OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Osrednja proslava bo v Nazarjah, središču gozdarstva in lesne industrije. Udeleženci si bodo lahko ogledali poskusno obratovanje tovarne ivernih plošč, naše največje investicije po vojni. Tovarna bo imela velik vpliv na razvoj celotnega gospodarstva v občini. Strokovnjaki so mnenja, da je osnova nadaljnjega razvoja lesne industrije. Vsi nadaljnji programi razvoja lesne industrije v občini temeljijo na predelavi iveric v kombinaciji z lesom in ostalimi materiali. Kolektiv GLIN je vložil v izgradnjo izreden materialni napor. Treba se je bilo marsičemu odpovedati.
Za občinski praznik bo zasvetila elektrika pri Sv. Duhu in v Matkovem kotu. To sta zadnji območji, ki še nista bili elektrificirani. Res je, da še ostane nekaj osamljenih domačij, ki še nimajo elektrike, ki. jim bo v naslednjem obdobju treba pomagati, da bodo tudi _le-te deležne te dobrine, a kljub temu lahko trdimo, da je območje v celoti elektrificirano.
V lanskem decembru ie začel obratovati obrat Gorenje iz Velenja, ki zaposluje 95 ljudi; proizvaja majhne gospodinjske stroje. V programu je nadaljnja širitev obrata tako, da bi zaposlili med 400 do 500 ljudi.
Poleg teh dveh tovarn smo v preteklem letu naredili nekaj kilometrov
Velik del Nazarja je zaseden z industrijskimi objekti. Za stanovanjske površine je postal prostor zelo dragocen
Leto se je obrnilo in ponovno smo pred praznovanjem naše občine, ki se veže na velik uspeh partizanskih enot, ko je bila 12. septembra 1944 osvobojena celotna Gornja Savinjska dolina. Že običaj je, da pregledamo, na kakšne uspehe in tudi neuspehe se veže vsakoletni naš praznik in kateri so problemi, s katerimi se spopadamo v celotnem razvoju naše doline.
Letošnje praznovanje bomo obeležTi z več slovesnostmi: 8. septembra bo kmečki dan na Rečici, 10. odprtje zbiralnice za mleko v Radmirju, 11. osrednja slovesnost v Nazariah, 12. pa otvoritev moderniziranih krajevnih cest v Nazarjah in na Pobrežje, obenem bo na Pobrežjah zbor gojencev podoficirske šole IV. operativne cone. Program povezuje sodobne dosežke z obeleževanjem spomina na najtežje dni našega prebivalstva, slovenskega in jugoslovanskih narodov.
gozdnih cest (Dobrovlje, Lenart, iz Solčave proti Olševi in druge), ki so velikega pomena tudi za razvoj kmetijstva.
SKUPŠČINA IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE MOZIRJE
ČESTITAJO VSEM OBČANOM OB PRAZNIKU OBČINE
V preteklih letih začrtano kmetijsko politiko smo letos nadaljevali. Usmerjena je bila predvsem na utrjevanje zasebne kmetijske proizvodnje in dvig življenjske ravni kmečkega prebivalstva. Spet so'na novo po sodobnih programih urejene številne kmetije, ki so opremljene s stroji.
Predaleč bi zašel v tem kratkem zapisu, če bi hotel našteti vse. Mislim pa, da je treba opozoriti na to, kaj smo naredili, ker v naši izredni želji po napredku često pozabljamo, da vendarle napredujemo. Uspeh je viden na vseh področjih. Posebej pa je treba poudariti, da ga omogočamo vsi, da je pripravljenost prebivalstva zelo velika. Priče smo vsakodnevnim samoprispev-(Nadaljevanje na 2. strani)
Dan graničarjav v Logarski dolini
ČUVARJI VAŠIH MEJA SO PRAZNOVALI 15. AVGUSTA
Ob njihovem prazniku so se zbrali v Logarski dolini predstavniki občinska skupščine in družbeno političnega življenja v mozirski občini, kakor tudi veliko število domačinov. S svojim obiskom so dali potrebno priznanje čuvajem naše meje.
O delu, življenju in nalogah graničarjev so izpregovorili Vlado KOsIR-Matiia, podpolkovnik Rudi SINČIČ in Jože DEBERŠEK. Vojaki in učenci šole iz Luč so izvedli prisrčen kulturni program. Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Mozirje je v imenu s.voje organizacije poimenoval karavlo Pod-brežnik v karavlo »SAVINJSKI PARTIZAN«. Polkovnik Jože BERCE se je občinski organizaciji borcev in ostalim zahvalil za noimenovanie in odlične odnose, ki se med vojaki in prebivalstvom ustvarjajo na solčavskem območju.
Domačini in ostali gostje so v precejšnjem številu obiskali graničarje ob njihovem prazniku. Po uradnem delu so čuvaji naših meja poskrbeli za dobro
razpoloženje
Ob občinskem prazniku
(Nadaljevanje s 1. strani) kom, ki jih ljudje v velikih zneskih dajejo za ureditev ceste (Pobrežje, gozdne ceste), mostov (Kokarje, Spodnje Kraše in drugi), opremljanje gasilskih društev, komunalno ureditev in drugo. Veseli nas spoznanje, da se prebivalstvo zaveda, da je s skupnim naporom mogoče hitreje napredovati.
V tekočem letu so bile zasajene lopate za več kot 100 novih stanovanj-kih hiš, izredno hitro raste število osebnih avtomobilov, gospodinjstva se opremljajo s sodobnimi gospodinjskimi stroji itd.
Ob naštevanju uspehov tekočega leta pa seveda ne smemo pozabiti, da obstajajo številni nerešeni problemi, pred katerimi ne moremo zatisniti oči in se ob uspehih samozadovoljno zlekniti in nadaljnji razvoj prepustiti stihiji.
Piše: Jože DEBERŠEK
Na področju turističnega gospodarstva smo v preteklem letu storili bore malo. Še vedno imamo 12,5 km nemogoče ceste do Logarske doline. V dogovoru z republiko smo, da bi jo večji del modernizirali prihodnje leto. Logarska dolina je še vedno brez prepotrebnih objektov (nočitvenih in restavracijskih). Na istem "bolujejo tudi ostali turistično zanimivi kraji. Letošnji priliv gostov kaže, da na tem področju ne kaže odlagati in da je pristopiti k izgradnji z vso naglico, če nočemo ostati na repu dogajanj.
Prostorska stiska na nekaterih osnovnih šolah onemogoča sodoben pouk, kar postavlja naše otroke v neenakopraven položaj z ostalimi v mestih in drugod po Sloveniji. Tudi to področje ne trpi odlaganja, saj gre za naše otroke.
Na kombnalnem področju je toliko vozlov in nerešenih zadev, da bi zašel predaleč, če bi hotel našteti vse. Tu nam z vsakim dnem vdira nered. Naša dolina je prečudovita, da bi si smeli dovoliti in da bi si lahko naprtili odgovornost, da smo jo onečedili z nedovoljenimi posegi.
Tale priložnostni zapis mi ne dovoljuje, da bi pisal o vsem. Hotel sem le opozoriti na nekatere uspehe in tudi probleme.
Ker je temeljno gibalo vsakega napredka človek, potem je jasno, da je nadaljnje življenje, nehanje in pehanje odvisno od nas vseh, od naše sposobnosti, da probleme spoznamo in jih obvladamo. Zato je imperativna naloga, da usposabljanju kadrov posvetimo posebno pozornost. Od naše sposobnosti in delovne pripravljenosti je odvisno, ali bo naša pot premočrtna ali cikcakasta, polna stranpoti, napak in drugih slabosti. Naša ožja in širša domovina je v letošnjem letu stopila na novo pot. Ustavna dopolnila postavljajo delovnega človeka v središče vsega: v delovni organizaciji, občini in republiki. Zato je samoupravnim in drugim odnosom med ljudmi posvetili osnovno pozornost. Nič nam ne bo koristil napredek, če se ne bomo počutili dobro, če ne bomo pravočasno odpravljali naših napak in krivic. K temu pa lahko prispevamo vsi, vsak na svojem področju.
Ob praznovanju ne moremo obljubiti, da bo jutri vse gladko in lepo teklo, marveč se moramo zavedati odgovornosti do razvoja naše ožje skupnosti, do lastnih in skupnih dolžnosti.
