Stav. 330


Letnik XXXIX,
izhaja vsak dan, tuđi ob nedeljah hi praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv Franailca Asilkega it 30, L mirti. — Vrf dopis« na) te pobijajo uredniitvu lista. Nefraakfcaa sprejemajo In rokopM m m vračajo, izdajatelj ln odgovor* urednik Štetan Oodtaa. Bata »Edinocti*. — Tlak tiskarne .Edtooatt*. vpisane zadruge a ctnejeata poro&voa v Trstu, nlica Sv. Frantlfta AsMkega K. 20L Telefon uredailtva is uprave fltcv. 11-17.
Narolalna znala: M edo leto....... K
aa sol leta	0
XI nI siiMce.
2a nedeljsko ladajo za odo tate . . • ■
Posamezne številke .Edinosti* sc prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Slrokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev ln obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'—
vsaka nadaljna vrsta.............2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le
upravt .Edinosti*. — Plača in toli se v Trstu. Uprava ln Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asilkega SL 20. — PoSnohranilnfČnl račun It M 1.652.
U Galiciji naSi zavrnili zelo hude napade.
Ho Vzhodnem Praškem ln m severa M Vbk aH nove*. - Ih IM sM fflsle se nzvm nemttl napad. - Hi Južnem Poljskem nikakršnih bistvenih dogodkov.
Ho ]u2nem bojiiču razun molili prask skore] popoln mir. - Srbi razstrelili zemunski most.
M nemiko-francoskem baflttu vsi sivnžnl napadi na vsel fronti
Vpoklic CrnovoJnih zaveza
- Podrobno poročilo o angleško-nenrikl pomorski bitki pri Falklandskem otočju, ncev letnikov 1887, 1888, 1889 In 1890.
Z avstrijsKo-rusliegn bojlfča.
DUNAJ 28. (Kor.) Uradno se javlja: 28. decembra, opoldne.
Severno od Duk!anskega prelaza so se naše čete izognile ruskemu napadu v postojanke v bližini karpatskega grebena.
Med BiaSo in Dunajcem v ozemlju severovzhodno od Zakliczyna so bili zavrnjeni zelo Hudi sovražnikovi napadi.
V	ostalem se na severovzhodnem bojišču na naši fronti ni zgodilo nič bistvenega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: rl. Hoefer, fml.
I južnega bojišta.
DUNAJ 28. (Kor.) Uradno se javlja: 28. decembra, opoldne.
Na jugu vlada, z izjemo nekaterih obmejnih prask, popoln mir.
Srbi so zopet razstrelili zemunski mosL
iNamestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer, fml.
Novi bosenski deželni načelnik.
SARAJEVO 28. (Kor.) Predsedništvo deželnega zbora in sarajevski župan sta brzojavno pozdravila novega deželnega načelnika podmaršala pl. Sarkotića, na kar se jima je deželni načelnik zahvalil.
Podmaršal pl. Sarkotič pride v sredo semkaj, da prevzame svojo službo.
Odlikovanje FML pl Sarkotića.
DUNAJ, 28. (Kor.) > Korrespondenz Wil-helm doznaje, da je bila poveljujočemu generalu Bosne in Hercegovine FML pl. Sar-kotiću podeljena čast tajnega svetnika.
Srbski metropolit prosi za pomanjkanje trpeče prebivalstvo pomoči.
LONDON, 28. (Kor.) »Times« objavlja oklic srbskega metrvpolita, v katerem se prosi pomoči za pomanjkanje trpeče prebivalstvo. _
Brzojavna čestitka feldmaršala nadvojvode Friderika admiralu Hausu.
DUNAJ, 28. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Ob priliki najnovejših junaških činov naše vojne mornarice je Nj. c. in kr. Visokost feldmaršal nadvojvoda Friderik naslovil na poveljnika mornarice admirala Hausa naslednjo brzojavko:
V	imenu vseh čet naiprisrčneje čestitam c. in kr. vojni mornarici k več slavnim vspehom zadnjih dni. ki se uvrščajo vredno med klasične slavnostne čine prošlih časov. Blagovoli Vaša ekscelenca naznaniti to celokupni mornarici in izreči hrabremu poveljniku podmorskega čolna >XIl.c, kakor tudi njegovemu hrabremu moštvu mojo posebno zahvalo. Nadvojvoda Friderik, feldmaršal.
Admiral Haus se je brzojavno zahvalil sledeče: Blagovoli sprejeti Vaša c. in kr. Visokost mojo najponižnejšo zahvalo v imenu celokupne vojne mornarice in posebno zahvalo še podam od poveljnika in moštva podmorskega čolna »XII.a za milostne besede priznanja, ki so nam v novo izpodbudo za najzvestejše izpolnjevanje dolžnosti, da tekmujemo z našo slavno, hrabro armado. Admiral Haus.
Z nemšbo-ruskesa bojišta.
BEROLIN 28. (Kor.) Wotffer urad poroča: Glavni stan, 28. decembra 1914.
Vzhodno bojišče.
Na Vzhodnem Pruskem in Poljskem severno od Vlsle nič novega.
Na levem bregu Nisle se dalje razvija naš napad vkljub zelo neugodnemu vremenu.
Vrhovno armadno vodstvo.
Kalmuki se uvrste med Kozake.
PETROGRAD, 28. (Kor.) Veliki knez Nikolaj je brzojavi! guvernerju v Astra-han, da car želi. da se Kalmuki uvrste med
Kozake.
Rusija dobi od Japonske težke topove.
LONDON 28. (Kor.) Kakor se poroča Reuterjevemu uradu iz Washingtona, je prejel tamošnji japonski poslanik oficijelno sporočilo, da Rusija odstopa Japonski ruski del otoka Sahalina za plačilo, ki se izplača s prepustitvijo težkih topov.
Japoisko ii seftiM vam.
ROl TERDAM, 27. (Kor.) »Nieuve Rot-terdamsehe Courant« javila iz Tokio: V
odgovoru na neko vprašanje v zbornici poslancev je priobčil japonski ministr za vnanje stvari, da ni nobena dežela prosila Japonske, da bi poslala čete v Evropo.
Z nemiko-francoskesa bojišča'
BEROLIN 28. (Kor.) Wolffov urad poroča: Glavni stan. 28. decembra 1914.
Zapadno bojišče.
Pri Nieuportu je sovražnik obnovil svoje napadne poizkuse brez vsakega uspeha. Podpiralo ga je pri napadih streljanje z morja, ki pa ni prizadelo nam nobene škode, pač pa usmrtilo in ranilo nekaj prebivalcev v Westende.
