PROGRAMSKE KONFERENCE ORGANIZACIJ SZDL Da bo humanost več kot beseda... Po volitvah delegacij v novoustanovljenih krajevnih skupnostih, 9. novembra letos, so potekale program-ske se/e krajevnih ter občinske konference SZDL, in sJcer v sk/adu s Titovo pobudo o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti. Ocenjeno je bilo enoletno delo organizacij SZDL in sprejet dogovor o delovanju v prihodnie. Ugotovitve na programskih konferencah kažejo, da so or-ganizacije SZDL tudi v tem letu organizirale številne sek-cije, razgovore, posvete, pre-davanja in druge oblike, da bi krajanom pomagale pri ra-zumevanju družbenih doga-janj in našle odgovor na šte-vjlna vprašanja in probleme, ki naj bi jih reševali v krajev-nih skupnostih oziroma v de-legatskih skupščinah in nji-hovih organih. Tako so bila v okviru organizacij SZDL obravnavana različna medna-rodna vprašanja, vprašanja v zvezi s stabilizacijo, varnostjo, preskrbo, varstvom okolja, pripravo planskih dokumen-tov, stanovanjskim gospodar-stvom, usmerjenim izobraže-vanjem in druga. Konference so ocenjevale ka-ko v posameznih krajevnih skupnostih v praksi uresniču-jemo načelo, da smo vsi kot pionirji, mladi, delavke in de-lavci pa upokojenci ter orga-nizirani v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah odgovorni za okolje, kjer pre-bivamo, za medsebojno pove-zovanje in graditev humanih odnosov ter za različne druž- bene, socialne, kultume in re-kreativne dejavnosti. Odgo-vor na ta vprašanja je tudi v organiziranosti SZDL v kra-jevnih skupnostih in v njeni sposobnosti dosegati krajane, kot smo to nadaljevali s pro-cesom preobrazbe in preobli-kovanja krajevnih skupnosti, oblikovanjem humanih so-sesk, z delovaniem terenskih odborov SZDL, krepitvijo hišne samouprave in povezo-vanjem stanovalcev, ki naj-bolj vidijo in čutijo problem. Brez njihovih pobud, mnenj, stališč in predlogov ter brez njihove aktivnosti pri razreše-vanju vprašanj je tudi delova-nje družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter sa-moupravnih organov ter dele-gacij v krajevnih skupnostih vprašljivo. Od tega pretoka je odvisna uspešnost delegat-skega sistema. V času pred referendumom za preoblikovanje nekaterih krajevnih skupnosti je bil večkrat izražen pomislek, da ni ljudi, ki bi prevzeli različ-ne družbene dolžnosti in ob-veznosti. Priprave na volitve delegacij so ta pomislek za-vrnile. V kratkem času so krajevne konference SZDL uspele v novoustanovljenih krajevnih skupnostih z raz-govori pridobiti okrog 1600 dosedanjih in novih aktivi-stov. Udeležba na volitvah pa je pokazala, kje so tista okolja, ki jih bomo morali v prihodnje v krajevni skup-nosti trdneje povezovati. Programske konference so spregovorile tudi o graditvi boljših medčloveških od-nosov, ki. naj zavrejo 'proces odtujevanja posameznikov in družin oziroma naj prispevajo k pritegnitvi teh h graditvi humanejših sosesk. Krajani, aktivni in upokojeni, z različ-nimi poklici in sposobnostmi, so kljub zaposlitvi pripravlje-. ni.v prostem času v hišah, so-sedstvu, krajevni skupnosti in širše na različne načine po-magati s svojimi spoznanjiso- človeku. Ali smo jih znali pri-tegniti in jim omogočiti za krajevno skupnost tako po-treben korak? '• Delegati so bili na sejah sez-nanjeni z delovanjem koordi-_ nacijskega odbora za usklaje-vanje družbenopolitične ak-tivnosti pri urpsnfčevanju po-litike ekonomske stabilizacije pri občinski konferenci SZDL in z aktivnostjo druž-benopolitičnih organizacij in izvršnega sveta skupščine ob-čine pri tem. Podčrtati je po-trebno ugotovitev, da bi se v prihodnje moralo delovanje koordinacijskega odbora odražati tudi v krajevnih skupnostih, ker je vrsta nalog in opravil, ki bi jih krajani ob ustreznejši spodbudi in orga-niziranosti lahko uspešneje reševali. Sedanje razprave o plan-skih dokumentih, tudi krajev- nih skupnosti, še vedno opo-zarjajo, da premalo upošteva-mo omejene materialne mož-nosti v prihodnjem obdobju, zlasti če bodb ukrepi stabili-zacije še globlje posegli v družbena dogajanja. V razpra-vah bi morali bolj pojasnjeva-ti tudi odpovedovanja, ki jih narekuje stabilizacija, plan-ske opredelitve pa usklajevati z dejanskimi možnostmi orga-nizacij združenega dela. To pa ne pomeni, da bo vsak z ustvarjenim dohodkom in razpoložljivimi sredstvi zado-voljeval le svoje želje in potre-be. Potrebno bo videti skup-ne prednosti in potrebe vlaga-nja tudi na področju, ki bodo prispevala k oživljanju mest-nega jedra oziroma naše obči-ne. Planski dokumenti bi nam morali tudi v tem pogle-du natočiti čistega vina. J. Š.