i. A I I PREDI OGI IN ERIPD S seje sindikalnega odbora podjetja \ soboto dne 11, oktobra 19?8 je javi z ostalimi gospodarskimi pano- m .j'• ’ r * Jila pri centrali redna seja sindi- gami se je obširna iu plodna raz- naf* se iM-imerno7 onle^kaio1 hi' no kalnega odbora. Razgovor je vodil prava zaključila z naslednjimi 1 ople. kajo m po- predsedmk sindikalnega odbora tov. sklepi: .... Jože Lorenčič » q- K * naseljih naj se uredi 111 red- ,, "... ‘ ... *» sindikalne podružnice naj skup- no vzdržuje okolje in sploh je treba Odborniki so govorih o pomanjk- no z vodstvi posameznih edini:- po- doseči, da se /ur, -: i podoba delav- ijivostih m nesorazmerjih v sistemu svečajo prvo mesto skrbi za dobro škili naseiij spremeni H Vse stanovanjske, pisarniške in B Sindikalne podružnice naj ta. druge barake, ki služijo zaposlenim koj pristopijo k pripravam za iiovo-Zti prebivanje, in pomožni prostori, letno jelko. Ceršak n Sladki vrh »V. »V. tt Ruše 0"“ Pohorska koča MARIBOR Uprava, Central, skladišče, Zelezo-krivci. Samski dom in Delavsko naselje Studenci, PTM blok. Metalna, PTM tovarna, PTM stolpnica, Rotovi Šola Pobrežje, Delavsko nase je :n Menta Pobrežje, Vinska klet, Gramoznica Pobrežje, JŽ blok, Stolpnica Partizanska ces a, Avtokaroserija, Vodnjak Kamnica Kape'a K Sindikalne podružnice naj se temeljito pripravijo na občne zbore, pri tem pa pričakujejo vso pomoč osnovnih organizacij Zveze komunistov. H Zimski čas naj letos bolj kot doslej izkoristijo za sistematično izobraževalno delo. Daši se je glavna razprava sukala okrog osebnega dohodka in o življenjskih razmerah naših delavcev, sindikalni odbor ni določil stališča, , kako naj se razdeli zadnje z uredbo ■ = določeno povišanje osebnih dohodkov za Z %. Mnenja smo. da kaže uveljaviti stališče republiškega sin-diKalnega vodstva, po katerem naj bi vsak dobil najmanj ?00 dinarjev, ' ostanek pa naj se razdeli procen-tuelno na tarifne postavke. Prav tako je bilo že ob seji znano, da bo treba nemudoma spremeniti tarifni pravilnik, za kar je pooblaščen sam delavski svet in pri tem ne bo treba iskati soglasja niti občinskega ljudskega odbora niti sindikalnega sveta. Zato bi pričakovali, da bi sindikalni odbor že na tej seji spregovoril besedo o teni, kako naj bi spremenili tarifni pravilnik in to priložnost uporabili za to, da popravimo nekatera kričeča nesorazmerja v naši tarifni politiki. C. I Slovensko Bistrica B == legenda: U De'avsko naselje Javska O Počitniški dom • • Gramoznica nagrajevanja, o doseganju čistega organizacijo gradbišča, kajti prav H Da se vse postelje v naseljih dohodka podjetja, o negativnih vph- tu se da doseči znatne prihranke. opremi z mrežami in žimnicami in vih na doseganje norm, posebej pa B Spremljajo naj uresničevanje da se ta nabava vnese v plan za o delovni disciplini, čuvanju mate- postavljenih planov. leto t<<59. riala in podobnem. Tako je tovariš Anton Mesesnel poročal, da se letno po nepotrebnem uniči za 50 do -10 milijonov dinarjev elektrotehničnega materiala, tovariš Vajt pa opozarja, da se vse premalo pazi na opažne plošče. Tovariš Bokan trdi, da je v podjetja premalo dobrifi skladiščnikov in da se premalo skrbi za skladiščno službo. Med drugim so govorili tudi o higiensko-tehnični zaščiti pri delu, kjer je tovariš Škofič kot referent za HTZ izjavil, da smo v podjetju pričeli načrtno planirati finančna sredstva za potrebe HTZ. Tako je bilo v letu 1958 planiranih 3?,986.000 din zn izboljšanje osebnih zaščitnih sredstev, od tega pa 22,771.000 din dejansko porabljenih za delovne obleke in ostala zaščitna sredstva. Prav tako so za razne izboljšave že izdelani načrti za CO Ljubljana, urejuje pa se še vprašanje HTZ v CO Maribor in lesnih obratih Škofja Loka. Zadnje čase se tudi po stavbiščih urejajo primerni prostori, ki naj služijo ljudem za malice iu kamor bi se zatekli ob mrzlem in deževnem vremenu. Prav tako se zaradi večkratnih pregledov in kontrole izboljšujejo razmere v naših naseljih in menzah, čeprav to še vedno ni povsod zadovoljivo rešeno. Razveseljivo je, da število nesreč pada in da letos še nismo imeli nobene Smrtne nesreče. Število nesreč se je zmanjšalo lakole: leta 1956 se jih je od vseh zaposlenih ponesrečilo 2.22 % ali vsak 45. član kolektiva, leta 195? 