Smeti v Ljubljanico, smeti iz Ljubljanice
Vsako pomlad v Ljubljani organiziramo številne smetarske akcije. Vsako lelo naberemo več smeli in tako iz leta v leto (olčemo rekorde. Pa vendarseni veseliti teh rekordov, prav nasprotnobi moralobiti. Za uspeh bi morali imeti vsako leto večje število udeležencev v čistilnih akcijah in vsako lelo manj ton pobranih smeti. To bi bil ugoden kazalec rasti naše zavesti do okolja.
Kot vsi drugi tudi naši ribiči z zagnanostjo in marljivostjo po-birajo smeti, ki jih pušča naša Ljubljanica na bregeh. da bi bil poletnim obiskovalcem pogled nanjo lepši. Pa vendar prav te smeti vidimovzajezeni Ljubljanici pri Plečnikovih zapomicah, ki se v debeli plasti nabirajo iz mestnega območja Ljubljanice in tržnice, ki so največji onesnaževalci te vrste. Na vsake toliko časa ali ob dežju se zapornice dvignejo in plavajoče smeti se razpotegnejo v kilomeierin več dolgo verigo, ki hili proti Savi, dokler se ne porazgubi po vejah in bregeh. In tako se ta krog ponavlja iz leta v leto.
Le zakaj smo tako nerodni, tako brezbrižni do sosedov? Ob zapornicah imamo na tone smeti že zbranih, le ven jih je treba potegniti in odpcljati na deponijo. Prepričan sem, da bi inova-torji — konstruktorji kaj hitro našlirešitev za mehanično pobi-ranje smefi iz Ljubljanice, ne da bi trpela podoba Plečnikove gradnje, če bi jim recimo meslna skupščina. niestni svet zveze sindikalov ali kdo drugi s primerno spodbudo to po.stavil za izziv. S tem bi Ljubljana »pometla pred svojim pragom«, kot radi rečemo v opozorilih na lastne dolžnosti.                 S.G.