Naročnina lis) 40 din., četrt ivm to um., mesečno / tun, hren Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse* vati ali oznanila se zaračunajo po dogovora ; pri večkratnem Inseriranju primeren popust Upravništvo sprejeme naročnino, inserate in reklamacije. Zn, ZmkXwfac-M V MIA Heedvisis političen list zn slcoensiio ljudstvo di Ät©V. Maribor, <üne aprila- 1024 STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo tn upravništvo je v Maribohi,. Koroška cesta št 5 Z uredništvom se mòre govoriti vsaki dan samo od 14. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113. Letnik XVI. Slovenski eemakratje kilžeio «se naprednjake na pomež Ako kdo kliče na pomoč, je to dokaz, -da je v slabotnem stanju, iz katerega se sam ne more osvoboditi. Kdor si je v svesti svojega pomena in hkrati svojih moči, drugih ne bo klical na pomaganje, marveč bo sam uveljavil svoje sile ter se lotil dela, naj si bo še tako težko. Slovenski demokrat je Pribičevičevega kova in poštenja kličejo na pomoč. Njihova glasila: »Jutro«, »Slovenski Narod«, »Talor« in druga za njimi trobijo dan na dan v slovensko javnost signale za pomoč. Ivdo pa je ogrožen? Mar Slovenija in njeno pravo? Kaj se demokrat je brigajo za Slovenijo! Njim miglja pred očmi kot cilj neka Jugoslavija, ki se bo medila po večinskem principu. Če pri lej ureditvi po načelih centralizma in srbske hegemonije počasi neslane Slovencev, kaj to mar. Da je le Jugoslavija in da smo v njej gospodarji mi, demokratje, magari v zvezi z radikali! Kdo je torej v nevarnosti? Napredna stvar. Ako bi se izvajala avtonomija Slovenije, bi se naša zemlja uredila po mišljenju večine. Ker pa v Sloveniji imajo večino avtonomisti, ki so zbrani okoli zastave Slovenske ljudske stranke, bi bil odločilen program naše stranke. Kaj pa potem z ubogimi liberalci? Ali niso vredni vsega pomilovanja? Iz tega se da raztolmačiti, zakaj so hripavi žerjavi vzdignili svoje glase v krike na pomoč. Pomagajte vsi, ki ste takozvanega naprednega mišljenja, da se v Sloveniji reši demokratska stvar! Slaba inora presti demokratom, ako tako vičejo in kličejo. V istini jim slaba prede. Pribičevičeva—žerjavova zveza s Pašičem, čfa se reši v naši državi velesrbska hegemonija in ž njo združena korupcija, je trčila v Sloveniji ob najmočnejši odpor. Minimalno je število tistih, ki med Slovenci odobravajo velesrbsko politiko. To so tisti, ki nimajo smisla za slovensko narodnost in njena prava. Med ljudstvom je nevolja zoper te ljudi, ki so kožo slovenskega naroda za lastne sebične interese prodali na trgu politične korupcije, dosegla vrhunec. V tem op a s nem položaju je dr. Žerjav zopet s hripavim glasom intonimi pesem o klerikalnem zmaju, ki ga dirigira in vodi sam sv. Oče, rimski papež in ki ogroža Slovenijo, Hrvatsko, povrh še Srbijo in menda celi Balkan. Kaj bo iz Balkana, iz tega tisočletnega torišča in zatočišča kulture, ako bo nad njim zmagal klerikalni zmaj! Ali ni torej prilika, ki nujno zahteva, da se morajo v obrambo proti klerikalnemu zmaju v Sloveniji združiti vsi protiklerikalni elementi?! Ni še bilo tako ugodnega trenutka. »Slovenski Narod« piše v svoji številki dne 23. aprila: »Še nikdar niso bile šanse protiklerikalnega boja tako ugodne, tako na dlani, kakor v sedanji situaciji! Po tridesetletnem obstanku se klerikalci prvič tresejo za izid volitev, v notranjosti čutijo bližajoči se konec! V taki situaciji najdemo napredne strankarje, ki iz osebnih in ničevnih razlogov odklanjajo koncentracijo, volilno enotnost naprednega prebivalstva v Sloveniji ter skupno borbo proti klerikalizmu! To je žalostno dejstvo, ki ga morajo premišljevati v prvi vrsti tisti številni mali strankarji, ki hodijo svoja pota in ki so se zagrizli v gotova, osebna nasprotja, omalovažujoč bitna politična vprašanja naprednih Slovencev, njihovo stališče napram državi in klerikalizmu.