Tudi napad sovražnika na zaselje St. Georges, ki ga v svojem uradnem poročilu označuje kot v svojih rokah, se je izjalovil.
Južno od Yperna smo zavzeli sovražni jarek, pri čemer nam ie padlo v pest nekaj tucatov sovražnika.
Večkratni močnejši nasprotnikovi napad! v ozemlju severozapadno od Arrasa so bili zavrnjeni.
Južnovzhodno od Verduna je sovražnik svoje napade ponovil tudi brez uspeha.
Isto se je dogodilo, ko je nameraval zopet pridobiti včeraj napadano višino zapadno od Sennheima.
Vrhovno armadno vodstvo.
Božičnica nemškega cesarja.
KOLIN, 28. (Kor.) »Kolnische Zeitung-poroča iz glavnega stana 25. t. m.:
Božičnica v velikem glavnem stanu je bila prav tako preprosta in skromna kakor učinkujoča. Cesar je hotel praznovati bo-žičnico med svojimi vojaki, ki pripadajo velikemu glavnemu stanu. Bilo je potreba zelo velikega prostora, ker je bilo treba postaviti miz za darila 960 osebam. Velika lopa je bila okrašena s smrečjem. Vsak, od cesarja pa do preprostega domobranca, je imel svoj prostor ob mizah, na katerih so stala z lučkami okrašena drevesca. Vsak častnik in vsak mož je dobil enak poprnjak, jabolka in orehe ter cesarjev«-sliko; moštvo je dobilo poleg tega še tobačno mošnjo in svalčice. Na čelni stran' lope je bil postavljen oltar.
Božičnica se je pričela z božično pesmijo »O ti srečni, ti veseli božični čaš«. Cesar je pozdravil navzoče z besedami: »Dober večer, tovariši!« Po kratkem župni-kovem nagovoru se je pela pesem »Tiha noč, sveta noč«.
Ko se je generalni polkovnik pl. Ples-sen zahvalil cesarju na prireditvi božični-ce, je cesar takole nagovoril zbrane:
»Tovariši! Oboroženi stojimo tu zbrani, da praznujemo ta praznik, ki bi ga drugače v miru praznovali doma. Naše misli plavajo nazaj k svojcem domov, katerim se imamo zahvaliti za te darove.
Bog je dopustil, da nas je prisilil sovražnik, da praznujemo ta praznik tu. Bili smo napadeni, branimo se. Bog daj, da nam iz tega mirovnega praznika z našim bogom za nas in za našo domovino vzraste bogata zmaga iz težkih bojev. Stojimo na sovražnih tleh, obračajoč sovražniku svoje meče, svoja srca pa svojemu bogu. Govorimo tako. kakor je nekdaj govoril veliki knez-izbornik: V prah z vsemi sovražniki Nemčije! Amen.«
Cesar je stopil nato k mizam ter je odlikoval veliko častnikov in moštva z nagovori.
Maroški spabiji na bojišču.
LYON 28. (Kor.) »La Progres* poroča iz Pariza: Vojna uprava je odpotegnila maroške spahijc iz fronte, ker so se izkazali za službo v strelskih jarkih in za boj v zakopih neuporabni. List izjavlja, da ne gre za to, da bi se spahiji popolnoma odtegnili iz vojne. Vojna uprava da čaka priložnosti, da more vojaške zmožnosti spahijev uporabiti dobičkanosno.
Izjava francoskih socljalistov glede roj*.
PARIZ, 28. (Kor.) »Humanitć« priobčuje manifest, v katerem izjavljajo voditelji socialističnih strank, da se je njih-skupina vzdržala vsake izjave tekom zasedanja zbornice, da bi ne motila discipline in edin-stva, katero je zavzemal narod dosedaj nasproti sovražniku.	{
Manifest izvaja, da mora zbornica vlado v njeni veliki nalogi podpirati ter kovati orožje, katero potrebuje narod In armada. Vojna bi utegnila trajati še dolge, a Francoske ne 60 utrudila, ker se ista bojuje za vzdržan je svoje neodvisnosti ln edimtva.
Francoska se bori za to, da se Alzacija.-Lotaringija povrne k svoji pravi domovini, za to, da bi ta vojna bila zadnja, iz katere naj izhaja mir in pravičnost, zato, da se francoski otroci in otrok otroci ne bodo več bali, da bi se barbarstvo povrnilo.
Da se doseže ta namen, so socijalisti bolj kakor vsakatera druga stranka odločeni, boriti se do zmage.
Za znižanje vojne kontrlbucije v Belgiji.
NVASHINGTON 28. (Kor.) Državni tajnik Bryan je izjavil, da je amerikanski poslanik v Bruslju vse korake, ki jim je bil namen znižanje vojne kontribucije, storil neoficijelno in brez pooblastila vlade.
Angleški letalci nad Diinkirchnoin.
BERLIN, 27. (Uradno.) Londonski »Dai-!y Mailec poroča dne 23. t. in. iz Dtinkirch-na, da so letalci zaveznikov obmetavali novo Zeppelinovo lopo z bombami ter io zažgali.
Res je, da so v zadnjih dneh sovražni le-alci metali bombe, Zeppelinove lope pa niso poškodovali.
Nemški napad na angleško obal.
CURIH 28. (Kor.) »Neue Zuricher Zei-tung« priobčuje obširno poročilo v Whitbi izhajajočega tednika od 18. t. m., po katerem je škoda, ki jo je napravilo nemško obstreljevanje razvalinam zgodovinskega samostana, zelo majhna. Pomembno da je tudi, da je prvi častnik obrežne straže izpovedal pred sodiščem, da so po njegovem mnenju bili vsi streli merjeni na signalno postajo. Ce je nekaj strelov zadelo bolj na desno, pa da se mora to dejstvo prištevati edino le na rovaš gibanja ladij.
Zavarovalne premije proti nemškim poškodbam na vzhodni angleški obali rastejo.
LONDON, 27. (Kor.) Zavarovalne premije proti nemškim poškodbam na vzhodni obali rastejo. Zahteva se: od Harvvicha nroti severu 55 odstotkov, od Harwicha lo Dovera 30 odstotkov, od Harwicha do južne obali 50 odstotkov. Sklenilo se je veliko zavarovanj.
Angleški torpeda! lovec se ponesrečil.
LONDON 28. (Kor.) Reuterjev urad
poroča:
Neki angleški torpedni lovec je v vi-iarju v višini St. Andrewsa na Škotskem zadel ob kleč. Moštvo je bilo rešeno.
Sveti večer nemških ujetnikov pri Sout-hamptonu.
