<##10 13. IS. ]932- Poštnina plačana v gotovini. _IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO. ^^£ž^Wj^^<»ezn‘ številk: Din 150. TRGOVSKI LIST Časopis z » trgovino, industrijo in obrt, Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/* leta 90 Din, za ‘A leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v soboto, 13. februarja 1932. štev. 19. Za revizijo prevoznih tarif in železniških pristojbin Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev in tudi Zveza sama se je že ponovno zavzemala za revizijo prevoznih tarif in železniških pristojbin. Deputacija Osrednje sekcije lesnih trgovcev, ki se je pod vodstvom načelnika Osrednje sekcije g. inž. Joška Kobija pretekli teden nahajala v Beogradu, je intervenirala na merodajnih mestih tudi radi znižanja visokih Prevoznih tarif za les in radi znižanja železniških ležarinskih najemnin. Predložila je pristojnim ministrstvom spomenico, v kateri je obrazložila nujno Potrebo znižanja prevoznih tarif in železniških pristojbin. Uvaževati je namreč, da je z ozirom na velik padec cen lesu, ob vsestranskih medsebojnih dogo-vorih in sporazumih med državami izvoznicami in uvoznicami lesa, ki gredo mnogokrat v našo škodo, ob ugodnostnih tarifah, ki jih dovoljujejo nekatere države izvoznice lesa izvoznikom in ob trdem eksistenčnem boju konkurenčnost naših izvoznikov do skrajnosti padla. Nujno je zato potrebno, da se olajša položaj našim izvoznikom tudi s prilagoditvijo prevoznih tarif — sedanjemu položaju. V mesecu juliju 1931 so nastale radi odredb ogrskega zakona o devizah velike ežkoče v izvozu lesa iz naše države na Ggrsko. Ti devizni predpisi, ki jih je tedaj ^dala ogrska vlada, so onemogočili poravnavo terjatev, ki jih imajo naši lesni jzvozniki pri ogrskih odjemalcih za dobavljeni les. Poleg tega pa so ti devizni Predpisi in valutarne neprilike na ogrskem denarnem trgu do skrajnosti omejile naš izvoz lesa na ogrsko lesno tržišče, m je pa v poslednjem času popolnoma zastal. Ogrsko lesno tržišče je bilo poleg Italije in Avstrije, zlasti za severni del (bivšo mariborsko oblast) Dravske banovine najglavnejši odjemalec našega lesa. Ta bredel Dravske banovine, ki je bogat na vrstah lesa, ki ga je zahtevalo ogrsko tržišče in katerega produkcija je prikrojena zahtevam tega trga, osobito v dimenzijah, te zašel s popolnim zastojem lesnega izbeza na Ogrsko in z visoko vsoto terjatev, m jih imajo naši lesni izvozniki na Ogrskem, v katastrofalni položaj. Z velikim padcem cen lesa na vseh inozemskih tržiščih in popolnim zastojem izvoza na Ogrsko, je postal zahodni predel Pravske banovine — savinjska, dravska m mežiškit dolina — katerega prebivalstvo se je preživljalo skoraj izključno iz lesne trgovine in industrije, absolutno eksistenčno ogrožen. Lesna podjetja so do skrajnosti omejila svoje obrate in z ozi-,0m na težke denarne in kreditne prilike absolutno ne morejo več vzdržati dalj easa v tem katastrofalnem stanju. Izvoz lesa iz tega predela Dravske banovine na Ogrsko je v normalnih prilikah pomenjal 30% celokupnega jugoslovanskega izvoza lesa na Ogrsko, odnosno 80% izvoza severnega predela banovine. Je to-reI to tržišče za ta predel vitalnega pome- •'a’ 1)0(1 n°benim pogojem ne smemo izgubiti. Kako težko so prizadeli, poleg v obči ^ni stagnaciji, s skrajnimi silami svoje »brate vzdržujoče lesne izvoznike ogrski »evizni predpisi, pa sledi nadalje tudi iz »ejstva, da znašajo terjatve naših lesnih 'zvoznikov napram ogrskim odjemalcem, Pflasom ugotovljenih podatkov preko 12 milijonov dinarjev, s katero vsoto, če bi Se jo dobilo — bi bila sanirana lesna panoga v dravski, savinjski in mežiški do- Prevozne tarife, ki so se v času konjunkture zviševale in katere so tedaj - lesni izvozniki mogli vkalkulirati v prodajne cene, se sedaj, ko preživlja lesna trgovina brezdvomno naj hujšo krizo, niso temu položaju primerno znižale. Prevozne tarife so zato postale breme, ki ga lesno trgovstvo z ozirom na ostro inozemsko konkurenco nikakor ne more vkalkulirati v prodajno ceno, pa je ob velikih izgubah, ki jih itak utrpi lesni izvoznik, trgovanje skoraj nemogoče. Istotako je z ozirom na kritično stanje te stroke neobhodno potrebna revizija pravilnika o višini najemnine železniških ležarinskih prostorov. Sedanje najemnine železniških ležarinskih prostorov so znatno previsoke in tudi niso v skladu s sedanjimi cenami zasebnih zemljišč ob železnici. Deputacija je zato z vsem poudarkom prosila ministrstvo, da izvede čimprej temeljito revizijo tarif in pristojbin. Za izvedbo revizije pa mora staviti Osrednja sekcija konkretne predloge, pa se bo zato obrnila na vse gremijalne sekcije in gremije, da ji podajo točne informacije o prevoznih tarifah in ležarinskih najemninah. Z ozirom na to kritično stanje, v katerega je zašla lesna trgovina in industrija v tem predelu Dravske banovine,, se je pretekli teden predstavila ministrstvu financ deputacija zastopnikov štajerske lesne trgovine, ki je podrobno obrazložila to težavno stanje in apelira na kraljevsko vlado, da se doseže z ogrsko vlado provizorični angažman, da se da jugoslovanskim izvoznikom v aranžmaju med Narodnima bankama na razpolago za kritje terjatev potrebna vsota, odnosno, da se kompenzirajo terjatve ogrskih izvoznikov napram našim uvoznikom. Z ozirom na to, da je radi ogrskih deviznih predpisov izvoz lesa na Ogrsko popolnoma zastal, pa obstoja tudi velika nevarnost, da izgubijo naši izvozniki za vedno trgovske zveze z ogrskimi odjemalci vspričo trgovskih dogovorov med Ogrsko in drugimi sosednimi državami, je deputacija prosila kraljevsko vlado, da doseže z ogrsko vlado čimprej sporazum, da se medsebojne terjatve za vse v bodoče na Ogrsko izvoženo blago in iz Ogrske v našo državo uvoženo blago poravnajo z vplačilom pri ogrski odnosno naši Narodni banki, slično, kakor se je uredil klirinški promet med našo državo in Avstrijo. Deputacija je dobila zagotovilo, da se 1)0, kolikor je v danih prilikah le možno, to uredilo. Naj večja težkoča pa je, ker imamo opraviti z več ali manj pasivno državo, ki nima denarja. Pred kratkem so se pričeli v tej stvari tudi dogovori med našo in ogrsko vlado. Na podlagi skušenj, ki jih je pokazal avstrijsko-jugoslovanski kliring, se bo sklenil tudi sporazum za osnovanje jugoslovansko-ogrskega kliringa. Položaj lesne stroke v bivši mariborski oblasti jč tako akuten, da zasluži vso pazil jo merodajnih faktorjev. GRČIJI SE SLABO GODI