« »Slovenski Narod« se potem obrača na naslov po- ‘ edinih »naprednih« strank. Narodno-socijalistična stranka je pred 4 leti mislila, da objame vse napredne Slovence. Sedaj se je morala riveriti, da je samosocijal-nost ekstrem, ki se nikjer ne obnese. Naj se torej spomni na program nacijonalizma ter naj stopi v falango naprednih borcev zoper klerikalizem. Narodnonapredna stranka dela politiko ne idej in programov, marveč oseb in ambicij, ona je pogrešila, ker posveča svoje delo samo volilni borbi. Samostojna kmetijska stranka je zanemarila svoje kmetsko poslanstvo ter se omejila samo na volilne borbe, odtod sedanje nazadovanje in bližajoči se konec. Le edina demokratska stranka ima svojo organizacijo, svoj lisk, vrhutega je izrabila ugodno situacijo v Beogradu ter vstopila v kombinacijo nacionalnega kabineta, ki sprovede prihodnje volitve. Kaj nujno sledi iz tega? »Slovenski Narod« zaključuje: »Demokrat ska stranka je s tem uredila vse pogoje, da zbere okoli sebe vse napredne elemente v Sloveniji ter jih usmeri proti klerikalizmu irr njegovim razornim političnim in duševnim programom.« Smisel izvajanj tega članka »Slovenskega Naroda« in njegove glavne zaključke ponatiskuje mariborski »Tabor«, odnosno »Narodni list« dne 24. aprila ter zlasti konstatira, da so se liberalci molili v Samostojni kmetijski stranki, od katere so pričakovali, da bodo z njeno pomočjo zadali smrtni udarec klerikalizmu v Sloveniji. Ker Samostojna kmetijska stranka teh nad ni izpolnila, se morajo vsi napredni elementi na deželi pridružiti gosposkim demokratom. Kam bi ti gosposki demokrati vo- dili narod in zlasti njegovo mladino, dokazuje članek na drugi strani »Tabora« (»Narodnega lista«) ki kar mrgoli nesramnih napadov na verske dogme (»Sv. Duh je raz-! svetil pripravljalni odbor za mladinska dneva v Mariboru«), na delovanje, poštenje in čast slovenske duhovščine, na zakramente -in verske naprave (»linice na spovednicah niso dovolj pritrjene in zabite«) itd. Pisava demokratskih listov torej javno dokazuje, kakšen cilj zasledujejo demokrati z naprednim blokom, po katerem hrepenijo. Ne gre jim za to, da slovenski narod dobi lista prava, ki mu po naravnih zakonih pripadajo kot narodu. Ne gre jim za to, da se Slovenci osvo hodijo iz oklepov centralizma, hegemonije in gospodarskega izkoriščanja. Ne gre jim za to, da slovenski narod postane enakopraven s srbskim v vsakem oziru. Ne' gre jim za to, da se paša država uredi sporazumno po zahtevah srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. Marveč jim gre za to, da pri prihodnjih volitvah dobijo demokrati v Sloveniji več mandatov. Ko pa liberalna gospoda pride do korit, bo iz njih polnila svoje malhe, slovenski narod pa bo dalje ostal v okviru centralizma ter smel «lediti samo enemu in edinemu političnemu geslu: »Molči in plačaj!