Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 268.	V LlomiaBl v poneflelE 23. novemura 1914.
LelB XLI1
s Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . , E 26'— ■i en moseu „ . . „ 2*20 H Nemčijo oeloletno . „ 29 — ia ostalo Inozemstvo . „ 35-—
V	LJubljani na dom: Za celo leto naprej . . £ 24-—
si od mes en „ . . „ 2-—
V	opravi pretentan mesefno „ 1*70
= Sobotna izdaja: ~
si celo teto....... T—
Si Nemčijo celoletno . „ 9-— ■ ostalo inozemstvo. „ 12'—
	m	. >Y* 7
J	i	;,..• Vf..
		' ' .4 Si:
•i* V	il	
;'i ♦ •V''",	tu	■A
k.		i
Iuseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 jim): za enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ si trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primaren popust.
Pomeni oznanili. iMi osmrtnica Iti.:
enostolpni petltvrsta po 2 j vin.
■■	Poslano: 1
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak daa, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Bedns letna priloga Vozni red
oa- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne b sprejemajo. — Uredniškega telelona stev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol it 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona it. 188.
Vojska Z Rus!.
Drzna ofenziva zaveznikov, ki se je pričela levo in desno od Visle in vzhodno od Thorna, neprestano napreduje in slika postaja vedno jasnejša. Dne 15. novembra so bili Rusi, ki so s šestimi armadnimi zbori prodrli v smeri proti Thornu, pri Lipnu vrženi nazaj in potisnjeni proti Plocku. Enaka usoda je zadela dne 13. novembra pri Wloclaweku en ruski armadni zbor, ki se je nato umaknil do Duninova Novega in bil 14. t. m. zopet poražen. Nek drug ruski armadni zbor, ki je prodiral proti Kolu, se je vsled omenjenega poraza umaknil do Kutnega, kjer se je 15. novembra postavil v boj in bil poražen. S tem uspehom je bila zapečatena nemška zmaga na desnem krilu. Posledica tega je bilo umikanje ruske severne skupine proti Ivangorodu, ker so pot proti Varšavi ogrožale nemške čete. ki so prodrle že čez Plock. Nadaljna posledica Hindenburgove zmage je nova gru-paciia ruske, približno 20 armadnih zborov broječe glavne moči, ki se je nahajala med Kolo in Vislo vzhodno od Krakova, posebno se, ker so avstrijske čete zmagale Ruse pri Wolbromu in Pilici. Na podlagi tega, je umevno poročilo, da se vrše boji že pri Čenstohovu in Lodzu. Po uradnem ruskem poročilu so nemške čete že preho-račile reko Bsuro severno od Lodza.
O bojnem položaju med Vislo in Karpati, kjer je približno pet do šest ruskih armadnih zborov, ni drugega znano, kakor da poskušajo priti posamezni ruski oddelki čez Karpate, kar se jim pa. doslej šc ni posrečilo. Na vsnk način bo zavezniška ofenziva na Rusko Poljskem uplivala tudi na položaj v Galiciji, kakor se je to že enkrat zgodilo. In če bo na Ruskem Poljskem zavezniške čete spremlievaia sreča, bo tudi kmalu prišla ura, ko bo Przemysl s svojimi hrabrimi branilci zopet oproščen. Boj, ki ga bijejo naše čete z rusko premočjo je občudovanja vreden. Kak je nasprotnik kaže najbolj izjava nekega na Ogrskem interniranega ujetega ruskega generala. Ko so mu povedali o velikih ruskih izgubah, se je nasmehnil in dejal: »Če jih pade 50.000, pride na njihovo mesto 100.000 novih, če jih pade ICO.OOO stopi na njihovo mesto 200.000. S tako silo se bori naša armada krepko, sijajno, veličan-stveno.
X. X X BOJI NA RUSKO-POLJSKEM.
Berolin- 21. novembra. Operacije na /zhodu se dalje razvijajo.
Iz Vzhodne Prtisije nj nič novega poročati.
Zasledovanje preko Mlawe m pri Plocku nazaj vrženega sovražnika se jc nadaljevalo.
Pri Lodzu so naši napadi napredovali.
Vzhodno od Čsnstohowa so se naše čete borile ramo ob rami s četami naših zaveznikov in so pridobile tal.
BOJ ZA ZMAGO NA POLJSKEM.
Berolin, 22. novembra. Na Poljskem se že bore za zmago. Borba južno od Plocka v okraju Lodza in pri Čenstohovu traja dalje.
.AVSTRIJSKO POROČILO O BOJIH Z RUSI.
Dunaj, 21. novembra, Uradno se razglaša: Napad zaveznikov na ruske glavne moči na Rusko Poljskem na celi črti napreduje. V bojih severozahodno od Čensto-hova sla se udala dva sovražna bataljona.
Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
Dunaj, 22. novembra. Uradno se razglaša 2, novembra opoldne: Zavezniki nadaljujejo svoj napad na Rusko Poljskem energično in uspešno.
Naše južno bojno krilo je doseglo Sze-niavvo. Posamezni sovražnikovi protinapadi so bili odbiti.
Doslej so nase čete ujele nad 15.000 Rusov. Odločitve še ni. Tudi zahodno od D u naje ca in v Karpatih se vrše večji boji.
Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
XXV.
ZMAGOVALEC PRI WLOCLAWEKU.
»Kreuzzeitung« poroča, da je v zadnji bitki pri Wloclayeku pravzaprav zmagal general pl. Mackensen. O tem generalu se je že večkrat pisalo, da je bil odstavljen in da se je sam usmrtil. Kmalu nato se je zvedelo, da je bil general Mackensen odlikovan z železnim križcem in čulo se je o njegovi izborni delavnosti kot armadni poveljnik.
RUSKO POROČILO O BOJIH.
Ruski generalni štab poroča z dne 20. novembra:
Na levem bregu reke Visle se je zadnje dni vnel boj na dveh ozemljih, na fronti med Vislo in Warto in Krakov—Čensto-hov. Boji so skrajno hudi in so deloma ofenzivni, deloma defenzivni.
V	vzhodni Prusiji napadamo jako močne, utrjene postojanke. Vzhodno od Angerburga so nemški okopi utrjeni s trikratno žično mrežo in jarki, napolnjenimi z vodo. Polastili smo se enega dela teh utrdb, ki stoje 7 vrst vzhodno od Anger-burga. Vzeli smo tudi prehod med jezeri pri Ba\velandu in Tyrklgo, Tam smo uplenili 19 topov in 6 strojnih pušk. Ujeli smo več sto mož.
V	zahodni Galiciji se nadaljuje naša ofenziva.
VELIKE MNOŽICE REŠILE RUSKI VOJNI NAČRT.
O bojih na Poljskem poroča »Daily Chronicle« iz Petrogracla: Zadnje operacije Nemcev bi bile izpremenile ruski načrt, če bi ne bila Rusija razpolagala s tako neomejenimi množinami čet. Armada generala Russkija ie prodirala tako hitro, da nekaj časa ni imela nikakega stika, s severnimi četami. General Ivanov jc pa zaupal zadnji straži, da krije njegovo desno krilo in je prodiral proti Krakovu. Nove množice so se pa vrgle v nastalo vrzel. Ž njimi se sedai vojskujejo Nemci.
RUSKI GLAVNI STAN SE UMAKNIL V VARŠAVO.
Kodanjski listi poročajo iz Petro-grada: Dnevno poročilo petrograjske brzojavne agenture priznava, da se ruske sile deloma umikajo in zbirajo v smeri proti Varšavi. Veliki glavni stan severne armade sc je premestil nazaj v Varšavo.
BITKA MEB VISLO IN VARTO.
»Times« poročajo iz Petrograda: Ofenziva med Vislo in Varto se je hitro razvila v pravo bitko; njen obseg zavira le primeroma ozka fronta, ki jo zavzemata armadi. Očividno jc izbral Hindenburg tako ozemlje radi premoči ruskih čet.
ANGLEŠKI DOPISI O BOJIK NA RUSKEM.
Dopisnik londonskega lista »Times« v Peterburgu piše:
Ruski generalni štab pričakuje izida bojev v okolici Plocka, kjer so Nemci poizkusili rusko desno krilo obiti, z zaupanjem. S pomočjo svojih strategičnih železnic na meji da so Nemci toliko čet zbrali, da je imel general Hindenburg začasno premoč. Prednje čete Rusov da so se umaknile in da so se na ogrožene kraje poslala ojačenja. Prodiranje Rusov podpirajo sedaj številne ruske rezerve.
v krakovu čujf-jo gromenje TOpov.
Graški listi poročajo (21. t. m.) iz Krakova: Nekaj dni že čujejo ponoči in podnevi s severa gromenje topov. Naj-razločnejše se je čulo gromenje dne 18. t. m. Prebivalstvo ni vznemirjeno in čisto nič nervozno. Gromenje je namreč slabo in se zato sklepa, da se bije bitka daleč od Krakova.
BITKA PRI KRAKOVU.
Cenzurirana »Gazeta Krakowska« poroča dne 19. novembra popoldne: Velika bitka pri Krakovu se je danes odločno nagnila na našo stran. Ofenziva naših čet in njih hrabri napadi so Kuse prisilili k umikanju. Danes so naše čete zopet ujele 3000 Rusov. Najbesnejši boj je bil pri Igo-lomiji (ob severnem bredu Visle na Rusko-
Poljskem tik avstrijske meje vzhodno od Krakova), kjer so naše čete Ruse vrgle iz utrjenih pozicij ter jim zadale težke izgube. Na severovzhodu od Krakova neprestano grme težki topovi. Nebo je zastrto s svin-čenosivimi oblaki; ozračje je nasičeno z vlažno meglo, iz katere od časa do časa prši mrzel dež. Bobnenje velikih topov se sliši kakor strašni vzdihi vse trpeče zemlje. Mestna cestna železnica je v službi vojaške uprave in »Rdečega križa« ter prevaža ranjence.
RUSKI UJETNIKI V KRAKOVU O SEDANJIH BOJIH.
»Reiehspost« poroča: V Krakovu je 18. t. m. popoldne po Bubicgi ulici korakal sprevod 500 ruskih ujetnikov, ki so bili ujeti v hudem, zmagovitem boju pri Mi-chalovvicu; zvečer so pa peljali po krakovskih cestah 2500 ujetih Rusov, največji ujetniški transport, ki so ga videli v Krakovu. 19. t. m. je došel zopet v Krakov ruski transport 500 mož, To dokazuje, da je spremljala zadnje dni naše orožje sreča.
Iz Kocmyrzowa je došel danes večji vlak ranjencev z bojišča severno od Krakova, Ranjenci pripovedujejo, da so zašli Rusi severno od Zabierzowa v vzkrižni ogenj avstrijske artiljerije. Ruske kolone so bile decimirane. Rusi so bežali. Zasledovale so jih naše čete.
aprovizagija krakova.
»Nowa Rreforma« piše: Kot smo izvedeli, je mestno poveljstvo storilo vse potrebno, da bi Krakov preskrbelo z živili in kurivom. Krakovska občina ima zadostne zaloge premoga za prebivalstvo, dalje zaloge moke, soli, riža, masti, tudi petroleja. Prignali so v mesto govejo živino iz okolice, da, tudi krmo. V Krakov prihajajo še vlaki s tovori živil, premoga in petroleja. Trgovci, lastniki restavracij in kavarn so dobro preskrbljeni. V mestu so tudi večje zaloge železniškega premoga. Ljudje, ki so ostali v mestu, so povečini dobro preskrbljeni z vsem.
IZ TRDNJAVE KRAKOV.
Graški listi poročajo: V Krakovu so se določile najvišje cene: Liter mleka stane 18 clo 20 vin., eno jajce 11 vin., kilogram krompirja 10 vin. Ocl 19. t. m. nadalje so zopet otvorjene vse prodajalne živil, restavracije, kavarne, lekarne. Ustanovila se je meščanska straža, da ščiti krakovske zgodovinske spomenike. Krakovsko trdnjavsko poveljstvo je izdalo oklic, ki prepoveduje civilistom dohod v Krakov in Podgorce, civilisti tucli ne smejo trdnjave Krakov zapustiti, cla bi nakupili živila.
K BOJEM NA SEVERU.
(Dovoljeno od tiskovnega urada c. in kr. vojnega ministrstva in drž. pravd-ništva na Dunaju.)
Budimpešta, 21. novembra. Poročevalec »Az Esta« brzojavlja s severnega bojišča z dne 19. t. m.: Na potu v naš severni glavni stan sem se en dan mudil v nekem ogrskem obmejnem mestu, kjer vlada sedaj mrzlično življenje. Kolodvor je poln vojakov, na peronu transporti ranjencev, znamenje, da smo blizu orjaškega vojnega po-zorišča. Po ulicah se je treba preriti skozt trenske vozove in čete, ki marširajo skozi mesto in stremijo v različne smeri; pisani vojaški tabor vseh mogočih čet oživlja sicer tako tiho mesto. Kakor sem zvedel, je naša zrnata severnovzhodno od Krakova pri Volbromu in Pilici izredno velikega pomena. Eventuelni ruski napad proti Karpatom bi bil docela brezpomemben.
beg iz vzhodne pruske.
