LETO VI. 9
november 1980
glasilo szdl občine logatec
Logaške
NOVICE
OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM
DELOVNIM LJUDEM so LOGATEC
IN OBČANOM DPO LOGATEC
IN UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC
linilo je že 37 let od tistega zgodovinskega zasedanja Avnoja v malem bosenskem Jajcu, kjer se je rodila nova Jugoslavija. V srcu okupirane Evrope, ko je nacistični škorenj še vedno mendral napredna ljudstva vsega sveta, so si drznili iz blata dvigniti glave naši narodi in narodnosti ter se že odločati o novem času in o novi republiki. Glasniki novega časa so nepretrgano ves čas verjeli v končno zmago pravice in v stvarjenje nove družbe. Na čelu pa je stal mož, ki so ga s spoštovanjem izgovarjali tako prijatelji kot sovražniki. Delavcu iz ljudstva so prav na današnji dan prisluhnili delegati vseh jugoslovanskih narodov. Imenovali so ga za maršala. Tito nas bo vodil tudi potem, ko bomo izbojevali še zadnjo bitko,
so dejali. 36 praznovanj Dneva republike smo praznovali z njim. Letošnje bo minilo brez njegove prisotnosti. Mar res? Ne. Nikoli se še ni v zgodovini naših narodov nekdo tako korenito zapisal v misli slehernega Jugoslovana, kot on. Povsod bo z nami, saj pooseblja našo svobodo in naš čas. Tudi letošnje praznovanje bo Tito z nami. Z nami je njegovo delo, njegov ustvarjalni duh in misli, s katerimi hodimo po njegovi poti.
Naša država si je prav s Titovo pomočjo pridobila ugled v svetu. Z gibanjem neuvrščenosti smo pokazali, kako lahko živimo v miru z vsemi narodi. Pokazali smo, kako lahko države z različnimi, celo nasprotujočimi družbenimi ureditvami uspešno sodelujejo pri naporih za utrditev miru. Dokazali smo nesmiselnost oboroževalne tekme in ustrahovanja. Pokazali smo pot sporazumevanja in nevmešavanja v notranje zadeve sleherne države. In danes vemo, da so začetki te doktrine vzniknili pred 37 leti, ko se je rojevala naša nova republika. Čeprav obdani od večkrat močnejšega sovražnika, smo pokazali moč malih narodov, mlade države in novih sil. V razvoju naše družbe smo se srečavali z vsemi možnimi pritiski, tako gospodarskimi kot političnimi. Iz teh izkušenj se je rodila misel protiblokovske politike, ki so ji pod krinko napredka imperialistične miselnosti prerokovali kratek čas. Več kot dvajset let ideje neuvrščenosti žive in se razvijajo. Upravičeno smo lahko ponosni, da smo bili med prvimi, ki smo se postavili po robu blokovski razdelitvi sveta. Ponosni smo tudi zato, ker nas je v tem vodil naš Tito.
Praznujemo v času, ko se z vsemi silami borimo za gospodarsko stabilnost. Vemo, da težav ni malo, a premagati jih moramo. Vrednote jugoslovanske enotnosti nam bodo tudi v tem primeru pomagale. V marsičem smo si medsebojno že pomagali, pomagali si bomo tudi sedaj. Končuje se srednjeročno obdobje, vstopamo v novega. Pred nami so naloge, ki smo si jih sami zadali in izkušnje nam povedo, kako jih bomo rešili. Vemo, da se moramo zanesti na lastne sile. In spet se srečamo z mislimi tovariša Tita, ki je neomajno verjel v sposobnost naših narodov in narodnosti, da sami rešujemo svoje probleme.
Dan republike je praznik nas vseh. Stopamo v 38. leto obstoja družbe, ki ima pred seboj jasno pot. S skupnimi močmi bomo hodili po Titovi poti, ki je pot napredka in sožitja. Praznujmo v srcih, praznujmo z zmagami, praznujmo z delom in veseljem, da smo v svojem ustvarjanju svobodni in močni.
V skladu z določili 5. in H. člena pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije,
razpisuje
žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference SZDL Logatec 5 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1981
Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri:
- razvoju naše samoupravne socialistične družbe,
- uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ',er v družbi nasploh, še zlasti pri razvoju delegatskega sistema m uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti,
- krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
- neposrednemu uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcu odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predlog lahko oblikujejo krajevne konterence SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva
Predloge z obrazložitvijo m utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konterenci SZDL Logatec, Notranj-ska 14 najkasneje do 2H. februarja 19H1. žiriji za podeljevanje
priznanj OF pri OK SZDL Logatec
Lo£af)ke
NOVICE
Delovni ljudje in občani »ZA« napredek in razvoj
MMne udeležba y2,8 % občanov na referendumu v nedeljo 23. novembra je dokaz pnptavljenosti odločanja o združevanju sreustev tudi iz osebnega dohodka (2 % od i.tllo). za hitrejši napredek na vseh področjih, kjer zaostajamo v razvoju posebej pa uukaz vzajemnosti in solidarni,sti med krajevnimi skupnostmi za skladnejši razvoj
Močnejši smo bili tisti, ki smo s svojim ZA pokazali, da gremo po pravi poti. 58,1 % vseh občanov je bilo ZA.
Najboljši uspeh so uosegli krajani iz VRHA, IABOHA in HOIEDHSICE (vsi preko rU%). Na Vrhu so izglasovali tudi svoj krajevni samoprispevek, ki je namenjen isti slvari, to je asfaltiranju njihove česte.
listi pa, ki niso bili istega mnenja, torei so bili PROTI, opozarjajo le na to, da se ne strinjajo s programom ali pa iz drugih razlogov niso ZA. Na zborih volilcev v krajevnih skupnostih in vaSkih odborih, v društvih, v organizacijah združenega dela niso dajali uiugačnih predlogov, kot so |ih same krajevne skupnosti uskladile v enotnem občinskem programu Vemo le. da so glasovali PROTI. Ne vemo pa, kaj želijo, ne vemo Kakšne so njihove namere, kakšen razvoj predlagajo
Naša družbena skupnost je odprta za vsakogar, demokratično se usklajuje, vse naše delovanje, rmdsebojni odnosi in še zlasti nadal|nji razvoj, zato je nujno, da te demokratične samoupravne poti v čimveč|em številu v bodoče še bolj uporabljamo, da ui že v predhodnih razpravah razčistili vsa neskladja.
Heferendum |e uspel m dolžnost nas vseh je, da bomo skrbno sestavili vrstni red programa gradnje objektov in še skrbneje ravnali s sredstvi, ki jih bomo združevali, s samoprispevkom, s sredstvi iz dohodka organizacij združenega dela in drugih virov.
Podrobnejši rezultati referenduma so:
KS - VULISCA
1. Usnovna šola 8 talcev - Center 2 Bife Stara pošta - Mandrge 3. Gostilna pri Ančki - Za jačko 4 Stari vrtec - Martinjhrib b Zdravstveni dom - Poštni vrt b Bife Mercator - Cevica
7. Narodni dom - Za Narodnim domom
8. Brod - Gradnik
y Blekkova vas - Gradnik Skupaj:
HUVTfc
l. Združeni dom - Rovte
2 Podružnična osnovna šola - Log Zaplana
SKUPAJ
Vsak dan beremo v časopisih in poslušamo po radiu ier televiziji o energetski krizi, o pomanjkanju nafte, o podražitvah goriv, o postnih dnevih za avtomobile itd. Toda dejanskega stanja se največkrat niti ne zavedamo, kljub temu, da je račun za elektriko, bencin in ogrevanje vsak dan višji.