« Takšen bi bil boj napredne fronte v Sloveniji. Naš narod pa bo pri bodočih volitvah in vselej držal samo eno fronto, ki bo sledila klicu in geslu: Avtonomija Slovenije! Popolna enakopravnost slovenskega naroda! Politični paiola j. Računi in kombinacij^ radikalov in Pribi čtevičevcev. Vladna družba je nehala z gotovostjo računati na volilni mandat ter se je sprijaznila z izgledi, da se ‘bo morala še najprej poskušati obdržati kot poslovna vlada v parlamentu, da pride potem lahko še do poslovne vlade opo-zicijonalnega bloka in da šele potem, če bi ta vlada padla, lahko dobi radikalna stranka kot najmočnejša skupina v parlamentu volilni mandat 7a to slučaj se sedaj pogajajo radikali s Pribičevičevci in to pogajanje ni lahka reč. Pred tedni so že nekateri režimski listi raznesli vest, da bi bil v Pašičevi volilni vladi portfelj notranjega ministrstva poverjen Pribičeviču. To so seveda Pribičevičeve želje, a a Pašič na kaj takega niti ne misli, ker je to mesto preveč važno pri volitvah, ki jih vodi nasilni režim. Še drugače se bodo Pašičevci in Pribičevičevci težko sporazumeli: skupno se ne da nastopati, ker se ne da določiti ključ za razdelitev mandatov, skupna vlada in hudi volilni tekmeci, to je pa zopet težka stvar. Pašič dobro ve, da Pribiče-vič nima zaslombe v narodu. Z njim bi lahko skupno nastopal samo na Hrvatskem in v Sloveniji, kjer oba skupaj nimata terena ter bosta samo to pobrala, kar se bo dalo podkupiti. O skupnem nastopu v Bosni in Vojvodini ni niti govora, še manj pa v Srbiji in Macedoniji. Pribičevič bi silno rad spravil radikale do tega, da bi z njim skupno nastopali v Srbiji, a radikali o tem nočejo ničesar slišati, ker vedo, da bi pri tem še oni izgubili v korist Davidovi-čevih demokratov. Vladni ponarejevalci. Kakor znano, so se poleg izmišljenih in potvorjenih izjav Radiča izdelali od režimsr kih organov tud pontrejeni dokumenti, ki naj bi dokazali, da ima Radič zveze z inozemstvom in posebej še s sovjeti. Ker se je tako prakticiralo tudi v Avstriji in ker je 'bil sedanji režimski pomočnik Gagliardi pravi mojster avstrijske špijonaže, je od strani nekaterih zagrebških listov ! tudi v teh slučajih padel nanj sum. Ko se mu je očitalo, da je on dal ponarediti neke pobotnice, pa katerih naj bi bil Radič prejemal' denar iz Rusije, je poslal Gagliardi listu »Hrvat« pismo, s katerim to zanika ter trdi, da take stvari počenja Mihajlo Bankovič, pisar, dodeljen SHS poslaništvu na Dunaju. — To pismo je pisal in poslal Gagliardi dne 19. t. m., »Hrvat« je celo pismo objavil1, zunanji minister se pa še da danes ni izjavjl, kaj je na tem, kar se trdi o organu svojega ministrstva. Če se v poslaništvu na Dunaju ponareja, potem to ni privatna stvar pisarja Benkoviča, ampak stvar urada samega in ministrstva. Minister mora spregovoriti, ker sramote ponarejanja ne more vzeti na sebe javno obdolženi pisar kot privatna eseba. Če minister ne varuje ugled državnega uslužbenca, mora pa varovati ugled urada, poslanstva in svojega ministrstva. Nezadovoljni zunanji minister. Zunanjemu ministrstvu ni po godu pisanje jugoslovanskega časopisja povodom izpraznitve Hodoša in Pardanja od Rumunov in glede besarabskega vprašanja. Večina listov in to celo beograjski »Balkan« in clrugi, so se postavili na stran Rusije ter pisali o Rumuniji naravnost sovražno. Zunanji minister dr. Ninčič je radi tega poklical dne 22. t. m. novinarje ter skušal na nje vplivati, da bi omilili pisanje našega časopisja o iRumuniji. Njegova intervencija pa je dosegla baš nasprotno, listi še nadalje napadajo Rumunijo, osobito v zadnjih dneh, ko se je govorilo o novem skrivnem paktu med Francijo in Jugoslavijo, ki bi naj bil naperjen proti Rusiji v korist Rumunije. Manifestacija za sporazum. Za Velikonoč je