Po odmoru je sledila interaktivna delavnica, na kateri so se zbrali predavatelji predhodnih prispevkov, raziskovalci in poustvarjalci dediščine, ki so v svojih krajih aktivni udeleženci ali organizatorji dogodkov s področja kulturne dediščine. Pogovor, ki ga je vodil in usmerjal dr. Jurij Fikfak, je tekel na temo organiziranosti delovanja skupin, ki se ukvarjajo s pustno dediščino, o spremembah v delovanju skupin, odnosu med raziskovalcem in izvajalcem ter nenazadnje tudi okoliščinah za nadaljevanje tradicije nesnovne kulturne dediščine.
Posvetovanje se je končalo z okroglo mizo. Omizju s predavatelji dopoldanskega sklopa so se pridružili še Ksenija Kovačec
Naglič, vodja Informacijsko-dokumentacijskega centra za dediščino Ministrstva RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport; Andrej Klasinc, predsednik FECC Slovenije ter predstavnik pustne skupine škoromati Podgrad, Mitja Ivančič. Vsi zbrani so novinarjem in udeležencem v dvorani podali kratke povzetke celodnevnega strokovnega posvetovanja, ki je poudarjalo preučevanju nesnovne kulturne dediščine na primeru pustnih šeg v povezavi s t. i. Konvencijo Unesco, ter sklenili, da tovrstno srečanje na Ptuju gotovo ni zadnje te vrste.
Poročila
Dragica Čeč*
36. ZBOROVANJE ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE -
ZGODOVINA OTROŠTVA Rogla, 18.-20. oktober 2012
Obravnavana tematika 36. zborovanja Zveze zgodovinskih društev je zanimiva in pomembna za slovensko historiografijo, tuja pa se z zgodovino otroštva in v zadnjem času zlasti z zgodovino otroka intenzivno ukvarja že 40 let. V tem času so doživeli koncepti otroštva in otrok številne reinterpretacije. Referati na tem simpoziju so se ukvarjali tudi s pretresom različnih teoretičnih izhodišč in hipotez. Te pa moramo strniti v belo in črno »legendo« izkušenj otroštva v preteklosti.
Na razumevanje koncepta otroštva so vplivale religija, filozofija in politika, to pa se kaže zlasti v vzgoji in morali. Določene spremembe v odnosu do otroštva kot življenjskega obdobja so prispevali mediji. Izkušnjo otroštva so v različnih časovnih okvirih zaznamovale tudi ekonomija družine in družinske strategije. Pomembno vlogo pri ustvarjanju konceptov otroštva je v vseh zgodovinskih obdobjih igrala dobrodelnost. Zlasti od 18. st. je bil otrok v politični in gospodarski teoriji razumljen kot sredstvo, ki zagotavlja in ohranja splošno blaginjo družbe. Prav v poznem 18. st. se je začela izpostavljati materinska vloga kot naravna vloga ženske in poudarjati pomen vzgojenih otrok za populacijsko politiko države. Še bolj kot v prejšnjih stoletjih se je spodbujal razvoj medicine in medicinske preventive (skrbi za dojenčke in otroke, prehranjevanje ...) ter se posvečalo fizični in moralni vzgoji otrok. Če povzamemo na kratko: članki na simpoziju so uspešno zarisali splošne in specifične okoliščine in značilnosti izkušenj otroštva, zelo redko pa so bile v prispevkih predstavljene otrokove najbolj osebne izkušnje, kot npr. izkušnje meščanskega sina ali hčerke, potomca družbene elite, otroka iz delavske družine, ki se je najprej gibal na meji ptičkov brez gnezda, nato pa je sredi 20. stoletja postal najpogostejša izkušnja otroštva. Nič nismo slišali o izkušnjah kmečkih deklic in fantičev, ki so del otroštva preživeli med (pastirskimi) igrami in pod varstvom mlajših bratov in sestra, ali pa tistih, ki so postali del kolektiva v šoli, ustanovi, otroški in mladinski organizaciji, del izjemnih izkušenj ali zgolj del mestnega ali podeželskega vsakdana.