Nobenega razloga ni, da bi bili črnogledi, če bomo kot doslej, s svojo sposobnostjo in pripravljenostjo prispevali vsak svoj delež za boljši, pravičnejši in lepši jutrišnji dan.
BANČNIKI V NAZARJAH
Čeravno so poletni meseci navadno v poslovnem smislu bolj umirjeni zaradi donustniškega razpoloženja, je ZKZ vendarle imela v gosteh nekaj pomembnih obiskov.
Obisk generalnega direktorja Ljubljanske banke Nika Kavčiča v naši dolini obeta plodne posledice.
Ob razgovorih z nekaterimi kmečkimi gospodarji in vidnih rezultatih dola. ki so jih v kratkem času doseoli na svojih kmetiiah, ni skrival spoznanja, da je zasebnemu kmetijstvu resnično potrebna izdatnejša materialna podpora, ki se bogato obrestuje.
Ta ugotovitev je bila ponovno izrečena in močno poudarjena na posvetu bančnikov Ljubljanske banke in njenih ekspozitur, ki je bil konec julija v Nazarjah. Zaključnemu razgovoru je prisostvoval še sekretar Komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo pri Izvršnem svetu SRS ing. Milovan Zidar. Izrazil je obvezo in pripravljenost pristojnih oblastvenih organov za hitrejše in učinkovitejše reševanje kmečkih vprašanj in celotnega kompleksa agrarne problematike.
Direktor LB tov. Kavčič pa je udeležence posveta prijetno presenetil z izjavo, da bo poskušal v kreditni bilanci za leto 1972 zagotoviti za potrebe kmetijstva in turizma vsaj 20 milijard starih din kreditnih sredstev.
Če bo dana obljuba zares tudi uresničena, se bo za nadaljnji razvoj kmetijstva na »semaforu« kreditne politike končno vendarle prižgala svetlejša zelena luč.
Lojze PLAZNIK
PRED OTVORITVIJO NOVE TOVARNE
Dograjena je tovarna ivernih plošč. Letna kapaciteta proizvodnje bo
50.000	m3 iveric. Za jugoslovanske razmere je to velika tovarna, trenutno največja. Vrednost letne proizvodnje v tem obratu »gozdarstva in lesne industrije Nazarje« bo šest milijard starih dinarjev.
Nekajletna naporna vlaganja in prizadevanja delovnega kolektiva Gozdarstva in lesne industrije v Nazarjah so v teh dneh kronana z lepo delovno zmago. Dograjena je tovarna ivernih plošč. Iz nje so že prišli prvi izdelki. Zaradi te tovarne si je moral delovni kolektiv v zadnjih dveh letih nemalokrat, takrat ko bi lahko tudi delil večje OD zatisniti pas in misliti na današnji dan, ko bo tovarna zgrajena. Danes, ko je to narejeno, pa se Nazarjam odpirajo velike perspektive.
čali v predvidenem roku. Velika zasluga za to, da smo naredili tovarno tako hitro, gre tudi inženiring ekipi Inženirskega biroja Elektroprojekt iz Ljubljane in skupini delavcev, ki bodo prevzeli delovna mesta v novi tovarni in ki so od vsega začetka sodelovali pri montažnih delih in pri tem pokazali veliko mero prizadevnosti in požrtvovalnosti, za kar jim gre posebna pohvala!«
O problematiki izgradnje tovarne ivernih plošč sem vodil razgovor s tovarišem ing. Mirkom TRATNIKOM, obratovodjem nove tovarne.
UREDNIŠTVO: »Kdaj so se v Nazarjah ustvarili pogoji za izgradnjo tovarne ivernih plošč oziroma kdaj ste to idejo pričeli realizirati?«
Ing. Mirko TRATNIK: »Pred leti, ko je bila zgrajena nova žaga v Nazarjah, smo ukinili majhne žage po Gornji Savinjski dolini. Z novo žago smo pocenili razžagovanje, obenem pa smo skoncentrirali žagarske odpadke na enem mestu. S tem trenutkom je bila podana tudi objektivna možnost, da se ti odpadki ekonomično predelajo. Ideja o izgradnji tovarne ivernih plošč se je porodila 1968. leta, ko so v Nazarjah pristopili strokovnjaki k izdelavi investicijskega programa. Analize, ki so bile v ta namen izdelane, so pokazale, da ima nazarsko gozdno gospodarsko območje, s katerim upravlja GLIN Nazarje, dovoljne količine lesa, ki je primeren za predelavo v iverne plošče. Smatra se, da je proizvodnja ivernih plošč rentabilna takrat, ko uporablja približno polovico okroglega lesa in polovico lesnih odpadkov. Za začetno kapaciteto 50.000 m3 ivernih plošč imamo doma dovolj surovine.«
UREDNIŠTVO: »Kdaj in kako ste pričeli z izgradnjo te tovarne?«
Ing. Mirko TRATNIK: »Investicijski program je bil izdelan v decembru
1969.	leta. Vrednost celotne investicije znaša okrog šest in pol milijarde starih dinarjev. Tovarna, v kateri bo zaposlenih ca. 70 delavcev in bo dajala letni bruto produkt v višini šestih milijard starih dinarjev, je bila zgrajena za naše razmere v rekordnem času. S prvimi gradbenimi deli smo pričeli maja 1970, z montažo konec decembra
1970,	17. avgusta letos pa je bila izdelana že prva iverna plošča. Povedati moram, da že prve iverne plošče kažejo na to, da bo nazarska iverica izredno kvalitetna in da na sedanjem jugoslovanskem trgu ne bo imela konkurence.«
UREDNIŠTVO: »Ali je prišlo v času izgradnje tovarne do kakšnih večjih problemov oziroma zastojev?«
Ing. Mirko TRATNIK: »Da, v teku izgradnje so nastopili večji problemi. Do njih je prihajalo zaradi skokovitega porasta cen uslug in materiala. Precej nas je prizadela tudi revalvacija DM, kar se bo pokazalo predvsem v letošnjem letu, ko bomo pričeli z odplačilom deviznih anuitet. Celoten kolektiv Gozdarstva in lesne industrije je pokazal veliko mero razumevanja
Nekaj dni so z nestrpnostjo pričakovali, kdaj bo prvič zares stekla strojna linija za proizvodnjo ivernih plošč. Končno je prišel ta trenutek. Na sliki vidimo prvo iverno polščo, izdelano v Nazarjah.
Zunanji videz nove tovarne je nekoliko presenetljiv. Vse bolj kaže po svojem izgledu na kemijo ali kaj podobnega, ne pa na lesno industrijo
za to investicijo. Bili so sicer redki posamezniki, ki so dvomili, da bomo sploh pričeli z izgradnjo in jo tudi kon-
UREDNIŠTV O:	»Kakšne razvojne
možnosti ima vaš kolektiv v trenutku izgradnje nove tovarne?«
(Nadaljevanje na 4. strani)
KAKO CIM BOLJ USPEŠNO
Letošnje praznovanje občinskega pravnika bo v Nazarjah. Na ta dan bomo. v Nazarjah izročili v obratovanje novo tovarno ivernih plošč. To pa ni vse. Nazarje se lahko pohvali tudi z drugimi uspehi. Na področju komunalne ureditve smo si v Nazarjah zastavili konkreten program del, katerega rezultati so že vidni.
Naselje Nazarje je po svojem razvoju in sestavi specifično območje naše občine. Ni se razvijalo tako kot vsi ostali kraji in vasi. Nagel porast industrije po vojni, iz leta v leto več zaposlenih, povečan promet in trgovina z lesom, vse to je dalo majhnemu naselju z eno žago in enim finalnim obratom pred vojno svojstven pečat.