Vojni poročevalec »Berliner Tag-blatla« piše z dne 17. novembra iz In-sterburga, da je skozi Insterburg od 7. ure zjutraj do 10. ure zvečer šlo nad 40.000 beguncev iz Vzhodne Pruske, ki to pot sedaj že drugič napravljajo. V Insterburgu begunci ne smejo biti nad 24 ur, ker morajo napraviti drugim prostor. K beguncem s kmetov se pridružujejo še tisoči iz bližnjih mest: Pillkallen. Stalunonen. Goldan. Gumbi-
nen. Načelnik okraja je izdal oklic, v katerem pravi: Okraj ni zdaj v nikaki nevarnosti. Kljub temu je potrebno, da si pravočasno predočimo, kaj da naj se ob morebitnem sovražnikovem vpadu zgodi. Moški od 15. do 45. leta so mogoče izpostavljeni vojnemu ujetništvu. Mlade ženo in dekleta, ki nimajo dobrega domačega varstva, store najboljše, da zapuste zasedeno ozemlje; drugi naj se pa sami odločijo, če hočejo ostati ali ne. Čim več prebivalcev ostane, tim manjša nevarnost obstoja po sedanjih izkušnjah za ljudi in živino ter za premoženje in za lastnino. Sam ostanem v vseh okoliščinah na svojem mestu in bom po možnosti ščitil prebivalce, ki so srčni dovolj, da ostanejo v okraju.
izseljenci iz poljskega kraljestva v rusiji.
»Novva Reforma« poroča: Prebivalstvo iz gubernij poljskega kraljestva se je v znatnem številu pred vojnim besnenjem in uničevanjem izselilo na vzhod. Nekateri so odšli prav v centralno Rusijo, zlasti tisti, katerim vojna ni vzela samo imetja, ampak tudi streho. Kot poroča »Kuryer Warssaw-ski« se je v Moskvi posebej ustanovila »pisarna v pomoč prebivalstvu, ki je pribežalo iz obmejnih gubernij« pri moskovskem mestnem svetu, ki ima v svoji oskrbi 160.000 oseb. Umestili so jih deloma po mestnih azilih, deloma jih poslali dalje. Ubežniki še vedno prihajajo. — V litevskem Minsku je tudi krajni oddelek petrogradskega komite-ta zabeležil 1880 izseljencev iz poljskega kraljestva. — V Harkov je v oktobru prišlo mnogo ljudi iz kraljestva. Zanje se je zavzela tamkajšna poljska kolonija, posebno »Društvo v pomoč ubogim rimsko - katoliške veroizpovedi«, ki jim preskrbuje stanovanje, delo, da, daje celo denarno podporo. V Petro-gradu in Carskem Selu so proti koncu oktobra priredili tridnevno nabiranje po ulicah in hišah v pomoč beguncem iz poljskega kraljestva. Od raznih radodarnih firm in zasebnikov so dobili darove v naturalijah.
40.000 poljskih izseljencev v moskvi.
Kot poroča »Ruskoje Slovo«, je prišlo v Moskvo 40. 000 poljskih izseljencev, katerih stanje je pomilovanja vredno.
ruske zabave v lvovu.
Preko Dunaja poročajo graški listi: V Ivovskem mestnem gledališču nastopa zdaj petrograjski carski balet, ki ga vodi znani plesalec Nijinski. Peti smejo le ruske ali italijanske opere. Zadnje tedne so v Lvovu otvorili za vojake več zabavališč s ciganskimi godbami in i ruskimi ter francoskimi pevkami.
karpatska črta se trdno drži.
Iz Marmarosa - Szigeta se dne 21. t. m. poroča: Rusom se dozdaj niti na eni točki ni posrečilo, da bi prodrli obrambno črto naših čet, ki čuvajo ogrsko mejo. Vsako drugače se glaseče poročilo ne odgovarja resnici. Dne 20. t. m. se je peljal višji stoliški predstojnik Ladislav Njegre in namestnik višjega državnega pravdnika Ander Illčs v avtomobilu v Toronvo, od tam pa na deželno mejo, kjer sta prvič čula gromenje topov iz daljave 30 km. Bukovina je v naših rokah. Na severovzhodnem bojišču je položaj izredno ugoden in ni nikakega povoda za kako skrb. Karpate pokriva povsod debel sneg.
CAR MOSKOVSKEMU OBČINSKEMU SVETU.
Car je na udanostno izjavo moskov* skega občinskega sveta ob napovedi turške vojske odgovoril: Moskvi, stari prestolnici, zagotavljam, da Rusija ne sklene miru, dokler se ne zlomi sovražnikov odpor in dokler ne bo popolnoma premagan ter dokler se ne rešijo zgodovinska vprašanja, ki so nam jih prepustili naši predniki.
RUSKI VOJNI DAVEK.
Frankobrod, 23. novembra. »Frankur-fer Ztg.« poročajo iz Peterburga: Rusko finančno ministrstvo je predložilo vojni davek v znesku 2 in pol milijona.
XXX
NEDOSEŽENO JUNAŠTVO 14. IN 59. PEŠPOLKA.
Dunaj, 21. novembra (Kor. urad). Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: V bojih zadnjih dni je bil ujet 9eki ruski štabni stotnik. Ko so ga prijeljali, je najprej vprašal, katere gardne čete da so izvršile brezprimerno pogumni in spretni napad, ki ga je natančneje označil. Ko se mu je odgovorilo, da sta bila to 14. in 59. pe-polk, ki se dopolnujeta v Gorenji Avstriji in na Solnograskem se je silno začudil. Stotnik, ki se je svojčas udeležil rusko-ja-ponske in cele sedanje vojne, je izjavil, da takšnega napada še ni videl.
POLJSKA PROSTOVOLJKA NAREDNIK.
Na bolniški dopust na Dunaj je došla s severnega bojišča poljska prostovoljka Stanislava Ordynski, ki se je v bojih pri Ivangorodu tako odlikovala, da je bila povišana za narednika. V sanitetni službi je nekoč stregla ranjencem šest dni in šest noči.
ZASTAVA POLJSKIM LEGIONASEM.
Dijaški dom v Budimpešti je daroval poljskim legionašem zastavo, ki jo je blagoslovil v vseučiliški cerkvi vseučiliški profesor dr. Alojzij Wolkenberg.
XXX
GROF TISZA V NEMŠKEM GLAVNEM STANU.
Berolin, 21. novembra. (Kor. ur.) Ministrski predsednik grof Tisza jc včeraj popoldne prispel v nemški veliki glavni stan. Danes ga je sprejel cesar Viljem v daljši zasebni avdijenci ter ga povabil k zajutreku. Cesar Viljem se je tudi opeto-vano pogovarjal z državnim kanclerjem in državnim tajnikom za zunanje zadeve. Ministrski predsednik je obiskal tudi načelnika generalnega štaba. Večer je grof Tisza preživel pri državnem kanclerju.
Berolin, 23. novembra. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza, ki je v petek dospel v nemški glavni stan, je bil 21. t. m. sprejet od nemškega cesarja v posebni daljši avdijenci, nakar je tudi pri cesarju zajtrkoval. Grof Tisza je imel tudi različne razgovore z državnim kanclerjem in državnim tajnikom zunanjega urada. Ministrski predsednik grof Tisza je posetil tudi šefa nemškega generalnega štaba. Zvečer je bil grof Tisza v posetih pri državnem kanclerju.
NADVOJVODA FRIDERIK ZA RANJENE VOJAKE.
Dunaj, 23. novembra. Nadvojvoda Friderik je določil, naj se vsa divjačina, postreljena to jese na njegovem lovišču pri vasi Klachau na Štajerskem, porabi za vojne preskrbovalne namene, in sicer en del za ranjence v štajerskih bolnišnicah, izkupiček za ostali del divjačine pa kot podpora družinam vojakov, v kolikor se divjačina ne bo razdelila in natura med on-dotne občinske reveže.
i LAZARET V GRADU KONOPIŠT.
Praga, 21. novembra. »Union« poroča iz Benešova: Koncem minolega meseca so se otroci pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda vrnili na grad Kono-pišt, kjer je, kakor znano, prirejen lazaret za večje število ranjencev. Ganljivo je videti sirote, kako skrbe in si prizadevajo, da bi bilo ranjencem udobno in bi jim omilili trpljenje. Tako so otroci pred kratkem v Benešovu po raznih trgovinah nakupili mnogo stvari in jih potem osebno, v spremstvu grofice Chotek, razdelili med ranjene vojake. Darovalcem so zabliščale oči, ako so videli, da so z darili ranjence razveselili. Ko je prva skupina ranjencev ozdravljena zapuščala grad Konopišt, je vsak mož prejel dragoceno darilo v spomin na dni, katere je preživel v najlepšem gradu na Češkem.
XXX
RUSIJA PROTI POLJAKOM.
»Novo Verme« poroča: Ruska vlada je odklonila državno podporno akcijo za po vojski opustošeno Poljsko, ker je prebivalstvo protlrusko.
GRDO POSTOPANJE RUSIJE Z NADŠKOFOM GROFOM SZEPTYCKIM.
»Rječ« poroča: Nadškofu grofu Szep-tyckemu, ki je nastanjen 6 svojim slugom v nekem zasebnem stanovanju v Kursku. so prepovedali sprejemati obiske. Oblasti so odklonile prošnjo kurskega katoliškega duhovnika, da bi smel obiskati nadškofa. Prepovedali so nadškofu čitati časopise, niti krajnega lista »Kurskaja bil« ne sme čitati. Nadškofovo stanovanje straži trajno neki policijski oddelek. Nadškofu so začetkoma dovolili, da je smel obiskavati cerkve in samostane, zadnji čas so mu pa tudi to prepovedali. Korespondirati grof Sreptycki ne sme. Odklonili so njegovo
prošnjo, da bi smel obiskati nadškofa Antonija v Harkovu in kijevske samostane.
XXX
REVOLUCIJONARNO GIBANJE V RUSIJI.
Peterburg, 23. novembra. Peterburška brzojavna agentura poroča: Od začetka vojne se je rusko ljudstvo zavedalo, da je treba braniti čast in nedotakljivost domovine in da je bilo edino v tem, da se morajo javne oblasti v izpolnjevanju nalog, ki so jim bile naložene vsled vojnih operacij, podpirati. Popolnoma osamelo stališče pa so zavzeli nekateri člani socialnodemo-kraških zvez, ki so nadaljevali svoje delo, da bi omajali vojaško moč Rusije z agitacijo proti vojni potom razširjanja tajnih oklicev in živahne ustne propagande. Oktobra t. 1. jc zvedela vlada, da se namerava sklicati tajna konferenca delegatov socialnodemokraških organizacij, ki naj bi sklepala o korakih za uničenje ruskega državnega sestava in najhitrejše uresničenje načrtov revolucionarnih socialistov. Dne 17. oktobra je dognala policija, da se vrši zborovanje članov konference v neki hiši na Viborški cesti, oddaljeni dvanajst vrst od Peterburga. Oddelek policije, ki je prišel na lice mesta, je našel tamkaj enajst oseb, med katerimi je bilo pet članov dume. Ker je bil namen konference brez dvoma sovražen vladi ter so bili njeni člani zasačeni na licu mesta, je policija po izvršenih hišnih preiskavah vse aretovala razen članov dume, ki so se pustili na svobodi. Preiskovalni sodnik Maškevič, ki mu je poverjeno preiskavanje posebno težkih zločinov, pa je ne glede na to uvedel na podlagi pri hišnih preiskavah zaplenjenih listin predpreiskavo ter ukazal vse člane konference aretovati zaradi pre-greška člena 102 kazenskega zakona,
XXX
NEMIRI RADI PREPOVEDI ŽGANJA V PETROGRADU.
Berolin, 21. novembra. Londonska »Times« poroča iz Petrograda, da je v ponedeljek postala na Ruskem pravo-močna prepoved glede prodaje žganih pijač po vseh krajih, kjer je navedeno vojno stanje. Prepoved je vzbudila veliko ogorčenje. Kratko pred proglasitvijo so ljudje kar naskočili trgovine z vinom in žganimi pijačami. Vse prizadete branše so vložile oster protest. Pe-terburške restavracije so grozile, da za-pro svoje lokale.
X X X
SILNI VIHARJI OB BLATNEM JEZERU.
Budimpešta, 21. novembra. Listi poročajo iz Velike Kaniže: Krog Blatnega jezera divjajo strahoviti viharji. Včeraj je vsepovsod zapadel sneg. V vaseh je povzročil orkan veliko škode; izrul je mnogo mogočnega drevja.
Na jota bojišča.
Dunaj, 22. novembra. Z južnega bojišča se uradno javlja dne 22. novembra: Močne naše čete so že prekoračile Kolu-baro, vendar se nasprotnik na mnogih dobro utrjenih točkah še upira. Naše prodiranje ovirajo, a ne ustavijo, razmočena tla in poplave ob reki, v gorovju pa meter visok sneg. Naši poizvedovalni oddelki so ujeli v zadnjih dveh dnevih zopet 2440 Srbov. Skupno število v bojih od 6. novembra do danes ujetih Srbov znaša 13.000.
PROGLAS AVSTRO-OGRSKEGA VOJNEGA POVELJSTVA.
Prebivalstvu Srbije in Črnegorel
Po božji volji, ki vodi usodo narodov, in po moči Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožesa I., je vaša domovina podložna orožni sili av-stro-ogrske armade.
S tem ste podvrženi vladi pravičnega in modrega vladarja, ki nas ni poslal semkaj, da maščujemo in kaznujemo, marveč zato, da omogočimo, da zavlada resnica in pravica.
Njegova milost seže tako daleč kakor Njegova moč. Vi ste v Njegovi oblasti, zanesite se na Njegovo milost, zaupajte Njegovim vojakom, ki so pravi-coljubni in v svesti si svoje dolžnosti. Ti vojaki bodo strogo varovali vašo deželo in vas udano ščitili.