Položaj mestnega prebivalstva v Grčiji postaja čimdalje bolj kritičen. Izenačenje trgovske bilance, ki je Že od nekdaj za 50 odstotkov pasivna, se je izvršilo prej po stotisočih emigrantov, ki so se v inozemstvu pečali s trgovino. To je sedaj odpadlo in izvoz tobaka in rozin postaja čimdalje težavnejši. Program samopomoči ima stara, čeprav ne zmeraj dobra sredstva: sistem kontingentacije za uvoz, dogovori s sosedi o enotnem izvozu, ustavitev plačevanja obresti za inozemske dolgove. Izvoz kranjskih čebel Izvoz kranjskih čebel, ki so svetovno znane, se je prejšnja 'leta pred vojno, pa tudi po vojni prav lepo razvijal. Največja ovira za izvoz kranjskih čenei pa je nastopila leta 1931, ko je Nemčija prepovedala tudi tranzit (prevoz) čebel. To je bil hud udarec za naše izvoznike čebel, ki so izvažali čebele v severno ležeče države Norveško in Švedsko pa tudi v Latvijo in Estonsko. Zato je neobhodno potrebno, da se doseže prost prevoz (tranzit) za naše 'kranjske čebele preko Nemčije in sicer za vso smeri kot je to bilo pred prepovedjo do leta 1931. Potrebno pa je splošno tranzitno dovoljenje, kajti pošiljke ne gredo v velikih količinah naenkrat, ker za talce velike pošiljatve navadno ni naročil. Tudi glede varnega prevoza z ozirom na vsebino že iz strokovnega stališča ni mogoča odprava večjih količin naenkrat. Splošno tranzitno dovoljenje pa je velikega pomena tudi radi tega, ker poteim nimajo pošiljke na meji nobenega najmanjšega zadržka, to pa je prav posebno važno, iker vsaka zakasnitev v pomladni in posebno v poletni vročini je lahko čebelam poarubo-nosna, posebno ako je potovanje zelo dolgo. Zakasnitvenih ovir pa le takrat ne bo, ako bo tranzit preko Nemčije prost v vse smeri. Kolikor smo informirani, se od merodajnih faktorjev dela zelo na tem in upati je, da se nemško kmetijsko ministrstvo temu zahtevku ne bo preveč#upiralo, ako se pomisli, da so pošiljke čebel po železnici opremliene z zdravstvenim spričevalom in potrdilom o izvoru ter na to, da leži samo ob sebi umevno največji interes na izvozniku samem, da pošilja dobro in zdravo blago. Sicer je pa velika resnica — to trdijo sami čebelarji — da smo si največ sami skrivi, da nam je lani Nemčija prepoveda-dala uvoz in tranzit živih čebel. Naše —■ tudi strokovno — časopisje je vedno poročalo o boleznih čebel, tako so bili potom nas samih tudi v Nemčiji na bolezen naših čebel opozorjeni. In vendar so bile kranjske čebele zdrave in je bila vest o bolezni izmišljena odnosno pomotoma krajevno zamenjana, kajti le na severni meji naše Štajerske proti Avstriji, torej v obmejnem kraju so bile lani zaznamovati bolezni. Toda ti kraji itak niso in ne pridejo v poštev /a izvoz čebel: to naj nam bo opomin, da bodimo oprezni i pri objavlianju takih novic i pri čitanki. To ie v inetresu našega izvoza kranjskih čebel. Še o novem formatu opeke Odsek opekarn Zveze industrijcev je na sv°ji seji od 9. februarja t. 1. razpravljal o vprašanju novega formata opeke, zlasti '■ ozirom na odpor, ki se je v nekaterih krogih pojavil proti uvedbi novega malega formata. Odsek opekarn ne smatra za primerno, da bi se spuščal v javno polemiko o umestnosti ali neumestnosti uvedbe novega formata zidakov, ker je to vprašanje že rešeno z naredbo g. ministra za gradbe z dne 13. januarja t. 1. Z ozirom na časopisna poročila o razpravi v sekciji Udruženja in-ženjerjev in arhitektov pa mora odsek opekarn ugotoviti, da vsebujejo nekatere stvarne navedbe, ki niso točne. Predvsem je netočna trditev, da je naša opekarska industrija kartelirana. Odsek opekarn ugotavlja, da opekarne v naši državi niso kartelirane. Nadalje se v onih poročilih navaja kot argument proti uvedbi novega formata, da bodo veliki obrati format na svojih strojih lahko avtomatično spremenili, dočim bo to pri manjših obratih, ki delajo z modeli, nemogoče, oziroma bo zahtevalo novih velikih stroškov. Odsek opekarn ugotavlja, da je tak argument povsem ničev, ker je preureditev od starega na novi format tako pri velikih kakor pri malih obratih zvezana s prav malenkostnimi izdatki, ki resno sploh ne prihajajo v poštev. Trgovska samopomoč v Mariboru Trgovska samopomoč v Mariboru je od Gremija trgovcev leta 1927. kot reg. pomožna blagajna ustanovljena podporna institucija, ki izplačuje v slučaju smrti vsakega člana v pravilih predvideno posmrtnino. Ona voli na vsakoletnem občnem zboru upravni odbor, ki vodi posle brezplačno, in nadzorni odbor, ki pregleda knjige in račune ter poroča o poslovanju in o blagajniškem stanju občnem« zboru. To institucijo torej ni primerjati drugim v zadnjem času z bombastično reklamo ustanovljenim privatnim zavodom, ki iščejo po večini le osebne koristi, temveč je vseskozi ena najsolidnejših dobro fundira-nih pomožnih blagajn, sloni na zdravi podlagi in nudi v slučaju smrti svojih članov takojšnjo izdatno podporo. To pojasnilo naj služi v pomirjenje naših članov vsled najnovejšega razburjenja radi dogodkov pri Kmetijski eksportni zadrugi in Vzajemni samopomoči, s katerimi nima naša »Samopomoč« nikakih stikov. Kdor se zanima za slično zavarovanje, naj se torej z zaupanjem obrne po informacije na Trgovski gremij v Mariboru, kjer posluje Trgovska samopomoč. Delokrog naše institucije je omejen na ozemlje bivše mariborske oblasti ter srezov Laško in Brežice, za ostali del naše banovine pa obstoja pri ljubljanskem gremiju društvo »Pomoč«. »Trgovska samopomoč«, reg. pomožna blagajna v Mariboru. Jugoslovanska razstava na Mednarodnem vzorčnem velesejmu v Utrechtu Jugoslovanska trgovska agencija, odd. Jugoelov. pomorske agencije v Rotterdamu (Dirck Hoffstraat 34) priredi pod pokroviteljstvom našega poslaništva v Haagu in s podporo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu razstavo jugoslovanskih produktov na Med. nizozemskem velesejmu, ki se bo vršil od 15. do 24. marca t. 1. Ker se s tem nudi našim trgovcem lepa prilika, da navežejo nove stike, podajamo tukaj pogoje za sodelovanje: a) Vzorci blaga, ki zavzemajo manj kot pol m prostora so prosti plačila odškodnine za prostor. b) Za vse vzorce, ki zavzemajo večji prostor kot pol m, se plača -/.a vsakega pol m Din 150. Večji prostor pavšalno. c) Vzorec je treba postati fco Rotterdam ali Utrecht. Za vzorce, katere je tret a vrniti plača stroške transporta razstavljavec sam. d) Vzorci, ki imajo vrednost morajo biti zavarovani proti škodi in tatvini. e) Vsaki pošiljki je treba priklopiti račun, drugi