Poslušamo največkrat precej pretirane novice o
glasovalo glasovalo v %    ZA v %
88,1 b<\9
96,4 4 7,8
97,0 61,4
91,9 30,7
90,8 b0,6
857 44,0
97,4 52,2
87,0 44.0
92.4 51,2
91.5 49,2
93.6 75,3
92.7 73,5 100,0 69,1
93,6 74,7
88,3 5 7,3
100,0 66,6 89,6 58,3
100,0 67,5 98,5 69,2 99,1 68,4 97,4 70,0
96.1 61,5
99.2 78,5 02,11 511,1
PREDSEDNIK SO LOGAIEC: Franc GODINA, dipl inž
kopnenju zalog nafte, premoga in jedrskega goriva. Zavedati se pa moramo, da se zaloge goriv zares počasi praznijo, nahajališča goriv so vedno teže dostopna in s tem proizvodni stroški močno naraščajo, kar povzroča vrtoglavo rast cen.
Strokovnjaki po vsem svetu raziskujejo možnosti za rešitev tega problema. Vsi sc pričakovali, da bo atomske
energija rešila ta pruolem, pe seje pokazalo, da ni tako, ker bodo zaloge urana verjetno prej izčrpane kot zaloge nafte. Poleg tega pa ta vir energije močno onesnažuje okolje (radioaktivni odpadki). V razvoju je izboljšan sistem atomskih elektrarn, katerega uporabo pa predvidevajo šele po letu 2020. Toda velik del strokovnjakov je prepričan, da tudi to ni rešitev energetske krize, ker bi lahko odpadki iz teh elektrarn tekom stoletij onemogočili obstoj človeštva.
Zato so se oči človeštva obrnile na edini neusahljivi vir energije, ki ne onesnažuje okolja in je skoraj povsod na zemlji prisoten in na katerega noben egoizem človeštva ne more vplivati, to je SONCE.
Večina ljudi, ko sliši govoriti o sončni energiji, takoj pomisli na sončne celice, sončne kolektorje in sončne elektrarne, to je na direktno pretvorbo sončnega sevanja v elektriko ali toplotno energijo. Toda narava sama že milijone let pretvarja sončno energijo s pomočjo fotosinteze, anorganskih snovi in vode v rastlinje (les, slama itd), ki ob zgorevanju to energijo zopet sprosti. Do danes tehnika še ni našla boljšega akumulatorja toplotne energije kot so les, premog ali nafta.
Sončna energija se na zemlji spreminja v energijo vodnih tokov, ki poganja hidroelektrarne, v energijo vetra, v energijo morskih valov itd. Najpomembnejše pa je to, da se ta energija stalno obnavlja. Po izčrpanju zalog nafte, premoga in jedrskih goriv in v primeru, da razvoj nove tehnologije v jedrskih elektrarnah ne bo dal zadovoljivih rezultatov (kar je precej verjetno), se bo človeštvo moralo zadovoljiti samo z obnovljivo energijo, to je v bistvu samo z energijo, ki jo na zemljo pošilja sonce. V zadnjih letih je razvoj naprav za direktno pretvorbo sončne energije v elektro ali toplotno energijo dosegel velik napredek. Tako že preizkuša-
jo prve sončne elektrarne, s sončnimi celicami napajajo IV oddajnike, s sončnimi ko-lektorji segrevajo vodo v tovarnah in že gradijo prva naselja, ki so delno ogrevana s soncem itd. Najbolj razširjen in najenostavnejši element za pretvorbo sončne energije v toplotno je nizkotempe-raturni sončni kolektor. Ta kolektor je uporaben za ogrevanje hiš, za ogrevanje potrošne vode, bazenov, v kmetijski proizvodnji (sušilnice) itd. zato bi posvetil temu elementu, s katerim imam tudi že sam bogate izkušnje, več pozornosti.
Kako kolektor deluje? Ako vzamemo kos pločevine, ga obarvamo s črno barvo in izpostavimo soncu, opazimo, da se pločevina z ozirom na okolico, močneje segreje. Ce pod pločevino postavimo izolacijo, nad pločevino pa v višini 3 do 4 cm pritrdimo okensko steklo in zatesnimo, da preprečimo oddajo toplote na okoliški zrak, se temperatura bistveno dvigne. Ce pa to napravo postavimo pravokotno na sončne žarke, opazimo da se temperatura pločevine dvigne tudi do 100 C. Ako pa bi toploto tej pločevini odvzemali s pomočjo vode, zraka ali kakega drugega medija, je to že pravi sončni kolektor. Seveda pa so proizvajalci osnovno izvedbo kolektorjev že precej izboljšali tako, da se je izkoristek kolektorja še povečal.
Iz izkušenj z lastno konstrukcijo kolektorja, ki v Logatcu obratuje že tretje leto, sem dobil zelo dobre rezultate. Kolektor 6 m površine segreva nad 300 I potrošne vode. V lepem sončnem dnevu kolektor to količino vode segreje do 60 C, v delno oblačnih dneh okoli 45 do 50 C, v oblačnih dneh pa do 30 C.
Z ustrezno akumulacijo je možno doseči, da 6 poletnih mesecev za ogrevanje sanitarne vode ni potrebno dodatnega ogrevanja. (Se nadaljuje)
Inž. Jože Petkovšek
I ABOR
1. Osnovna šola Edvarda Kardelja - Gor. Logatec
2. Osnovna šola Edvarda Kardel|a - Gor vas, Zibrše 3 Grčarevec pri Sircu
SKUPAJ
IRAIb
l usnovna šola na Planini - Hovtarske Zibrše
i Gasilski dom Medvedje brdo
SKUPAJ
MUIEDRSICA
LAZE
VRH NAD ROVI AMI Skupaj občina Logatec
Energetska kriza in mi
Lo&aSke
NOVICE
Življenje v brigadi Rdečega križa
SUHA  KM »NA tO
RDtČt K.A,il SLOVeNHC
v b številki Logaških novic ste biali o uspehih logaških brigadirjev v MDb »Logaški bataljon« na ZMDA vlasina Danes pa bi malo sprego vonh tudi o tistih, ki so se udeležili uiugih akcij (buha Krajina, Posočje, , , .), Na zMDA buha Krajina bU je v II izmeni sodelovalo b brigad Dve v naselju Dobrine in štiri v Prevolah bkupaj je bilo v izmeni 220 brigadir jev iz vse Jugoslavije. V Prevole je ze šesto leto zapored odšla MUB l\Kb »dr. Pavel Lunacek-lgor«, ki je bila sestavljena iz brigadirk vse blo-venije: sest dijakinj vzgojiteljske sole, sest dijakinj šole za medicinske sestre, dve študentki višje šole za socialne delavce in dve študentki agronomije Letos so bili študentje agionomije prvič v sklopu brigade MK. Ker nama je s kolegico Mojco (lani je bila v MDb »Logaški bataljon« na MDA Uoricko /y> delo na terenu zelo všeč in kei se pridobi na leienu veliko piakticnega znanja, sva se odločili, da greva v strokovno brigado
ud navadnega brigadirskega življenja se je nase delo razlikovalo po tem, da nismo, razen na udarne dneve, delale na trasi, ki je tu v buhi Krajini precej kamnita Vzgojiteljice so pazile v improviziranih vrtcih na ot 'oke iz okoliških vasi, medicinske sestre so imele oiganizirano patro
nazno službo po oddaljenih kmetijah, socialni delavki sta reševali socialne probleme, ki jih na področju buhe Krajine ni malo, saj je popre ena starost prebivalcev čez Sb let, agronominji pa sva se trudili, da bi jjomagali kmetom pri uvajanju novih načinov kmetovanja, predvsem pas-no-košnega sistema, ki v teh predelih pride najbolj v poštev. b krajani smo bile pri svojem delu vse zadovoljne, saj so po večini zelo prijazni in gostoljubni ljudje.