Mi nismo iskali z vami vojne, avstro-ogrska brambna sila ne prihaja semkaj, da bi zatrla blagostanje vaše dežele. Dolgo vrsto napadov, grdenj, zasmehovanj in žaljenj je Avstro-Ogrska potrpežljivo nosila vse dotlej, dokler se — od nas nikdar vračana — sovraštva niso izrodila v strašna zločin-stva, katerih sledovi so vodili v Srbijo, kamor nam ni bilo dopuščeno zločincev dalje preganjati.
Mi za vse to ne delamo odgovornih vas in vsakega — poedincev niti ne pozivamo na odgovornost celega srbskega naroda kot takega. Ml vemo, da se niste zavedali faktičnih odnošajev, da so vam resnico prikrivali ter da st.e v
velikem delu postali žrtev brezdušnih I in sebičnih izzivačev.
V področjih, ki smo jih zasedli, bodo sodnost izvrševala vojna sodišča; vedno bomo gledali samo na resnično pravo in pravičnost. Kolikorkoli bo mogoče, bodo vodili upravo vaši lastni uradniki, ki smejo računati na naše varstvo v največji meri, ako bodo pošteno vršili svojo službo. V vseh slučajih pa bo vsakemu od vas dano na prosto voljo, da se pritoži na naše vojno poveljstvo.
Vsak bo v svojem pravu z enako dobrohotnostjo zaščiten, naj bo visokega ali nizkega rodu, ubog ali bogat, brez razlike sloja in veroizpovedanja.
Toda z isto pravičnostjo in brezobzirnostjo ter strogostjo boste kaznovani, če boste motili pravni red, katerega mi ščitimo, ali ako se boste drznili z lokavim in hinavskim delovanjem vplivati na pošteno vodenje vojne.
Proti uporu in zaroti, proti vsakršni sovražnosti, proti zahrbtnemu delovanju bomo postopali z neizprosno strogostjo po zakonih vojnega prava.
Varujte se torej takih zlodel; nanja se bo strogo pazilo in se bodo krvavo kaznovala. Vsak krivec bo kaznovan s smrtjo in v 24 urah ustreljen.
Ne bodite tedaj neiskreni in prepustite usodo države pošteni in čestiti borbi. Opravljajte mirno svoje posle; vsak naj pošteno deluje in dela zase in za svoj dom, za kruh družine. V tem boste uživali naše varstvo.
Zaupajte v pravičnost in b'agost našega modrega vladarja, v čegar oblasti ste — izpolnujte mirno dolžnosti svojega poklica, dolžnosti, ki vam jih nalaga vzdrževanje vaših domov — dolžnosti, katere vam je s preokretom usode določila volja vsemogočnega Boga!
Vrhovno poveljstvo ces. in kralj, av-stro-ogrskih poveljstev.
SNEG NA SRBSKEM.
(Od časnikarskega urada c. kr. vojnega ministrstva in državnega pravdnika na Dunaju dovoljeno.)
Budimpešta, 21. novembra; »Az Estov« poročevalec javlja dne 19. t. m.: Nenadoma je nastopila zima. Deželna cesta, ki vodi od Obrenovca, je od včeraj globoko zasnežena, kar ne obtežuje le prodiranja artiljerije, marveč tudi operacije pehote. Težave so tudi s tre-nom.
NASE PRODIRANJE V SRBIJI.
Graški listi poročajo: Srbi se vojskujejo v poletnih uniformah. Iz Belgrada so odstranili prebivalstvo. Na deželni cesti se vozi na vozeh na tisoče žena in otrok iz Belgrada proti Kragujevcu. Naše postojanke so izvrstne. Za Valjevom so zadele naše čete na trdovraten odpor, a naša artiljerija neprestano obstreljuje sovražnikove strelske jarke.
NAŠI PRODIRAJO IZ VALJEVA NAPREJ.
Graški listi poročajo: Naše glavne sile balkanske armade, ki stoje v ozemlju Valjeva, so po dvadnevnem dovoljenem od-počitku zopet podvzele akcijo čez črto v Valjevu, medtem ko so umikajoče se srbske vojne sile vedno zaposljevale naše prednje čete. — V Mačvi je zopet upostav-ljen red. Naše tehnične čete so po Srbih podrte železniške proge zopet popravile. Za naše transporte se uporabljajo tudi srbske lokomotive in vozovi, ki so jih popustili Srbi. Naknadno se je dognalo, da so zaplenili naši tudi več vozov moke in živil. Številne vojne ujetnike so že skoraj vse odpeljali z bojišča. Na meji so morali prestati kvaranteno, nakar so jih peljali skozi Bosno. S hrvatske strani se naglaša, da se je z ozemljem Mačve zopet osvojil stari banat Mačva, ki se je nahajal skoraj 400 let pod tujim gospodstvom.
KAJ PRIPOVEDUJEJO SRBSKI UJETNIKI IZPRED VALJEVA.
(Od časnikarskega urada c. kr. vojnega ministrstva in državnega pravdnika na Dunaju dovoljeno.)
Budimpešta, 21. novembra. Poročevalec »Az Esta« piše iz Stolca z dne 18. t. m.: Danes zvečer je dospelo semkaj 700 srbskih ujetnikov izpred Valjeva, med njimi več častnikov. Ujetnike so eskortirali maloštevilni črnovojniki. Večina ujetnikov ni imela uniforme in je sestajala iz 50—60 letnih mož. Po izjavah častnikov je v srbskem glavnem stanu tudi en višji francoski častnik. Vsled povelja vrhovnega poveljstva je moralo civilno prebivalstvo zapustiti vse kraje med Belgradom in Aran-gjelovcera in oditi v notranjo deželo. Baje jc iz Črnegore dospelo v Srbijo par sto francoskih vojakov. Med ujetniki je bil tudi poročnik, ki je z 12 možmi utekel k Avstrijcem, ker že več dni niso dobili nobene hrane. Vsi ujetniki so bili mnenja, da so srbske čete že na Ogrskem, da so Rusi že zasedli Budimpešto in da bi bilo treba le še nekaj dni, pa bi sc bile na alfoldski nižini združile srbske in ruske čete. Ar-madno vodstvo je čete neprestano slepilo s takimi lažnjivimi poročili in ie-le avstrijska zmatfa nri Valievu,. ift-^e laži .razkrinkala.
NOVO ZBIRANJE SRBSKE ARMADE.
Graški listi poročajo iz Sofije: Srbski listi v Nišu presojajo položaj srbske armade še vedno kot ugoden. Trde, da gre zdaj le za to, da se zberejo srbske čete na mestu, ki je za nje ugodnejše. Srbski tiskovni urad poroča o bojih zadnjih dni, da se je položaj začesno izpremenil, a da se že čez nekaj dni slika Srbom ugodno Iz-premeni. Širša javnost seveda zavijanjem ne veruje in se ne pusti varati, ker skrbe ranjenci za resnična, poročila o položaju. Kljub temu hočejo Srbi braniti deželo do zadnjega moža.
CIGANSKI OTOK NAŠI OSVOJILI.
Ciganski otok leži med Zemunom in Belgradom. Naši so ga zapustili iz taktlč-
nih razlogov, nakar so ga zasedli Srbi. Zadnje čase so ga naše čete zopet z žrtvami iztrgale Srbom.
NAŠ NAPAD NA LAZAREVAC. ^
(Od časnikarskega urada c. kr. vojnega minictraiva in državnega pravdnika na Dunaju dovoljeno.)
Budimpešta, 22. novembra. »Az Est« priobčuje naslednje poročilo svojega vojnega poročevalca, z južnega bojišča z dne 21. novembra: Včerajšnje uradno poročilo javlja, da naši napadi na Lazarevac uspešno napredujejo. Kot dopolnilo k temu naznanilo morem poročati, da so naše čete, prodirajoče ob reki Kolubari, dospele do postojanke na Lazarevcu. Laza-revške višine so kot gore neznatne in v
Erimeri z višinami pri Valjevu zelo nizke, 'godno napredovanje, katero omenja uradno naznanilo, se nanaša predvsem na osvojitev neke višine, na kateri so bfle sovražne postojanke. Sneži še vedno. Zimsko vreme je velik udarec za Srbe, ker so njihove pripravljene postojanke popolnoma zasnežene in si morajo zato večinoma delati nova kritja. Tudi nilo kos mrazu, medtem ko naše, z zimsko obleko dobro preskrbljene Čete mraz le malo čutijo in z navdušeno žilavostjo prodirajo vedno dalje in dalje.
KAKO JE V SRBIJI.
Hrvaški listi poročajo iz Sarajevai Semkaj ubegli srbski begunec pripoveduje, da stoji sedaj na čelu belgrajskih trdnjavskih čet princ Jurij. Vojvoda Putnik in ministrski predsednik Pašič sta došla za nekaj dni v Belgrad. Prebivalstvo, fei stanuje v občinah med Arangjelovcem In Belgradom, se je izselilo.	kfteMjf'
MAJOR TANKOSIČ ŽIVI?
Dunajski »Zeit« poroča neki pisnik iz Sofije, da leži srbski major Tankosič, ki je nahujskal Principa to tovariše na umor prestolonaslednik ranjen v Nišu.
FRANCOSKI TOPNIČARJI ZA MBU JO?
Dunajski listi priobčujejo pismti nekega potnika, ki pravi: Slučajno sem bil priča, ko so se iz Soluna pripeljali v Niš francoski topničarji s težkimi ladijskimi topovi. Iz Niša so se odpeljali v Kragujevac.
SRBI BEŽE V KRAGUJEVAC. — SRBSKA VLADA PREMEŠČENA V SKOP-LJE,
London. (Kor. urad) >Dailly Chrooi« ele« poročajo: Močan pritisk avstro-ogr-skih čet je prisilil Srbe, da so se umaknili v Kragujevac in da se je premestila srbska vlada v Skoplje.
KRAGUJEVAC IZPRAZNJEN.
Dopisnik »Pester Lloyda« poroča iz Sofije, da so Srbi že popolnoma izpraznili Kragujevac.
BEG IZ STARE SRBIJE V MACEDO-NIJO.
Sofija. (Kor. urad.) »Agence Tel. Bul*
gare« poroča: Iz zanesljivega vira se poroča, da so Skoplje in druga mesta v Mace-doniji prenapolnjena z begunci, ki dohajajo iz Stare Srbije in celo iz okolice Kra» gujevca beži proti jugu, da dobi zavetje v Macedoniji, kjer so Srbi uvedli nove re-kvizicije. Srbske teritorialne čete, ki se nahajajo v Macedoniji, so nujno odpoklicane v Staro Srbijo najbrže zato, da Izpe-polne nastale vrzeli v armadi na bojišču.
SRBSKI BEGUNCI.
Solun, 23. novembra. Srbske oblasti poskušajo naseljevati v Novi Srbiji kmete, ki so pobegli iz Stare Srbije. Oblasti jim dajejo na razpolago posestva pobeglih macedonskih kmetov.
Sofija, 23. novembra. (Agence Tele-graphique Bulgare.) Is Niša poročajo, da je mesto prenapolnjeno z begunci, ki ne morejo dobiti strehe. Kurz napoleondorov se je hitro zvišal na 26 dinarjev.
STRELI IZ TOPOV PRI VALJEVU 80
RAZDRLI BUKAREŠKI MIR.
Sofija, 20. novembra. »Štefani« poroča: V »Volji« piše menda bivši minister Genadijev, da naznanjajo streli topov izpred Valjeva, da ni nikogar več, ki bi čuval bukareški mir. Pogodba, katere krivičnost narodi čedalje bolj spoznavajo, se bo revidirala: ne po znanstvenih načelih ali mednarodnih običajih, marveč tako, kakor trenotek zahteva«
SRBSKA VLADA V NIŠU.
Soiija. Semkaj poročajo, da se ni srbska vlada nikamor preselila, ampak da je še v Nišu.
KNEZ TRUBECKOJ V NIŠU.
Iz Berolina: Knez Gregor, Trubeckoj je odpotoval v Niš, da zadnjič v imenu Rusije poizkusi uvesti boljše razmere med Srbijo in Bolgarijo.
XXX
RUSIJA PREROKUJE SRBIJI USODO BELGIJE.
Cenzurirani graški listi pišejo: Petro-grajski list »Utro Rosije« piše pod nadpi-som »Slovanska Belgija«; Dvozveza je predpisala Srbiji isto vlogo, kakor Belgiji. Črni dnevi čakajo nam sorodno Srbijo. V teh težkih dneh so jo nam odtrgali naši odkrili in tajni sovražniki. Srbija je pa nastopila junaško na pozorišče in junaško prenaša slovanska Belgija svojo drugo preizkušnjo. V teh za Srbijo žalostnih in težavnih trenutkih bije srce cele Rusije za Srbijo. Tudi nad Belgijo se vlada, a Belgija še ni premagana. Zdled in usoda Belgije je občudovanja vredna. Tudi Srbi naj se pripravljajo na to usodo, in naj bodo pripravljeni, da nastopajo na tisto pot, na kateri sveti luč slave.
japonsko.
JAPONSKA IZROČI NEMŠKE OTOKE V TIHEM OCEANU AVSTRALIJI.
London, 20. novembra. »Reuter« poroča: »Morningpost« v Siclnyu piše, da je Japonska obvestila Angleško, da je pripravljena Maršalske otoke in ostala nemška otočja v Tihem oceanu izročiti avstralskim oblastem. Vsled tega se poda oddelek avstralskih čet na otoke, da jih okupira do končnega skle-na. ko bodo sovražnosti končane.
