369 0 slobodnem ženitovanji. Gospodom državnim poslancem v prevdarek. Liberalno-ustavoverni dobi se imajo ljudstva, in posebno ubogi kmet, poleg drugih nezgod in nebodiga-trebov tudi to zahvaliti, da je postava, katera vsakemu dovoljuje ženiti se, v veljavo prišla. Tudi ta postava je med drugimi ena tistih, ki splošni gmotni položaj državljanov hudo šibi in brezštevilo občin dostikrat v veliko nesrečo spravlja. Vse drugače bilo je to pred vpeljavo omenjene postave; takrat dajale so se ženitovanjske oglasnice samo takim, od katerih bilo je pričakovati, da, ako se jim družinica pomnoži in naraste, bodo jo tudi sami z vsem potrebnim preskrbovati mogli, a „nemaniči" pa dovolitve od županstev se nadejati imeli niso — zakone sklepati. In — kako je pa sedaj ? Da ima kak hlapčon ali pa morebiti tudi celo poha jač le toliko penezov, da more ženitovanjske oglasnice takso, oklice in pa poroko (zadnje dvoje prigodi se večkrat tudi celo na ,,puf) plačati, pa hajd , oženimo se! Ako se takemu ženitovanju „nebodigatreba" slučajno kako bolj zavedeno županstvo ustavlja, dobi slednjič na pritožbo od deželnega odbora morda cel6 pod kaznijo strogi zaukaz, ženinu beraču oglasnico napraviti in izročiti. Enakih slučajev je brezbrojno! — Dovoljenje primorano se izda; poroka izvrši, v malo letih družinica naraste, živeti je ni s čem. Zakonca se v kako veče mesto s trebuhom za kruhom podasta, dokler sta krepka in zraven tudi delavna, še gre, pride pa bolezen med otroke ali cel6 med stariše, pomoči ni, išče si pri bolnišnicah zavetja, stroški narastejo dosti- krat na stotine goldinarjev (zgledov je dovolj), napravi se zapisnik o stroških za oskrbovanje, stranka ne more plačati, plačajte sorodniki, ako ti ne morejo, napravi se od županstva „ubožni list", potem pa trpijo davkoplačevalci cele dežele, osobito dotičnega okraja in pa — domača občina. Kake so pa teh blagajnice gledč denarnega stanja, znano je najbolj onemu, ki ima z občinskimi zadevami opraviti. Pripeti se čestokrat, da žena iz takega zakona moža preživi, kateremu v pomanjkanji prezgodaj moči opešajo, zapusti jej čvetero, petero, sedmero in še več otrok; kam ž njimi? Občina se napleta za denarno podporo vdovi in sirotam, občina pomagati ne more, in — slednjič se občini, v katero bil je mož dostojen , cela družina v preskrbitev na vrat zvali, kar godi se posebno v ob deželnih mejah ležečih občinah , iz katerih največ takih ljudi v sosedno kronovino kruha iskat hodi. Ravno slobodne ženitve so prebivalstvu prav hud spodjedež občnega blagostanja. Da bi pač to res ne bilo! — Vsega premisleka in temeljitega pretresovanja vsestranskega vredna je ta „nepridiprav1' zadeva. Ker se, kakor se oficijelno naznanja, snide državni zbor dne 29. t. m. na Dunaji, v katerem se ima tudi ženitovanJ8ka postava pretresovati, oziroma nova predloga taiste na dnevni red priti, je nujna potreba, da se tu kaj pametnega in koristnega za celo državo v živelj obudi in spravi, ter se postava tako osnuje, da bode davkoplačevalce nepotrebnih plačevanj varovala. Ako morebiti slobodno ženitovanje utegne ostati, naj se vsaj postavno določi, da bodo take stranke, katere se kar na ,,dobri namen1' — na „roko" ali „na hlače" brez vsakega premoženja ženijo, tudi za prihodnje okoliščine glede bolezni, stroškov za javne bolnišnice, za odgojo svojih otrok uže pred poroko same skrbeti morale. Osnujejo naj se posebne okrajne, še bolje deželne blagajnice, a to ne na račun davkoplačevalcev, kateri uže tako vsem davčnim potrebam več zadostovati ne morejo, nego temveč na račun takih ženinov in nevest, ki se kar tje v en dan — na roko poročajo. Določile naj bi se za take poleg navadnih taks, stole in drugih plačil o ženitvi, posebne takse do 100 goldinarjev, iz katerih bi se za njihove prihodnje okoliščine posebne blagajnice osnovale. To bilo bi iz dveh obzirov velike važnosti: občine in davkoplačevalci bili bi posebnih stroškov obvarovani, a taki kompetenti sv. zakona bi se v svojem samskem stanu tudi štediti (šparati) navadili, kar bi gotovo tembolj tudi v zakonskom stanu skrbno nadaljevali. To je pa pod sedanjo dotično postavo ravno nasprotno. Ravno med temi ljudmi nahaja se navadno največ pijančevanja, kvartanja, lahkomišljenosti in zapravljanja ter tudi ne-moraličnega življenja. Vam pa, hrabri narodovi prijatelji, gospodje državni poslanci, to reč v pretres in vsestranski temeljiti prevdarek najtopleje priporočam, kajti moment odločitve za prihodnost v tem obziru je tukaj ! Da se vse dobro izteče, Bog pomozi! Martinjivrhar. *) *) Razodela se je Vaša želja o S. in Z. gosp. M., ki pa dozdaj ni še mogel nastopiti potovanja. Vred.