Ob javni razpravi o IV. samoprispevku
Ljubljana se pripravlja na odločanje o uvedbi IV. samoprfspevka. Z letošnjim letom se izteka III. samoprispevek in je zato povsem razum-Ijivo, da smo že spomladi začeli razmišljati o tem, ali naj nadaljujemo ' z dosedaj že uveljavljeno obliko neposrednega odločanja občanov o pospešenem reševanju tistih zagat, ki jih z rednimi sredstvi nismo mogli razrešiti.
Uspehi dosedanjih treh samoprispevkov so ohrabrujoči. Kdo se ne spominja stisk, ki smo jih imeli s prešibko in nepopolno mrežo osnovnih šol, v vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter v osnovnem zdravstvu? Problemi so bili tako pereči, da jim ni bilo videti rešitve. V taki situaciji smo se, čeprav s težavami, odločili za samoprispevek. Kako pravilna je bila ta odločitev, potrjuje 123 doslej izgrajenih objektov družbenega standarda, 8 jih še gradimo, 5 pa jih bo izgraje-nih iz doslej zbranih sredstev III. samoprispevka do leta 1990. Na ta uspeh smo lahko vsi ponosni, saj smo občani Ljubljane ponovno dokazali, da zmoremo s skupno akcijo razrešiti vse probleme, ki so pomembni za nas vse In ki izboljšujejo kvaliteto življenja v našem mestu.
Sedaj smo pred novimi odločitvami. Skokovit razvoj mesta ni prinesel le napredka, ampak poraja povsem nove probleme, ki se odražajo v kvaliteti bivanja v njem. Zaradi vse večje rasti mesta se v vse ostrejši obliki pojavlja problem, kako povečanemu številu obča-nov zagotoviti dovolj zdrave pitne vode, kako preprečiti povečano onesnaževanje okolja, ki ga je dosedanji razvoj mesta že močno načel. Sredstva, s katerimi razpolagamo iz rednih virov, ne zadoščajo in to nas vodi v vse večjo nevarnost, da se bo onesnaženje okolja povečalo do stopnje, ki bo onemogočila normalno življenje v mestu. Vsako nadaljnje zamujanje v reševanju tega problema nas lahko privede v položaj, ki ga ne bomo mogli več obvladati.
Iz opravljenih analiz, predvsem študije »Ljubljana 2000«, je raz-vidno, da razpoložljiva sredstva ne omogočajo rešitve nakopičenih problemov varstva in izboljšanja okolja pred letom 2000. To pomeni, da bi se že sedanje nevzdržne razmere še znatno poslabšale. Izhod iz tega stanja je možen le, če z dodatnimi sredstvi samoprispevka pospešimo sanacijo že sedaj preko meja prizadetega okolja. S pred-laganimi ukrepi bomo omogočili kvalitetnejše življenje vsakogar med nami, ne glede na to, kje prebiva, zanamcem pa bomo zapustili bolj urejeno in zdravo okolje.
To so bili razlogi, zaradi katerih se je predsedstvo MK SZDL LjulJljana odločilo priporočiti občanom Ljubljane, da v javni razpravi obravnavajo predložen program IV. samoprispevka, da se opredelijo do predloga programa in za razpis referenduma. Zavedamo se, da gospodarsko stanje ni najbolj ugodno, vendar pa uvedba IV. samo-prispevka ne pomeni nobenih novih obremenitev za občane, saj ostane višina obremenitve osebnega in drugih oblik dohodka, nespremenjena. Razlika je le v tem, da se predlaga oprostitev obvez-nosti plačevanja samoprispevka za vse občane, ki ne dosegajo 65% povprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih v Ljubljani. To pa pomeni, da bodo plačila samoprispevka oproščeni vsi občani, kate-rih osebni dohodek sedaj ne dosega 70.000 dinarjev. Na ta način se krog delovnih Ijudl in občanov, ki so oproščeni plačevanja samopri-spevka, razširi in se s sarpoprispevkom ne posega v dohodek tistih, ki bi bili lahko zaradi tega socialno ogroženi.
Vsi občani Ljubljane so dobili že konec junija na dom prvi predlog programa IV. samoprispevka, konec avgusta pa drugi, popolnejši z vsemi obrazložitvami in s poročilom o izvajanju III. samoprispevka ter s poročilom o sanaciji objektov srednjega usmerjenega izobraže-vanja. Na ta način je zagotovljeno, da so vsi občani in delovni Ijudje Ljubljane seznanjeni tako s predlogom programa IV. samoprispevka kot tudi s strokovnimi obrazložitvami.
Predlog programa je finančno sicer zaprt tj. po obsegu zajema s IV. samoprispevkom predvideno višino sredstev izračunano na pod-lagi gibanja osebnih dohodkov in cen v letu 1985. Drugače se samega predloga tudi nismo mogli lotiti. Vendar pa to ne pomeni, da delovni Ijudje in občani ne bi mogli v javni razpravi, ki je v teku, dati svojih pripomb tako glede vsebine programa kot tudl glede razpisa refereriduma. Dosedanja javna razprava je že nakazala nekoliko vprašanj, predvsem v smeri poteka izvajanja sprejetega srednjeroč-nega programa in o posameznih programskih zasnovah IV. samopri-spevka. Dosedanji potek javne razprave nakazuje, da se delovni Ijudje In občani zavedajo nujnosti, da si sami, z lastnimi sitami, urejamo okolje v katerem živimo. Vse pripombe, predlogi in priporo-čila iz javne razprave bodo koristno napotilo delegatom v občinskih in v mestni skupščini pri sprejemanju dokončne odločitve o razpisu referenduma. Vsl za napredek. za boljše in bolj zdravo živfjenje v naSem mestu bomo ZAt
<creator>Ivo Bernard/creator>