1.79 % ali vsak 56. član kolektiva, leta 1958 (do 30. IX. 1958) je bilo 1.73 % nesreč, kar pomeni, da se je ponesrečil vsak 58. član kolektiva. Prav tako zaznamujemo tudi malenkosten padec boleznin, za kar pa še nimamo točnih podatkov. Po daljši razpravi o minimalnem osebnem dohodku, ki se bo po zadnjih uredbah moral dvigniti za okrog 7 %, o zaslužkih v primer- SEJA UPRAVNEGA ODBORA 28. OKTOBRA Na tej seji je med drugim Upravni odbor sklenil, da se j ustanovi novo gradbišče Pod-velka z gradnjo ceste pri elektrarni Ožbolt. Za šefa gradbišča je imenovan tov. | Kalin Danilo. Istočasno je bila imenovana = komisija za analitično oceno jj delovnih mest. Nagrajeni delovedje in strojniki Delavski svet in upravni odbor podjetja sta na svojih zasedanjih dne 8. oziroma 9. septembra letos pooblastila tehnični kolegij, da sme nagrajevati delovodje, strojnike f' in skladiščnike za vzoren red 1 na gradbiščih in vzorno vzdr- i zevanje strojev. Namen tega j nagrajevanja je, da "se spod- | buja delovodje k vzdrževa- ’ n ju reda in čistoče na grad- 1 biščih, delovodje in strojnike | k boljšemu vzdrževanju stro- ^ jev, skladiščnike pa k redu v 1 skladiščih, k boljšemu vzdr- | zevanju orodja in k pravo- I časnemu oddajanju nepotreb- j’ nega materiala in orodja. Za- i radi boljše stimulacije s tem | nagrajevanjem ni treba ča- | kati zaključka poslovnega le- ~ ta. Tehničnemu kolegiju je bi* ( lo prijavljenih več kandida- k tov. Vendar je za zdaj skle- i uil nagraditi štiri tovariše, ki se posebno odlikujejo: ta MATIJA VRBINC, delovodja na stavbišču Titova 5, gradbeno vodstvo Ljubljana, za vzoren red na gradbišču, z din 10.000. E FERDO CVIKEL, delovodja na stavbišču TE Šoštanj, gradbeno vodstvo Celje, za vzoren red na gradbišču. z din 10.000. » JANEZ MARTINČIČ, strojnik na plunirnem plugu >Vender TG 90« na gradbišču v Krškem, v staležn CO, za vzorno vzdrževanje stroja in pravočasno odstranjevanje majhnih okvar, z din 7000. B MALAVAŠIČ, strojnik na betonskem mešalcu na stolpnici v Mariboru, gradbeno vodstvo Maribor, za vzorno vzdrževanje stroja, z din 5000. Vse nagrade so v bruto zneskih, od navedenih zneskov je odbiti socialno zavarovanje in davek. Upamo, da bodo te nagrade | spodbudile delovodje, strojnike in skladiščnike k tekmovanju, kajti za te nagrade sredstev ne bo zmanjkalo, oči članov kolegija pa so odprte. | Šefi edinic, prijavljajte svoje kandidate! Petega oktobra je bilo na Pohorju slavje ne le kolektivov mariborskega gradbenega vodstva, ampak vseh Gradisovcev, saj jih je okrog 500 prihitelo na otvoritev počitniškega doma. Dom je odprl predsednik sindikalne podružnice Vinko Vajt, govorili pa so že ing. Borut Maister, šef gradbenega vodstva predsednik centralnega delavskega sveta Perne, direktor Hugo Kcržan, predsednik RO simi. gradbincev Bogo lecan. - Slike: Vinko Vajt otvarja dom; tak je naš novi dom; po otvoritvi pa je zaigral orkester po-, sKocne. Kot je videti, dobre volje ni manjkalo (direktor med Celjani) in še strelci so se pomerili Huu&a nikoli ne pout/a Podcenjevanje nevarnosti ali lahkomiselnost? MM se za- Nekatera dela že sama po sebi opozarjajo na previdnost. So pa tudi dela, ki se jih zaradi enostavnosti lotimo brez posebnih priprav in razmišljanj. Prav pri laikih, na videz enostavnih delih je bilo že več nesreč, ki so povzročile težje poškodbe, invalidmost in zmanjšano delovno sposobnost. Podobna nesreča je bila v sredo 24. 9. 1958 na delovišču v Šempetru pri Celju. Tesar, ki bi moral izmenjati lesen podporni okvir je zaradi tega, ker je podcenjeval nevarnost in ni upošteval navodila delovodje, postal sam žrtev nesreče. Le za las je manjkalo, da ni bila nesreča smrtna. Kako je bilo? Zaradi posedanja temeljev pritličnega trgovskega lokala podjetja »AgroservtLs« je bilo treba podreti nosilni vogelni steber, konstrukcijo stropa in strehe pa podpreti z lesenimi okvirji. Vse je šlo v redu. Podpore so bile postavljene, steber podrt in pričeli so z izkopom. Ko so izkopali do globine temelja,-so ugotovili, da je teren slab in da je bil tam, kjer je bil temelj podrtega stebra, nekoč vodnjak. Zato je bilo treba kopati globlje in tudi izkop razširiti, zaradi česar pa so morali postavljene podpore prestaviti. Delovodja je naročil tesarju, ki ga je dobro poznal, saj sta že več let delala skupaj, kako naj prestavi podpore. Tesar se je lotil dela s svojimi pomočniki. Najprej je postavil podporo pod prečni nosilni tram. Podporo je postavil poševno, Dne 16. septembra 1958 nas je po kratki, mučni bolezni, star 30 let, zapustil tovariš Peklaj Stane, referent za delovne odnose pri upravi centralnih obratov v Ljubljani. Tovariš Stane je bil že dolgoletni član našega kolektiva in je v podjetju nastopil službo leta 194? pri gradnji ceste na Logu. Nato je odslužil vojaški rok ter se vrnil zopet v podjetje, in sicer