE DRAGO
Podpredsednik zvezne vlade Živko Pregl, kije odprl sejem Moda 90, je v svojem govoru poudaril, daje tekstilna industrija tisti deljugoslovan-skega gospodarstva, ki si je moral svoj prostor nenehno iskati na tujih trgih. Čeprav je bilo to za zaposlene na eni strani breme, jih je hkrati prisililo v kvaliteten razvoj. Izvoz bo še naprej najzanesljivejši kruh za tekstilce, je rekel Pregl, v vse ostrejši konku-krenčni tekmi domačega in tujega blaga na jugoslovanskem trgu pa bo uspešnejši tisti, ki bo preje dojel, da domači trg ne prenese več tako visokih cen, kupna moč pa bo tudi v prihodnje skromna. Vse to je tekstilcem gotovo kristalno jasno. Kvalitetnost, modnost, prMačnost, uporabnost so zapovedi, ki jih vodijo v proizvodnji, bi lahko rekli na osnovi splošnega vtisa s sejma mode, čeprav nekateri vendar še dokaj očitno odstopajo navzdol. Tekstilci bi biii radi tudi cenejši, za kar večina že izvaja vrsto ukrepov in dogovorov s trgovci — tudi od njih je precej odvisno, ali bomo na sejmu videne modele in modele, s katerimi bodo vsaj nekateri proizvajalci skozi leto dopolnjevali svoje kolekcije, lahko videli in sem in tja tudi kupili v naših trgovinah — seveda pa poceni tekstila v naših trgovinah ni prav veliko pričakovati. Če delajo povsem zastonj, bodo tekstilci in konfekcionarji, da smo natančni, težko tako pocenili svoje izdelke, da bodo normalno dosegljivi nič vrednim jugoslovanskim plačam. O kvaliteti, modnosti majčkeno govori tudi podatek, da sicer zelo maloštevilni tuji razstavljala niso posebej izstopali, enako bi lahko rekli za naše butične kreatorje. Med njimi je največ pozornosti zbudila Tanja Kenda, »kriv« pa je bil izdelek — erotično perilo in živ prikaz le-tega. Gneča je bila tudi pred butikom s krznom. Povejmo še, da sta se na sejmu predstavila tudi dva butika iz Novega mesta, in sicer Modna oblačila Marta Bevc in Matjaž Vodeb ter Cobra Marjana Mirta z izdelki iz usnja. V tem delu sejma tudi obutev
Dermastia ni ostala nezapa-žena, čeprav so obiskovalke trdile, da je prav tako na sejmu prikazana uvožena lepša in boljša. Najbolj očitna pri obeh je eleganca ob srednje visokih petah pa večbarvnost.
MODA JE LEPA
Sicer pa je letošnja moda lepa, elegantna in praktična, športna in udobna, barvno, linijsko in desensko očarljiva.
V zenski ni več toliko hlač, še te poudarjajo žensko linijo, saj so ožje preko stegen in krajše, do gležnjev. Veliko je hlačnih kril, ki so široka v pasu, največkrat pa z gubami. Segajo do qležnjevali sredine meč."Gube~, pliseji so letos nasploh modni. Krila so dolga, nagubana ali krojena v krog, veliko je tudi povsem klasičnih okrog kolen, ki imajo všit-ke ali naborke. Pri krilih in hlačah je poudarjen pas. Tudi mini se še ni povsem poslovil. Blejzerji so različnih dolžin, različni so tudi ovratniki: ali jih sploh ni, so visoko zaprti ali so veliki. Veliko je okrasnih gumbov, po možnosti v zlatem tonu, tudi čipke, transparentne prosojne, niso redkost, predvsem za slovesnejše kombinacije. Plašči, kolikor jihje bilo videti, so bili razmeroma široki, škofjeloški Kroj jihje razstavljal v naravno beli, bordo in modro zeleni barvi, Labod pa na primer v zlato rumeni. Letošnji modni trend so sicer barve in tudi motivi Južne Amerike, predvsem pa mehiške narodne folklore, nekateri pa so že kar predrzno uporabili tudi značilnosti mode Orienta, po katerem bo v barvah in desenih sicer dokaj močno dišala posebno prihodnja jesen in zima. Barve so tople, živahne in drzne: barva starega zlata, ki je tudi podlaga za rumene, zelene, rjave odtenke, barve zemlje, pa-
prike (chilli), kaktus zelena, vsi odtenki kakjja, bordo, barve začimb, posebno poleti bo tudi veliko pastelnih, rumene, oranžne, bež, nežno rjave in zelene. Materialov je veliko naravnih, ki pa se pogosto mešajo s poliestri, zaradi česar so hvaležnejši za nošenje, obstojnejši pri raznih tako modnih gubah, take tkanine pa v dotiku s kožo vendar ohranjajo mehkost, udobnost. Letošnja moda tudi moškim ponuja eleganco in udobje pa celo na najmlajše še zdaleč ni pozabila. Jeansa na sejmu skoraj ni bilo, razstavljala ga je le Make donka, in sicer v vseh barvah, ter delno Elkroj in Novoteks na modni reviji v modelih za mlade. Jeansa bo namreč še vedno precej na ulicah, le da ne bo klasično moder, ampak v neonskih barvah.
MANJ NAGRAD ZA NAŠE
Najopaznejši na sejmu mode so bili seveda nagrajenci. Najvišjo nagrado, kipec ljubljanskega zmaja je za žensko konfekcijo prejel novomeški Labod za zlatorumeno kolekcijo plaščev, blejzerjev in kompletov, diploma za žensko konfekcijo pa je tokrat pripadla Muri, ki seveda standardno sodi v sam jugoslovanski konfekcionarski vrh. Mura je dobila kipec zmaja za moško konfekcijo, diplomo zanjo pa Modni salon Titovo Velenje. Najvišjo nagrado za tkanine je prejela ajdovska Tekstina za lažji program viskoznih tkanin v bež odtenkih s temnejšimi vzorci, diplomo pa so podelili novomeškemu Novoteksu, kije zares izstopal s svojim programom težjih tkanin. Po mnenju ocenjevalcev je imela najlepše pleteni-
ne letos radovljiška Almira, modeli iz kolekcije La Paz v rdečkasto-rjavo-oker-zlatoru-menih tonih bodo gotovo navdušili ženski svet. Diplomo v tej skupini je dobila ljubljanska Rašica, ki seje predstavila s sivo-drap kolekcijo. Kipec za usnjeno in krznehno konfekcijo, galanetrjjo in obutev je letos prislužila Industrija usnja Vrhnika, ki je zares zbujala pozornost in občudovanje s kolekcijo v bordo inzlatozeleni baravi. Diploma v tej skupini je pripadla domžalskemu Toku, kije blestel s torbicami vseh oblik v črno rjavi kombinaciji in z modeli za poslovne zenske. Kipec zmaja za modne dodatke in perilo je še! v Polzelo, diploma pa v Svilanit Kamnik, kije sicer dobil kipec za modo za prosti čas. V programu za otroke je kipec pripadel ljubljanski Pletenini za izredno lepe kreacije v sivi barvi, diploma pa metliški Beti. Tekstilije za notranjo opremo je najbolje oblikovala kranjska Industrija bombažnih izdelkov.
Komet, Lisca, Jutranjka, Tri-kon in Tekstilana letos sicer niso pobirali nagrad, nezapa-ženi pa njihovi razstavni paviljoni in modeli niso bili. Posebno je pozornost zbujala Jutranjka z modeli za otroke in malo večje otroke, ki so povsem dišali po Orientu, Lisca z vsemi tremi svojimi programi (kopalke, perilo, bluze). Komet s perilom, Tri-kon s hlačami in Tekstilana z odejami in novim šalom. Opaznejše štante so imeli še Odeja iz Škofje Loke z živopisano opremo za otroško sobo, Sana s svilenim nočnim perilom, Tekstilindus s kolekcijo tkanin Patina itd. Skratka, če bo vsaj del tega prišlo v trgovine, potem se bodo potrošnikom, ki imajo vse bolj P,itve *ePe-hudo cedile sline.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
35. jubilejni sejem mode / Gospodarsko razstavišče Ljubljana / 15.-18. 1. 1990
BETI: ZA
DOJENČKE IN ODRASLE
Metliška Beti, kije za svoje kolekcije dobila že vrsto najodličnejših priznanj od Ljubljane do Beograda, je na le-
tošnjem sejmu mode v Ljubljani dobila »le« diplomo ljubljanskega zmaja za program za otroke. Ta je sestavni del
zakjjučene kolekcjje oblačil za šport in prosti čas iz sivo-črno-bele melanžirane tkanine, kije izdelek Betine metra-že in, kot je že običajno za Betine izdelke, je iz stoodstotnega bombaža. V kolekciji so oblačila za vse starosti od dojenčka do odraslega, in-sicer pajaci, kompleti, dresi, kopalke, vetrovke, krilca itd., posamezne kose te garderobe se da med seboj z lahkoto kombinirati. Kolekcija je v navadni, deloma pa tudi v termo izvedbi. Termo program bodo pripravili za prihodnjo jesen in zimo, če bo le kaj bojj mrzlo kot zadnjih nekaj let, da se bo prodajal. Večina kolekcije je v lepi sivo-belo-črni barvni kombinaciji z rdečimi dodatki, ki jo zelo domiselno poživijo, na primer v obliki elastike na kopalkah ali pa vsaj v obliki napisa o aktivnem športnem
duhu. Kolekcijo je Beti predstavila tudi na modni reviji in zanjo požela topel aplavz.
V svoji proizvodnji pa ima Beti polegjogging programa, preje in volne seveda tudi perilo, vključujoč otroški program. Poznavalci in ljubitelji kakovostnega spodnjega perila iz bombaža poznajo perilo Adamo in Adama, nič manj poznane in cenjene pa so tudi kopalke iz metliške Beti.
0 belokranjska trikotažna industrija met lika
LISCA: MODNA FUNKCIONALNOST
'a sejem Moda 90 je sev-ka Lisca oblekla lutke v jem paviljonu v kopalke, so letos treh izrazitejših li-poudarjeno ženske s po-arjenimi prsmi in rožastim zenom, kratke, široke in ■hko padajoče hlačke v nbada stilu in gol trebuh poudarjeno športne, bici-stične linije s podaljšanimi ;no prilegajočimi se hlač-mi. Izrezi na boku so se zni-li. Po modnih zapovedih je :os precej tigrove kože, ve-ih cvetnih in geometrijskih orcev, kopalke pa so v očnih, gostih, a manj vfluo-scenčnih barvah. Vsekakor 3 poletje letos zelo barvito, sca je naredila zraven tudi pa oblačilca za prosti čas, usebej uporabna za tiste, ki > sončijo zgoraj brez.
Letošnja kolekcija Liscinih bluz Foxyje zelo simpatična, pestra, predvsem iz poliestrov in viskoze. Osnova je ze-lenorumenkasti ton, vendar so barve in vzorci zelo različni, saj skuša Lisca zadovoljiti čim širši krog potrošnic. Nekaj je standardnega belega, enobarvneg'a programa, ki zmeraj gre, nekaj je tiskanih modelov, popestrenih z dodatki, precej širokih in mehko padajočih v temnejših tonih.
Glavnino proizvodnje v Lisci seveda predstavlja kvalitetno spodnje perilo, ki ga tudi veliko izvažajo. Zaradi tega kolekcija šteje nekaj sto modelov, letno pa pripravijo okrog
700 novih vzorčnih modelov. Pri oblikovanju perila v Lisci sledijo motu modne funkcionalnosti. Poleg klasične kolekcije so na sejmu uspešno predstavili novost: zelo lepo perilo pod blagovno znamko BRAVO, ki ima dve seriji. Prva je Atena iz elastičnega pliša in elastične čipke, Afrodita pa je iz modne elastične čipke, lepe, tanke, ki se lepo prileže in Omogoča polno funkcionalnost. Ta je glavna tudi pri oblikovanju nedrčkov. »Bravo« bo že v kratkem na trgu v črni in beli barvi. Načrtujejo tudi pastelno kolekcijo in svileno serijo, če bo zanimanje zanjo.
LAŽJA odeja
IN NOV ŠAL
Kočevska Tekstilana se je na letošnjem sejmu mode predstavila z novimi akrilnimi odejami, ki so sicer že dolgo v programu, z vlaknom iz uvoza pa so po novi tehnologiji dosegli, da je odeja lažja, mehka, topla in udobna in te lastnosti tudi ohranja. Prav tako so novost odeje iz bombaža ter iz kombinacije akrila
in bombaža, katerih kvaliteta / je neprimerljiva z akrilnimi. S J temi odejami je Tekstilana, kif, ima sicer precejšnje težave v > 1 poslovanju, dosegla raven ev- j ropskega dizajna. Za prihod-a njo jesen in zimo pripravljajo ' tudi nov, mehkejši šal, ki SO' ga na sejmu Moda 90 ; prikazali.
35. jubilejni sejem mode / Gospodarsko razstavišče Ljubljana / 15.-18. 1. 1990	___
LABOD SPET V VRHU
Novomeški Labod je s svojo »modo za čas, ki prihaja« že dolga leta v samem vrhu slovenske in jugoslovanske konfekcijske industrije, kar potrjujejo tudi sejemske nagrade in dobra prodaja kjjub razmeroma visokim cenam. Na ljub-
ljanskem sejmu mode Labod že dolgo ni ostal praznih rok, letos pa je sploh pobral najvrednejše. Z razstavljeno žensko konfekcijo si je prislužil najvišjo nagrado, kipec ljubljanskega zmaja, kreatorki Jelka Novak in Petra Brecelj pa
posebno diplomo in tudi »Zlato Jano«, priznanje revije Jana za najuspešnejše krea-torske dosežke. Toliko nagrad na kupu ni majhna stvar, konkurenca je v borbi tekstilcev in konfekcionarjev za preživetje namreč vse hujša.
/N-'VVV\^VVVVVVVVVVVVV
Labod je letos dobil nagrade za plašče, komplete in blejzerje v zlato rumenih in zlato zelenih tonih, v teh super modnih barvah pa je sicer narejena celo Labodova kolekcija, ki je zelo lepa, elegantna in hkrati praktična. Z njo se bodo ženske lahko oblekle od jutra do večera. Kolekcija vsebuje veliko blej-zerjev, modernih plaščev, kompletov — enobarvnih ali pisanih — kril, bluz, tako da je ogromno možnosti za kombiniranje posameznih kosov. Tudi vsi uporabljeni materiali so taki, da se dajo odlično kombinirati, to so velugi, svile, žakardi itd. Krila so nagubana, gube so položene ali zalikane, dolžine pa so tako različne — od mini do skoraj maksi — da bo vsaka ženska lahko našla sebi, postavi in priložnosti primerno. Pri blej-zerjih, plaščih, kompletih, bluzah je velikoovratnikov visoko zaprtih, veliko je zlatih gumbkov. Veliko je tudi hlač, in sicer prihajajo v modo spet bo|j ozke in krajše, da bodo ženske pokazale v njih svojo linijo.	.«
Seveda ne gre, da ne bi omenili Labodovih moških srajc, ki so jih tudi predstavili na veliki modni reviji v Festivalni dvorani. Kot običajno so izredno lepe, moški bodo v njih lepi, elegantni in tudi dobro se bodo počutili, za kar bodo imeli posebne zasluge tudi mehki materiali. Posebej so bile predstavljene srajce, ki jih Labod uspešno dela in prodaja pod blagovno znamko Walter \X/olf. Ta kanadski poslovnež napol slovenskega
rodu je bil v času sejma v Ljubljani, Labod in Krka, ki pod to blagovno znamko izdeluje moško kolekcijo, pa Toko in Tvornica duhana Rovinj so ga celo predstavili na posebni tiskovni konferenci. Na razstavišču je vsaj posredno poskrbel za gnečo ob Labodovem paviljonu — Labod in Krka sta namreč nagrajevala izžrebane reševalce anketnih lističev s srajcami in kozmetiko Walter Wolf.
//////
//////
>/////
NOVOTEKS
MODA ZA MLADE OD O DO 100 LET
Novoteks je letos dobil diplomo ljubljanskega zmaja tkanine, nagrada govori o nadvse pomembni stabilnosti v kvaliteti. Predstavnil je težje tanine za jesen-zimo 1990/91 vrhnja ženska in moška oblačila, v glavnem gre za volnene in za mešanice S po-^estrom. Barvne kompozicije so v svetovnih modnih trendih: rumene v barvi zlata z odtenki olivno zelene, vrača se tudi smrekovo zelena. Vzorci so majhne pepite, karo, večbarvne melanž tkanine, mulili. V Novoteksu so posvetili Posebno pozornost možnosti kombiniranja, v barvah in dednih. Zavedajo se, da bodo le kvaliteta, desen in mod-nost omogočili prodajo doma 'b na tujem trgu.
Na drugem paviljonu in na
Vsem naravni, laneni v mešanici s svilo in poliestrom, ki jim dajejo veliko potovalnost, tr-pežnost. In linije? Jakne so v safari stilu, lahko so tudi kratke, do gležnjev ali sredine meč segajoča hlačna krila.
bermude, dolga nagubana ali v krog krojena krila, gaucho hlače. Del kolekcjje je v romantičnem, rahlo po podeželju dišečem stilu v sončno zamegljenih barvah (rumena, oranžna, bež, nežno rjava.
modni reviji se je Novoteks predstavil s kolekcijo teens. To sicer deluje po sloganu »moda za mlade od 0 do 100 let«, tokrat pa je bil predstavljen del kolekcjje za dekleta, ki postajajo ženske. Del kolekcjje je v modnem južno-
Ctili I W tnnlih
CIIMCIOACiii rfulU, V lwpilt I/ tl
vahnih in drznih barvah, v barvah zemjje, starega zlata, paprike, kivjja, cimeta, kaktus zelene in bordo, v temnejših odtenkih z zelo modnimi zlatimi dodatki. Materiali so pred-
zelena) in s poudarjenimi linijami pasu, velikimi ovratniki, reverji, veliko okrasnimi gumbi, s hlačnimi krili v liniji okrog meč, s klasičnimi krili do kolen, ki imajo všitke ali naborke. Novoteksova ženska kolekcija poudarja ženskost, v modelih za službo in prosti čas.
Novoteks še naprej slovi tudi po otroškem programu, ki je letos v živih neonskih barvah, v vzorčkih Južne Amerike, precej aktualen je tudi mornarski stil, za deklice pa drobni vzorčki, pastelne barve, lambada krilca. Oblačilca so iz bombaža in jeansa v raznih variantah, za zimo bo rdeč in orientalsko zlat. Prvič letos so v Novoteksu posebej kreirali in se tudi predstavili na veliki modni reviji sejma z najstniško kolekcjjo od 12 do 15,16 let. To so modni modeli, jakne, brezrokavniki, krilca (ozka ali široka v več plasteh), bermude iz barvnega neon jeansa.
Seveda je Novoteks še vedno močen v moški konfekcjji.
Letos so hlače še udobne, z gubicami in zavihki, športne. Temu se prilagajajo materiali: lan, bombaž. Telovniki in suknjič sta prav tako športna. Modeli so v rdečkastih tonih —šali za zraven pa v modnih barvah in motivih mehiške narodne folklore — pa v peščenih in zelenkastih ter v barvah zemjje. Novoteksov moški je enostaven, športen, vendar lep, lepo »izdelan«.
SILIKATNI MODULARNI BLOK4/1 SILIKATNI FASADNI ZIDAK 1/1 BARVNI FASADNI ZIDAK 1/1
NAZIV:	DIMENZIJA:	CENA/M2
COS 20	250 x 65 x 20 mm	70,20
COS 30	250 x 65 x 30 mm	71,76
COS 40	250 x 65 x 40 mm	93,60
COS 60	250 x 65 x 60 mm	138,32
COS 80	250 x 65 x 80 mm	187,20
COV 33	250 x 120 x 33 mm	115,80
CBS 40	290 x 140 x 40 mm	139,84
CBD 40	190 x 140 x 40 mm	146,54
25% POPUST OB GOTOVINSKEM PLAČILU!
INFORMACIJE: (0608) 61-798. 61-222
ZA NAS RAZVOJ POTREBUJEMO VEDNO VEČ ZNANJA.
SE NAM BOSTE S SVOJO MLADOSTNO ZAGNANOSTJO PRIDRUŽILI TUDI VI?
-r- V A	' '
ijy

RAZPIS JUBILEJNIH XX. KRKINIH NAGRAD ZA LET01990
Učence srednjih šol Dolenjske vabimo, da se prijavijo z raziskovalnimi nalogami s področja farmacije, kemije, biotehnologije, varstva okolja, zgodovine in informatike. Prijavo s podatki (osebni podatki, naslov, šola, usmeritev, razred) nam pošljite do 20. februarja 1990.
Sporočili vam bomo podrobno opredelitev tem in druge potrebne podatke.
Slovesna podelitev bo v oktobru 1990.
IP KRKk
KRKA, tovarna zdravil, p.o. Novo mesto Cesta herojev 45 68000 Novo mesto Sklad Krkinih nagrad
tozd strojna proizvodnja in oprema
SIGMAT
DELAVSKI SVET TOZD SIGMAT BRESTANICA
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo osnovnega sredstva:
osebni avto LADA karavan, letnik 1988. Izklicna cena: 31.000,00
Ogled licitiranega vozila bo možen eno uro pred pričetkom licitacije. Licitacija bo 31.1.1990 ob 11. uri. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe.
Licitacija bo v prostorih NOVQLESA-TOZD SIGMAT Brestanica. Informacije iahko dobits na tsleton 0608-73-120, 7S-126, 79-206.
Interesenti morajo pred licitacijo vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na blagajni TOZD !
i SIGMAT Brestanica. Prometni davek ni zajet’v ceni. Licitacija bo ustna.
KT2
Mercator -Kmetijska zadruga Črnomelj
objavlja
javno licitacijo
za odprodajo:
— osebnega avtomobila R-4 GLLJ, letnik 1986, v nevoznem stanju.
Izklicna cena 15.000,00 din
— frigovak, aparat za polnjenje plina v hladilnih napravah. Izklicna cena 21.400,00 din.
Javna licitacija bo v soboto, dne 3.2.1990, ob 8. uri, na sedežu Mehanične delavnice Mercator — KZ Črnomelj, Belokranjska c. št. 18.
Ogled je možen 1 uro pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo pfed licitacijo položiti kavcijo pri blagajni KZ v Črnomlju, Ko-
lodvorska 39, v vrednosti 10 odst. od izklicne cene.
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 51-020 ali 51-586. Vse stroške v zvezi s kupoprodajo plača kupec.
35/4
UGODEN NAKUP KVALITETNIH STANOVANJ TUDI V BELI KRAJINI
baorad
'jrjTJ-
vam nudi
Črnomelj
Obveščamo cenjene kupce, da prodajamo stanovanja v novozgrajenih stanovanjskih blokih
na lokacijah:
1.	v stanovanjskem naselju Cardak v Črnomlju dvosobna, enoinpolsobna stanovanja in garsonjero, ki so vseljiva takoj;
2.	v Starem trgu ob Kolpi dvosobna stanovanja, ki bodo vseljiva 1.5.1990 in nudijo možnost tudi za letovame, tako v zimskem kot letnem času, saj vas zelena dolina pričakuje.
Se priporočamo!
Podrobne informacije dobite na naslovu:	Belokranjsko gradbeno podjetje, p. o.
BEGRAD Črnomelj, Zadružna 14, 68340 Črnomelj telefon (068) 52-255, 52-217, 52-218
inles
INLES Ribnica -TOZD TSP Loški Potok Komisija za delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge:
1. RAČUNOVODJA TOZD
Za računovodja TOZD je lahko izbran kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri,
—	3 do 5 let delovnih izkušenj pri istih ali sorodnih delih in nalogah,
samostojnost in uspešnost pri opravljanju del in nalog ter smisel za delo z ljudmi.
2. OBRATOVODJA OKNARNE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom,
izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	višja ali srednja izobrazba lesne smeri,
—	3 do 5 let delovnih izkušeni Dri istih al
3 do 5 let delovnih izkušenj pri istih ali sorodnih delih in nalogah,
— organizacijske sposobnosti ter smisel za delo z ljudmi.
Izbrana kandidata bosta imenovana za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako »Za komisijo« na naslov: INLES Ribnica, TOZD TSP Loški Potok, Travnik, 61318 LOŠKI POTOK.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
42/4
DO KOP
Komunalno in obrtno podjetje Brežice
Brežice, C. p. b. 9 PRODAJA
lokat na tržnici v Brežicah
v izmeri 27,50 m2, v »Robau« izvedbi (brez notranje obdelave).
Cena objekta znaša dinarsko protivrednost 40.700 DEM. Prednost imajo interesenti, ki bi prodajali sveže morske ribe. Vsa pojasnila dobite po telefonu 0608/61-119.
I
\
8
t
i
I
Č
Z
8
V
i t
d

Darij Klun iz Kočevja: »Interna čistilna naprava ne deluje, zato je gnojevka več ali manj neprečiščena odtekala v kraško jamo.«
, na, ki zastruplja kraški svet zahodne Dolenjske. Kaj vse je romalo v kraške jame na Ko-' čevskem, ne bomo pravzaprav . nikoli zvedeli, kot tudi ne vemo, kaj se ta hip še vedno steka vanje tam, kjer javnost in inšpekcije nimajo dostopa. Na zaprtih območjih Kočevskega po domnevah nekaterih obratujejo tudi vojaške prašičje farme. Kaj delajo tam z gnojevko, si lahko mislimo. Jame sicer požrejo vse, veliko ostane v njih skritega za dolgo, za vedno pa tudi kraške jame ne molčijo. Ali bodo spregovorile že to pomlad?
Iz raziskav kočevskega kratkega sveta je razvidno, da se vode tega podzemlja stekajo v porečja Krke in Kolpe. Za ponor Vodno jamo, kamor je v sistemu čiščenja gnojevke s farme v Klinji vasi speljan odtok s čistilne naprave in kamor se je gnojevka tudi stekala, ni dokazanih podzemnih vodnih povezav. Dokazana pa je povezava bližnjih Željnskih jam s porečjem Krke. Povezava je bila očitna pred več leti, ko je po velikih deževjih Krka porjavela od premogovega prahu, ki so ga iz kočevskega premogovnika odlagali v Željnske jame. Ali je torej nevarno, da bo ob večjih padavinah prišlo do preliva onesnaženih podzemnih voda v porečje Krke in s tem do onesnaženja pitne vode?
»Preuranjena je trditev, da bo gnojevka s farme v Klinji vasi ogrozila zajetja pitne vode v Podturnu,« je povedal Mi--i lnš Matko, strokovni sodela-vec novomeške Komunale. »Javnost je seveda vznemirjena. Tudi mi smo iz sredstev javnega obveščanja zvedeli za dogodke v Klinji vasi. Kot upravljavci tega vodnega vira
smo takoj poostrili dnevni nadzor nad vodo. Štirikrat na dan smo jemali vzorce za analizo, vendar pri tem nizkem vodostaju do danes nismo mogli ugotoviti nikakršnih sledov onesnaženja. Vprašanje pa je, kaj bo jutri. Na osnovi izkušenj se bojimo, da se bo gnojevka morda pokazala ob spomladanskem deževju, ko se bo vodostaj dvignil.«
Bo zajetje Radešca, ki oskrbuje s pitno vodo turistično močan predel Dolenjskih Toplic, spomladi neuporabno? Bo onesnaževanje podzemlja na Kočevskem prej ali slej onesnažilo to zajetje? To bi bil udarec za turizem v Topliški dolini in povsod za vznemirjenje javnosti. Zato je razumljivo, da so Novomeščani na dogajanje v Klinji vasi ostro reagirali. Izvršni svet novomeške občine je poslal kočevskemu pismo, v katerem opozarja, da bo v primeru onesnaženja vodnega zajetja v Podturnu zahteval odškodnino.
V ozadju strahu, da bi onesnažene podzemne vode s Kočevskega prišle v vodna zajetja na tej strani hribovja, so posebnosti dolenjskega kraš-kega sveta. Domneva se, da se vode s Kočevskega zbirajo v večjem podzemnem jezeru, katerega gladina se ob obilnejših padavinah dvigne toliko, da se voda začne prelivati preko zapore, ki predstavlja podzemno ločnico med porečjema Krke in Kolpe, v dolenjsko smer. Teoretično bi spom-
V procesu čiščenja odplak odvajajo trdne odpadke posebej, glavni problem pa je tekoča gnojevka. Na dan je farma »pridela« povprečno 113 kubičnih mero v.
Miloš Matko, strokovni sodelavec novomeške Komunale za področje vodooskrbe, je zaskrbljen.
ladansko deževje lahko pripomoglo, da bi se pojavila gnojevka v vodovodnih zajetjih v Podturnu.
Na novomeški Komunali so pripravljeni za primer, da bo treba odpreti novo zajetje. Že pred tremi leti so začeli iskati nadomestni vodni vir za vodno oskrbo Topliške doline. Našli so ga v bližini Starih Žag. Poskusne vrtine in analize vzorcev vode so dali dobre rezultate: voda je neoporečna. Vprašanje pa je, od kod priteka in ali je tudi ta vir povezan s kočeskim vodnoprispevnim območjem.
Matko pravi: »Raziskave niso tako daleč, da bi lahko zanesljivo povedali, od kod je voda, domnevamo pa, da prihaja od Mirne gore in dela Kočevskega Roga. Raziskave so ugotovile, da je med Kočevjem in Črmošnjiško dolino neprepustna zapora, vodni vir leži višje od podturnskega in je tako možnost onesnaženja z vodami iz kočevskega podzemlja bistveno manjša.«
Klinja vas torej zaenkrat ni zelo kritičen primer, vsaj za zdaj še ne. Gotovo je tudi res, da ga ni mogoče gledati izolirano. Farma v Klinji vasi je le ena od mnogih, ki onesnažujejo okolje. Pa ne samo prašičje farme, tudi drugih onesnaževalcev je še veliko. Preveč in še hujših!
Je pa Klinja vas v nečem le poseben primer. Predvsem je zelo poučen. Z njim se dokazuje resnica, da onesnaževanje ne pozna meja. Ni ga mogoče zapreti v občinske ali zemljepisne meje. Onesnaženje potuje brez dovoljenj po zraku, po vodi, na površju in pod njim. Danes je tam, jutri bo tukaj.