Prav zato so v preteklosti otroštvo z različnih zornih kotov vedno znova odkrivali posamezniki iz različnih segmentov družbe in okolja, v katerem so živeli - učitelji, verski moralisti, pedagogi, filozofi, pesniki, slikarji in drugi umetniki, ves čas pa tudi starši. In prav ta prepletenost zanimanj je postavila zgodovino otroštva za izhodišče raziskav v različnih humanističnih in družboslovnih strokah. Koncepte in izkušnje otroštva je treba preučevati kot del celotne družbe in zato ne morejo ostati ekskluzivno pridržane samo eni vedi.
Čeprav je bilo izhodišče programskega odbora usmerjeno v zbiranje različnih izkušenj otroštva in izkušenj otrok (v nekaterih referatih pa tudi mladostnikov) v različnih časovnih obdobjih, je bilo težišče prijavljenih referatov na poznem 19. in 20. stoletju. Kljub dejstvu, da so večino referatov pripravili zgodovinarji, je programski odbor skladno s programskimi usmeritvami na konferenco povabil tudi sociologe, umetnostne zgodovinarje, etnologe in antropologe, pravne zgodovinarje in zgodovinarje medicine. Ti so s svojimi referati večkrat posegli tudi na področje pedagogike, psihologije, politične teorije in medicine. Ob konferenci je Zveza zgodovinskih društev Slovenije izdala tudi zbornik prispevkov. Ker je zbornik izšel pred zborovanjem, v njem prispevki niso razvrščeni po panelih, kot so bili predstavljeni na zborovanju.
V panelih Šolstvo in vzgoja I. in II. so bila predstavljena splošna in specifična vprašanja šolstva, vzgoje in varstveno-vzgoj-nih ustanov v 19. in 20. stoletju. Zelo specifični tematiki v tem segmentu sta zdravstvena vzgoja otrok in spolna vzgoja. Panel Otroci v družini in brez nje se je ukvarjal s položajem otrok v družinskem krogu in z vprašanjem otrok, ki so ostali brez staršev oziroma brez varstva zaradi celodnevne zaposlitve staršev, zlasti v mestnem pa tudi rudarskem okolju. Poudarek nekaterih prispevkov je bil na specifičnih institucionalnih možnostih oskrbe otrok. Panel Podobe otroštva I je zajel več zgodovinskih obdobij, saj so bili v njem predstavljeni različni (zlasti materialni: pohi-
161
štvo, oblačila, igrače, fotografije in umetniške upodobitve) vidiki izkušenj iz otroštva. V ta tematski sklop je bila uvrščena tudi analiza pojavljanja otrok v ljudski pesmi in neposredni spomini intervjuvancev.
Vsebinsko sta se prepletala panela Podobe otroštva II in Zdravstvena oskrba otrok, saj so se avtorji prispevkov ukvarjali z vsakdanjimi izkušnjami otrok zlasti na podlagi demografskih, statističnih in medicinskih virov, tako v teoriji kot s pomočjo študij primerov: smrtnost otrok v 19. stoletju na primeru podeželskega okolja izbranih župnij na Pohorju in v jugozahodni Sloveniji, odnos staršev do otrok na primeru cepljenja proti črnim kozam ter zdravljenje bolehnih otrok v mladinskih okrevališčih. Zelo specifičnega problema percepcije marginaliziranih otrok se je dotaknil referat o gluhonemnici v Ljubljani na začetku 20. stoletja.
V panelu Otroci in pravo so bili zajeti zelo različni vidiki pravnega položaja otrok: skrbništvo v urbanih okoljih (specifični prostor primorskih mest) je obravnaval Marko Kambič, ru-ralno okolje (Goriških brd) pa je predstavila Tanja Gomiršek. Zlasti slednja je v referatu predstavila še številne druge aspekte vsakdanjega življenja otrok na podeželju. Sledila sta teoretično predavanje o niansah nasilja do otrok v zgodovini in prehod v prakso s predstavitvijo najhujših oblik nasilja (ki so se končali s smrtjo otrok) na podlagi analize treh kazenskih primerov iz prve polovice 19. stoletja. Da otroci niso bili samo žrtve nasilja, ampak da so bili tudi sami nasilni in deviantni, opozarjata referata o začetku posebnega dojemanja deviantnosti otrok in sodstva za mladoletne prestopnike. Oba prispevka opozarjata tudi na izredno močan diskurz kolektivne odgovornosti, saj je poleg staršev tudi družba tista, ki mora preprečiti deviantnost otrok. Filantropične in pedagoške ideje, predstavljene v dveh referatih, so dosegle višek z ustanovitvijo posebnih združenj.