v lesni obrat v Škofji Loki, od koder je bil premeščen leta 1951 v centralne obrate. V zadnjih letih je zelo uspešno vršil dolžnost referenta za delovne odnose. Na tem delovnem mestu si je pridobil veliko simpatij in prijateljev ter je znal kljub temu, da je imel težko nalogo, kot človek spremljati razne težave in nevšečnosti članov našega kolektiva. Da je bil priljubljen ne samo v podjetju, ampak tudi v svojem domačem kraju, smo videli na njegovi zadnji poti, ko ga je spremljala ogromna množica domačinov in članov kolekt va Gradisa. Tovariša Peklaja Staneta bomo ohranili v trajnem spominu! NA POL POTI OB SE]I ODBORA PODRUŽNICE OBRATA GRADBENIH POLIZDELKOV V LJUBLJANI Najprej opravičilo. Pred nami je samo zapisnik seje, ki so jo imeli že pred dobrim mesecem. Ce je vse tako res, kot so zapisali v zapisnik, potem kaže o tej seji posebej razmišljati. In temu razmišljanju naj bodo posvečene naslednje vrstice, ki naj služijo kot opozorilo tudi drugim sindikalnim odbornikom, pa tudi da bi vedeli, kako naj bi njihovi voljeni odborniki delali. Pa začnimo! Na dnevnem redu so imeli med drugim tudi problematiko ob polletni bilanci. Pričakoval bi, da so odborniki podrobno analizirali polletno bilanco in da so odredili stališča sindikata, kaj bi kazalo ukreniti, da bi zapa-žene pomanjkljivosti odpravili; s čim se morda sindikat ne strinja; na kaj bi bilo treba posebej opozoriti delavski svet. Toda... Med sklepi zasledimo le, da je treba članom razložiti, kako je bil dosežen dobiček (mimogrede povedano letos nimamo niti pare dobička, marveč čisti osebni dohodek, kar kaže, da se odborniki še niso seznanili z letošnjo delitvijo celotnega dohodka podjetja, kar bi lahko prebrali tudi v Gradisovem vestniku). Dalje so opozorili, da bi bilo treba akordne cene določiti še pred oddajo del, pregledati deiovna mesta in naglasiti potrebo po študiju o gospodarjenju in delavskem upravljanju. Vse kaže, da se odborniki — in to ne le v te} podružnici — hitro zadovolje z bilanco, čim ta izkazuje toliko čistega dohodka, da ga je moč deliti na sklade in še na osebni dohodek, ki bi bil večji kot po tarifnem pravilniku. Toda samo to za sindikalnega odbornika še zdaleč ne more biti dovolj! Kako naj se deli čisti dohodek, na kakšne sklade in posebej v kakšne namene, o tem bi moral razpravljati sindikat. Mimo tega sindikat tudi ne more biti ravnodušen do poslovnih stroškov, zlasti do režijskih, saj je prav od teh odvisno, kolikšen bo končno osebni dohodek kolektiva. Če o vsem tem res niso govorili — tako vsaj je moč posneti iz zapisnika, potem so svoje delo vsekakor le napol opravili. V. J. ker je bila netkoliiko predolga in mu je zdelo verjetno preveč mudno, da bi jo odžagal. Podpore ni niti pritrdil s sponkami na prečni tram, m ti je ni podbil z zagozdami. Ko je bila ta začasna varnostna podpora postavljena, je pričel spodbijati podpore nosilnega okvirja. Opozorila delavcev, naj bo previden, ker varnostna podpora slabo stoji, ni vzel resno in — zgodilo se je. Ko je odstranil podpore okvirja, je varnostna podpora zdrsnila in tram je pokopal neprevid n e/a pod seboj. Izbil mu je 12 zob, poškodoval glavo, da je bil v nezavesti več ur, in prizadejal več poškodb tudji po telesu. Tudi še tako hitra pomoč in prevoz v bolnišnico ni zmanjšala nesreče. Komisija, sestavljena iz zastopnikov Tajništva za notranje zadeve, Inšpektorata za delo, Ljudske mili-.ce, Inšpektorata za gradnje in zastopnikov podjetja, ki je nesrečo rekonstruirala, je navedla v zapisnik naslednje: »Komisija je soglasno ugotovila, da je do nesreče prišlo zaradi nestrokovnega dela in lahkomiselnosti tesarja, ki nikakor ni pokazal, da ima strokovno podlago, tako da so celo nekvalificirani delavci vedeli več kot on sam.« Ni naš namen soditi, kdo je kriv nesreče, ampak hočemo s tem opisom samo opozorit1!, naj ne opuščamo varnostnih ukrepov, da se površnost pri delu sama maščuje in da ni dobro prezreti dobronamerne nasvete sodelavcev. Na j nam bo ta nesreča ponovno ooozorilo — da nesreča ne počiva in da obiska nikoli ne sporoči vnaprej. Š. NA MNOGA LETA! Dne 25. septembra 1958 je obhajala petdesetletnico rojstva tovarišica Šenčur Vika, uslužbenka Gradisa. Pri našem podjetju se nahaja že od leta 1943 in je bila zaposlena v materialnem oddelku centrale, v SIP, v Centralnih obratih, sedaj pa se nahaja v Korenitki kot tajnica šefa gradbišča. Ob tej priliki ji želimo mnogo zdravja, zadovoljstva ter da bi ostala še nekaj let med nami. STRELCI, NA PLAN! V mariborskih centralnih obratih so ustanovili strelsko