NOVI GUVERNER V TSINGTAUU.
London, 23. novembra. Kakor izve fteuterjev urad, je imenovan general Kamio za generalnega guvernerja v Tsingtauu. Približno 3000 mož broječo nemško posadko bodo prepeljali na Japonsko.
HRABRI BRANILCI TSINGTAUA-
Petrograjska brzojavna agentura po-foča: Mikado je dovolil, da smejo poveljnik in častniki posadke v Tsingtauu obdržati orožje.
Mila v voiski.
(tURšKO POROČILO O BOJIH Z RUSI.
ANGLEŠKE IZGUBE.
Carigrad, 23. novembra. »Agence Ot-tomane« objavlja naslednje poročilo turškega glavnega stana: Turške čete, ki prodirajo proti Batumu, so vrgle Ruse popolnoma čez reko Čoroh. To ozemlje je sedaj od Turkov vojaške zasedeno. Turške čete so došle do Artwina in ga zasedle.
Po došlih vesteh o boju pri Šat el Ara-bu je dognano, da so imeli Angleži v tej bitki 750 mrtvih in okoli 1000 ranjencev.
Carigrad, 21, novembra. (Koresp. ur.) »Agence Ottomane« poroča iz glavnega stana: Križarka »Hamidje« je včeraj bombardirala in razrušila ruska petrolejska skladišča in radiotelegrafsko postajo v Tuabse, med Boti in Novorusijskim. Ljut hoj se je vnel 18. t. m. med našimi in angleškimi četami v Šat-el-Arabu. Zgube sovražnikove so znatne. Angleži, ki smo jih bili ujeli, so izjavili, da je vrhovni poveljnik angleških čet tudi ranjen. Naš topniški čoln »Marmaris« je oddal strel, ki je zadel nek angleški topniški čoln ter pro-vzročil na njem eksplozijo. Podrobnosti še fcUo popolnoma znane.
NEMŠKO POROČILO O DOGODKIH V EGIPTU.
' Berolin, 20. novembra. »Berliner Tageblatt« poroča iz Carigrada: Napredovanje turških čet v Egiptu se ugodno razvija. Arabske čete so prodrle že 120 km v notranjost. Listi poročajo, da se vstaja v Maroku razširja. Iz Rima prihaja vest, da vstaši ogrožavajo Fez.
TURKI PRODRLI DO SUEŠKEGA PREKOPA.
Carigrad, 23. novembra. Turški glavni stan poroča: Turške čete so došle do sueškega prekopa. Pri Kantari (45 km južno od Port Saida tik ob sueškem prekopu) je došlo do boja, v katerem so bili Angleži, ki so imeli težke izgube, poraženi in so pobegnili.
Carigrad, 23. novembra. »Agence Ottomane« objavlja naslednji komunike turškega glavnega stana: Z božjo pomočjo so turške čete dosegle sueški prekop. V boju, ki se je vršil med Soatazo in Certebe, ^okoli 30 km vzhodno od sueškega preko-
Dd. 1P Kil/% irno nnolnilrnif tri «r r% 1J \r r\ imiatrAV
ubitih, Turki so ujeli veliko Angležev, ki se v nerednem begu umikajo.
LJUTI BOJI NA EGIPČANSKI MEJI.
Rim, 20. novembra. »Giornale d' Ita-lia« poroča iz Aleksandrije v Egiptu, da se je zadnje dni peljalo skozi mesto mnogo vozov z ranjenimi angleškimi vojaki, prihajajočimi bržkone iz El Ariska ob meji, kjer so se bili in se bi-jjeo ljuti boji. V Aleksandriji jc proglašeno obsedno stanje. Otomanski podaniki se ne smejo izkrcati niti ukrcati. Tudi drugim državljanom delajo velike težave na potovanju. Vsakega preiščejo, da bi ne prinesel mohameclan-cem kakih tajnih poročil. Vsa trgovina in obrt počiva. Brzojavna zveza med Egiptom in Turčijo je pretrgana. Italijani so v velikih skrbeh.	tu
EGIPČANI PROTI ANGLEŽEM.
Carigrad, 23. novembra. (Kor. ur.) Predsednik mladoegiptovskega odbora v Genfu, Mohamed Fahmy, je v nekem razgovoru v palači kediva izjavil, cla bo egiptovsko ljudstvo izvršilo svojo dolžnost ter se dvignilo v pravem trenutku, cla bo skupno s turško armado uničilo Angleže.
OBSEDNO STANJE V TUNISU.
Dunaj, 20. novembra. »Reichpost« poroča iz Ženeve: Vsled mohamedanske vstaje v Maroku in vsled poziva kalifove-ga na sveto vojno je francoska vlada tudi v Tunisu proglasila obsedno stanje.
AFGANISTANSKI EMIR NAPOVE
VOJNO RUSIJI IN ANGLIJI.
Bukarešt, 21. novembra. Iz Carigrada se poroča: V vodilnih turških krogih se z gotovostjo govori, da bo afganistanski emir v bližnjih dneh Rusiji in Angliji napovedal vojno.
ANGLEŠKE OBLASTI BEŽE PRED BE-DUINI IN ARABCI.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Carigrada: Civilne oblasti iz Sueza, Port Saida in Ismailija so hitro premestili v Saga-zig, ker prodirajo Beduini in Arabci. Upravo Sueškega prekopa je prevzelo vojaštvo.
KEDIVE ODSTOPIL SVOJO JAHTO TURŠKI VLADI.
Iz Carigrada: Egiptovski kedive je odstopil turški vladi svojo veliko jahto »Mah-russa«.
PERZIJSKI PRINC V TURŠKI ARMADI.
Carigrad. Perzijska vlada je odposlala perzijskega princa v turški glavni stan.
ANGLEŠKO BRODOVJE NAMERAVA ENERGIČNO NASTOPITI PROTI MA-LOAZIJSKEMU OBREŽJU.
Angleškemu sredozemskemu brodovju je ukazano, da mora energično nastopiti proti maloazijskemu obrežju.
SEBASTOPOLJSKI MESTNI GLAVAR PRIPOROČA MEŠČANOM NAJ BEŽE.
Sebastopoljski mestni glavar kontre-admiral Burlat je izdal oklic, v katerem izvaja: Vojni dogodki se tako hitro in nepričakovano razvijajo, da se vsak trenutek lahko pričakuje sovražnik in obstreljevanje mesta. Priporoča prebivalstvu, da naj pobegne.
GIBANJE IZLAMA.
Carigrad, 23. novembra. (Kor. ur.) »Jeune Ture« poroča, da se v Georgiji pojavlja obširno gibanje v prid Turški.
SRBSKA DRAGOMANA, SKRITA NA
AMERIŠKEM POSLANIŠTVU.
Carigrad, 21. novembra. (Kor. ur.) Vlada je dovolila prvemu dragomanu srbskega poslaništva, Dimitrij eviču, in dragomanu Lazareviču, ki sta se skrivala na veleposlaništvu Zedinjenih držav,-rok 24 ur, da zapustita Carigrad. Jutri odpotujeta.
Italijo.
ITALIJANSKA SOCIALNA DEMO-KRACIJA
je sklenila, da izvede v celi deželi odločno propagando proti udeležbi Italije v vojski za absolutno nevtralnost Italije.
Boji na zahodu.
Berolin, 21. novembra, zahodnem bojišču je položaj premenjen. Skoro pred vso nikovo artiljerija razvija vanje.
Berolin, 22. novembra, zahodnem bojišču je položaj
(Uradno.) Na v bistvu neiz-ironto sovraž-živahno delo-
(Uradno). Na nespremenjen.
Zimsko vreme na zahodnem bojišču.
Kodanj. Iz Pariza poročajo: V Belgiji in severni Francoski vlada mraz ter sneži. Ob fronti vlada mir, ker ovira temperatura obe stranki pri kopanju novih strelnih jarkov. Francoske čete so prejele od vojnega ministrstva 1,135.000 preprog, nad milijon blazin, nad \l/o milijona kosov perila, skoro l1/* milijona trebušnih obvez in onn nnn narnv nndavir.
Angleški častniki o bojih na zahodnem bojišču.
London, 23. novembra. »Times« priobčuje pisma angleških častnikov iz bojne črte. Neki artiljerijski častnik piše: Od morja prihajajo hudi viharji, ki jih spremlja leden dež. Ceste so neuporabne. Vožnja z avtomobilom je nekaj nevarnega. Kakor izvršujejo vozači na motornih kolesih svojo nalogo, je pravi čudež. — Pisec graja tudi molčečnost uradnih krogov v Londonu in pravi: »Oblastem doma mora vendar postati jasno, da morajo nuditi občinstvu več poročil, da ne nastane nekega dne polom.« — Neki drugi častnik piše: Želim skoro, da bi čete naših sovražnikov prišle na obalo Angleške; kajti, ne verujem, da bi kaj drugega prepričalo o grozoti onih dejstev naše javno mnenje, ki skuša zelo redke vrste vojakov tukaj v strelnih jarkih ohraniti mecl hudimi boji domovini.
Težak položaj zaveznikov.
Rotterdam. »Tiydu« poroča dopisnik iz tabora zaveznikov: Operacije zaveznikov se omejujejo na to, da Nemci poplave ozemlja ne preprečijo in da vojne črte ne predro. Zavezniki imajo jako težavno stališče. Tega je krivo slabo vreme. Obrambni jarki so se izpremenili ponekod v prave reke, ki so sedaj zamrznile.
Nemci bitko v Flandriji odločno nadaljujejo.
Berlinski »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Z zahodnega Flandrskega brzojavljajo: Povodnji sicer operacije zelo ovirajo, a Nemci se energično naprej vojskujejo. Došli so pionirji, da grade mostove.
Drugo poplavljenje severne Belgije.
Pariški »Temps< objavlja podrobnosti o drugi poplavi severne Belgije. Na poplavo je opozoril neki priprosti paznik za-tvornic, ki so mu njegovi dedje pripovedovali, kako so z umetno poplavo koncem sedemnajstega stoletja pregnali Špance. Tajne odvajalne luknje so zamašili, odprli prekope in razdrli s topovi nasipe. Umetna poplava je vsekakor dvorezen meč, ker so Belgijci proti povodnji le z železniškim nasipom zavarovani. »Temps« skrbno vprašuje, če se bodo Nemci maščevali in poplavili Belgijce.
Boji med Ypern in La Bassee.
»Berliner Tageblatt« poroča: Med Ypern in La Bassee sc je vnel nov hud boj z angleškimi četami. Stal je mož proti možu. Napacl Nemcev je bil za enkrat odbit: preteklo sredo so pa vnovič začeli z ofenzivo.
Nemci prodrli pri Ypernu sovražnikovo črto.
»Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Iz Pariza se brzojavlja: Neka nemška divizija je blizu Yperna prodrla črto zaveznikov, ki so se morali umakniti. S hura-klici so vdrli Nemci v razdalji približno 5 km v sovražnikovo fronto, nakar so naleteli na rezerve v močno utrjenih postojankah, ki so obsipavale Nemce z živahnim ognjem. Ko so zavezniki pritegnili še nadaljnja oja-čenja, so se morali Nemci pred premočjo umakniti nazaj v svoje stare postojanke. Izgube so na obeh straneh velike.
Med Nieuportom in Dixmuidenom.
Amsterdam, 23. novembra. (Kor. ur.) »Telegraaf« poroča iz Sluisa z dne 21. t, m.: Na Flanderskem vlada danes zopet popolna tihota. Nastopil je hud mraz. Širijo se vesti, da so Nemci ustavili napade na Nieuport, da bodo lahko z večjo močjo napadli pri Dixmuidenu.
Nova angleška artiljerija.
Haag. Zasebna poročila javljajo, da pošiljajo Angleži nove težke topove v Belgijo. V mestih Boulogne in Dunkir-chen so izkrcali po 40 topov z municijo in potrebnimi vozovi. To je začetek ojačevanja artiljerije na angleški fronti.
Nova Zelandija pošlje Angležem še 50.000 mož.
Ministrski predsednik Nove Zelandije je obvestil angleško vlado, da lahko pošlje na Angleško še 50.000 mož.
Angleži povzročili uničenje štirih krasnih cerkva.
»Berliner Tageblatt« poroča: Angleži so štiri krasne cerkve staroromanskega sloga porabili, da so v Dixmuidenu in v okolici za njimi razvrstili strojne puške, vsled česar so bile cerkve porušene.
Nemci mečejo bombe v mesto Amiens.
Iz Kristianije poročajo: Nemci so dne 20. novembra metali bombe na mesto Amiens. Na plinarno jih je padlo najmanj 20. Ena je ubila 15 konj. Ranjenih in ubitih je veliko oseb.
Nemški napadi pri Reimsu napredujejo.
Pri Reimsu je napredoval nemški napad zadnje dni skoraj šest kilometrov proti jugu in proti jugozahodu.
Reims se vnovič obstreljuje. Dunaj. Nemci mesto Reims vnovič silovito rthsireliuigit*
General Pau opominja k vztrajnosti.
General Pau je izdal dnevno povelje armadi, v kateri opominja vojake, da naj z največjo vztrajnostjo zadržujejo naska-kujočega sovražnika, katerega ofenziva je dosegla na vzhodu in na zahodu višek.
Francoska vlada se vrne v Pariz?
Kodanj, 22. novembra. Iz Bordeauxa se poroča: V ponedeljek se vrneta v Pariz senat in zbornica; tjekaj so že dospeli ministri Briand, Sembat in Guesde. Celokupna vlada jim sledi 8. decembra. Zasedanje francoskega parlamenta se otvori 15. decembra.