TONE JAKŠE MILAN MARKELJ
Pri bogu je milost, pri kuharju pa župa
Rek v naslovu je zapisal Janez Trdina, slišal pa ga je pri ljudeh na enem izmed svojih številnih potovanj po okolici Novega mesta. Na svoj način pove, da so ljudje že takrat, čeprav živeči v sorazmerno veliki revščini, vendarle znali ceniti dobrote kuharske umetnosti, in so te celo primerjali kar z učinki božje milosti. V današnjih časih, ko se na božjo milost ne zanašamo kaj dosti, bi mor da biti kuharjeva župa toliko bolj spoštovana, seveda v prenesenem pomenu, se pravi kot bogata in kvalitetna ponudba in dobra postrežba. Pa temu ni čisto tako, ne pri tistih, ki naj bi bili tega deležni, niti ne pri tistih, ki naj bi to ponudili. Pa če smo Dolenjci že tako zaostali kot gostje, kot uporabniki gostinskih storitev, da se nekritično sprijaznimo z vsako godljo, kislico in kislim obrazom, kar še najlažje najdemo v naših restavracijah, pa bi morali tisti, ki se poklicno ukvarjajo z gostinstvom, biti le nekoliko bolj svetovljanski. Saj končno ne gre samo za domače goste, naša ambicija je, da bi postali turistična dežela, konec koncev se tudi naša podjetja vse bolj povezujejo z inozemski-rni partnerji in le-ti ob obiskih radi zaidejo v gostinske lokale. Njihov vtis o naši kvaliteti, Solidnosti in zanesljivosti se nemalokrat dograjuje prav tam.
Vitez v belem, s kuharsko kapo na glavi in kuhalnico v roki, ki naj bi pregnal zaostale duhove iz naših javnih gostinskih lokalov, je Tone Strajnar, Podgorec iz Dolnje Težke vode, sicer pa ekonomist hotelir-. stva, visoko kvalificiran ku-
f
M
har in svetovalec za gastronomijo pri Gospodarski zbornici Slovenije. S sodelavci je pripravil ciklus predavanj po Sloveniji o spoznavanju novosti v živilski industriji in o pomenu tako imenovane kulture mize. Prvi od tečajev je bil na Dolenjskem, na Otočcu, in Tone pravi, da zaradi lokalpa-triotizma. Udeležilo se ga je več kot petdeset družbenih in zasebnih gostincev. Tone, ki kljub temu, da je že dolgo zdoma, dobro pozna naše razmere, pa seveda ni zadovoljen: »Prišli so tisti, ki se zavedajo, da jim nekaj manjka, da hočejo zvedeti kaj novega. To so pa seveda tudi tisti, ki že nekaj znajo. Tisti, ki znajo najmanj, se niti ne zavedajo, kako daleč zadaj so. Na seminarju sicer nismo pričakovali več udeležencev, kot jih je prišlo, čeprav je kotizacija zelo nizka — večino stroškov krije gospodarska zbornica —, bi bilo pa lepo vedeti, če bi se odzvali tudi iz Bele krajine in Posavja, od koder smo jih posebej vabili. Le pokarajte jih. Ce kdo, potem so novega vetra potrebni belokranjski gostinci, pa se skrivajo v svojih luknjah in mislijo, da bodo turizem razvijali s suhimi hruškami, jabolki in orehi. Na seminar ni bilo nobenega, pa tudi sicer se podobnih stvari poredko udeležujejo. Je pa le treba malo pogledati v sosedov lonec in narediti več, kot se naredi.«
Tone si je v svoji kuharski karieri ogledal dosti tujih loncev. Da je dobro ocenil vonjave, ki so prihajale iz njih, pričajo številne zlate kolajne. In kakšen naj bi bil slovenski lo-
nec, namenjen domačemu in tujemu gostu? »Smo na tako pomebni točki v Evropi, da nas že to prav sili k evropski kvaliteti. Kaj je evropska kvaliteta, pa najbolje vedo v Italiji, Franciji in Švici. Po teh se moramo zgledovati. Človek pa je tisti, ki to kvaliteto udejanja. Seveda je zelo važno, kaj je na jedilnem listu, kako so stvari pripravljene in gost ima pravico dobiti tisto, kar zahteva, če pa vpraša, mu je treba znati pravilno in strokovno svetovati. Po kulturi mize se narod ocenjuje, ali je zrel za turizem ali ne. Gostinska storitev je emocionalni in materialni proizvod. Gostinec mora oceniti tudi gostovo notranje razpoloženje, se mu prilagoditi, po potrebi mu tudi pomagati, da bo nekaj prebolel. Seveda pa ni vsakdo primeren za ta poklic.«
Koliko pri tem pravzaprav pomeni tradicija?
»Tradicija v gostinstvu zelo veliko pomeni, to se vidi pri Švicarjih, ki imajo zelo dobre hotelirske šole, obiskujejo pa jih v glavnem sinovi njihovih hotelirjev. Dolenjska nima dobre gostinske tradicije, je pa v Trdinovih zapisih moč zaslediti, da smo imeli pri nas prve gostinske animatorje. To so bile dekle krčmarjev, ki sicer niso dobile plače, so pa imele nalogo, da so krožile med gosti in jih pripravile, da so čimveč zapravili, zraven pa še same pile in jedle. To je svojevrsten podatek o prvih animatorjih v naši stroki pri nas. Danes je prodaja na ničli. Če pridete v restavracijo in rečete pivo, pa vam natakar enostavno prinese pivo, to ni nobena prodaja. Moral bi reči, da ima tako in tako pivo, v teh in teh količinah, tako ohlajeno, s peno in brez pene, po taki in taki ceni. Šele to je prodaja. To so malenkosti, ki jih marsikdo morda niti ne opazi, gost, ki prihaja k nam in nas opazuje skozi prizmo te ponudbe in te prodaje, pa ve, s kom ima opravka.«
T. JAKŠE
ZBORNIK
PISATELJSKEGA
UPORA
Med dogodki novejšega časa, ki se zapisujejo v zgodovinski spomin, je nedvomno tudi presenetljivo enodušen upor slovenske demokratične javnosti proti poskusom zatreti prebujenje slovenske politične pomladi leta 1988. Na eni strani sojenje četverici in na drugi najrazličnejše oblike protesta. Svojevrsten in v javnosti zelo odmeven protest je bila nepretrgana vrsta literarnih večerov, ki so od 7. junija do 27. julija potekali v prosto-
rih Društva Slovenski pisateljev. Bilo jih je 36, na njih pa so na poziv upravnega odbora DSP k upornemu odgovoru na pritiske in grožnje slovenski demokratični javnosti nastopili slovenski pisatelji in drugi ustvarjalci, ki so predstavili svoja in dela drugih, govorili in razmišljali o aktualnih problemih, poročali o dogajanju in vsakokrat tudi poslali pozdrave zaprtim »vohunom«.
Ta pisateljski upor in boj za usodo povsem konkretnih ljudi, preko nje pa za temeljne človekove in državljanske pravice, za demokracijo, pluralno družbo in pravno državo, je zdaj delno dokumentiran v zborniku Pisatelji za demokracijo, ki ga je pred kratkim izdala Mladinska knjiga. Zbornik sta kot samozaložniški projekt pripravljala David Tasič in Jaša Zlobec, kasneje pa je izdajo velikodušno prevzela Mladinska knjiga. Kot je povedal urednik zbornika Zlobec, se je hitro pokazalo, da ga ne bo mogoče urediti povsem dokumentarno, saj je veliko nastopajočih govorilo sproti in iz glave, ni bilo zapiskov in ne sprotnih snemanj, zato tudi ni bilo mogoče v celoti rekonstruirati potek večerov. Kljub temu ima v zborniku vsak literarni večer svoje poglavje z zapisom sodelujočih, nato pa sledi natis nekaterih izbranih besedil.
Zbornik ima nekaj netočnosti in pomanjkljivosti. Med pomanjkljivostmi lahko omenimo tudi to, da ni nikjer omenjeno, da je imel 18. literarni večer 24. junija vzpo-
_Zabeleženo__________
TO ZMOREM TUDI JAZ
Najširšemu krogu otrok in odraslih je namenjena knjiga Genije Lipar — Kadunc To zmorem tudi jaz, ki je lani izšla pri Državni založbi Slovenije. Gre za priročnik, ki naj bi pomagal popestriti pouk v šoli, delo v interesnih dejavnostih in pri urah likovne ter tehnične vzgoje, uspešno pa naj bi dopolnil tudi delo tera-evtov z učenci, ki imajo te-ave s fino motoriko. Nenazadnje pa je knjiga take narave, da jo je mogoče ponuditi vsakemu otroku, saj prinaša celo vrsto izvirnih idej in napotkov, kako narediti najrazličnejše izdelke iz papirja, usnja, tekstila, volne in iz drugih odpadnih in naravnih snovi.
Priročnik je zastavljen tako, da se izdelkov, ki jih v besedi in sliki opisuje ter zanje podaja navodila za izdelavo, lahko loti vsak, tudi sicer nenadarjen otrok, ob samem delu pa bo razvijal svojo ustvarjalnost in delovne navade.
rednico v nekajurnem literarnem večeru »državljanske nepokorščine« na prostem pri Križatiji v Novem mestu. Na njem so nastopili številni pesniki od Pavčka in Zajca do Zagoričnika in dolenjskih ustvarjalcev.
Kljub pomanjkljivostim je zbornik zanimiva in pozornosti vredna publikacija.
M. MARKELJ
TRIJE
VELIKI
Slovensko prevodno pesništvo je bogatejše za izbore iz dela VValta VVhitmana, Stčp-hana Mallarmčja in Anne Ahmatove, predstavnikov treh različnih književnosti, včlikih poetov, ki so tudi pomembno zaznamovali dogajanja v svetovni poeziji. Vse tri knjige so izšle v zadnjem paketu Lirike in s tem se je število do zdaj izdanih del v tej knjižni zbirki, ki jo ureja Aleš Berger, izdaja pa Mladinska knjiga, povečalo že na 66.
Izbor za pričujočo izdajo VValta VVhitmana [1819 — 1982) je opravil Uroš Mozetič, tudi prevajalec in pisec spremne besede. To je druga celovitejša predstavitev ustvarjalnosti tega nadvse svojskega ameriškega pesnika slovenskim bralcem. Mozetičev izbor se precej razlikuje od tistega, ki ga je opravil Peter Levec in je leta 1962 izšel pri Kondorju pod naslovom Travne bilke. To pa je tudi naslov najpomembnejše VVhitmanove pesniške zbirke, ki je prvič izšla leta 1855. Slovenci smo VVhitmana »odkrili« po prvi svetovni vojni in ga vse do danes nismo nehali prevajati. Resnično je to eden najvznemir-ljiveših poetov.
Drugi pesnik v tem paketu, Francoz Stčphane Mallarmč (1842 — 1898), šteje ob Baude-lairu in Rimbaudu za pionirja moderne poezije. Uvrščajo ga med simboliste, ni pa ta oznaka najbolj točna. Nedvomno pa drži, da je to pesnik destrukcije, niča in lepote (besede). Kot takega ga spoznamo tudi iz pričujočega izbora in v novem prevodu Borisa A. Novaka. Ta je v eseju med drugim zapisal, da srečujemo pri Mallarmeju implozijo jezika, zbrano prisluškovanje naj tanjšim pomenskim in zvočnim vzgibom besede.
Tretja “knjiga v paketu prinaša izbor iz poezije Anne Ahmatove (Gorenko, 1889 — 1966), ruske pesnice tega stoletja, pesnice »poezije naših dni«, kot je v spremni besedi zapisal Tone Pavček, ki je izbral in tudi prevedel pesmi za to prvo večjo, knjižno pred-
KAJ
Kar tri evropske velike založbe so pred nekaj leti združile svoje sile in izdale šest knjig enciklopedije, ki v obliki vprašanj in odgovorov uvaja mlajše v svet znanosti, kulture in drugih koristnih spoznanj. Mladinska knjiga se je odločila, da pripravi prevod tega uspešnega projekta. Prva knjiga Enciklopedije vprašanj in odgovorov je že tu. V nji so zbrani odgovori na vprašanja, ki jih otrok začenja s kaj. Tak je tudi naslov prve knjige. Vprašanja o pojavih iz narave in človekovega delovanja so razvrščena tematsko, ponujajo pa po dva odgovora, najprej kratkega, nato pa še razširjenega. Vsak sklop vprašanja in odgovorov spremlja barvna ilustracija, tako da mladi radovednež dobi kar se da razumljiv, nazoren in dovolj točen odgovor.
V okviru te enciklopedije bodo izšle še: Zakaj, Kje, Kako, Kdaj in Kdo.
stavitev poezije Ahmatove v slovenščini. Ahmatovo štejejo za enega od utemeljiteljev akmeizma, struje, ki se je uprla simbolizmu. Znana pa je tudi kot upornica proti režimom in ideologijam, zato je bila njena poezija za dolga desetletja obsojena na molk, sama pesnica pa na notranje emi-grantstvo. Uspelo ji je preživeti vsa boljševiška pogromaš-tva in je še za življenja dočakala vstajo svoje poezije. Poezija pa nadživi vse.
I. ZORAN
ZAPISKI
VOJAKA
Decembrska številka revije Borec je nekaj posebnega, saj prihaja k bralcem in kupcem kot samostojna knjiga, ki pod naslovom Zapiski vojaka prinaša zanimive spominske zapise doslej nepoznanega Leopolda Vadnjala.
Vadnjal je vse do upokojitve delal kot delavec na železnici, kot pisatelj pa vse do danes ni bil znan. Tudi ni mogel biti, saj so njegovi zdaj natisnjeni spomini na doživetja v prvi svetovni vojni in na ujetništvo v Sibiriji edino, kar je ta samouk napisal. Po vrnitvi iz ruskega ujetništva je v letih 1922 do 1925 v prostem času zapisoval, kaj vse je preživel od dne, ko se je kot 19-leten prostovoljec priglasil v vojsko, do dne,

L- ti, v} f.M
ko se je po sedemletnem trpljenju na fronti in v ruskem vojnem ujetništvu vrnil domov. Z odkritosrčnostjo in v kleni ljudski govorici ni le beležil doživetij in dogajanj, marveč je v pisanje vnašal tudi svoja razmišljanja in občutja. Tako je nastalo obsežnejše besedilo Mesec nad tajgo, ki ga mirne vesti lahko uvrstimo med najzanimivejša slovenska pričevanja iz prve vojne in ruskega ujetništva.
Za spomine je že pred 50 leti zvedel Stanko Janež, vendar jih je šele 20 let po avtorjevi smrti ponovno dobil v roke in jih pripravil za knjižno izdajo. Besedilo je pustil nespremenjeno, vanj je posegel le toliko, da je sicer v izvirniku nerazdeljeni tekst kronološko razdelil na poglavja po letih ter dodal vmesne naslove. Vad-njalovemu Mesecu nad tajgo je pripisal spremno besedo ter zapis o motivih prve svetovne vojne in njenih odmevov v slovenski književnosti, vse skupaj pa nasovil kot Zapiski vojaka.
M. MARKELJ
kYli/AI 11ilL(iliAMI
•	Slovensko orientalistično društvo je izdalo delo Umetnost in narod, ki ga je napisal indijski mislec Šri Aaurobindo.
•	Jean Piaget spada med velike psihologe in znanstvenike tega stoletja, zato je vreden pozornosti izid prevoda knjige Eda Labinovvitza Izvirni Piaget. Avtor je v knjigi predstavil Piagetove teorije učenja in prikaz njihove aplikacije.
•	V založbi Marksističnega centra CK ZKS so v zbirki METI izšli Marxovi Spisi o antični filozofiji. Gre za dvoje zgodnjih Marxovih del: za disertacijo o Epikurjevi filozofiji ter za sedem Zvezkov k epi-kurejski filozofiji.
•	Glasilo Freudovskega polja Razpol je s 5. številka začelo izhajati kot del zbirke Analec-ta. Razpol 5 prinaša prispevke tujih in domačih strokovnjakov teoretske psihoanalize.
•	Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine je izdal knjižico dr. Ive Curk in Matjaža Puca Varstvo naše dediščine.
Janez ne pleteniči, on plete
Časa ima Janez Irt iz Regrče vasi pri Novem mestu sicer dovolj, saj teče že deveto leto, odkar se je upokojil, vendar ga ne troši s praznim pleteničenjem. Raje plete. Tudi to zimsko popoldne, ko se oglasim pri njem v prijetno topli delavnici in se kar kako poldrugo uro pomenkujeva, njegove roke nimajo pokoja. Dolgo prožno šibje polzi skoznje in velika steklenica, ki je bila na začetku pogovora še čisto gola, je ob slovesu postala že skoraj elegantna pletenka.
»Tega sem se naučil že zelo zgodaj,« pripoveduje Janez. »Na šoli v Birčni vasi, kamor sem iz rodnih Lakovnic hodil vse dotlej, dokler ni bila med vojno požgana, smo imeli ravnatelja Ivana Jurčeca, ki je bil sicer zelo strog, je pa dobro vedel, kaj kmečka mladina potrebuje. Naučil nas je sadjarstva, vrtnarstva in ročnih obrti, tako da se je tisti, ki je imel kolikor toliko talenta, lahko že kar dobro znašel.«
Za Janezovo generacijo je bilo zaradi vojne šolanja prehitro konec. Sam se je pridružil očetu, ki je bil tesar. Podirala sta drevje in tesale hlode po širnih gozdovih od Padeža pa tja čez Gorjance in Belo krajino. Naporen posel za mladega fanta, ki pa je na svežem zraku in ob trdem delu postal kmalu krepak kot oče. Nevarnost pa je prežala tiste čase izza vsakega drevesa. Tri vojske so česale gozdove in strel je bil časih hitrejši kot beseda. Vendar je šlo vse po sreči, tudi tiste noči, ko je vodil partizan-
ske kolone od domače vasi naprej skozi Padež ali na Mra-ševo in Podljuben. Nesreča se je zgodila šele dober mesec po osvoboditvi, ko je bil Janez pri novi oblasti kurir in kot tak seveda oborožen, saj so bili časi še vedno negotovi. Puška ni bila kaj dosti prida, razneslo ji je cev in Janez je bil ves razmesarjen po desnem licu in seveda ob oko.
»V Novem mestu takrat ni bilo okulista, zato sem moral takšen, kakršen sem bil, za silo povezan, vendar ves krvav, naprej v Ljubljano. Brez spremstva in kakor sem vedel in znal, saj si s takimi malenkostmi takrat niso belili glave. Devet ur je trajalo, da sem preko Sevnice z vlakom prišel v ljubljansko bolnišnico, kjer so me končno operirali,« se spominja tistih časov tik po vojni Janez Irt.
Nič manj napeto ni bilo, ko se je nekaj mesecev kasneje odpravil v Ljubljano, da bi mu vstavili umetno oko. Ker ni bilo drugih prevoznih sredstev, so se ljudje nagnetli kar na prvi tovornjak, ki je peljal v Ljubljano. Tako je bilo tudi tokrat. Kakih štirideset žensk, moških in otrok je bilo na tovornjaku, ki ga je po makadamski cesti proti Ljubljani vozil nemški ujetnik. Pri Višnji Gori pa se je dvakrat prekucnil in se pod mejo zopet postavil na kolesa. Nastala je splošna zmeda, tovor in ljudje, vse je ležalo naokoli, nekaj partizanskih oficirjev, ki so tudi bili med potniki, pa je v prvem trenutku potegnilo pištole in nagonsko jurišalo na
domnevnega sovražnika. Tega seveda ni bilo, saj je bil le šofer nespreten. Naložili so se na kamion in se vrnili v Novo mesto. S sabo so peljali tudi dve ženski, ki sta izdihnili pod tovorom, ter dve težko ranjeni, ki sta umrli med potjo. Več jih je bilo laže ranjenih. Tudi Janezu je zlomljena ključnica štrlela iz rame.
Še precej zanimivih dogodivščin ima Janez za sabo. Razpreda jih ob toplem štedilniku v kletni sobi, prostor pa prežema prijeten vonj po sveže olupljenem šibju, ki si ga je Janez pripravil za steklenice, košare, koše, peharje in kaj vem, česa vsega se zna lotiti. Po vojni je tesaril na Gorjancih, skupaj z nemškimi ujetniki, sedeminštiridesetega leta pa je sodeloval pri gradnji proge Šamac-Sarajevo. Najprej aprila in maja, potem pa je zbral domače fante in se odpravi na delo še okrobra in novembra. »Bilo je že pozno jeseni in mraz je kar grizel skozi špranje lesenih barak. Kaj smo hoteli, kar z rokami smo gnetli blato in z njim za silo ometali stene, da je malo bolj tesnilo,« se spominja Janez.
Njegova pojava je starejšim Novomeščanom gotovo še dobro v spominu, saj jim je redno, kot ura natančno, nosil penzijo. Janez je bil namreč nekaj let cestar v Novem mestu, takrat, ko je bil od Bršljina do Žabje vasi še makadam, pozneje pa poštar vse do upokojitve. Koliko kilometrov je prehodil, bi težko izračunali, še dobro pa ve, kako je moral na začetku doma s postelje že red četrto uro, da je prišel do mihela, kjer je bila takrat še pošta, potem je moral na postajo po vreče, obiti svoj okoliš, nato pa zopet na postajo po popoldansko pošto, ki je včasih prišla tudi šele ob desetih zvečer. Ko je doma pozno legel spat, je imel za sabo kakih petinštirideset kilometrov. »To me ni motilo, saj rad hodim. Še sedaj ne zdržim brez daljšega srpehoda,« pravi Janez. Najraje se seveda napoti v domače Podgorje, proti Lakovnicam. Tam si je na Cerovcu kupil parcelo za zidanico in vinograd, tako da ima sprehod določen smisel, mimogrede pa si še odreže kako šibo za svoje pletenje. Upokojenemu poštarju pač ni dolgčas.
TONE JAKŠE
Star medved, ki ga vzamejo v družbo
Najprej smo spili kozarček, porta. Jože Kolšek pravi, da je to vino balzam za stare kosti. Da je neke vrste začimba, zato ga postreže samo izbranim gostom in ob izjemnih priložnostih. To pot je pripovedoval zgodbo svojega življenja. Februarja prihodnje leto bo star 84 let. Toda Jože Kolšek jih ne kaže toliko. Z zavihanimi rokavi, v sami srajci pred koncem sicer sončnega decembra leta 1989 sedi sredi svojega salona, spalnice, knjižnice itd. Ko s spominom sega v preteklost, se mu oko niti enkrat ne orosi. Tu in tam mu na čelu izstopi žila, kadar hoče kaj posebej poudariti.
Pred koncem pogovora sem ga vprašal, kako je lahko tako čil in svež dočakal tako visoko starost. »Nikoli nisem glodal in brskal po preteklosti. Kar je bilo, je bilo,« odreže s tako samoumevnostjo, da mu moraš verjeti. In ko smo se poslavljali, smo vsi skupaj na mah ugledali velikega lesenega Kristusa. »Ta je pa s Sremiča. Tam gori je prišel pod zobe rineža in obležal na zemlji. Povedali so mi zanj, pa sem ga šel iskat. Nisem veren v običajnem smislu te besede, ampak spoštujem vrednote.«
V čisto pravi penziji je šele kakšnih deset let. Pred tem je še deloval kot strokovnjak. »Zdaj sem samo še star medved, ki ga tu in tam vzamejo v družbo,« pravi hudomušno. Tretje in zadnje delovno mesto je imel v krški tovarni celuloze in papirja. Tja je prišel leta 1938 iz Radeč. Povabil ga je sam nekdanji lastnik tovarne Bonač. Torej je v krški papirnici delal celih 30 let. Je potem čudno, da ga vsi poznajo in spoštujejo kot mojstra. In bil je mojster starega kova. Bil je gospod in delovni tovariš hkrati. V Celju, kjerse je rodil, je imel oče čevljarsko delavnico. Potem je prišel češki Bata, ki je začel na industrijski način delati poceni čevlje in oče je zato propadel. Sin Jože je tako naredil samo štiri realne gimnazije, ker ga oče ni
mogel več gmotno podpirati. Po štirih razredih pa je šel v službo v celjsko cinkarno. Najprej je bil praktikant, potem je opravil nekaj kovinarskih tečajev, pridobil si je precej prakse, ko je moral leta 1928 v vojsko. Služil jo je v Zagrebu, Novem Sadu. Po vojski pa je dobil ponudbo, da gre za vodjo delavnic v papirnico v Radeče. Leta 1938 je dobil ponudbo za delo pri Bonaču. Ker je bilo tako, ni šel skozi običajno proceduro kot ostali delavci. Tem je poslovodja pregledal roke. Bolj je bila roka žuljava, več možnosti je bilo, da je delavec dobil delo. Sam Kolšek pa je bil gospod. Kot vodja delavnic energetike je imel 4.500 dinarjev plače. Ena krava pa je tedaj veljala 700 dinarjev. Stanoval je v hiši nad sedanjo gostilno Cetinka. Stanovanje je bilo zastonj.
»Med vojno sem bil malo v partizanih, bil sem v avtoko-mandi, po vojni pa smo spet začeli delati v tovarni. Jaz sem imel na skrbi prevzgojo nemških ujetnikov v socialističnem duhu. Šolanje starih delavcev seveda ne more biti preveč uspešno. Ampak jaz z njimi nisem imel težav, ker so videli, da jih ne sovražim. Zato so mi kar dobro delali « Obnova tovarne je potekala v času, ko ni bilo ne lesa ne materiala. Tedaj so tovarniški delavci sami hodili na Petelinjek in sekali les. Prvo leto in še drugo ni bilo tiste povojne obnovi-teljske evforije, ki je zajela deželo kakšno leto kasneje. Tovarno so seveda kmalu obnovili in iz nje so delavci ter strokovnjaki po nalogu takratne direkcije za papirno industrijo odhajali na pomoč v južnejše republike. «Tam so bile še slabše življenjske in delovne razmere kot pri nas. Pa nobenih delovnih navad niso
imeli.« Zelo slikovita je anekdota, ki jo je Kolšek doživel v črnogorskem Ivangradu. Na tovarniškem dvorišču je »zasačil« delavca, ki mu je metla padla iz rok točno ob dveh. Dvorišče pa je bilo seveda še vedno nastlano. Kolšek mu je svetoval, naj dvorišče počisti do konca. Delavec ga je ubogal, ker je spoštoval Slovence. Ampak še prej mu je iz rdeče knjižice bral »o radničkim pravima«. »Tedaj sem skoraj doktorat naredil iz delavskih pravic,« se je posmejal Kolšek. Kasneje je izvedel, da je bil delavec doma iz bližnje vasi Orašje. V tisti vasi, ki je štela 60 duš, so imeli naročene 3 uradne liste, da bi ja bili seznanjeni z delavskimi pravicami. O njih Kolšek ni vedel toliko niti tedaj, ko je bil prvi povojni predsednik sindikata v krški tovarni. Ce pa bi seštel vso svojo pomoč tovarnam in ljudem v manj razvitih krajih po Jugoslaviji, bi se nabralo za dolgih osem let bratske pomoči. Kdove koliko ur?
Dobrega portugalskega porta, ki ga polni znana angleška hiša Cockburns, je skoraj zmanjkalo v steklenici. Kolšek je kadil že drugo cigareto dun-hill. Zelo mu je pristajalo vse skupaj. Vprašal sem ga, kakšen avto vozi, ko pa je tak gospod. Nasmejal se je: »Nikoli v življenju nisem imel nobenega avtomobila. Ampak vedno sem pravočasno prišel na cilj. Kupil pa sem jih, kupil, za svoje otroke.« Tistega gospoda mi pa ni zameril. Po njegovem je lepo biti gospod in lepo je biti tovariš. Samo obe besedi morata lepo zveneti, biti morata polni.
Nekoč prej smo se pogovarjali o starosti. Zanj starost sama po sebi ni nadležna. Kot tehnik je moral priti do tega spoznanja. Nadloga je le samota. Močno pogreša pokojno ženo. Rad bi se bil srečal s kakšno žensko. Tako je nekoč šel v Celje obiskat nekdanjo lepotico. Ves nališpan in urejen, s primernim darilcem v rokah. »Ah, v glavi ostane neka lepa slika, lepa misel, čas pa je šel medtem naprej.« In potem mu rečem, da bi mu malo polaskal, da bi bila zanj primerna ženska tam pri šestdesetih letih. Široko se nasmeje in reče, da bi bila lahko tudi kakšno desetletje mlajša, in takrat se mu zaiskrijo oči.	j SIMdC
Med užaljenostjo in trmo
»Naj večja nesramnost gozdarjev je, in tega jim tudi v imenu kolektiva ne morem oprostiti, da se tudi v delovni organizaciji GG Brežice dobro zavedajo, kako prihaja povsem nov trenutek, to pa je nov zakon o gozdovih, zanimiv za obe strani — za tozd Žaga in delovno organizacijo, pa so na vrat na nos hoteli gozdarji v reorganizacijo, kljub temu da je slovenska skupščina omogočila, da to reorganizacijo odložimo. Zakaj nas niso pustili to leto na statusu quo, da bi kolektiv Žage videl kako naprej. Osebno menim, da bo ta zakon prinesel veliko argumentov, na osonvi katerh bi tozd Žaga lahko postala samostojno podjetje. To so moja predvidevanja, mislim pa, da je ravno tako predvidevala tudi druga stran. In prav zato je izvršila pritisk, časovni in takšen, kot pač je, da se je treba z današnjim dnem reorganizirati, kljub temu da nas zakonodaja ne obvezuje na to,« je povedal direktor sevniške Žage, tozda Gozdnega gospodarstva Brežice, Vukašin Marčetič.
Ko smo se z Marčetičem pogovarjali, je tedaj (8. januarja) na Žagi ravno potekal referendum, na katerem so se delavci opredeljevali tudi glede združitve s tozdom Gozdarstvo Brežice. Marčetič pa je že 4. januarja napisal izjavo, da s 31. januarjem 1990 odstopa kot direktor tozda, ker bo tedaj prenehal tozd Žaga kot pravna oseba. Isti dan je delavski svet sprejel njegov odstop in sklenil, da ga razporedi na drugo delo. Čeprav je v odstopni izjavi napisal kot razlog odstopa to, kar smo povze-
li zgoraj, nam je v pogovoru le priznal, da gre za izsiljen odstop. Pravi, da ni želel postavljati na kocko socialne varnosti 65 delavcev Žage, ki so ji gozdarji dobavljali precej manj hlodovine, kot so načrtovali in je potrebovali za količkaj normalno proizvodnjo, od 15. decembra 1989 do 4. januarja 1990 pa gozdarji niso pripeljali na Žago niti kubika okroglega lesa več! Jasno so povedali, da ne bodo dovažali hlodovine, dokler bo Marčetič direktor Žage. In res, po njegovem odstopu so takoj spet začeli dobavljati lesa.