družino, ki ima že 30 članov. To je dokaz, da med našim članstvom zanimanje za šport le ni tako majhno, kot bi kdo sodil po tem, kar je o nas slišati. S pomočjo sindikata si je ta družina nabavila tri zračne puške in pridno vadijo. Priredili so že tekmovanje kolektiva in nagradno tekmovanje ob otvoritvi doma na Pohorju. Strelska družina namerava napovedati še tekmovanje vsem Gradisovim kolektivom v streljanju. Anton Grilc Op. uredništva: Iz mariborskih centralnih obratov nas torej že pozivajo na boj. Njim je lahko, ko že pridno vadijo in si na tihem mislijo, kako bodo prvaki Gradisa ter odnesli morebitni pokal. Prepričani smo, da so med našimi kolektivi tudi takšni, ki jih ta šport veseli in da jih bodo te vrstice spodbudile, da bodo tudi pri njih začeli vaditi za »odločilen spopad« z Mariborčani. Torej: strelci na plan! Pravilnik o terenskih dodatkih Po.III. seji delavskega sveta podjetja z dne 8. septembra 1958 so terenski dodatki naslednji: Šef gradbenega vodstva Tehnični pomočnik Šef gradbišča Sektorski vodja velikega se-torja, kalkulant gradbenega vodstva. strojni referent gradbenega vodstva Sektorski vodja malega sektorja, kalkulant gradbišča, strojni referent gradbišča Inženirji s pooblastilom Komercialni šefi gradbenih vodstev Delovodja sektorja Delovodja objekta ali brez strokovnih šol Inženirji brez pooblastil Varianta: Komercialisti gradbišč Visokokvalificirani delavci 528 528 528 400 350 350 vodi sektor ja, pomočniki sektorskih vodij (tehniki s pooblastilom) Tehniki brez pooblastila Sekretar, komercialist gradbišča, tajnica, ref. za delov, silo, nabavni, glavni skladiščnik, fakturist, blagajnik, mezdni, materialni, finančni upravnik naselja, admin. v komunah Varianta: Kvalificirani delavci Sektorski skladiščnik, telefo- 270 220 240 270 270 nist, prometnik Polkvalificirani delavci 400 400 jenci NekValificirani delavci 96 64 350 300 Pogoji: 300 400 Gradbeni tehnik na gradbenem vodstvu ali gradbišču, ki ne i. Terenski dodatek je določen v tabeli A pod predpostavko, da jena terenu — delovnem mestu hrana in prenočišče. Od predlaganih bruto zneskov se odšteje še 10 % proračunskega prispevka. 2. Enak odstotek velja za samske in za poročene. 3. Terenski dodatek se plača za čas, ko je delavec na terenu in dela odrejeni delovni čas. 4. Ce napravi delavec 1 dan neopravičenega izostanka izgubi 25 % terenskega dodatka, če 2 dm 50 %, če 3 dni ves dodatek. 5. Do 4 km terenski dodatek ne pripada, prav tako ne pripada terenski dodatek, če podjetje organizira prevoz delavcev iz oddaljenej' šib krajev. 6. Delavec, ki stanuje v naselju z družino, dobi polovičen terenski dodatek (kolikor nista oba zaposlena). 7. Polovični terenski dodatek pripada delavcu, ki se dnevno vrača domov nad 4 do 10 km. 8. 70 % terenskega dodatka pripada delavcu, ki se dnevno vrača nad 10 km. 9. Terenski dodatek določa tarifna komisija, ki je pristojna za plače. Kakšen ie twoi o&ehni dohodek Dne 13. oktobra se je v Šoštanju smrtno ponesrečil zaslužen elan na- šega delovnega kolektiva, tovariš Karol Lah, star 27 let. Bil je član celjskega delavskega sveta, brigadir, po poklicu tesar. Gradisovec je bil dolgo vrsto let in nas izguba zvestega in nadvse marljivega tovariša iskreno prizadeva. Tisti dan je ravno močno deževalo. Po končanem dopoldanskem delu je šel domov na kosilo (stanoval je v naši baraki). Prav takrat pa je ugotovil, da streha pušča, saj mu je kapljalo ravno na mizo. Sam jo je šel popravit, pri tem pa je omahnil in si zlomil tilnik. Na zadn ji poti ga' je spremilo veliko članov celjskega kolektiva, dalje iz termoelektrarne Šoštanj in velenjskega rudnika. Ob odprtem grobu sta se od njega poslovila v imenu vseh Gradisoveev Lojze Mrzel, sekretar osnovne organizacije ZK v Velenju in Pavel Polgar, predsednik upravnega odbora celjskega gradbenega vodstva in tajnik sindikalne podružnice. Tovariša Laha bomo obranili v častnem spominu, njegovi družini pa izrekamo iskreno sožalje. »Gradirov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno. Z uveljavitvijo novih gospodarskih predpisov v letošnjem letu, zlasti prepisov, ki urejajo način obračunavanja osebnih dohodkov in prispevkov iz osebnega dohodka delavcev, je nastala |W)treba po novih plačilnih seznamih. Neka naša gradbišča in obrati so se še pravočasno znašli ter poiskali izhod za silo: na vidnem mestu (na oglasni deski) so takoj izobesili na lepenko nalepljeno »glavo« novega plačilnega seznama in napotili tja vsakega delavca, ki je iskal pojasnila o svojem zaslužku. Večina edinic pa tega ni storila, marveč je odpravljala delavce z enim ali drugim izgovorom, kar je povzročalo med delavstvom upravičeno nejevoljo. V tej stvari ši moramo biti na jasnem: sleherni delavec v podjetju mora dobiti ob izplačilu svojega zaslužka pismeni obračun in to z vsemi podatki iz plačilnega seznama! To je predpisano z navodilom sekretariata ZIS za delo št. 06-1903/1 z dne 8. 