napovedal Ljuba Davidovič shod v Subotici in Pašič-Prnbičevičeva družba, ki pašuje po teh krajih po zloglasnih metodah nekdanjega madžarskega ministra Tisze, se je zbala za svojo postojanko ter je hitro organizirala pravo banditsko tolpo, da ta shod prepreči. Med ljudstvom je vladalo za shod veliko zanimanje in navdušenje, režimski banditi — kakih 50 fašistov-sma-ovcev, ki so se zbrali iz cele Vojvodine — so bili pa že vnaprej dogovorjeni s policijo ter so si za razgrajanje poiskali primerna mesta v zborovalni dvorani. Med govorom Ljube Davidctviča so začeli razgrajati, metati smrdljive bombe in drugo in policija je shod razpustila, mesto da bi odstranila razgrajače. Vojvodina je politično še precej nizka, ljudstvo nima prave odporne sile proti terorju in goljufiji in zato se je oblastniška družba tudi brez pomislekov poslužila fašis-tovske tolpe. Nasilju pripisuje sedaj celo nekake uspehe, ne vida pa seveda velikega moralnega uspeha, ki ga je dosegel Davidovič, ker je morala že sploh davno črtala iz svojega delovanja. Na velikonočni ponedeljek je pa krenil Davidovič z drugimi demokratskimi poslanci iz Subotice v Zagreb in tu vlada tudi z nasiljem in fašističnimi banditi ni mogla preprečiti sijajne manifestacije za sporazum, ki je bila tudi najostrejša obsodba Pašič-Pribičevi-čevega režima. Nekdanja enotna demokratska stranka še ni nikdar v Zagrebu spravila skupaj niti približno tako lepega shoda, kot je bil sedaj, ko so se demokrati ločili od policajdemokratov ali batinašev. Vse kar je poprej radi Pribičeviča izstopilo iz stranke, se je sedaj zopet oklenilo Davidoviča, da sodeluje v delu za sporazum. Govori Davidoviča in tovarišev, ki jih je tisočglava množica navdušeno pozdravljala, so pokazali, da srbski narodni zastopniki spoznavajo, kako izgleda »svoboda« in »bratstvo« v pravi podobi in kako se izvaja v prečanskih krajih. Doslej so poštene srbske politike varali policajde-mokrati iz Hrvatske in Slovenije, sedaj je pa goljufije konec in izdajalci so razkrinkani. Davidovič je početkom svojega govora naglasil, da hočejo zborovalci proslaviti vstajenje ideje, ki je izražena v dveh besedah: bratska ljubezen. To idejo hočejo oblastniki položiti na mrtvaški oder, narod pa tega ne pusti in hoče vstajenje. Zagreb je nas sprejel v znamenju bratske misli. Mi vemo, da je danes glavno vprašanje naše države srbsko-hrvatski sporazum, a ravno pri reševanju tega vprašanja se je mnogo grešilo, žalibog na obeh straneh. Mnogi so mislili, da se da v dobi splošne volilne pravice postopati z ljudmi kot s stvarmi in zato so se odločili za politiko močne roke. Tudi del takozvanih demokratov se je sprijaznil s to mislijo. Pravi demokratje, demokratje po duhu in srcu, pa so to misel odklonili. Pravi in resnični demokratje odklanjajo vsako Yiasilje, ampak žele razgovore o najvažnejših vprašanjih in sporazum. Eno glavnih državnih vprašanje pri nas je vprašanje o enakopravnosti državljanov. Pri nas je žalibog nimamo. Nimamo pa je zato, ker se pri nas zakoni ne izvajajo, ker so zakoni le na papirju in se uporabljajo samo proti posameznim delom naroda, tako da imamo danes državljane prve in druge vrste. Čeprav določa ustava, da živimo v parlamentarno in ustavno vladani državi, vendar take vlade nimamo že 20 mesecév. To pa samo za to, ker se hoče le ena stranka obdržati na krmilu. Posledica te strankarske vlade je, da mi danes niti osebne svobode nimamo več in da je nedotakljivost doma in stanovanja že postala iluzorna. Kršili