LONDON, 28. (Kor.) Nemški ujetniki, ki so pri Southamptonu internirani na treh ladjah, so svečanostno praznovali sveti večer. Dobili so precej božičnih daril. Dovolilo se jim je prepevati nemške pesmi. Postavili so več božičnih drevesc.
Podraženje kruha ia soli na Angleškem.
LONDON, 27. (Kor.) V kratkem je pričakovati zvišanje cene kruhu. Vzrok draginje je v prvi vrsti pomanjkanje ladij in zvišanje voznine, slaba žetev v Avstraliji in pa zaprtje Črnega morja. Tudi cena soli je poskočila.
Zaplemba pšenične zaloge v Neu Sud Wa-lesu.
SIDNEY, 27. (Kor.) Vlada je zaplenil; v Neu Sud Walesu vso pšenično zalogo.
Angleški parlament
LONDON, 27. (Kor.) Parlamentarišk* dopisnik lista »Times« je izvedel, da se zgornja (gospodska) zbornica snide dne 5. januarja v dvodnevno sejo.
Nizozemski parnik »Leersum« zadel ob ■dno In se potopit.
LONDON, 28. (Kor.) Nizozemski parnik »Leersum« iz Rotterdama Je v soboto zvečer med Scarboroughom in Fileyjem zadel ob mino in se potopil. Dva moža posadke se pogrešata. Sedemnajst mož se je izkrcalo v Scarboroughu.
HkB lil MAMInRIII iljjjpn
LONDON 27. (Kor.) »DaHy Tetegraph« poroča preko New Yorka Iz Montevidea: Mornariški častniki admirala Stnrdeeja so posebna metal na ta da se ie posrečilo Angležem, preslepiti Nemce ter oja-Clf ostanke brodovi* admirala Cradocka, ne dr M M tvfhir Izvedel za to. Po-aračM" se Jhn K pritegniti dve mogočni 11 Mm H. ki ste se pridružili kri-
žar kam »Canopus«, »Carnavon«, »Bri-stol« in »Glasgow« ter pristali 7. decembra v Port Stanleyu, da nakrcajo premoga. Veliki križarki ste se mogli popolnoma skriti za nekim bregom v pristanišču.
8. decembra zjutraj se je pojavilo nemško brodovje očividno z namenom, da bi nepričakovano napadlo Falklandsko otočje in zasedlo Port Stanley kot premo-govno postajo. Ko so nemške ladje zagledale le malo močneje angleške ladje, so se pripravile za boj in prišlo je do bitke.
Naenkrat ste se pokazali ob desnem vhodu v pristanišče obe veliki angleški oklopni križarki. Admiral grof Spee je spoznal tedaj, da je zašel v past, in je dal ladjam znamenje, naj se razkrope. Bilo pa ie prepozno. Bitka se je razvila, kakor je bilo opisano.
Nemške ladje, posebno »Scharnhorst«, so streljale izborno. »Gneisenau« in »Scharnhorst« ste streljali vse do tedaj, ko ste se začeli potapljati. Medtem ste se borili med seboj »Glasgow« In »Leipzig«, ki je mogla priti dalje iz bojne črte, nego druge nemške ladje. Ko je »Leipzig« v strahovitem ognju že bHa na tem, da bi se potopila, je dvignila belo zastavo. »Glasgow« je prenehala streljati, je za-piuia popolnoma blizu k potapljajoči se nemški ladji in je spustila čolne v morje. Ko so pa odveslali prvi angleški čolni, da >)i rešili posadko s potapljajoče se »Leipzig«, je »Leipzig« ustrelila še enkrat. Krogla je eksplodirala na krovu križarke >Glasgo\v«. Naio je izstrelila »GIasgow« svoj zadnji polni bok na »Leipzig«, ki se ie radi tega potopila. Angleški častniki obžalujejo, da je »Leipzig« očividno v oni bojni razvnemi oddala ta zadnji strel. Mislijo, da je šlo za obžalovanja vreden slučaj.
Ostale angleške ladje so dohitele križarko »Nurnberg« in so jo pozvale, naj se vda. Ker tega ni hotela storiti, so jo načele obstreljevati, dokler se nI potopila. Njen potop je rešil ladjo »Dresden« in »Prinz Eitel Friedrich«, ker so angleške ladje ustavile preganjanje, da rešijo moštvo nemške ladje, ki je ostalo živo.
Kakor poročajo druge vesti iz Montevidea. Je dvajset krogel j zadelo oklopno križarko »Invinclble«, ne da bi bila ladja resno poškodovana. Štirinajst mož posadke Je bilo ranjenih.
Ko se Je »Gneisenau« potopila, je postre-fila že vso municijo. Ni pa vkljub temu hotela nič čuti o predaji. Ko se je ladja potapljala, je več častnikov salutiralo. Del posadke se Je zbral na zadnjem delu ladje in pel »VVacht am Rheln«. Velik del posadke, med njimi tudi več častnikov, Je bilo pozneje rešenih. Nekaj jih je umrlo pozneje na krovu angleških ladij, ostale pa so prepeljali na Angleško.
S križarke »Scharnhorst« ni bil rešen nihče.
Poveljnik križarke »Emden« kot vojni ujetnik na otoku Malta.
BLANKENBURG V HARCU, 28. (Kor.) Kakor poroča »Biankernburgcr Kreisblatt« je pisal fregatni kapitan pl. Miiller, poveljnik križarke »Emden« svojim tu živečim sorodnikom, da so ga Angleži odpeljali na otok Malto in da tam živi kot vojni ujetnik.	__
Portugalsko zbornico za vojno.
BEROLIN 28. (Kor.) O dogodkih v portugalskih zbornicah se z datumom 16. t. m. poroča WoIffovemu uradu iz Madrida: Ko je novo ministrstvo podalo izjavo o svojem vladnem programu v zadevi udeležbe pri evropski vojni, glede obrambe portugalskega ozemlja in izpolnjevanja pogodbenih dolžnosti napram Angleški, je izjavila večina voditeljev strank obeh zbornic, da ne odobrava tega stališča in da se boji, da udeležba Portugalske v vojni izzove nove politične konflikte. Po poročilu Reuterjevega urada od 24. t. m. je poslanska zbornica med tem napravila sklep v prid vladi.___
Stroga »evcralnost Švice.