7. 1958. ki je bilo objavljeno v Uradnem listu FLRJ št. 30 letos. Citirano navodilo ne predpisuje izrecno nek poseben obrazec za ta obračun, vendar pa določa, da mora obračun vsebovati vse podatke iz plačilnega seznama. Obračun je lahko na samem ovitku, v katerem izročimo delavcu denar, lahko ie na posebnem traku, na posebnem obrazen ali na izrezku iz plačilnega seznama. Ce je obračun na traku Mali na izrezku, stoji nadalje v na-“vodilu, ni nujno, da bi moral trak ali izrezek vsebovati imena posameznih stolpcev, pač pa zadošča, da ima niihove zaporedne številke. V tem primeru pa mora podjetje obiaviti delavcem na primernem mestu imena rubrik s traku ali z izrezka iz plačilnega seznama, ali jih s tem seznaniti na kak drug način. V skladu s citiranim navodilom sekretariata ZIS za delo objavljamo na tem mestu vsebino posameznih stolpcev iz novega plačilnega seznama po njihovem zapovrstnem redu: 1. Zaporedna številka delavca v plačilnem seznamu 2. Redni delovni čas na dan v urah 3. Število dejanskih delovnih dni 4. Število dejansko opravljenih ur za delo po času 5. Število dejansko opravljenih ur za delo po učinku 6. Število dejansko opravljenih nadur (iz zap. št. 4 + 5) ?. Število dejansko opravljenih ur na dan tedenskega počitka in na dan državnih praznikov (iž zap. št. 4 + 5) 8. Število dejansko opravljenih nočnih ur (iz zap. št. 4 + 5) 9. Število dejansko opravljenih ur v posebnih delovnih pogojih (iz zap. št. 4 + 5) 10. Število ur rednega letnega dopusta 11. Število ur za plačane državne praznike 12. Število ur za prekinitev in zastoj dela 13. Število ur za plačani izredni dopust t4. Število ur za odstranitev z dela in za druge plačane izostanke 15. Število ur od 7-dnevnih boleznin 16. Število ur, ki bremene Zavod za socialno zavarovanje 17. Število ur za neplačani dopust 18. Število ur za upravičene izostati-ke 1°. Število ur za neupravičene izostanke 20. Skupno število ur iz stolpcev iz zap. št. 4 + 5 + 10 do 19 21. Znesek urne ali mesečne tarifne postavke (zgoraj). Znesek urnega ali mesečnega minimalnega osebnega dohodka (spodaj) 22. Znesek mesečnega minimalnega osebnega dohodka 23. Skupni znesek osebnega dohodka za delo po času 24. Skupni znesek osebnega dohodka za delo po učinku 25. Znesek osebnega dohodka za delo po normi (+ ali —) 26. Dodatek 50 % za nadure 27. Dodatek 50% za delo na dan tedenskega počitka in za delo na dan državnih praznikov 28. Dodatek 12.5% za nočno delo 29. Dodatek za posebne delovne pogoje 30. Nadomestilo za redni letni do- 52. 53. pust 31. Nadomestilo za plačane državne praznike 32. Nadomestilo za prekinitev in zastoj dela 35. Nadomestilo za druge plačane izostanke 34. Znesek prejemkov v naravi 35. Znesek premije 36. Znesek nagrade 37. Znesek osebnih dohodkov nad tarifno postavko 38. Znesek prejemkov nad predpisanimi zneski 39. Skupni znesek osebnih dohodkov od zap. št. 23 do 38 40. Doseženi osebni dohodek (%) 41. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka 42. Redni prispevek za socialno zavarovanje + stanovanjski sklad 43. Čisti osebni dohodek (zap. št. 39 ali 40 manj zap. št. 41 + 42) 44. Terenski dodatek 45. Prora''n"sk: orispevek- iz osebnega dohodka 46. Cisti terenski dodatek (zap. št. 44 manj zap. št. 45) 47. Nadomestilo za ločeno življenje 48. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka 49. Cisto nadomestilo za ločeno življenje (zap. št. 47 manj zap. št. 48) 50. Nadomestilo za prvih 7 dni bolezni 51. Povračilo za porabljeni material ali najemnina za orodje in podobno Otroške doklade Skupni znesek za izplačilo (zap, št. 43 + 46 + 49 do 52) 54. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka 55. Akontacije 56. Rezervirano za razne odbitke 57. Rezervirano za razne odbitke 58. Rezervirano za razne odbitke 59. Rezervirano za razne odbitke 60. Rezervirano za razne odbitke 61. Znesek skupnih odbitkov (zap. št. 54 do 60) 62. Znesek ostanka za izplačilo (zap. št. 53 manj zap. št. 61) 63. Priimek in ime delavca 64. Matična številka delavca 65. Dan vstopa v delo 66. Dan izstopa iz dela 67. Zaporedna številka delavca v plačilnem seznamu (ista kot v stolpcu zap. št. 1) 68. Lastnoročni podpis prejemnika. Naš namen je, da bi s to objavo vsaj v neki meri pripomogli našim delavcem, da bi se v bodoče lažje znašli pri branju posameznih obračunskih postavk z obračunskega traku. Prejkoslej pa smatramo za potrebno, da imajo vse naše edini-ce razobešene »glave« plačilnih seznamov na vidnih, delavstvu pristopnih mestih, vse dotlej, dokler to z novimi plačilnimi seznami ne bo drugače urejeno. Ha&OtW ČRNA GORA! Postavljanje kanalet na Lješkem polja. Šef gradbišča inž. Dragan Sever nadzoruje tlela Ja, presneto je daleč — so se pogovarjali v kupeju črnogorskega vlaka naši fantje, ko so se po 34 urah vožnje od doma bližali Titogradu, kamor so prihajali na novo delo, ki ga je Gradis prevzel v maju lanskega leta, o čemer obširneje piše šef gradbišča inženir Sever. Seveda je bilo treba najprej postaviti primerne hale, delavnice, separacijo, stanovanjske prostore, kuhinjo itd. kot tudi preskrba*! ustrezno opremo, skratka, postaviti naselje. Prostor gradbišča je bil že vnaprej določen glede na pridobivanje gramoza in to tik ob sotočju reke Zete in Morače — šest kilometrov izven Titograda. Kaj bi govoril — vsak začetek je težak in tudi tokrat ni bilo izjeme. Vendar je šlo delo razmeroma hitro od rok in že je bil in dan, ko so se črnogorski Gradisovci vselili v nove prostore gradbišča. Slovesen poudarek temu dnevu pa je dala naša Micka, ko je postavila na mizo domači obed. Bil je res dober — brez pripomb! Na prodišču Morače dela Zvornik s skupino domačinov in se jezi, če mu ta ali oni smukne v figovo semj co. kajti tu pripeka južno sonce z 4190C. Toda on vzdrži tudi takrat in si prižge za palec debelo cigareto. Separacijo poganja Vadas in polni silose, da je zadosti materiala za tiste, ki betonirajo kanalete. Kmetec, Žganec, Ostrman, Weiksler in drugi, vsak s svojo skupino sodelavcev, tekmujejo v proizvodnji. To je eno glavnih de! in od njihove prizadevnosti je odvisna učinkovitost proizvodnje. Tega se zavedajo! Njihov sosed je Horvat, ki neumorno betonira podstavke zdaj te, zdaj one velikosti. Njegova tresilna miza ropoče kot za stavo in tistih »borct fonov leti naravnost skozi okno le računovodji, ki jih je vse prej kot vesel, saj pravkar ureja kopico stvari, ki zahtevajo popolno točnost. Eden prvih mojstrov mehanične delavnice je bil Radko, dober delavec in prav tako dober pevec. S tisto »Lepo je v naši domovini biti mlad« je marsikatero soboto ali nedeljo spravil vso družbo v prijetno razpoloženje, ko je sedela po stari kranjski navadi ob poliču od-cedika stisnjenega grozdja. Glavni oskrbnik naselja, skladiščnik, na-bavljač in priložnostni delavec — vse v eni osebi pa je liija, ki skrbi za material in še za vrsto naših drobnih potreb in želja. Ob popoldnevih redno pomaga Martinu. Ta se je »izučil« za železokrivca, potrebe gradbišča so namreč različne in je treba znati prijeti za vsako delo. Tako vsaj pravi delovodja Er-klavec, ki se odločno bori za čim večjo proizvodnjo. No — boste rekli — precej jih že poznamo, toda vam kar povem — Toneta, našega šoferja pa še ne. Malce se bo sicer pridušal, vendar pa bo dosti povedati o cestah im še o marsičem drugem tudi. Pomaknimo se s časom naprej. Jeseni, ko je bilo izgotovljeno že nekaj kilometrov, so se odprla delovišča na terenu: najprej v Dani- Prave zime tu pravzaprav ni-Sneg le redko zapade in v nekaj} dneh skopni.. Pač pa zapiha od ča-i sa do časa močna burja s hitrostjo do 120 km na uro in ruši brzojavne drogove, manjše lope, odkriva strelke itd. Vleče od tri do pet dni z ne-, zmanjšano močjo. Vsem nam bo v spominu lanski 2|9. november, ko je iznenada zapihal močan in mrzel veter, da je v dveh urah zmrznila vsa voda v vodovodni napeljavi, v hladilnikih avtomobilov itd. Odkril nam je precejšen del salonitne strehe, še barake smo morali podpreti. Delati ni bilo moč. Po ves dan smo se drenjali ob štedilniku v kuhinji. Najhujše pa so bile noči, saj je prepihalo še odeje. Naš tehnik, ki je bolj zmrznjene sorte, si je poveznil prek postelje 40 kilogramov težko ponjavo, da je zjutraj komaj zlezel izpod nje. Zeblo ga ni, kot je zadovoljno izjavil. Tudi to je minulo in še marsikaj bo — pravo delo nh terenu pa se je spet začelo ob koncu marca. Izkopi, betoniranje, postavljanje podpor, tesnitev kanalet, dela naj črpal n i itd. — vse to je s pomladjo oživelo v novem poletu in traja še vedno. Tehnik Žužek postavlja profile. Takole na uho povedano — nikoli lovgradu, t. j. izgradnja črpalne po- nima dosti letev in žice, kajti on staje, kjer bodo črpali vodo za namakanje v glavni kanal, od tu