so dalje tiskovno svobodo, zborovalno svobodo, zakon o državnem svetu, zakon o centralni upravi, šolski in občinski zakon. Lep dokaz, kako se spoštuje zborovalni zakon, ste doživeli sami. Te zakone pa kršijo oni, ki bi jih morali spoštovati, in jim pripomoči do zmage. Poteptali so celo vrsto zakonov in samo one so še pustili, ki so za njih dobri. Če se teptajo pozitivni zakoni, je sramota za državo in ta sramota raste pri nas že na kvadrat, ker teptajo zakone ravno oni, ki bi jih morali braniti. Nekdaj so v starem Rimu rekli državljani s ponosom: Sem rimski državljan. Zato pa bi tudi mi radi videli, da bi rekli ljudje s ponosom: Sem jugoslovanski državljan. To pa pri nas ni mogoče, ker vlada razlikuje dve vrsti državljanov: verne in neverne, državotvorne in protidržavne. Po računu vlade je več pro-tidržavnih državljanov, kakor državnih. To pa vendar ni mogoče. Meni samemu se je pripetilo včeraj, da sem parstokrat moral preslišati besedo: Izdajalec! Jaz se za te klice nisem zmenil. Kdor hoče hegemonijo in nadvlado enega dela naroda nad drugim, ta kmalu najde »izdajalce«. A ravno hegemonija je rodila separatistične težnje. Zato pa naj orni, ki druge dolže separatizma, najprej opuste svoje misli na hegemonijo, potem bo pa separatizem sam po sebi izginil. Nikola Pašič kliče: Na okup Srbi! Ali je potem čudno, če odgovarjajo Hrvati z istim klicem: Na okup Hrvati? Velika Hrvatska je samo posledica zlorabe besede Velika Srbija. Če pa hočemo priti vsem zlorabam v okom, moramo pripomoči do veljave zakonom in pripomoči do zmage poštenju. Mi verujemo v poštenje in zato bomo zmagali! Med drugimi govorniki je beograjski poslanec Duka-nac še posebej očrtal Pasica. Kaj nas je zbralo v tako velikem številu? Gotovo najprej dolžnost, da delamo za skupno dpbro naše domovine, drugo je pa to, da odstranimo zlo, ki izhaja od Pasica, nekdanjega učenca Baku-ndna, nekdanjega največjega republikanca v naši mali Srbiji, ki je od Bolgarije in Bolgarov prosil za pomoč v svr-ho prevrata v Srbiji in ki je postal danes eden od največjih dižavotvorcev v tej državi, dočim nas vse vrsta med protidržavne elemente. Kakor mora je navalila Pasceva družba na narod. Pašiču ni nikdar dosti. Vse pete in rokave je že oblizal, če se je dalo kaj dobiti, vse je že teptal in zatajil za razne koristi in še naprej bi se rad bogatil na račun naroda. Poslanec Agatanovič iz Niša je ganljivo opisoval, kako so Srbi pozdravljali hrvatsko in celo jugoslovansko zem Ijo, leo so se ob svršetku vojne kot pregnanci in vojniki vračali v domačijo, ko so pa prišli bedni, a silno navdušeni domov, so pa doma našli današnje državotvorce zadovoljne in bogate, a polne mržnje do drugih jugoslovanskih bratov. Hrvat in Slovenci in tudi Srbi, ki so trpeli, niso krivi, da se sedaj po petih letih in pol znajdemo zopet na isti točki kot smo bili tedaj. Da bratstvo ni napredovalo in da se je razpasla celo mržnja, so krivi ravno ti ljudje, ki si danes lastijo edino državotvorstvo. To zborovanje je dobro pokazalo, kaj ima za seboj Davidovič m kaj Pribičevič. Davidoviča vodi ideja sporazuma, Pribičeviča pa oblastiželjnost za vsako ceno in z vsemi sredstvi. Pribičevič se zanaša na podkupljene fašiste, Davidovič pa iskreno pozdravljen tudi pred ljudstvom, ki se ne prišteva k njegovi stranki. Pribičevič ima prvenstvo v bloku korupcije in nasilja, Davidovič pa častno mesto v bloku pravice in poštenja. po svetti. Zaščita republike v Grčiji. Grška vlada je proglasila ukaz o