Za boljše razumevanje afere (namerno uporabljamo ta izraz, čeravno nam je Marčetič večkrat zatrdil, da mu sploh ne gre za nikakršno afero, ampak politiko čistih računov!) moramo nekoliko poseči v bližnjo preteklost. Ko je Marčetič 12. oktobra 1987 prišel na Žago, je bila ta še kar naprej v sanaciji, saj niti prisilni upravi ni uspelo pozdraviti bolnika. Novi direktor je kolektiv popeljal v mirnejše vode, brez rdečih številk, polletna bilanca 1988 je bila zelo dobra, celoletno poslovanje tozda Žaga pa je bilo pc Marčetičevih besedah že najboljše od vseh v delovni organizaciji; če je seveda v tedanjih tržnih razmerah sploh mogoče govoriti o dobri bilanci, je bila taka še lanska polletna bilanca poslovanja Žage, devetmesečna bilanca pa je že bila porazna. Marčetič pravi, da ne gre za veliko izgubo, ampak za ceno kapitala, za obresti od najetih posojil za obratna sredstva. Sicer pa pravi Marčetič, da bi bilo bolje, če bi o tej bilanci in
nasploh finančnem poslovanju znotraj GG povedal kaj več kakšen ekspert. »Predlagal sem direktorju, da bi angažirali finančnega izvedenca, da bi ugotovil točno stanje. Takrat bi bilanco in vse, kar je z njo povezano, upošteval ali pa ne, odvisno od rezultata ugotovitve. Toda to bi bilo najboljše za obe strani, da bi videli čiste račune. To mi je direktor prepovedal. Tega pa nisem želel zaradi kakršnekoli afere, ampak zaradi bodočega dela. Najboljše pa je moč delati tedaj, ko imamo čiste karte v rokah. Lahko bi bil seveda rezultat ekspertize tudi zame oz. Žago bolj neugoden, toda to bi bila priložnost, da se popravim ali pa grem iz firme. Ta zahteva je bila večkrat postavljena že poprej, postavil jo je tudi vodja prisilne uprave Franc Hlastan, toda bil je blokiran. To sem hotel doseči že ob samem prihodu, vendar ne zaradi prepiranja, ampak da bi lažje zastavili zdrave medsebojne poslovne odnose. Po nekaterih izračunih je bila Žaga samo v letu 1987 prikrajšana za okrog
485.000	konvertibilnih dinarjev (če upoštevam revalorizacijo), in če ne bi šlo to v breme Žage, bi se vsi tozdi gozdarstva tedaj znašli v izgubi. Rad bi šel iz firme tako, da bi lahko vsakomur stisnil roko, a moram, žal, reči, da sem razočaran nad civilizacijsko ravnijo
nekaterih ljudi v delovni organizaciji,« razlaga Marčetič.
Omenil je še, da so mu gozdarji še zlasti začeli metati polena pod noge, ko se je začel pogovarjati s krškim Vidmom o prihodnjih oblikah sodelovanja in možnostih za združitev oz. pripojitev Celulozi. Pa-pirničarji so se resda pogovarjali že tudi o možnostih združitve s celotnim GG, a pokazali so zanimanje tudi za samo Žago.
Precej drugačna je seveda druga plat medalje. Novi direktor Gozdnega gospodarstva Brežice Vinko Šeško nam je povedal: »V obdobju, ko je bilo stanje žaganega lesa na trgu ugodno, je direktor Marčetič samoupravni sporazum o skupnem prihodku odpovedal. Tedaj še nisem bil direktor, ampak tehnični vodja in sem Marčetiča skoraj rotil, naj ne stori tega, ker ni pametno. V razgovoru s predsednico sev-niškega izvršnega sveta pa sva ocenila, da je to morda celo prav, kajti če vsi govorimo, da je trg tisto ta pravo, potem je to v redu, ne more biti nič slabega. In tako smo potem to izvajali. Žagi je gozdarstvo prodajalo les po tržnih cenah. Ob nastopu krize na področju primarne predelave se je pojavil problem denarja za plačilo lesa. Gozdarji — tozd in tok — sta les na Žago dajala. Les se je
knjigovodsko, po teh tržnih odnosih, vrednotil; Žaga od lanskega devetmesečnega obračuna ni več dobivala kreditov zunaj zato, ker je bila v izgubi, in tako se je vse breme kreditov preneslo na gozdarje.«
Kot nam je v nadaljevanju pogovora povedal Šeško, gozdarji, tako tozd kakor temeljna organizacija kooperantov, niso bili več pripravljeni trpeti hudih finančnih težav, v katere so zabredli zaradi Žage. V GG imajo namreč tudi sporazum o solidarni likvidnosti, ki ureja najemanje posojil za izgubarje. Dodatno olje na žerjavico je prilil direktor Žage, ker ni podprl (vsaj dolgoročnega dela ne) sanacijskega programa. In gozdarji so sklenili, da bodo pač prodajali les kupcem, ki so sposobni plačevati v 15 dneh. Zato gozdarji nočejo slišati ničesar o kakšni blokadi, še zlasti pa ne sprejemajo kakršnekoli primerjave s srbsko blokado.
A glej ga, zlobca, tudi sev-niški občinski sindikalni svet je 20. decembra lani poslal sevniški vladi pet zahtev (v vednost pa še brežiškemu izvršnemu setu, sindikatu na Žagi in v GG Brežice), »naj IS SO nemudoma pokrene potrebne postopke za preprečitev bojkota tozdov GG Brežice, ki so prekinili poslovno sodelo-
Jože Lisec
Vinko Šeško
Vukašin Marčetič
vanje s tozdom Žaga — dobavo okroglega lesa«. Sindikat je opozoril, da so delavci v tozdu Žaga ostali brez dela zaradi razprtij vodilnih delavcev v GG Brežice, zahteval poenotenje stališč ter odgovornost povzročiteljev sporov in za nastale posledice, ki bi delavce spravili v negotov položaj. Lahko bi še omenili, da je sindikat zahteval, naj delavce objektivno seznanijo z nastalimi razmerami da se bodo lahko odločili za predloge rešitve iz krize.
Kot smo že poročali, so delavci Žage videli ta izhod iz krize v tesnejši povezanosti z gozdarji, zato so na referendumu z veliko večino glasovali za združitev s tozdom Gozdarstvo. Po uspelem referendumu nam je povedal predsednik delavskega sveta tozda Žaga Tone Vrtačnik, kjer dela kot komercialist, da so se odnosi z gozdarji začeli krhati, potem ko je direktor Marčetič predlagal prekinitev sporazuma o skupnem prihodku, čeprav je bil glasno proti taki prekinitvi sporazuma, so de-lacvi sprejeli direktorjev predlog. Po Vrtačnikovih besedah pa sporazum sploh ni bil tako slab, le oboji (zlasti pa gozdarji) bi ga morali bolj spoštovati. Meni pa, da blokada dobav hlodovine ni bila poštena, čeprav je razumljiva skrb GG za to, da hoče tisto, kar je vložilo v Žago, tudi nazaj. Glede na to, da imajo veliko neplačane realizacije doma in na tujem, upa, da bo zaključni račun 1989 gotovo manj porazen kot periodični.
Jože Lisec, vodja vzdrževanja na Žagi in hkrati sindikalni funkcionar, pravi, da delavce kar precej moti, češ da se gozdarji obnašajo, kot da so nekaj več kot delavci Žage, in se bojijo, da jih bodo slej ko prej pustili na cedilu, da bodo pristali na cesti, če sporazum o skupnem prihodku ni bil sprejemljiv za obe strani, bi morale skupne službe ponuditi pač boljšega. Sicer pa Lisec in Vrtačnik odnose ocenjujeta takole: na eni strani užaljenost in na drugi — trma.
P. PERC
%
\5kY\

NAGRADA V KOČEVJE
Med reševalci 1. letošnje nagradne križanke je žreb izbral za nagrado VINKA DEŽMANA iz Kočevja. Po pošti smo mu že poslali knjigo Ivanke Cadeževe Kontrabant, v kateri pisateljica piše o življenju v stari Jugoslaviji. ko so tihotapci na Slovenskem lepo živel od tihotapljenje kave v Italijo! Nagrajencu čestitamo in mu želimo prijetno branje.
Rešitev današnje križanke pošljite najkasneje do 5. februarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 3.
REŠITEV 1. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 1. nagradne križanke se, brana po vrsticah, glasi: HAVEL, MSTA, MIRO, AVAR, OTEP, LAMA, DRAMATIK, POLITIK, MP, V, SITAR, MET, NA-KSOS, ATILA, OCET, TEMNICA, ELTON, PIANINO, MATKOVIČ, OKIS, AVE, SORA, LATA.
nrcsia
Zgniti mora vse, kar roka ustvari umrljiva. Tudi besedam minljiv je ugled, minljiva veljava; mnoga, ta dan se cekin, znašla se bo jutri med šaro, druga, že davno odmrla, predrami se v novo življenje.
Q. HORACIJ
| NAGRADNA KRIŽANKA	3 1 s:													
IMS				DL	VZPOREDNI RAZRED	HUNSKI VLADAR	SORAZMER- NOST	SESTAVIL J UDIR	Špansko M IME	L0CUS SIGILLI	sluSni DEL TELEVIZIJSKEGA PRENOSA	BARVA POLTI	POPEVKAR PESTNER
				DVOJICA				VISOKA PLANOTA					
wmšs& Jr J. Kr - /f < K V.#*'				METER				VRSTA DLETA					
				>									
m *VsRji it	Jsi			kw'	CEVASTI PODALJŠEK ŽIVALSKE GLAVE				*		DEL POSODE DELAVEC. NAJET ZA DAN			
$ $m				IME7ASTARA PREDIND0- EVR PLEMENA ZVEZNI IZ-								PRIMORSKI PESNIK (ALOJZ)	ŽENSKI GLAS
m s		W8R		vrSni svet >					OKONČINA VARUH				
DL	DEL ROKE	NUHV POLITIK (1. GEN SEKR ZN. TRYGVE| 0RAC	v			JUŽN0AMER INDIJANSKO PLEME					AVT OZNAKA LIBANONA		
						DIAMANT V RUSKEM CAR-SKEM ŽEZLU					LAPONSKO JEZERO		
SLOVNIČNI POJEM (ADVERBI								GRŠKI KATOLIK					
ETIOPSKI KNEZ				KONEC LADJE PLESEN NA VINU				FR. PISATELJICA (GEORGE)					NAGON
ENOSTAVEN ELEKTRIČNI APARAT								ZAMAKNJE- NOST KEM SIMBOL ZA LITIJ					
Živalska OKONČINA					GL. MESTO NORVEŠKE					HLOD			
AZIJSKA DRŽAVA					IMPRESIJA					KRAJ PRI OPATIJI			
Ženskam gre prej v glavo
Se je globalno ogrevanje začelo?
Ali so suhe zime znamenja, da se ie globalno pregrevanje ozračja že začelo? — Kaj pravijo računalniki? Katastrofalne posledice
Letošnja zima, taka, kot se nam kaže v svoji prvi polovici, obljublja postati ena najbolj suhih v zadnjih sto letih. Že zima 1988/89 je bila po nizki količini padavin rekordna, saj je na ozemlju Slovenije padlo v vsej zimi le 60 mm padavin, letošnja pa v tem pogledu kani nadaljevati zgled svoje prednice. Zapisuje se nam v spomin kot zima brez snega, hkrati pa mrzla in meglena, smrdeča od onesnaženega zraka, ki se cele dneve ne premakne iznad naseljenih kotlin, medtem ko po okoliških hribih sije sonce in so temperature bistveno višje. Tistega harmoničnega izmenjavanja letnih časov, ki so bili dolgo tako značilni za Slovenijo, ni več. Ljudje preprosto pravijo: »Vreme je ponorelo, kaj takega | ne pomnimo!«
A zakaj? Ali je zvrok za nenavadno suhe zime znan? Smo na pragu globalnih podnebnih sprememb?
Na ta vprašanja stroke različno odgovarjajo, skupnega in enakega odgovora pa ne najdejo. Še največ zagovornikov ima teorija, ki pravi, da se uresničuje pregrevanje planetarnega ozračja zaradi učinka tople grede. V igri krivcev za podobne spremembe pa so še luknje v ozonski plasti, izbruhi vulkanov in uničevanje tropskih deževnih gozdov.
Učinek tople grede je razmerma stara stvar. O nevarnosti tega pojava za podnebne razmere na Zemlji so razmišljali mnogi strokovnjaki. V novejšem času
Ljubezen sama ima lc kratko življenje.
A. MUNTHE
Celo najbolj demokratična družbena ureditev, v kateri vlada večina nad manjšino, je.
nasilje.	, ,
\	M. ROŽANC
Če smo narod, potem smo za to svojo narodnost tudi odgo-; vomi na vse poglavitne načine, tudi na političnega.
M. KMECL
pa o njem razpravljajo tudi politiki. Med drugim je britanska premierka Margaret Thatcher, ki sicer ne slovi kot zelena, pozvala OZN, naj pripravi sprejem sporazuma o omejevanju emisij plinov, ki povzročajo učinek tople grede. Nizozemska vlada pa je pripravila predlog, naj bi zamrznili raven sedanjih emisij do konca stoletja, nato pa jo zmanjšali za 5 odstotkov do leta 2005. Na mednarodnem srečanju, ki so ga Nizozemci pripravili prav v ta namen, je predlog podprlo le 30 od 68 navzočih držav. Sovjetska zveza, Japonska, Kitajska in ŽDA, ki skupaj pošiljata v ozračje 58 odstotkov vse svetovne emisije plinov, predloga niso podprle, so se pa strinjale, da bi morali čimprej doseči stabilizacijo ravni emisij. Če se bo nadaljevala sedanja stopnja naraščanja emisij, bo oddajanje škodljivih plinov v ozračje leta 2030 podvojeno.
Emisija izgorevalnih plinov iz industrijskih dimnikov, termoelektrarn, toplarn, letal in drugih prevoznih sredstev v ozračje je glavni krivec, da prihaja do pregrevanja ozračja. Plini, kot so ogljikov dioksid, dušikovi oksidi, metan, klorofluoroogljiki in prašni delci v ozračju Zemlje delujejo kot steklo v rastlinjaku: prepuščajo sončne žarke na površje, blokirajo pa normalno oddajanje toplote v vesolje. Tako postaja ozračje vse toplejše in toplejše.
Da v zemeljskem ozračju zares potekajo taki procesi, ni nobenega dvoma. Ni pa jasno, ali se posledice teh procesov že sedaj kažejo, niti ne, kakšne bodo. Najbolj pesimistični raziskovalci menijo, da se bo ob nadaljevanju sedanjega poviševanja povprečne temperature čez 40 let povprečna temperatura zemeljskega ozračja dvignila za 2,5 do 4 stopinje Celzija. Že tako majhen dvig pa bi prinesel celo vrsto nepredvidljivih in celo katastrofalnih posledic. Med grozljivejšimi scenariji je gotovo staja-nje polarnega ledu in katastrofalno naraščanje gladine svetovnih morij, ki bi poplavila sedanje obalne pasove, cveto-
suet v steuilkah
DESETLETNA, RAST CEN
^^@>400 ]lSOo [ loOo i«Oo 1*00 I290
J
To nenavadno stopnišče, ki se počasi dviguje, nato pa nenadoma skoči strahovito pokonci, je narisal računalnik, ko je premlel podatke o odstotkih povprečne rasti cen v Sloveniji in Jugoslaviji v zadnjih desetih letih. Rastje bila v naši republiki in v celotni državi približno enaka, v nekaterih letih pa za Slovenijo nekaj večja. Sicer pa smo to vzpenjajočo se piramido cen vsi najbolj krepko čutili v žepih. Tokratni graf naj bi služil le kot grd spomin na nekaj, kar naj se ne bi več ponovilo.
ča industrijska in gospodarska središča, ponekod pa bi morje vdrlo globoko v notranjost celine. Milijoni ljudi bi bili brez strehe nad glavo, brez dela, nastopila bi lakota in veliki nemiri. Morda bi prišlo celo do nekakšnega preseljevanja narodov.
Bolj optimistični raziskovalci govore o dvigu le za eno stopinjo. Toda tudi dvig za eno samo stopinjo ima lahko zelo neprijetne posledice. Toplejše ozračje bi pomenilo pogostejše suše in delno selitev kmetijskih pasov, vrstile bi se zelo slabe letine in lakota bi prav tako ogrožala velik del človeštva.
So zadnje zime že znamenja prihajajočih podnebnih in drugih sprememb, ki jih človeštvo samo »izdeluje«? Strokovnjaki so poiskali odgovor na to nedvomno vznemirljivo vprašanje tudi s pomočjo najsodobnejših računalnikov, na katerih tečejo modeli dogajanj v ozračju. Računalniki pravijo, da se je globalno ogrevanje ozračja zaradi vplivov človekovih dejavnosti že začelo. V Nasinem inštitutu za vesoljske študije je računalniški model pokazal, da je globalna temperatura ozračja porasla za 0,4 stopinje Celzija.
Računalniške modele in izsledke elektronske pameti so potrdile tudi raziskave na terenu. Posebej zanimive so raziskave starih ledenikov. Analiza ledu z enakega tibetanskega ledenika je pokazala, da seje Centralna Azija v zadjih sto letih ogrela za eno do tri stopinje.
Čas je torej zrel, da se nekaj naredi, ne toliko za sedanje kot prihodnje generacije. Klimatolog Michael Schlesinger pravi: »Naši otroci se bodo spraševali, zakaj njihovi starši niso ničesar ukrenili zoper globalno ogrevanje, ko je bila za to še priložnost.«
MiM
Ducejevi spomini
Ponudba stoletja brez odziva — Močni sumi
Po znanem škandalu s Hitleijevimi dnevniki, s katerimi je spretnemu prevarantu uspelo izpuliti zahodnonemški reviji Stem lep kupček denaija, hkrati pa je za nekaj tednov potegnil za nos ves svetovni tisk, so tako uredniki kot novi-naiji mnogo bolj previdni, ko jim kdo ponuja kaj izjemnega. Zato se sicer spretno zamišljene poteze velikega posla neznanca iz Bonna niso obnesle, ko je skušal italijanskim revijam prodati neznane Mussojinijeve zapiske. Slo naj bi za 48 zvezkov, ki naj bi jih italijanski fašistični prvak napisal v obdobju med 1913. in 1944. letom.
Skrivnostni gospod, lastnik Mussolinijevih zapiskov, sije stvar zamislil zelo poslovno. Vsak, kdor bi si želel ogledati Ducejeve zapiske, bi moral za ogled plačati milijon konvertibilnih dinaijev; če bi se odločil za objavo, pa bi moral za pravico objavljanja odšteti celo milijardo konvertibilnih dinaijev. Račun je preprost: že samo od radovednosti urednikov in novinaijev bi skrivnostni gospod pobral čedno vsoto denarcev.
Račun pa se ni izšel. Pravega zanimanja ni bilo. Interesenti so zahtevali, da mora lastrik Mussolinijevih zapiskov dati list rokopisa v analizo, da bi ga lahko pregledali grafologi, kemiki in zgodovinarji. To pa lastniku dragocenih rokopisov ni bilo po volji in velika kupčija je zaenkrat padla v vodo.
Strah za jezik
Nizozemci se boje, da bo njihov jezik izginil
Evropa ’92 ni vsem enako pri srcu. Odpiranje mej in povezovanje prinaša tudi skrbi. Med zaskrbljenimi so tudi narodno in jezikovno osveščeni državljani Nizozemske. Boje se namreč, da bosta v novi Evropi njihov jezik in kulturna dediščina še bolj ogrožena, kot sta že sedaj.
Za Evropo navdušeni prosveti-telji so že začeli pritiskati, da bi se Nizozemci kar najbolj pripravili na novo zvezo. Nekateri predlogi priprav na Evropo ’92 pa so vprašljivi. Še posebno veliko razburjenja je povzročil predlog ministra za izobraževanje Jo Ritzna, ki je predlagal, naj bi angleščina postala glavni učni jezik na holandskih univerzah. Tako bi se menda dvignil nivo študija, privabili pa bi na svoje šole tudi tuje študente.
Nihče na Nizozemskem ne misli, da dobro znanje angleščine ni potrebno. V resnici večina Nizozemcev obvlada angleščino, vendar pa se inteligenci in študentom le zdi ministrski predlog nesprejemljiv. Zakaj bi se še uradno odpovedali svojemu jeziku, če se ga že tako pogosto v vsakdanji praksi!
Vse univerze so predlog zavrnile, strah pa vseeno ostaja. Nizozemci se boje, da bo njihov jezik izginil v topilnem loncu Evrope '92.
Usmerjeno izobraževanje ie očiten primer »inovacije«, ki se je takoj izkazala za samouničevalno bedarijo in ki povzroča možganski infarkt celotnega naroda.
B. ZUPANČIČ
Zgodovina ideologije je tra-g6dlja'	S. GRIFFIN
Študija odkrila, da ženske slabše prenašajo alkohol — Moški en, ženska dva kozarca: učinek pa enak
Ženske so se v razviti družbi uveljavile prav na vseh področjih in skorajda ni več mogoče govoriti, da so še vedno za-
postavljene in neenakopravne z moškimi. Žal je uveljavitev pripeljala ženske tudi do nezaželjenih enakopravnosti: vse več jih kadi in redno uživa alkoholne pijače. Prav tu pa je nevarnost za ženske večja kot za moške. Alkohol namreč občutno slabše prenašajo. Tu enakopravnosti preprosto ni.
Do tega odkritja je pripeljala obsežna znanstvena raziskava, katere izsledke so pred kratkim posredovali javnosti. Osnovna ugotovitev se glasi: ob enaki popiti količini alkoholnih pijač je stopnja alkohola v krvi pri ženskah skoraj še enkrat večja kot pri moških. Dr. Charles S. Lieber, ki je raziskovalno študijo zasnoval in je eden od njenih avtoijev, takole ponazaija ugotovitev: na žensko ima kozarec alkoholne pijače enak učinek kot na moškega dva kozarca.
Raziskavo dinamike metabolizma alkohola so vodili v treh raziskovalnih središčih (vključena je bila tudi univerza v Trstu). Medicinski raziskovalci so že doslej iz podobnih raziskav vedeli, da
Preveč delajo
Na Japonskem je delo prvo — Neradi na dopust
Sistem japonskih družbenih vrednot je zastavljen tako, da je treba delati, delati in še enkrat delati. In tako so Japonci postali deloholiki, pravi zasvojenci z delom. To je konec lanskega leta potrdila tudi posebna anketa, ki so jo izvedli prav z namenom, da bi ugotovili, zakaj so v deželi vzhajajočega sonca tako zagrizeni v delo. Ali jim je delo tako v krvi ali pa vsi pristajajo na diktat, čeprav neradi?
Anketa je pokazala, da japonski uslužbenci povprečno delajo 2168 ur na leto in da zelo neradi vzamejo redni letni dopust. Takoj so pripravljeni delati tudi izven rednega delovnega časa. Za tak divji delovni tempo se odločajo, kot so povedali, ker se jim zdi, da je tako prav in ker vsi tako delajo. Če bi delali manj in izrabili ves prosti čas, kijim gre, bi si v podjetju to lahko razlagali kot premajhno zavzetost za delovno organizacijo in ogrožen bi bil njihov položaj.
Japonska vlada bo skušala do leta 1993 doseči, da bi se v povprečju na leto delalo le 1800 ur in da bi zaposleni redno izrabili ves dopust. Res, čudna dežela. Morda bi kazalo japonskim sindikatom uvesti dodatno delovno izobraževanje pri nas. Mi bi zaslužili, Japonci pa manj delali.
RAZSTAVA GOLOBOV PISMONOŠ
RIBNICA — Minuli konec tedna je bila v Ribnici republiška razstava golobov prismonoš, ki je bila hkrati tudi izbirna za sestavo slovenske reprezentance za spartakijado, na kateri se bo 3. in 4. februaija leLos pomerilo 16 držav. Na razstavi so predstavili prek 150 golobov iz veliko slovenskih krajev. Prireditev, ki jo je odprl ribniški župan Franc Lapajne, je organiziral domači klub Urban ob pomoči društva SEL iz Ljubljane. V Subotici bo med moškimi golobi poleg dveh golobov Draga Habjana iz društva SEL slovenske barve zastopal še golob Franca Kurenta, golobice pa bodo v Subotico poslali Kranjčan Aco Zupan ter Ljutomerčana Zvonko in Boris Se-vič. Ribniško razstavo so ocenjevali člani žirije iz Karlovca, Zagreba in Novega mesta.
Slovenija
Moja dežela.
ZAPUŠČENA
Vsa betežna in zapuščena čemi ob cesti na koncu vasi in z ugaslim pogledom skozi motna stekla prazno strmi predse. Že pred mnogimi leti je ostala sama, brez vzdiha je zaprla težka vrata za zadnjim od otrok, kije z radostnim vriščem odhitel svojemu jutru naproti.
Vrstili so se letni časi, spomladi so jo na prebujajoče življenje spomnili zlati cvetovi bujnih grmov forsitije ob starem vodnjaku na vrtu, polnem zvončkov, potem so okoli nje zacvetele jablane, se ovesile s sadeži in ti so popadali dol ter so jih pobirali vaški otročaji pa sosedje za mošt.
Potem pa je prišla zima in ječala je pod težo snega, njene strehe ni vzdrževal nihče, počasi je popuščala pod silno težo in nekega dne je zgrmel dol dimnik, iz katerega se že dolgo tako ni kadilo. Pa koliko življenja je bilo včasih v njej! Kolikim generacijam otrok je odpirala vrata učenosti in jim molče pomahala v yslovo! Koliko otroškega vrišča je
se večji del užitega alkohola razgradi šele v jetrih, le manjši del pa v želodcu. Toda sedanje raziskave, ki sojih vodili ločeno za moške in ženske, so pokazale, da je ta proces pri ženskah še počasnejši. Tako se v želodcih žensk zaradi počasnejšega metabolizma razgradi še manj alkohola in ga sorazmerno več gre v kri kot pri moških.
V raziskovalnih skupinah je bilo 20 moških in 23 žensk, med njimi je bilo po šest kroničnih alkoholikov, ostali pa so bili tako imenovani družabni ali lahki pivci. Med poskusi so dajali prostovoljcem alkohol v ustreznih količinah glede na njihovo telesno težo, le da so ga enkrat zaužili na običajen način, enkrat pa so jim ga vbrizgali v žile. Nato so merili stopnjo slkohola v krvi. Pri nealkoholikih je bila stopnja manjša, če so pijačo popili, večja pa, če so jim alkohol vbrizgali v ožilje. Pri ženskah iz iste skupine so ugotovili enako, le daje bila razlika v stopnjah pri obeh načinih konzumiranja bistveno manjša. Metabolizem moških je torej v primeru, ko je alkohol prišel v telo preko prebavil, razgradil več akohola, kot je bilo ugotovljeno pri ženskah. Po domače povedano, ženske so alkohol slabše prenašale kot moški.
Raziskovalci so ugotovili tudi, da alkoholiki, moški in ženske, slabše meta-bolizirajo alkohol kot običajni pivci. Pri alkoholičarkah gastričnega metabolizma alkohola skoraj ni bilo.
Zakaj je tako, raziskovalci ne vedo. Zaenkrat ženskam le svetujejo, naj ne drže koraka z moškimi, ko je v rokah družabni kozarec alkoholne pijače. Posredno študija tudi opozaija, da se morajo nosečnice alkohola resno ogibati.
MiM
(Vir Newsweek)
MINI ZANIMIVOSTI: —
ODLIV JUGO MOŽGANOV
Niso nam tujci izračunali le, ko-likSen je jugoslo vanski dolg, od njih smo morali slišati tudi presenetljiv podatek, koliko naiih strokovnjakov je odšlo na tuje. Po oceni znanega časnika Die Zeit je po vojni iz naše domovine odšlo na tuje 40 do 50 tisoč strokovnjakov, med njimi kar 200 vrhunskih. Kolikšen odliv možganov je to, najlepše ilustrira podatek, da je doma ostalo samo 200 vrhunskih strokovnjakov. Po mnenju Zeitovega poznavalca Martina Horovvitza je tak odliv za vsako državo prava katastrofa
zaodilo se ie...
•	Ni vroče in eksplozivno le na politični sceni, tudi v vulkanu Etna na Siciliji se nekaj kuha. Iz žrela je prejšnji teden bruhnil oblak pepela in dima, potresne naprave pa so zaznale močnejše tresljaje. Se pripravlja močnejši izbruh?
•	V Fudžairi v Združenih arabskih emiratih je umrl domnevno najstarejši človek na svetu, Kalfan Mohamad. Star naj bi bil celih 130 let. Mož ni bil nikoli pri zdravniku, delal pa je kot kmet, vodja karavan in potapljač.
•	V nekem londonskem krematoriju so se imeli veselo vse do pred kratkim, ko je v urade vdrla policija in zaplenila vso zalogo pornografskih video kaset. Grobarji so si namreč resnobni posel slajšali z gledanjem vročih posnetkov, hkrati pa še dodatno služili, saj je bil krematorij tudi video izposojevalnica.
•	Italijanka Maria Punzo je izumila mini krilo, ki preprečuje posilstvo. Proti j»silstveni mini je sešit iz nestrgljivega usnja in zavarovan s posebnimi zadrgami. Krilo je že v prodaji.
premogla včasih, koliko veselih pričakovanj svečanosti in proslav! Sprva je bila najbolj imenitno shajališče vsega kulturnega življenja daleč naokoli, potem je prišel najprej radio, potem televizija in bolj moderno usmerjeno izobraževanje je zapečatilo njeno usodo.
Otroci hodijo zdaj v šolo daleč, ljudem je kultura postala vse nekaj drugega kot včasih, kot nekakšen privesek modernemu ritmu so zdaj recitacije mladega rodu, njihovo ubrano petje je zamenjalo divje vreščanje modemih ansamblov in brezzvezje modeme literature, ki pove manj, kot želi, stara šolska stavba pa na koncu vasi čaka svojega konca, zapuščena in žalostna.
Stare jablane počasi odlagajo suhe veje, orehi neustavljivo odmirajo, le vitka macesna ne kažeta zob časa in zapuščenosti. Vaščani iz nostalgije obrezujejo okrasno grmovje in negujejo cvetlične grede ter nekako premagujejo to nepreklicno umiranje neke preteklosti, tudi njihove.
Staro šolsko poslopje nemo gleda predse, že zdavnaj ne čuti ničesar
več, ne vonja spaijenih trav neštetih poletij, ne dušečega vonja brezštevilnih grmov bezga mnogih pomladi, ne nežnega opojnega vonja, ki ga med obema letnima časoma veter nosi v nočeh z lip v dolinah pod vasjo, ne ptičjega živžava v njihovih nedrih. Njegova umazana okna odbijajo sončno svetlobo in iz njih gleda žalost zapuščene matere, žalost umirajočega življenja. j
POTA Ii\ STJfc?
Dolenjski vlom leta dokončno pojasnjen
dežurni
poročajo
OB RADIOKASETOFON — 27-letni Slavko Štubljar s Pugleda pri Črnomlju seje 20. januarja okoli 13.30 z osebnim avtom pripeljal v Gradac do gostinskega lokala. Tam je vozilo pustil in stopil na okrepčilo. Ko se je vrnil, je ugotovil, da mu je nekdo med tem časom iz vozila zmaknil radiokasetofon, vreden vsaj 500 din. Predrzneža še iščejo.
KDO JE ODNESEL BRUSILKO? — Delavci novomeškega Kovinarja so 17. januarja okoli 14. ure v proizvodnem obratu pustili na delovnem pultu kotno brusilko, vredno vsaj 1000 din. Toda ko so naslednjega jutra znova prišli na delo, brusilke na pultu ni bilo več. Kdo jo je odnesel, ni znano.