pa bo tekla po omrežju manjših kanalov na polja. Istočasno smo začeli tudi na sektorju na Lješkem polju, Kosovem lugu in Vel jem polju. Kolektiv se je seveda povečal, v glavnem iz domačinov, nekaj pa jih je prišlo kasneje še iz Slovenije. Žal pa dela v tem času na terenu ni bilo mogoče razviti, kajti jesensko deževje zemljo že po nekaj urah tako razmehča, da vozila obstanejo v blatu. Osuševanje traja več dni. Montažni kanali za namakanje V naprednih državah izdelujejo zadnje časa namakalne kanale do kapacitete 3 m3 na sekundo iz montažnih prefabrici ranih betonskih kanalov. Največkrat uporabljajo v ta amen vakuumiram beton. V naši državi smo ta način vakn-Unfiranih kanalet uporabili prvič. Tak način izvedbe pa je zelo razširjen v Italiji in posebej v Franciji, oziroma v njenih afriških kolonijah, Dosedanje izkušnje so poka-*ale, da je montažni način gradnje fakini mi ran ih kanalet mnogo eko-nomičnejši kot »klasična« gradnja kanalet na »licu mesta«. To pa se-Jtoda samo takrat, če je na razipo-tago dovolj tehnične opreme. Naše podjetje je prevzelo Izd el a-Tto namakalnih kanalov za vodno zajednieo v Titogradu v dolžini 2? kilometrov. Namakajo se štiri po-’ja. Lješko polje, Volje polje in Dobro polje se namakajo na novo. v Kosovem lugu pa so naši namakalni kanali priključeni na že obstoječ sistem. Tu so bili kanali betonirani na licu mesta iz navadnega betona, sam kanal pa je kvadra-tičnega premera. Napravili *mo 5 različnih Up kanalet: T 49. T 60, T 190, in T 120: Vsaka kanaleta je f m dolga, parabolične oblike, kot •e to razvidno s slike. Zgoraj je široka od 40 do (20 eni. stene pa so debele od 4—8 cm, kakršen Up ka-•talete pač je. Vakuumirani beton je beton normalne sestave v granulaciji do 25 centimetrov in skoraj plastične konsistence. Ker mora biti vodotese,.n, so predvsem zelo važne drobne frakcije od 0—4 mm. Od normalnega betona se razliku je v. glavnem le Po načinu vgrajevanja, posebno, pa je občutljiv, kako se z njim ravna. Postopek je na kratko naslednji: V železni kalup se vgrajuje plastični beton, med vgrajevanjem ga je treba vibrirati. Ko je model Poln. se priključi vakuum črpalka, ki odstrani vso odvečno vodo. Na ta način se zniža vodocementni fak-toj^od 0.50 pri vgrajevanju do pri-"hano 0.35. Vakuumiranje traja glede na debelino kanaleta od 14 do “p minut. Znižan je vodooemenhiega faktorja vpliva tako ugodno na frd-Jtost betona, da se lahko opaž po končanem vakuumiranju odstrani1. ''Ornji oioaž je dvodelen, spodnji Pa enodelen in na kolesih. Razotpa-Zeno kanaleto pustimo kar tam 24 11 r> potem pa jo previdno prenesemo z lesenimi sedli levo ali desno proge tako. da napravimo pro-m,(>r za delo nasledn jega turnusa. Po treh dneh se prenesejo kanalete z žerjavom na ročni pogon na de.po-mjo. kier h' morale ostati troretič- 2iS dni. da bi dobile_pr_Q(Lttit>a®o Zaradi napačne lokacije obrata, ki nam jo je odredil investitor, deponije kanalet niso imele predvidenih dolžin. Zato smo morali kanalete prezgodaj odvažati na teren. Pokazalo pa se je, da so bile že po 12 dneh. sposobne za prevoz. Seveda je to ri-ziko, ki nam ga je narekovala nuja, vendar je priporočljivo, da od-ležijo izdelki predpisano dobo na stavbišču. Vse kanalete so nearmi-rane. Samo najmanjši profil T 40 ima v natezni coni minimalno armaturo tako, da je pri vseh kana-letah faktor varnosti 2. Izdelava manjših profilov T 49, T 60 in T 80 traja eno uro, za v,eč-je je potrebna poldruga ura. Za kanalete uporabljamo beton marke MB 300, za podpore pa MB 220. Uporabljali smo splitski cement PC 350, za podpore pa PC 250, prav-tako iz Splita. Cement je bil sicer dober, vendar so bile tlačne trdnosti v atestih vedno točno na predpisani meji. Agregat smo pridobivali iz prodi-šča^ na roki Morači v neposredni bližini gradbišča. Naravna granulacija ni bila ugodna, manjkalo je predvsem srednjih zrn 4—8 mm. Za potrebno količino gramoza smo morali presejati dvojno količino agregata. Poskusni vzorci, ki nam jih je preje doslavii investitor, so pokazali ugodnejše rezultate, tako glede sestave kakor glede čistoče. Po prvih preiskavah pa se je pokazalo, da material ni čist im smo ga morali prati. Kljub temu da je gra-nulacijska krivulja po EMPA in po Fauryju potekala zelo ugodno, nismo mogli doseči predpisane trdnosti. Sele potem, ko smo grobo frakcijo 8—15 mm povišali na 8—25 mm, smo dobili ustrezno trdnost. Agregat smo mešali v treh frakcijah: 0—4 mm, 4—8 mm, 8—25 mm. Manjše podpore smo izdelovali na 'vibracijski mizi, večje pa kar na tleh, na primernih opažnih