Vsi, ki so bili zaposleni, ali pa so iskali delo v Nazarjah, so težili za tem, da si čim bolj skrajšajo pot od doma do svojega delovnega mesta. Jasna posledica tega je bila, da so pričele rasti v Nazarjah hiše delovnih ljudi. V prvih letih po vojni so bile sicer redke, a sčasoma jih je bilo vedno več. Na-
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ing. Mirko TRATNIK: »Nova tovarna ivernih plošč predstavlja trdni temelj za nadaljnji gospodarski napredek gozdarstva in lesne industrije na našem območju. Eden od investicijskih namenov je bil izboljšati življenjski standard zaposlenih in z naknadno izgradnjo obrata za oplemenitenje dela proizvedenih ivernih plošč in tovarne pohištva bistveno dvigniti nivo zaposlenih v Gornji Savinjski dolini upoštevajoč pri tem ekonomske cilje podjetja.«
UREDNIŠTVO: »Kakšne so možnosti za oplemenitenfe in finalizacijo ivernih plošč?«
Ing. Mirko TRATNIK: »Projekt za oplemenitenje bo gotov že to leto. Medtem ko bo investicijski program za nadaljnjo finalizacijo predvidoma gotov prihodnje leto. Lesno industrijski strokovnjaki našega podjetja iščejo najugodnejše variante nadaljnje predelave ivernih plošč. Gre za to, da v tem trenutku VEMO KAJ HOČEMO, naše želje pa bomo realizirali takrat, ko bodo ustvarjeni primerni tehnično ekonomski pogoji. Razvojno programski sektor našega podjetja dela trenutno intenzivno ravno na tem področju.«
UREDNIŠTVO: »Ali lahko konkretno odgovorite, kdaj bodo ti pogoji ustvarjeni?«
Ing. Mirko TRATNIK: »Čim bo nova tovarna ivernih plošč tehnološko-ekonomsko usposobljena za polno kapaciteto bomo lahko, upoštevaje seveda pri tem standard vseh zaposlenih v GLIN, pristopili- k izgradnji obrata za oplemenitenje ivernih plošč in nadalje po vsej verjetnosti zgradili še tovarno pohištva.«
UREDNIŠTVO: »Ali nam lahko poveste nekaj podatkov o ivernih ploščah, ki se bodo proizvajale v Nazarjah?«
Ing. Mirko TRATNIK: »Proizvajali bomo visoko vredne triplastne iverne plošče po zahodnonemškem postopku CARL SCHENCK FLEXOPLAN. Ta tehnološki postopek zagotavlja visoko-vreden izdelek. Dosedanja proizvodnja
zarje se je pričelo formirati v strnjeno naselje, pri čemer tudi podjetje-ni držalo križem rok. Za svoje delavce je pričelo graditi stanovanje v blokih in s tem sistematično srbeti, da je za svoje ljudi sproti reševalo stanovanjski problem. S tem ko se je razvijalo naselje, so vzporedno rasle tudi komu-
ivernih plošč v Jugoslaviji se odvija v dvajsetih tovarnah ivernih plošč, ki so danes tehnološko in kapacitetno že zastarele. Naša tovarna ima približno petkrat večjo proizvodno kapaciteto od poprečno instaliranih kapacitet v Jugo-goslaviji in predstavlja trenutno najmodernejšo tovarno ivernih plošč v naši deželi. Ko bomo proizvajali petdeset tisoč kubičnih metrov ivernih plošč, bomo družbeni skupnosti letno prihranili okrog 6 milijard (starih dinarjev) deviz, ki bi jih sicer uporabili za uvoz plošč. Domača industrija ivernih plošč je zaenkrat kapacitetno preslaba, zato se precej ivernih plošč uvaža. Vse potrebne surovine, ki so poleg lesa za izdelavo plošč potrebne, imamo v Jugoslaviji. Lepilo in ostale kemikalije bomo dobili od domače kemične industrije.
Po investicijskem programu je razmerje lesne surovine v naših ploščah naslednje: 80 % iglavcev, 20 % pa je bukovine. Iglavci predstavljajo s tehnološkega vidika najprimernejšo surovino, gledano z ekonomskega vidika pa najdražjo. Naše strojne naprave so takšne, da dopuščajo ravno tako uporabo pretežnega dela cenene bukove surovine.«
UREDNIŠTVO: »Na koncu še eno vprašanje. Iz slovenskega dnevnega tiska lahko povzamemo, da se v tem trenutku načrtuje izgradnja dveh ali treh novih tovarn ivernih plošč. Kaj lahko rečete.o tem?«
Ing. Mirko TRATNIK: »Vsaka družbena skupnost razpolaga z omejenimi kapitalnimi dobrinami, ki jih skuša čim smotrneje porabiti. Menim, da je v danem trenutku družbeno neumestno investirati sredstva v dodatne kapacitete za proizvodnjo ivernih plošč v Sloveniji, saj so naša tržna analiza ter ugotovitve našega Poslovnega združenja in Gospodarske zbornice pokazale, da že nazarska proizvodnja ivernih plošč za nadaljnjih nekaj let popolnoma zadošča potrebam lesne industrije. Sprašujemo se kakšen smisel je sploh imelo družbeno dogovarjanje v zvezi s sestavo plana razvoja lesne industrije v Sloveniji; če lahko potem mimo plana delamo kar po svoje.«
nalne potrebe. Do hiš in blokov je bilo treba napeljati vodovod, napraviti ceste, urediti odvodnjavanje, razsvetliti javne ceste in skrbeti za snago po naselju.
Z novim urbanističnim načrtom, ki je bil sprejet pred dvema letoma, smo dobili pravo podobo sedanjega in bodočega izgleda Nazarja. Ta načrt pa za Nazarje in njegove prebivalce ne pomeni samo jasne perspektive za prihodnje obdobje, ampak nam odpira tudi probleme, kot so ureditev javne kanalizacije, asfaltiranje krajevnih cest in ureditev zelenic, povečanje kapacitete vodovodnega omrežja, dokončna ureditev javne razsvetljave, razrešitve perečega problema otroških igrišč, pokopališča in mrliške vežice in še cele vrste drugih pomembnih stvari.
Prvi rezultati so že tu. Ko je bil v začetku letošnjega lefa sprejet odlok o prispevku na uporabo mestnih zemljišč, smo v Nazarjah takoj pripravili načrt, kako bomo v letošnjem in v prihodnjih letih čimbolj smotrno izkoristili sredstva, ki se bodo zbrala iz tega'prispevka. Dogovorili, smo . se, da sredstva, ki se bodo na ta način zbrala namenimo za rešitev tistih problemov, ki so najbolj kričeči.
Svet krajevne skupnosti je na razširjeni seji sprejel program del v naslednjih petih letih, ki zajema naslednje stvari:
Izgradnja kanalizacijske mreže.
Dopolnitev in rekonstrukcija vodovoda.
Modernizacija in rekonstrukcija cest.
Ureditev športno-rekreacijskih površin.
Sredstva za izvedbo teh del naj bi se po naših predvidevanjih zbrala iz prispevka za mestna zemljišča, družbenega samoprispevka, prispevka gospodarskih organizacij in samoprispevka občanov.
Lahko rečem, da je letošnje leto za razvoj Nazarij prelomnega pomena. Ne samo zato, ker smo letos gostitelj občinskega praznovanja in ker je letos dograjena tovarna ivernih plošč, ampak tudi zato, ker smo dokončno spo: znali, da je za nadaljnji razvoj našega kraja- poglavitnega pomena naša inn ciativa in prizadevnost, ki je že rodila prve sadove.
V prvi vrsti naj povem, kakšen načrt za ureditev kraja smo si zadali v letošnjem letu. Največji problem predstavljajo naše krajevne ceste, zato bomo asfaltirali naslednje odcepe:
—	cesto do zdravstvenega doma in njegovo okolico,
—	cesto od vhoda na industrijski kompleks do mostu v. Spodnji Rečici,
—	servisno prečno cesto, ki povezuje žadrečko cesto pred Dobletino in cesto v.Sp. Rečico.
Poleg tega pa je v programu projekt za kanalizacijo naselja, da- bomo naslednje leto lahko pristopili h konkretnemu delu.
. Dela na rekonstrukciji in asfaltiranju naštetih cest so že v poinem teku. ■Kot najbolj ugodnega izvajalca smo izbrali SVS »NIVO« iz -Celja. Predračun za vsa dela na ureditvi cest znaša 35 starih milijonov.