BELTOVCI OB MANOMETER — Črnomaljski Beltje 19. januarja tamkajšnjim miličnikom prijavil tatvino druge vrste. Neznan storilec je namreč v času med 22. uro 13. januarja in 6. uro 15. januarja iz prostorov delovne organizacije odnesel manometer. Slednjega je preprosto odrezal z gumijaste cevi, montirane na jeklenki za acetilen. Belokranjski železaiji so s tatvino oškodovani za okoli 1000 din.
IZGINILI ŠILINGI IN ZLATNINA
OBČICE — Šele pred dnevi je prišel na dan dogodek, ki seje sicer pripetil že lanskega 31. decembra. Zadnjega dne starega leta je 34-letni Beno Kop iz Občic okoli 16. ure z družino odšel od doma. Vrnil se je šele naslednjega popoldneva in ugotovil, da mu je v tem času nekdo odnesel 1.400 avstrijskih šilingov, spravljenih pod televizoijem, po nekaj dneh pa je ugotovil, da mu manjka tudi zlata zapestnica, ki je bila spravljena v predalu omare v dnevni sobi. Kako je storilec prišel v zaklenjeno hišo, ni znano, znana je le škoda; ocenjujejo jo na 2.000 din.
SKRUNITEV GROBOV
STARA CERKEV PRI KOČEVJU — 12. januarja zvečer je bilo na pokopališču v Stari Cerkvi prevrnjenih več svetilk in vaz na grobovih, pokradenih pa je bilo tudi nekaj sveč. Miličniki so kmalu ugotovili, da sta bila storilca dva mladoletnika iz Gorenja in Kočevske Reke. Pokradene sveče so nato uporabili za razsvetljavo v zasilni baraki v bližini Gorenja, v kateri se zbirajo otroci in mladinci iz okolice.
HVALA ZA TAKŠNO MORALO!
NOVO MESTO — Javna skrivnost je, da se je po Dolenjskem razpasla moda ustanavljanja zasebnih podjetij; to priložnost so z obema rokama zagrabili predvsem vodilni možje dolenjskega gospodarstva. Naj večji magnetje bil seveda znesek vsega 2 tisoč dinarjev, kolikor je bilo potrebno položiti za registracijo. In tako si je kar lepo število direktorjev ob redni zaposlitvi priskrbelo še donosnega konjička. Samo v Novem mestu njihovo število sega v nekaj deset Vse lepo in prav, navsezadnjeje tudi zakon na njiho vi strani Kaj pa morala? Je moralno denimo to, da si vodilna oseba SDK registrira dejavnost, sorodno ali nemara istovetno delu, ki ga opravlja dopoldne, da vodilni človek No-volesa ustanovi zasebno podjetje z dejavnostjo zelo blizu njegovim vsakdanjim opravilom v službi? Hvala lepa za tak zakon, poštenost in moralo!
Rekorden plen ob vlomu v dutv free trgovino v Šmarjeških Toplicah
— Prvemu 4 leta zapora — Krivdo vsesl
Vlomilca Peter Kus in Metka Jesenek Krivdo vseskozi zanikala
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Kar vlom leta na Dolenjskem, nemara pa celo v Sloveniji, bi lahko rekli dogodku, ki seje v noči na lanski 13. julij pripetil v Šmarjeških Toplicah. Nekdo je tisto noč prevrtal cilindrično ključavnico na vratih skladišča prostocarinske prodajalne zdravilišča — trgovina je last reš-kega Brodokomerca — in odnesel rekordno število vrednih predmetov. Naj jih naštejemo: tri radiokasetofone, dva fotoaparata, devet moških ročnih ur in osem ženskih, štiri ročne ure s številič-nicami iz rjavega in sivega grafita, ročno uro z leseno številčnico, barvni televizor Orion, tri videoplayetje enake znamke, dva videorekorderja Orion, regenerator za kožo, štiri pločevinke piva, dva zaboja po deset škatel cigaret Lord ex!ra, dve električni budilki, kar osemnajst paketov lego kock, lak, kremo, milo, deset zavitkov marlboroja, 30 zavitkov cigaret Pall mal, 10 zavitkov rothmansa, prav toliko zavitkov cigaret International, šest viskijev, osem vžigalnikov, šest deodorantov, steklenico likerja, igračo barbie, tri škatle cigaret Vintermans. pet zlatih verižic, pet prstanov, štiri zlate obeske, sedem parov zlatih uhanov in tri zlate zapestnice. O vrednosti je danes težko govoriti, lanskega julija je bilo to 133,546.187 din. In storilci?
Delavci novomeške UNZ niso dolgo tavali v temi. Njihovi mariborski kolegi so že dan kasneje prijeli 22-letno Metko Jesenek iz Maribora, mater triletnega otroka, 16. julija pa je bil v njihovih rokah tudi 44-letni Peter Kus, prav tako iz Maribora, po poklicu trgovec, stari znanec miličnikov in sodnikov. Možje postave so imeli v rokah dovolj trdne dokaze, da sta bila vlomilca prav onadva, čeprav domnevna storilca tega nista hotela priznati. Tudi na nedavnem sojenju ne.
Tako je Metka Jesenek že na prvem zaslišanju lanskega 17. julija trdila, daje za vlom izvedela šele, ko so k njej prišli kriminalisti UNZ Maribor z. nalogom, da opravijo hišno preiskavo. Povedala je, da Kusa pozna od lanskega marca, od takrat naprej sta živela v izvenza-
konski skupnosti. Dosti sta potovala po Sloveniji, tako tudi tiste julijske dni. Noč na 12. julij sta prespala na Trojanah, nakar sta se odpravila v Ljubljano, okoli 17. ure pa preko Dolenjske proti Mariboru. Jesenkova je na tem prvem zaslišanju povedala, da sta se s spačkom res pripeljala do Šmaijeških Toplic, vozilo tam parkirala, nato pa se odpravila v hotel. Tam sta hotela nekaj popiti, ker pa da natakarja ni in ni bilo, sta se odpravila na sprehod. Pot naj bi ju zanesla
ZADUŠIL SE JE Z MESOM
ČRNOMELJ — V soboto, 20. januarja, so bili črnomaljski miličniki obveščeni o tragičnem dogodku v tamkajšnjem Domu starejših občanov. Okoli 13. ure so imeli varovanci doma kosilo, med uživanjem obroka — na jedilniku je bila tudi govedina —je 74-lelnemu Janezu Klepcu iz Rožnega kos mesa obtičal v grlu in ušel v sapnik. Pričel se je dušiti, zato so takoj poklicali na pomoč strežno osebje in zdravnika, vendar jim koščka mesa ni uspelo izvleči. Klepec se je tako zadušil.
DVAKRAT OSTALO PRI POSKUSU
TREBNJE, NOVO MESTO — 21. januarja je Franc Hribernik iz Novega mesta obvestil miličnike, da sta mu v večernih urah dva neznanca vlamljala v osebni avtomobil, ki je stal pred domačo hišo. Storilca je na srečo prepodil. Tri dni poprej pa je Bojan Gorenc s Homa pri Trebnjem miličnikom prijavil podobno predrznost. Njegova žena seje 18. januarja okoli poldneva pripeljala po nakupih v Trebnje in parkirala golfa pred trgovino KZ. Ko seje vrnila k vozilu, je presenečena opazila v njem neznanega moškega. Ta je, videč lastnico, mirno stopil iz vozila, sedel v zraven parkirano oscmnajstico in se odpeljal. Ko sije voznica opomogla od presenečenja, je ugotovila, da je bil avto zaklenjen, ključe je imela s seboj, videla pa tudi, daje bilo ohišje pod volanom odvito; očitno je nekdo hotel na vlomilcem znani način motor vžgati in sc odpeljati.
Tragična igra na ledu
Zdravniki se še bore za življenje 10-letnega Maria — Tri centimetre debela skorja je počila
NOVO MESTO — Upanje je, da se otroška igra, kakršno sta si minuli četrtek med 13. in 14. uro privoščila devetletna učenca tretjega razreda osnovne šole Mario Spoljar in Mladen Dakič, ne bo končala najhuje. Upajmo, da bo za mladino in njihove starše nesreča iz prejšnjega tedna dovolj resno opozorilo.
Ura je bila okoli 13.40, ko sta se Mario in Mladen drsala po zaledeneli gladini Težke vode blizu izliva v reko Krko. Nenadoma je ledena skorja pričela pokati, tri centimetre debeli led, je pod težo fantov počil. Mladen sije v ledeno mrzli vodi zmočil le spodnji del telesa, Mario pa je izginil pod vodno gladino. Če bo ostal živ, ga bo rešil čudež. Pod vodo je preživel več minut, nekateri govorijo o petnajstih, dvajsetih in celo o več minutah. Dejstvo je le, da so ga tako rekoč klinično mrtvega izpod ledu potegnili šele novomeški poklicni gasilci. Fanta so takoj prepeljali na interni oddelek novomeške bolnišnice, kjer jim je uspel čudež. Maria so oživeli; ko je pričel dihati, so ga nemudoma prepeljali na intenzivni oddelek ljubljanskega Kliničnega centra. Dr. Rafko Kapš, kije fanta sprejel v novomeški bolnišnici, nam je v ponedeljek povedal, da je.dan poprej govoril s kolegi v Kliničnem centru; vesti so spodbudne, zdrastveno stanje fanta se je obračalo na boljše.
tudi do duty free shopa, kjer naj bi si zaželela čokolade, ki jo je tudi kupila. Oba sta se zato odpravila nazaj do hotela in okoli 20.30 ure zapustila Šmarješke Toplice. V Mariboru sta bila pred polnočjo, odpravila sta se spat, naslednjega dne pa naj bi Metka vstala okoli 10.30. Kus naj bi takrat nekam odšel in se čez dve uri vrnil z radiokasetofonom, cigaretami in lego kockami, povedal, da gre za pretihotapljeno robo, in ji vse to ponudil za 200 nemških mark. Jesenkova naj bi stvari vzela in jih skrila, naslednjega dne pa naj bi nekaj teh stvari med hišno preiskavo našli mariborski kriminalisti.
Koliko lukenj ima njena zgodba, bo jasno kasneje. Dodajmo le še, daje svoj zagovor že na naslednjem zaslišanju spremenila, na prvi sodni obravnavi, ki je bila lanskega 24. novembra, pa pri njem vztrajala. Takrat je med drugim povedala, da je bil zaseženi fotoaparat pri njej že 14 dni, prav tako je trdila, da ni nikomur prodala video playerja, itd. Podobno seje zgovarjal tudi Kus. V nadaljevanju pa povedal, daje videl, kako so Metko iz njenega stanovanja v Mariboru odpeljali delavci UNZ, vendar je mislil, da zaradi nekaj neplačanih položnic. Kmalu potem naj bi jo začeli iskati, in ko je izvedel, da je v novomeških zaporih, seje odpravil na Dolenjsko. Poiskal naj bi Metkino prijateljico Lejlo in po njej Meki v zapor poslal nekaj stvari. Zatem naj bi se z avtobusom vrnil v Maribor, kjer so ga pri Metkini hiši 16. julija tudi prijeli. Tako sta se zagovarjala obtoženca, toda kakšna je resnica?
Peter Kus je lanskega 29. februarja prišel iz zapora, kjer je prestajal kazen dveh let in 10 mesecev bivanja za rešetkami. Nekaj kasneje se je spoznal z Metko, s katero sta kmalu postala še kaj več kot dobra prijatelja. Preiskovalcem nista mogla prikriti, da sta v Šmaijeških Toplicah prespala noč že na lanski 8. ju-
• Kot zanimivost povejmo, da še do danes niso bili najdeni in zaseženi nekateri predmeti, ki so tisto noč izginili iz šmarješkega duty free shopa, kar pa ob taki množici ukradenih stvari niti ni čudno. Storilca sta očitno delala izredno hitro.
lij, in to v bungalovu, kije vsega sto metrov oddaljen od prostocarinske prodajalne. Na njuno smolo je imel dober spomin tudi varnostnik, ki je med svojim nočnim obhodom iz bungalova slišal tele besede: »Glej ga, zdaj pa gre.« Očitno sta že tisto noč pripravljala načrt za vlom. Res sta bila nato v prodajalni že 12. julija proti večeru, toda zgolj zato, da si notranjost podrobneje ogledata, nakup čokolade je bil izgovor za obisk. Proti njima je govorilo tudi potrdilo o plačani cestnini na avtocesti Celje-Hoče, kije kazalo, da sta v Maribor prispela precej kasneje, kot sta trdila, v Hočah sta bila nekje med 5. in 5.30 uro. In ne nazadnje: velik del ukradenih predmetov iz šmaiješke prodajalne je bil najden pri njima. Pri Metki kasetofon, budilnik, cigareti in lego kocke, v spačku še fotoaparat, viski, cigarete, v zgornjem nadstropju hiše zlat obesek. Veliko tega je Kus spravil tudi v stanovanje svoje bivše žene, kjer so možje postave zasegli nakit, ročne ure, radioka-
GLASBENA TATVINA
KOČEVJE — Vodja Delavske godbe Kočevje Slavko Rančigaj je 9. januarja prijavil kočevskim miličnikom, da je nekdo vlomil v prostore Delavske godbe in odnesel glasbeni stolp, kasetofon in videorekorder, vredno skupaj 30.000 din. Kočevski miličniki so z delavci oddelka za zatiranje kriminala iz Ljubljane ugotovili, da je bil vlomilec 17-letni G. E. iz Kočevja.
Pri njem so našli vse ukradeno in vrnili oškodovani godbi, mladoletnega vlomilca, ki bo letos dopolnil 18 let, pa so prijavili oddelku za mladoletnike pri TJT Ljubljana. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, daje mladoletnik prišel v prostore delavske godbe skozi odklenjena vrata, ko so bili tam člani godbe, in se skril v eno izmed sob. Ko so ostali odšli, je razbil vrata sobe in vlomil v zaklenjeno plesno dvorano, od koder je odnesel kasetofon. Nato je na silo odprl omarico, v kateri je bil glasbeni stolp, in vzel še videorekorder.
Z računalnikom do izpita
Roman Kapš in Aleš Golob prva izdelala računalniški program za učenje prometnih predpisov
— 18. ja-
PET POŠKODOVANIH nuaija ob 7.35 je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom do hude prometne nesreče, v kateri seje poškodovalo kar pet oseb. 31-letni Husein Brakič iz Ljubljane se je tisto jutro peljal z osebnim avtomobilom po karteljevskem klancu navzdol in dohitel tovorni avto Doboj-čana Sadmeija Bešiča. Pričel ga je prehitevati, takrat pa je nasproti s tovornjakom pripeljal turški državljana Meh-met Taylan. Brakič je sicer pričel zavirati, vendar ga je pri tem najprej zaneslo v Be-šičev tovornjak, nato pa je trčil v nasproti vozeče Taylanovo vozilo. V nezgodi so se huje ranili voznik Brakič in njegovi sopotniki, 26-letni Mehmed, enoletni Amir, šestletni Armin in 25-letna Nasila Brakič. Vse so prepeljali na zdravljenje v novo-
DOLENSKI UST
meško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 62 tisoč dinarjev.
V MEGLI PREHITEVAL V ŠKARJE — 21-letni Simon Čerenak iz Titovega Velenja seje 19. januarja ob 15.20 peljal 7. osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Skopicah je na ravnem delu cestišča pričel prehitevati vozilo pred seboj in očitno zaradi goste megle spregledal, da mu nasproti vozi drug avto. Voznik slednjega, 41 -letni Tihomir Pandža iz okolice Kranja, je pričel zavirati, pri tem pa ga je zaneslo na travnik, medtem ko je Čerenak mimo nadaljeval vožnjo. Prijeli so ga že v Drnovem. V nezgodi sta se voznik Pandža in njegov sopotnik Branko Maleševič ranila in se zdravita v brežiški bolnišnici. Materialne škode je bilo za 30.000 din.
NOVO MESTO — V Sloveniji vsako leto v prometnih nesrečah umre na desetine osnovnošolcev. Slovenski strokovnjaki za varstvo v prometu so v zadnjih letih naredili več domiselnih akcij, s katerimi naj bi zmanjšali število nesreč, v pomoč so jim priskočili tudi v Novem mestu. Roman Kapš, vodja informativnega inženiringa Opekarne Zalog, ki ima svoj sedež v prostorih Službe družbenega knjigovodstva, seje skupaj z Alešem Golobom lotil nadvse zanimive prometne teme. Ko jima je prišla v roke knjižica »S kolesom v promet«, ki jo je v lanskem letu izdala Zavarovalna skupnost Triglav, jima je šinila v glavo ideja, da bi statične slike prometnih situacij prenesla na računalnik in jih spravila v gibanje. V dveh mesecih je nastal računalniški program, kije v tem času že dobil »zeleno luč« na Zavodu za šolstvo SR Slovenije; navdušeni so bili tudi člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije. »Mislim, da so računalniki tisti, ki bodo imeli tudi pri prometni vzgoji najmlajših odločilno besedo. Naš program smo napisali na kožo tretješolcev, ki so ravno prav razposajeni, na pločnikih, prehodih in cestišču pa neprevidni. Tudi na kolesih jim manjka prometnega znanja. Prav zato smo za njihov kolesarski izpit namenili našo neskončno računalniško igrico,« je povedal Roman in pokazal, kako je vse skupaj enostavno in zanimivo. Tretješolček sede za ekran in se najprej v obliki kviza seznani s prometnimi znaki in pravili vožnje, opremljenostjo kolesa, križišči in drugim. Najbolj zanimivo postane takrat, ko avto »oživi«, kolesar pelje po cesti, skratka, otrok s pomočjo računalnika doživi prave prometne razmere. Na koncu bo v igri zmagal, če je njegovo znanje do-
volj veliko in ne bo delal večjih napak. »Otroci, ki so se že pomerili z našo novo poučno in vzgojno igro, so seveda navdušeni. Mnogi končajo igro tudi z namišljeno nesrečo in zato vedno znova poizkušajo srečo, v podzavest pa se jim vcepljajo prometne zakonitosti in pravila. Računalnik Je nekatere tako navdušil, da so se še popoldan zadržali na robu križišča in ugotavljali, katero od vozil ima prednost,« navdušen pripoveduje Roman in doda, da trenutno vsebino diskete preverja znani prometni strokovnjak Jože Tavčar. Če bo vse po sreči, bo šel program v presnemavanje, z njim pa naj bi opremili prav vse slovenske šole.
J. PAVLIN
setofon, videorekorder, lego kocke in še kaj. Dva videoplayetja sta bila zasežena tudi Francu Finku, ki je Kusa peljal z obiska v Novem mestu nazaj v Maribor in za katerega je Kus sodnikom trdil, da je pravi storilec. Toda dokazov je bilo, kot že rečeno, dovolj. Kusu ni pomagal niti izgovor na dva moška (eden naj bi bil Frenk), od katerih naj bi odkupil kasneje najdeno blago. Kar preveč bi bilo namreč takšnih naključij, da bi jim sodišče lahko verjelo. Navsezadnje pa so imeli sodniki črno na belem tudi dokaze, kako je Kus skušal iz zapora pretihotapiti pismo z natančnimi navodili, kako naj Leonida Antič, tista, ki je ob Kusovem prihodu na Dolenjsko obiskala Jesenkovo v novomeških zaporih, priča na glavni obravnavi; preko taiste Leonide pa je ob njenem že omenjenem obisku Metki sporočil, kako naj govori
• Taisti Peter Kus je bil svojčas prava medijska zvezda. Mariborski tednik 7D je njemu in njegovi zgodbi, kako je svojčas po krivem prebil nekaj mesecev v zaporih, na koncu pa bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen, posvetil kar dve strani.
in o katerih stvareh naj molči. No, tisto pismo so pazniki našli in kmalu je bilo v rokah preiskovalnega sodnika kot nov, dragocen dokaz. Povejmo kot zanimivost še, da sta Kus in Jesenkova skušala dokazati tudi, da sta informatorja mariborske UNZ, vendar se jima tudi ta račun ni izšel.
Senat novomeškega temeljnega sodišča, kateremu je predsedovala Milojka Gutman, je Petra Kusa obsodil na 4 leta zapora, Metko Jesenek pa na 2 leti. Metki so v olajševalno okoliščino šteli skrb za otroka, enako tudi Petru, pri slednjem pa seveda niso mogli mimo tega, da gre za specialnega povratnika.
B. BUDJA
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Kdove kakšne vrste spori in sovraštva so bili vzrok dogodku, do katerega je pred dnevi prišlo v ulici K Roku v Novem mestu. 27-letna Novomeš-čanka Marjana B. je nekega popoldneva pustila svojo stoenko pred stanovanjsko hišo svoje znanke, h kateri je šla na obisk. Med prijetnim klepetom pa so se zunaj dogajale čudne reči. 64-letna Ana M. naj bi tisti čas z neznanim trdim predmetom poškodovala celo levo stran vozila. Škode je za 1.278 din. Ne ve se le, ali je maščevanje veljalo gostji ali gostiteljici.
•	Nekdo je minule dni nepovabljen prišel do manjše brunarice Novomeš-čanke Marije P., ki stoji ob cesti proti Šentjerneju blizu Malega Slatnika. Neznanec je odnesel starejši primež in 6 krat 2 metra veliko pleteno mrežo. Kdo se bo v njej zibal, ni znano niti približno.
•	Delovne navade ima tisti, kije 16. januarja med 11. in 11.30 uro stopil v stanovanjsko hišo na Prevolah, last Jožeta P. Vrata so bila odklenjena, kuhinja pa prazna. Nekdo, kije imel za domačo nalogo doma zlikati perilo, si je v kuhinji sposodil likalnik, odmeril pa sije tudi plačilo: s seboj je namreč vzel še denarnico z okoli 1.500 din. Prišel in odšel je neopažen, zato čaka može postave trdo delo.
VELIKA ŠKODA
SLAVSKI LAZ 17. januarja popoldne so na travniku pri Slavskem Lazu nekateri požigali sluho travo. Ogenj je nato povzročil veliko škodo, saj je okoli 80 m od vasi zgorelo 30 kubikov rezanega lesa za ostrešje, last Aniona Jurkoviča; 13 kubikov smrekovih desk, last Matije Jakšiča; razen tega seje zaradi ognja zvilo 7 betonskih mrež, last Ivana Papeža. Za nameček je ogenj stopil še telefonski kabel, ki pelje tam mimo, daje bila vas brez telefonske zveze.
RAČUNALNIČARJA ROMAN IN ALEŠ — Roman Kapš (sloji) in Aleš Golob sta kar dva meseca pripravljala novo računalniško igrico. (Foto: J. P.)
VSAK SE ZNAJDE PO SVOJE — Parkiranje je že dolgotrajna in, kot kaže, neozdravljiva bolezen novomeškega prometa. V tej zmedi se vsakdo pač znqjde po svoje, za parkirišče pride prav tudi prehod za pešce.
Naj bi s kaznimi reševali grehe od včeraj in danes?
Pozivu novomeških delegatov in izvršnega sveta po večjem kaznovanju voznikov na rob
NOVO MESTO - Najprej nekaj vrstic za osvežitev spomina. Delegati novomeške občinske skupščine so v zadnjem času postavili več vprašanj na račun prometa v mestu, predvsem je bil govor o parkiranjih po pločnikih in voziščih v mestu, česar da pristojni ne vidijo in ne ukrepajo. Omenjenih je bilo več črnih točk, na kritike pa je novomeški izvršni svet že odgovoril. Kako? Delegatom so pojasnili, da so od postaje milice in UNZ Novo mesto vnovič zahtevali, naj zagotovita prometno varnost vozil in pešcev s tem, da naj bo na treh mestih stalno prisoten miličnik, ki bo torej ukrepal Tudi to so povedali, da mora postaja milice občinski vladi dostaviti plan ukrepov, s katerimi bo dosegla svoj cilj, bolje rečeno cilj vlade, mora pa tudi mesečno poročati o izvajanju nalog.
Usa stvar pa le ni tako enostavna. Tudi če spregledamo neukost tistih, ki so tak odgovor sestavljali — sleherna občinska UNZ je za svoje delo in ravnanje odgovorna republiškemu sekretariatu za notranje zadeve in ji občinski izvršni svet ne more posta vljati zahtev ali ultimato v —ostane še veliko tega nedorečenega. V rokah imamo namreč nekaj lanskoletnih podatkov. Zgolj na območju Novega mesta se je lani prometna varnost krepko izboljšala, število prometnih nezgod se je od predlanskih 98 zmanjšalo na 54, več kot za polovico se je zmanjšalo število huje in laže ranjenih, le število mrtvih (6) je nespremenjeno. Mimo lahko zapišemo, da predvsem na račun večjega obsega dela miličnikov. A da ne zaidemo, najbolj sporno je parkiranje, ki da mu možje postave niso kos. Lanski podatki kažejo drugače.
Medtem ko je bilo predlani zaradi nepravilnega parkiranja sodniku za prekrške podanih vsega nekaj predlogov, jih je bilo lani samo za tovrstne prekrške v mestu kar 304. Takšno je bilo tudi stališče občinskega izvršnega sveta. A to še zdaleč ni vse. Na kraju samem je bilo lani kaznovanih kar 2.240 voznikov — vseskozi je govor le o nepravilnem parkiranju — poleg tega napisanih 1.393 obvestil o prekršku. Za tiste, ki radi računajo, podatek, da je bilo
lani v Novem mestu zaradi nepravilnega parkiranja izrečenih dnevno 10,8 ukrepa. V račun so vštete tudi nedelje in prazniki, ko je mesto domala prazno. Naj ne bo odveč še nekaj podatko v: zgolj zaradi prometa so bili miličniki lani v dopoldanskih urah v mestu kar 302-krat ali skupaj 2.114 ur, popoldne 199-krat ali 1.393 ur, da miličnikov v rednih patruljah in pri opravljanju drugega rednega dela ne štejemo. Samo v letošnjem januarju je bilo do konca prejšnjega tedna podanih 199 predlogov sodniku za prekrške, kar 144 jih je bilo od tega zaradi kršenja občinskega odloka o parkiranju.
Da se razumemo: nihče seveda nima nič proti zahtevam in pobudam, naj miličniki strožje in dosledneje opravljajo svoje delo, navsezadnje tudi oni niso nedotakljivi, toda v Novem mestu ostaja občutek, da se za uvodoma zapisanimi stališči in zahtevami novomeškega izvršnega sveta in tudi delegatov skrivajo grehi in napake drugih. Če je cilj vseh zgolj kaznovanje, ne pa odpravljanje vzrokov kršitev, si to povejmo v obraz. Toda tudi če bomo zaradi nepravilnega parkiranja kaznovali 5 tisoč voznikov na leto, se stanje ne bo spremenilo. Dejstvo je, da je novomeški promet postal žrtev napak in čudnih odločitev, ki smo jim bili priča včeraj in smo jim še danes. Vozniki se v tej zmešnjavi znajdejo, kot pač se, miličniki ob takšni kadro vski zasedbi več kot delati in kaznovati ne morejo, navsezadnje ni to njihovo edino opravilo. In dobro bi bilo, ko bi v izvršnem svetu kakšno besedo posvetili tudi svojim minulim in sedanjim odločitvam. Verjetno bi imeli o čem govoriti, pa naj gre za avtobusno postajo, most. Partizansko cesto, tisto, kar so danes naredili iz Ceste herojev, ob kateri je vsakodnevno na tisoče šolarjev. za odločitev, po kateri naj bi obvoznico ob zapori prometa čez Prešernov trg speljali po ozkih uličicah okrog Kapitlja, namesto da bi za več tisoč vozil kolikor jih vsakodnevno gre po tej poti. znova za dvosmeren promet odprli Glavni trg, in še bi lahko naštevali Če bi hoteli nadaljevati, bi bilo dovolj že, da se le ozremo okrog sebe.
B. BUDJA
t. 4 (2110) 25. januarja 1990

14. kolo v SKL: Novoles — Mavrica Ilirija 98:85
TOKRAT BREZ TEŽAV DO ZMAGE — Košarkarji novomeškega Novolesa so v sobotnem 14. kolu SKL brez večjih težav opravili z ekipo Mavrica Ilirije in pokazali maloštevilnim gledalcem, da njihovo mesto na lestvici ni pravi odsev kakovosti moštva. Na posnetku je v belem dresu (št. 11) v akciji pod nasprotnikovim košem Novi-na, ki je bil ob Brodniku najboljši igralec sobotnega srečanja. (Foto: B. B.)
Prava podoba novolesovcev
Novomeški košarkarji so tudi v soboto dokazali, da si zaslužijo precej višje mesto na lestvici od tistega, ki ga zasedajo po štirinajstih odigranih kolih prvenstva v prvi republiški ligi. Ekipo, katero sedaj vodi Slavko Kovačevič, so nekateri prištevali celo med kandidate za izpad — vsaj rezultati so kazali tako — toda prav nič ne bi čudilo, če bi se taista vrsta borila vsaj za četrto mesto na lestvici.
Novomeščani so v soboto imeli v gosteh košarkaije Mavrice Ilirije, očitno so se dobro zavedali, da bi jih utegnil nov poraz resnično pripeljati v nevarne vode.
ZA ZLATO PUŠČICO
NOVO MESTO — Občinska strelska zveza je pred dnevi pripravila občinsko tekmovanje za zlato puščico, katerega se je udeležilo devet strelcev. Z zračno puško je po pričakovanju najbolje zadevala Smiljana Kos, ki je nastreljala 539 krogov, sledijo pa: Bele 519, Kužnik 513, Berlan 511, Zupančič 508 itd.
RJBMSKA
ŠPORTNA
RAZGLEDNICA
•	V ribniškem športnem centru je bilo pred dnevi odigrano prvo pionirsko prvenstvo šolskih športnih društev v tenisu. Nastopilo je preko 30 učencev, zmagal pa je Natan Hojč, ki je v odličnem srečanju s 5:1 ugnal Mitjo Abrahamsberga. Rezultata polfinala: Hojč—Bojc 5:1 in Abraham-sberg—Starc 5:1.
•	Ekipa »Osvežilci zraka« iz Ljubljane je zmagovalka tradicionalnega, že devetga malonogometnega turnirja, ki je bil pred dnevi odigran v Ivančni Gorici. Ljubljančani so v finalu ugnali ekipo Videocentra Riba iz Ribnice s 6:3. Po turnirju v Ribnici je to za igralce Videoteke že drugo drugo mesto, uspeh v Ivančni Gorici pa je tolikanj večji, če vemo, daje na turnirju nastopilo kar okoli 70 ekip.
•	V minulem letu so bile v Ribnici ustanovljene kar tri nove športne sekcije. Prva je teniška, ki dela resno in zavzeto, pripravili so že nekoliko tečajev, s pionirji pa vadi teniški učitelj Dubravko Šafarič iz Varaždina, ki v Ribnici služi vojaški rok. V Sodražici je bil nadalje ustanovljen balinarski klub (njegovi člani ta čas urejajo in pokrivajo balinišče), kot tretji pa je bil lani ustanovljen košarkarski klub. Več o njem v eni prihodnjih številk.