zaščiti republike, ki je stopil v veljavo dne 23. t. m. Ukaz določa kazen izgnanstva, združenega z zaplembo premoženja za publikacije, čine ali besede, ki stremijo za tem, da bi grdile državno oblast, ali zmanjševale njen u-gled ter skušale strmoglaviti republiko, ali pa da bi skušale oporekati veljavnost plebiscita. Iste kazni so določene tudi za vere, ki bi hotele slabiti republiko, za publikacije in govore, ki se nanašajo na odstavljeno dinastijo, in ki bi obsojali razsodbe sedišč. Z ukazom se bo bavil še parlament. Na ta način misli grška vlada zajeziti raz-čforno delovanje monarhistov, ki so se do sedaj izredno živahno gibali. Politični atentat ali krvna osveta v Albaniji. Morilec Esadpaše je postal poslanec, sedaj je pa tudi on sam postal žrtev atentata. V Tirani je neki neznanec nanj streljal ter mu prizadel smrtne rane. Atentatorja niso zasledili. Atentat izvira iz političnih motivov ali pa iz same krvne osvete in bo atentator najbrž kak sorodnik Esadpaše. Proti zasedbi Poruhrja. Češka socialnodemokratič-na stranka je na strankinem zboru v Ostrovi sprejela resolucijo proti zasedbi Poruhrja. Tudi neodvisna angleška delavska stranka se je izrekla v tem smislu ter je tudi povdarjala, da je strokovnjaška komisija odmerila Nemčiji previsoko odškodninsko plačilo. Za mednarodno posojilo Nemčiji je po berlinskih vesteh vpisano že 700 milijonov zlatih mark in sicer od strani Amerike 400, od strani Anglije pa 300 milijonov. Celo posojilo bo znašalo 800 milijonov. Pred francoskimi volitvami. Službena kampanja za volitve v francoski parlament, ki se vrše dne H. maja, se je pričela ta teden. Vendar v večini okrajev kandidatne Este še niso definitivno postavljene. V Franciji obstoje sedaj faktično trije bloki, ki se bodo pri volitvah borili za prevlast: republikansko-nacijonalni blok, ki ga vodi Millerand, Jaunardova stranka, ki ima izrazito antiklerikalen načrt, in levičarski blok, ki drugače sploh ne obstoji, ampak traja samo za časa volitev, ker so se z levim krilom radikalov združili socijalisti za skupen nastop v nekaterih okrajih. Francoski dolgiovi in odškodnine. Francoski vladni listi se mnogo bavijo z reparacijskim vprašanjem ter na-glašajo, da je Francija pripravljena svoje tirjatve znižati na 26 milijard, ali le pod izrecnim pogojem, da bodo njeni dolgovi Angliji in Združenim državam Severne Amerike popolnoma anulirani. Če se to ne zgodi, bode seveda Francija vstrajala na primemo višji svoti, kakor 26 milijard Kar se tiče sankcij, se Francija ne more odpovedati prisilnim sredstvom, ki jih sedaj ima; v ta namen bi ji morali zavezniki nuditi druga sredstva, ki bi pri namernem zanemarjanju obveznosti od strani Nemčije avtomatično začela učinkovati. Teror francosko-rumunske protiruske zveze. Rumunija je v velikem strahu pred Rusijo radi Besarabije ter si na vseh straneh išče opore in zaslombe. Najprej se je obrnila do držav, ki so oktobra 1920 v Parizu podpisale dogovor glede pripojitve Besarabije k Rumuniji. Te države so: Italija, Anglija, Japonska in Francija. Prve tri so vsako posredovanje in vmešavanje odklonile. Francija bi pa na zvezo pristala, če bi si Rumunija pridobila še druge zaveznike. Rumunija se je obrnila potem na Malo antanto ter dobila odgovor, da ima Mala antanta braniti samo trianonsko in neuillysko pogodbo in mir v Srednji Evropi. Tudi Poljaki se niso dali pregovoriti za protirusko zvezo in končno so se izjalovili rumunski poskusi še z Bolgari in Turki. Ko se je Rumunija