Popoldansko življenje pa se ni nič lazlikovalo od življenja drugih brigadirjev, bkoraj vse smo obiskovale politično šolo bdvarda Kardelja, or ganizirani so bih tečaji, ki smo jih na koncu uspešno opravile. Imele smo tudi interesne dejavnosti: informiranje (bilteni, stenski časopisi, dnevna obvestila), idejnopoliticno delo (predavanja, ideološki bilten), kultura (kulturni večeri, zabavni večen, ugledi dramskih predstav). Urganizi-lan je bil tudi obrambni dan z mobilizacijo in spoznavanjem orientacije. I o delo je bilo malo težje, kei nas je uilo samo 1b. Po pravilih o MDb pa mota brigada UK šteti najmanj lb uiigadirjev, da lahko tekmuje za tiak akcije Na pomoč nam je pnsla MDb »Llpipa Karamandi« iz bitole in nam posodila dva brigadirja, laku smo bili popolna brigada. Na koncu smo osvojili vsa možna priznanja in pivic v šestih letih, odkai brigada hodi'v buhu Krajinu, tudi trak akcije. Dobili smo b udarniških značk in b puhval
Na kuncu bi rada spreguvunla nekaj besed o organizatorju naše Uri gade, to je Pi(j HKb v Ljubljani ui-ganizacija je bila po mojem mnenju, glede na petletne izkušnje, slaba Evidentiranje brigadirjev seje začelo pozno, na fakultetah n pr šele ju nija, ko ni več predavanj In tudi ne studentov, brigadirke smo se prvič siečale na avtobusu za buho Krajinu. Materiala za interesne dejavnos-ti spluh ni bilo m smo si ga med
samo akcijo s težavami priborile Ko smo se vrnile ni bilo žive duše, ki bi nas pozdravila. Vrata stavbe so bila zaklenjena, tako da nismo mogle vr niti materiala Izza vogala se je čez nekaj č.asa pokazal vratar in nam
Fran Levstik (1831-1887)
Vsak narod izkazuje časten spomin zaslužnim osebnostim - in kako bi blovenci mogli pozabiti na delež, ki nam ga je kot dragocen kamenček vgradil v mozaik splošne kultu te hran Levstik?
Hodil se je v leseni bajti (na nje nem mestu stoji danes nova pozidana hišica) v Spodnjih Hetjah pri Velikih Laščah, ze od mladih let se je udejstvoval kot pesnik, pisatelj, dramatik, celo kot igralec, kot literarni in jezikovni kritik in teoretik in - ne nazadnje - kot vodilna politična usebnust prejšnjega stoletja
Kakšen razpun spusobnosti! Preveč velik, da bi mogel v enem sa meni življenjskem veku zaorati s tako globino, kakršna je bila suma njegovega hotenja, znanja in možnosti Vendar, kar je izšlo iz zaklad niče njegove ponosne, ustvarjalne narave, vse je dognano čuduvite ut-
odklenil ter nam pustregel z radensko
Kljub veselemu razpuloženju smo odšle z akcije proti svojim domovom precej žalostne.
Zvonka Lostrek
roške pesmi (kdo izmed starejših ne pozna njegove pevne pesmi SI UJI UCILNA ZIDANA ... V Ah pa idilične NASA VAb?), neprimerljiva povest o Martinu Krpanu, ostra kritika o jezikovnem izražanju tedanjih literarnih ustvarjalcev in tematike leposlovja, ki se je - kot vse takratno kulturno izživljanje - hotelo nasloniti na germansko, to je, tuje ustvarjanje: Levstikov literarni program, ki naj prikaže slovenskemu bralcu »njega samega, kakor bi se gledal v ogleda lu . . .«; nadalje njegovi verzi v prvi slovenski žaloigri, s katerimi naroča lugomer svojim ljudem: »Ird bodi. neizprusen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde nar udu in jeziku svojemu! . . .«
I o je Levstikova politična misel, ki je sicer veljala za njegov čas. za zaton iy. stoletja. Ah današnjemu slovenskemu človeku lahko še kaj pomeni? Kaj bi rekel Levstik današ nji »mehkosrčnosti«, jezikovni prila godljivosti nas vseh, ki tako radi za pademo vabi tujih modnih izrazovt Se ne bi grčavo posmehnil »Kdoi zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!«
Letos naj uravnajo šole svoj utrip po sledovih Levstikove literarne in puhtične zapuščine: dajmo otrokom Levstikovo zbirko Najdihojce, poglobimo se v vsebino Martina Krpana, upoštevajmo Levstikovo kritiko, ki pravi, da ni vseeno, kako se piše. naslonimo se na Levstikove misli, ki so sicer veljale za politične nekda nje labore, pa su aktualne še danes
laku bomo najlepše počastili spomin velmoža, ki je budil bloven-ce pred sto leti z mehko hriko mladostnega doživljanja in z grčavostjo svoje kritične besede zrele moškosti
baša Držaj
Prednostni seznam prosilcev za družbeno-najemna stanovanja
Na osnovi 21 člena pravilnika o pugujih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomor, v stanovanjskem gospodarstvu občine Logatec, in razpisa družbenih stanovanj, objavljenega v b. številki Logaških novic, objavlja izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec enotni prednostni seznam prosilcev za družbeno najemna stanovanja:
Štefka MbKLAK - enosobno Zdravko NACiUUL - dvosobno Danica ZIGON - enosobno Marjan GLUHLLLI - garsonjera Milena SI MM I - dvosobno Ludvik K t NK - dvosobno Marija DIVJAK - garsonjera Miroslav JAZBEC - dvosobno
Mihaela sv A I IN A Leposlava CUCIC
enosobno garsonjera
Delovne organizacije, ki so za svoje delavce (mlade družine) zagotovile, da bodo skupaj z njimi rešile njihov stanovanjski problem v petih letih po vselitvi v solidarnostno stanovanje, morajo vrednost teh stanovanj pred vselitvijo sporočiti stro kovni službi SSS in KCS izročiti menično izjavo z bianco menico.
V 1 b dneh po objavi je na objavljeni prednosti seznam možna pritožba, ki jo rešuje skupščina SSS občine Logatec Pri ložbo je treba vložiti pn strokovni službi stanovanjske in komunalno cestne skupnosti Logatec, Notranjska 14
SAMOUPRAVNA SlANUVANJbKA bKUPNOSI UBCINL LOGATEC
Sprejeti temelji srednjeročnega plana v KLI
28. oktobra so delavci TOZD v KLI z referendumom sprejeli temelje srednjeročnega plana 1981-1985.
Sprejeti temeljni cilji so sledeči:
- nadaljevati z razvojem Soialistič-nih samoupravnih odnosov ob krepitvi ustavnega položaja delavca v združenem delu,
- družbeni proizvod TOZD bo temeljil predvsem na ekonomičnosti gospodarjenja,
- utrjevanje sistema družbenega planiranja,
- povezovanje z organizacijami združenega dela na združevanju dela in sredstev,
- delitev dohodka, s katerim bo zagotovljeno več sredstev za krepitev materialne osnove dela
- zaposlovanje ne bo naraščalo, razen v TOZD ESO
- čimbolj povečati izvoz ob zmanjševanju uvoza,
- zagotoviti racionalno porabo surovin, repromateriala in delovnega časa,
- nadaljevati s prizadevanjem za prestrukturiranje proizvodnje, ki mora temeljiti na razvojno tehnološko intenzivni proizvodnji, v kateri se zagotavlja racionalna poraba surovin in energije, oz. s katero se prispeva k zmanjševanju uvoza, strojne opreme za lesno industrijo,
- razvijati in krepiti ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
- razvijati dohodkovne odnose in urediti sistem delitve skupnega prihodka na relaciji TOZD konč nih proizvodov z TOZD Žaga, GG in trgovskimi organizacijami
V okviru DO je cilj v srednjeročnem obdobju 81-85 doseči naslednje poprečne stopnje rasti gospodarske uspešnosti:
- celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek bi naraščal po stopnji 4 % letno,
- osebni dohodki in skupna poraba naj bi naraščali po stopnji 3 % letno
- čisti dohodek za razširitev materialne osnove dela naj bi naraščal po stopnji 8 % letno.