Po prenehanju samoupravnih interesnih skupnosti, torej tudi telesnokul-turne, skrbi za ribniški šport namesto skupščine TKS odbor v ožji sestavi. y njem so predsednik Dušan Erčulj, podpredsednik Marjan Hojč in člani Brane Ambrožič, Danilo Hočevar, Tone Matelič, Slavko Gregorič in Tomaž Lovšin.	,
M. GLAVONJIC
/
»KOLPA« DOBILA TURNIR
METLIKA — Športno društvo Kolpa iz Podzemlja je zmagovalec četrtega tradicionalnega turnirja v malem nogometu, ki je bil 13. januarja v metliški športni dvorani. Nastopilo je 16 ekip, Kolpa Da je v finalu ugnala Tapetništvo Žalec iz Črnomlja z. 1:0. V boju za tretje mesto je ekipa mladincev Croatia iz Brihovega premagala Doris iz Jurovskega Broda z 2:1.
J. FABINA
ZMAGA NOVOMEŠKIH PIONIRJEV
NOVO MESTO — Letošnjega območnega prvenstva starejših pionirjev v košarki sta se udeležili le vrsti Trebnjega in Novega mesta, v njunem medsebojnem obračunu so zmagali slednji s 73:52. Tre-banjci pa še zdaleč niso igrali tako podrejene vloge, kot kaže rezultat, in očitno jc, da v Trebnjem raste obetaven rod mladih košarkaijev. Najboljši igralec tekme je bil Lubej, strelec pa Hudoklin z 22 koši. Dodajmo še, da tekmovanja v konkurenci starejših pionirk ni bilo, saj so se prijavile le igralke Novega mesta.
Bajc, Brodnik, Lučev, Novina in Gavra-novič so zato od vsega začetka zaigrali resno in zbrano, rezultat tega seveda ni izostal. Novolesovci so povedli s 6:0,8:2 in 12:4, to prednost pa zlagoma povečevali skozi ves prvi polčas. Tega so odločili s štirinajstimi koši prednosti, zato so v nadaljevanju zaigrali sproščeno, še posebej razpoložena sta tokrat bila Brodnik in Novina. Šele ko je trener Kovačevič dal priložnost tudi ostalim mlajšim igralcem, so gostje razliko nekolikanj omilili. Maloštevilni gledalci v športni dvorani pod Marofom — zbralo se jih je vsega kakih sto — so tako po daljšem času videli pravo lice novomeških košarkaijev, ki jih do konca prvenstva čaka še osem kol in torej dovolj možnosti za potrditev njihove prave vrednosti. Prva bo že v soboto, ko potujejo Novomeščani v Ljubljano k predzadnje uvrščeni ekipi Iskre Delte Ježice.
USPEL PLESNI TURNIR
LESKOVEC — V športni dvorani v Leskovcu je bila pred dnevi v organizaciji plesnega kluba Super Li uspela plesna prireditev, kije bila hkrati kvalifikacijski turnir parov za prestop v višje tekmovalne razrede. V zvrsti standardnih plesov je nastopilo 38 plesnih parov, v latinskoameriških pa 41 iz enajstih plesnih klubov. Dodajmo, da so se v dopoldanskem programu v družabnih plesih pomerili še učenci krških in brežiških osnovnih šol. In rezultati? V standardnih plesih sta med pionirji zmagala Šegedin in Rotova (PK Urška Ljubljana), pri mladincih v razredu MC Cvijetičanin in Žagarjeva (ŠPK Kazina), v razredu MB pa Rehar in Gestrino-va (PK Urška). V članski konkurenci sta v razredu C slavila Grandošek in Potrčeva (MKUD Ivan Cankar Maribor), v kombiniranem razredu pa Tumpej in Višnjev-čeva (Super Li). V latinskoameriških plesih je bil pri pionirjih in mladincih, razred MC, enak vrstni red, v razredu MB sta zmagala Rabič in Stojiljkovičeva (Urška), med člani v razredu C Barac in Ivanoviče-va (Urška), v kombiniranem razredu pa Florjančič in Venturinijeva (Kazina). Povejmo še, da sta v tekmovanju učencev posavskih osnovnih šol slavila Peter Dirnbek in Maja Vimpolšek iz OŠ Bratov Ribaijev Brežice.
NA OTOČCU SE NE DOLGOČASIJO
OTOČEC — Snega še zmeraj ni niti za kepanje, počitnice pa se bližajo polovici. Da otroci ne bi bili prepuščeni le lastni iznajdljivosti, kako kratkočasno prebiti počitniške dni, so jim otoški turistični in gostinski delavci pripravili vrsto možnosti za druženje prijetnega s koristnim. Četudi je odziv velik, se otoški delavci ne branijo novih počitnikarjev, ki se v Garni hotelu in drugih prostorih lahko učijo plesati in oblikovati, na voljo sta jim tečaja angleščine in borilnih veščin, rekreirajo in zabavajo se lahko v bazenu, disku ali ob video programu, na ogled je razstava del M. Mančka, ob raznih turnirjih pa bo posebej zanimiv nedeljski živžav. S kuharskim tečajem in aerobiko je poskrbljeno tudi za starše.
S KEGLJAŠKIH STEZ
•	S finalnim turnirjem seje pred dnevi končalo letošnje 13. odprto prvenstvo Trebnjega. V sklepnem delu je nastopilo dvanajst najboljših tako v moški kot v ženski konkurenci, skupaj pa je sodelovalo 62 kegljačev in kegljavk iz Dolenjske in Posavja. Naslova najboljših sta pripadla Dušanki Škedelj in Franciju Maražu. Še posebej ogorčen boj je bil v ženski konkurenci, kjer je zmagovalko odločil vsega en podrti kegelj več. REZULTATI — ženske: 1. Škedelj 801,2. Veber 800,3. Fliser 744,4. Okoren (vse Novo mesto) 727,5. Rus (Ivančna Gorica) 715 itd.; moški: L Maraž 1712, 2. N. Golše (oba Trebnje) 1703, 3. Lapuh (Brežice) 1676, 4. J. Popovič (Metlika) 1634, 5. Pešec (Sevnica) 1732 itd. Dodajmo za konec, da so praktične nagrade za najboljše prispevali: IMV-Adria Mirna, Tesnila Trebnje, No-voles-TAP, obrat Dvor, BLP Radatoviči, TPE, Tovarna zdravil Krka, Emona, Ke-mijaimpex, Jože Okoren, Darko Bartolj, KZ Trebnje, Dana Mirna in Mercator.
•	Franc Tkavc je postal zmagovalec prvega odprtega prvenstva Črnomlja, ki se je končalo te dni. Tkavc je najboljši izid dosegel tudi v finalu in tako zasluženo zmagal. Rezultati: L Tkavc (Trebnje) 1719, 2. Ž. Goleš (Metlika) 1708, 3. N. Goleš (Trebnje) 1687, 4. Stupar 1686, Simec (oba Metlika) 1679 itd.
Po seriji porazov serija zmag?
12. kolo v A 2 odbojkarski ligi: Pionir—Strumica 3:0 — V sobotnem predzadnjem kolu znova doma — Četrto mesto zagotovljeno, nemara pa še kaj več
Bojazen je bila na srečo odveč. Odbojkarji novomeškega Pionirja so v 12. kolu prvenstva A 2 prve zvezne lige zmagali sedmič in si tako dve koli pred koncem zagotovili vsaj četrto mesto na lestvici, kijih bo popeljalo v zaključni play off štirih najbolje uvrščenih ekip. Te se bodo tako še dvakrat pomerile med seboj v borbi za prvi dve mesti, ki vodita v A 1 ligo in že letos tudi v boj za naslov državnega prvaka.
Strumičani so bili velik dolžnik odbojkarjev Pionirja, zato strah ni bil odveč. Spomnimo se le lanskega pokalnega polfinalnega turnirja v novomeški športni dvorani, ko je Strumica ugnala Pionirja s 3:1, grenko presenečenje pa so Novomeščani doživeli tudi v prvem delu prvenstva, ko so v Strumici po ogorčenem boju izgubili načrtovan par točk. S slednjim in vsega eno zmago več na domačem parketu — priložnosti zanjo pa je bilo kar nekaj — bi bili pionirjevci danes tik pod vrhom lestvice v igri za vsaj drugo mesto. Tako pa ostaja le upanje v čudež.
Novomeščani sicer so sobotno tekmo gladko dobili s 3:0, vendar so se morali za zmago veliko bolj potruditi, kot kaže rezultat. Njihova igra že zmeraj ni taka, kot smo je bili vajeni ob začetku prvenstva, je pa precej boljša kot v minulih kriznih kolih. Predvsem po Povšičevi zaslugi so Novomeščani po daljšem času razveselili svoje zveste privržence — v soboto se jih je na
KDO BO NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ?
ČRNOMEU — 3. februarja bo v črnomaljski športni dvorani nadvse zanimiv turnir v malem nogometu, ki ga organizira novomeški Metroturist. Na njem bodo namreč izbirali najboljšega nogometaša dolenjsko-kar-lovške regije, kateremu bo pripadla mamljiva nagrada — organizator je zanj pripravil enotedensko brezplačno bivanje v Biogradu na morju. Prijavnina za tumir znaša 150 din, žrebanje pa bo 1. februarja v hotelu Lahinja, takrat pa bo moč poravnati tudi prijavnino. Vse ostale informacije je moč dobiti na telefonskih številkah 22-226 in 22-242, prav tako bodo na teh telefonih sprejemali prijave.
tribunah zbralo kakih 700 — med boljšimi je bil tokrat tudi Martič. Upajmo, da se bodo sčasoma razigrali tudi ostali, predvsem Jovič, kije bil v prvem delu prvenstva steber ekipe. Tako pa so se Novomeščani v soboto kar precej časa mučili z borbenimi gosti, ki so za nameček igrali
STO MLADIH ŠAHISTOV ZA OBČINSKE NASLOVE
NOVO MESTO — Letošnjega občinskega šahovskega prvenstva se je v štirih kategorijah udeležilo preko sto tekmovalcev kar iz enajstih osnovnih šol novomeške občine. Prikazane igre so bile kvalitetne, zmagovalci pa znani šele po zadnjem kolu. K uspehu prvenstva so svoje z odlično organizacijo pridali tudi člani novomeškega šahovskega kluba GIP Pionir z Jožetom Pucljem na čelu. Med mlajšimi mladinkami je zmagala OŠ Mirna Peč, 2, je bila Šmarieta, med mlajšimi pionirji OŠ Grm (pred Smarjeto, Šentjernejem, Šmihelom, Mimo Pečjo, Otočcem in Bršlji-nom), med starejšimi pionirkami Mirna Peč (pred Katjo Rupeno in Šmarjeto) ter pri starejših pionirjih Šmihel I, sledijo pa: Mirna Peč, Vavta vas I, Šmihel II, Katja Rupena, Šmajeta, Otočec, Grm, Šentjernej, Dolenjske Toplice, Bršljin in Vavta vas II.
BOŠTANJSKI STRELCI V VRHU
BOŠTANJ — V predzadnjem, osmem kolu druge slovenske strelske lige — vzhod je strelska družina Boštanj doma premagala Elektro Maribor s 1462 proti 1432 krogi. Najboljši rezultat je dosegel Boštanjčan Kovačič s 370 krogi. Tako so Boštanjčani skupaj z Impolom na 3. mestu razpredelnice, v zadnjem kolu, ki bo 4. februarja, pa se bodo pomerili z vodilnim moštvom Franca Lešnika-Vuka.
sproščeno, obstanek v ligi so si bržkone zagotovili že prej. Prvi set so dobili šele na razliko, precej negotovosti pa je bilo tudi v drugem in tretjem nizu.
Kot že rečeno, sta do konca še vsega dve koli. Pionirjevci igrajo v soboto znova doma; v goste jim prihaja ekipa Kolubare, s katero ne bi smeli imeti večjih problemov. Vendar pa le ne gre pozabiti, da se igralci iz Lazarevca borijo za obstanek in zagotovo bodo rešilno bilko lovili tudi v Novem mestu. Za Novomeščane pa bosta pomembni tudi srečanji med Strumico in Spartakom ter Stavbarjem MTT in Železničarjem. Če Strumičanom uspe, se lahko Novomeščani po točkah izenačijo s Suboličani in ob uspehu Željezničarja v Mariboru na vsega dve točki približajo tudi Stavbarju.
B. B
Četrto
srečanje dobili
Tradicionalni dvoboj KS Šentjernej — Orehovic
ŠENTJERNEJ — V dvorani šentjer-nejske osnovne šole je bilo minulo soboto že četrto tradicionalno športnorekreativ-no srečanje krajevnih skupnosti Šentjerneja in Orehovice. Udeležilo se gaje blrzu 80 krajanov in krajank, v skupnem seštevku pa je zmaga s 7,5:3,5 pripadla gostiteljem. Slutnji so tako rezultat štirih srečanj izenačili na 2:2, naslednje, peto srečanje, pa bo poleti v Orehovici in na Gorjancih.
Sicer pa poglejmo rezultate. V malem nogometu igralcev do 30 let so zmagali Šentjemejčani s 4:1, nad 30 let pa gostje s 3:0. Sicer pa so gostitelji slavili še v namiznem tenisu s 3:0, v moškem in ženskem streljanju s po 1:0, moški in ženski odbojki s po 2:0, boljši so bili tudi v vlečenju vrvi z 2:1, rezultat v šahu je bil 2:2, Orehovčani pa so zmagali v igri med dvema ognjema in v tenisu s 3:1.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
odbojka
I. ZVEZNA A 2 UGA, mošld, 12. KOLO: PIONIR- STRUMICA 3:0(16, 12, 11)
Pionir: Jovič, Kosmina, Brulec, Povšič, Petkovič, Martič, Prah, Goleš, Smrke, Mestnik.
OSTALI REZULTATI: Koluba-ra—Stavbar MTT 0:3, Jedinstvo Interplet—Željezničar 2:3, Spar-tak—Modriča Optima 3:0.
LESTVICA: L Željezničar 22, 2. Stavbar MTT 18, 3. Spartak 16, 4. Pionir 14,5. Strumica 8,6. Jedinstvo Interplet 6, 7. Kolubara 6 in 8. Modriča Optima 6.
Pari prihodnjega kola: Pionir—Kolubara, Modriča Optima—Jedinstvo Interplet, Stavbra MTT—Željezničar, Strumica—Spartak.
košarka
SKL, moški, 14. KOLO: NOVOLES—MAVRICA ILIRIJA 98:85 (51:37)
Novoles: Brodnik 35, Bajc 19, Radulovič 2, Novina 28, Lučev 11, Gav-ranovič 3.
LESTVE"A: 1. Celje 28 točk,... 8. Comet 20,9. Novoles 19,10. Rogaška 19,1L ID Ježica 18,12. Rudar 17.
Pari prihodnjega kola: ID Ježica Novoles, Color Medvode—Rogaška, Mineral Slovan—Rudar itd.
Vsak v nogah po osem tisoč kilometrov
En dan na pripravah z novomeškimi kolesarji — Za vrhunsko formo potrebno prekolesariti med pripravami 8 tisoč kilometrov — Prvi večji cilj je dirka Alpe-Adria — vsi nared_
NOVO MESTO, VRSAR — Po cestah med Vrsaijem, Porečem, Novigra-dom, Grožnjanom, Bujami, Umagom, Portorožem, Izolo in Koprom sicer ta čas resda ni običajne poletne turistične gneče, še zdaleč pa je od tega, da bi ceste samevale. Toplejše kraje so za svoje priprave izkoristili najboljši jugoslovanski kolesarji, na cestah si nabirajo kilometre in moči za bližnjo sezono. Naj se sliši še tako čudno, čeprav smo sredi zime, je pričetek prvih dirk tako rekoč pred vrati, uradni začetek letošnje kolesarske sezone bo že v začetku februarja z državnim prvenstvom v ciklokrosu.
Rogovci trenirajo v Poreču, krkaši nekaj kilometrov dalje v Vrsaiju. Fantje se le tu in tam srečujejo med treningi na cestah. Novomeščanr so bili ob morju prejšnji teden, en dan njihovih priprav sta bila z njimi tudi novinarsko pero in kamera. Imela sta kaj zabeležiti. Fantje in dekleta garajo, očitno je, da so si za letos zastavili vtsoke cilje: ne le obdržati mesto najboljšega kluba v državi, pač pa se z rezultati prebiti med klube, kr v kolesarskem svetu nekaj veljajo.
V hotelu Pineta v Vrsatju so pod budnim in strokovnim očesom češkoslovaškega trenerja Pavla Jelena, ki bo tudi letos vodil najboljše novomeške kolesarje, trenirali člani Sandi Papež, Srečko Glivar, Bogdan Ravbar, Jure Robič, Janez Božič, Igor Turk, Marko Kruljec, Robi Šebenik in Milan Eržen, z njimi je bil še — tako kot med vsemi pripravami, ki trajajo že tam od novembra lani — starešji mladinec Igor Kra-
njec, ta čas zagotovo najobetavnejši jugoslovanski kolesar, in kot zanimivost Marjeta Sajevec, ki je v družbi fantov nabirala dragocene izkušnje. V Vrsaiju bi moral biti tudi drugi starejši mladinec Bogdan Fink, toda najprej je vendarle šola, pravijo doma in v klubu.
Tako pisano ekipo smo zalotili malo po 7. uri zjutraj, ko so si fantje in dekle še mencali oči in se pripravljali na jutranjo telovadbo. Umik je vsakomur znan, od 7.15 naprej je razgibanje, ob 8. uri zajtrk in nato ob devetih zbor za trening.
KOSTI OSTALE CELE — Že po nekaj kilometrih treninga je spolzka in mastna cesta naredila svoje, Glivar je povzročil na videz hud padec, ki pa se je končal le z nekaj zvitimi kolesi. Trener Pavel Jelen jih je urno zame-^njal in vadba se je nadaljevala.
»Vsi so zdravi in pripravljeni za naporne vadbe,« pravi trener Pavel Jelen. »Manjše probleme z zdravjem je imel le Božič, medtem ko Robiča še dajejo bolečine v kolenu. Če ne bo šlo drugače, bo potrebna operacija. Tu v Vrsaiju vsakodnevno prevozimo po 150 kilometrov, en dan skupaj, drugič spet v dveh fazah. Danes je predviden trening v enem »kosu«, poudarek bo na vožnji navkreber.«
In res, še devet ni ura, ko se prvi že zbirajo pred hotelom. Tu je Robič, za njim Božič, tudi Sajevčeva je med prvimi, nato še Eržen, Turk, Šebenik, Glivar in ostali. Ura je devet, manjka le še Papež. Čakanje ni nikomur po volji, to dasta še posebej vedeti trener Jelen in tehnični vodja novomeških kolesarjev Jože Majes, Sandi se na vratih pojavi šele po desetih minutah. Če drugega ne, gaje po treningu čakalo nekaj ostrih besed. Deset kolesarjev in eno dekle seje nato podalo na pot od Vrsarja proti Poreču in Bujam vse do Kopra, za njimi v avtomobilu ostala posadka. Prvi kilometri minejo brez posebnosti, potem pa že po
•	In kakšen je praviloma umik novomeških kolesarjev na pripravah? V Vrsaiju so vstgjali ob 7., ob 7.15 je bila jutranja telovadba, ob 8. uri zajtrk in ob 9. zbor za trening. Taje trajal 5 do 6 ur, nato je sledilo kosilo, med 17. in 19. uro sta bila fantom na voljo savna in bazen, zatem večerja in
—	čeprav je zadnja ura za spanje 22.
—	so fantje že ob 21. utonili v zaslužen sen.
•	Do konca meseca bodo najboljši novomeški kolesarji doma, nato pa jih pred pričetkom državnega prvenstva v ciklokrosu čaka še nekaj dni vadbe v Vrsaiju.
desetih minutah nesreča. Mastna in spolzka cesta je naredila svoje, Glivarja je zaneslo, v padec so se poleg njega zapletli še Kruljac, Turk in Šajevčeva. Kosti so cele, le kolesa so zvita. Pavel jih hitro zamenja z rezervnimi, časa za stokanje ni, trening mora teči naprej, tudi glavnina je že kar precej ušla. Ujeli so se šele po desetih kilometrih. Da zna tudi na videz vselej mirni trener zavpiti, seje kmalu pokazalo. Skoraj pol ure je Papež vlekel skupino na čelu, takrat je Jelenu prekipelo. Fantje so se po nekaj ostrih besedah poslej redno menjavali na čelu, vožnja je potekala brez težav, časa je bilo tudi za pomenek.
»Sodim, da so letošnje priprave odlično uspele,« je ocenil dosedanje delo Pavel Jelen. »Vsi so ta čas bolje pripravljeni kot v enakem lanskem obdobju. Nič čudnega, treningi so od lanskega pričetka priprav vsak dan, izjema so le nedelje. Takrat so na sporedu razvedrilne aktivnosti, fantje najčešče igrajo nogomet. Doslej smo ob sobotah imeli razne pohode, sedaj jih bomo zamenjali s pravimi treningi. Šrcer pa bo do 1. maja, ko naj bi bila ekipa v lop formi, imel
vsakdo v nogah že 8 tisoč kilometrov. In naš prvi večji cilj je popoln uspeh na dirki Alpe-Adria. Doslej smo imeli na njej že kar preveč smole, letos ne smemo prav nič prepustiti naključju.«
Po kakih 35 kilometrih vožnje je pričela vidno zaostajati Marjeta Sajevec, ki je doslej pogumno vrtela pedale enako hitro kot fantje. Obrnila se je in se vrnila v hotel; navsezadnje je bila prejšnji teden letos prvič na kolesu. Vsi ostali še naprej složno vrtijo pedale, poseben užitek je gledali mladinca Igorja Kranjca, kako prav nič ne zaostaja za najboljšimi. Očitno je, da dobiva jugoslovansko kolesarstvo novo ime.
»Največja letošnja pridobitev so puls-metri, s katerimi natančno doziramo trening slehernega člana. Rezultati se že poznajo. Kar znatno nam je uspelo
dvigniti poprečno hitrost, celo Ravbar in Turk, ki sta prišla iz JLA, sta že ujela ostale. Naj v ilustracijo povem le, da vsi kolesarji, ki so tukaj — izjema je le Robič, ki ga daje koleno — vzdržijo vožnjo s poprečno hitrostjo 50 kilometrov na uro kar poldrugo uro. To pa je že dosežek, vreden vrhunskih kolesarjev.«
Toliko Pavel Jelen, ki z enim očesom še naprej budno nadzoruje trening. Med potjo do Kopra in nazaj čez Portorož, Umag in Poreč se ni zgodilo prav nič posebnega. Jože Majes kar ni mogel skrivati dobre volje ob spoznanju, kako so tekmovalci pripravljeni za ta čas. Kosilo je vsem po šestih urah - enim sedenja na kolesu, drugim v avtu — še kako teknilo. Tisti iz avta so dobili zrezke, fantje pa obilo testenin in riža. Tudi prehrana dela vrhunske športnike.
B. BUDJA
JUTRANJI ZBOR ZA TRENING — Takole so se novomeški kolesarji vsako jutro natanko ob devetih zbrali pred hotelom Pineta v Vrsarju za odhod na trening. Na posnetku od leve: Eržen, tehnična vodja M uješ, trener Jelen, Ravbar, Šebenik, Sajevčeva, Robič, Glivar in Turk. Vsak dan so s kolesi prevozili po 150 kilometrov.
OSAMUENI NA CESTAH — Tudi megleno jutro in spolzka cesta nista ovirala krkašev med vadbo po primorskih cestah. Kamera jih je ujela med vožnjo iz Buj proti Kopru, le tu in tam jih je zmotil kak avtomobil. Na čelu kolone sta Božič (levo) in Kruljac, za njima Ravbar in ostali. Sajevčeva je med tem že odpadla.
r.v
I
m
TELEVIZIJSKI SPORED
•S;*:-.
**:
m
•:S
1.40
PETEK, 26.1.
8.35	— 14.10 in 14.30 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
12.00	MOZAIK, ponovitev
V HRIBIH SE DELA DAN. GORSKI VRTOVI
DOMOVINA, nemška nadaljevanka. 10/11
14.55	TF.LF.SK 190, ponovitev 11. oddaje
15.25	SVET NA ZASLONU, ponovitev
15.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK 1
16 40 POSLOVNE INFORMACIJE |6.45 MOZAIK
TEDNIK, ponovitev
18.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	NAFTA, angl. dok. serija, 4/8
21.15	ULICE SAN FRANCISCA, zadnji del nanizanke
22.10	DNEVNIK 3
22.30	EX LIBRIS: JAZZ PLES
23.25	CIKLUS FILMOV F. FELLINIJA - SATIRICON. italijanski film
1.30	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 17.55 Studio Maribor -19.20 20 let Ptujskega festivala (ponovitev) - 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Človek in glasba (ponovitev L oddaje) —21.20 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20	TV koledar — 8.30 Šaram, baram — 9.00 Zimski šolski program — 10.35 Zimski izobraževalni program — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 13.15 Kvizkoteka (ponovitev) — 14.35 Poročila — 14.45 Noč in dan (ponovitev) — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program —
17.50	Šaram, baram— 18.20 Številke in črke — 18.45 Muppet show — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Zakon v Los Angelesu (nanizanka) — 21.00 Zabavnoglasbena oddaja —21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Kulturni magazin — 23.05 Noč in dan —1.20 Poročila
SOBOTA, 27.1.
8.35— 1.00 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
12.15	WF.NGEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SMUK (M), prenos
13.35	VIDEO GODBA, ponovitev
14.20	LASSIEJEV SIN, ameriški film
15.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK 1
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.55	DP V KOŠARKI — CZ:CIBONA
18.30	IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA, dok. serija, 3/6
19.30	DNEVNIK 2 19.59 UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3X3
20.30	KRIŽKRAŽ
22.05	DNEVNIK 3
22.25	LEPI UPI, 2. del francoske nadaljevanke
23.15	NEDOLŽNA ŽENSKA, francoski film
0.50 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 18.30 Danes skupaj — 19.00 Skupščinska kronika —
19.30	Dnevnik — 20.15 Nekoč je bil divji Zahod (ameriški film) — 22.50 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.50	TV koledar — 9.00 Izbor iz. šolskega programa — 11.00 lnformativno-revijalna oddaja — 13.00 Televizijski družinski magazin — 14.30 Ciklus filmov W. Dis-neya: Opice se vračajo domov (ameriški film) — 16.00 Kritična točka — 16.30 Dnevnik 1 — 16.45 Narodna glasba —
17.30	Boljše življenje — l8.25Teleobjek-tiv — 19.30 Dnevnik 2	20.15 Nedolž-
nost (ilalijansko-ameriški film) - 21.45 Dnevnik 3 — 22.00 Smehotvorci (humor. serija) — 22.50 Športna sobota —
23.10	Poročila v angleščini 23.15 Noč in dan 1.30 Poročila
NEDELJA, 28.1.
8.20	13.55 in 14.00	22.50
TELETEKST
OPOMBA VVENGF.N: SV. POKAL V ALP. SMUČANJU : SVSL (M), 12.20
8.35	VIDEO STRANI
8.45	OTROŠKA MATINEJA
10.10	I.F.PI UPI, franc, nadajevanka, 1/13
11 00 ALO, Al.O. humor, oddaja, ponovitev
11.30	VIDEO MEH
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	DEDIŠČINA GULDF.NBURGO-VIH. nemška nadaljevankav4/l4
14.15	PRISLUHNIMO TIŠINI
14.55	KOLO SREČE
16.30	DNEVNIK I
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	GLASBENA ODDAJA
17 05 TELEVIZIJA TUKAJ IN ZDAJ
19.30	DNEVNIK 2
20.05	DOM ZA OBEŠANJE, nadaljevanka TV Sarajevo, 1/5
DOLENJSKI LIST
Po TV dramah Neveste prihajajo in Bife Titanik ter Oče na službenem potovanju je režiser Emir Kusturica posnel še film Dom za obešanje. Po Očetu na službenem potovanju, ki smoga videli kot nadaljevanko v treh delih, prihaja na male zaslone še film Dom za obešanje, in to v petih delih. Gre za široko epopejo o Romih, ob tem pa ne more mimo prodajanja romskih otrok »kupcem«, ki so tako »delovno silo« uporabljali pri svojih nepoštenih poslih. To sago o romskem narodu je Kusturica gradil od poetičnosti in nežnosti do naturalistične drame, polne krvi in smrti. Za nadaljevanko je uporabljen material za film ter dodatno gradivo, kajti TV Sarajevo je že od vsega začetka načrtovala nadaljevanko in je zato tudi sodelovala pri financiranju filma.
21.00 ZDRAVO 22.20 DNEVNIK 3 22.40 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
Opomba: 17.30 košarka Smelt Olimpija: J ugoplastika
10.00	Oddaja za JLA in igrani film
13.00	Satelitski programi — 15.30 Pink
panter (ameriški film)	17.25 Nedeljsko
športno popoldne	19.30 Dnevnik 2
20.00	Kartoteka Zemlje (amer. dok. serija, 7/13) — 20.30 Idrija (dok. oddaja) -21.10 Satelitski programi — 22.50 Športni pregled
TV ZAGREB
8.55 Poročila 9.00 Ponovitev igrane serije — 10.00 Nedeljsko dopolne za otroke — 11.10 Kmetijska oddaja -12.10 Koncert komornega orkestra Slovenicum 13.10 Hiša strahov (serijski film za otroke) — 14.00 Poročila 14.05 Nedeljsko popoldne - 16.25 Odiseja 2001 17.10 Igrani film — 18.45 Rakuni (risana serija) -19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dom za obešanje (L del nadaljevanke) 21.00 Igrani film - 22.30 Dnevnik 3	22.50 Športni pregled
23.25 Nočni program 1.40 Poročila
PONEDELJEK, 29.1.