račun pa je treba odposlati na podpisano agencijo radi lažjega carinjenja pošiljke. f. Za vsote poslani vzorec je treba navesti prodajne pogoje in to najbolje tif Rotterdam, na vsak način pa fco jug. meja. g) Poslali je treba potrebni reklamni materijal v tujem jeziku. h) V ceno je treba vračunati pri manjših poslih 2 odstotno komisijo, a pri večjih 1 in. pol odstotno, ker se ho to blago prodajalo kupcem po originalnih cenah. Vse vzorce je treba takoj odposlati na Stand Kdnigreich Jugošlavien p. Adresse Kon. Ned. Jahrmesse — Utrecht. Za vse vzorce prevzame naša agencija popolno jamstvo oz. jamstvo za protivrednost v primeru prodaje. Vzorci manjše vrednosti ali brez vrednosti se bodo pridržali za stalno našo razstavo v Rotterdamu, katero organizira naša agencija. Zastoj izvoza lesa na Ogrsko Ureditev izvoza lesa Po predpripravah za ureditev izvoza Ie9a iz Dravske banovine, ki jih je vodila Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani, se je dne 4. t. m. predstavila ministrstvu trgovine in industrije ter Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine deputacija Osrednje sekcije lesnih trgovcev, ki jo je vodil načelnik Osrednje sekcije g. inž. Joško Kobi. Deputacija je v zmislu sklepov, ki jih je napravil osrednji odbor sekcije, predložila ministru za trgovino in industrijo g. dr. Albertu Kramerju, pomočniku ministra za trgovino in industrijo . Ivanu Mohoriču ter direktorju Zavo-a za pospeševanje zunanje trgovine g. dr. Juraju Tomičiču spomenico, v kateri je podrobno obrazložila katastrofalno stanje te naše ene izmed najvažnejših gospodarskih strok. Spomenica omenja, da je to katastrofalno stanje, ki grozi uničiti to v preteklih letih visoko aktivno trgovsko-bilančno postavko, vzvrglo mnogo problemov, ki odločno zahtevajo temeljite remeclure v naši lesno-izvozni politiki. V času visoke konjunkture se je v omogočeni zanemarjalo načela solidne, re-elne in smotrene lesno-izvozne trgovine. Nezdravo razmerje, ki ga je prinesla popolna prostost lesne trgovine v obrt-no-pravnem oziru, nereelna konkurenca, težkoče na inozemskih tržiščih itd., so prinesle naši reelni in solidni lesni trgovini in s tem našemu narodnemu gospodarstvu več sto milijonsko škodo. Vzroki tega skrajno neugodnega stanja pa leže v glavnem v neenotnem nastopanju, neinformiranosti in nepoznavanju zunanjih tržišč, predvsem pa tudi v popolni neorganiziranosti podjetij. Slovenska lesna trgovina in industrija, ki občuti težke udarce, ki so jih prinesle te nezdrave prilike v notranjost in vso težo zapostavljanja naših proizvodov. se je zato v okviru na zakonitih določbah osnovanih organizacij, v od-pomoč težkemu položaju strokovno organizirala. In ta strokovna organizacija slovenske lesne trgovine in industrije, ki je Stabilizacija funta Znani dunajski finančnik dr. Deutsch | piše o gornjem predmetu med drugim sledeče: Od srede decembra dalje je nastopila stabilizacija funta in skandinavskih vrednot. Tečaj funta v New Yorku se giblje že skoraj dva meseca z majhnim kolebanjem med 3-40 in 3-50, pri čemer pred-vladuje tečaj 3-44. Ker je paritetni tečaj v New Yorku 486-60, pomeni gornja številka razvrednotenje šterlingove devize za 30 odstotkov. V prvih dneh po opustitvi zlatega standarda v Angliji sta angleška vlada in blizu ji stoječi gospodarski krogi opetovano dala videti, da bo novi stabilizacijski tečaj pod zlato pariteto. Zato so finančni krogi nekam osupnili, da je pričakovano ojačenje funtovega tečaja izostalo in da se vrši sedaj stabilizacija pri najnižjem tečaju, doseženem po 20. septembru. Ker se je mogel držati tečaj 3-40 do 3-45 tudi po volitvah, bi se moglo iz tega sklepati, da bo ta tečaj izbran za novi stabilizacijski tečaj fanta. Danes vedo v Angliji prav tako dobro kot na kontinentu, da je bil svoječasni stabilizacijski tečaj funta pri stari zlati pariteti previsok in da je morala priti korektura. Izredna disciplina in občudovanja vredni gospodarski patriotizem Angležev nam se zrcalita v tem, da so smatrali to 30 odstotno razvrednotenje funta le kot pripravo za novi tečaj in da niso odgovorili nanj z odredbami panike, kar bi se bilo v Srednji Evropi brez dvoma zgodilo. Niv6 cen v Angliji se je le nebistveno dvignil, mezde so ostale nominalno napram poletju skoraj nespremenjene, izvoz se vrši, ker so se produkcijski stroški le malo spremenili, pod približno enakimi pogoji kot pred opustitvijo zlatega standarda, s čimer je dobila angleška industrija približno 30 odstotno izvozno premijo. Zdi se, da so imeli optimisti prav, ko so rekli, da bo opustitev zlatega standarda imela za Anglijo ugodne posledice, čeprav so imenovali postopanje Anglije »vrednotni samomor«. S pomirjenjem funtovega tečaja je bilo na deviznem trgu tudi sicer zopet vpostavljeno ravnovesje. Angleška vlada ud rušila vse slovensko lesno gospodarstvo v cilju ureditve izvoznih prilik lesa, se obrača na kraljevsko vlado, da podpre njene po napredku stremeče težnje. Vse težnje, ki jih je rodila nujna potreba po izboljšanju sedanjega kritičnega položaja, ki se mora bistveno iz-premeniti le s smotreno stanovsko organizacijo, pa so osredotočene v želji po zakoniti ureditvi izvoza lesa. Z zakonito ureditvijo izvoza lesa in s pomočjo organizacije pričakuje lesna trgovina in industrija omejitve nadvse razpaslega prekupčevanja in šušmar-stva v lesni stroki, kvalitativnega napredka naših izvoznih lesnih proizvodov, zaščite napram inozemskim odjemalcem, ki na nekaterih lesnih tržiščih do skrajnosti izkoriščajo neorganiziranost lesnih izvoznikov; od zakonite zaščite izvoza lesa in organizacije pričakuje končno lesna trgovina, da se bo z ureditvijo prodajnih prilik kvalitetnim blagom in solidarnostjo, ki jo bo varovala organizacija, ojačil naš izvoz v korist celokupnega narodnega gospodarstva. Deputacija je naletela povsod na popolno razumevanje in uvidevnost nujne potrebe po akciji, ki naj bi pripomogla do izboljšanja položaja. G. minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, kakor pomočnik ministra g. Ivan Mohorič in direktor Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. dr. Juraj To-mičič so deputaciji obljubili, (la se bo to za lesno gospodarstvo izredno važno vprašanje v najkrajšem času uredilo po tcžmah organizacije, če ne v okviru sedanjih zakonov, pa z novim zakonom o izvozu lesa. Osobito zanimanje za težnje, ki jih je predložila deputacija, je pokazal tudi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Za