Stopnja akumulacije v dohodku bi znašala poprečno 11,7% letno Vsi ti rezultati so izračunani na osnovi stalnih cen v 1, polletju 1980 in se vplivi inflacije v bodoče niso upoštevali.
Planirana vrednost novih naložb (investicij) znaša 281.000 000 din. V tem je 35 % vrednosti gradbenih del. 65 % pa je vrednost opreme
Več kot 50 % bo zagotovljenih lastnih sredstev, ostalo pa bo delno zagotovljeno z bančnimi krediti, delno pa s krediti dobaviteljev
Zaradi občutnega pomanjkanja osnovne lesne surovine ne bo nobena od teh TOZD bistveno povečala svoje količinske proizvodnje Večji prihodek bo dosežen z izboljšanjem in dopolnitvijo izbora proizvodnega programa, z boljšo kvaliteto, posodobitvijo tehnologije ter opustitvijo proizvodnje manj donosnih proizvodov.
Večji razvoj se načrtuje v proizvodnem oddelku TOZD ESO in sicer proizvodnja strojev za lesno industrijo. I o naj bi bila prioritetna naloga v naslednjem obdobju, saj gre za prestrukturiranje in vpliv na zmanjšanje uvoza opreme, ki jo morajo proizvajalci lesne industrije uvažati
Na zborih, ki so bili pred referendumom in na katerih so bili obravnavani temelji plana, so delavci, nosilci planiranja, izpostavljali poleg ostalih dva najbolj boleča problema, in sicer
- pomanjkanje osnovne surovine in
- prevelika obremenjenost našega dohodka z družbenimi dajatvami
Glede prvega problema so delavci zahtevali, naj se glede surovine vsaj v naši DPS dogovorimo in dosežemo, da bi bila vsa surovina dobavljena KLI, ki ima zato predelavo sodobno urejeno tehnologijo. Zanjo
so bila vložena ogromna družbena siedstva, vendar pa zaradi neizkoriščenih kapacitet nastaja velika škoda za KLI in posredno za celotno logaško gospodarstvo.
Drugi, zelo resen in težak problem, s katerim se srečujemo že dalj časa na vsakem zboru in sestanku, je razprava o preveliki obremenjenosti gospodarstva z družbenimi dajatvami.
Pošiljajo nam vedno nove sporazume, poleg tega je prisoten tudi stalni pritisk po povečanju prispevnih stopenj iz dohodka in osebnih dohodkov
V naših temeljih plana smo zato zapisali, za katere namene bomo zagotavljali sredstva iz našega dohodka in osebnih dohodkov Skupna obremenitev ne sme biti višja kot je bila do sedaj, ker naš dohodek tega ne prenese. Posebno lesna industrija, ki je že kot panoga nizko akumulativna, se bo morala v naslednjerr obdobju s temi problemi resno uk varjati in zato bodo morali biti vs sporazumi bolj temeljiti in postavile ni na realne osnove, če hočemo, dt bodo sprejemljivi, oziroma potrjen od naših delavcev.
Tatjana ŠIIHN, oec
Ponovitev referenduma o združitvi v SOZD Slovenijales v TOZD Stavbno pohištvo
Referendum o združitvi v SOZD Slovenijales je bil 19. junija 1980. Za pristop k samoupravnemu sporazumu o združitvi ■v SOZD so se izrekle vse TOZD m DSSS, razen TOZD Stavbno pohištvo, kjer naj bi se delavci o pristopu ponovno odločali na referendumu 22. 12. 1980.
Cilji zderuževanja v SOZD Slovenijales - proizvodnja in trgovina so zlasti:
1. skupno in usklajeno planiranje razvoja proizvodnih in prodajnih zmogljivosti, ki omogočajo vključevanje v mednarodno delitev dela
2. združevanje dela in sredstev
3. povezovanje z gozdarstvom in primerno proizvodnjo lesa, tako doma kot v tujini
4 pospeševanje specializacije in kooperacije, družbenoekonomskih odnosov na dohodkovnih odnosih
5. razvijanje in dopolnjevanje proizvodnje lesno obdelovalnih strojev, transportnih naprav in orodij.
Združevanje je zlasti pomembno za usklajeno nastopanje na domačem in tujem trgu: v Združenih državah Amerike in državah zahodne Evrope. DO KLI, predvsem TOZD Drobno pohištvo in zadnje čase tudi TOZD ESO, v veliki meri usmerja svoj proizvodni program na tržišče preko trgovine Slovenija-lesa, saj le tako lahko vzdrži v ostrih pogojih konkurence. Jasno je tudi, da bi se samostojno nastopanje na domačem ali na tujem trgu negativno odražalo tudi na ekonomskih rezultatih DO. V primeru neuspelega referenduma bi se morala TOZD Stavbno pohištvo izločiti iz DO KLI. To bi imelo tudi določene vplive na TOZD, tako kadrovske (povečanje števila zaposlenih
režijskih delavcev), kot organizacijske in tehnološke (prodaja izdelkov, plasman na tržišču, pridobivanje surovine).
Pričakujemo, da se bodo delavci TOZD Stavbno pohištvo polnoštevilno udeležili referen-
duma, ter se izrekli tako, da bodo dokazali tudi solidarnost do ostalih TOZD in DO, združenih v SOZD Slovenijales. Predsednik IOOOZS TOZD SP
Stanje in razvoj kmetijstva v zadnjih desetih letih
Čistih kmetij je v Logatcu vedno manj - mešanih vedno več
Posledica splošnega razvoja je padec števila čistih kmetij od 339 v letu 19/0 na 242 v letu 1979. I o pomeni, da seje v zadnjih desetih letih zaposlil skoraj vsak tretji gospodar Povemo naj, da zaposlitev omogoča tudi specializacija in poenostavitev gospodarjenja na kmetijah in uvedba mehanizacije uboje namreč zmanjšuje potrebo po fizičnem delu Zanimivo je stanje na čistih kmetijah, kjer so gospodarji še čisti kmetje I udi mlada generacija na teh kmetijah kaže težnjo po zaposlovanju, saj je od odraslih bodočih prevzemnikov kmetije doma le še 49, izven kmetije pa je zaposleno že 95 bodočih gospodarjev Nasledstva nima kar 46 kmetij, na 52 kmetijah pa so bodoči prevzemniki še šolski otroci. Zaposlovanje za delo sposobnih odraslih kmečkih otrok, ostajanje na kmetiji in opravljanje kmečkih del ob prostem času po drugi strani ter razvoj tržno usmerjenih in gospodarsko močnih kmetij, spodbuja razvoj nove oblike naselij, ki jih že sestavljajo čiste kmetije, nadalje mešane kmetije, kjer je gospodar zaposlen, a še vedno obdelujejo zemljo, ter čiste delavske družine S sodobnih družbeno ekonomskih in socialnih vidikov pomeni to zdravo poselitev, ugodne razmere za razvoj krajevne samouprave in ohranjevanje gospodarskih in drugih aktivnosti podeželja lak razvoj podeželskih naselij pa je omogočila občina z načrtnim razvijanjem infrastrukture, cest, vodovodov, elektrifikacije, odpiranje avtobusnih prog, stanovanjsko kreditiranje in povezovanje podeželskih krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela pri izvedbi komunalnih in drugih izboljšav.