8.35	14.15 in 16.05	23.45
TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
9.35	ŽIV ŽAV
10.35	ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
16.30	DNEVNIK 1
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	MOZAIK, ponovitev EMZDRAVO
18.10 SPORED ZA OTORKE IN MLADE
19.30	DNEVNIK 2
20.05 B. Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA
21.40	OSMI DAN 22.25 DNEVNIK 3
22.45	ČLOVEK IN GLASBA, 8. oddaja
23.35	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 19.00 Pustolovščina slikarstvo (švicarska izobr. serija, 1 /13) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Znanost (kanadska znanstvena serija, 1/37) — 21.00 Sedma steza —
21.15	Koncert Unesca — 22.45 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.30	Gozdne zabave — 8.45 Radovedni, zdravo! — 9.00 Zimski šolski program —
15.40	Ponovitev nočnega programa —
17.00	Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke —
18.20	Številke in črke — 18.45 Dokumentarna oddaja —19.30 Dnevnik 2 —
20.00	Panonski vrh (drama) — 21.00 Zunanja politika — 21.30 Dnevnik 3 Dnevnik 3 — 22.00 Noč in dan 0.00 Poročila
0 pomoči pri odkrivanju resnice
Ugovor Franciju Šaliju in dodatno pojasnilo (DL 21. XII. 89 in 11.1. 90)
TOREK, 30. L
8.35	13.55 in I5.30 — 22.10
TELETEKST
8.50	VIDEOSTRANI
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
I3.I0	MOZAIK, ponovitev SEDMA STEZA
I5.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK I
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	HALPERJF.VA IZ ORAŠCA, dok. oddaja
17.40	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.30	DNEVNIK 2
20.05	VEDNO POPOLDNE, zadnji del avstralske nadaljevanke
21.05	MESA M 89
21.40	DNEVNIK 3
22.00	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30 Satelitski programi — 18.30 Tele-ski 90	19.00 Folklorni ansambel Mmc
Marie Sklodowska — 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer —22.35 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.30	Otroška oddaja 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Izobraževalni program 15.40 Ponovitev noč-
nega programa 17.00 Dnevnik I 17.30 Izobraževalni program	17.50
Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke 18.45 Znanost 19.30 Dnevnik 2 - 20.00 Loto 20.05 Čakaj me na nebu 21.35 Kontaktni magazin	22.35
Dnevnik 3	23.00 Poročila v angleščini
23.05 Nočni program 0.15 Poročila
SREDA, 31. I.
8.35	— 13.15 in 15.00 ^ 23.05 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
11.15	MOZAIK, ponovitev TV DRAMA
VEDNO POPOLDNE, zadnji del nadalj.
15.25	TELESKI 90
15.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK 1
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	MOZAIK, ponovitev IDRIJA, dok. oddaja ZNANOST, I. del kanadske znanst.
serije
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20	DOBRO JF. VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	FILM TEDNA
HLADNO LETO 53, sovjetski film
21.45	DNEVNIK 3
22.05	ZVEZDNI PRAH, 6. oddaja
22.55	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 18.10 Svet športa 19.00 Divji svet živali: Ptice otoka Bornea 19.30 Dnevnik 2 —
20.00	Žarišče 20.30Tolminski puntarji (opera) 22.50 Svet poroča
TV ZAGREB
8.30	Otroška oddaja 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Zimski izobraževalni program 12.35 Lokalni program — 15.40 Ponovitev nočnega programa 17.00 Dnevnik 1	17.20
Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke —
18.45	Potopis - 19.15 Lokalni program
19.30	Dnevnik 2	20.00 Filmski ve-
čer — 22.35 Dnevnik 3 —23.00 Nočni program — 1.00 Poročila
ČETRTEK, I. II.
8.35	— 13.55 in 15.30 — 0.45 TELETEKST
8.50	VIDEOSTRANI
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
15.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK 1
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	EP V UMETNOSTNEM DRSANJU, posnetek
18.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.30	DNEVNIK 2
20.05	PARACELSUS, 3. del angl. nadalj.
21.05	TEDNIK
22.10	DNEVNIK 3
22.30	RETROSPEKTIVA KOMEDIJA NA SLOVENSKEM
ODRU
I.	Cankar: ZA NARODOV BLAGOR
0.35 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 17.30 Tele-ski90— 18.00 Studio Ljubljana — 19.00 Alo, alo (humor, oddaja) — 19.30 Dnevnik —20.00 Žarišče 20.30 V hribih se dela dan: Skozi zgodovino na Triglav
21.05	Mali koncert 21.20 Ta svet je pesmi vreden (dok. oddaja) — 22.05 Večerni gost — 22.50 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.30	Otroška oddaja 9.00 Šolski program — 12.40 Igrani film — 14.45 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik I 17.20 Izobraževalni program —
17.50	Otroški program — 18.20 Številke in črke — 18.45 Dokumentarni program
19.30	Dnevnik 2	20.00 Politični
magazin 20.50 Kvizkoteka — 21.55 Dnevnik 3 — 22.20 Nočni program — 0.20 Poročila
Pametnejši popusti! Kakšna žalostna resnica, ki utemeljuje vlado neumnosti, pravi Eschenbach.
Če si je že moj župan Franci Šali vzel čas in mi v javnem občilu odgovoril, kar si štejem kot kompliment, je moral biti dosleden in se posvetiti v odgovoru samo mojemu članku. Odgovoril mi je samo na eno od zastavljenih vprašanj, za kar sem mu iskreno hvaležen. Seveda mu verjamem brez preverjanja na izvršnem svetu. Vedel sem, da je tako, toda »sladko« je to slišati od Šalija. Tega odgovora je najbrž zelo vesel njegov predhodnik, ex župan Kovačič.
Bog mi je priča, da nikoli nisem ne v napisanem članku ne v pritožbi niti pogovoru omenjal Dularja in Florjančiča ali njuni funkciji v zvezi z gradbeno afero. Čemu potem v odgovoru, namenjenem meni, omenja njiju? Očitno je, da želi polemizirati v širšem kontekstu in odgovor meni mu služi kot metafora.
Šaliju postavljam naslednja direktna vprašanja:
a)	Ali mu je znano, da osumljenci v preiskovalnem postopku smejo (po zakonu) lagati?
b)	Ali mu je znano, da medsebojne obtožbe osumljencev ob pomanjkanju drugih dokazov in priznanj nimajo relevantnega pravnega učinka?
c)	Ali je mogoče jemati izjave obdolžencev v preiskovalnem postopku, ki so v takšni duševni stiski, da se ne morejo spomniti priimka svoje tajnice, za verodostojne?
Še bi lahko našteval. Pričakujem odgovor ne od župana, marveč od sociologa Francija Šalija.
Zastavil sem mu jasno vprašanje o časovni regresiji, a sploh ni odgovoril. Namesto da je o celotni zadevi dobro razmislil, se je ponovno nekritično oprijel nesmiselne Jalovčeve izjave, ko pravi:»... o penalih, nekaj tudi o investicijah na Ci-kavi v zvezi s preselitvijo obrata iz Bršlji-na«. Prav zaradi tega nerazumnega Šalije-vega vztrajanja, »naj pojasnila ostanejo, kakor so bila proklamirana,« sem bralcem dolžan naslednje pojasnilo:
1) Pionirje v letu 1986 v Iskri Tenel krepko zamujal z gradbenimi deli in so mu po poteku pogodbenega roka bili zaračunani maksimalni možni penali, in to 6 mesecev pred pričetkom gradbene afere. Izvedel je kompenzacijska dela, ki so presegla maksimalni možni znesek. Preiskava je to nedvoumno ugotovila. Iz Šali-jevega pomanjkljivega citata bi bralci lahko sklepali, da je šlo za nekakšno barantanje za penale v prid ugodnejše ce-
Kdo naj plačuje odvoz smeti?
Odmev na zapis, objav-Ijen v Dolenjskem listu V
V zadnji številki Dolenjskega lista novinarka M. Bezek-Jakše opisuje probleme črnomaljske Komunale z odvozom smeti in plačevanjem storitve. Uvidel sem, da novinarka ni dobro, dovolj ali pravilno seznanjena s tem problemom. V zvezi s tem problemom kmetov bi ji svetoval, da bi se šla pogovorit z ljudmi po prizadetih vaseh, kjer so kmetje (upravičeno) proti vpeljanemu načinu reševanja problema in delu raznih delegatov, da ti s svojimi super pametnimi predlogi spravljajo ljudi v slabo voljo, pred volitvami. Omenil bi samo primer KS Vinica. V eni vasi sploh ne dobivajo računov, pa je vas na seznamu plačevanja, v Drenovcu so izbrali samo nekatere kmete ali hišne številke itd. Bolj upravičeno je, da so v to zajeti obrtniki in podobne ustanove. Za kmete bi svetoval — vsi ali nobeden, pa bi bilo med njimi manj slabe volje. Če imajo kmetje npr. v Drenovcu smeti za odvoz, potem, mislim, jih imajo tudi na Sinjem Vrhu. Plačevali naj bi pa samo eni? To ni pravilno. Delegat, ki je tako predlagal, ni prav razsodil. Dobro bi bilo, če bi prišel novinar malo okrog kmetov, da bi zvedel resnico o sme-tariji in tako tudi objavil. Kmetje sami vedo, kam dati odpadke, pa bi to povedali.
S. J.
ne za Kovačiča in Zajca. Če penali ne bi bili pravočasno zaračunani v maksimalno možnem znesku in 6 mesecev pred pričetkom afere, bi takšno natolcevanje imelo neko osnovo.
2) Šaliju bom pripeljal tri piče iz Krke, ki so prvič prišle na obisk v Iskrin obrat v Bršljinu dne 22. 10. 1986. To je bila prva informacija za nas o njihovem interesu za ta obrat. In kako je mogla ta informacija vplivati na pogover dne 31.7. 1986 — torej časovna regresija 83 dni?
Odgovori na Šalijeva vprašanja
Vprašanje: Mi, recimo, lahko poveste, ali ste govorili resnico, ko ste v preiskavi izjavili, da se Pionir odreka kritju dela režije in dobička, in to očitno pri gradnji obeh hiš, ali pa so to le neresnične besede?
Odgovor: Natanko tako sem rekel, in to po resnici Nič ne mislim spreminjati ne pri tej ne pri ostalih izjavah, ki sem jih dal! V 51. št. Dolenjskega lista sem navedel poenostavljeni obrazec za kalkulacijo po sistemu »polne prodajne« cene:
PC = M + (KOD X fk)
Takrat so bili podani zneski za material, zaradi pomanjkanja prostora pa nisem razčlenil fk — pogodbeni kalkulativni faktor.
Ta kalkulativni faktor se giblje od nekega minimalnega do planskega m je stvar poslovne politike podjetja. Naj bom konkreten: Pionirjev minimalni faktorje znašal takrat 1,817, planski pa 3,28.
Pogodba je bila v prvi zasnovi koncipirana z minimalnim faktorjem. Kdo je deležen in pri kakšnih pogojih minimalnega faktoija bo Šaliju povedal nekdo od Pio-nirja, meni to ni znano. Sam naj dodam, daje bilo gradbišče že organizirano. Torej so bili stroški priprave in vzdrževanja gradbišča minimalni, kar je izvedenec, postavljen od sodišča, tudi navedel v poročilu. Nedvomno je šlo za ugodno ceno, ne pa za grabež. K tej ugodni ceni pa je nekoliko prispeval sam »imidž« investitoijev.
Takratni minimalni faktor pokritja je zajemal: kalkulativni izdelavni OD, pripravljalna dela na samem gradbišču, režijo gradbišča (obraba orodja, zavarovalne premije, prispevek za izobraževanje, obisk družine, regres za prehrano delavcev, boleznine, nadomestila in doplačila, dodatek za stalnost, terenski dodatek, materialne stroške tozda, stroške tozda iz naslova OD in prispevke iz dohodka.
Niso pa kriti stroški tozda v celoti in stroški uprave. Tudi dobiček ni kalkuliran pri minimalnem faktorju.
Upam, da ta podrobna analiza pojasnu-je moj odgovor. Vse to je Šali najbrž že prebral v 14-kilogramskem paketu.
Naj tov. Šalija še malo »podučim«. Po ekonomski teoriji v nekaterih primerih je še dopustna tista minimalna prodajna cena, ki pokriva variabilne stroške. Večina jugoslovanskih izvoznikov tudi pri teh pogojih izvaža. Pri minimalnem faktoiju pa so pokriti vsi variabilni stroški in pretežni del fiksnih.
Vprašanje: Ali ste, recimo, na pogajanjih na kandijskem vrtu izrekli misel, daje 5.000.000 din pravzaprav velik denar in češ, kaj je to za Pionirja, da za tak denar vse to napravi!
Odgovor: Vprašanje ni preveč logično, izjava se mi pripisuje, kljub temu bom zadevo pojasnil. Šali je imel pri listanju sodnih spisov večkrat možnost prebrati meno izjavo, »da je ponujeni znesek 5.050.000 din bil pri pogovoru znižan oz. zaokrožen na 5.000.000 din, kar je znašalo 1% popusta«. V tem kontekstu je možno, da sem rekel »da je 5.000.000 din v primeijavi z
5.050.000	din dovolj velik znesek«. Pri teh relacijah (1% razlike) bi to tudi danes ponovil! S tem pa bralci še nimajo pravega odgovora, ki se mora nahajati pri naslednjih dveh vprašanjih:
L Kolika je bila realna vrednost 5.000.000 din na dan 31. 7. 1986? Pri srednjem tečaju 1 DEM □ 189,0559 din : znese to 26.447 DEM. To pa je bil in je tudi danes velik denar.
2. Kakšna je bila realna vrednost pogodbenih del v primeijavi v stanovanjski gradnji?
Prvi izračun je naredil znani strokovnjak za kalkulacije Milan Knez iz Ljubljane, ki je računal po metodologiji IGM in upošteval povprečne cene materialov po uradnih virih. Ta izračun je navrgel
5.041.000	din. Drugi izračun je prav tako naredil Milan Knez, vendar narejen po metodologiji DD o oblikovanju cen stanovanj. Ta izračun je navrgel 5.371.182 1 din.
Šaliju sem ponudil pomoč in zavezništvo pri odkrivanju materialne resnice, toda on v odgovoru govori o moralni resnici. Priznam, da mi pojem »moralna resnica« ni jasen. Resnica je samo resnica, v nasprotnem primeru je neresnica. Početja pa so moralna ali nemoralna. Prvo bomo šli do konca materialni resnici, potem pa lahko govorimo o morali. Bojim se za svojega župana, da mu navkljub visoki pismenosti, kulturi in izobrazbi takšna polemika ne bo lahka. Na kaj pri tem mislim?
1.	Ameriški filozof Charles Peirce je trdil, da sta razum in morala stvar šanse. Po domače bi temu rekli dar božji, kakor napr. talent, ki ni enak pri vseh ljudeh. Se- [ veda je morala tudi stvar vzgoje, za katero Šalijev newyorški poklicni kolega in ne-okonzervativni ekonomist Irving Kristol 1 pravi: »Življenje je nepošteno in je samo globoko vsajena morala v transcendentni religiji v stanju soočiti se s tem dejstvom.« 1
2.	Po mojem globokem prepričanju je edina pravilna in poštena moralna paradigma naslednja:
a)	Ali so vsi funkcionarji, ki so gradili hiše v zadnjih 20 letih, to počeli pri istih pogojih kakor navadni občani?
b)	Ali so vsi direktorji, ki so gradili hiše v zadnjih 20 letih, to počeli pri istih pogojih kakor njihovi delavci?
Najbolj mi je všeč Šalijev stavek: »Čeprav mi je srce čisto, ne vem, ali bom dosegel končni cilj...«. Takšen lep stavek bi prej pričakoval od gorečega in ponižnega vernika kakor od ateista Šalija. Niti pri-1 bližno tako lepo ne bom odgovoril, ker ne znam, toda poskusil bom.
Novomeška gradbena afera ni bila kriminalna zgodba, kakor je bila prikazana v rumenem tisku! Je žalostna zgodba o človeški zmoti in zablodi, ki je po nepotrebnem povzročila mnogo gorja in škode ne samo udeležencem, ampak celi skupnosti, ki ji na čelu stoji Šali. Tisti, ki hoče ne-1 obremenjen priti do končnega cilja, mora' imeti sposobnost razločevanja, umirjen um in čisto srce. K tem krepostim pa naj1 doda še znamenito trojico: vero, upanje in ljubezen, kije po oceni Sv. Pavla najlepšej in največje duhovno blago.
STEFAN ŠČAP Novo mesto^
PRIPIS UREDNIŠTVA — S lent odgovorom zaključujemo polemiko o »gradbeni aferi«, kije dobila po mnenju mnogih bralcev pretiran in nezaslužen obseg. Izjemo smo pripravljeni narediti le v primeru, če bi kdo širši javnosti želel v zvezi z njo sporočiti' res še kaj bistveno novega.
Potrebujemo vse kaj drugega kot ultimate in zapore cest
Avtoceste gradimo mnogo prepočasi — Nesporno mora imeti prednost trasa Ljubljana — Zagreb
V KOČEVJU RADIJSKA POSTAJA?
KOČEVJE V Kočevju je bilo v preteklosti vrsto pobud za ustanovitev lokalne radijske postaje. Za uresničitev te zamisli so bile težave zaradi prostora in denarja. Pri delavski godbi so se v minulem letu odločili, da bodo to nalogo uresničili. Ustanovili so iniciativni odbor, ki je v decembru poslal vloge pristojnim organom s svojim predlogom. Upajo, da bodo od njih v kratkem času prejeli odgovore in da bodo pričeli zadevo uresničevati. Zatrjujejo, da prostori niso problem, ker so ti na voljo v gimnazijski zgradbi. Glede denarja pa upajo, da ga bodo zbrali. Njihova trdna želja je. da bi pričela lokalna radijska postaja čimprej delati.
V razvojnem načrtu Slovenije je predvideno, da se bo slovenska avtocestna mreža povezala na evropsko in jugoslovansko cestno mrežo. Slovenija bo morala zgraditi proti Italiji tri, proti Avstriji dve in v smeri Jugoslavije celo pet izrazito tranzitnih avtocest. Skupna dolžina slovenskih avtocest bo znašala 617 km, od Cesar je zdaj že grajenih 149 km, manjka pa jih še 468 km.
Tempo gradnje je nujno potrebno zelo pospešiti. Od leta 1970, odkar smo v naši republiki začeli graditi avtoceste,
TRANZITNE
AVTOCESTE
SLOVENIJE
ŠENTILJ-MARIBOR-P TUJ - ZAGREB KARAVANKE-LJUBL3ANA-ZA6REB GORICA - POSTOJNA - REKA TRST-KOZINA-REKA TRST- KOPER - ISTRA
TRANZITNE AVTOCESTE SLOVENIJE — Skica dobro nakazuje, kje smo z našimi cestami.
smo jih v povprečju zgradili komaj 8 km na leto; če bi tako nadaljevali, bi jih dokončno zgradili šele do srede prihodnjega stoletja.
Ta ugotovitev je za Slovenijo gotovo porazna. Zavoljo tega morajo organi republike in države — ne oziraje se na težavne gospodarske razmere — odločneje ukrepati oz. prepričati prebival; ce, da moramo vsi za ceste prispevati dosti več namenskega denarja. Država mora za tri osimske ceste prispevati obljubljeni delež, ne spreglejmo pa tudi, da je Slovenija obljubila Hrvaški sofinanciranje ceste Šentilj —Ptuj — Zagreb Res se Slovenija dogovaija za najem tujega posojila, vendar bo morala sama zbrati polovico investicijskega denarja-
V še posebno slabem stanju je cest? Ljubljana — Zagreb, ki je postala naj’ ožje grlo na celotni trasi od Karavan* do Gevgelije, zlasti odkar so se naših mejam približale nove italijanske j(l avstrijske ceste (cesti Alpe — Adria Evropa —Adria), ki še nimajo ustrezn* povezave z našimi. K sreči je vsa Evru pa zainteresirana, da uporablja naše & ste za tranzitni promet v Orient, zat° upravičeno pričakujemo od nje pom<* Vsekakor pa Slovenija računa tudi n* solidarnostno pomoč vse Jugoslavije-
Ob zahtevnih nalogah, ki našo repu bliko čakajo v prihodnjem desetletju bo treba strpno, brez vročih glav in e1' timativnih zahtev, kakršne so postavi)*' li nedavni cestni mitingi in zapore ce?" presoditi, kaj naj ima prednost, »s* moči bi morali vložiti v zbiranje izmenskega denaija za ceste, ne pa vleb vsak na svoj konec in se nenačel* prepirati.
CIRIL STANb Ljubija**
&
i IMV NOVO MESTO TOZD ADRIA
Kadrovsko splošno področje
t objavlja dela in naloge za OBRAT ŠENTJERNEJ:
!	1. IZMENOVODJA V PROIZVODNJI
; POGOJI:
—	diplomirani inž. lesarstva ali inž. lesarstva
i — dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
—	sposobnost vodenja in koordiniranja
2. ODDELKOVODJA V PROIZVODNJI
J ' POGOJI: i — lesni tehnik
>	I — 3 leta delovnih izkušenj
>	! — sposobnost vodenja in koordiniranja
'	3. SKLADIŠČNIK GOTOVIH IZDELKOV
POGOJI:
—	lesar širokega profila
—	prijavijo se lahko kandidati brez delovnih izkušenj-pri-1 pravniki
1.1
: j 4. OBDELOVALEC LESA - STROJNI l 5. OBDELOVALEC LESA - ROČNI
® POGOJI pod 4. in 5.: končana osnovna šola
i-
n Kandidate za dela in naloge izmenovodja, oddelkovodja in skladiščnika Gl bomo zaposlili za nedoločen čas, za dela obdelovalec lesa — strojni 0 mesecev.
in ročni — pa za določen čas treh
20 NOVO MESTO.
8
ih
id'
vo
mi
na
kl-
al'
ah
va
>b-
da
m-
»b.
tu-
na
ja
st*
3
SiC
it
ria-
zn<
ro-
b-
ato
iOČ-
n>
e-
f*
tj o
ul-
ij«'
est
V
n*;
le*
ilflO
ah*
OBVESTILO
Podjetja in druge organizacije, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da so po sklepu skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji vseh zborov dne 5.12.1989 (sklep objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 21 /89 z dne 29.12. 1989), v
JAVNI RAZGRNITVI
grafični prikazi prostorskih sestavin osnutka
SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLAN OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 - 1990
•	v času od 8. januarja 1990 do 16. februarja 1990,
•	v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska 2 (I. nadstropje).
JAVNE OBRAVNAVE
osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1989—1990 z grafičnimi prikazi prostorskih sestavin tega osnutka
bodo potekale v krajevnih skupnostih po naslednjem razporedu:
—	ponedeljek, 29.1.1990 ob 17.30 uri:
•	v KS Center, v prostorih skupnosti krajevne skupnosti Novo mesto, Glavni trg 7
•	v KS Hinje, v osnovni šoli na Prevolah ■— sreda, 31.1.1990, ob 18. uri:
•	v KS Birčna vas, v prostorih osnovne šole v Birčni vasi,
•	v KS Uršna sela, v prostorih KS Uršna sela
—	četrtek, 1. 2.1990 ob 17.30 uri:
•	v KS Podgrad, v osnovni šoli v Podgradu
•	v KS Dolž, v osnovni šoli v Dolžu;
—	petek 2. 2.1990, ob 17.30 uri:
•	v KS Stopiče, v prostorih KS Stopiče
•	v KS Gabrje, v kulturnem domu v Gabrju;.
—	ponedeljek, 5. 2.1990 ob 17.30 uri:
•	v KS Orehovica, v osnovni šoli v Orehovici
•	v KS Žabja vas, v prostorih KS Žabja vas
—	torek, 6. 2.1990 ob 17.30 uri:
•	v KS Mali Slatnik, v osnovni šoli na Mal. Slatniku
•	v KS Brusnice, v osnovni šoli v Brusnicah;
—	sreda, 7. 2.1990 ob 18.00 uri:
•	v KS Drska, v prostorih KS Drska, Drska 9
•	v KS Gotna vas, v prostorih Novolesa — TPP v Gotni vasi;
—	četrtek, 8. 2.1990 ob 17.30 uri:
•	v KŠ Mestne njive, v prostorih Zavarovalne skupnosti Triglav
•	v KS Majde šile, v prostorih KS Majde Šilc;
—	petek, 9. 2.1990 ob 17.30 uri:
•	v KS Rerča vas, v prostorih KS Regrča vas
•	v KS Srnihel, v gasilskem domu v Šmihelu;
—	ponedeljek, 12. 2.1990 ob 17.30 uri:
•	v KS Šentjernej, v prostorih SK Šentjernej
•	v KS Straža, v prostorih KS Straža;
" v torek, 13. 2.1990 ob 17.30 uri:
•	v KS Žužemberk, v prostorih KS Žužemberk
•	v KS Bršljin, v prostorih KS Bršljin;
" sreda, 14. 2.1990 ob 18.00 uri:
•	v KS Bela Cerkev, v prostorih KS Bela Cerkev
•	v KS Bučna vas, v gasilskem domu v Dol. Kamencah;
" četrtek, 15. 2.1990 ob 17.30 uri:
•	v KS Dol. Toplice, v gasilskem domu v Dol. Toplicah
•	v KS Mirna Peč, v osnovni šoli v Mirni Peči;
—	petek, 16. 2.1990 ob 17.30 uri:
•	v KS Ločna-Mačkovec, v gasilskem domu v Ločni
•	v KS šmarjeta, v prostorih KS Smarjeta;
" ponedeljek, 19. 2.1990 ob 17.30 uri:
•	v KS Škocjan, v prostorih KS Škocjan
•	v KS Otočec, v kulturnem domu na Otočcu;
" torek, 20. 2.1990 ob 17.30 uri:
•	v KS Prečna, v kulturnem prosvetnem domu v Prečni
•	v KS Kandija, v prostorih KS Kandija, Kristanova 16.
poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pripone, mnenja in predloge na krajih razgrnitve, na samih javnih i Uravnavah ali pa jih pošljejo Zavodu za družbeno planiranje in Urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cena št. 2.
^eležite se tudi javnih obravnav, kjer vam bomo podali pod-°t>nejše obrazložitve in pojasnila.
^iudno vabljeni!

. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO

kmetijska zadruga krka
Mercator l__
TOZD BRAZDA DE AGROSERVIS NOVO MESTO
Komisiika trgovina AGROSERVIS v Žabji vasi v NOVEM MESTU pripravlja za NEDELJO, 28. januarja, od 7. do 13.
ure
tradicionalni sejem kmetijske mehanizacije pred trgovino AGROSERVISA V ŽABJI VASI, nasproti IMV,
za vse tiste, ki želijo prodati ali kupiti kmetijske stroje.
Pri prodaji ali nakupu vam bodo na voljo strokovnjaki delavnice Agroservisa.
V času sejma bo odprta tudi trgovina z rezervnimi deli in kmetijsko mehanizacijo.
Vse stranke pa obveščamo, da odpiramo tudi nov oddelek trgovine, kjer bo na razpolago razširjena ponudba jermenov, tesnil, ležajev, rezervnih delov BCS in rezervnih delov kmetijskih priključnih orodij.
Za hrano in pijačo poskrbljeno!
Se priporočamo!
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SRS Uprava za notranje zadeve NOVO MESTO
vabi k sodelovanju:
DIPLPMANTE VISOKIH IN VIŠJIH ŠOL DRUŽBOSLOVNE SMERI
za delo kriminalista v oddelku za zatiranje kriminalitete
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri
Poleg splošnih pogojev po zakonu o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še pogoje 84. člena zakona o notranjih zadevah.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve Novo mesto, Jerebova 1, Novo mesto.
O izidu objave bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po izboru kandidata.
IMV NOVO MESTO
ADH171
ADRIA CARAVAN Tovarna opreme MIRNA
oz. najmanj srednja
objavlja prosta dela in naloge
prevajalca za francoski jezik
POGOJI:
—	visoka ali višješolska izobrazba izobrazba
—	aktivno znanje francoskega jezika
—	delovne izkušnje na tem področju.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Nastop dela takoj oz. po dogovoru.
Hkrati vabimo k sodelovanju:
—	dipl. inž. in inž. strojništva in kemijske tehnologije
za delo na področju programa brizgane plastike
—	dipl. inž. in inž. tekstilno konfekcijske tehnologije
za delo na področju avtokonfekcije
—	dipl. ekonomiste in ekonomiste
za področje plana — analiz.
Smo podjetje z zastavljenim proizvodnim programom in načrtujemo sodelovanje s tujimi partnerji. Pričakujemo prijave mladih, sposobnih in kreativnih strokovnih ljudi, ki so se pripravljeni vključiti v naš kolektiv.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15 dneh na naslov: IMV-ADRIA CARAVAN-Tovarna ojšreme Mirna, 68233 Mirna. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
OSMRTNICA
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nas je v 51. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, hčerka, sestra, teta in tašča
AMALIJA KLEPEC-PEZDIRC
dipl. farmacevt v pokoju iz Vandotove 9
Žara pokojnice bo v mrliški vežici na dan pogreba.
Pogreb pokojnice bo v četrtek, dne 25.1.1990, ob 15. uri na pokopališču v Ločni v ožjem družinskem krogu. Vsem, ki ste namesto cvetja darovali denar za drage medicinske instrumente, se najlepše zahvaljujemo.
Žalujoči: vsi njeni
NOVO! NOVO! NOVO!
Obveščamo vas, da bo od 28.1.1990 dalje vsako nedeljo od 7. do 13. ure.
AVTOSEJEM
na parkirnem prostoru ISKRE TENEL na Cikavi v Novem mestu
li
i
I 2	*l I	HLADILNIC*
n |i r^nlL. n
Avtoprodaja m. Škufca
® 27-522 (od 17. do 20. ure)
206 KRVODAJALCEV — Prejšnjo sredo je bila v metliškem zdravstvenem domu redna republiška krvodajalska akcija. Na odvzem krvi je prišlo kar 206 krvodajalcev, od tega so jih samo deset odklonili. Da število krvodajalcev v metliški občini raste, pove tudi podatek, da seje take akcije lani udeležilo okoli 180 krvodajalcev. (Foto: A. B.)
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage
MARTINE
PETRIČ
iz Novega mesta, Breg 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujemo za iskrene besede slovesa obema govornikoma, Bogdanu Osolniku in Zvonetu Šuštaršiču. Najlepše se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam za izkazano poslednjo čast in organizacijo pogrebnih svečanosti. Iskrena hvala vsem zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju, ki ste ji z veliko pozornosti in naklonjenosti pomagali v njeni težki bolezni.
Vsi njeni
Ljubil si svojo družino, ljubil si zemljo in dom, ostali smo z bolečino, ii odšel si v večni dom.
ZAHVALA
Ob smrti našega ljubega moža, očeta, brata, dedka, strica in svaka
FRANCA ROZMANA
z Gor. Podboršta pri Mirni Peči
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje in darovali cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala Draganovim, Gašperičevim, Vodnikovim, Kovačičevim ter Kovinarju Novo mesto, IMP Ljubljana, Petrolu Ljubljana za pomoč in fiodaijeno cvetje, gospodu župniku pa za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena, otroci z družinami, sestra ter ostalo sorodstvo
Ni več trpljenja ne bolečin, le žalost je v srcih naših do globočin.
ZAHVALA
V 49. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga žena, mami, stara mama, hči, sestra, teta in sestrična
RUZA
ŠTAMFEU
Ločna 38 A, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za podaijene vence in cvetje, ustno ali pisno izraženo sožalje. Posebna zahvala zdravnikom in sestram nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, sosedom Jermanovim, gospodu proštu Jožetu Lapu za lejx) opravljeni obred, Ivanu Kranjcu za poslovilne besede v imenu OOZS in OZ Novo mesto ter Angelci Papež v imenu KS Ločna-Mačkovec.