uspeh akcije se mnogo prizadeva tudi narodni poslanec g. Fran Pahernik. Smemo torej upati, da bo smotreno in vzajemno delo v naših gremijalnih lesnih sekcjjah in Osrednji sekciji lesnih trgovcev rodilo uspehe, ki bodo v prid našemu celokupnemu lesnemu gospodarstvu. in druge vrednote bo še nekaj časa čakala, preden se bo odločila za stabilizacijo funta v razmerju do zlata. Najhujše kolebanje je pri kraju, in ne bo dolgo, ko se bo ves 6vet navadil na novi paritetni tečaj. S tein je obenem določena tudi usoda skandinavskih vrednot. Par dni po Angliji so opustile namreč tudi Švedska, Norveška in Danska zlati standard in so napravile isti skok kot funt. Ker je ostalo njih razmerje do funta vobče nespremenjeno, je nastopilo tudi pri njih podobno razvrednotenje kot pri funtu. Dolgo časa so šle vrednote teh treh držav vzporedno; v zadnjem času je pa nastopilo poleg stabilizacije tudi vrednostno stopnjevanje. Najvišje se ocenjuje Stockholm, v sredi je Koebenhavn, najnižji je Oslo. švedska krona je zgubila na vrednosti ca 28 odstotkov, danska 29, norveška 30, in temu primerno notirajo te devize v Londonu. Neugodnejše je razmerje pri finski vrednoti. Ta je zapustila zlati standard več kot mesec dni za Londonom. Po odpravi prejšnjih deviznih ukrepov je nastopila devizna panika, kar je imelo za finsko marko seveda zelo slabe posledice. Razvrednotenje finske devize znaša sedaj okoli 40 odstotkov. To pomeni sicer za Finsko večjo konkurenčno zmožnost na trgu losa, surovega masla in jajec, je pa spojeno vseeno s precejšnjo razkapitalizacijo finskega prebivalstva. Še danes finska marka prav zelo koleba. Funt in skandinavske vrednote pričakujejo stabilizacijo pri sedanjem tečaju, finska marka bo pa vsekakor morala biti više stabilizirana, ker sedanji tečaj po njeni notranji nakupni moči ni opravičen. Ko so vrednote, ki so opustile zlati standard; prenehale kolebati, so se zelo pomirile tudi vse druge vrednote. Dolar in holandski goldinar sta se mogla brez velikega napora ohraniti pri svojem zlatem standardu in špekulacija na njiju baisse se je zlomila. Marka in lira sta v zadnjih tednih skoraj nespremenjeno notirali; napadanja špekulacije in notranji beg kapitala sta se ustavila. Nekatere vrednote, tako zlasti srednjeevropske in vzhodnoevropske, so po najstrožjih deviznih odredbah od mednarodne devizne trgovine takorekoč izločene. Utemeljeno je upanje, da bo na prej tako vznemirjenem deviznem trgu kmalu nastopilo popolno pomirjenje, kar je eden najvažnejših predpogojev za zopetno vpo-stavitcv finančnega miru. Kolebanje španske devize je bolj lokalnega kot mednarodnega značaja in ne more dovesti do vznemirjenja na svetovnem trgu; omeniti se pa to mora, ker gre 40 odstotno razvrednotenje pesete preko tega, kar bi smelo biti. KONKURZI IN PRISILNE PORAVNAVE Društvi industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. januarja 1932 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 8 (7), Savski 15 (2), Vrbaski — (—), Primorski 5 (2), Drinski 7 (2). Zetski — (1), Dunavski 12 (2), Moravski 5 (5), Vardarski 9(3), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (3). 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: V Dravski banovini 16 (13), Savski 42 (10), Vrbaski 2 (—), Primorski 5 (—), Drinski 6 (2), Zetski 3 (—), Dunavski 26 (13), Moravski 1 (—), Vardarski 2 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 7 (—). 3. Odpravljeni konkurzi: V Dravski banovini 4 (5), Savski 10 (9), Vrbaski — (—), Primorski 2 (3), Drinski 5 (5), Zetski — (3), Dunavski 3 (5), Moravski 5 (7), Vardarski 1 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (3). 4. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: V Drav. banovini 13 (5), Savski 15 (3). Vrbaski — (—), Primorski 3 (—), Drinski 3 (1), Zetski 1 (—), Dunavski 10 (2), Moravski — (—), Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (—). Mednarodne borze brez življenja V tednu od 30. jan. do 6. februarja so bili veliki mednarodni efektni trgi zopet v znamenju negotovosti in kolebanja, pač pa na obe strani v najožjih mejah. Enotna tendenca je manjkala svetovni borzni kupčiji vobče in pogosto tudi posameznim efektnim trgom. Od spodaj navedenih desetih efektnih trgov je zapustila imenovani teden Londonska borza brez spremembe; pet borz je izšlo iz njega z majhnim padcem, štiri z ojačenjem tečajev, med njimi zlasti Pariška: Konec Začetek 23.1.-30.1. 30.1.-6 1927 = 100 1929 1932 1932 London 102-6 37-1 37-1 Pariz 156-8 57-0 600 Bruselj 133-8 32-9 32-3 Amsterdam 104-5 27-8 27-7 Stockholm 109-5 32-5 32-4 Ziirich 101-0 44-3 44-6 Dunaj 91-4 40-7 41-6 Praga 108-3 57-1 57-4 Milan 124-0 63-0 62-2 New York 137-3 48-2 42-1 • • * ČEŠKOSLOVAŠKA IN KITAJSKA Dogodki na Daljnem vzhodu hočejo uvoz Češkoslovaške v Kitajsko še bolj skrčiti kot so jo že itak skrčile notranje politične zmede na Kitajskem in pa padec cene srebra. Eksport Češkoslovaške v Kitajsko je padel od 123 mil. Kč v letu 1930 na 83 mil. Kč v letu 1931. Bojkot japonskega blaga je prišel v 'dobro v prvi vrsti Angležem. Največ je prodala Češkoslovaška Kitajski strojev, železnine in papirja. Za izvoznike jajc in perutnine. Tvrdka »S. I. R. P. I.« Šocietš Italiana Rappre-sentanze Prodotti Industriali, Milano 3/31, Carso Magenta, 52, Italia, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki jajc in perutnine, ki bi lahko pod ugodnimi pogoji izvažali te predmete grosistom v Milano. Ponudbe v francoskem jeziku je nasloviti direktno na prej navedeno tvrdko. Za izvoznike stavbnega lesa. Tvrdka Dott. M. M. Justell, studio industriale, Trieste, Via S. Nicolč 9/II., potrebuje stalno stavbni les za konstrukcije in ga želi uvažati. Ponudbe je poslati neposredno. Sbivdtt fl^935E5E5s5B£5E5S5555S5S55lll5lSS. Jugoslavija je pristopila k Chadbourno-vemu načrtu o sladkorni produkciji. Njena kvota bo znašala okoli 15.000 ton. Obtok bankovcev v Ogrski je v znesku 416 milijonov pengo krit v zlatu s 126 milijoni pengd. znaio zaio^c Francoske banke so se nanovo pomnožile za ca 1 milijardo frankov na (1.600 milijonov, s čimer je zlato kritje vseh obveznosti naraslo na 63-39%. Piosta pristanišča v Angliji so v načrtu vlade, s tem naj bi se preprečila nevarnost, da se angleška trgovska plovba pod vplivom nove zasčitnocarinske po.itike še bolj skr; i Vidne zaioge sladkorja v Evropi so bile cenjene v pričet u tekočega leta na 5 milijonov 210.600 ton