Kmetijskih zemljišč je vedno manj - prerašča jih gozd, odvzema jih urbanizacija
Kmetijskih zemljišč je kar 1352 ha manj, kot jih izkazuje kataster Gozd m grmičevje jih je preraslo 1382 ha, 469 ha pa je takih senožeti, ki se kosijo 'e občasno in če jih ne bomo vključili v stalno intenzivno rabo, jih bo zagrnilo grmičevje Takega zgubljanja kmetijskih zemljišč si ne smemo privoščiti Nekatera namreč ležijo celo v bližini glavnih cest, na blago razgibanem terenu, kjer je možno uporabiti mehanizacijo za košnjo in spravilo sena Največkrat so takšna zemljišča v lasti polkmetov, ki niso več toliko navezani na dohodek iz kmetije, in si lahko privoščijo tako ekstenzivo
V skupni rabi (skupni pašniki) bi na opuščenih zemljiščih lahko okrepili krnsko osnovo tržnim kmetijam
Kot posledica intenzivnega usmerjanja v živinorejo in težnje po poenos tavitvi gospodarjenja, se na njivah zmanjšuje delež posevkov pod žiti in krompirjem v korist krmskih kultur, zlasti koruze, silažne koruze in travnih Ueteljin. Z njivskimi krmskimi posevki so kmetje nadomestili izpad krme z °dročnejših, strmih in na slabših tleh ležečih senožetih, kjer ni možno upo-'abiti niti motorne kosilnice in je mogoča le ročna košnja Zaradi usmerjenosti v govedjerejo je danes v logaški občini kar 90 % kmetijskih zemljišč Namenjenih za pridelovanje krme za živino
Večji stalež goveje črede - več molznic in pitov-nega goveda
Povprečna kmetija prideluje poljščine za prehrano ljudi le še za potrebe družine in krompir za lokalno potrošnjo Usmerile pa so se na tržno prirejo mleka in govejega mesa Usmeritev kmetijstva v tržno govedjerejo je potekalo zelo uspešno Številčno stanje govedi se je od leta 1971 do 1979 dvignilo kar za 23 V Sočasno pa se je bistveno spremenila kakovostna sestava goveje črede. Zmanjšalo se je namreč število delovnih volov, od 344 na 88, konj od 328 na 208. Delovno živino so nadomestili traktorji Kmetje redijo več mladih govedi za meso in tudi število molznic se je povečalo. Skupno število goveje živine se je povečalo od 2 556 glav v letu 1971 na 3.169 glav v letu 1979. Kljub povečanem staležu pa še niso izkoriščene vse možnosti pridelovanja krme in s tem tudi povečanja črede. Cilj naj bi bil: povprečno ena glava odrasle govedi na hektar kmetijske površine. Po intenzivnosti reje živine pa so razlike med posameznimi vasmi, lako je v Jakovici obremenitev že 0,83 glav velike živine (500 kg težko govedo) na hektar, na Martinj hribu 0,87, Petkovcu 0,71, v Rovtah 0.72 in Lazah 0,76 Slabša je obremenitev v predelih občine, kjer prevladujejo strmejše lege senožeti in travnikov pa tudi slabša in plitva tla. Tako je obremenitev v Rovtarskih Žibršah 0,33, na Medv. brdu 045 in v Hlevnem vrhu 028 Nekatere tržno usmerjene kmetije pa so že prekoračile obremenitev ene glave na hektar in to zaradi večje porabe mineralnih gnojil na travinju, uvajanja silažne koruze in travnih deteljin.
Odkup mleka in govejih pitancev se je povečal
Načrtno usmerjanje proizvodnje in pospeševalno delo okoli intenzivnega pridelovanja krme ni imelo za posledico samo povečanje staleža govedi, temveč tudi naglo naraščajočo tržno prirejo mleka in klavne živine K temu je odločilno pripomogla tudi dobro organizirana odkupna mreža za mleko Zaradi selekcije in boljšega krmljenja se je dvignila povprečna mlečnost na kravo v letu 1979 na 3.231 I mleka na območju zadruge Logatec V letu 1977 je znašala 2 913 litrov Premike najbolj zgovorno prikazuje spodnji podatki o odkupu mleka in klavne živine v preteklih letih:
odkup mleka po letih v litrih
Zadruga Zadruga leto Logatec Žiri-Rovte Skupaj
1974 60 000 - 60 000
1975 110.000 272 000 383 000
1976 424.000 407 000 831 000
1977 650.000 567.000 1 217000
1978 738.000 718 000 1 456 000
1979 730.000 630 000 1.360.000
odkup klavne živine v tonah
Zadruga Zadruga leto Logatec Žiri-Rovte Skupaj
1975 296 89 385
1976 465 142 607
1977 493 125 618
1978 453 106 559
Odkup mleka vsako leto narašča, pri tržni prireji in prodaji govejih pitancev pa so prisotna kolebanja zaradi različnih tržnih pogojev v posameznih letih (cene, možnosti za nabavo telet za pitanje)
V vrednosti prodanih tržnih viškov je bilo v logaški zadrugi leta 1978 zastopano klavno govedo s 47 %, mleko z 12 %, les in drva z 41 % Podoben odnos je tudi na območju zadružne enote Rovte.
V preteklih letih pa se je zmanjšala reja prašičev Prašiče redi le še 63 % kmetij. Reja je predraga, kmečke gospodinje svoje delo in na njivi pridelano krmo bolje vnovčijo z rejo telet. Spremenile pa so se tudi prehrambene navade na vasi. V kmečki prehrani je vse bolj zastopana bolj zdrava sveža govedina in perutnina (hladilne skrinje!)
(prihodnjič naprej) Tone Robič, dipl inž agr
LogaSke
NOVICE
Tombola - zakaj?
Samoupravni organi telesnokulturne skupnosti in aktiv ZK telesnokultur-nih delavcev so sprejeli sklep, da občane Logatca seznanijo z namenom tombolske prireditve in s podatki o poslovanju s prihodki te prireditve.
Telesnokulturni delavci, zlasti pa tombolski odbor, smo bili presenečeni ob prijavi na UJV in SDK zaradi nepravilnega poslovanja z denarjem od te prireditve, zato se čutimo dolžni, da o letošnji prireditvi občane še posebej informiramo.
I ombola je v Logatcu že tradicionalna in privlačna zabavna prireditev. Ideja o organizaciji prireditve se je porodila med najbolj aktivnimi športnimi delavci najprej v okviru TVD Partizan, nato smučarskega kluba in v zadnjem obdobju v okviru občinske zveze telesnokulturnih organizacij Ob družabnem in zabavnem značaju tombole pa je bil od vsega začetka osnovni namen pridobivanje dodatnih denarnih sredstev za delo telesnokulturnih organizacij in pa za skupne namene v okviru občinske zveze telesnokulturnih organizacij (OZTK). Ta vir sredstev je postal še pomembnejši, saj se prispevek družbenih sredstev vsako leto realno zmanjšuje. Prispevna stopnja je za telesno kulturo v letu 1980. 0,33 % od osebnega dohodka in je pod povprečjem v SP> Sloveniji (znatno nižja pa je od vseh sosednjih občin), lombolska prireditev, ki je bila 13. julija iybU, je bila ena izmed najbolje organiziranih in finančno najuspešnejših.
Imenovan je bil osemčlanski tombolski odbor, ki je prevzel organizacijo po načelu kolektivnega vodenja in odgovornosti. Z organizacijskimi pripravami je začel že v mesecu februarju. K sodelovanju pri organizaciji in izvedbi pa je pritegnil še naslednie telesnokulturne organizacije: smučarski klub (z vsemi tremi sekcijami), jamarsko društvo, košarkarski klub, namiznoteniški klub, teniški klub, kegljaško društvo in SSL) Mladost.