BAZEL, 28. (Kor.) Kakor poročajo listi, je imel sotrudnik lista »Petit Parisien« z za veznim predsednikom Motto pogovor, v katerem je slednji izjavil, da Švica hoče ostati strogo nevtralna in da ne misli nikoli pokazati niti najmanjše nepristranosti Motta je rekel: Mi moramo in ne smemo biti nič drugega kot Švicarji. To je, pov-darjam ponovno edino postopanje, ki se sme pričakovati od nas. To postopanje je
edino, ki je vsem enako pravično. Od koderkoli bi prišel^ napadalec, za Švicarje bi bil sovražnik. Švicarska armada bi stopila takoj v vrsto sovražnikov napadalca. To lahko glasno objavite.
Z isto gotovostjo pa bi tudi še pripomnil, da se v tem pogledu ne bojimo ničesar.
Glede kontrabande je izjavil predsednik, da je pri najboljši volji izključeno, da bi bilo mogoče take dobave z gotovostjo o-nemogočiti. Odrejene pa so najstrožje odredbe, tako da ni v tem pogledu proti Švici na mestu niti najmanjša kritika.
Turčija proti tresporezumu.
Sporočilo turškega glavnega stana.
CARIGRAD, 28. (Kor.) Glavni stan objavlja nastopni komunike:
Uradna ruska poročila iz Sevastopola javljajo, da je bila turška križarka »Haini-dije od neke torpedovke zadeta in težko poškodovana, da je sicer mogla dospeti v Carigrad, ali da ostane za dolgo časa nesposobna za boj.
Tu odgovor na te laži:
V	zadnjih dneh je naše brodovje in ž njim tudi »Hamidije«, križarilo po Črnem inorju in se je povrnilo nepoškodovano. Dne 24. t. m. je ena naših vojnih ladij naletela na rusko brodovje, sestoječe iz 17 enot, namreč iz 5 oklopnic, dveh križarjev in 10 torpedov k, torej je bila ena otoinan-ska ladja proti 17 sovražnim ladjam — ter je ponoči napadla sovražno brodovje. Obstreljevala je z vspehom rusko oklopno križarko »Rosti-slav« in je potopila oba polagalca min »O-leg« in »Attos«. Dva ruska častnika in 36 pomorščakov smo rešili in ujeli.
V	istem času je neki drugi del našega brodovja z vspehom obstreljeval Batuni.
Dne 25. t. m. zjutraj sta hoteli dve naši ladji prisiliti omenjeno brodovje k boju. Ali to je raje pobegnilo v Sevastopol.
Na kavkaški fronti nadaljuje naša vojska svoje zmagovalno prodiranje.
CARIGRAD, 27. (Kor.) Glasom verodostojnih poročil se je pomorska bitka, o kateri govori uradno poročilo, vršila pri Zu-uguldaku.
Govori se, da so hoteli Rusi s pogrez-nenjem ladij otežiti dostop k pristanišču v Zuuguldaku, ki je postaja za oglje. Ali po zaslužni hrabrosti otomanskega brodovj.a se ta poizkus ni posrečil.
Tu so polni občudovanja na bravuri in okretnosti častnikov in moštva otoman-ske vojne ladje, ki je mogla sama zapri-Četi boj s številnim ruskim brodovjem ter potopiti dve veliki ladji ruskega dobro-voljnega brodovja, polagalca min »Oleg« in »Athos«.
Uradno sporočilo je vzbudilo v vsem Stambulu veliko radost, posebno, ker je prišlo po krivih poročilih, ki so se te dni namenoma širila, da bi prebivastvo postalo tnalodušno.
Francija ne nameruje anektirati Tunisa.
PARIZ, 27. (Kor.) Avtorizirani krogi de-mentirajo rimsko objavo, glasom katere naj bi Francoska nameravala enektirati Tunis. Protektoratski režim Francosko popolnoma zadovoljuje.
Mohamedansko - židovsko pobratimstvo.
CARIGRAD 28. (Kor.) Jeruzalemski listi poročajo obširno o mohamedansko -židovski slavnosti pobratimljenja v tem mestu, ki so se je udeležili zastopniki naj-veljavnejših arabskih rodbin in odlični židovski literati in učenjaki. Bilo je tudj nagovorov v hebrejskem jeziku.
Burska vstaja.
PRETORIJA, 27. (Kor.) Od treh bur-skih vstašev, ki so bili pred nekoliko dnevi postavljeni pred vojno sodišče, sta bila dva obsojena vsaki na osem mesecev ječe, tretji pa je bil radi svoje mladosti oproščen.
Civilni gardni bataljon v Pretoriji se preustroji v stalno vojaško četo.
LONDON, 28. (Kor.) »Daily Telegraph« javlja iz Johannisburga z dne 24. t. m.i Uradno se pvroča, da je obrambni minister sklenil, da preustroji bataljon civilne garde v Pretoriji v stalno vojaško četo.
Nemško-angleška vojna v kolonijah.
KAPSTADT, 27. (Reuterjeva pisarna.) Med nekim angleškim poveljstvom in neko nemško patruljo 60 mož je prišlo v sredi severnega brega reke Oranje v krajini
Stran TL
„EDINOST" štev. 330.
V Trstu, dne 29. decembra 1914.
Carnavon do boja. Angleži so izgubili dva mrtva in enega ranjenca. Nemci enega mrtvega in dva ranjenca.
izvolitev guvernerjev in podguvernerjev Kuke nacijonalne banke.
ATi NH. 11. (Kor.) > Agence d'Athenes« javlja: V smislu novega zakona glede reorganizacije uprave grške nacijonalne banke se je seše! danes nacijonalni bančni sv ti ter z veliko večino izvolil Zaisnisa guvernerjem, bivšega šei'a provizorne vlade avtonomnega Epira Zographosa sogu-vernerjem. ravnatelja Maximova. in Dros-sopulosa pa podgu verne rjema banke.
(irobovi avstro - ogrskih vojakov v Berolimi.
BtlROLIN <Knr.) Na posebnem oddelku vojaških grobov leta 1914. na pokopališču garniziiske cerkve v Masen-scheide v UeroJinu so bili pred kratkim pokopani avstrijski in ogrski vojaki, ki so v tukajšnjih bolnicah umrli za dobljenimi ranami. lirobove umrlih avstrijskih vojakov krasc venci s črno-žoltiini trakovi. na grobove Ogrov pa je položilo berolinsko ogrsko društvo vence z rdeče -belo - zelenimi trakovi.
Odredba glede potnih listov za potovanje v Nemčijo.