PLANOVSEK Kristian
PRED OTVORITVIJO NOVE TOVARNE
		i	0
SEPT E M B E R
1 9 7 1
KMEČKI DAN V GORNJESAVINJSKI DOLINI
Sreda, 8. septembra, bo za gornjesavinjske živinorejce bolj praznična in zanimiva, kot pa smo jih sicer vajeni ob vsakdanjem delu. Vsaj želimo si, da bi bilo tako. Pa ne samo za nekatere. Praznična naj bo zlasti za Vse tiste, ki si ne morejo privoščiti sedemurnega delovnika in brezskrbnih počitnic ob morju ali v planinah, ker jih neodložljivo kmečko delo dan za dnem vztrajno priklepa na domačijo. Od zgodnjega jutra do poznih večernih ur v nenehnih prizadevanjih za čim boljše gospodarjenje in v skrbi za vse, kar je sestavni del njihovega življenja.
Vsa ta dejstva so pripravljalnemu odboru narekovala, da je prvotno zamisel o organiziranju živinorejske razstave nekoliko razširil, spremenil in dopolnil. »KMEČKI DAN«, kakor smo predvideno prireditev kasneje poimenovali, bo po svoji programski vsebini zajel prikaz vsega, kar je povezano z življenjem in delom na kmetiji. Sama živinorejska razstava naj bi bila pregled uspehov dosedanjega rejskega in
selekcijskega dela v govedoreji na območju občine. Ponos rejcev, ki bodo za svojo visokokvalitetno živino prejeli priznanja in nagrade, bo nedvomno vzpodbudno vplival tudi na ostale kmetovalce, da bodo v prihodnje posvečali še več pozornosti vzreji boljših govejih čred.
Obrobni del razstaviščnega prostora bo izpolnjen z zanimivo razstavo važnejših kmetijskih strojev, ki jih pripo-
roča strokovno-pospeševalna služba. Razstavljene bodo kompletne linije strojev za spravilo krme v ravninskih
in višinskih legah, seveda take, ki jih je mogoče kupiti na domačem tržišču. Tudi raznovrstna kmetijska oprema — kot so molzne naprave, oprema za hleve ipd. — ne bo manjkala.
Posebni del razstave bo namenjen grafični ponazoritvi dejanskega stanja v 'slovenskem kmetijstvu. Močan po-
udarek pa bo, kajpada, na prikazu dosežkov pri modernizaciji kmetij v mozirski občini. Ker prireditev časovno sovpada v okvir praznovanja občinskega praznika, je prav, da se ob taki priložnosti nekoliko bolje seznanimo s tem, kar smo v preteklosti že dosegli in hkrati povemo, kakšni so naši načrti za prihodnost.
Kmetiie, ki stopajo na pot tržno usmerjenega gospodarjenja, so bile vseskozi tesno povezane z gozdarstvom,
kajti gozd jim je v preteklosti dajal glavni kos kruha. V novejšem času pa predstavljajo dohodki iz gozdarstva pomemben kapital za investicijsko izgrajevanje kmečkih gospodarstev. Pomembna vloga GLIN Nazarje, ki je z izgradnjo goste mreže gozdnih cest omogočila življenjski obstoj mnogim višinskim kmetijam, bo ob tej množični manifestaciji primerno predstavljena in prikazana širšemu krogu občanov, pa tudi številnim tujim obiskovalcem. Posebno še iz razloga, ker bodo te prometne poti vedno bolj nepogrešljive in potrebne razvijajočemu se kmečkemu turizmu.
Za večjo pestrost prireditve bo poskrbelo med drugim tudi Strojno industrijsko podjetje SIP iz Šempetra, ki bo izvedlo praktični prikaz delovanja kompletnih linij strojev za spravilo krme iz svojega proizvodnega programa. Čeravno je tovrstne mehanizacije na naših kmetijah že sorazmerno precej, pa bo vendarle mnogim domačim in tujim obiskovalcem najbolj nazorno prikazano, kakšni stroji bodo v bližnji prihodnosti vse bolj nadomeščali manjkajočo delovno silo na naših, živinorejsko usmerjenih kmetijah.
Lojze PLAZNIK
Kmetijska zadruga je skupno z Ljubljanskimi mlekarnami uredila v Radmirju zbiralnico mleka. Pravijo, da je za naše kraje to precejšnja pridobitev
KMETJE, OBIŠČITE VAŠO PRIREDITEV V REČICI OB SAVINJI V SREDO 8. SEPTEMBRA
Sezona obiranja hmelja je bila konec avgusta na višku. V tem letu je kmetijska zadruga nabavila še en stroj za obiranje hmelja. Montirali so ga na Rečici ob Savinji. Tistega, ki je bil tam do letošnjega leta pa so prestavili v Radmirje.
Kakor se čuje se ni najbolj obnesel! H.
S E P T E M ,B E R ‘ 1 9 7 1
ECn NOVICE 5
MED KOPALCI V CRIKVENICI
Od naših gospodarskih organizacij le Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje razpolaga s svojim počitniškim domom v Dramljah pri Crikvenici. V letošnjih pasjih dneh človeku skorajda ni preostalo drugega, kot da svoje prepotene dele telesa namoči v vodo. Kopel je seveda več vredna, če je slana, tako sem dejal tudi jaz in že vnaprej v mislih odštel iz družinskega proračuna »par rdečih« in se zapeljal v Crikveni-co, da naredim o kopalcih, letovalcih in tistih, ki počivajo v počitniškem domu reportažo, ki naj vsem tistim, ki ne verjamejo, da je morje zdravo, prijetno, toplo in poceni to njihovo prepričanje spremeni, in seveda še to, da se v hladni morski vodi f+ 26° C) primerno ohladim.
Pot od Mozirja do Crikvenice je po petih urah vožnje še kar nekam hitro minila. Ob pivu,, ki sem ga popil malo pred Reko, sem spoznal, da sem že blizu obale in turističnega eldorada saj je stalo 5 dinarjev, to bi verjetno lahko ugotovil tudi po tem, da sem od Ljubljane naprej vozil v dolgi nepremagljivi koloni avtomobilov, oh kako je to prijetno ... Priznati moram, da so me v počitniškem domu, ko sem jim povedal, po kaj sem prišel zelo lepo sprejeli. Dobri prijatelji so mi poiskali so-
valute, ne pa iz tako cenjenih DM. No plačal sem lahko tudi z dinarji. Zdelo se mi je, da jih je bila zelo vesela.
Iz razgovorov, ki sem jih dva dni vodil s kopalci okoli morja ob GLIN-ovem počitniškem domu, sem spoznal, da je vse to, kar sem povedala na začetku o dobrinah morja, čista in gola resnica, povrhu pa sem ugotovil, da lahko človek, ki je zaposlen v Nazarjah, naredi hudo napako, če ne gre na letovanje v svoj dom, saj tam GLIN-ovci letujejo skorajda zastonj. Izgleda pa, da tega v podjetju ne vedo vsi zaposleni, še zlasti pa nočejo vedeti tega tisti, ki zaidejo v pisarniške prostore firme samo enkrat ali dvakrat na mesec. Izgleda, da je takšnega mnenja tudi sekretar podjetja Edi HERMAN, ki mi je dejal, da žal ugotavljajo, da so neposredni proizvajalci, tisti izza proizvajalnega stroja in gozdni delavci čedalje redkejši gostje v tem domu. Morda bi pa šli, če bi bilo vse zastonj? Seveda, v kolikor bi potem dom snloh še obstojal!
Kar se tiče prehrane v domu, je nisem mogel prehvaliti, pri tem imam v mislih predvsem njen okus. Kar pa se tiče količine, moram reči, da ni bila najbolj vzpodbudna za mojo shujševalno kuro. Če bi ostal pri njih celo
Iz počitniškega doma do morja ni daleč, le preko ceste in že si ob morju
bo v privatni hiši, kajti v počitniškem domu, la sprejema v eni izmeni četo po enkrat več gostov kot ima ležišč, ni bilo prostora. Marljivi upravnik Šin-kar Marjan je priskrbel sobe tudi pri privatnikih. Eno takšnih sem dobil tudi jaz, za sebe in svojo ženo. »Gazdarica« mi je kar hitro povedala, da z letošnjo sezono niso najbolj zadovoljni, ker nima vse polno, sicer pa pri njej letujejo predvsem Nemci. Spreletel me je mraz, kajti moj družinski »budžet« je sestavljen samo iz naše
izmeno, garantiram 5 do 10 novih kilogramov. Kuhinji in celotnemu osebju tega prisrčnega počitniškega doma vse priznanje. Iz strahu pred kilami, ki bi jih lahko pridobil in pred preveč prazno denarnico od večernih izletov po Crikvenici, sem se hitro napotil nazaj v nekoliko hladnejšo a vendarle lepšo Gornjo Savinjsko dolino.