Za pravično delitev ustvarjenega dohodka so bila izdelana stimulativna merila po sistemu točkovanja del in nalog. Sklep OZ I K je bil, da se bU % čistega dohodka nameni za skupne potrebe, 40 % pa razdeli telesnokulturnim organizacijam na osnovi sprejetih meril.
Ubračun finančnega poslovanja tombole je pokazal prihodek v višini 871.142,55 din (iztržek od prodanih tombolskih kart, prodaje v paviljonih in denarnih prispevkov delovnih organizacij). Stroški tombolske prireditve so znašali 529.710,50 din (nakup tombolskih dobitkov, oprema prireditvenega prostora). Cisti dohodek naj bi znašal torej 341.425,06 din za skupne potrebe OZTK in delitev med telesnokulturne organizacije.
Obračun stroškov tombole je naslednji:
I. Prihodki .......................................871 142,55 din
II. Odhodki .......................................475.847,85 din
III. Dohodek ....................................... 395.4y4,70 din
Plačilo davka in prispevkov od iger na srečo za leto iy7y in 198U  . . . ....................................................54.0by,b5 din
IV. ostanek dohodka .............................. 341.425,05 din
V    ostali odhodki:
- poravnave stroškov tombole iz ročne blagajne   .... y4.578,10 din
- plačilo davkov in prispevkov na izplačane storitve
(po nalogu SDK) ..............................67.431,00 din
- prispevek telesnokulturnih organizacij za sodelovanje
pri izvedbi tombole (po kriterijih točkovanja)   .... iyy.ybb.bU din
SKUPAJ OS I ALI ODHODKI: ...................3b1.yb4,60 din
VI.   Ostane primanjkljaj .............................. 20.539,55 din
Od dohodka je tombolski odbor začasno zadržal v ročni blagajni 201.000,00 din za poravnavo stroškov nastalih s tombolsko prireditvijo (ob-. nova miz in klopi, prevozi, napeljava instalaci| na prireditvenem prostoru, pospravljanje in čiščenje tombolskega prostora itd).
Iz ročne blagajne je bilo izplačano y4.578,10 din. Ostalo je bilo odvedeno na žiro račun OZTK. S posredovanjem SDK je bilo potrebno odvesti vse prispevke za opravljene storitve v znesku 67.431,00 din.
Po delitvenem ključu je bilo izplačano telesnokulturnim organizacijam iy9.955,50 din. Končni obračun je torej negativni saldo v znesku 20.539,55 din.
Za skupne namene v okviru OZ IK je torej sredstev zmanjkalo.
Predpise finančnega poslovanja smo torej kršili z namenom, da bi ostalo čimveč dohodka telesni kulturi. Z uvedbo postopka pri UJV in SDK so sicer družbene dajatve poravnane, telesnokulturni dejavnosti pa je ostalo toliko manj,
lombolski odbor, organi telesnokulturne skupnosti in aktiv ZK telesnokul turnih delavcev je prepričan, da bi se lahko vse zadeve uredile po poti samoupravnega dogovora v občinskem merilu tako, da ne bi bilo pri tem nobenih kršitev in da tudi telesnokulturna dejavnost ne bi bila prizadeta.
Telesnokulturni delavci smo se morali sprijazniti z nastalim finančnim učinkom tombole. Ne moremo se pa sprijazniti s prijavo in z vsemi neprijetnimi postopki ter zlasti še s sumničenji o poštenosti vseh prizadetih delavcev v telesni kulturi. Namesto priznanj za zagnanost v prostovoljnem delu, je ostal boleč udarec in grenka izkušnja.
Končno oceno naj dajo občani, ki jim je ta prispevek namenjen v informacijo in presojo.
Tombolski odbor
Nove knjige v logaški knjižnici
Družbene vede:
Prance Vreg: Javno mnenje in samoupravna demokracija Družbeni romani:
Danilo Kiš: Grobnica za Borisa Davidoviča Anton Ingolič: Moje pisateljevanje Carlo Sgorlon: Bogovi se bodo vrnili Henry Kane: Kavč Doris Lessing: Generalka za pekel
Bajke:
Lduard Petiška: Stare grške bajke Pesmi:
Lini Zlobec: Glas
lomaž Šalamun: Zgodovina svetlobe je oranžna Življenjepisi:
Janez Mušič: Oton zzpancic bandi Sitar: Jurij Vega
Jezikoslovje:
Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija
Druga svetovna vojna - spomini
Ivan Jan: Kokrški odred (3 knjige) r-rance Klopčič: Desetletja preizkušenj hudult Hribernik: Opiedelitev Aleksander Vahč: Frontni k i Ldi belhaus: btotinka steče Dušan Zeljeznov: hujjnikuv proces Herman Wouk: Vihre vojne (Z knjigi) tians H. Kirst: Povojni zmagovalec
Knjige za otroke:
Slavko Pregl: Geniji v kratkih hlačah bianko Hofman: Hingo btair urigor Vitez: Zrcalce
ubčane obveščamo, da je Matična knjižnica v Logatcu odprta:
v ponedeljek od 1 /. do zu. ure v sredo od 17. do 2U. uie v četrtek od 8. do 12 ute v petek od 17. do 2U. ure.
Krajevna knjižnica v Hotedisici je oupita vsako nedeljo od 9 30 do 10 30
ure.
Krajevna knjižnica v Kovtah je ouprta vsako nedeljo od 9. do 10 ure Krajevna knjižnica I abor v Gor. Logatcu je odprta vsak četrtek od 1 ti. do iy. ure.
M. zehko
~nTT rfi~rj rmm i~i in ni rm t t i i i rvvr vj m > > > o
ZAHVALA
n o o
n
O
p C c p O O O
o
n
n p O n M p O p p n p p C p r> p n p.
Ob nenadni nesreči, ki jo \e povzročila strela, smo bili globoko ganjeni, ker srno spoznali, da nismo ostali sami. S pomočjo dobrih sosedov in domačih gasilcev nam je uspelo rešiti iz ognja živino m ostalo.
Ob tej priliki se zahvaljujemo gasilcem z Medvedjega brda, Logatca in Hotedršice. tnaka zahvala tudi vsem sosedom, DO KLI in sodelavcem ter vsem ostalim, ki so nam kakorkoli priskočili na pomoč.
PIV KO VI iz Hovtarskih Zibrš 13
) T ;
f 1
n
P n n
9, S
n r r n r r p p p p r r p p
I
'i i r riTr;'nTT'r'rn'nrrrjTrjiTrrj'i'r j")irrm > xjxxX
Za svoje delo smo odgovorni tudi družbeni skupnosti
Razpored
stalne pripravljenosti in dežurstva veterinarske službe za območji občin Logatec in Vrhnika za mesec december
1980
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je na pobudo delavcev Zdravstvenega doma Logatec ugotovil, da so v tej temeljni organizaciji združenega dela nastale motnje v samoupravnih odnosih in da so oškodovani družbeni interesi. Zato je občinski skupščini predlagal v obravnavo in sprejem predlog začasnih ukrepov družbenega varstva.
Predlagal je: ■ odstranitev vodje temeljne organizacije združenega dela Milica Caliča in
- začasno omejitev samoupravnih pravic delavcev s področja delovnih razmerij in izobraževanja delavčev.
Razlogi za tako strog ukrep družbenega varstva so v glavnem v tem, ua je delavski svet odločal v nasprotju z veljavnimi predpisi. Za sprejem odločitev ni zahteval potrebne večine glasov delegatov delavskega sveta in seje delavskega sveta so bile izredno slabo priprav 'lene, poleg tega pa tudi sprejetih sklepov niso dosledno izvajali. Nadalje je tehten razlog za tako stroge Ukrepe tudi v tem, da nagrajevanje delavcev niso izvajali po rezultatih dela.