TRST, 2K (Kor.) Cesarski nemški konzulat v Trstu ojK)zarja vse one, ki nameravajo potovati na Nemško, da stopi z dnem 1. januarja 1915 glede potnih listov znatno poostrena naredba z dne 16. de-tembra 1914 v veljavo. Glasom te naredbe se mora vsak. ki stopi na Nemško ali ki izstopi iz Nemčije, izkazati s potnim listom. Potni list mora biti opremljen s fo-tografično sliko dotičnega iz najnovejšega časa ter z lastnoročnim podpisom pod fo-tografično sliko. Razven tega mora imeti potrdilo policijske oblasti ali dotičnega konzulata, da je imejitelj potnega lista v resnici oseba, katero predstavlja fotogra-fična slika in da se je dotičnik pod sliko lastnoročno podpisal. Slika mora biti na potni list prilepljena in uradno tako pre-kolkovana. da se vidi polovico kolka na sliki, polovico pa na papirju potnega lista.
Nadvojvoda Leopold Salvator častni doktor praške nemške tehniške visoke šole.
DUNAJ, 28. (Kor.) Danes jc bila nadvojvodi Leopoldu Salvatorju slavnostno izročena diploma častnega doktorja, podeljena mu od praške nemške tehniške visoke šole. Diplomo mu je izročilo odposlanstvo imenovane šole pod vodstvom rektorja._
Sličice iz volne.
Zasramovanje sovražnika je stvar, o kari se je že mnogo pisalo v nemškem časopisju. v resnem, upoštevanja vrednem in tudi upoštevanem časopisju, ki je brez izjeme kar najstrožje obsojalo početje raznih zakotnih listov, ki kažejo vse svoje kramar ko prepričanje v psovanju in blatenju tistih, s katerimi se bijejo naše skupne zavezniške armade že cele mesece in ki jih spoštujejo kot hrabre, spoštovanja vredne ljudi. »Će so tudi naši sovražniki, jfc spoštujemo kot hrabre sovražnike, s katerimi se boriti in jih premagovati je nam v čast«. — Tako pišejo naši in nemški častniki z vseh bojišč in od njih, ki se bore s svojim življenjem za svojo domovino in svojo čast, še ni nihče čul psovk in zasramovanja sovražnika. Drugače pa razni listi in razni »podjetniki«, ki, računajoč na nizke instinkte nerazsodne mase. in hoteč si iz te nerazsodnosti nagrabiti čim največ dobička za svoj žep, izdajajo razne kričeče neumne zemljevide, razglednice in druge take stvari, ki niso nič drugega nego najpodlejše sramotenje nasprotnikov. Kaj naj rečemo o zemljevidu, v katerem so razne evropske države uobličene z najneslanejšimi karikaturami? Kaj o razglednici, ko naš in nemški vojak vlečeta za ušesa Rusa, Angleža, Francoza i. t. d. ? Ali kaj o sledeči razglednici, ki zadnji čas kroži po naših krajih, pisana nemški, in se glasi v prevodu: »Smrtno naznanilo. Globoko užaloščeni naznanjajo zaostali morilci in vodje četašev, pretresljivo vest o smrti svoje morilske dežele Srbije, ki je po premočnem obstreljevanju s strani av-stro-ogrske armade, vkljub vsemu odporu, po dolgi, težki bolezni prenehala obstojati. Razcapane ostanke položi v večni pokoj Avstro-Ogrska. Žalujoči ostali: Peter kot oče, Gjorgje in Aleksander kot otroka. Angleška, Francoska. Belgija in Japonska kot sorodnkze. Venci se hvaležno odklanjajo v prid vlad, ki so ostale brez kruha.« Takih in podobnih sramotenj sovražnika bogzna
koliko razširjajo razni denarja lačni »podjetniki« med svet, pri čemer niti oddaleč nočejo pomišljati, da se s takimi ogabnost-mi sramoti v resnici tudi naša vrla armada, ki se že mesece bori na življenje in smrt s takimi »smešnimi, ničvrednimi karikaturami in nič manj tudi naša država sama, ki je še pred kratkim živela s sedanjimi svojimi nasprotniki v dobrem sosedstvu ali celo prijateljstvu, in bo po končani vojni, po sklenitvi miru tudi zopet morala obnoviti prejšnje prijateljske zveze, od katerih jc v toliki meri odvisen njen lastni gospodarski procvit. Tedaj pa bodo zopet prvi oni, ki danes ne morejo dovolj osmešiti sedanjih sovražnikov, iz obnovljenih prijateljskih odnošajev skušali kovati kapital za svoj žep pri tistih, ki jih danes smešijo in psujeio. Zato pa pravimo: Ničesar skupnega nočemo imeti s sedanjimi sovražniki naše države in vse hočemo storiti, da jih nadvlada naša obrambna sila. To je pošteno, kakor je poštena borba naše armade na bojišču. In če ta armada ne pozna smešenja in psovanja v boju proti svojim sovražnikom in ga tudi noče poznati, ga sme tem manj uporabljati tisti, ki hoče za njenim varnim hrbtom na tak nizkoten način zlorabljati ljudsko nerazsodnost, da bi si na njen račun polnil svoj žep.
E/l
Pozivni razglas.
PODLISTEK
Madame Bovary
Vsi črnovojni zavezanci rojstvenih letnikov 1887, 1888, 1889 in 1890,
ki so bili na prebiranju v času od 16. dne 31. dne decembra 1914. 1, spoznani, da so sposobni za črnovojno službo z orožjem, morajo odriniti v službovanje, ako se niso že pritegnili na službo z orožjem ali niso bili Iz ozirov javne službe ali javnega interesa oproščeni te službe na določen ali nedoločen čas, in morajo priti 16. dne januarja 1915. I. k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma k c. kr. deželnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je oznamenjeno v njihovi črnovojni izkaznici.
Za tiste črnovojne zavezance rojstvenih letnikov 1887, 1888, 1889 in 1890, ki morajo zaradi začasne obolelosti šele v poznejšem roku odriniti v službovanje, velja za to določeni rok, ki ga je posneti iz črnovojne izkaznice, za čas, ob katerem je odriniti k zgoraj omenjenemu poveljstvu.
Tisti imenovanih letnikov, ki bodo spoznani za sposobne na dodatnem prebiranju po 16. dnevu januarja 1915. 1., morajo v 48 urah potem, ko so bili odbrani, odrinili v službovanje.
V	interesu vsakega izmed teh črno-vojnih zavezancev je, da prinese seboj par močnih čevljev (eventualno škornjev, opank), potem toplo volneno spodnje perilo, tople obleke (volnen telovnik z rokavi, volnen jopič, sweater, kožuhe, debelo zimsko suknjo i. dr.), volnene obujke (nogavice, volnene cape za čevlje), kučmo za sneg, zapestnike (šticlje), tople (volnene) rokavice, toplo odejo (koc) in nahrbtnik, vsekakor pa žlico, nož in vilice ter posodo za jed, kolikor ima te opremne predmete. Za te stvari se bo dala po njihovi vrednosti odškodnina, ako se spozna, da so uporabne za rabo v vojaški službi. Dobro je tudi prinesti seboj živila za! tri dni.