proti 5-89 in 5T6 mil. ton pred enim le.om in pred dvema letoma; svetovne zaloge pa na 9‘39, 8‘97 in 7T5 mil. ton. Petrolejska najdišča v Češkoslovaški so odkriit im meji med Moravsko tn Slovaško, boij na jugu. Ford jo v Ram uniji (Bukarešta) ustanovil podružnico, »Ford Romana S. A « imenovano. Industrija v Lodžu je doživela vsled dogodkov na Daljnem vzhodu nenadno poživljen je. Velike zaloge so bile hitro razprodane in tekstilna industrija računi z velikimi naročili za kitajsko in japonsko armado. Poleg velikih tvrdk so tudi manjša tekstilna podjetja polno zaposlena. »Occania«, naša plovbna družba, vpeljuje redno zvezo z zapadnimi deli Sredozemskega morja in preko tega tja do Kanarskih otokov. Izvoz iz Češkoslovaške v Rusijo je narasel od 328 mil. Kč v letu 1930 na 497 milijonov Kč v letu 1931; v nasprotni smeri je šlo 302 in 278 mil. Kč. Ogrska Narodna banka izplačuje za preteklo leto 12-odstotno dividendo, kar je visoka izmera. Hranilne vloge v Pragi so znašale pri treh velikih hranilnicah na koncu januarja 1932 4774 mil. Kč proti 4042 mil. na koncu lanskega januarja. Mezde pri ameriških železnicah so bile po dolgotrajnih pogajanjih znižane za 10 odstotkov. Prizadetih je 1,500.000 delavcev. Švica hoče kontingontirati, Sama pa noče biti kontingentirana; ta slučaj je nastopil sedaj v njenem trgovskem razmerju do Francije. Kar je meni prav, naj bo tudi tebi. Belgija je zvišala carino na volneno blago za 50 odstotkov kot odgovor na angleško dumping-konkurenco. Ruska naročila v Nemčiji so dosegla lani 919 milijonov mark, kar je za 62-3% več kot v letu 1930. Največji ameriški koncern mila, Procter and Gamble Co., izkazuje za preteklo poslovno leto 9,300.000 dol. čistega dobička proti 12,190.000 dol. v letu prej. Uničene kave v Braziliji je bilo v januarju 330.000 vreč, kar je relativno dosti pod proračunom, ki predvideva za tekoče leto uničenje 12 milijonov vreč. Danske državne železnice hočejo spremeniti v posebno obratno družbo, kakor so to napravili že v Belgiji. Sedanji način je predrag in preveč kompliciran. Nov pravilnik za trgovino z opijem je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo. Tiče se zlasti producentov v Južni Srbiji, trgovcev itd. pa sploh. Pcmladanski velesejem na Dunaju se bo v nasprotju z vsemi govoricami vršil v polnem obsegu v času od 13. do 20. marca- Cena bakra zopet neprestano pada; oli-cielni tečaj v Ameriki je sicer s 6-875 cents nespremenjen, a dobi se baker lahko tudi že za 5-672 cents. Švedske zasebne banke so priobčile svoja poročila za leto 1931; povsod vidimo dobre rezultate in trden kupčijski položaj- XIII. mednarodni sejem v Bruslju traja od 6. do 20. aprila; lani je bil obiskan od 2500 razstavnikov, ki so pripadali 22 državam. Britanski industrijski sejem se vrši istočasno v Londonu in Birminghamu, in sicer od 22. februarja do 3. marca. V Londonu bo imela razstava bolj tekstilni značaj, v Birminghamu bolj kovinski i*1 strojni. Banca Commerciale Italiana v Milanu izkazuje za preteklo leto 77-8 mil. lir čistega dobička (lani 73-5) in razdeljuje zopet 1°' odstotno dividendo. Delež države pri dobičku je isti kot lani, 13-87 mil. lir. Odpig0 so zvišali od 20-7 na 26-7 mil. lir. Štev. 19. Za odpravo kuluka V četrtkovi seji banovinskega sveta se je predsednik ljubljanskega sejma industrijec g. Fran Bjnač pri razpravi o banovinskem proračunu v dolgem m s stvarnimi argumenti podprtem govoru zavzel za odpravo kuluka. G. Brna C je med drugim dejal: »V novem proračunu je izostala postavka za kuluk, ki je bil v lanskem proračunu preliminiran s 6 miiijDni. Ali *}aj n tega sklepam, da bo kuluk v Dravski banovini odpravljen? To bi bilo tem potrebnejše, ker je odpor proti ku-luku nri vsem prebivalstvu čedalje večji. Pobira se celo za nazaj za l:to 1930. Kuluk ni bil nikjer predviden v proračunih r^fiih samoupravnih teles za leto 1930, niti ni bil predviden v nroračunu Dravske banovine za leto 1930-31. Uporaba Hudskega dela je dopuščena le, če snrmunravna telesa ne morejo zadostiti svlim nalogam glede samoupravnih cest z lastnimi nnračunskimi sredstvi To se v letu 1930 pmv gotovo ni zgodilo, zato po mojem mnenju ni Hllo zakonske podlage, da se le za leto 1930 naknpdno prednisal kuluk. Pa tudi fcar se tiče proračunskega leta 1931 so bili proračuni občin in sreskih cestnih ndb^rov večinoma sestavljeni ne glede na donos kuluka. Ta se je šele naknadno oktroiral, potem, ko je bilo britje za občinske ceste in za potrebe sreskih cestnih odborov že zagotovljeno ^ posameznih proračunih. Zaradi tega predstavlja kulučarina naknadni proračunski prebitek ali rezervo. To velja v vsem obsegu za leto 1930 in po večjem delu tudi za leto 1931. Naknadno pobiranje kulučarine je pa tudi nova obremenitev davkoplačevalcev, obremenitev, ki se zdi zlasti dandanes neznosna. V Ljubljani, katera do leta 1931 SDloh ni plačevala sreskih Cestnih doklad, ker ni pripadala sres-kemu cestnemu odboru, so bili davkoplačevalci za leto 1931 na novo obre-nienjeni s petero davščino, in sicer s sresko cestno doklado po 13 odstotkov, občinski kuluk za leto 1930, občinski kuluk za leto 1931 ter z banovinskim kulukom za leto 1931. Kar se slednjih ^e se predpisi šele pišejo in strankam dostavljajo, medtem ko je davkoplačevalce razburil že prvi plačilni poziv za občinski kuluk iz leta 1930. Po našem splošnem naziranju je pobiranje kuluka in sreskih cestnih do-^ad obenem nemogoče, ker znači to dvojno obdačbo istih davkoplačevalcev 34 isti namen. Ako pa bi ostalo pri Odnošaji med cestnimi odbori in banovino O gornjem, za vse nale interesente zelo važnem vprašanju je govoril pri proračunski debati v banovinskem svetu gen. tajnik Kranjske industrijske družbe g. dr. M. O b e r s n e 1 in je med drugim izvajal: Za naše gospodarstvo je to eno najvažnejših vprašanj. Naša dolžnost je pa tudi, da opozorimo na želje vseh tistih, katerih niterese zastopamo pred tem forumom. *di se, da so sroski cestni odbori le popolni organi banovine, če so to, moramo ® njih delu in financiranju razpravljati. ajatve, ki jih sreski cestni odbori nalagajo davkoplačevalcem, so zelo visoke. Sreski cestni odbor v Radovljici je n. pr. zvišal prispevek za cestno doklado od 35% na 43%. To pa zaradi tega, ker banovina nalaga sreskim cestnim odborom bremena področja, ki jih izvaja banovina sama. -a cesto ob Boh. jezeru, ki je banovinska cesta I. razreda, je bilo potrebnih lani na Primer 1,300.000 Din za