Zakon o združenem delu in drugi predpisi so glede takšnih kršitev lasni. Najprej je za to odgovoren poslovodni organ temeljne orgamzaci-le združenega dela (v našem prime-ru vodja temeljne organizacije združenega dela), potem samoupravni °rgani in končno vsi delavci. Posebej še v delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena kot je zdravstvena delovna organizacija
Vprašanje odgovornosti se v naši družbi opravičeno vse bolj postavlja ospredje. Pri tem je posebej In na-iPrej pomembno vprašanje odgovornosti poslovodnih organov, de-'avcev s posebnimi pooblastili in de-'egatov v samoupravnih organih temeljne organizacije združenega dela Zgodi se, da delavci v temeljni Organizaciji združenega dela ali or-9anizaciji združenega dela niti neposredno niti posredno prek dele-9atov v delavskem svetu temeljne organizacije odgovornosti poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili ne uspejo razrešiti. Za takšne primere imamo v naši družbi zlasti v ustavi in zakonu o združenem delu predvidene rešitve. Ustava SRS in zakon o združenem ^elu namreč določata, da je poslovodni organ za svoje delo odgovo-'en delavcem v delovni organizaciji 'n njihovemu delavskemu svetu, po 'e9 tega pa je odgovoren tudi druž-Oeno-politični skupnosti.
O vprašanju odgovornosti tečejo v zadnjem času in tudi že prej obširne razprave po vsej državi. Med družin je v sekciji zvezne konference &ZDL za družbeno gospodarska gibanja postavljena zahteva za skrajno zaostrovanje odgovornosti. Zna-
no nam je, da smo u > sedaj vprašanje odgovornosti posameznikov, organov in kolektivov premalokrat postavljali, še manj pa smo zahtevali sankcije. Takšno stanje moramo preseči.
Predlog začasnih ukrepov družbenega varstva je pred obravnavo na seji občinske skupščine skrbno obravnavalo več organov v občini. Kljub temu je na seji občinske skupščine bil podan in obravnavan predlog delegacije Gozdnega gospodarstva, da je treba sprejeti še strožji ukrep od predlaganega. Zbori občinske skupščine so se odločili za predlog, ki ga je podal družbeni pravobranilec samoupravljanja in izvršni svet občinske skupščine. Poleg tega so imenovali začasni kolektivni poslovodni organ v sestavi: Mihaela Kleca za predsednika, za člana pa dr. Borisa Kravanjo in dipl. inž. Rafaela Usenika. I a začasni poslovodni organ je dolžan v roku enega leta zagotoviti odpravo ugotovljenih motenj v zdravstvenem domu Logatec
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Prane ŽUŽEK
Meglene obljube
Zibrše je dolga vas raztresenih kmetij od Rovt (Rovtarske Zibrše) prek Logatca (Logaške Zibrše) do Hotedršice (Hotenjske Zibrše). Od Logaških proti Hotenjskim Zibršam je kakih 15 gospodarstev, vendar industrijski tok čakajo že od leta 19b5, ko so kmetje sami postavili drogove, prek katerih naj bi bil napeljan uporabljiv tok za sodobno kmetijsko mehanizacijo. Kmetje se jezijo; kako bi se ne, ko morajo namesto električnih uporabljati bencinske motorje - kljub energetski krizi -, molzne stroje je že tako odela pajčevina; običajni gospodinjski tok pa ne zadošča niti za zagon brivnika, svetilke pa vseskozi škilas-to mežikajo, da o televizorjih, ki menda tudi sodijo v kmečko hišo, niti ne govorimo, svetlobna znamenja le občasno pobliskavajo po ekranu. Itn.
Ko zro žibrški kmetje v štrleče drogove z izolatorji brez žic, tudi kdaj kaj malega zakolnejo, saj jim vprašanja: kdaj bo kaj, zakaj morajo plačevati za stroje, ki so neuporabni, kam gredo vsi prispevki taki in drugačni, če so stroji neuporabni -prav nič ne zaležejo
Da bi žibrški kmetje ne živeli brez upa zmage, jim je Elektro Ljubljana okolica obljubila opremo gospodarstev z industrijskim tokom ob 30-letnici postavitve drogov: - leta 1985
Maš
I. 12. 191)0 do II. 12. 19(10
Ivan KOBAL, dipl. vet. Logatec, Titova ul. 7 tel. 741-234
ii. 12. 19)10 do 15. 12. 19110
Ivo KLAVŽ, dipl. vet. Vrhnika, Stara c. 16 tel.
15. 12. 19110 do 22. 12. 19(10
Anton GORNJAK, dipl. vet. Vrhnika, Ljubljanska c. 1 tel. 751-023
22. 12. 19(10 dO 29. 12. 19(10
Ivan KOBAL, dipl. vet. Logatec, Titova ul. 7 tel. 741-234
29. 12. 19110 do 5. 1. 19(11
Ivo KLAVŽ, dipl. vet. Vrhnika, Stara c. 1b tel -
Razpored
umetnega osemenjevanja:
1. 12. 1900 dO 31. 12. 19(10
Vinko RUŽIČ, kmet. teh. Logatec, Notranjska c. 51
1.12. 19(10 do 31. 12. 19(10
(za območje SO Vrhnika) Zlatko SODJA, vet. teh. Ljubljana, Ul. bratov Učakov 57
1. 12. 19(10 do 31. 12. 19110
(za območje SO Logatec)
KULTURNA KRONIKA
LITERARNI VEČER OB LIKOVNI RAZSTAVI - V okviru dneva kulture mladih od 14. do 16. nov. 1980 je OK ZSMS Logatec pripravila v mali dvorani Narodnega doma Logatec razstavo logaških slikarjev in rezbarjev in ob odprtju razstave tudi zanimiv glasbeno-literarni večer.
Prane Musec ostaja zvest krajinskim upodobitvam Logatca v sanjavih barvah jesenko-zimskega razpoloženja Marko Plečnik se je podal na negotova tla akvarela z nežno izraznostjo mehke barvitosti. Povsem drugačen svet upodablja Bojan Srnko: svet črnega in belega učinkuje kakor krik iz tesnobe, kakor občutje dolge črne noči pred nesluteno svetlobo dneva
Več gojencev Vzgojnega zavoda je razstavljalo reliefne rezbarije in tako v lesu preizkušalo samosvojo izraznost. Poseben razdelek je bil namenjen likovnim izdelkom šolskih otrok.
V slikovitem likovnem okolju so interpretirali svoje pesniške stvaritve in poskuse Bojana Kleč, Marcel Štefančič ml. in Andrej Žigon. Medtem ko je Bojana razmišljala o brezsrčnih srcih, izpovedovala hrepenenja in razočaranja, Andrej pa pobliskoval z anakreontsko prodornimi prebliski od trenutka slovesa, grenke zaljubljenosti, topoglave majhnosti, folklornega slavljenja do zrcalne upodobitve lastne biti, je Marcel meditiral z (ne)spoznanji o kaosu razstelešene človečnosti.
Literarne predstavitve je spremljala tenkočutno odbrana glasba kitar (Resnik-Vatovec), violine (Tekavec) in pianina (Marinšek). Cankarjevo misel: da bo kultura postala bogastvo bogatega, je uvodoma zastavila Branka Kumova. Dejal bi, da imamo bogastva dovolj, bogatinov premalo (s čemer je pričala tudi javna tribuna o kulturi mladih, ki se je je udeležilo sedmero mladih in troje starejših, vprašanj in zagonetk s področja kulture pa več kot 7 x 3).