Žalujoči: mož Stane, hči Vlasta z družino, sin Alen in ostalo sorodstvo
10) 25. januarja 1990
DOLENJSKI UST
V TFM TFI1NII 117AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ ■ cm I tunu VMO CHnilVIH PRODAM — KUPIM — POSEST — 2ENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 25. januarja — Trpimir Petek, 26. januarja — Tit Sobota, 27. januarja — Vito Nedelja, 28. januarja — Tomaž Ponedeljek, 29. januarja — Valerija Torek, 30. januarja — Martina Sreda, 31. januarja — Vanja
LUNINE MENE
26. januarja ob 20.20 — mlaj
kino
BREŽICE: 26. in 27. 1. (ob 20. uri) ameriška kriminalna komedija Drag-net. 28. (ob 18. in 20. uri) in 29. 1. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Best Sel-ler. 30. in 31. 1. (ob 20. uri) ameriška grozljivka Demoni — H. del.
ČRNOMELJ: 25. 1. (ob 19. uri) ameriški vohunski film Vohuni v zasedi. 26.1. (ob 19. uri) francoska komedija Ubežnika in punčka. 28. 1. (ob 20.uri) ameriški ljubezenski film Zasvojena z luno. 30.1. (ob 19. uri) ameriška
ameriški erotični film Svila, saten, seks. 28.1. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Presidio. 30. 1. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Stoj za ubijanje. 31.1. (ob 17. uri) risanke ter (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Gusarska patrulja.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 26. do 28.1. (ob 17. in 19. uri) ameriški kriminalni film Policaj v najem. 29. 1. (ob 17. in 19. uri) ter 30. in 31. 1. (ob 17. uri) ameriška akcijska drama Barve nasilja. 30. in 31.1. (ob 19. uri ameriški erotični film film Svila, saten seks.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 25. 1. (ob 10. uri) francoska komedija Gadje maturirajo. Od 25. do 28. (ob 18. in 20. uri) ter 29. 1. (ob 10. uri) ameriški risani film Kdo je potun-kal Rogerja Zajca. Od 26. do 28.1. (ob 16. uri) italijansko-francoska komedija Gangsterji dobrega srca (igra Bud Spencer). Od 26. do 28.1. (ob 22. uri)
ameriški erotični film Vedno priprav-
.......	..	r	j.
melodrama Cocktail.
KRŠKO: 25. 1. (ob 20. uri) karate
film Zmaji za večno. 26. 1. (ob 22. uri)
ljena. 29. (ob 18. in 20. uri) ter :
(ob 10. uri) ameriški fantastični film Zvezdne poti — vrnitev — IV. del. 30. (ob 18. in 20. uri) ter 31.1. (ob 10. uri) ameriška nora komedija Odtrgani. 31. 1. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Moonstruck.
službo dobi
IŠČEMO simpatično dekle za strežbo; kvalifikacija ni pomembna. Zaposlitev takoj. Slaščičarna kava bar, Trebnje, tel. 44-357. (P4-14MO)
ZA PRODAJO različnih artiklov na terenu iščemo 5 zastopnikov. Če želite dodaten zaslužek s tedenskim izplačilom, se oglasite 26. ali 29. januarja ob 19. uri v bifeju Bobič v Škocjanu. Možna je tudi redna zaposlitev. (180-SD-4)
V REDNO delovno razmerje vzamem J fanta, ki ga veseli delo z ljudmi. Pogoj je vozniško dovoljenje B kategorije. Ponudbe pod šifro »OD 1000 DEM« (242-SL4) HONORARNO DELO med vikendi, odličen zaslužek. Ločna 8 a. Novo mesto,
FLORIDO, letnik 1990, rdeče barve, prodam.Tel.(068)44-321 int. 362 do 15. ure. (P4-62MO)
Z 101, staro dve leti, prodam. Tel. 23-939. (210-MV-4)
FIAT CEOMA 1600, star 5 mesecev, prodam za 37.000 DEM. Tel. 85-437. (21 l-MV-4)
R 4 GTL, nov, ugodno prodam. Tel. 20. ure. (21<
v petek ob 18. uri. (236-SL-4)
----------PRILOŽNO
ENKRATNA PRILOŽNOST, dober zaslužek za kvalitetno in koli&nsko prodajo iskanega artikla za alternativo, visoka provizija. Javite se na tel. 26-600. (P4-73MO)
40.000 od 18. do 20. ure. (216-MV4) GOLF DIESEL, letnik 1984, S paket, prodam. Mirko Zoran, Ločna 31, Novo mesto. (219-MV-4)
R 4, letnik 1977, prodam. Tel. 51-862. (P4-63MO)
Z 101, letnik 1982, prodam za 2800 DEM. Jože Blatnik, Stopiče 41. (P4-64MO)
JUGO 45 Koral, 1988 oktober, prodam. Tel. 27-453. (P4-65MO)
GOLF DIESEL, letnik 1984, in zastavo 750, letnik 1979, prodam. Tel. 47-081 po 15. uri. (198-MV-4)
R 4 GTL, letnik 1985, prevoženih
TAKOJ zaposlim NK delavca. Jože Lenčič, Šmalčja vas 36, Šentjernej, tel. 42-168. (P4-68MO)
34.000 km, prodam za 4500 DEM. Tel. 98-N
168. (P4-68MO)
AKVIZITERJE za prodajo najkvalitetnejših izdelkov potrebujemo. Tel. (068) 58-147 int. 20. (P4-49MO)
službo išče
47-230. (198-MV-4)
ZASTAVO 750, letnik 1983, registrirano do decembra, prodam. Tel. (068) 76-445. (197-MV-4)
ZASTAVO 128, staro dve leti, dobro ohranjeno, prodam. Franc Potočar, Lašče 4, Dvor. (194-MV-4)
JUGO 55 A, letnik 1986, prodam. Li-, Žab
IŠČEM honorarno popoldansko zaposlitev. Imam tudi vozniško dovoljenje Č in E kategorije. Tel. po 21. uri 25-747.
stanovanja
V	Krškem, Brežicah ali okolici iščem ogrevano garsonjero ali sobo s kopalnico s posebnim vhodom. Tel. (0608) 33-080 int. 489, od 10. do 14. ure. (P4-21 MO)
MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče primemo stanovanje. Naslov v upravi lista. (208-ST-4)
ZELO RESNA mamica s punčko, išče stanovanje v Novem mestu. Tel. 22-682 ali 22-852. (P4-54 MO)
V	ČRNOMLJU oddam spodnjo etažo
stanovanjske hiše (80 m2) z vso uporabo ............... "■.51-155,
kleti in podstrešja ter z vrtom. Tel.: v soboto od 13. do 15. ure. (P4-77 MO)
motorna vozila
PRODAM ali menjam LADO, letnik 1986, registrirano za celo leto, lahko za Z 750. Tel. (0608) 33-520. (P4-50MO) 126 PGL, letnik 1987, registriran do 6. 10. 90, ugodno prodam. Tel. 84-552. (P4-52MO)
par, Na tratah 16, Žabja vas, Novo mesto. (P4-37MO)
Z 128, letnik 1986, prodam. Tel. 26-229. (202-MV-4)
AUDI 100, letnik 1977, ugodno prodam. Tel. (0608) 79-373, popoldne. (P4-42MO)
Z 101, staro 29 mesecev, prodam. Tel. 44-762. (P4-43MO)
126 PGL, avgust 1989, prodam. Marjan Rifelj, Lešnica 10, Otočec. (204-MV-4)
GOLF JGL, letnik 1981, prevoženih 38.000 km, prodam. Tel. (068) 51-708. (P4-44MO)
R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. 73-009. (P4-47MO)
VISO 11 RE, letnik 1987,jugo45 koral, letnik 1989. in jugo 45 L, letnik 1985, prodam. Alojz Štinc, Nad mlini 57, Novo mesto. (ček-MV-4)
126 P, letnik 1983, registriran do julija 1990, prodam. Jože Vaupič, Šmarješke Toplice 95. (207-MV-4)
R 18 TU, letnik 1984, prodam ali menjam za mlajši jugo z doplačilom. Tel. 27-113. (208-MV-4)
Z 128 GX, letnik 1988, registrirano do 22. I. 1991, prevoženih 24.500 km,
VISO 11 RE, letnik december 1985, Žn
ugodno prodam. Pavlin, Paha 11, Otočec. (P4-48MO)
prodam. Žnidaršič, Dobrnič 19, Dobrnič. (P4-53MO)
R 4 GTL, april 1989, prevoženih 7.000 km, prodam za 55.000,00. Tel. 27-228. (P4-55MO)
Z 128,13 GX, letnik 1988, prodam. V račun vzamem karamboliranega golfa. Tel. (068) 47-501. (P4-56MO)
Z 101, november 1985. malo vožen, prodam. Tel. 20-469, zvečer. (P4-57MO) OPEL ASKONO 1600 Diesel, letnik 1984, odlično ohranjena, prodam. Tel. (0608) 75-573. (P4-60MO)
Z 750 S, letnik 1978, registrirano do septembra, prodam. Tel. 56-088. (P4-61 MO)
L 750, letnik 1976, neregistrirano, vozno, prodam. Tel. (0608) 62-066. (P4-22 MO)
Z126 P, letnik 1988, prodam. Tel. 40-039. (P4-25 MO)
Z 101, starejši letnik, registrirano do septembra, ugodno prodam. Tel. 45-095. (P4-23 MO)
GOLF DIESEL, letnik 1984, S paket, registriran do 25. decembra letos, prodam. Tel. 22-668. (P4-24 MO)
GOLF JX DIESEL, star eno leto in pol, prodam. Franc Mali, Krka 16 a, Novo mesto, tel. 27-814. (191-MV4)
R 4 GTL, december 1986, prodam. Tel. 43-639. (188-MV-4)
■ UllUMlMffEH
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista: organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET: organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanlč
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartetj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Llndič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto št.. 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 7 din, naročnina za 1. trimesečje 80 din; za delovne In družbene organizacije 160 din; za tujino 40 ameriških dolar|ev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 90 din, na prvi ali zadnji strani 180 din; za razpise, licitacije Ipd. 100 din. Mali oglasi do deset besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din.
NASLOV: Dolen|sk! list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnen|a republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolen|ski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z 128 Skala prodam. Ivan Frankovič, Dolšce 12, Kostanjevica. (190-MV-4)
Z 850, letnik 1983, ingolfdiesel, letnik 1979, prodam. Tel. (0608) 69-586. (P4-28 MO)
Z 750, letnik 1977, prodam. Tel. 65-
014.	(P4-27 MO)
JUGO 55 Koral prodam. Slavka Gruma 62, Novo mesto, tel. 27-536 po
15.	uri, Nunič. (192-MV-4)
Z 101, letnik 1976, neregistrirano, ugodno prodam. Tel. (0608) 33-268. (P4-30 MO)
Z 128, letnik oktober 1987, prodam. Tel. 47-350. (P4-33 MO)
JUGO Koral 55, letnik 1989, registriran do 15. januarja 1991, ugodno prodam. Tel. 49-090. (P4-34 MO)
NOV R 4 GTL, neregistriran, in 20 m2 stenskih oblog (smreka) prodam. Tel. 24-456. (117-MV-3)
GOLF DIESEL JX, letnik 1986, prodam. Lipar, Na tratah 16, Novo mesto, Žabja vas. (P4-37 MO)
R 4, letnik 1981, prodam. Tel. 73-198. (P4-40 MO)
GOLF DIESEL, letnik 1986, 55.000 km, prodam. Tel. (0608) 77-013. (P4-39 MO)
Z 101, belo, letnik 1986, 5 vrat, registrirano do julija 1990, ugodno prodam. Tel. (0608) 69-159, Ostrovršnik, Cerklje ob Krki 62. (P4-66 MO)
CTX 80 ccm, letnik september 1989 in avtomatik, letnik 1982, prodam. Tel. 73-216. (P4-67 MO)
GOLF D11 /84, štiri vrata, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Jordan, Grajska 27, Kostanjevica. (233-MV-4)
JUGO 45, letnik november 1983, registriran celo leto, dobro ohranjen, prodam. Jože Borsan, Velike Brusnice 70. (234-MV-4)
126 P, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Tel. 84-874. (Ček-MV-4) Zastavo 128, letnik 1987, prevoženih 34.000 km, ugodno prodam. Telefon 22-902. (P4-98 MO)
JUGO 45 AX, star 25 mesecev, ugodno prodam. Franci Šenica, Lašče 6. Tel. 84-198.
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. V Brezov log 27, Novo mesto.
JUGO 45 AX prodam. Žagar, Cesta brigad 1, Novo mesto.
R 9 Diesel, letnik 1985, prodam. Cena 16.400 DM. Tel. 068 57-717 (MO-SR-90)
JUGO 55, letnik 1989, in goldoni (14 KM) diesel prodam. Tel. 24-545. (182-MV-4)
R 4, letnik 1986, registriran do avgusta 1990, prodam. Praznik, Grmovlje 5, Škocjan, tel. (068) 76-130. (238-MV-4) VISO 11 RE, letnik 1987, prodam ali zamenjam za manjši avto. Gril, Uršna sela, tel. 65-753. (ček-MV-4)
R 4 GTL, letnik 1982, registriran do februarja 1991, prodam. Ogled popoldne. Somrak, Vihre 7, Mirna Peč. (239-MV4) 126 P,/letnik 1988, prodam ali zamenjam za golf diesel, z doplačilom. Tel. 49-570 po 15. uri. (239-MV4)
R 4 GTL, letnik 1987, in golf YX D, letnik 1987, prodam. Tel. 24-894 od 17. do 19. ure. (240-MV4)
R 4, junij 1988, prevoženih 20.000 km, prodam. Tel. 27-613. (24l-MV-4)
NOV 126 PGL ceneje prodam. Dobava januar. Tel. 23-529. (243-MV-4)
APN 6, nov, nerabljen, prodam. Žitnik, Slavka Gruma 74, Novo mesto. (P4-90 MO)
Z 750 LE, letnik oktober 1980, prevoženih 54.000 km, odllično ohranjen, prodam. Janez Fortuna, Praproče 6, Trebnje, tel. 44-800 po 15. uri. (P4-88 MO) GOLF diesel, letnik 1985, prodam. Tel. 51-801. (P4-89 MO)
JUGO SKALA, star eno leto, prodam. Tel. (068) 26-618. (P4-92 MO) MOPED APN 6 S, skoraj nov, 4 prestave, prodam ali zamenjam za fička. Tel. (0608) 62-987. (P4-96 MO)
KOMBI 850, letnik 1983, ugodno prodam. Tel. 84-333. (ček-MV-4)
NOV GOLF diesel s štirimi vrati prodam ali zamenjam. Tel. (0608) 60-075 int. 228. (P4-78 MO)
AX CITROEN, letnik 1987, prodam. Tel. 44-877. (P4-79 MO)
126 PGL, letnik 1987, ugodno prodam. Duvančič. Kettejev drevored 49, Novo mesto. (221-MV-4)
WV 1200, letnik 1974, prodam. Tel. (0608) 75-584. (P4-69 MO)
prodam. Kukman, Bela Cerkev 25, tel.
Z 101, letnik 1987, ugodno prodam. Karel Jaklič, Podgora 9, Straža, tel. 84-622, popoldne. (P4-81 MO)
Z 750, letnik 1980, registrirana do septembra 1990, prodam. Tel. (0608) 88-829 po 15. uri. (P4-82 MO)
GOLF JGL diesel, letnik 1985,75.000 km, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Aleš Jeke, Vel. Mraševo 55, Podbočje. (P4-83 MO)
TAM 110 kiper, letnik 1979, registriran, prodam. Tel. dopoldne (0608) 68-132 ali popoldne (063) 784-153. (P4-11 MO)
Z 750, letnik 1978, registrirano do maja 1990, prodam. Silvo Kobe, Vrhe 10, Novo mesto. (P4-13MO)
JUGO KORAL 45, letnik september 1988, 12.500 km, prodam. Tel. (0608) 67-110. (P4-2MO)
PRODAM vrstni red za jugo florido. Tel. (0608) 61-821 int. 20, Sadinšek. (P4-5MO)
JUGO SKALA 55, december 1988, prodam. Tel. (068) 58-326, popoldne. (P4-6MO)
TAM 75 T 3 B, letnik 1981, prevoženih 57.000 km, prvi lastnik, prodam ali
menjam Judi za osebni avto. Gabrijel,
Gorenja Dobrava 1, Trebnje. (174-M V-4)
prodam
ŠTEDILNIK na trda goriva Kuep-persbusch, ijave barve, skoraj nov, ter trajno žarečo peč prodam. Anica Grebenc, Trebelno 25, tel. 49-743. (P4-17MO)
LESEN HRAM iz brunaric (5 x 5 m) prodam. Miran Kopinč, Sela 32, Dobova. (P4-31 MO)
KOSTANJEVO KOUE prodam ali menjam za hlodovino (smrekovo ali hrastovo). Tel. 26484. (P4-32 MO) PRIKOLICO za osebni avto ugodno prodam. Tel. 86-205. (P4-36 MO) KERAMIČNO PEČ (kamin Krapina) 2x3x5 (pečnice) prodam. Tel. dopoldne 21-030 Hrovat. (195-PR4)
Večjo količino metrskih drv prodam. Ivan Zupančič, Grmovlje 8, Škocjan. (P4-45 MO)
MIZARJI! prodam stroj za brušenje skobeljnih nožev, tip ELU. Tel. 49-251. (206-PR4)
HARMONIKO GIUSTINI, akustično kitaro Regina in peč na trda goriva prodam. Tel. 23-041. (213-PR4)
NOV barvni televizor prodam. Tel. 25-534. (214-PR4)
BIKCA, starega 7 dni, prodam. Žabja vas 6, Novo mesto. (218-PR4) KUHINJO, staro dve leti, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 27493. (220-PR4)
PRODAM kravo. Tel. 42-232. (ček-R4)
NOV barvni televizor Gorenje (ekran 55) in barvni televizor Blaupunkt (ekran 42 cm) prodam. Anton Kavčič, Družinska vas 56, Šmaiješke Toplice.
ROTOPRINT A 4 format (tiskarski stroj), fotokopirni stroj Minolta 710 A3,A4 prodam. Tel. (0608) 31-133. (P4-85 MO)
ELEKTRIČNO kitaro ugodno prodam. Tel. (068) 21-747. (P4-91 MO) ŽENSKO dobro ohranjeno jakno (krzno bizam) prodam za 300 DEM ter jakno lisica za 250 DEM. Tel. 21-013. (P4-93 MO)
ZIMSKA KOLESA za lado, komplet, prodam. Tel. (0608) 82-194. (245-PR-4) PLETILNA STROJA: enoredni Singer solo de lux in dvoredni super standard 72 in nov barvni TV Samsung, prodam. Tel. (068) 51-621. (P4-97 MO)
PRALNI STROJ Gorenje prodam za ----------------	- (P4_75 MO)
JUGO 45 koral, star 9 mesecev, prodam. Tel. (068) 49-093, popoldne. (P4-71 MO)
R12, letnik 1975, registriran do 11.11. 1990, prodam. Tel. (068) 49-576, popoldne. (P4-72 MO)
LADO 1200 prodam. Tel. 27-842. (P4-70 MO)
STAREJŠI GOLF diesel, ugodno prodam. Tel. 44-213. (P4-74 MO) GOLF diesel, letnik 1984, S paket, vinsko rdeč, prodam. Tatjana Cujnik, Groblje n.h., Šentjernej. (P4-76 MO)
126 P, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 73-104 od 15. ure dalje. (229-MV4)
Z 750, letnik 1984, ter novo usnjeno sedežno garnituro (delfin) prodam 30% ceneje. Martin Mohar, Krka 38, tel. 27-802. (230-MV4)
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Kralj, tel. 65-673. (231-MV4)
Z 750, letnik 1982, R 4 GTL, letnik 1986, ter parcelo v Vinjem Vrhu (12 arov)
kupim
da
J.
'tli
ttki
KUPIM hidropak ali hidroblok, enofazni. Tel. 41-183, zvečer. (186-KU-4) HLEVSKI GNOJ kupim v okolici Trebnjega. Tel. 27446.
posest
VINOGRAD z vikendom v Drči nad Pleterjami prodam. V račun vzamem osebni avto. Vinko Jurečič, Goriška vas,
Škocjan. (184-P04)
PRODAM 8 arov vinograda z zidani-
co na Doblički Gori. Janez Zupančič, Zadružna c. 15, Črnomelj, tel. 51-637. (217-P04)
NJIVO v Volčkovi vasi pri Šentjerneju prodam. Tel. (061) 653-316. (212-P04) V bližini Leskovca pri Krškem prodam večjo parcelo z vinogradom in zidanico. Tel. (0608) 33-010, od 16. do 20.ure. (P441MO)
ZAZIDUIVO PARCELO prodam najboljšemu ponudniku. Matjan Grahut, Šmaijeta 39, 68220 Šmaiješke Toplice. (225-P04)
PRODAM pol hiše z vrtom v Novem mestu. Tel. (064) 80-727. (222-P04) DOMAČIJO z nekaj zemlje in gospodarskim poslopjem, primernim za obrt, v
bližini Radeč prodam. Davorin Kugler, p.p. 23,68250 Brežice, tel. (0608) 61-291.
(P4-18MO)
VINOGRAD na terase in pašnik, sku-paj21 arov, ob glavni cesti Tržišče—Telče, prodam ali menjam za avto. Vinko Šipelj,
Jeperjek 1, 68295 Tišišče. (171-P04) PARCELO (802 m2) na Raki, primer-
TRAKTOR TV 523 in betonski meša- [etl lec, 1001, prodam. Fišter, Mokronog, tel.'- 4 49-248. (P4-38 MO)	L
ENOOSNO TRAKTORSKO prikolico nosilnosti 2500 kg, goveje betonske j rešetke dolžine 3,2 m in nahrbtno motor- mi no škropilnico prodam. Tel. (068) 60- ** 012. (P4-35 MO)	st'
TRAKTOR TV 30, karamboliranna TAM 2000, žlico za rovokopač in elek- Va tromotor 21 KW prodam. Jože Kic, Hra-stulje 46, Škocjan. (P4-29 MO) TRAKTOR ŠTORE 45 ugodno pro-(-~ dam. Alojz Jarc, Ivanja vas 6,68216 Mirna Peč. (224-KS4)	12
TRAKTOR URSUS 335, star 3 leta, V 240 delovnih ur, prodam. Jože Murgelj, V] Gor. Kamence 4, Novo mesto. (228-KŠ-4) Pt MOTOKULTIVATOR Honda 600 tel F, s priključki, malo rabljen, prodam. Tel. š| (0608) 89-145 ali (068) 26-150. (P4-94 MO)	c,
mi
1
VARSTVO predšolskih otrok, inš-trukcije (matematika, angleščina) za os-'r? novnošolce ob vikendih. Tel. 65405: ? (P4-12MO)
ZNIŽANO DAJEM kompresor za vr- C{ tanje kamna na kmetijskem zemljišču aliGc stavbišču. Tel. 44-126. (P4-59MO) Gc VSAKO DELO na domu sprejmenjGo redno ali honorarno. Novi prostori okolif ca Novega mesta. Šifra »RESNOST-KOOPERACIJA«. (P448MO)
UČUJ1—	‘ ‘
razno
\KCElAJ (oUZ m') na Kaki, prim no za vikend, prodam. Cena 70,00 din za m2. Ogled v soboto od 8. do 15. ure na Selah pri Raki 2. Tel. (061) 261-001. (P4-19MO)
VINOGRAD (50 arov) na Lokvici prodam. Možnost gradnje vikenda ali stanovanjske hiše. Dostop z vsakim vozilom, asfalt, voda in elektrika tik ob vinogradu. Možna tudi zamenjava za gozd. Jože Žlogar, Ravnace 6, Suhor. (183-P04)
POUČUJEM harmoniko, klavir in ki-po toro. Informacije na tel. (068) 23-01 Utei
Slavko Rauch, Ragovo 2, Novo mestoGo (223-RA4)	ste,
LESNOGALANTERIJSKO OBRtGo v Novem mestu s stroji, s programom in|Co delavnico v najem, poceni prodam. TelŽa (068) 25-294, popoldne. (209-RA4) De NAJAMEM prostor (garažo) 15 m2 vto j
Novem mestu za manjšo popoldanskoSe obrt. Tel. 20-375. (ček-RA4)
kmetijski stroji
preklici
ZETOR 6211 ugodno prodam. Tel. (068) 46-666. (P4-15MO)
ZETOR 5211 ugodno prodam. Tel. (068)46-613. (P4-16MO)
CISTERNO za gnojevko (2700 1), traktor Zetor 5911, rabljeno žico za vinograd ter kosilnico BCS prodam. Judež, Prapreče 2, Šentjernej. (P44MO) URSUS 355, letnik 1975, s kabino, prodam. Tel. (0608) 31-150. (P4-7MO) NOV TRAKTOR Ferguson (39 KM) in RENAULT 18 TU, star 5 let, prodam. Marjan Potočnik, Stranska vas 6, Semič, tel. (068) 56-237. (173-KS4)
vorice zoper Hubajnice in se mu zahvaljujem, daje od stopil od tožbe. (P1-25MO)
obvestila
STRANKE OBVEŠČAM, da proda jamo kokoši in od 16. februaija spreje mamo prednaročila za pettedenske jarki
ce. Dobile se bodo 27. aprila. Zdravjt Zalog J 7, Novo mesto, tel. 24-594
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno kosilnico (italijanska), enaka kot BCS 127. Tel. (064) 42-751. (P4-26 MO) ŽITNI KOMBAJN prodam. Tel. (068)
(200-OB4)
OBVEŠČAMO stranke, da oddajam/ sedemtedenske jarkice. Dobijo se vsal
dan od 16. ure dalje. Jablan 23, Mirni Peč. (230-OB4)
49-673. (P4-58 MO) ŽAG-------------
AGO STIHL 056, traktor Zetor 5211-600 ur, golf JX diesel, letnik 1985, in moped tori prodam. Jože Urbančič, Veliki Cimik 12,68297 Šentjanž. (198-KS4) ZETOR, 60 KM, prodam. Viktor-
ŽELITE dobro počutje? Pridite v salo! »MAJA«, ki vam nudi masažo celega te s,
»MAJ
lesa. Sproščeno v nov dan s salonon Z| A«! Tel. (068) 21 -224. (176-OB-t1 *
Strojine, Mladetiče, Krmelj. (P4-46 MO) ----------------------ERKT"
TRAKTORSKE VERIGE (grifarice) za gume 11 ali 12 col prodam. Gačnik, Boričevo 9, Novo mesto. (196-KS4)
Slovenija
Moja dežela
3.500,00 din. Tel. 26-165.
PRODAM kozolec (15 x 7 m), ventilator za dosuševanje sena, vinograd v Smolenji vasi. Martin Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto. (199-PR4)
VELIKO kotno sedežno garnituro
prodam. Tel. 22-516, popoldne, (ček-
pr<
PR4)
NOVO PEČ za centralno kurjavo pro-
dam 30% ceneje. Možnost odplačila za •	-----------. (235-PR4)
dva obroka. Tel. 73-151. (
PRODAM dva enaka kavča od sedežnih garnitur. Cena za oba je 5.500,00 din. Tel. 26-640. (P4-80 MO)
PRIKOLICO za tovornjak, nosilnost 6 ton, prodam. Tel. (0608) 69-169, zvečer. (P4-9MO)
PRALNI STROJ Obodin WM 610, star eno leto, ugodno prodam. Tel. (0608) 67-110. (P4-3MO)
ŽELEZNI GUMI VOZ (15 col), nov, prodam. Silvo Strmole, Železno 10, Dobrnič, (P4-8MO)
SUHE HRASTOVE PLOHE (2,5 m3) prodam. Vidmar, Hinje 22, ali telefon (061)223-512. (P3-70MO)
DVOREDNI PLETILNI STROJ Bro-ther na kartice prodam. Tel. (0608) 31-040, int. 18 Aleš. (P4-1MO)
Zaman strmimo v vrata mrka, topa bolečina Se vedno kljuje, trka Povsod se roka tvoja Se pozna na naSih licih pa je gorka sled solza
V SPOMIN
na dragega očka, moža, sina
TINETA
MAROLTA
Dragi Tine, minilo bo leto, trpko in polno bolečine, odkar si nas nenadoma zapustil in oklenil naša srca z nepopisno žalostjo. Ne mine dan, da ne bi mislili nate in kruto čutili praznine v nas in okoli nas, ker te ni. V tolažbo nam je, ker čutimo, da nismo sami, ker čutimo, daje dragi TINE ostal v srcih prijateljev in znancev, svojih sodelavcev in vseh, ki so ga poznali. Nepozabna hvala vsem, ki hranite spomin nanj, prinašate cvetje in prižigate svečke na preranem grobu ter nam nemo stojite ob strani.
Žalujoči: žena Majda, hčerki Mojca in Renata ter mama
pr«
73-249. (232-MV-4)
126 PGL, februar 1988, in lado Samaro, julij 1988, prodam. Tel. 44443. (P4-84 MO)
Z 101, letnik 1979, v voznem stanju, z manjšim popravilom, prodam. Tel. (0608) 31-133. (P4-85 MO)
R 4, letnik 1989, prodam. Tel. (068)26-049. (237-MV-4)
Z 101 GTL, letnik 1987, prodam. Tel. 40-219. (P4-86 MO)
ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Dušan Kmet, Zagrebška 16, Novo mesto. (238-MV4)
Z 128, letnik 1986, in videorekorder Phillips prodam. Tel. 26-891. (P4-87 MO)
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala smrt te vzela je prezgodaj, a v srcih naSih boS ostala
ZAHVALA
Tiho, kakor je živela, je od nas odšla draga žena, sestra in teta
FRANČIŠKA FRANKOVIČ
roj. ZAGORC,
iz Imenja 3
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa vaščanom Imenja, ki so nam bili ob tej žalosti v veliko pomoč in uteho. Hvala tudi sosedom iz Ulice like Vaštetove v Novem mestu za darovano cvetje. Lepo se zahvaljujemo gospodu kaplanu za molitev na domu, gospodu župniku za opravljeni obred ter pljučnemu oddelku bolnišnice v Novem mestu, ker so se trudili, da bi pokojnico ohranili pri življenju. Vsem, ki ste darovali vence, cvetje in sveče, se poslovili od naše Francke ter jo pospremili do njenega poslednjega doma, iskrena hvala.
Žalujoči: mož Tone, sestra Mimica, brata Janez in Silvo z družinami ter ostalo sorodstvo Imenje, Novo mesto, Ljubljana, Goppingen, 17. januaija 1990
2110) 25. januarja 19^1 J.