Poglejmo še, kaj menijo drugi o počitniškem domu v Dramljah.
Edi HERMAN: »Naš dom v Crikvenici je postal premajhen. Ko nam bodo
to dovoljevala finančna sredstva, ga bomo povečali. Izgleda, da tamkajšnja občinska politika to sicer ne podpira najbolj zavzeto, izgleda, da so bol• zainteresirani za večje hotele odprtega tipa. V domu bomo morali zamenjati stavbeno pohištvo in še marsikaj drugega, ker je precej stvari že dotraja-
Upravnik doma, ŠINKAR Marjan je s člani kolektiva, ki prihajajo v Crikve-nico na letovanje, zadovoljen. Največ problemov mu seveda povzročajo ut vs-njeni prostori doma
nih. To nam zaenkrat sicer ni možno, ker ob vseh investicijah, ki jih sedaj vodimo, zmanjkuje denarja za karkoli drugega.«
Morska voda in vroče sonce sta raj za naše mlade
»Ljudje, ki letujejo v domu, so, izgleda, zelo zadovoljni. S kadrom, ki je v domu v počitniški sezoni v glavnem že več let zapovrstjo zaposlen, nimamo nobenih težav. Reči moramo, da jim je (Nadaljevanje na 7. strani)
POŽARNA VARNOST IN MI
Razen materialne škode, ki gre v milijone in milijarde, povzročajo požari tudi človeške žrtve, težje in lažje telesne poškodbe in invalidnost. To o nenadomestljive izgube, ki iih ne moremo izraziti z nobenim izračunom.
Iz požarne statistike je razvidno, da človek povzroči okoli 70 % vseh nastalih požarov zaradi nepazljivosti, malomarnosti, nevednosti in neupoštevanja požarnovarnostnih predpisov oz. izvajanja tozadevnih ukrepov. Če k temu dodamo še uvajanje novih čistilnih in tehnoloških pripomočkov, pospešeno ekspanzijo elektrifikacije v gospodinjstvu in gospodarstvu itd., se iz dneva v dan veča potencialna nevarnost p -žara.
Zato nekaj nasvetov:
OBČANI
@ Ne kadite in ne uporabljajte odprtega ognja v prostorih, kjer uporabljate ali hranite vnetljive snovi;
Med kopalci
(Nadaljevanje s 6. strani)
potrebno za njihovo delo dati vse priznanje, saj ga opravljajo z veliko mero zavzetosti za dobro počutje gostov.«
Franjo PAJK: »Letos letujem v Crikvenici tretjič. Vidim, da je prišlo v 3 letih do precejšnjih sprememb. Pred leti hotel ni bil čisto zaseden, proste kapa-
Za dobro počutje v nazarskem počitniškem domu odlično skrbi osebje doma
citete smo oddajali tudi drugim. Zadnji dve leti pa je vse polno v vseh izmenah. K temu je sigurno precej doprinesla ugodna politika v cenah, ki so
•	pazite, da ne bodo zažigalna ali lahko vnetljiva sredstva (bencin, vžigalice, plini) dostopna otrokom;
•	ne hranite rezervnih plinskih jeklenk v stanovanjskih prostorih, kleteh, hodnikih itd;
MILAN REPENŠEK
•	pri uporabi oljnih peči in pri skladiščenju gospodinjskega olja se ravnajte po veljavnih predpisih;
•	na podstrešju ne smemo hraniti gorljivih predmetov;
•	upoštevajte veljavne predpise o izvedbi elektro instalacije, ne krpajte električnih varovalk preko vrednosti nazivnega toka varovalke. Instalacije ne preobremenite s tem, da hkrati priključite več električnih potrošnikov.
Ko odhajate z doma, ne pozabite izključiti električnih potrošnikov. Vedeti morate, da električna instalacija poleg požarne nevarnosti predstavlja tudi nevarnost dotika — smrtno nevarno.
v Crikvenici
določene za penzion v našem domu. Zaradi tega morajo samoupravni organi in sindikat v naši delovni organizaciji tudi v bodoče skrbeti, da se formirajo ustrezna sredstva za regresiranje penzionske cene našim delavcem. K dobremu počutju v domu precej doprinese tudi vodstvo doma. Hrana je odlična, na njo ni nobenih pripomb. V domu vladata red in čistoča. Ugotavljam, da smo imeli pri izbiri kadra za naš dom srečno roko!«
Lojze FUŽIR: Zdi se mi, da je letos vse v redu. Tu sem prihajam že deset let zapovrstjo. Neposredni proizvajalci premalo hodijo na dopust tu sem. Ne vem, morda je temu vzrok cena. Okoli morja v Crikvenici poznam precej počitniških domov, zdi se mi, da je naš eden najboljših.
Toplo priporočam vsem, da del svojega naslednjega dopusta preživijo tukaj!«
Jože KRALJ: »Vse je najlepše, moti me samo to, da ponoči ni miru. Morda bi kazalo v prihodnje poskrbeti s kakšnim peskovnikom ali otroškim bazenčkom še za naše najmlajše. Za nas nekoliko mlajše člane kolektiva je tudi nekoliko premalo športnega življenja. Potrebna je miza za namizni tenis, prostor za igranje odbojke ali kaj podobnega.«
Marjan ŠINKAR, upravnik doma: »V domu imamo precej gostov. Trudimo se, da bi vse zadovoljili. Kako nam to uspeva, bodo presodili sami. Dom bi bilo potrebno adaptirati. Povečati število sob in postelj ter kuhinje in restavracije. Kako se tu počutim? Ja, v glavnem je vse v redu. »Dosti ljudi — dosti čudi«. Včasih sem tudi malo razočaran. Lani sem se zarekel, da ne grem nikoli več v to delo. No, pa kljub temu človek vse pozabi in stvari gredo naprej. Najhujši je pač prvi dan, ko prihajajo nove izmene in so ljudi od poti precej utrujeni.«
H.	HUBEltf
•	ne kopičite poljskih pridelkov in živinske krme v bližini hiš, gospodarskega poslopja ali prometnih cest;
•	kontrolirajte zasejane površine;
•	ne uporabljajte zasilne električne napeljave;
•	UDoštevajte, da je za skladiščenje primemo le povsem suho seno in plodovi. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost samovžiga;
•	živino privežimo k jaslim tako, da jo v primeru sile lahko čimprej odvežemo;
•	za gašenje eksplozijskih in elektromotori ev pripravite ustrezna gasilna sredstva, ker jih z vodo ne moremo gasiti.
Nevarnost gozdnih požarov
Ta se pričenja z nastopom pomladi in jeseni, kar na ne izključuje dejstva, da tudi v ostalem letnem času, predvsem v sušnih dneh, obstaja nevarnost gozdnih požarov. V zvezi s tem upoštevajte:
•	da se ob in na gozdnih površinah ne sme uporabljati odprtega octnja od 1. marca do 15. novembra. V izjemnih primerih (suša) tudi izven tega časa;
•	če imamo dovoljenje za kurjenje v gozdu, je potrebno uporabljati zaprta ognjišča in postaviti nadzor;
® izletniki — taborniki, upoštevajte veljavne predpise o zaščiti gozdov pred požarom. Neustrezna uporaba odprtega ognja je ravno s te strani največkrat vzrok požara;
® otroci, ne igrajte se z vžigalicami, gorečimi puščicami, raketami in podobnim. Takšne igre so zelo nevarne in lahko povzročijo veliko nesrečo.
Upoštevajoč pomen požarnega varstva, pričakujemo, da bodo vsi občani in drugi upoštevali omenjena navodila in s tem prispevali k ublažitvi škode, ki jo povzročajo požari naši skupni in zasebni lastnini.
ZASLUŽEK V HMELJU
Na obiranje hmelja v mozirsko hmeljišče sta prišli Pečovnik Antonija in Božič Zdenka iz Nove Stifte.