Črnovojna izkaznica daje pravico do brezplačne vožnje po železnici, kadar se odrine v službovanje, in pred nastopom te vožnje jo je dati kol kovati pri blagajnici za osebe na postaji odhoda.
Kdor ne sluša tega pozivnega povelja, se strogo kaznuje po zakonu z dne 28. junija 1890. I. (državni zakonik St 137).
ta. kr. Bimestiištveiii svetnik v Trsta
V	Trstu, dne 29. decembra 1914. 1
Domače vesti.
„VEČERNA EDINOST" Izide danes ob 5 in pol popoldne.
Patrijotlčne žrtve osobja južne železnice. Prejeli smo od upravnega ravnateljstva južne železnice: Osobje c. kr. pri?, južne železnice se je že v začetku vojne z veseljem postavilo v službo raznih dobrotvornih akcij. Sedaj pa so si nadeli vrli južni železničarji za čas vojne še prostovoljen davek in dajejo vojnemu ministrstvu na razpolago neki odstotni del svojih prejemkov v preskrbne namene. V mesecu oktobru in novembru je skupna svota teh darov znašala znatni znesek 10.000 K. Južni železničarji, katerih sodelovanje v korist sploSnostl se je izkazalo že tolikokrat, vrše na ta način zopet lepo patrijotično delo.
Razprava pred vojnim sodiščem v Puli.
Te dni se je vršila pred sodnijo e. in kr. pristaniškega admiralata in zapovedni-štva vojnega pristanišča razprava proti Mateju Čaliću, trgovcu v Puli. ČaJića so bili zaprli že dne 20. avgusta vsled ovadbe nekega finančnega stražnika. Obtožen je bil Calić veleizdaje iu grozila mu je večletna ječa. Zaslišanih je bilo 7 prič. Razprava se je vršila nemški, a za hrvatski in italijanski jezik sta bila pozvana dva tolmača. Glavna priča in ovaditelj je sicer pod prisego potrdil svoje navedbe, ali hrambi se je vendar posrečilo omajati njegovo verodostojnost in je bil Calić popolnoma oproščen. Ta razprava je bila zanimiva zato, ker je bila prva v Puli, ki se je vršila po novem vojaškem kazenskem postopanju in je sodeloval kot branitelj odvetnik po poklicu, in sicer hrvatski odvetnik dr. Lovro Scalier.
Zadnje brzojavke blagopokojnega nadvojvode Frana Ferdinanda. Znano je splošno, da je imel blagopokojni prestolonaslednik najlepše rodbinsko življenje, ki ni imelo prav ničesar konvencijonal-nci£a na sebi. Posebno je ljubil svojo soprogo in svoje otroke, o čemer pričajo tudi nastopne brzojavke, ki jih je Fran Ferdinand pred sarajevsko tragedijo poslal svojemu najstarejšemu sinu knezu Maksu in svoji soprogi, ki je na isti tragični način prišla ob življenje. Brzojavka sinu se je glasila: »Po jako lepi vožnji po Narenti došcl v Hercegovino. Dežela jako zanimiva, posebno botaniško. Jako vroče je. Prix, ki mi je dodeljen, se poti zelo. Sedaj nas vodi pot v Mostar. Ob 3. bom zopet videl mami. Bog Vas blagoslovi! Bodite dobri in učite se pridno! Objem-Ijem Vas prisrčno. Papi.« Brzojavke kneginji Hohenberški v llidže so se glasile: »Srečno dospel v Mostar. Vožnja po Narenti jc bila jako lepa in interesantna. Sprejemi od strani prebivalstva z dežele ganljivi in zelo patrijotični. V Metkoviću izkrcal in po železnici do Mostara. Interesantna proga. Kako se veselim na svidenje! Vse ljubezen. F r a n z i.« — »Sprc-jin v Mostarju je jako vspel. Prebivalstvo zelo patrijotično. Govoril z mnogimi ljudmi. Imenitne so narodne noše. Vročina ne prehuda, nekoliko vetra. V vozu 21 stopinj. Počutim se izvrstno. Krajina jako interesantna, izlasti botaniški. Na skorajšnje veselo svidenje ! Vse ljubezen. F r a n z i.« — Tri dni potem je bil ta ljubeči oče in soprog — mrtev. In potem so se začela vrteti kolesa zgodovine.
Silvestrov večer trgovske mladine. -
Prejeli smo: Trgovska mladina priredi v četrtek, zadnji dan leta ob 9 zvečtr svoj Silvestrov večer, na katerem se bo poleg druge zabave piesal tudi čardaš in dekoracij sk i valček.
Uradne ure davčnega urada v Motovunu. c. kr. davčno ravnateljstvo razglaša : Dodatno k tuuradni odredbi z dne 6. oktobra 1914 št. 78« >/5 Pr. iz 1013 se javljn, da se uvede nepretrgano uradovanje in blagajniški promet ob delavnikih od 8 zjutraj do 3 popoldne, ki je bil za poskušnjo uveden pri mnogih davkarijah za dobo sedanjih izrednih razmer, pod istimi pogoji in določbami začenši s 1. januarja 1915, tudi pri davkariji v Motovunu.
Velik, slovenski skladni koledar, edini pri nas, izide ob novem letu. Več glej oglas!
Pek z žaganicaai. Včeraj zjutraj je bil aretiran 31 letni brezposelni pek Ivan Dolina. ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Pondares, ker je nosil na rami 6 žaganic. Ko ga je redar ustavil in vprašal, kje je dobil one žaganice, je rekel, da jih je kupil. Ker je bilo pa zgodaj
zjutraj, mu tega redar ni verjel in ga je odvedel na policijski koinisarijat v ulici dei Bachi. Tu je hotel Dolina še dalje trditi, da je žaganice kupil, a ko so mu dokazali, da to ni verjetno, ker so ob tako zgodnji uri še vsa skladišča lesa zaprta, je rekel, da mu je žaganice dal neki človek, katerega pa on ne pozna. Seveda so ga dali pod ključ.