Angleški kralj pride na bojišče?
Kodanj, 22. novembra. Glasom poročil iz Boulogne je dospel tjekaj valeški princ. Govori sc, da je princ prinesel naznanilo, da bo angleški kralj proti Božiču prišel obiskat angleške čete na bojnem polju.
Angleška pristanišča zavarovana z minami.
London, 21. novembra. (Kor, urad.) Admiraliteta naznanja, da se je bramba z minami razširila in da bodo vsled tega morale ladje pred nekaterimi pristanišči najemati pilote, ker da jc silno nevarno priti brez privodnika v te luke ali jih zapustiti. Ta pristanišča so ob rekah Hum-ber in Tyne ter ob njenih izlivih, nadalje v Firthu of Forth, v Moray Firthu in v Scapa-Flowu.
»Belgija izdana iu prodana!«
Berolin, 21. novembra. Listu Lokalanzeiger« piše njegov poročevalec iz Rohsenclaala: Predvčerajšnjim so v Bredi internirali sedem belgijskih čast-nikov-clezerterjev, ki jih je bil kralj Albert 5. novembra odlikoval z viteškim križem Leopoldovega reda. Pripadali so 2. pešpolku. Ko so jih rojaki vprašali, zakaj da so zapustili vrste, v katerih so sc bili hrabro vojskovali, je neki častnik odgovoril: Ker smo sili, da bi še nadalje podili naše uboge vojake v ogenj na ljubo brezsrčnim Angležem, ki skrbe le za svojo lastno kožo. Sami smo moštvu svetovali, naj dezer-tira. Saj jo vendar zločin, da sc žrtvujejo ljudje za himero. Nikar nc mislite, da bi bil kralj tucli za to, da se njegovi vrli Belgijci sekajo in koljejo. Toda, kaj naj stori? Pri svojem zadnjem sestanku s Poincarejem je sebe in deželo zapisal Francozom in Angležem. Sedaj je suženj, ne vladar. Čc se Nemci preženejo iz Belgije ali ne, naše svobodne domovine je za vedno konec. Nikar si ne domišljajte, cla bo nova Belgija neodvisna; prodani smo in izdani.
Ali bosta zadostna 2 milijona angleških vojakov?
London, 23. novembra. (Kor. urad.) V seji spodnje zbornice je unionist Ward vprašal, če bo Angleška mogla spraviti nameravano število vojakov skupaj in če bo to zadostovalo. Podtajnik državnega zbora je odgovoril, da je vojnemu uradu težko reči, če bosta zadostovalo dovoljena 2 milijona vojakov. Uradni krogi menijo, da bo to zadostovalo, v kolikor se pač more sedaj soditi. Število dosedaj nabranih vojakov se ne more javno razglasiti.
Nove pšice za angleške letalce.
London, 23. novembra. (Kor. urad.) »Daily Mail« poroča, da namerava vojni urad vpeljati novo obliko pšic, ki jih uporabljajo zračni letalci. Nova pšica bo veliko bolj nevarna in sposobna prodreti tudi strehe, ki so napravljene nad jarki.
Del belgijske vojne kontri^ucije razdeljen
med nemške vojake.
Monakovo, 23. novembra. Kakor poroča dr. Ludovik Thoma, ki se mudi na flanderskem bojišču, so del belgijske vojne kontribucije razdelili med nemške vojake in sicer je dobil vsak vojak štiri in pol marke.
Nemški princ Avgust VUjem se je ponesrečil.
Princ Avgust Viljem se je na službeni poti z avtomobilom ponesrečil. Zlomil si je nogo pod kolenom in dobil poškodbe na čeljusti.
Francoski rekruti se ne oglašajo.
Dunaj. Na Francoskem so silno raz* očarani. Vpoklical se je nov letnik 1. 1915. k asentiranju. Namesto 150.000 mladeni-čev, ki so podvrženi vojaški dolžnosti, sc jih je oglasilo samo 80.000. Pravijo, da je tega kriva okupacija severnih francoskih provinc od strani Nemcev.
Razna poročila.
BORZO V BUKAREŠTU SO ZAPRLI. Bukarešt, 21. novembra. Borzni svet je sklenil, da se borza do nadaljnjega zapre.
AVSTRALSKEGA MESA NE MOREJO VKRCATI. London, 21. novembra. (Kor. urad.^ Listu »Times« sc brzojavlja iz Melbourna, da leži v avstralskih pristaniščih 1625 ton
raj 590.000 koštrunov in jagnjet ter 80.000 košev kuncev, ki jih ne morejo naložiti na ladje, ker primanjkuje parnikov, ki bi imeli naprave za zmrznjenje mesa.
Upor Barov naraSCa.
BOJI V JUŽNI AFRIKI.
»Daily Mail« piše iz Jiihannes-burga:
Neki vlak, spremljan od dveh »klopnih vlakov, je pripeljal 10 milionov funtov Sterlingov v neki varen kraj v Kap koloniji. Pretorija je okoli in okoli zastražena z vojaki. Nihče ne sme mesta brez potnega lista zapustiti, niti brez dovoljenja vojaške oblasti petroleja prodati.
Vstaši nimajo nobene baze za operacije. S puškami so samo deloma oboroženi. Glavnega stana ni, ker se vrše bitke v malem. Povsod sc pojavljajo mali oddelki vstašev, zlasti na zahodu Transvala, celo v okolici Pretorije. Vstaši so zasedli: Heilbron in Kron-stadt: ogrožajo Lichtenburg in Rusten-burng. Njihova poveljstva so nastanjena v številnih vaseh Transvala. Vstaši se dobe povsod med policijo, uradniki in državnimi svetniki. Ce se meščanska vojska razširi, bo boj med vsemi burskimi mesti in vasmi, naj bo izid vojske tak ali tak. Južna Afrika bo razdvojena za vedno in ogorčenje proti generalu Bothi bo ostalo.
15.000 BURSKIH VSTAŠEV. — ANGLEŠKE IZGUBE.
Rotterdam. Tukaj govore, da sta se generala De \Vet in Bevers s svojimi vstaši vzhodno od mesta Bloemfoutein združila. Burskili vstašev je najmanj 15.000.
London. V zgornji zbornici je lord j Cleve priznal, da je bilo stališče Angležev ; v Afriki dosedaj zelo neugodno. Izgube znašajo 900 mož. Z ojačenjem armade se bo pa situacija kmalu zboljšala.
DEWET IN BEVERS ZDRUŽENA.
Berolin, 21. novembra. Lokalanzei-ger«: Dewet in Beyers sta se združila vzhodno od Bloemfonteina. Računa se, da štejejo njune čete do 15.000 mož.
ANGLEŠKA POSLALA BRODOVJE V JUŽNO AFRIKO.
Rotterdam, 23. novembra. »Courant« poroča iz Londona: Angleška vlada je na prošnjo južnoafriškega ministrstva odposlala oddelek brodovja v Kapstadt.
« NEMŠKO - BURSKA POGODBA.
Amsterdam, 21. novembra. (K. ur.) »Telegraf« poroča: List »Volkstem« v Pretoriji objavlja pogodbo, sklenjeno med polkovnikom Maritzom in vlado nemške jugozapadne Afrike. Pogodba obsega sedem točk, ki določajo:
1.	General Maritz proglasi neodvisnost Južne Afrike in napove Angliji vojno.
2.	Guverner Nemške jugozapadne Afrike prizna vse afriške bojne moči, ki operirajo proti Angliji, kot vojskujoče. Te moči bodo po nadaljnih dogovorih podpirale vojno proti Angliji.
3.	Ako britanska Južna Afrika proglasi svojo neodvisnost, mora cesarski guverner storiti vse možne korake, da Nemčija novo državo ali nove države kakor hitro prizna ter da se samostojna Južna Afrika pritegne obravnavam
zaradi miru.
4.	Z ozirom na to podporo nova država, oziroma nove države ne bodo ugovarjale, da se nemška vlada polasti otokov nasproti Kitskemu zalivu in nasproti Nemški južnozapadni Afriki.
5.	Rečišče Oranje bo odslej meja med Nemško južnozapadno Afriko in med Kapsko provinco.
6.	Nemčija ne bo ugovarjala, ce se goriimenovane države polaste zaliva Delagoa.
7.	Ce bi se vstaja ponesrečila, se vstašem, ki bi prišli na nemško ozemlie, prizna nemško državljanstvo in se bo z njimi ravnalo kot z nemškimi držav-Ijani.
Polkovnik Maritz je dne 16. novembra s posebnim pismom pozval polkovnika Britsa, da se kot star afrikandar pridruži boju proti Angliji.
VVolffov uracl pripominja k tej vesti: Odgovornost za, istinitost tega naznanila moramo prepustiti listu Volkstem v Pretoriji.
Boloarija in svetovna vojna.
Pariz, 22. novembra. »Temps« poroča lz Bukarešta: Vse stranke v Bolgariji so edine v tem, da mora dobiti dežela garancijo za izpolnitev svojih nacionalnih želi&, predno se udeleži vojne. Bolgarska je dokazala svojo miroljubnost, ako pa bo pritegnjena v svetovno vojno, se more zgoditi to le, če se ji prej zagotovi od ene ali druge skupine vojskujočih se držav izpolnitev njenih nacionalnih teženj.
Carigrad, 23. novembra. Z ozirom na to, da so sc v bolgarskem sobranju pojavili tflasovi za sodelovanje s tripelentento,
graja vse turško časopisje, akoravno priznava bolgarske pravice na Macedonljo, pot, ki jo je priporočala bolgarska opozicija za uveljavljenje teh pravic. Listi opozarjajo na to, da je sedaj tripelententa v takem položaju, da ne more nuditi Bolgarom ne le nobene podpore, ampak tudi nima niti časa, da bi zaradi Macedonije uvedla kaka pogajanja.
TURKI IN BOLGARI.
Carigrad, 23. novembra. Napram raznim tukaj razširjenim vestem, ki so brez-dvomno nastale na podlagi izvajanj opozi-cijonalnih govornikov v bolgarskem sobranju, se konštatira v oficijelnih turških krogih, da so turško-bolgarski odnošaji izredno prisrčni. Turški poslanik v Sofiji, Fethi bej je prinesel v tem pogledu zanesljiva zagotovila,
Sofija, 21. novembra. (Agence Tele-graphique Bulgare.) Vsled energičnih korakov bolgarske vlade je porta dovolila, da se omilijo v zadnjih dneh ukrenjene poostrene odredbe. Z ozirom na to se bodo lahko bolgarski konzuli tudi v nadalje posluževali tajne korespondence, kakor tudi privatni ljudje v svojih pismih bolgarskega jezika.
POGAJANJA ZA MACEDONIJO RAZBITA.
Sofija. Srbska ponudba, da odstopi Bolgariji macedonsko ozemlje, kjer Bolgari prebivajo, je bila tako nedoločna, da je Bolgarija vsako pogajanje o tem odbila.
BOLGARI ZAPUŠČAJO RUSIJO.
Zadnje čase zapuščajo Bolgari Rusijo. Zadnje dni jo je zapustilo 2000 Bolgarov.'
Napa® na zeppeiinove delavnice.
V Friedrichshafen sta 21. t. m. priplula dva francoska aeroplana, ki sta metala bombe na delavnico, kjer izdelujejo Zeppeiinove zrakoplove. Škode nista napravila nobene. En letalec je bil izstreljen iz zraka, drugi je pa baje ušel ter na poletu enega moža ubil in več oseb ranil.
Papež in Moči mirovni kongres.
»Corriere della Sera« prinaša infor- i rnacijo iz merodajnega vira, ko trdi, da kurija dela pri velesilah na to, da bi na bodoči kongres, ki bo razpravljal o vpostavitvi mini v Evropi, bil pripu-ščen tudi zastopnik sv. Stolice. Da bi kurija velesile pridobila za to, je obljubila Angliji, da ji pomaga urediti irsko vprašanje, Rusiji poljsko. V Franciji so že zdaj pojavlja tok, da bi se obnovile dobre razmere z Vatikanom. Avstrija more v kuriji dobiti le dobrega prijatelja. Kar se Nemčije tiče, bi ji bilo zastopstvo kurije pri sklepanju miru tudi ljubo radi nezvestobe Italije. Zastopnik kurije bi na kongresu zahteval, da bi pravo o garancijah ostalo mednarodno, zato bi se pa papež odrekel preten-zijam na svetno vlado.
Dnevne novice.
- Veliki uspehi vojnega posojila. Z
Dunaja poročajo: Uspehi vojnega posojila, podpisanega včerajšnjo nedeljo, so sijajni. Podpisanega je ll/4 milijarde kron. Termin se bo najbrže podaljšal.
-f- Vojno posojilo. Po razglasu z dne 12. novembra t. 1. o davka prostem 5 in pol odstotnem avstrijskem vojnem posojilu je finančni minister odredil, da se podpisovanje na to posojilo začne dne 16. novembra 1.1. in sklene dne 24. novembra t. 1. opolnde ob 12. uri. Povsod v naši deželi se zelo zanimajo za vojno posojilo in vsi sloji pi*ebival-stva tekmujejo, da bi uspeh povečali. Formalnosti, ki se jih je držati, preudarki, ki za mnoge niso kaj lahki za pripravo sredstva in za preskrbo lom-barda, potem formalnosti, ki se jih ni mogoče ogniti pri dosegi višjega odobrila za vezane glavnice, in pa razne težave pri občilih in pri dopisovanju ob sedanjih razmerah zahtevajo nujno, da se podpisovanje za to posojilo zaje kranjski deželni odbor vsled mnogih želj, ki jih je izrazilo prebivalstvo, obrnil do c. kr. finančnega ministrstva s prošnjo, naj bi brez ozira na že velike uspehe pri dosedanjem podpisovanju primemo podaljšalo rok za priglašanje, da bodo mogli tudi tisti, ki jih ovirajo omenjene formalnosti, izvršiti svojo domoljubno dolžnost ter biti deležni tako ugodne naložitve premoženja, kakršne ne bo zopet kmalu kdaj.