Lep večer pa le!
Maš
TAMBURAŠI, ZBORI - Na ta klic republiške ZKO se je sredi oktobra v Cirkovcah zbralo 19 tamburaških skupin iz širne Slovenije
Strokovni del zbora oz. srečanja je bil namenjen predvsem poenotenju uglasitve in s tem tehnike igranja, sistema igranja, literature, organizacijske povezanosti in strokovnega izpopolnjevanja vodij Zavzeli smo se za ohranitev svojskega, slovenskega repertoarja, kolikor ga je, in sklenili poprositi živeče skladatelje za obogatitev tovrstne literature
Nastopi posameznih skupin so pokazali vso raznolikost tradicije, spretnosti, množičnosti m ozkosti skupin. Za Hotenjske tamburaše lahko rečemo, da so bili med najštevilnejšimi, obenem pa so edini tovrstni ansambel od Ljubljane do Kopra. Zaigrali so dopadljivo in poželi prisrčen aplavz Čestitamo!
Jago
vabimo vas
V zadnjem mesecu letošnjega leta je filmski program logaškega kina zabavno ubran. Posebno bodo veseli naši malčki, opazili pa smo tudi precejšnje zanimanje odraslih za filma JUNAKI DISNEYLANDA, ki prihaja kot antologija najuspešnejših kratkih risank iz časa Disnevevega studia z Miki Miško, veveričkami, Plutonom, Racmanom Jako in še in še, in TOM IN JERRY - VELIKA PARADA, kjer bomo prav v programu prireditev okrog Dedka Mraza spremljali nesmrtni par mačke in miške. V decembru pa smo za naše malčke poskrbeli tudi s filmom OTOK NA STREHI SVETA. Ta pripoveduje zgodbo o raziskovalni ekspediciji na severni tečaj, kjer odkrijejo potomce znamenitih Vikingov. Obljubiti morajo, da jih ne bodo izdali, saj hočejo živeti svoje življenje navkljub vse bolj prodirajoči civilizaciji. Za malo manj majhne otroke smo v tem mesecu izbrali tudi avanturistični film iz daljnjega Hongkonga KUNG FU -BORCI ZA SVOBODO. Film ima nekaj zgodovinskega ozadja, saj v njem nastopa Sun Yat-sen, znameniti borec za svobodo kitajskega naroda iz začetka našega stoletja. Strokovnjak za kung fu pomaga revolucionarju na poti iz Hongkonga na Kitajsko. Zvrstili se bodo kadri »baleta« vzhodnjaške borilne veščine, saj zgodba je dovolj preprosta.
Med zabavne filme moramo vsekakor šteti tudi film TRI BARABE IN PLAVOLASKA. Trije mali gangsterji v zaporu prepričajo upravnikovo hčer, da se jim pridruži in zabava se lahko prične. V filmu je obilo humorja in tudi napetih scen.
Kriminalka je tudi tretja verzija (posnel ga je tudi Hitch-cock) filma 39 STOPNICE. Zgodba sega v predvečer prve svetovne vojne, ko se v Londonu odkrivajo tajne šifre do-sijeja, ki nosi ime 39 stopnic. Film je poln dramatičnih scen, mračnega londonskega predmestja in z vrsto odličnih igralcev je film pridobil še na kvaliteti. Vsekakor priporočamo ljubiteljem napetih vohunskih zgodb.
Kriminalka, a na drugačen način, je ameriški film KOMA - NA MEJI SMRTI. Direktor bolnišnice odkrije, da se vršijo namerne napake pri operacijah in bolniki padejo v komo. Zaplet je silno zamotan in do konca filma ne vemo, za kaj pravzaprav gre. V filmu bomo srečali znane ameriške igralce, kot Richarda Widmarka in Michaela Douglasa. Slednjega smo srečali v novembru v Kitajskem sindromu. Njima se je v komi pridružila tudi Genevieve Boujold, ki uspešno odkriva vzroke skrivnostnih operacij.
Tik pred Novim letom pa bomo videli silno zabaven italijanski film z nenavadnim naslovom PRESAJANJE MOŠKOSTI. Bogati milijarder hoče kupiti moškost, prijavijo se trije Italijani, toda ko zvedo, za kaj gre, vsi odstopijo. Bogataš se vrača domov in zdaj prav zaradi svoje nemoči še bolj osvaja po rodnem mestu. Film je poln tipičnega italijanskega humorja, bučnega in dvoumnega. Film nam bo prav prišel pred Silvestrovim, da se bomo lahko zabavali še bolj sproščeno. Obenem naj zaželim v imenu uprave Kina vsem obiskovalcem SREČNO NOVO FILMSKO LETO 1981!
Primož Sark
T T. T T T I I
Ji iT iniri
Filmski spored za december
2. francoska komedija TRI BARABE IN PLAVOLASKA, režija R. Pouret, glavne vloge M Darc,
A. Maccione, J. Guiomar
5. -7. program ameriških risank JUNAKI DISNEYLAN-
DA, igrajo junaki Racman Jaka, Miki Miška, Pluton in drugi
6. -7. ameriška kriminalka KOMA - NA MEJI SMRTI, r.
M. Crichton, gl. vi. G. Boujold, M Douglas, R. VVidmark
9 angleška kriminalka 39 STOPNIC, r. D. Sharp, gl. vi. R. Povvell, D. VVarner, E. Porter, J. Mills
12. -14. ameriški mladinski avanturistični OTOK NA
STREHI SVETA, r. R. Stevenson, gl. vi. D. Sinden, Mako, D. Hartman
13. -14. ameriški western SIVI OREL, r. C. Pierce, gl. vi.
B. Johnson, L. Wood, A. Cord
16. japonski avanturistični KAMIKAZE NA KOLESIH, r. j. Kavano, gl. vi. L Steier, H. Nišimur
19. -21. ameriški avanturistični ZAKLAD MATECUMBE,
r. V. McEveetv, gl. vi. R. Foxworth, P. Ustinov
20. -21. ameriški avanturistični PEKEL NA FLORIDI, r. C.
Allen, gl. vi. D. Carradine, K. Jackson 23. japonski vojni VIHAR NA PACIFIKU, r. S. Matsu-bajaši, gl. vi. T. Mifune, Y Natsuki
26. -28. hongkonški avanturistični KUNG FU - BORCI
ZA SVOBODO, r. C. Tung-Man, gl. vi. Y. Tse-Kiang
27. -28. italijanska komedija PRESAJANJE MOŠKOSTI,
r. Steno, gl. vi. C. Giuffre, G. Granata, R. Rascel
29. program ameriških risank TOM IN JERRY - VELIKA PARADA
30. hongkonški avanturistični ČENG, r. H. Huoi, gl. vi T. Hai-Tsen
MORDA NOVA MESNICA
Nekdo je predlagal na sestanku - pojasnjevali so novi srednjeročni načrt za KS Naklo - naj bi odprli v tej KS še eno mesnico; prodajali pa bi lahko samo fotografije telet, bikcev, pujskov in mesnih izdelkov Res domiselno m ustahtveno!
JaNeS
NI BOJAZNI
Tisti, ki si v Logatcu mečejo polena pod noge, se ne boje mrzle zime. Kurjave imajo dovolj!
JaNeS
AH, TI POTROŠNIKI ...
- Ja, kaj se pa razburjaš?
- Kaj se ne bi! Nimajo mesa, olja, praška
- No, če res nimaš, ti pa jaz posodim.
- Ni treba, hvala. Doma imam skrinjo, polno mesa, tudi olja in praška imam dovolj, le jezi me, ker nimajo, kar bi morali imeti
SPEH
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Primož Sark. Številka žiro računa 50110-678-' 87486 Tisk Šolski center tiska m papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.