Roparski napad o belem dnevu. Ko je šel včeraj ob enajstih Adolf Albanese; ki služi kakor natakar v krčini v hiši štj 14 v ulici Arcata, po ulici della Madonnina, sta mu prišla nasproti brata Anton in Ivan Zeglar, oba stanujoča v Rocolu hšt. 112. Ta dva sta ustavila Albaneseja in ga vprašala, če ima kaj denarja pri sebi. Ko jima je pa Albanese odgovoril, da nima pri sebi niti vinarja, sta ga začela oba brata mlatiti s pestmi in slednjič ga je Anton Zegler podrl na tla. pri čemer si je nesrečni Albanese stri nosno kost in lobanjo. Na lice mesta se je takoj zbrala množica ljudi in prišel je tudi redar, ki je aretiral brata Antona in Ivana Zeglarja ter ju odvedel na policijski komisarijat v ulici dei Bachi. Tu sta oba trdila, da sta se le branila. Češ, da ju je Albanese napadel. A niso jima verjeli, in to posebno vsled dejstva, ker sta oba na glasu kot znana pretepača. — Med tem so pa za Albaneseja pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je prišedši na lice mesta konstatira!, da ima Albanese — kakor že rečeno — strto nosno kost in lobanjo, da so se mu pretresli možgani in da mu teče kri iz desnega ušesa, kar je bilo le posledica pretresenja možganov. Zdravnik je Albaneseju podelil najnujnejšo pomoč, a potem ga je dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico.
Umrli so: Prijavljeni dne 27. t. m. na mestnem fizikatu: Franc Guerrina, 4 mesece, ulica P. Diacono tev. 2: Mazzoni Pavla, 7 mesecev, ulica del Broletto štev. 4; Kragl Jakob, 54 let, ulica A. Meucci Št. 4; Benčič Jurij, 11 let, Carbola zgornja štev. 7; Gorzalini Elvira, 67 let, Rocol Št. 460; Prodan Marij, 2 meseca, Sv. Marija Magdalena spodnja štev. 100; Antonšić Viktorija, 3 mesece, Kjadin štev. 54; Bušič Krištof, 75 let, ulica D. Rossetti štev. 43; lelušić Josipina, 31 let, Rocol štev. 651; Čermelj Zorka, poltretje leto. Greta štev. 440; Mužina Karel, 37 let, ulica delle Ac-que štev. 10; Katic Danica, 8 dni, ulica sv. Frančiška štev. 32; Cosolo Albert, 59 let, ulica del Solitario štev. 9; Novak Anton, leto dni, Vrdela štev. 1207. — Prijavljeni dne 28. t. m. na mestnem fizikatu: Zuban Ana, leto dni, Barkovije štev. 778; Škara-bot Lidija, 3 leta, ulica sv. Mavricija št. 9; Vodanovie Mihael, 46 let, ulica sv. Nikolaja štev. 32; Špehar Fran, 58 let, Škor-klja štev. 841; Okretič Ivan, 48 let, Ro-jan štev. 212; Zorsa Marija, 12 dni, ulica sv. Mihaela štev. 33; Sedmak Ana, 79 let, Carbola zgornja štev. 76; Platna Marija, 59 let, ulica del Pozzo štev. 2; Pogačnik Ivan, poldrugv leto, Skedenj štev. 846. — V mestni bolnišnici dne 23. t. m.: Bregan Hilda, 4 mesece; Pagliaga Otelo, 8 mesecev; Scliiavon Marija, dan; Ziberna Andrej, 64 let; Hilmbauer Adolf, 331et; Indri-go Agata, 74 let; Završek Anton, 56 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 26. t. m.: Močnik Marij, 4 mesece.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstul se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni list?.
10 70 Čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
:: MALI OGLASI::
nrflfff CO solnČna soba z dvema posteljama v UUUU JL ulici Belvedere 12, vrata 15. 4015
Mebliranu soba sSfcff&f^SK
Alfi«-ri 17, vrata 5, prvo naastropje.	4011»
Hiša
na prodaj v Škednju s tremi prostori in lepim vrtom,	1244
Iflfff lfjf zgubljena; drupj spomin umrle« sebe. iillli IU« Proti dobri odškodnini oddati najko-misarjatn v ulici Bachi.	1245
Pertot, urar,
ulica Stadion št. 2G ! I
12119
Buffet Klan
v ulici Squero Nuovo štev. 17, toči Kraški teran po Krun 1 04.
1228
Roman. - Spisal Gustav«
%Obstoja dvojna morala,« je odgovoril. »Ožja, konvencijonelna vsakdanjih ljudi, ki se vedno men ju je. ki vzbuja mnogo hrupa in po kateri se ravna le neumno ljudstvo, ki ga vidite zbranega tam doli. Toda obstoja še neka druga velika morala, ki je okoli nas in v nas, kakor mirna pokrajina pred nami, kakor sinje nebo nad nami!*
Gospod svetnik Lieuvain si je obrisal usta z ruto, nakar je nadaljeval z novimi močmi: »Ali bi ne bilo odveč, gospodje, ko bi vam razlagal koristi kmetijstva? Kdo skrbi za naše potrebe? Kdo nam preskrbuje živila? Ali ni to kmet? Poljedelec, gospodje, ki s pridno roko seje semena po rodovitnih lehah, ki žanje žito, iz katerega meljejo potem z umetnimi stroji moko, ono moko, ki jo prinašajo pekom v mesto, da nam pečejo kruh. Ali ni kmet, čigar ovce nam dajajo volno za naše obleke. S
čim naj se oblačimo^ s čim naj se hranimo, če bi ne bilo kmeta? Ni treba niti, da posežem tako daleč s svojimi izvajanji. Kdo ni še prepričan o važnosti one ponižne ži-valice, ki prebiva po naših dvoriščih, ki daja našim posteljam mehko perje in našim želodcem jajca in okusno meso? Skoro nemogoče se mi zdi, našteti vse pridelke, ki nam jih daja polje kakor dobra mati svojim otrokom. Naj omenim še trto in jablano, iz katere sadu prirejamo jabolčnik. Tu uspeva motovileč, tam lan. Zlasti lan naj še posebej omenim, kajti v zadnjih letih se ga je nasadilo v prav veliki množini, kateri važni okolnosti morate posvečati vso svojo pažnjo.«
Ni mu bilo treba poživljati poslušalce, da naj pazijo na njegove besede, kajti množica je odprtih ust zijala v govornika, kakor da bi hotela požirati njegove besede. Župan Tuvache, ki je stal poleg njega, je imel izbuljene oči od same napetosti. Gospod Derozeray je od časa do časa zami-žal, kakor da bi hotel odobravati govornikove besede. Gospod Homais, ki je držal sina Napoleona na kolenih, si Je tiščal roko k ušesom, da ne bi presŠSal ničesar.