Na prošnjo, ki jo je stavil dež. odbor v lastnem in v imenu več občin in korporacij, je Njega eksCelenca gospod deželni predsednik gospoda c. kr. finančnega ministra brzojavno prosil podaljšanja roka za podpisanje vojnega posojila v svrho, da se tem činite-ljem daje potrebni čas za izvršitev potrebnih formalitet, oziroma za izposlo-vanje odobrenja za porabo vezanih glavnic.
-I- Vtis podpisovanja našega vojnega posojila v inozemstvu. Iz Berolina: »Kreuz-zeitung« naglaša, da se subskripcije avstrijskega in ogrskega vojnega posojila udeležujejo vsi sloji prebivalstva, ter primerja s tem najetje vojnega posojila na Angleškem, kjer se nihče niti ne obrača do nižjih stanov. List naglaša, da bo ta mogočni gospodarski nastop obeh držav donavske monarhije povsod napravil globok vtis.
—	Vojno posojilo. Pri podružnici c. kr, priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani je bilo med drugim subskribirano: 15.000 kron od tvrdke Bratje Moskovič, Ljubljana; 5000 K od k. u. k. Sanitats-Stamm-Abtei-lung Nr. 8, Ljubljana; 1000 K od g. dr. Georg Roethel, distriktni zdravnik, Kočevje; 600 K od g. Jos. Kurent, blagajniški sluga Kranjske hranilnice, Ljubljana; 100 kron od Ane Kiern, Ljubljana; 100 K od Ane Wurzer, Ljubljana; 100 K od Ane Sašek, Ljubljana; 30.000 K od g, Hans Krisper, Ljubljana; 15.000 K od g. Josipa Krisper, Ljubljana; 10.000 K od g. A. Ebenspanger, Ljubljana; 30.000 K od g. Ane Schneditz, dvor. svet, soproga, Ljubljana; 5000 K od g. dr. Moritz Karnitsch-nig, Kočevje. — Nadaljnje prijave se sprejemajo do incl. 24. t. m. do 12. ure dopoldne, na kar se cenj. občinstvo ponovno opozarja.
—	Prestolonaslednik Kari Franc Jože! — potomec Jurija Podjebradskega. V
praški »Union« priobčuje Avguštin Seifert članek pod naslovom »Listek i z obiteljske kronike novega prestolonaslednika Karola, Franca Jožefa«, v katerem na temelju zgodovinskih podatkov pride do zaključka, da teče v sedanjem prestolonasledniku kraljevska kri češkega, kralja Jurija Podje-bradskega. Saški kralj Albert se je poročil z Zdenko, hčerko češkega kralja Jurija Podjebradskega. Direktna linija saške kraljeve rodbine od kralja Alberta pa do sedanjega kralja Friderika Avgusta III. se da natanko ugotoviti. Naš prestolonaslednik se je rodil kot sin nadvojvode Otona in njegove soproge Marije Jožefe, ki je hčerka umrlega saškega kralja Jurija in sestra sedanjega saškega kralja Avgusta Friderika III.
Junaški železni 3. armadni zbor.
Graški listi poročajo: Zborni poveljnik general pehote pl. Colerus je štajerskemu namestniku grofu Clarvju brzojavil: Najtoplejše se zahvaljujem za čestitke ob Najvišjem odlikovanju, ki je jc m o j j u n a š k i, železni armadni zbor izbojeval. General pehote: Colerus.
-h Vojna oskrba. Uslužbenci in pomožni uslužbenci c. kr. avst. državnih železnic so naklonili v področju c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu za dobo vojne 1% in več od svoje plače za vojno oskrbo. V mesecih oktober in november v ta namen naklonjeni znesek znaša 6565 K in se je odposlal vojno-oskrbovalnemu uradu na Dunaj.
-f Veljava vere in molitve. Ako drugega dobrega ne bo imela sedanja vojna, bo imela vsaj to, da se bode po vsem svetu poživil verski duh. Katoličani zdaj veliko
molimo, Tudi taki, ki so bili že precej otrpnili, so se začeli gibati in prihajati v cerkev. Le popolni brezverci so do zadnjega časa trdili, da nobena vera ni zanič in da je molitev nepotrebna, ker nič ne pomaga, Zdaj se je pa neverni svet naenkrat izpreobrnil, odkar je Šejk-ul-islam pred »mošejo zmagovalca« v Carigradu zbrani turški množici prebral fetvah (razglas) za sveto vojno. Židovska glasila poročajo, da je vzšlo solnce odrešenja, ko so se po manifestaciji na ulici kar v turškem vojnem ministrstvu opravile molitve za zmago turškega orožja. O veri in molitvi Turkov govore sedaj židje s spoštovanjem. Znabiti bo pri njih v veljavo prišla tudi vera in molitev kristfanov
-f Dr, Josip Podobnik. S srbskega boijšča jc došlo žalno sporočilo o smrti rez. poročnika dr. Podobnika. Bil je večkrat v ognju; svojim prijateljem je sporočil marsikatero zanimivost z bojišča. Ko ni bilo več glasu o njem, se je čulo, da je utonil v Drini, kar se sedaj potrjuje. Pokojni doktor, zapušča vdovo in tri mesece starega otročiča* Bil je zvest in priden uradnik pri deželnem odboru kranjskem, zabaven tovariš ter vnet kongreganlst. Počivaj v miru, blaga duša!
—	Industrija in vojska. Zveza avstrijskih industrijcev, industrijski klub in osrednja zveza avstrijskih industrijcev so 21. t. m. priredili skupen shod, na katerem so zavzeli stališče glede na vojsko, v kateri bosta brezdvomno zmagali zvezni cesarstvi. Shod jc navduševal za podpisovanje vojnega posojila, razpravljal o sedanjem položaju avstrijske industrije, izrazil svoje zaupanje armadi in se poklonil cesarju Francu Jožefu I. in cesarju Viljemu II.
—	Poročnik Ivan Pavšlč, c. kr. rač. oficijal, je častno padel na bojišču pri Crkvici v Črnigori. Uradno poročilo se glasi: Dne 9. novembra je šel s kompa-nijo v boj proti Črnogorcem. Boj je trajal štiri dni. Poročnik Pavšič se je hrabro vojskoval, storil je, kar je mogel, ker je bil pa napadom le preveč izpo-
Županstvo občine Zg. Šiške naznanja tužno vest, il.i je njen
večletni, delavni odbornik, gospod
Ivan Pavšič
c. kr. rez. poročnik in oficijal rač. odd. c. kr. dež. vlade
preminul junaške smrti na črnogorskem bojišču pri Crkvici. Blagemu pokojniku lahka žemljica in večni spomin.
Z g. Šiška, dne 23. novembra 1914.

Gasilno druStvo v Zgornji Šiški javlja tem potom tužno vest,
da je njega ustanovitelj ln načelnik, gospod
IVAN PAVŠIČ
c. kr. rez. poročnik in oficijal e. kr. deželne vlade
preminul junaške smrti na črnogorskem bojišču pri Crkvici. Bodi pokojniku lahka žemljica in ohranjen časten spomin'
Zgornja Mika, dne 23. novembra 1014.
stavljen, ga je sovražna krogla zadela naravnost v glavo, da se je nezavesten »grudil na tla. To je bilo dne 11. novembra ob 10. uri dopoldne. V položaju nezavesti je ostal do 7. ure zvečer, ko ie umrl. Položili smo ga na mrtvaški oder, ki smo ga okrasili s smrekovimi venci. Iz Crkvice je prišel vojni kurat, da je blagoslovil pokojnikov pogreb ln grob. Pokopali smo ga 12. novembra na vzhodnem pobočju gore Lisac. Na grob smo mu postavili lesen križ z napisom smrtnega dne. Pokopali smo ga t vojaškimi častmi; ljubili smo ga vsi; bil nam je blag tovariš. Podpolkovnik Tork mu je na grobu govoril v slovo tople besede priznanja in zahvale. Grob dobi kamenit spomenik, kakor je pač v teh razmerah mogoče. Vse smo storili. da mu ohranimo časten spomin, ki ga je ljubi naš pokojnik v resnici zaslu-UL — Dr. Adolf Kahler, polkovni zdravnik c. kr. čme vojne, polk II.-37 v Cr-fcvici.
—	Pet sinov v vojski. Franc Košir, posestnik v Brezjah, občina Mekinje, ima pet sinov pri vojakih. Eden izmed njih, po imenu Anton, je bil v bojih v Srbiji ranjen.
—	Junaški Slovenec. Alojzij Iskra, infanterist pri 17. pešpolku, doma iz Mekinj na,d Kamnikom, se je pokazal tudi v največji toči krogel kot junak. Stotnik bataljona je bil težko ranjen in je ležal v toči krogel ranjen na tleh. Nobeden se mu ni upal iti pomagat, ker je vsak vedel, da ga čaka ista usoda. Tedaj se ojunači Iskra, splazi se do svojega stotnika in ga srečno odnese iz bojne črte. Nato je naš junak stotnika nesel še eno uro, dokler ni prišel do obvezovališča, kjer je dobil stotnik na-daljno pomoč.
—	Assicurazioni generali v Trstu je podpisala vojno posojilo v znesku enajst milijonov kron, in sicer sedem v Avstriji ter štiri na Ogrskem.
—	Zopet dva »mrtva« oživela. Pogrešani Anton Pogača r, podčastnik pri 17. pešpolku, iz Gore pri Komendi, brat gosp. učitelia Pogača rja v Kamniku ter zvest Član rlovske organizacije, o katerem se je vobče mislilo, da je mrtev, pisal je te dni izKostrome v Rusiji sledeče: »Dragi starši! Dolgo časa Vam nisem pisal. Gotovo dvomite, kaj je z menoj. Hvala Bogu, še sem živi 26. avgusta t. 1. popoldne sem bil ranjen v glavo. Krogla mi je priletela na levi strani v zgornjo čeljust, odbila pet zob šla skozi usta in odšla pri deenera ušesu vun. Padel sem v nezavest in obležal na mestu. Ko sem se zopet zavedel, ležal sera v mlaki krvi, obvezal sem se za silo in odšel do najblii-njega obvezovališča. Tu so mi dali prvo pomoč in dobre obveze. Prišli so nato ruski vojaki in me odvedli s seboj. Sedaj sem v Rusiji, in sicer že v peti bolnici. Zdravje se mi sicer počasi vrača, ali upanje imam, ako Bog da, da se po končani vojni zopet vidimo! Vaš zvesti Tone.« — Matija K a j f e ž, 17. pp., 12. stotnija, ki je bil v uradnem seznamu izgub št. 60 prištet med mrtve, nam poroča, da je bil pri Grodeku dne 8. septembra sicer težko ranjen, ali je kljub temu ostal pri življenju in se sedaj nahaja v Ljubljani.
—	Na bojišču je padel nadporočnik 85. pešpolka Bog. Kodermann, sin g. Franca Kodermanna, pisarniškega ravnatelja okrožnega sodišča v Novem Mestu.
—	Azijska kolera. Sanitetni departe-/nent notranjega ministrstva poroča: Dne 21. novembra so bakteriološko dognali 5 slučajev azijske kolere na Dunaju, 3 na Češkem, 21 na Moravskem, 19 v Šleziji in 6 v Galiciji. Vobče gre samo za osebe s severnega bojišča.
—	Pošiljatve za vojake na bojišča vožnine proste. Avstrijske državne železnice so dovolile, da so pošiljatve za vojake na bojiščih proste pristojbin.
—	Subskripcija vojnega posojila v Bosni in Hercegovini. Sarajevo, 21. nov. Podpisovanje avstrijskega in ogrskega posojila obeta tudi v teh deželah izredno lep uspeh.
—	Izdajatelj belgrajske »Politike« Ribnika r in njegov brat, oba znana velesrbska agitatorja, sta po izjavah ujetih srbskih štabnih častnikov padla na Cer-planini. Oče njihov je bil rodom Slovenec, ki se je preselil na Srbsko.
—	Japonska cenzura. Na Japonskem so vpeljali najstrožjo cenzuro glede na vojaška in politična poročila. Kako daleč da gre cenzura, dokazuje sledeča notica lista »Mainichi Swilmbun« v Tokiju: Brodovje neke gotove velesile je pričelo napadati nek gotovi kraj neke gotove velesile. Podpira je brodovje neke druge gotove velesile.
—	Vojno posojilo. Pri podružnici c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani je bilo med drugim prijavljenih na rubricirano vojno posojilo: 28.000 K od podporne blagajne ccmentne tovarne trboveljske premogo-kopne družbe v Trbovljah in 2000 K od obratne bolniške blagajne iste družbe.
—	Umrl je v rezervni bolnišnici v Ljubnem na Štajerskem 18. t. m. pešec 27. ''ež. brambnega polkp, Peter Mrak na v
vojski zadobljenih ranah. V Gradcu je umrl 19. t. m. pešec Pintarič.