V TEJ POMEMBNI AKCIJI JE POLEG PREBIVALSTVA SODELOVALA TUDI OBMEJNA ENOTA JLA.
Ob današnjem tempu življenja in ugodnostih, ki nam jih je prinesla tehnika in ki jo v vsakodnevnem življenju preko raznovrstnih električnih aparatov uporabljamo, se zdi človeku skorajda nerazumljivo, da še obstoje naselja oziroma zaselki, v katerih živijo ljudje, ki še ne morejo uporabljati televizorjev, gospodinjskih električnih strojev, ker v teh krajih še ni električnega toka. Tudi pri nas v naši dolini so še posamezni zaselki, kjer elektrike še nimajo. Eden izmed zadnjih je gornji del Matkovega kota in Podolševe.
Ikovic Edvard, šef GU
skočili na pomoč s svojim delom. Ljudje so jih s solzami v očeh pozdravili, ko so prišli v Podolševo, da bi izkopali jame za električne drogove in le-te tudi postavili. Ko so se poslavljali, je bilo videti, da so vsi skupaj veseli in obenem žalostni. Veseli, ker so dobili elektriko oziroma opravili svoje delo, žalostni pa zaradi tega, ker so morali narazen, ker je prišel trenutek slovesa.
Načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini Hinko ČOP, nam je ob tej akciji povedal naslednie: »Odmaknjen Matkov kot in Podolševa še nista bila elektrificirana. Cesta, ki je bila v ta oddaljen mejni predel dograjena pred kratkim, je to od-Liza in Jože Strelčeva	daljenost zmanjšala. Povedal bi rad, da
Ploder in njegovi otroci
Domačini iz Podolševe in Matkovega kota so radostnih obrazov pričakali svoje dobre znance, ki so jim prišli na pomoč
Resnično, še v teh dneh bo pri njih še svetila petrolejka ali pa imajo električni tok iz domače hidrocentrale, ki je napajala z energijo eno ali dve stanovanjski hiši in ki ne more streči z energijo vsem aparatom in pripomočkom, ki bi jih človek rad imel v svojem stanovanju. Danes je v Matkovem kotu in Podolševi drugače. Tudi pri
njih bo posvetila luč. Do te luči so prišli seveda tako, kot smo v tej dolini že navajeni, da so se zbrali vsi zainteresirani ter se dogovorili, kaj hočejo in kako bi to lahko uredili. Jasno so povedali, koliko lahko kdo prispeva k skupnemu računu, in tako je cela zadeva stekla, ob pomoči GLIN Nazarje oziroma gozdne uprave Solčava in občinske skupščine.
Da so bila dela končana tako hitro, gre v precejšnji meri pripisati pripravljenosti obmejnih enot JLA — graničarjev, ki so prebivalcem v najvišjih predelih Gornje Savinjske doline pri-
je to edini.predel občine, kjer ni bilo elektrike. Vesel sem, da smo našli skupen dogovor med GLIN Nazarje ELEKTRO Celje in vojsko ter prebivalci, da se tudi ta dva zaselka elektrificirata. Še posebej pa sem vesel, da smo se s skupnimi močmi lotili te obsežne naloge, celotna vrednost del znaša 32 milijonov starih dinarjev in je mnogo doprinesla k še hitrejšemu nadaljnjemu razvoju kmetijstva na tem območju. Že dosedaj dobre vezi med prebivalstvom tega kraja in graničarji pa so s tem postale še močnejše. Končno pa sem vesel, da bo ob letošnjem občinskem prazniku tudi njim zasvetila električna luč«.
s ES253NOVICE
19 7 1
IZPOLNJENA PRIČAKOVANJA TABORNIKOV
Taborniki mozirske občine, ki so organizirani v taborniškem odredu »Savinjskih partizanov«, so si na začetku letošnjega leta zastavili obsežen program taborenj, kakor tudi ostalih akcij. V tem trenutku že lahko delno ocenjujemo rezultate te bogate aktivnosti.
NE SME PRESENETITI« na dan občinskega praznika z odkrivanjem šestih obeležij na mestih, ki so pomembna za NOB na našem območju«,
V njihovem taboru, ki so ga v začetku julija postavili na Prihovi pri Nazarjah, se je v treh izmenah, vsaka izmena je trajala po deset dni, izmeni a-lo preko petdeset tabornikov iz naših krajev. Pri tem je potrebno opozoriti na dve stvari, in sicer, da je bilo vsakodnevno živlienje mladih v taboru, ki ga je vodil starešina odreda »Savinjskih partizanov« Vlado Košir, zelo pe stro, da so se v taborniškem življenju srečevali mladi in starejši ter da je bil pri nas prvič samostojno organiziran tabor. Vsa dosedanja taborjenja so bila organizirana skupno s taborniško enoto iz Celja. Starejši taborniki so v taboru poučevali mlajše v tabor-
niških veščinah, obenem pa so dopolnjevali tudi svoje znanje.
Opravili so pet krajših pohodov po partizanskih poteh na območju občine. Enkrat pa so sodelovali z enotami teritorialne obrambe in JLA na trideset kilometrov dolgem pohodu v smeri Frankolovo—Dramlje—Šentjur, kjer so se udeležili osrednje proslave 30. obletnice vstaje na celjskem območju.
Starešina nam je povedal, da so imeli v času taborjenja večkratne stike s taborniškimi enotami, ki so v tem poletju taborile v Gornji Savinjski dolini, in sicer iz Celja, Kopra, Izole, Pirana in Maribora. »Skupno smo se dogovorili za dokončanje akcije »NIC NAS
POTRDITEV ZAKLJUČNIH RAČUNOV
Občinska skupščina je na zadnU seji med drugim obravnavala tudi zaključne račune občinskih skladov in nUho-vo poslovanje za leto 1970. Pri občinski skupščini je ustanovljenih 10 različnih skladov. Ti so v lanskem letu razpolagali z nekaj nad 400 milijoni starih dinarjev. Z največ sredstvi je razpolagal sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč,- temu pa sledijo: sklad za ceste, sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij, sklad pri-
spevka za unorabo mestnih zemljišč, sklad za financiranje teritorialne obrambe in civilne zšačite, sklad za komunalno dejavnost in drugi.
Občinska skupščina je ugotovila, da so vsi skladi v lanskem letu na splošno dobro gospodarili in razpoložljiva finančna sredstva smotrno trošili. Ugotovili pa so, da razpolagajo nekateri skladi s premajhno materialno osnovo in da je to večkrat ovira pri njihovem aelu.	Rudi Zaaer
V Mozirju je v letnih mesecih na cesti pred gostinskim objektom »Turist« precejšnja prometna zmeda. Čimprej bo potrebno poskrbeti za to, da se bodo avtobusi na postaji res samo ustavljali, ne pa tudi parkirali po deset, petnajst ali
celo več minut
Nekoliko
prevelika prometna gneča
PISMA BRALCEV
Spoštovano uredništvo!
V začetku svojega pisma moram najprej pohvaliti izvirno vsebino Savinjskih novic, seveda tudi najbolj aktivne sodelavce. Ponosna sem, da imamo Savinjčani časopis, v katerem lahko najdemo vse podatke v zvezi z napredkom. Seveda je na drugi strani tudi negativna stran, važno je namreč to, da vemo za oboje, kajti le v takih primerih lahko postopamo aktivno. Vendar se mi zdi, da bi tudi naše Savinjske novice dobile mnogo več odziva, če bi v njih pisali o obiskih med ljudmi. Ne mislim namreč to, da obiščete samo velike kmetije. Resnica je, da s tem pokažete napredek. Toda ne bilo bi slabo, če bi obiskali tudi nekaj revnejših hiš. Dobili bi tončejšo sliko o življenju v občini. Lahko bi, na primer, obiskali tudi kakšno gospodinjo. (Gledam nazaj po Novicah in vidim, da pri obiskih upoštevate predvsem moške — gospodarje). Mar nismo enakopravni? Poleg tena bi lahko upoštevali dejstvo, da časopisa ne berejo samo moški, ampak sega po njem vsa družina. Pa še nekdo stoji ob strani. To smo mi, mlada generacija. Ali tudi nam naš časopis ne privošči strani? Lahko bi se zavedali, da razvitost našega območja sloni prav na ramah naše generacije. Pa kako naj težimo za razvijanjem območja, ko pa niti nimamo svobode izražanja v domačem časopisu. Kaj porečete na to? Mislim, da se zavedate, da v svet prodirajo mladi. In zakaj jim tudi vi ne bi dali strani, ki bi lahko bila samo njihova, kajti mladi imamo svet, rugaečn od starejših, in želje, ki bi jih lahko neovirano izpovedovali v našem mesečniku.