Ostali člani so samo nalahno kimali z brado v znak odobravanja. Gasilci, ki so bili postavljeni ob vznožju odra, so bili naslonjeni na svoje bajonete in Binet je stal nepremično z iztegnjeno sabljo. Morda je kaj čul, toda videl ni vsekakor ničesar, kajti ščit njegove Čepice mu je segal čez oči. Njegov poročnik, mlajši sin županov, ga je še presegal v tem ozira. Njegovo pokrivalo je bilo tako široko, da se je zibalo na njegovi glavi semmtja in da se je videl jamo rogelj njgove pisane rute. Smehljal se je venomer pod svojim loncem, kakor otrok, in na njegovem bledem in potnem obrazu so se zrcalili ponos, utrujenost in zaspanost.
Trg je bil ves poln Ijndi. Bila so polna vsa okna in hiSna vrata: Pred lekarno je stal Justin kakor pribit in je požiral s svojimi očmi ves prizor. Kljub globoki tišini se je glas gospoda svetnika izgubljal v prostoru. Culi so se samo presekani stavki, ki so prodirali skozi množico in stolice. Včasih se le v daljavi oglasil vol, za-bleketale so ovce. Tudi kravji in ovčji pastirji so prišli do konca ceste, da bi kaj čuli.
Darovi
— Učiteljstvo C. M. Šol v Trstu Je v grudnu t. 1. od svoje plače darovalo: mobiliziranemu tovarišu K 20, za učne potrebščine učencem, katerih očetje so na bojišču K 9.23, za Rdeči k>iž 10. Skupaj K 39*23.
ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJIŠČU.
XXVII. izkaz darov v denarju.
Potom škofi;siva v Trstu so došli za božične darove za vojake na bojnem polju na-lednji darovi v den rju : župnik Matija Sila K 10, Franc Kosec K 20, Josip Elsnic K 2, Matija Dubrović K 5, Anton dr. Mecchia K 2, Anton Benvenuti K 2, Anton Grmek K 7, Ivan Orlic K Luka Seražin K 20. Duhovščina in verniki Sv. Jakob Trst K 74, Osp-Sv. Barbara K 45, Cerovlje K 3, Žminj K 103, Grimalda K 3140, Beram K 17 20, Sv. Križ pri Kastvu K 30, Zamet K 33*43, Sum-berg K 42 31, Rukavac K 2028, Sv. Ivanac K 20*70, Cerj K 30.30, Rodik K 5 01, Rrbune K 5, Pazin stari K 6, Vranje K 20, S. Lovro v Dalji K 9 40, Podgorje K 23 66, Kastav K 52, Gologorica K 17, Cerovlje K 9, Rižan K 24. - Skupaj K 692 29. Doslej došlih K 53.843 15. Skupna svota K 54.535 44.
CNIK
Dr. PETSCHNIGG
TRST, VIA S. CATERltlA $TEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8— 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne ln
vodne (spolne) bole/ni- n'4—i in 7—IV2
n
H OH novem leta Izide
% velik skladni koledar f
♦	o
J	edini te vrste v slovenskem je-	*
♦	ziku. - Naroča se v „Prvi anončni	J
♦	pisarni" v Ljubljani, Frančiškan-	♦ XX	ska ulica št. 6. - Cena K 2 50, po	J
♦♦	pošti 30 vin. več. - Za pisarne, 11-	JJ
♦♦	rade, hranilnice, trgovine, banke itd.	*•>
XX	edino primerni koledar.	%%

Peni In petrclelsH! plin (brez stenja)
Popolnoma brez saj in duha
Največja kurilna mož Največja štedljivost
En liter petrol ja gori 10 20 tir.) — Poljske kuhinje na trdi Špirit (v kockah) posebno
za vojake neobhodno potrebne. — Električne žepne svetiljke in bnttrlje. PeCi na Spiritm uliu, sve-tiljUe. k"palne peči. likalniki itd. — 95* kristalno-čisti Špirit, kakor tudi vso potrebščine za sveti jo \VIKTORIN in V] f fkUlnV TVft ulica de"a enake zhtonv. V« dMUlUSl llal Caserma 17
čevlji brez šivanja in žeMjei9::
Izvršuje edino le
FRAN CINK V T&STU ulica Cecilia Stv. 12
Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točne. Na zahtevo pride tudi po naročilo izven nie-DelO solidno. - CENE ZME8KE.
Plačani po nojulšjl m
v •
bodisi oprano aH neoprana.
Kdor jo lino. naj jo takoj ponud! tvrdki
j. HEoim GOm.
Vesti iz GoriSbe.
Narodna čitalnica v Kanalu priredi v prid vdovam in sirotam padlih vojakov dve veselici in sicer na Silvestrov večer in na j dan Novega leta popoldne ob 4. uri. Spored obstoji iz splošnega in vojaškega dela in več Sivih slik.
V korist našim vojakom priredi Slovenska Čitalnica v Gorici na Silvestrovo, 31. t. m. v prostorih „Trgovskega doma44 večerno zabavo z iako zanimivim programom, v kateri je vpletena tudi vesela igra s petjem „Našla je svoje srce", poslov. Iv Ameriški. Ta igra se je pred leti predstavljala v naši Čitalnici v prisotnosti pokoj. vlad»ke Jur. Strossmayerja v veliko radost in zadovolj-nost slavnega gosta. Z ozirom na dobrodelni namen bodo z dovoljenjem ravnateljstvu izvajali pevske in glasbene točke tukajšnji učiteljiščniki pod spretnim vodstvom gosp. Ernesta Š i r c e. Vsa narodna društva, vse slovensko občinstvo v mestu in okolici je prijazno vabljeno k obilni udeležbi. Začetek ob 81/, zvečer. Vstopnina : stojišča 80 vin, fotelj 2 K, sedeži II. vrste 1 K 60 vin, III. vrste 1 K, sedeži na galeriji po 80 in 60 v. Zabava se z istim programom ponovi na Sv. Treh kraljev popoldne ob 4.	j
Dr. H0RVATH
TRST, CORSO ŠT. 17
»•cUilhi mm kožne En SPOLNE DOiEZNI
Šibkost i« nervoznost U bolezni v nogah In skltpim, Sprejeme ed 11-1 pop. I« 3 - s zveter-
^J&fcdMLlil
VELIKA ZALOGA
žito, malte, rlže, otrobov, {Izolo, ovsa ter koruze, m koruzne moke
Po modni ceni se MM
gliu Kameo 13 - TRST - Via (trne !3
Se toplo priporočam
R. GAMBEL
Telefon 24-03. lastnik.