■ ^ HITRO in ugodno izvajam pečarska
I .ČRKICE — rjave, stare 6 tednov, in * piščanci, večji, bodo v prodaji v zajeta marca. V prodaji bodo tudi pri KZ ieša- N'ka. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, , tel.*-44-389. (215-OB-4J
ikonske VALILNICA HUMEK. Spreje-)tor-|mamo naročila za enodnevne piščan-60-CC' bele težke, ijave nesnice in graha-ste- Inf. po telefonu (068) 24-496 ali liran na naslov: Valilnica HUMEK, Irča :lek-Vas 18, Novo mesto. (P3-81MO)
Hra-I _________________________
pro-j—■----—---------------------------
Mir-:
, IJČOLACIJE SERVIS ZAMRZO-leta, VALNIKOV! r|efe VIKTOR PAJEK
b-4) Ptujska c. 89, 62000 Maribor,
non-stop (062) 305-150 ali Tel 4)3-606
Generalno popravljamo vse vrste zamrzovalnikov, tudi take, ki se jim živ-■juenjska doba že izteka.
^■;Ce se je pojavilo na zamrzovalniku inS- fosenje ali od zunaj ledeni, toči, mu t os- ,mo z obnovo izolacije povrnili iz-405.1 SSeijske sposobnosti.
*Tlhranit#»	»lolrtn'1
SITOTISK AVBAR Avguštin Pod Trško goro 7 68000 NOVO MESTO
Nudim proste kapacitete za dotiska-vanje na polizdelke in izdelke. Lahko pa vam hitro izdelam vizitke, poročna vabila ali enostaven plakat. Telefonske informacije: dopoldne 25-551, popoldne ali zvečer doma 22-669. (P3-85 MO)
Ohranite 50% elektrike.
pvhCENlK STORITEV:
"u ^Gorenje 345 1 gorenje 300 1 mejCorenje 220 1 ikoli-Morenje 410 1 5T-Porenje 3101 'renje 21o 1
korenje 2201 z dodatno
980,00 din
980.00	din
880.00	din
880.00	din
840.00	din
770.00	din
in ki-
-01 fsteno	L 165,00 din
testo Gorenje 345 I z dodatno nn3no .	1.380,00 din
BKIborenje 50 1	kaleks
imijiKonear	700,00 din
■ 1 e r® stoijena dela dobite garancijo!
'	r®J*®o, kamor seže Dolenjski list, in
m v(o že četrto leto uspešno. inskoSe priporočamo!
ALFA ROMEO 33 1,3 S, letnik 1987, prevoženih 23.000 km, prodam. Tel. (068) 26-150 (P4-94 MO)
€6*
Krško, d.o.o.
OBRTNIKOM — opozorilo in nasvet
Pri obračunu amortizacije in revalorizacije osnovnih sredstev za leto 1989 lahko napravite eno največjih admini-strativno-poslovnih napak, ki bi lahko imela za posledico velik in dolgoročni izpad sredstev.
Mi vam lahko s posebnim računalniškim programom izračunamo za vas najugodnejšo varianto in izdelamo kompleten obračun amortizacije v najkrajšem možnem času. Pokličite nas na telefon (0608) 33-481 ali 70-313, vsak dan od 8. do 19. ure, in z veseljem vam bomo pomagali.
ajnict le g d. Mali
Delo. skrb in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala,
zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi zlate mamice
Nežke
Šikonja
roj. Bahor,
iz Tribuč 40
tanoltSC ‘s*creno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in OB-41 znancem- Hvala vsem za izraze sožalja, prelepo cvetje, za številno in
1 čuteče spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala tudi sodelavkam BE-: Tl Črnomelj, govornikoma Darinki in Petru Prijanovič, pevkam iz Ad-lešičev, godbi iz Črnomlja ter ZB, upokojencem in gospodu župniku za •epo opravljen obred.
*—
Žalujoči: hčerka Mimica z Ivanom in ostalo sorodstvo
Niti zgobom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric
JOŽE LUPŠINA
mizarski mojster v pokoju s Trebeža 48 pri Artičah
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojniku da-r°vali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi ^dnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in osebju Splošne bolnice Brežice za pomoč v zadnjih trenutkih, delovnim organizacijam >MV, Regulator in Terme Čatež za podarjene vence, godbi tovarne Vi-ae<n Krško, gospodu župniku za opravljen obred in tople besede slove-^ ter vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih.
kujoči: žena Marija, sinova Milan in Branko z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
I
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga teta
KRISTINA LEVSTIK
iz Kočevja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje ter vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala govorniku za poslovilne besede ter godbi iz Kočevja. Hvala župniku za lepo opravljeni cerkveni obred.
Vsi njeni
Zaman te iščejo oči zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se naše oči
V SPOMIN
na našega dragega moža in očeta
JOŽETA KELVIŠARJA
23. januarja je minilo žalostno leto, polno bolečine, odkar te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Dragi oče, z žalostjo v srcih in solzami v očeh se te spominjamo vsak dan. Hvala vsem, ki imate še lep spomin nanj, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
Žalujoči: žena Albina, sinovi Jože, Marjan in Darko
Zaspala mamica je zlata, zaprla trudne je oiL.
ZAHVALA
14. januarja nas je v 86. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
JOŽEFA KLOBČAR
iz Podgrada
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in izrekli sožalje ter našo mamo spremili na njeni zadnji poti, še posebna zahvala vsem sosedom v Podgradu.
Žalujoči: vsi njeni
Ljubila si svojo družino, ljubila si zemljo in dom, ostali smo z bolečino, ti odšdla si v večni dom.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v komaj 67. letu starosti nepričakovano zapustila naša nadve dobra žena, mama, stara mama in teta
ANTONIJA
ARH
Gržeča vas 8
Iskreno se zahvaljaujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence, zdravstvenemu osebju in patronažni sestri ter kolektivoma Videm in Kovinarska Krško. Obenem se zahvaljujemo župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Janez, sinovi Ivan, Jože in Martin ter hčere Milena, Majda in Ivanka z družinami

ZAHVALA
30. decembra 1989, smo se poslovili od naše drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete
ENI
BERŠIČ
s Štrekljevca 3
Prisrčno se zahvaljujemo za pomoč internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, sorodnikom, sosedom, kolektivu Iskra, ZB, govornikoma, pevskemu zboru in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi, cenjeni in skrbni mož, oče in stari oče
IGNAC SLAVKO BLATNIK
iz Šentjerneja
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in spdelavcem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, Gasilskemu društvu Šentjernej, šentjemejski godbi ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Štefka, sin Nace in hčerka Nada z družinama
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA
LUKEŽIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala DO Iskra Semič, zdravniškemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Posebna zahvala tudi govornikoma za poslovilne besede, pevcem upokojenskega mešanega zbora Črnomelj ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni doma in v tujini
ZAHVALA
V 69. letu nas je po krajši, vendar hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC
RUČIGAJ
z Dol. Mokrega Polja 7
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svete maše. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za pomoč, GD Mokro Polje za organizacijo pogreba in ostalim GD, obema govornikoma za izrečene besede slovesa in gospodu kaplanu za opravljen obred in vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala DO IMV Revoz in Iskri Hipot za podarjeno cvetje.
Žalujoči: vsi njegovi
Ljubil si svojo družino, ljubil si delo in dom. Ostali smo z bolečino, Ti odšel si v večni dom.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti ljubega moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA STRICU A
______________ iz Semiča
te z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ytestransko pomagali, nam ustno ali pisno izrekli sožalje in sočustvovali z nami ter pokojniku darovali cvetje JIJ vence in ga v tako velikem številu pospremili v zadnji dom. Posebna hvala za hitro zdravniško pomoč iz ynomlja, metliškemu zdravstvenemu domu za dolgoletno zdravljenje, govornikom za ganljive besede pred d°mačo hišo in na pokopališču, godbi in pevcem iz Metlike, Združenju obrtnikov Črnomelj, organizatorjem Pogreba ter DU Semič. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Semič, Stranska vas, Ljubljana, USA, Kanada in Avstralija, Moste pri Komendi .
Življenja pot ni bila z rožami posuta; pot dela, stisk, skrbi in bolečine prezgodaj je pretrgala usoda kruta
ZAHVALA
V 66. letuje po dolgi in težki bolezni dotrpela naša draga žena, mama, stara mama, sestra, svakinja, tašča in teta
ANA ŠKOF
iz Dragomlje vasi 7
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti, podarili vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dobrim vaščanom za vso pomoč in organizacijo pogreba, osebju Doma počitka v Metliki za skrbno nego, osebju Zdravstvenega doma Metlika in Splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin, Kmetijski zadrugi Metlika, delavnici Pečarič iz Metlike in organizaciji Zveze združenj borcev Suhor. Najlepša hvala duhovnikoma za spremstvo in lepo opravljen obred, sosedi Mariji Kočevar za tople poslovilne besede in pevkam za ganljivo zapete pesmi ob uri slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
4(2110) 25. januarja 1990
DOLENJSKI LIST
s
s
s
%
s
*
*
%
!
5
S
%
<*
*
%
S
5
s
N
*
*
*
PETRA BRECEU
Modno kreatorstvo je gotovo tisti ključni člen, ki odloča, ali bo neko tekstilno, konfekcionarsko delo na trgu povdzignjeno v višave, obsojeno na životarjenje p povprečju ali na padec. So seveda še drugi prav tako pomembni členi, toda prav kreatorski, modni je nekako vsem pika na L Četudi bi vse delovalo brezhibno, bi brez odlično opravljenega ustvarjalnega dela modnega kreiranja posebej danes, ko je konkurenca p lej panogi vse hujša, kupci pa vse bolj osveščeni, ne bilo uspeha.
Labod Novo mesto ima s tem členom srečo, v veliki meri na njegov račun ostaja že dolga leta m samem vrhu slovenske in jugoslovanske konfekcijske industrije, o čemer govorijo tudi številna priznanja z modnih sejmov. Na nedavnem sejmu Moda 90 v Ljubljani si je Labod spet prislužil najvišje priznanje, kipec ljubljanskega zmaja, kreatorki Jelka Novak in Petra Brecelj pa posebno diplomo in priznanje »Zlata Jana«, ki ga podeljuje revija Jana krealorjem za najbolje oblikovane razstavljene kolekcije.
Petra Brecelj je novomeškemu Labodu zvesta že dve desetletji, le nekaj manj kot njena kolegica Jelka, ki je do sedaj dobila že celo vrsto pomembnih kreatorskih nagrad Petra je sicer Ljubljančanka, tam je končala tudi šolanje na modni smeri šole za oblikovanje in tam tudi živi »Da sem se odločila za to delo, je predvsem mamina zasluga, ki je v meni videla ta-
lent za risanje in oblikovanje. Vedno mi je prigovarjala, da je oblikovanje oblek zelo lep poklic za žensko. Tudi sama tako mislim, čeprav k temu zanimivemu in prijetnemu opravilu sodi v službi še kup manj bleščečih in prijetih stvari. Posebno na začetku je bilo težko. Iskala sem svoj stil, nisem bila vedno prepričana o svojem okusu, tudi na področju tehnologije v proizvodnji nisem bila doma. Vendar pa v dveh letih pravi človek pride noter in potem dela z večjo lahkoto in gotovostjo, predvsem kar se. tiče prepričanja o lastni presoji na področju estetskega oblikovanja.«
Kolekcije ženske konfekcije v Labodu izdelujejo dvakrat letno. Pred tem si ogledajo sejme mode v tujini ter na podlagi tendenc barv, linije in tkanin naredijo program za novo kolekcijo, ki je vedno za leto naprej. Petra pravi, da bi za njih in za potrošnike bilo veliko
bolje, če bi se stvari hitreje obra-a le
čale, če bi delali več manjših kolekcij letno, takšnih, ki bi bile potem tudi m kratkem času v trgovinah. Toda proizvodni ciklus zahteva to dolgo dobo. Modne tokove naši kreatorji spremljajo v Franciji, Nemčiji, Italiji, ta je Petri celo naj bližja, saj je zadnja štiri leta preživela v Milanu, v središču italijanske mode in je bila stalno v toku dogajanja na glavnem modnem prizorišču. Svoja opažanja je seveda redno posredovala kolegom v Labodu, s katerim je bila ta čas vezana pogodbeno in je na sezono pošiljala okrog 70 skic za vse programe. »Nagradi Jelki in meni seveda pomenita veliko, prav tako celotnemu teamu, ki je bil udeležen pri izdelavi te kolekcije. Dajo polet za nadaljnje ustvarjanje. Prav tako sta nagradi dobrodošli za Labod, zanj in za naše izdelke pomenita lepo reklamo.«
Modna kreatorka Petra Brecelj ima družino, dva otroka, pozna valcu razmer to po ve, da je zares polno zaposlena. Tisto malo prostega časa, kar ga je, izkoristi za izlete v naravo, urejanje vrta in šivanje drobnih izdelkov za sta-
0
S
0
S
5
\
r -
SREČA ZA BARIČINE — Oče je kupil in izpolnil kartico, zadela pa je mamica. Na končuje srečna vsa družina. (Foto: J. P.)
Dolenjcem
avtom
kombajn
Avto Vanji Eržen, kombajn Bariči Sladič
\
no vanje. Da je sama lepo oblečena, pa verjetno ni treba posebej
poudarjati
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
»m
NOVO MESTO — V nedeljo zvečer je ljubljanska televizija pripravila četrto žrebanje akcije podarim-dobim. Na Dolenjsko velike nagrade ne prihajajo prav pogosto, vendar sta v tem letu prišli že dve in obe v roke Krkinim delavkam. Prvo je prav za silvestrsko noč v žrebanju 3x3 dobila No-vomeščanka Vanja Eržen. Njen listič ji je prinesel avto croma, vreden 180.000 din, druga srečnica pa je bila Bariča Sladič z Mestnih njiv, ki ji je zadnje žrebanje podarim-dobim prineslo enoosni silažni kombajn vihar 40, vreden 25.000 din.
Baričeva družina z nakupom kartic že vsa leta podpira naše smučarje. Tokrat je šele dva dni pred žrebanjem Baričin mož. kupil štiri, za vsakega člana družine po eno. Do sedaj še nikoli niso imeli sreče, to pot pa seje izplačalo. Veselja to noč kar ni bilo konec: »Tako smo si želeli, da bi od nekod prišel denar, saj nam je dedek Mraz iz Krke, kjer sva oba zaposlena, prinesel večje stanovanje v Ulici Slavka Gruma, denarja za vso opremo pa ni bilo kje vzeti. Kombajna res ne potrebujeva, zato sva ga sklenila prodati. Kupcev menda ne bo manjkalo, saj takega kombajna trenutno ni mogoče kupiti v nobeni od slovenskih trgovin s kmetijskimi stroji«, je vesela povedala Bariča.
J. PAVLIN
Knjiga, ki ne gre v glavo, ampak v želodec
Darilo za J. Smoleta in za župana Verone
VOLČJE PRI SROMLJAH — Minka Butkovič ni slaščičarka, toda njene spretne roke znajo kljub temu oblikovati sladka čudesa. Sosedje ter mnogi drugi jo radi poprosijo, da jim speče torto: za rojstni dan, za poroko ali obletnice.
»Naročila prihajajo tudi iz širše okolice, tako da je dela včasih že kar preveč. Pride čas, na primer okrog prvomajskih ali novembrskih praznikov, ko moram narediti tudi po štiri torte obenem. Vendar sem taka, da težko odklonim, če me ljudje prosijo. Pekla sem že različne oblike tort, a so ljudje trenutno najbolj navdušeni nad tako, ki predstavlja odprto knjigo,« je povedala Butkovičeva.
Tisti, ki so tako torto že videli, pravijo, da to ni slaščica, ki bi jo človek pojedel, ampak prava umetnija. Minka jo namreč zna okrasiti z
Vir zdravja iz Suhe krajine
Lani 18.400 kg zdravilnih zelišč — Načrt FAO
DOLJNI VRH — V Suhi krajini so lani pospravili z njiv 18 ton ozkolistne-ga trpotca in 400 kg timijana. Medtem ko se s pridelkom timijana v zadrugi sicer res ne pohvalijo, pravijo, da so trpotca nakosili njihovi kooperanti nadpovprečno veliko, kar pa poznavalcev navsezadnje ne čudi, ker je bilo leto deževno in tako pravo za to zelišče.
Med pridelovalci trpotca je bila tudi Matilda Kic z Daljnega Vrha. »Na roke
nzit y
Minka Butkovič s torto
obilo umetniškega navdiha in ji tudi pripisati primerno posvetilo. S svojimi izdelki redno sodeluje na kulinaričnih razstavah, kijih pripravlja aktiv kmečkih žena Sromlje. Kot zanimivost bi veljalo povedati še to, da sta se z Minkino torto sladkala že tudi politik Jože Smole in župan italijanskega mesta Verone. Smoletu sojo podarili na srečanju kmečkih žena v Brežicah, veronskemu županu pa na mednarodnem kmetijskem sejmu v Veroni.	x
B DUŠIČ
Matilda Kic
smo kosili. Ampak košnja ni najhujše, najhujša je bila pletev. Po vsaki košnji je bilo treba pleti, večno sem bila na njivi.
BREŽIŠKI GRAD — FILMSKI ELSINOR
BREŽICE — Posavski muzej ima spet v gosteh filmarje. V koprodukciji Jadran filma in Brandenburg Produc-tions iz Los Angelesa snemajo prizore za film Rosenkrantz in Guildenstern sta mrtva (Rosencrantz and Guildenstern are dead). To je hamletovska zgodba izpod peresa Toma Stoppar-da. Avtorje najprej napisal roman, po romanu pa scenarij za film, ki ga tudi sam režira. Najbolj znani igralec je Richard Dreifuss, ki nastopa v glavni vlogi Hamleta. Dvorjana Rosenc-rantza upodablja Gary Goldman, Guildensterna pa Iain Glen. Asistent režiserja Zoran Budak je povedal, da so si brežiški grad izbrali za snemanje za to, ker najbolj spominja na Grad Elsinor na Danskem, na prizorišče drame o kraljeviču Hamletu.
J.T.
kozerija
V ribah presenetljivo malo PCB l
Nepričakovani rezultati analize rib, ki so bile ujete v Krupi in Kolpi
Ribolovno leto 1989 je že mimo nas in ko z veliko zamudo šele danes lahko pišemo o tem, kakšne ribe smo lovili lani v Krupi, Lahinji in Kolpi, koliko so bile zastrupljene s polikloriranimi bife-nili in ali so bile užitne. Informacija o tem je res malo pozna, a vendar opravičljiva iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so ribe dolgo čakale v zamrzovalniku, dokler se ni našel denar za analize pri Zavodu za socialno medicino in higieno v Novem mestu, tako da so bile raziskave opravljene šele v decembru. Druga, srečna okolnost je, da so analize pokazale onesnaženost rib pod dopustnimi mejami, tako da imamo lahko mirno vest pred tistimi, ki so ulovljene ribe tudi uživali. Poslej se kaj takega ne bi smelo ponoviti, saj bi poročilo o stanju rib v belokranjskih rekah morali imeti že pred začetkom ribiške sezone.
Za analize sva z mojim mladim ribiškim prijateljem iz Kloštra Tonetom Klepcem ulovila in dostavila zavodu 21 rib, analiziranih pa je bilo samo 12; toliko je bilo pač denarja. Dobljeni rezultati so pokazali, da razen postrvi iz Krupe nobena druga riba ni vsebovala preveč PCB. Ta postrv, težka 920 gramov, je imela 14,4 g/kg PCB, kar je še zmeraj 7-krat več od ameriške FDA tolerance, ki znaša 2 grama PCB na en kilogram užitnega dela ribe. Naša predpisana maksimalno dovoljena količina PCB v ribah je večja (3 mg/kg PCB).
svet: ne uživajmo njenih rib!
Opravljene so bile še analize rib, ujetih v Kolpi. V primerjavi z letom 1987 so analize pokazale veliko upadanja vsebnosti PCB v ribah, kar je bilo zabeleženo že predlanskim. To je dosti pod tolerančnimi vrednostmi in budi upanje, da se zastrupljenost rib s PCB zmanjšuje. To bi bila zares velika stvar za belokranjske reke in Belo krajino. Moramo pa še nadaljevati raziskave in se pripravljati na ponovitev akcije v letu 1991.
Postavlja se vprašanje: zakaj se vsebnost PCB v ribah zmanjšuje, ko pa belokranjske reke še naprej nimajo nič manj PCB kot v prvem letu odkritja? Nekaj se dogaja, to pa bi lahko pojasnile le dodatne biološke raziskave, ki pa jih veijetno ne bo.
pokazali razumevanje in prispevali c nar, da je bilo koristno delo spl* opravljeno.
Inž. IGOR JUGOV
Možno pa je nekaj. Že več let opa-.................................ških
Težko je pojasniti relativno nizko vsebnost PCB v postrvi, saj je postrv iz leta 1984 vsebovala 118, iz leta 1987 70 in iz leta 1988 29,90 mg/kg PCB! V istem času pa Krupa ne izkazuje zmanjšanja PCB v vodi. Analizirana je bila tudi podust, kije zašla v Krupo; imela je 2,4 g/kg PCB. Za Krupo torej velja na-
žamo, da na družinskih ali republišk tekmovanjih na Lahinji pri Geršičih in Krovoglavicah ni več izlova podusti. Tudi klenov ni več. Lahko domnevamo, da je PCB skozi leta uničil tisti živalski svet v vodi in sedimentih, kije bil hrana podustem in klenom, zato so se ribe preselile višje v Lahinjo ali dol v Kolpo. Mogoče je tako tudi v Krupi in Kolpi in so si ribe poiskale drugo hrano, kije bila manj prijemljiva in onesnažena z PCB, ali pa so postale »vegetarijanke« kot platnica, ki ima zaradi večinoma rastlinske prehrane v sebi najmanj PCB. Mogoče bomo kdaj zvedeli, kako je s tem.
Za analize in rezultate o vsebnosti PCB v ribah belokranjskih rek se moramo zahvaliti Zavodu za socialno medicino in higieno v Novem mestu, njegovim strokovnjakom in direktorju dr. Albinu Pečavarju, pa tudi vsem, ki so
Avtomobilski sejem na Cikavi
Odpira ga Miro Škufca — Začetek že v nedeljo
NOVO MESTO — Mira Škufca, vodjo Hladilnice na Cikavi, bomo lahko kmalu spoznali tudi v vlogi organizatorja in lastnika prvega zasebnega avtomobilskega sejma na Dolenjskem. »Zakaj bi naši ljudje hodili kupovat in prodajat rabljene avtomobile v Ljubljano in Zagreb, če to lahko počno tudi doma? Pa še nekaj več bomo naredili, kot na drugih sejmih,« pove Miro. Pravzaprav z organizacijo takašnega
Ko je prišlo ven, smo šli po njivi z oko-palnikom, po tistem smo delali na roke. Na začetku je zgledalo, da bo zanič. Nazadnje je bilo dobro,« pravi o skrbi za trpotčevo njivo Matilda. »Navsezadnje seje tudi splačalo. Plačevali so pol marke po tečaju na dan odkupa,« dodaja. Besede o pletvi pa samo potrjujejo strokovno oceno, da je s trpotcem veliko dela. Najbrž, so ga ravno zaradi tovrstne zahtevnosti pridelave zadružni pospeševalci v okviru projekta FAO zanesli v Suho krajino, ker je v tem košču sveta še veliko rok, ki se nikakor ne ogibajo dela.
S pletvijo in košnjo trpotca bodo imeli na Kičevi domačiji opravka še dve leti, saj so prek zadruge sklenili za 3 leta pogodbo s Krkinimi z Zelišči iz Novega mesta. »Če bodo za to, ga bomo še sejali,« nima ničesar proti podaljšanju pogodbe Matilda Kic. Odvisno je predvsem od tega, kaj bodo porekli v Krki. O tej sicer pravijo, da ni zagreta za povečanje trpotčevega pridelka v Suhi krajini. Matildi Kic bi bilo verjetno žal, če to o novomeškem odkupovalcu zdravilnih zelišč drži. Delavna je namreč v aktivu kmečkih žensk pri KZ Trebnje. Pravi, da ni zgubljen tisti čas, ko imajo v aktivu dvakrat na zimo predavanje. Verjetno je z duhom takih dosedanjih predavanj prežeto tudi njeno pridelovanje trpotca, zelišča ki gre zoper kašelj in kot antibiotična sestavina.
M. LUZAR
sejma ni kaj dosti dela. Miro sije urejene parkirne prostore za nedeljske dopoldneve rezerviral kar na Cikavi pri Iskri Tenelu. Že to nedeljo, 28. januaija, med 7. in 13. uro pričakuje prve kupce, prodajalce ali pa le opazovalce. Na prostoru bo mogoče priti do tiskovin za kupoprodajne pogodbe, na voljo pa bo tudi uradni cenilec. Vstopnina na parkirni prostor bo60dininjobo prodajalec plačal pri vhodu na parkirišče. Istočasno bo dobil obrazec, na katerem bo izpolnil vse najnujnejše o svojem avtomobilu. V primeru, da ta dan kupčije ne bo sklenil, bodo podatki iz lističa romali v računalnik, in če se bo prodajalec strinjal, bo avto kar med tednom prodal Miro Škufca in si pri tem zaračunal 5% stroškov.
Na sejmu utegne biti že to nedeljo kar živahno, saj bo v neposredni bližini prav ta čas odprta še nova gostilna Rozalije Drenik, tako da bodo kupčije lahko sklenjene tudi za šankom. Miro Škufca ima s sejmom kot popoldanski obrtnik še velike načrte. »Ko bomo re-
TELIČKI TROJČKI PRI SLOVE!
CU V KAPELAH — Prva telička, sta jo Slovenčev Roman in vzredila pred osmimi leti in jo zadi la v domačem hlevu, jima od vs začetka prinaša srečo. Dvakrat je p< vrgla po enega telička, štirikrat dvfl čke in pred kratkim celo trojčke. K sta mlada gospodarja gradila hišo (J 1985 dalje, jim je njuna simentalr vsakič podvojila izkupiček za teličk »Za dva smo vedeli,« je dejal Romaj y »tretji pa nas je vse skupaj presenef Stricu Francu Ureku dolgujemo aj | hvalo, daje krava srečno povrgla,) ob se zadnje tele ni zadušilo. Veli! Na prakse ima naš stric in tudi dvojčko je vselej pomagal na svet.« Telički! |jst| zdravi, pravi korenjaki. Dve kr* UV( pomolzejo, da jih nahranijo. Mlel njj pijejo po dudki. (Foto: J. Teppey) •
gistrirani kot podjetje, nameravamo organizirati tudi prvo zasebno :
avtošolo,
izposojati avtomobile in pripraviti prvi prodajni salon avtomobilov, ki jih na Dolenjskem ni mogoče kupiti,« optimistično razmišlja.
J. P.
V METROPOLU »EN MOŽ ANSAMBEL« — Novomeški hi Metropol, ki od 1. januaija nap* §r( posluje v sklopu Krkinih Zdravili* te(j že pripravlja prva presenečenja * pn svoje goste. Tako bo poslej vsak fi nu tek in soboto med 18. in 22. uro hote ne| ske goste zabaval Peter Fink, mlaj ^ glasbenik iz Obrha pri Dolenjski ^ Toplicah, kije doslej igral pri sku(t v nah Gotlib, Dolenjci in z Objemo! gfi sodeloval tudi na Lojtrci domači Sicer pa v Metropolu pripravljajo J :ev nekaj novosti, tako so med drugi 1 uredili tudi sobo za nekadilce, nedel sko pizzo ali kosilo pa je moč tudi n< ročiti po telefonu 21-447.
Miro Škufca
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. _______________

studio
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista

Nagrada za sodelovanje pri izbiranju lestvice narodnozabavnih melodij gre ta teden v j
Podbočje in Trebnje, in sicer jo bosta prejela BERNARDA JELER in IGOR BORIN. Lestvica pa je takšna:
L (1) Spomini, ANSAMBEL IVANA PUGLJA
2.	(2) Jasmin, SPOMIN
3.	(4) Zavrtimo se, ANSAMBEL VILIJA PETRIČA
4.	(3) Novoletno voščilo, ANSAMBEL IVANA RUPARJA
5.	(6) Klic trobente, ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA
6.	(5) Zvezde nad Vrhgoro, ANSAMBEL TONIJA VERDERBERJA
7.	(10) Novoletna, HENČEK
8.	(7) Mamin dan, CELJSKI KVINTET
9.	(9) Dolenjski svet, DOLENJSKI FANTJE
10. (	) Če bi bil delegat, KRT
Predlog: Nasvidenje, GORENJCI.	-
-
wvwvwwwv^/wwwvwwwvvwwwvww^,y^
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
DOBRO JUTRO, GOSPE IN GOSPODJE!
Razredna učiteljica Barbara Kred-nik je imela navado reči svojim stanovskim kolegicam in kolegom »gospa« in »gospod«.
— Gospa Ivanka, zvonilo je, greva v razred.
Ali pa:
— Gospod ravnatelj, drznila bi si pripomniti, da imamo učitelji v Repičevi dragi mizerne osebne dohodke.
Barbarina »gospa« in »gospod« sta šla na jetra vsem razen snažilki Cujnovi, ki je bila res gospa: vozila se je v golfu, v službo je hodila namesto ob šestih ob osmih, povrhu
vsega pa si je zgradila še lepo hišo na Zeleni gori
— Krednikovo bo moral nekdo opozoriti, naj že preneha s to svojo »gospo« in s tem svojim »gospodom«. Učitelji smo bili in bomo vselej in povsod — tovariši, je mlel na sestanku osnovne organizacije ZK tovariš ravnatelj.
— Jutri jo vzamem v precep, se je kar sam ponudil tovariš sekretar. Zalegloje. Po pogovoru s tovarišem sekretarjem je Krednikova obrnila ploščo.
— Odmora je konec, tovarišice in tovariši! je tulila po zbornici, ko je odzvonilo. Celo snažilki Cujnovi,
ki je pričela hoditi p šolo p krznenem plašču za razliko od učiteljic, ki niso premogle drugega kot kostimov, je govorila:
— Tovarišica snažilka, spet niste pobrisali linoleja pred tablo p mojem razredu.
V Repičevini so zaveli drugi vetrovi. Z »gospa« in »gospod« so se pričeli obmetavati domala vsi, celo člani Zveze komunistov, le Barbara Krednik je še vztrajala pri »tovarišici« in »tovarišu«.
— Nemogoča je! Dviga mi pritisk s svojo »tovarišico« in s svojim »tovarišem«, je momljal na učiteljski konferenci gospod ravnatelj.
— Nekdo ji bo moral reči, da smo tudi učitelji gospe in gospodje, je še dodal
Prostovoljno se je javil gospod sekretar osnovne organizacije ZK.
— Boste videli• že jutri bomo gospe in gospodje! je nastopil samozavestno, čeprav je razpolagal s podatkom, da se mu članstvo krepko osipava.
Ko je stopila drugi dan Barbaro Krednik p napol polno zbornico, je zažgolela:
— Dobro jutro, gospe in gospo-TONIGAŠPER1Č