Časopis bi s tem dobil pestrejša vsebino in mnogo več bralcev, ljubiteljev domačih novic in besede. Prav gotovo bo moje pismo romalo v koš, pa nič zato, saj je dovolj, da sem vas opozorila, ukrepali boste namreč sami.
Želim vam mnogo uspeha pri urejanju našega časopisa in misel, da je vaše delo dokaj plodno, vam naj- bo vodilna sila pri nadaljnjem ustvarjanju.
Vida Kopušar, Pobrežje
Tovarišica Vida!
Kakor vidite, Vaše pismo ni romalo v uredniški koš, kakor ste predvidevali. Objavljamo ga v celoti. Zdi se mi, da ste v njem predlagali nekaj dobrih stvari. Pri nadaljnjem-delu uredniškega odbora Uh bomo upoštevali. Že v tej številki na pozivamo k sodelovanju v našem glasilu mlade iz naše občine. Ne bomo sicer šli v to, da bi že vnaprej določili, katera stran »Savinjskih novic« je namenjena mladim, bomo oa objavili vse članke, ki se bodo nanašali na delo in problematiko mladih v naši občini.
UREDNIK
Odslej naprej ugodnejša vožnja
Od Sp. Rečice do Zg. Pobrežja bodo ob občinskem prazniku izročili prometu modernizirano krajevno cesto.
Žmavc Franc s hčerkico
zamenjali ali pa so jo od njih odkupili.
Tov. BENDA Franc nam je o akciji, ki je v zadnjih mesecih pomenila vse, dejal:
»Z akcijo smo pričeli marca. Takrat se je sestalo nekaj Pobrežanov, kjer
Kopušar Lojzka
smo se dogovorili, da skličemo zbor prebivalcve s Pobrežij, Trnovca, Home in Spodnje Rečice. Tu smo se dogovorili za to, da gremo v asfaltira-
nje ceste. V ta namen smo imenovali gradbeni odbor.«
Vse tako izgleda, da je gradbeni odbor vzel svojo zadolžitev zelo resno. Poiskal je najboljšega ponudnika za predvidena dela. Izbrali so Vodno skupnost iz Celja, ki je za dela postavila predračun v višini 89 milijonov starih dinarjev. Kaj hitro so seveda ugotovili, da je to precej denarja in da brez izdatnega samoprispevka ni računati na uspeh akcije. Samoprispevek so zbirali na ta način, da je gradbeni odbor kategom.iral prebivalce imenovanih vasi po različnih kategorijah. To pomeni, da so se dogovorili, da bodo tisti iz I. kategorije prispevali 1000 dinarjev, II. kat. 2500 dinarjev in
III.	kat. 4000 dinarjev, IV. kat. 5500 dinarjev in V. kat. 6000 dinarjev po hiši. Ker so samoprispevek jasno obrazložili in ljudi o nameravanem pravilno obvestili, so seveda uspeli. Na ta način so zbrali 30.000 dinarjev. Ta sredstva so vročili v banko in si tako pridobili kredit, ki je potreben, da bodo lahko poravnali gradbena dela in asfaltiranje.
Ko smo se sjistimi, ki najbolj sodelujejo pri delih, pogovarjali o tem, kdaj bo cesta končana, so mi zatrdili, da mora biti gotova do občinskega praznika, poleg tega pa so mi dejali:
»Te akcije v nobenem primeru ne bi mogli uspešno zaključiti, če ne bi našli v ljudeh takšnega razumevanja, ki je za Gornjo Savinjsko dolino postalo že tradicionalna značilnost.« Sigurnost je, da so bili tudi izjemni primeri, ko so posamezniki v celoti odstopili od skupne akcije, no kljub temu pa so uspeli. Za la uspeh so v veliki meri zaslužni tudi ZKZ Mozirje, SO Mozirje, Vodna skupnost Celje in gostinsko podjetje »Turist« Mozirje.
Kaj menijo o tej akciji nekateri od prebivalcev z obeh strani ceste, ki smo jih ob cesti tistega dne ustavili in povabili na kratek razgovor.
ZAJC franc: »Sedaj se bo tukaj boljše vozilo. Mi smo prispevali 4000 dinarjev. Ne računam, da bo sedaj samo od sebe kaj boljše v kmetijstvu ali turizmu. No, pa kljub temu, sedaj bo lepše in boljše.«
KOPUSAR Lojzka: »Komaj čakam, da bo cesta gotova, pa čeprav smo mo-morali zelo globoko seči v žepe. Izgubili smo tudi nekaj zemlje, za katero nismo dobili nič nazaj, kljub temu smo odločno za to, da se cesta čimpreje uredi. Prispevali smo 4000 dinarjev. Mislim, da bodo Pobrežje od sedaj naprej še lepše.«
MIKLAVC Jože: »Sedaj, ko se bo zboljšala cesta, se bo zboljšal nromet in z njim prihajajoči turizem. To pa mislim, da ie najpomembnejše za skupnost tega kraia. Ta kraj ima perspektive v turizmu. Seveda pa mora v tej smeri delovati tudi turistična in gostinske organizacije.«
ŽMAVC Franc: »Ja, prispevali smo 5000 dinariev. Tu pri nas je bila cesta zelo slaba, zaradi tega smo bili vsi pripravljeni dati nekaj zraven, da bi se lahko po tej lepi dolini vozili po as-
Modernizirani del ceste je dolg 3500 metrov. Cesta bo široka 3 metre, k temu pa je potrebno prišteti še pol metra utrjene bankine na vsaki strani. Cesto so speljali v glavnem po stari trasi stare makadamske ceste, na nekaterih kritičnih mestih pa so seveda, da so se izognili kritičnih točk, šli s cesto po novi trasi. Da so lahko to uredili, je krajevna skupnost zemljo tistim lastnikom, ki jih je to prizadelo,
Zajc Franc
Benda Franc, vodja gradbenega odbora za asfaltiranje ceste na Pobrežje
faltu, vendar to ne bi bilo dovolj, če ne bi posamezniki kot so: Benda Franc, Bitenc Jože, Jeraj Alojz in še drugi celotne zadeve spravili do konca. Računam, da se bom sedaj lahko pričel ukvarjati s kmečkim turizmom.«
Hubert H.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83940 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji CETIS Celje
Iz dnevnika podoficirske šole IV.
(Nadalj. iz prejšnje številke »SN«)
Od S. do 10. avgusta so tečajniki zaključili II. tečaj, opravili izpite ter se vrnili v svoje enote. Za temi so pričeli prihajati novi. Za šolanje je v tem času zmanjkalo papirja, zvezkov, svinčnikov in drugega. Zato je odšla na teren patrola, v kateri so bili poročnik Tine Benedičič, podporočnik Ivan Kranjc in starejši vodnik Stefan Kolar. Hodili so skozi
PIŠE: BLENKUŠ Branko
Keblo, Prihovo in Dražjo vas. Ustavili so se v Lipoglavi nad Ločami, 1 km od žandarmerijske postaje. S sodelovanjem prebivalcev tega kraja so pri trgovcu Zajelšniku v Ločah dobili večje količine šolskih in pisarniških potrebščin. V kraju so dobili še štiri fante, ki so se odločili za odhod v partizane in vsi skupaj so vse dobljeno odnesli na Pohorje. Tretji tečaj se je začel 16. avgusta 1944.
19. avgusta je prišlo do sprememb v vodstvu šole. Kapetan Miha Avšič, komandant šole, je bil poklican v štab IV. operativne zone na drugo dolžnost. Za novega komandanta je bil imenovan podporočnik Ivan Kranjc.
Z ozirom na to, da so sovražne patrole precej ovirale delo šole, je štab IV. operativne zone izdal povelje ,naj se šola premakne na osvobojeni predel Gornje Savinjske doline.