—	G. Andrej Gabršček je bil te dni
v Gorici oproščen. Bil je tožen radi prestopka razžaljenja avstrijske vojske. Naznanil ga je neki natakar, češ da je v gostilni »pri zlatem jelenu« v družbi g. Adolfa Urbančiča se sumljivo izrazil o avstrijski vojski. G. Gabršček je s pričami dokazal, da njega in g. Urbančiča dotičnega dne sploh ni bilo v oni gostilni, lastnica hotela je pa izpovedala, da je oni natakar tako lažnjlv, da mu ni ničesar verjeti.
— Lloydov parnik zavozil na mino. Lloydov parnik »Metkovič« je zavozil ob dalmatinskem obrežju na mino in se je potopil, Ni še znano, če so se potopili tudi popotniki. Parnik »Metkovič« spada med starejše Lloydove parnike. Svojčas so ga določili za dalmatinsko plovbo. Vozil je med Trstom, Puljem, Splitom, Metkovi-čem do grškega obrežja. Zadnja leta je vozil tudi med Trstom in Benetkami. Ko je nastala vojska, je opremil Rdeči križ parnik »Metkovič« za bolniško ladjo, ki je prevažala deloma tudi po morju ranjence z južnega bojišča v Trst. Ko je pa nastala zima, niso starega parnika za prevoz ranjencev več raMli.
—	Stavka gledaliških godcev v Plznn. Člani gledališkega orkestra na mestnem gledališču v Plznu stavkajo, ker jim niso povišali plač. Občina je sklenila orkester razpustiti in sestaviti novo gledališko godbo.
—	Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih je subskribiralo po svojem predsedniku, gospodu dvornem svetniku Rudolfu grofu Chorinskyju 15.000 K 5 in pol odstotnega vojnega posojila.
—	St. Petersburg — odslej Petro-grad. Vsled odloka trgovskega ministrstva se javlja, da je ruska brzojavna uprava ime »St. Petersburg« izpreme-nila v »Petrograd«.
—	Pariška rodbina Rotschild vrnila avstrijske plemiške patente. vBerliner Ta-geblatt« poroča iz Pariza, da so poslali nazaj vsi člani rodbine Rotschild svoje avstrijske plemiške patente.
—	Glede na določitev najvišjih cen žitu in moki je zborovala v min. predsedstvu konferenca, ki so se je udeležili ministrski predsednik, notranji, trgovinski poljedelski minister in funkcionarji navedenih ministrstev. V konferenci se je konstatiralo, da so se v pogajanjih z ogr. vlado obojestranska naziranja približala in da se upa doseči uspeh začetkom bodočega tedna.
LlomioosKe novice.
lj Na ljubljanskih ljudskih šolah bi se
imel pričeti ta teden pouk tudi za dečke, toda nepričakovane razmere so nenadoma povzročile, da zopet ni nobeno šolsko poslopje prosto. Pouka torej sedaj še nebo.
lj Umrla je udova c. kr. majorja gospa Josipina Hagne,
lj Umrl je g. Anton G o r š e, gostilničar in posestnik, star 60 let.
Ij Močnikcva ulica v Ljubljani. Dne 1. oktobra je minulo 100 let, kar se je norodil v Cerknem na Gori slovenski šolnik dr. Frančišek vitez Močnik. Njemu v čast in hvaležen sno-min bo imenovana ena ljubljanskih ulic.
lj Ustrelil se je 32 let stari oženjen! narednik Franc Granegger, stanujoč v vojaškem skladišču. Pravijo, da se mu je vsled prenaoornega dela zmešalo.
lj Poljski begunec umrl. V deželni bolnišnici je umrl begunec iz Lvova 34 let stari Jožef Siklusky.
lj Umrli so v Ljubljani: Josipina Svetllčič, služkinja, 22 let. — Marijana Štular, bajtarjeva žena, 52 let. — Mihael Vavpotič, sin mizarskega pomočnika, četrt ure, — Viljem Gerešak, sin trgovskega sluge, 22 mesecev.
—	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je subskribirala za svoj lastni račun 200.000 K 5J/2% d. p. avstrijskega vojnega posojila iz leta 1914 in na račun penzijskega fonda svojega uradništva 50.000 K vojnega posojila; nadalje se je subskribiralo pri Ljubljanski kreditni banki, kot oficijelnem subskripcijskem mestu, do incl. 20. t. m. od 73 strank 563.400 K, tako da znaša skupni subskribirani znesek vojnega posojila pri tej banki 813.400 K.
lj Zgubil se je obesek, amerikanski denar z zlatim obročem, v obliki dveh kron. Najditelj dobi 50 kron nagrade in ga naj oddA pri policiji.
Ovčjo volno
kdor jo Ima naprodaj, naj Jo ponudi takoj
I. GROBELNIKU v Ljubljani. —
Kupim vsako vrsto, tudi črno In neočiščeno po brezkonkurenčni ceni. Posebno pa se plača lepa, bela, ošiščena po najvišji ceni, ki w zanjo lahko nudi	3229
:«iAC *
pffMB
MmšM
\ SANATORIUM-EMONA /J
LJUBLJANA • KOMENSKEGA UUCA- 4 K f SEF-zimm:pKmRij-Dft FR. DERGANC \1
V najem se odda s 16. docembrom dobro vpeljana
mesnica
e
Ponudbe sprejema uprava »Slovenca" pod številko 3131.
©<3©©©©©®®6)©@6)©Q*
fo volno
kupuje v vsaki množini in vsake vrste po najvišji ceni in plača suho, lepo, belo, oprano do 4 K kg; črno eno krono ceneje ANTON WERBOLE, Medija-lzlake.
Sprejme se zanesljiv ln trezen
hlapec
za prevažanje piva
ki je vešč branja in pisanja. — Več pove Zaloga puntigamskega piva, LJubljana Martinova cesta 28. 8231
PP" Trgovski H
se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo Slovenca'' pod zanesljiv. 3228 (Znamka za 3228	odgovor!)
cieieies)

Črno istrsko vino
priporočano za malokrvne, 3 Utre 5 kron,
Bela „Bržanka"
3 litre 4 krone, oboje franko ln po poštnem
povzetju. J. PANGERC, Dolina pri Tisto. 31t£
St. 21.45R
za osirotele otroke.
322e
Oddali se bodete dve mesti Jožefa .Jallenove ustanove za osirotele otroke, vsakd mesto po 84 K na leto.
Pravico do te ustanove imajo revni otroci, katerim so stariši umrli ln ki so rojeni v farah Marije oznanenja, sv. Petra ali sv. Jakoba v Ljubljani. Ustanovo se sme vživati od rojstva do izpolnitve 14. leta starosti.
Od variha podpisane prošnje je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata najkasneje do vštetega 12. decembra 1914. Prošnjam je priložiti otrokov rolsfni in krstni list ter mrtvaška Usta starlšev. V prošnji je tudi povedati, o četn se otrok preživlja, oziroma kdo zanj skrbi in na čigav račun, dalje kam da hodi otrok v šolo, če je že šole obvezan. Tudi se mora v prošnji povedati, katera c. kr. okrajna sodnija ima nad otrokom višje varstvo.
Na prošnje, ki tem pogojem ne bodo odgovarjale, se ne bo oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 20. novembra 1914.
Ivana Gorše naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je njen ljubljeni, nepozabni soprog, gospod
ANTON GORŠE
posestnik in gostilničar
po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti danes zjutraj ob '/«1- uro, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnkega bo v torek dne 24. novembra 1.1., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta št. 14 na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočam ljubljenega pokojnika v blag spomin.
Ljubljana, dne 23. novembra 1914.

Potrti od neizmerne žalosti in vendar vdani v najmodrejšo voljo božjo naznanjamo vsem dragim sorodnikom. prijatelj3m in znancem, daje preljubljenl Član našo rodbine, preekrbni, nepozabni oče, oziroma soprog in zet, gospod
Ivan Pavsič
c. kr. rač. ollcSal, c. kr. rez. poročnik
dne 11. novembra 1.1. padel v junaškem boju pri Crkvici v Črni gori, kjer je bil od nasprotne kroglje pri vestnem izpolnjevanju vojaških dolžnosti smrtno zadet in dno 12. novembra pokopan na vzhodnem pobočju gore Lisac.
Jutri v torek 24. t. m. ob 8. uri se bo ranj darovala sveta maša zaduSnica v Dravljah.
Bodi znafajnemu junaku zvest In časten spomin!
Gor. Šiška, 23. novembra 1014.
Rodbina Pavšfč - Petnlk.
Izon b kranjskega 17. pešpolka.
Ranjeni so- Ambrož Alojzij, Anderlič Fr. i podd Andrejka Franc 3, Arh Ivan 10, Arhar Anton 3, Arhar Ivan 10, enol. prost. Arneitz Viktor 10, Ažman Jožef 2, enol. prost. Baics Peter 1, Baje Franc 3. BnrnbiČ Ivan 3. korp. Barle Ivan 4 korp Bartol Ivan 11, podd. Be-negaglja Jožef 11, četov. Bergant Ludov.k 3, Bernik Jukob 11 podd. Bertoncelj Ivan 10, podd. Bezek Anton 2, Bicder Frane 0, korp. Bizjak Ivan 4, Bizjak Ivan 5, narednik BlnnC Franc 4 Blatnik Ivan 2, Bobnar Anton 3, četovodja Boh Ivan 3. Boh nc Ivan 10, Bologna Jožef 3, Brankovi?. Anton, Breltenberger Ivan 1 Brel ch Franc 9, Brenčič Gašper 1, Brojan Frane 10, korp Brunek Franc 4, podd Čebul Anton 3, četovodja Černe Avgust 10, korp. Čeme Edvard 2 korp. Cetinski Andrej 9, Cbi-bar Ivan 4, Cičigoj Ivan 10 Cvar Vincenc 3, Cvek Vinccnc 2. Cvelbar Anton 8, Cvelbnr Karel 11. Debel jak Alojzij 3, Dcbcljak Ivan 11, Debcvc Anton 10, korp. Deis nger llerman 2, Derganc Franc 9, Dežman Franc 4. Dežman Jožef 10, podd. Dobrave Franc 10, Dolenc Valentin 9. podd. Dolinar Franc 2, Dolinar Martin 10. Dornigg Franc 1, Drapovan Anton 2, Drnovšek Martin 1 korp. Drobnič Jakob 4, korp. Fabjan Leopold. Fabjanč:č Anton 2 Faj-diga Andrej 9, Fajdiga Rudolf 3, Ferjančč Al. 12, Ferluga Jožef 12, podd. Fink Alojzij 10, Finžgar Ivan 9, Fladišar Ivan, četov. Franetič 11, korp. Fric Mihael 11. Gaber Pavel 10. Ga-berjan Nikolaj 6 Galičič Matija 2, Gastraun Ivan 5. Gasperini Jožef 12, GaSnerlin Jožef 12, Geohelli Martin 3, Gerl Simon 2. Germek Martin 2. Gimpelj Martin 4. Glas.ir Jernej 4 Glo-bočnik Anton 9, Goljuf Vincerc 3, podd. Golob Anton 4, Gornik Anton 11. Grazar Ignac 2. Gril Štefan 10, Guschlbauer Ivan 11, Hafner Jožef 3, Hauptmann Franc 3. Hervol Franc 10, Hočevar Alojzij 2, Hočevar Franc 3 Homan Ign. 3, četov. Homar Tomaž 12, Hren Franc 3, Hren Jožef 10, Hudorovec Mihael 9 Inf Anton 9, četovodja Ivec Mat 9 četov. Jaklič Budolf 2, Jakša Štefan 9, Janežič Franc 9, Jankovič Jožef 9, Japelj Franc 3. Jelen Alojzij 3. Jelene Franc 10, Jelovčan 11. Jemec Matija 6, Jeran Franc 10, Jeriha Anton 6, Terovec Štefan 12. korp. Jesihr.r Ivan 6, Jonke Ivan 1, Jonke Jožef 2, Jurkovič Franc 3, podd. Kalan Lovro, Kalister Anton 11, Kaluža Anton 1. Kapus Jožef 12, Kastelic Alojzij 10. podd. Kastelic Fr.
2.	Kastelic Mat. 10, Kavšek Anton U. Kcelj Blaž 4. Keber Štefan 11, Keše Ivan 11, Zic Jo-Kef 2. Pinkela Franc 10. podd. Kleindienst Mat.