zopet obrnila do Francije, je Francija zagotovila zvezo in pomoč pod pogojem, da si Rumunija pridobi še vsaj eno balkansko državo. Rumunija se je tedaj takoj spomnila na Jugoslavijo, da jo pridobi kot tretjega člana v protiruski zvezi. Rumunska snubitev je pa v splošnem naletela na slab odmev v naši javnosti. To je po ropanju našega Modoša in po drugih nasilnih činih Rumunov pri evakuaciji našega ozemlja še posebej razumljivo, v splošnem pa večina naših listov povdar-ja, da se Jugoslavija ne more vmešavati v besarabsko vprašanje, ker ni bila soudeležena pri dogovoru leta 1920. Pašičeva vlada kakor po navadi tudi v tej zadevi javnosti noče popolnoma slediti in je na rumunska in francoska vprašanja odgovorila samo z izgovorom, da ne more odločevati, ker je v demisiji, ni pa razložila odklonilnega stališča, ki ga jugoslovanska javnost zavzema. Amerika in Evropa. Predsednik Zedinjenih držav Coolidge je izjavil, da Amerika ne bo stopila v Zvezo narodov in je označil ta sklep kot končnoveljaven. — Ameriška politika v vprašanju obveznosti zaveznikov napram Ameriki ostane ista. Coolidge ne namerava vprašanja vojnih dolgov spraviti znova na razgovor na kaki gospodarski konferenci. President je izrazil nado, da bo delo izvedencev omogočilo končnoveljavno rešitev reparacij skega problema. Delavska stranka v Ameriki. Po vzorcu angleške Labom- Party se je organizirala v Ameriki povsem nova delavska stranka, ki se je razširila hibo po celi državi. Ta shanka se čuti že tako močno, da bo kandidirala svojega člana za predsedniško mesto pri volitvah novega predsednika Združenih držav Severne Amerike. Kot kandidat prihaja v poštev senator Lafalette. Volilni boj bo v glavnem naperjen proti petrolejskim in drugim škandalom, ki so kompromitirali voditelje demokratske in republikanske stranke. Na programu ima delavska stranka istotako podržavljenje ameriških železnic. Kongres glede zrakoplovstva. V torek se je otvoril v Rimu šesti mednarodni kongres za proučevanje pravnih vprašanj zrakoplovstva. Kongresa se je udeležilo 27 držav. Predseduje kongresu profesor genovske univerze Cogitalo. Na dnevnem redu so vprašanja: uredba zrakoplovstva v raznih državah, zavarovanje in mednarodno pravo vojne v zraku. Otvoritve se je udeležil tudi ministrski predsednik Mussolini, ki so ga zborovalci vihamo pozdravili. Velika železniška nesreča v Švici. Dne 23. aprila v jubo sta na šeritgothardski železnici v bližini postaje Bellinzona trčila skupaj curiški in milanski ekspresni vlak. Oba vlaka sta se zadela z največjo silo ter sta se popolnoma razbila. Mrtvih je bilo na mestu 30 oseb, skoro vsi ostali potniki pa ranjeni, velik del od teh smrtnenevarno. Vzroka trčenja še preiskava ni odkrila. Protest uradnikov. Povodom naredbe ministrskega sveta o uradniških dokladah je Glavni savez uradnikov imel sejo, kjer je odločno nastopil proti tej novi vladni igri z uradniki in izdal sledečo resolucijo: Uprava Glavnega uradniškega saveza je na svoji seji dne 21. t. m. raz-mobivala novo odločbo ministrskega sveta, s katero so dobili uslužbenci doklade in konstatiral, da se s to odločitvijo ni zadovoljilo legitimnih inieresov državnih u-službencev, od katerih je večina brez eksistenčnega minima. Ekonomski položaj državnega uslužbenca je ostal neizpremenjen, med tem ko so življenjski pogoji vedno težji. Uprava posebno naglasa protisocialen značaj naredbe ministrskega sveta in smaba, da z njo ni spojena obljuba, ki jo je dal finančni minister dne 