popravo. Ob obračunu je banovina naložila sreskemu cestnemu odboru, da mora plačati polovico tega izdatka. Sreski cestni odbor je mogel o storiti le na ta način, da je podvojil nreme davkoplačevalcev s cestno doklado. . * načinom obremenjevanja davko- voljnT 8eVeda “e m°rei° bUi Zad0' Banovinski svet Savske banovine je na primer sklenil, odpraviti sreske cestne odbore. Agende teh je prevzela banovina, uoklade za vzdrževanje cest itd. so na bile zvišane le za 5%. Nevzdržno pa je tudi, da Jmajo sregki cestni odbori neomejeno objest glede financiranja. Ceste so danes ve-•ka enota in je padel lokalni interes ter le močno narasel interes celokupnosti gle-c vzdrževanja in kvalitete cest. Zato pred-agam, naj vse agende sreskih cestnih od- uporabi občinskega in banovinskega kuluka, se morajo nujno revidirati in znižati dosedanji občinski proračuni, ter ravno tako proračuni sreskih cestnih odborov. Smatram za bistveno, da pridemo nujno do jasnosti, ali naj kuluk ostane ali ne. Ce naj kuluk ostane, potem se morajo natančno izvesti posledice v vseh samoupravnih proračunih. Ako torej smatra naša banska uprava, da se bo kuluk tudi v novem poslovnem letu izvajal, potem se mora v banovinski proračun vnesti odgovarjajoča postavka pod nazivom »Donos odkupa ljudskega dela«. S to postavko se bo banovinski proračun znatno povišal preko lanskoletnega iznosa, kar gotovo ni nameravano. 7ato je naravno, da se med proračunskimi dohodki izvršijo primerne redukcije ali črtanja. Mislim pa, da soglašate vsi z menoj v naziranju, da kuluk našim gospodarskim prilikam in našemu upravnemu ustroju ni primeren in je nujno želeti, da se v Dravski banovini več ne izvaja.« Psjasnila p^dbana Na ta predlog g. Bonača je dal banov pomočnik dr. Pirkmajer obširna pojasnila in izvajal med drugim: Kuluk se res pobira za leto 1930 in 1931. V praksi pa pride v poštev ta kuluk samo za leto 1931. Ministrstvo je namreč zahtevalo, da se pobere tudi za leto 1930. Naknadno je g. ban pri pobiranju kulučarine znižal te dajatve za več enot. Za leto 1931. prav za prav banska uprava ni dobila nobene kulučarine. Zato tudi ni prebitka ali plusa v proračunu. Proračunjen je bil kuluk na 6 milijonov Din. Doslej pa ga je bilo mogoče pobrati le za 2 milijona Din. Iz tega, da . kuluk ni predviden v tem proračunu, ni mogoče sklepati, da bo kuluk odpravljen. Iz proračuna tehničnega oddelka je razvidno, da je določenih kot prispevek banovine k vzdrževanju cest, ki so v oskrbi sreskih cestnih odborov in železniških dovoznih cest 8 milijonov 500.000 Din, dočim je bilo v lanskem proračunu v ta namen določenih 18 milijonov 150.000 Din. Ta prispevek se je torej vpoštevajoč dohodke kuluka znižal skoro za 10 milijonov Din. Razen tega se bo dajatev kuluka v prihodnjem letu znižala za polovico. Imeti moramo pa pred očmi primanjkljaj, ki bi nastal s črtanjem kuluka in težkoče za kritje tega primanjkljaja. borov načelno prevzame banovina, sreski cestni odbori pa naj izvršujejo samo lokalne posle glede cest. Dopusti naj se jim tudi pobiranje cestnih doklad le do višine 10% od direktnih davkov. Nova pogodba z družbo »Wagon-Lits« Med našo Generalno direkcijo državnih železnic in Mednarodno družbo »Wagon-Lits« ter velikih evropskih ekspresov je sklenjena nova pogodba. Na podlagi te pogodbe bo družba »Wa-gon-Lits« dajala na razpolago potrebno število spalnih vagonov I. in II. razreda ter jedilnih voz. Naša direkcija pa daje družbi popolno eksploatacijo na vseh nor-malnotirnih progah. Družba sama mora skrbeti, da bo na razpolago potrebno število voz. Vsak vagon bo spremljal poseben uslužbenec družbe >Wagon-Lits«, ki mora skrbeti za razmestitev in poslugo vseh potnikov. * * * POLJEDELSKA POTOVALNA RAZSTAVA Na kolodvoru v Beogradu bo 14. t. m. otvorjena poljedelska potovalna razstava in potovalna šola; nastanjena je v kompoziciji vlaka v 23 vagonih. V Beogradu bo razstava odprta in dostopna dva dni, nakar se poda v banovini Morava in Vardar. Za druge kraje države se bo čas obiska razstave še določil. — Razstava obsega v vagonih sledeče oddelke: Mlekarstvo, pouk in literatura, sadjarstvo in vinogradništvo, čebelarstvo, industrijske rastline in svilarstvo, živinoreja in ribar-stvo, perutninarstvo (2 vagona), zadrugar-stvo (3 vagoni), deželna higijena in sanitetna zadruga, prašičereja, poljedelstvo, poljedelska industrija, ovčjereja, poljedelski stroji. Brzojavi: Kiispercoloniule Ljubliana Telefon št 2263 Ant. Krisper Coloniaie Lastnih : Jo sip Vevlič Veletrgovina koloniialne robe. Veleprafarna kave. Mlini za dišave LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 33 Zaloga špirita, raznejra žganja in konjaka. Mineralne vode Totna postrežba — Cen ki na 'Mpolago Ustanovljeno let* 1840 IZVOZ 7AR vt; HO sr: J O POPOLNOMA USTAVI! I Da se odtegljaji deviz pa možnosti še bolj otežkočijo oziroma popolnoma ustavijo, hočejo pristojni krogi v Nemčiji izvoz marke čisto onemogočiti. — Praksa je pokazala, da odhajajo kljub dosedanjim določbam potom tujskega prometa itd. še zmeraj znatni zneski mark v inozemstvo in da nato, nazaj dotekajoči, povzročajo povpraševanje po devizah. Merodajni krogi mislijo, da posebna zasilna odredba za to ne bo potrebna, temvoč da se bo na podlagi dosedanje zakonodaje moglo izhajati z upravnotehniškimi ukrepi. NOVI BANČNI ZAKON V ČEŠKOSLOVAŠKI Najvažnejše določbe novega češkoslovaškega bančnega zakona so sledeče; Člani upravnega sveta in vodilni direktorji jamčijo civilno- in kazenskopravno za nepri-like, ki nastanejo v bankah. Brž ko ima banka zgubo 20 odstotkov delniške glavnice, se more dekretirati znižanje plač vodilnih uradnikov. Posebne določbe se tičejo bank, ki jih je država sanirala. K vsaki bodoči sanaciji morajo prispevati tudi delničarji in člani upravnega sveta. Kdor je zakrivil polom banke, mora vrniti tantieme in renumeracije. Sanirana banka načelno ne sme izplačati nobene dividende, dokler ni poravnala vseh obveznosti in dokler rezervni sklad ni dosegel določene višine. Pozneje se mora vsaj polovica dobička oddati državni blagajni za kritje zneska sanacije. TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN GRČIJO Po uradnih grških podatkih je eksporti-rala v preteklem letu Jugoslavija v Grčijo 141.534 ton (leto prej 215.355) v vrednosti 424,006 000 drahem (619,930.000); skupni uvoz Grčije je znašal 2,540.000 ton (2 milijona 570.000) v vrednosti 8.820 milijonov drahem (10.520). Izvozila je pa Grčija v Jugoslavijo 3.533 ton (3338) v vrednosti 31,310.000 drahem (42,690 000). Ves izvoz Grčije je znašal lani 576.864 ton (766.144) v vrednosti 4200 milijonov drahem (5.990). Vidimo dvojno: Trgovska bilanca Grčije je zelo pasivna; močno pasivna je tudi v razmerju do Jugoslavije. Xftililj,waha l>*Hi io. r„ ruaria 1932 DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M............ Bruselj 100 belf?......... Budimpešta 100 pengfl Curih 100 fr ...... London 1 funt............. Newyork 100 dol., kabei Newyork 100 dolarjev Pariz 100 fr.............. Praga 100 kron.......... Stockholm 100 fived. kr Trst 100 lir............ v (». a- nje (-‘onuHh* Hin •>‘>«>•19 227R-55 i HH3 i;0 1344 40 *3'19 8713 H01 -cs IH2 83 194 42 •V>94 MS f>(!2>61 22 !'>2 34 li-27 10,7-13 91 10 >93-60 Oglašajte v »Trgovskem listu«! Dunajsko finančno pismo Dunajska borza je postala v zadnjem času odločno z«cpet trdnejša; obstoja povpraševanje ne samo po nacionalnodr/.avnih papirjih, temveč tudi po notranjih posojilih, ki se glasijO na tujo valuto. Kupčija je sicer majhna, a semintja porabi vendarle la ald oni iz občinstva denar, ki je postal prost, in pa naloži v efektih. Iščoč vzrokov, ki so merodajni za te nakupe, vidimo neko razdelitev rizlka. Občinstvo je leto in dan oddajalo delnice in je zato nakupovalo hiše ali pa si je nabralo gotovino, ki jo ie obdržalo ali doma ali jo pa zaupalo Vaakam in hranilnicam. Sedaj hočejo Ijude nadaljnje prihranke uporabiti drui. Popolnoma nedotaknjene ''d tepa pihanja so bančne delnice, one ne dobijo nobenega kupca. In to je umljivo; saj se ne ve; kako bo letošnje bančno leto izpadlo. Veliko bo v tem oziru odvisno od oblikovanja v bližnjih mesecih. Zaenkrat so morale banske izvršiti na svoji imovini velike odpise. Imajo mnogo koncernih listin, ki jih še dolgo časa ne bodo mogle vnovčiti. Slednjič se je pa bančna in borzna kupčija sploh ogromno skrčila. Niti Bankverein niti Eskomptgesellschaft danes še ne vesla, kako bo z dividendo. V Nemčiji so posvetili preddelom za bilance mnogo večjo p^ornost. V Avstriji je pa vse šele v začetkih. Gospodarsko ni videti nobenega zboljšanja; čeprav morejo nekatere trgovine svoje zaloge skrčiti in z omejitvijo tujih eksportov profitirati, so na drugi strani obrati, ki mnogo trpijo. Eksportna trgovina je vsekakor ohromela, ena največjih stavbnih tvrdk je zašla v težkoče, in tu in tam prodre na dan kakšna insolvenca, ki sama na sebi preseneti po majhni višini aktiv in pasiv. Manjka drugov, ki bi se v drugačnih razmerah udeležili rešilne akcije; in navsezadnje je marsikdo zgubil pogum, da bi plaval proti toku, ter prizna svoj poraz. O Kienbocku, van Hengelu in iz teh imenovanj izvirajočih posledicah pa bomo prihodnjič poročali. 7a 17 9/1 111*0Vi banra> plesira in ke-T LHt UIdil mično snaži obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS/REICH Dobava smučarskih čevljev se bo vršila potom ustmenih licitacij In sicer: dne 20. februarja pri III. oddelku Zavoda za izdelavo vojaških oblek v Zagrebu; dne 22. februarja pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas in natančnejši podatki so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dobava pekovskega orodja. Dne 22. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba glede dobave pekovskega orodja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Dobave. Direkcija državnega rudnika Kaikanj sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave lesa, 200 kg pisartih cunj za čiščenje strojev, 1 mlinskega kamna, vijakov in raznega orodja. Dne 2, marca 1. 1. ee bo vršila pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monoipolov v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 50.000 komadov motvoza. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 29. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 140 k. m jamskega lesa, 150 komadu v kalipatron, 1000 kg rafiniranega destilata mineralnega o.ja, 200 m manesmanovih oevi in 10 kolen za iste. — (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani). — Dne 9. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija glede dobave materijala za gornji ustroj. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji in seznam materijala pa pri isti direkciji.) Štev. 19. --- 11 Vpisali sta se nastopni firmi: Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. februarja 1982. Besedilo: »šuma« družba z o. z. Sušilnica in veletrgovina Šumakih semen ter šumska industrija. Obratni predmet: Nakup in prodaja drevesnih semen, nabiranje Šumakih in drugih drevesnih semen in plodov, predelovanje drevesnih plodov (sušenje storžev, pranje sadov itd.); trgovina in industrija lesa. Družbena pogodba a dne 26. januarja 1932. Družba je določena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 30.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 30.000 dinarjev. Poslovodje: dr. Jenko Franc, trgovec v Ljubljani, Dvorakova ul. št. 8. Prokurista: Jerala Tomo, trgovec v Ljubljani, Zidovska steza št. 4, in Jenko Jelka, zasebnica v Ljubljani, Dvorakova ul. št. 3. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 30. januarja 1932. Firm. 109/32. — Rg C V 46/1. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Coton, jugoslovansko tekstilno podjetje, družba z o .z. Izbriše se poslovodja Miklavc Žane, vpiše pa poslovodkinja Wohinz Marjon, žena trgovca v Ljubljani, Vrtača št. 12. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1932. Firm. 1078 - Rg C IV 191/2. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Motor-Kredit, Pramberger & Comp. Iz družbe je izstopil javni družabnik Htlttig Franc, vstopil pa kot javni družabnik Krentschker Moric, bančni družabnik banke Krentschker & Co. v Grazu, Bismarckplatz 3. Besedilo firme in način zastopstva in podpisovanja ostane nespremenjeno. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1932. Firm. 18 - Rg A VII 48/2. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: S. Rebolj & drug družba z o. z. Glasom notarske odstopne pogodbe in pogodbe o izpremembi družbene pogodbe z dne 27. maja 1931., opravilna št. 17.899, z dne 29. decembra 1931., opr. štev. 18221, se je izpremenila osnovna družbena pogodba družbe v točki »Tretjič« in »Petič«. Točka »Tretjič« se odslej glasi: Predmet družbinega poslovanja je: prodaja šivalnih strojev, koles, motornih koles in vseh rezervnih delov, elektrotehničnih, tehničnih in sličnih praktičnih predmetov ter galanterijskega in papirnatega blaga. Točka »Petič« se odslej glasi: Za poslovodjo družbe se imenuje družabnik Rebolj Staša. Poslovodja zastopa družbo sodno in izvensodno in podaja za družbo pravno obvezne izjave samostojno, istotako podpisuje firmo družbe poslovodja sam na ta način, da pod pisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi lastnoročno svoj podpis. Radi poznejših sprememb v poslovodstvu ni treba spreminjati družbene pogodbe. Izbriše se poslovodja gospod Štrukelj Josip, trgovec v Ljubljani, Groharjeva cesta št. 29. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odrt. III., dne 9. januarja 1932. Firm. 1097 — Rg C IV 281/2. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, glavna podružnica za Slovenijo, Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Leo Gassner. Deželno kot trgovinsko sodišči* v Ljubljani, odd. III., dne 16. januarja 1932. Firm. 29 — Rg B II 15/25. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Kranjska industrijska družba. Zaznamuje se, da je redna 62. glavna skupščina delničarjev sklenila dne 22. oktobra 1931.: a) povišanje delniške glavnice od 13 milijonov 500.000 Din na 45,000.000 Din z izdajo 210.000 komadov delnic po 150— dinarjev in s tem v zvezi izpremembo §§ 4. in 35. pravil; b) zamenjavo dosedanjih 90.000 delnic, glasečih se še na 200 K nom. vrednosti, z delnicami po 150 Din nom. vrednosti. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. februarja 1932. Firm. 126 — Rg B I 12/66. A Sedež: Ljubljana. Besedilo: Pražarna Slada, družba z o. z. Po sklepu občnega zbora z dne 29. decembra 1931. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Fatur Miroslav in Česnik Ivan. Likvidacijska firma: Pražarna Slada, družba z o. z. v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1932. Firm. 1099 — Rg C IV 58/5. Sedež: Ljutomer. Besedilo: Obrtna banka v Ljubljani, podružnica v Ljutomeru. Izbrišejo se: 1. dosedanji ravnatelj centrale Dolenc Ciril; 2. dirigent podružnice v Ljutomeru Ogrin Rajko; 3. dosedanja člana načelstva Zemljič Fric in Stojan Ivan; vpišejo pa: 1. novoimenovani član načelstva dr. Sal-berger Adolf, advokat v Ljutomeru in Ho-nigman Ozvald, industrijalec v Ljutomeru; 2. kolektivna prokura, podeljena ravnatelju centrale, Grudnu Mirku, in dirigentu podružnice v Ljutomeru, Dobršku Francu, bančnemu uradniku v Ljutomeru. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 21. januarja 1932. Firm. 42/32 — Rg. B I 22/7. Izbrisali sta se nastopni firmi: Sedež: Ljubljana. Besedilo: Diirrigl Marcel, generalno zastopstvo tvornice Burroughs Adding Ma-ehinc Company Detroit U. S. A. strojev za seštevanje, računanje in knjiženje, podružnica v Ljubljani. Zbog opustitve obrata. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1056 — Rg VII 1/3. Sedež: Ljubljana. Besedilo Kerne & Favai. Zbog opusta obrata. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1931. Firm. 1079 - Rg A V 183/3. * Sedež: Na Klancu pri Kranju. Besedilo firma: »Triglav« tovarna kisa, družba z o. z. Obratni predmet: Izdelovanje kisa na tovarniški način ter prodaja kisa na debelo. Družbena pogodba z dne 28. decembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 40.000'— dinarjev. Na to vplačani znesek v gotovini: 30.000 dinarjev. Poslovodje: Eržen Emerik, zasebnik v Kranju; Strniša Ivan, posestnik in sodar-ški mojster v Zg. Pirničah št. 76 p. Medvode; namestnik poslovodij: Eržen Ivan, zasebnik v Kranju. Deželno kot trgovinsko sodišče v • Ljubljani, odd. III., dne 16. januarja 1932. Firm. 1/32 — Rg C V 44/1. % Sedež družbe: Zagreb, sedež podružnice: Celje. Besedilo: v latinici ali v cirilici: Bata cipele i koža. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., 27. januarja 1932. Firm. 580/31. — Rg. B II 70/2. Sedež: Zalilog, občina Sorica. Besedilo: Franc Demšar. Obratni predmet: trgovina z lesom in izdelovanje in prodaja škrilja. Imetnik: Demšar Franc, trgovec z lesom v Zalemlogu št. 20, občina Sorica pri Škofji. Lotkd. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. januarja 1932. Firma 49/32 — Rg A VII 88/1. Obtok bankovcev v Avstriji je bil 7. t. m-v znesku 1034 milijonov šilingov krit s: 25-2 odstotki. Zanimanje Čehov za dalmatinska vina raste; mnogo vina so pokupili v Kaštelih, katero vino se smatra za najboljše v Dalmaciji. Kupna cena je bila 225 do 250 dinarjev za hektoliter. Delavska pekovska zadruga v Splitu je kupila zasebno moderno pekarno in jo bo sama vodila. Uredila je več prodajalnic. Ustanovljena je bila v Splitu tudi produktivna zadruga čevljarjev. Lastniki hiš na Sušaku in najemniki stanovanj so se glede najemnine sporazumeli in je bil osnovan mešan odbor, ki je razdelil stanovanja po legi, udobnosti itd. Večina hišnih lastnikov in najemnikov se drži cen, ki jih odbor določi. Ttjm ji pr g čila TRG JAJEC Zadruga za eksport jajec v Št. Juriju ob južni železnici poroča: Mirna kupčija in izredno počasna prodaja povzročata stalno padanje cen. Letos zaznamujemo stanje cen, ki je za zimsko dobo izredno nizko-Produkcija je v zadnjem času vsled pomladanskemu podobnega vremena povsod rasla, cene so odnehavale. — Morda je novi sneg prinesel kaj zboljšanja. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 9 konjev, 13 bikov, 160 volov, 249 krav in 5 telet, skupaj 436 komadov. Povprečne cene za različne živaleke vrste na sejmu dne 9. II. 1932. so bile: debeli voli 1 kg žive teže od Din 4—5, poldebeli voli 3—3‘50. plemenski voli 4—4-25. biki za klanje 3—4, klavne krave debele 2 50 do 3‘50, plemenske krave 2*50—2-75, krave za klobasarje 1-25—1.50, molzne krave 2’25 do 3‘25, breje krave 2'25—3'25, mlada živina 3‘50—4’50, teleta 5*50—6. Prodanih je bilo 200 kom. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 10—12, II. 6—8, meso od bikov, krav in telic 4—6, telečje meso I. vrste 12—14, II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 8—14. A- .IA fr ■_____________ Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna J. Grosuplje pri Ljubiji SLOVENIM T Železniško-carinsko, L Železniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro RANSPORT Ljubljana, Miklošičeva 21 MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE Teleton 27-18 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvan Jelačin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih ditav in rudninske vode. To&na in solidna postrežba I — Zahtevajte cenik t vseh vrsl por f>tog ra ali risbah. n aj s