0,	korp. Klopčič Jožef 9. Klopčič Gašper 12, korp. Kmet Leopold 4, Kobe Ivan 9, Kocjan Franc 6, Kogovšek Jožef 3, Količ Jurij 3, podd. Končar Franc 4, Kordeš Albert 11, Korošec Blaž 12, korp. Kos Ivan 9. podd. Kosten Anton
3.	Postevc Anton 3, Kovačič Anton 1, Kovič Rudolf 1, Kožar Ivan 11, enol. prost. Kozma Andor 10, Krakar Jakob 12, Kraker Ivan 3, Kraker Jožef 10, Kranjr Anton 3, podd. Krapež 7ožef 1. Krašovec 1, Krašovec Mihael. Kregal-Jožef 12, Kresal Martin 4, Kržič Ivan 4. podd. Kržič Pavel 1, Kuhar Jernej 4, korp. Kuhar Ivan 5, Kump Peter 1, Kunaver Avgust 10, Kurolt Viktor 10. Kveder Ivan 7, Lach Anton ž, Lah Franc 2. Lavrenčič Ivan 4, Lavrič Ivan 3. tit. nar. Lavrinc Rudolf, četov. Leitermayer Anton 1, enol. prost. Lemiic Rafael 11, korp. Lesar Jožef 9, Leskovec Jožef 11, korp. Lipah 7, Lipovšek Franc 3, Logar Anton 4, korporal Lukek Jožef 3. Lužar Jožef 3 Majcen Alojzij 9, korp. Majdič Pavel 5, Majetič Anton C Mala-vašič Franc 3, podd. Mali Jožef, podd. Mal-narič Anton 4, Malovrh Jakob 1. Marko Ivan
9.	Marold Blaž 9, Marolt Karel 12, enol prost. Martinek Jožef 6, Matečič Peter 9 Matkovič S.mon 10, Matohanca Matija 12. Mayer Mihael
2,	Medved Alojzij 8, Medved Anton 9, Moglič Anton 2. Menard Ivan 2, Merhar Franc 4, poddesetnik Merhar Ivan 2, podd. Miklavčič Ivan K). Mlakar Ivan. Mohar Franc 3. Mršnik Ivan 1 Murn Franc 2 enol. prost. Neubacher Rud. 12, Novak Ivan 10 Novlian Martin 3, podd. Nuč:č Alojzij 1, Oblak Andrej 9, podd. Obra-novič Jožef 10 Ocenek Ivan 10, Očkon Fran 2, korp. Omahen Ivan 9. Oražen Franc 10, Ore-hek Franc 3, Orsolin Franc 10 Osredkar Peter
3,	Oswald Ivan 12 Pajer Marko 3, Pauletič Anton 2, četov. Pečjak Ignac 10. Pekovec Ivan 4 podd. Perme Valentin 9, Pešič 7 Pestator Viljem 10. Pezdirc Nikolaj 3. Pivo Jožef 3 poddesetnik Planinšek Ivan 12, podd. Podlipnik Anton 6, Polanek Karel 2, nodd. Polda Ivan, Potočnik Valentin 10. Potrebuješ Franc 10, Povše Franc 10 Prašnikar Peter 10. Pregel Mihael 3. podd. Prestor Metod 12 enol. prost. Prettner Oton 9 Prhne Franc. Princ Anton 9, Pristov Jakob 12, Prosen Tukob 9 Rablar Benjamin 10. korp. Radolovich Matija 10, podd. Rajk Franc 10. enol pro^t. Bauskolb Jožef 11, Rasem Mario 3 korp. Rsuch Pete>- 4 četov. Ravhekar Franc 4. Ravnik Ivan 5. Razpet Iv. 11. podd. Rebernik Franc 3 Renulus Viktor 3, fteš Franc 12, podd Rihtar Mihael 11, Robas Jožef 9. četov. Rom Adolf 10 Rožman Mihael
10.	Sadar Jurij 11 Sadar Ivan 11 Saje Jožef 3, podd. Salomon Stanislav 3 Samec Jakob 2, Sam;de 7 Samsn Anton 1. nodd. Sandig Peter
1,	podd. SarcJ.ar Franc 4, Saunig Jožef 9, Schwe;ger Ivan 6, Schweizerer Jožef 9, korp. Sebanec Alojzij 1. Sečnik Jožef 11 Sekula Fr.
2,	Šenčur Knrel 11. Serazin Leopold 1 Setničar Mihael 10, korp Sever IgnRC 9 Slmčič Andrej 3 Fimčič Andrej 10, Simoičič Franc Simšič Andrej 9. Šinkovec Franc 9. Šiška Jožef 12. Škvarca Franc 9 Slak Jožef 3 Slivnik Franc 10. Smole Franc 6, nodd. Smolei Alojz.i 9, Smolič Franc 12, Snek Peter 3. Snidersrhltz Marino 10. Sodja Jakob 12. Vfttlar Alojzij 11, Šoorar Franc 9, podd Stare Franc 10, Sterk Marko 10 korp. Stimec Anton 10 Stopar Jakob 6. Storin Valentin 9 Strah Jožef 10, podd. Streh ar Alojzi Alojzii. Straar Franc 12, nodd. Stuarnig Ivan 9 Subon Anton 3. četov. Suwa Anton 3. Švagel Jožef 10. korp. Svete Ivan 3, podd. Švigelj Alojzij 9, korp. Švigeli Ivan 10, enol. prost. Szekelj Emerik 4, Težak Ivan 3, enol. prost. Toman Ivan 4. Tomazin Jožef 10, Tome Jožef 2, Tominc Ivan 1. Tomšič Anton 10 Toni Franc 10. Tratnik Alojz i 11, Trček Franc 10, korp. Trentclj Franc 10. Tukan č Anton 10 Turk Jožef 9. Turk Jožef 3, Turški Jakob 9. Unctič Ivan 9 Urankar Franc 12. Urh Franc 2. korp. Valenčič Leopold 11, četovodja ValenCč Matija 11. Vrtover Anton 2 Vidmar Anton 3. Vidmar Franc 2, Vitassovič Matija 3, Volk Jožef. Vrečar Jakob 1. Zagorjan Ign. 4, Zaje Blaž 10 Zaloknr Ivan 9. nodd. Zaveršnik Jožef 10. ZigoUč Ivan 1, Zbo.ič Ivnn 9. Zrinšek Mihael 2, podd. Zupane Ivan, nodd. Županja _ številke polog imen pomenijo stotnijo.
Naročajte »Slovenca,,!
! V seznanili izpuli $1.65
so med drugimi nahajajo tudi sledeči: Nadporočnik Armlč Bogoljub 22. dom. polj. top. div., ranjen; praporščak Mikolič J>ikob. obm. stražna stot. 1/6, ranjen; Rregant Justin. 1/6 obm. stražna stot., nrtev. Čadož Jožef, 1/6 obmejna stražna stot.. ranjen; Čatar Alojzij. 87. pp., iz Trbovelj, mrtev; čenčič, 22. dom. polj. top. div., ranjen; Furlan Karel, 1/7 obm. straž, stot., ranjen; Furlan Viktor, 1/7 obm. stražna stotnija, ran f en; Gašper Franc 87. pp., 13. stot., iz Slov. gradca, ranfen; GcršaK Franc. 22. dom. j polj. top. d v., ranjen; Gerzančič Janez. 1/7 ob-| mejna stražna stot., ranjen; Glavnik Anton, 87. pp. 13 stot.. i/ Središča, ranjen; Goleš Mih.. ; 22. dom. polj. top. div., mrtev; Hrovatin Jožef 2/7 obm. stražna stot., ranjen: Janšek Franc, 2/7 obm. straž, stot., ranjen; Jecel Maks, 87. pp. 16. stot., iz Šmarij pri Celju, ranjen; Je-lušič Lovrenc. 2/7 obm. straž, stot., ranjen; Kosi Jožef, 87. pp. 13 stot. Zerovinci pri Ptuju, ranjen: Kos Janez. 2/7 obm. straž, stot., ranjen: Krajnik Jožef 1/6 obm. straž stot., mrtev; Logar Janez 2/7 obm. straž. stot.. ranjen; Maček Janez, 26. dom. p., ranjen; Maček Martin. 22. dom polj. top. divizija, ranjen; Mer-kuS Anton. 87 pp 15 stot.. iz kolice Maribora, ranjen; Mervic Jožef 1/6 obm. straž, stot., ranjen; Miklauc Stanislav. 87 np 13. stot., iz Ribnice na Staj., ranjen; Močnik Anton, 1/6 obm. straž. stot. ranien; Novak Andrej, 1/7 obm. straž. stot.. ranjen; Oblak Anton, 1/7 obmejne straž. stot.. ranjen; Oman Franc 1/7 obmejne straž. stot. ranien; Osterc Matej 87. pp. 15. stot , iz olcoPce Ljutomera, ranjen; Oster-vuh Janez. 87. np. 15. stot . iz okolice Celja, ranjen; Pahor Dominik 1'6 obm. straž, stot., mrtev; Pajk Karel. 87 pp. 16. stot.. ranjen; Petrič Franc. 2/7 obm. straž stot , ranjen; Pev-čič Martin, 3. težka havb div. 2. bat. iz okolice Celja, ranien; Pinan Janez. 1/7 obm. straž, stot . ranjen; Pohlen Jožef, 1/6 obm. straž, st., ranjen; Pozeg Jožef, 26. dom. p., ranjer;; Ra-kuša Alojzij. 87 pp. 15. stot . iz okolice Ptuja, ranjen; Rebec Franc, 3. težka havb. divzija 3. bat., iz Dutovelj pri Sežani, ranjen; Resnik Ignacij. 87. pp. 16. stot.. iz Gornjega grada, ramen; Rolič Anton 1/7 obm. straž, stot., ranjen; Silič Franc, 1/6 obm. straž, stot., ranien; Šinigoj Anton, 1/6 obm. straž, stot, ranien; Škabar Anton, 1/6 obm. straž. stot.. ranien; Skornik Franc, 87. np. 16. stot., ranjen: Sla-vinec Janez. 87. pp. 13. stot.. iz okolice Ljutomera, mrtev; Slejko Jožef. 1/6 obm. straž, st., ranien; Stefan£ič Jožef, 2/7 obm. straž, stot., ranjen; Štefane Janez, 87. np. 13. stot., Sveta Kunigunda pri Celju, ranien: Sterle Franc, 3. gorski top. polk 1 bat. ranjen; Strahoun-g Janez, 22 dom. polj. top div., ranien; Tomazin Julij, 1/6 obm. straž, stot., mrtev; Tomažič Franc, 1/6 obm. straž. stot... ranjen; Tomšič Anton, 1/6 obm. straž, stot., ranjen; Tomšič Anton Štofan, 1/6 obm. straž, stot., ranjen; Ve-likonja Jožef, 3. težka havb. div. 3. bat., ranjen; Zadravec Tomaž. 87. pp. 15. stot., iz Slabotin-cev pri Ljutomeru, mrtev; Žafran Andrej, 22. dom. nolj. top. div.. mrtev; Žntrar Jožef 87. pp. 15. stot., iz Brežic, ranjen; Zajec Matija, 97. pp., mrtev; Zelo Anton 2/7 obm. stre/. stot., ranjen; Zeml č Vinko. 87. pp. 15. stot., ranjen; Zigon Alojzii. 1/6 obm straž. stot. ranjen; Zmaher Anton I.. 87. pp. 16 stot.. iz Št. Jurija pri Celju, mrtev; Zniderš'č Vladimir 1/7 obmejne straž, stot., ujet; Zorga Jakob 1/7 obm, straž, stot., ranjen.
								
						-J?	JL	
mr Lepa prilika!
Na Karolinški zemlji poleg mitnice, proda se
tikajoč se ceste, iako prikladen za stavbišča. — Natančneje se poizve v hotelu Un.on, brezalkoholni od de ek.	3225
E
r-Jk

zdravniško priporočeno kritvore e vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po pošt-nem povzetju K 4 80. Edina zaloga
Br. Koiakovič
veletrgovina vina, vermouthn, Maršale, Maloge, konjaka, žganja itd.
Ljljl>Xja»fl««U 2631
..................................................................................
I
Tužnim srcem ln globoko žalostjo javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, tast in stari oče, gospod
fiihiii Smola
c. kr. deželnega sodišča nadsvetnik v p. in predsednik Mestne
hranilnice
v petek dne 20. novembra 1914 ob polu 2. uri zjutraj previden s tolažili sv. vere, v 62. letu svoje dobe, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v nedeljo dne 22. novembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bode služila v petek dne 27. novembra ob 9. uri v kapiteljski cerkvi. Prosi se tihega sožalja!
3224
V Novem mestu, dne 20. novembra 1914.
Filipina Smola roj. Hauffen
soproga.
Gustav Smola, c. in kr. stot. 53. pešp., Angela Vojska roj. Smola, dr. Albin Smola, odvetnik, Josip Smola, stud. med.,
otroci.
Vladimir Vojska	Zlatica, Danilo in Vladko Vojska
zet.	vnuki.
se prostovoljno 30. novembra 1914 ob 10. uri na licu mesta bivše 2itnikovo posestvo v Čušperku pri Grosupljem, Do.enjsko. Poqoji se razglase pred razprodajo; vpogledajo se lahko tudi v odvetniški pisarni dr. Frana Poček v Ljubljani, Sv. Petra cesta 11. — Zemljišče leži pri kolodvoru, meri 29 oralov, les in poslopje dosega skoraj kupno ceno. 3211

M
>

za moške in dečke ter lep« in jako okusno izgotovljene
iz pliša ali sukna vrhne • •OI vv	V I • lil*
11 m
in sesti
v zalogi po stalno najnižji ceni v manufakturni in konfekcijski trgovini
fijošt.3 Meilarske ulice
Ceniki na zahtevo brezplačno.
2999
Izvršitev oprem za neveste
KIstanDivlienD leta 1870.
za gaspode, dame in otroke lastnega izdelka
ki je radi izvrstnega kroja, točnega dela in nizke cene daleč znano, priporoča
C. L
založn!k perila ces. in kralj. Visokosti), častniških uniform, zavodov, inštitutov, samostanov itd.
Perilo po meri se najhitreje izvrši Istofam prva kranjska
pralnica in likainica
perila za gospode Motorni obrat
Ha skrbneie varovan"e perila. Najnovejši sfrojl.

Perilo se po načinu prve dunajske pralnice in Iikalnlce brez madežev kot novo lika in vse do srede vsakega tedna vposlano perilo do sobote istega tedna izvrši
Znano nčjpoštenejia postiežja.
3
OI 3 O C
0
N Ol.
01 <
< o
3 O
O
A- ^ ^
Posteljno perje, puh
lil kupok.


# A"
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
i^isk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiel Gostlnčar, državni poslanec,