19. marca t L pooblaščenim predstavnikom državnih uslužbencev. Z odločbo minisbskega sveta tudi glede doklad ni predvideno nobeno zboljšanje materijalnega položaja vpokojeri-cev in vpokojenk, marveč ostane pri stari odredbi o zmanjšanju državnih dohodkov oženjenim in omoženim uslužbencem, za katere je plača fiksirana po skali, ki ne odgovarja novemu uradnemu zakonu. Predstavniki državnih uslužbencev vidijo v tem akt popolnega nerazumevanja položaja državnih uslužbencev in protestirajo odločno proti temu ter si pridržujejo popolnoma proste roke za daljne korake v bodočnosti v položaju, ki je nastal. Pribičevičeva ljubezen do dijaštva. Ena najbolj hrupnih Pribičevičevih ambicij je ta, da ga proglašajo policaj-demokratje kot nekakega fantastičnega prijatelja dijaštva. »Mladina je v naših vrstah — njena je bodočnost«, to je običajna fraza, katero trebi v javnost Pribičevičevo časopisje. A ta policajdemokratska frazerska ljubezen do dijaštva pa odkriva tudi motive, radi katerih je Pribičevič prijatelj študentov. S prijateljstvom do dijaštva se budi Pribičevič že od nekdaj, kako bi zase kupil politično prepričanje mladostnih študentov. Kako pa zgleda v resnici Pribičevičeva ljubezen do dijakov-visokošolcev, nam najbolje dokazuje slučaj s štipendijami. Ko je Pribičevič sedaj zopet postal na nesrečo celokupnega dijaštva prosvetni minister, je bila njegova prva briga za seznam vseh štipendistov in da prikroji ta seznam po svojih policaj-demokratskih političnih računih. Iz seznama štipendistov je Pribičevič takoj izbacnil 50 odstotkov akademikov. Pri tej redukciji pa je še najbolj žalostno to, da se zaključuje semester na beograjski univerzi 1. februarja, a na zagrebški pa 21. aprila. Dijaki so prejeli štipendije do 1. februarja, ker so se proračunske dvanajstine ravnale po zaključku semestra na beograjski univerzi. Za prvi semester bi morali dobiti zagrebški akademiki štipendije za mesece marc in april. Prejšnji prosvetni minister je sveto obljubil, da jim bo izplačal ta dva obroka, kakor hibo bo izglasovan proračun. Na račun te ministrske obljube so se dijaki tudi zadolžili. A sedaj se je priplazil do prosvete jugoslovanska šiba božja Pribičevič in ta ni samo črtal polovice štipendistov, ampak noče niti izplačati onih dveh obrokov, katere dolguje država ubogim štipendistom. Ta- ka je torej Pribičevičeva policajdemokratska ljubezen do akademske omladine. , : Iz krogov občinskih predstojnikov. Silno je razburil in vznemiril naše župane odlok g. okrajnega glavarja iz Maribora, ki zahteva prepis volilnih imenikov v roku 10 dni. Župani so danes preobloženi z delom na polju in sedaj pride g. notranji minister in po velikem županu mariborske oblasti zapove okrajnim glavarjem, naj od občinskih predstojnikov za gotovo prazen nič brez vsakega pametnega vzroka zahtevajo prepis volilnih imenikov. Kako naj imenujemo te gospode? Ali ne naravnost mučitelje in trinoge naših županov. Nobeden izmed teh velikih gospodov od ministra do okrajnega glavarja menda ne ve, kako je letos kmetski človek zaostal z delom na svojem gospodarstvu in uboga županska para pa naj sedaj volilne imenike prepisuje, ker g. nobanji minister nima drugega posla, kakor brez pametnega vzroka naložiti tako delo županom. Ali nimate volilnih imenikov na okrožnih sodiščih? Tam jih dajte prepisati, tistih gospodov ni mudilo in zadrževalo pri delu slabo vreme, nas župane pa pustite pri miru. Gospode državne poslance pa prosimo, naj se vendar zavzamejo za