Tematski sklop referatov, ki so predstavili posebne izkušnje otrok, je v časovnem prerezu odprl referat, ki je predstavil nekatere usode otrok izseljencev in institucij, ki so jim bile na razpolago v novem okolju, v katerega so prišli v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Stik slovenskega prostora z otroki druge etnične pripadnosti in druge izkušnje otroštva je zajelo več referatov, ki so se ukvarjali tako z institucijami (zlasti šolami) kot drugimi oblikami izkušenj. Drugi tematski sklop pa se je posvetil značilnostim politično spodbujenih otroških in mladinskih organizacij od konca prve svetovne vojne do konca socialistične Jugoslavije (fašistična in nacistična organizacija za otroke in mladostnike ter pionirska organizacija). Vsebinsko je bila v ta sklop dodana tudi analiza ideologij v italijanskih šolskih učbenikih v Julijski krajini.
Veliko obsežnejšo skupino posebnih izkušenj otrok je predstavil panel Otroci v vojni. Različni referenti so obravnavali čas, v katerem so bili otroci iz različnih etničnih in političnih skupin žrtve vojne, vojnih strahot in povojne diskriminacije, in to tako v znanem okolju kot v totalnih ustanovah (taboriščih). Zadnji predavanji, ki sta vsebinsko sledili neposredno vojni izkušnji, sta predstavili številne politične, medicinske in pedagoške koncepte, ki so vplivali na kakovost preživljanja otroštva po drugi svetovni vojni.
Na zborovanju so bili predstavljeni tudi kratki filmski prispevki, ki jih o otrocih hrani Slovenski filmski arhiv. Na zborovanju predstavljeni prispevki bodo po tehnični obdelavi na voljo na spletnem portalu Sistory (www.sistory.si). V soboto, 20. oktobra 2012, so si udeleženci pod vodstvom Dragana Živadinova v Vitanju ogledali KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih
tehnologij), pod vodstvom Aleksandre Boldin pa Žičko kartu-zij°-
Poročila
Anja Jerin*
NESNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENIJE Aktivnosti Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine leta 2012
162
Leto 2012 je na področje nesnovne kulturne dediščine prineslo nekaj sprememb, ki se odražajo predvsem v novih vpisih enot nesnovne kulturne dediščine v Register žive kulturne dediščine (v nadaljevanju Register). V prvi vrsti gre za strokovno prepoznavanje in potrditev tistih prvin nesnovne kulturne dediščine in njenih nosilcev, ki so še danes prisotni na slovenskih tleh, njihovo dokumentiranje in popularizacijo.
Lani je bilo delovanje Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine (v nadaljevanju Koordinator) aktivno usmerjeno prav v pripravo predlogov enot nesnovne kulturne dediščine za vpis v Register, ki jih je v preteklosti obravnavala Delovna skupina Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine (v nadaljevanju Delovna skupina) in jih potrdila kot primerne. Ob tem je upoštevala merila iz dokumentov, ki urejajo področje nesnovne kulturne dediščine ter usmerjajo delovanje Koordinatorja (Unescova
Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Merila za vpis v Register žive kulturne dediščine).1 Delovna skupina se je leta 2012 sestala trikrat, in sicer februarja, junija in novembra. Na sejah je bilo obravnavanih 22 na novo prispelih enot nesnovne kulturne dediščine. Koordinator je leta 2012 Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport predložil 17 predlogov enot nesnovne kulturne dediščine za vpis v Register. Do 31. 12. 2012 je bilo v Register tako skupaj vpisanih 18 enot in 38 nosilcev. Vpisane enote in nosilci so:
-	Škofjeloški pasijon (nosilec: Občina Škofja Loka),
-	Cerkljanska laufarija (nosilec: Društvo Laufarija Cerkno),
1 Merila so dostopna na http://www.nesnovnadediscina.si/sites/default/ files/MERILA_2012_SEM.pdf.