Tako je podoficirska šola odšla s Pohorja 22. 8. 1944. Vodstvo, predavatelji in tečajniki, ki so že prispeli v naslednji tečaj, so hodili prek Črnega vrha, mimo gorskih kmetij Ramšak in Tisnikar. Pri Dolžah so šli čez železniško progo in glavno cesto, ki pelje od Velenja proti Slo-venjgradcu. Prenočili so na Graški gori. Naslednji dan so nadaljevali pohod preko Belih vod, Sv. Križa, Mrzlega vrha, Sv. Miklavža ter se nato od tu spustili v dolino potoka Ljubnica.
Na Ljubno so prišli zvečer in tu ostali dva dni. 26. avgusta so se z vozovi odpeljali v Gornji grad in se nastanili pri Sv. Lenartu, in sicer pri kmetu Ajniku.
Tu so pričeli z rednim poukom, v prostem 'času pa so ukvarjali s kulturno-prosvetno dejavnostjo. V sokolskem domu v Gornjem gradu so priredili zelo uspel miting. Ves program so naštudirali tečajniki sami.
29. avgusta je šolo obiskal komandant TV. operativne zone tov. Jože Borštnar in ruski popolkovnik Bogomilov, član zavezniške misije pri tej enoti.
Zavezniški avioni so v tem času večkrat s padali spuščali vojaški materijal na Malo planino. Vsakokrat je precej gojencev odšlo v zasedo, in sicer na področje Črnivca, Kališ in Gozda, kjer je sovražnik večkrat
poskušal priti do mesta odmetavanja.
Ko je šola še vedno bila pri Ajniku, so 21. septembra 1944. ob 10,30 uri napadli njene položaje trije avioni. Dan pred tem je namreč nad Savinjsko dolino krožilo izvidniško letalo, pa je verjetno šolo opazilo. Le-
operativne zone
tala so priletela iz Ljubljane, letela nad Menino proti vzhodu, nato pa so se pri Gornjem gradu obrnila nazaj. Bile so to štuke, ki so nato v poševnem naletu pikirale na hišo ter gospodarsko poslopje Presečnika.
(Nadalj. v naslednji številki »SN«)
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Oddelek za občo upravo in družbene službe
RAZGLAS
• mopedov, ki jim je potekla veljav-
Vse lastnike motornih koles -nost prometnih dovoljenje,
obveščamo,
da bo redna letna registracija mopedov na območju občine Mozirje po naslednjem razporedu, in to:
I.	Na krajevnem uradu Ljubno ob Savinji:
—	v ponedeljek, dne 27. septembra 1971 od 7. do. 15. ure za lastnike iz območja KU Luče in Solčava;
—	v torek, dne 28. septembra 1971 od 7. do 15. ure za lastnike iz območja KU Ljubno ob Savinji;
II.	Na krajevnem uradu Gornji grad:
—	v sredo, dne 29. septembra 1971 od 7. do 15. ure za lastnike iz območja KU Gornji grad;
III.	Na sedežu Skupščine občine Mozirje:
—	v četrtek, dne 30. septembra 1971 od 7. do 15. ure za lastnike iz območja KU Nazarje in Rečica ob Savinji;
—	v petek, dne 1. oktobra 1971 od 7. do 15. ure za lastnike iz območja matičnega urada Mozirje.
Vsak dan registracije bo delo na registraciji prekinjeno za eno uro, in to od 12. do 13. ure.
Na registrirnem mestu se bo kot vedno opravil tudi tehnični pregled vozila. Za območje KU Gornji grad v delovnih prostorih tov. RI-FELJ Karla.
Tisti lastniki, ki ne nameravajo podaljšati registracije mopeda za tekoče leto, pa so zavezani, da vrnejo registrske tablice. Ob vrnitvi morajo predložiti tudi prometno dovoljenje.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE	
IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE	
vljudno vabijo	na PRAZNOVANJE OBČINE
Program praznovanja:	
8. septembra 1971 ob 10. uri	— Kmečki dan z razstavo živine in kmetijske
	mehanizacije v Rečici ob Savinji.
10. septembra 1971 ob 10. uri	— Otvoritev zbiralnice mleka v Radmirju.
ob 19.30	— Koncert moškega komornega zbora iz Celja pod vodstvom prof. Egona Kuneja v kinodvorani Mozirje.
11. septembra 1971 ob 6. uri	— Budnica
ob 9.15	— Zbor vseh udeležencev praznovanja pri spomeniku pred šolo v Nazarjah.
ob 10. uri	— Javno zborovanje z ogledom poskusnega
	obratovanja tovarne ivernih plošč v Nazar-
	j ah.
ob 11.30 12. septembra 1971	— Veselica pred prosvetnim domom v Nazarjah.
ob 9. uri	— Otvoritev moderniziranih cest Nazarje—Po-
	brežje pri mostu v Sp. Rečici.
ob 10. uri	— Srečanje gojencev podoficirske šole IV. ope-
	rativne cone na Pobrežju pred Petrinovo hišo in odkritje spominskega obeležja. Po končani slovesnosti prosta zabava.
ZANIMANJE ZA KOŠARKO
Zanimanje za košarko ni prisotno samo v večjih mestih. Tudi med našo mladino si je po vseh košarkarskih prireditvah, ki smo jih lahko spremljali v zadnjih letih v Jugoslaviji, košarka pridobila ustrezno mesto. Po vseh večjih krajih se odvijajo košakarske prireditve. Ena izmed zadnjih je bila prejšnji mesec v Mozirju, ko je z izbrano mozirsko ekipo igrala mlada ekipa Olimpije, ki jo je vodil Borut BASIN-Taubi. Verjetno ni potrebno naglasiti, da so zmagali Basinovi igralci, moramo pa zapisati, da so se Mozirjani krepko upirali. Rezultat je bil 132 : 67. za ekipo, ki jo je vodil Basin. No, da zanimanje za košarko v naši občini niso samo prazne besede, nam lahko priča koš, ki so si ga postavili otroci v kraju Podolševa pri Potočniku, skorajda na višini 1500 metrov
IMENOVANJA
Občinska skupščina je na zadnji seji imenovala za ravnatelja osnovne šole Ljubno ob Savinji PRISLAN Jožeta, dosedanjega vršilca dolžnosti ravnatelja te šole.
Zaradi odhoda na drugo delovno mesto je občinska skuDŠčina razrešila inž. KORBER Brankota dolžnosti člana sveta za gospodarstvo pri skupščini občine Mozirje, na mesto njega pa izvolila za člana sveta V ALTE Franca, diol. ekonomista, zaposlenega pri GLIN Na-
zarJ'e-	Rudi ZAGER
Borcem plaketa graničarjev
Vlado Košir-Matija je, sprejel iz rok podpolkovnika Jožeta BERCETA Veliko plaketo graničarjev, katera je bila podeljena občinski organizaciji ZZB NOV Mozirje.
DEŽURNA
SLUŽBA
VETERINARJEV
Od 4. 9. od 14. ure
do 6. 9, do 14. ure — MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji
Od 11. 9. od 14. ure
do 13. 9. do 14. ure •— LUKAN Drago, Gornji grad
Od 18. 9. od 14. ure
do 20. 9. do 14. ure — RESNIK Tone, Mozirje
Od 25. 9. od 14. ure
do 27. 9. do 14. ure — LUKAN Drago, Gornji grad
Od 2. 10. od 14. ure
do 4. 10. do 14. ure — MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji
	SLUŽBA STALNE PRIPRAVLJENOSTI					
Od	5.	9. od	7.	ure		
do	13.	9. do	7.	ure —	Dr.	URLEP Franc, Gornji grad
Od	13.	9. od	7.	ure		
do	20.	9. do	7.	ure —	Dr.	KOCUTAR Franc, Ljubno ob Savinji
Od	20.	9. od	7.	ure		
do	27.	9. do	7.	ure —	Dr.	BUT Ivan, Mozirje
Od	27.	9. od	7.	ure		
do	4.	10. do	7.	ure —	Dr.	SIRKO Franc, Mozirje
Od	4.	10. od	7.	ure		
do	11.	10. do	7.	ure —	Dr.	URLEP Franc, Gornji grad