deskah s planvibratorji. Kraj montaže je bil oddaljen 15 d<5 3» km od tovarne, ki je bila v neposredni bližini Titograda. Če upoštevajmo, kako slabe so ceste v teh krajih, so kanalete zelo dobro vzdržale prevoz. Imeli smo le tri procente loma, namesto predvidenih pet. Vsfvkakor pa lom ni nastal pri prevozu. Kar ga je bilo, je nastal pri nakladanju, zlasti pa pri razkladanju, ker je to bilo ročno z verižnim dvigalom. Povsem razumljivo je, da je rokovanje pri nakladanju, razkladanju im montaži dokaj zamudno, posebno pri večjih-profilih, saj tehta n. pr. model T 120 2000 kg. Montaža profila T 40 in T 60 je možna ročno, če kanal ni previsok, sicer pa se je vse to vršilo z ve- rižnim dvigalom. Uporabljali smo 4 različne vrste podpor, in sicer: I m, 1.5 m, 2 m in 2.5 m višine. Sama montaža pa je bila zelo zapletena prav zato, ker je bil teren na nekaterih krajih skalnat ali močvirnat in zato težko dostopem. Če bi podobna dela prevzemali še v bodoče, je treba priporočiti nakup premičnega dvigala z nosilnostjo 2 ton, s katerim bi montirali dosti enostavneje in hitreje. Zelo velike težave smo imeli v začetku s tesni t vi jo. Po dolgotrajnih preiskavah Zavoda za preiskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani smo se odločili za bitumensko maso azbit. To je mešanica bitume-na, odpadnega olja in azbesta. Snov mora biti elastična, odporna proti mrazm in vročini in se ne sme topiti v vodi. Ker nastajajo pri razopaženju kanalet razna odstopanja im to za poldrag centimeter navzgor ali navzdol, smo uporabili na stikih vložke iz polivinilske cevi. Tako smo groba odstopanja 'izravnali. Doslej je zatesnjenih Okoli 12 km kanalov im lahko rečemo, da je tesnitev, če je precizno napravljena, brezhibna. Ko bodo končana vsa dela im ko bomo opravili vse pokalkulacije, bomo objavili tudi številčne rezul- tate o ekonomski upravičenosti montažnega načina postavljanja va-ku umi ran ih kanalet. Delali smo jih v odprtih halah, ker so nam sprva rekli, da v Titogradu ni zime. Po naših izkušnjah to ne drži, saj je pozijuii padla temperatura zjutraj im že ob 4 popoldne na ničlo. Snega sicer ni, v teh krajih pa brije neprijetna burja, ki delo povsem ome-moigoči. Seveda je betoniranje tako občutljivih delov, kakršne so 4—8 centimetrov debele kanalete pri temperaturi 0°C nemogoče. Tudi statistični podatki so pokazali, da je bila produkcija v treh zimskih mesecih samo 60%. Kljub vsem nevšečnostim, ki so nas doletele glede na težaven teren in na ba je izredno vlabo vreme v letošnji zimi, mislim, da je naše podjetje doseglo prav lep uspeh, saj je postavilo 27 km kanala s pripravljalnimi deli vred v 16 mesecih. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo se morali v delo šele uvajati, saj pre j lakih kanalet razen T 60 nismo izdelovali. Vso mehansko opremo, predvsem žerjave im modele, so napravili v Centralnih obratih v Ljubljani in so se odlično obnesli. Ing. Dragova« Sever pla:nira kar sproti. Na črpalni postaji opravljajo minerji Mile, Mate, Tomo in Ivan ter drugi še zadnja dela pred izkopom rova. To bo zadnje 'večje delo na tem sektorju, ki je 20 km oddaljen od obrata. Življenje tu se odvija povsem ločeno. Delavci imajo tu tudi svoje stanovanje in kuhinjo, skratka senčne in sončne dni življenja. Po videzu bi človek skorajda rekel, da so se povsem vživeli, če bi ne bilo tistega: čimprej končati, potem pa domov ... Kdo bi se čudil! Tesar Grmek, ki je poznal teren kot:fazanova lovišča, je vedno bodril: fantje, le dajmo — čim prej bomo gos tovi, tem prej bomo doma. Toda še niso gotovi — on je pa že doma« Tako je naneslo im marsikdo mu jo zavidal. Delovodija Valič je povsod navzoč in vsklajmje delo sektorja. Ce vprašate šefa gradbišča ing. Sever-ja. kako je kaj z delom, vam bo obširno pojasnil tudi tehnično stran od organizacije do izvajanja posameznih del. Res dober šef — o tem smo si vsi edini. Gotovo vas zanima še osebno življenje, ali ne? Naj vam takoj ppi vem, da je odveč vsaka bojazen, dvom ali sum žena in deklet, katerih slabše polovice so tu. Za nezvestobo ni im ni priložnosti. Izjema sicer potrjuje pravilo, le-ta pa je tako redka, da se o tem ne splača govoriti. Ob sobotah ali nedeljah zvečer se zberejo naši fantje in gredo v mesto, kjer se ob do'bri kapljici razvname beseda predvsem o domu im svojcih, prijateljih in znancih, o delu, pravilnostih in napakah ter seveda e prihodnosti, ko se bodo vr. niti vsak na svoj konec. Med tednom ne gre nihče nikamor, saj ni časa niti potrebe. Po večerji marsikdo raje prisluhne radijskim oddajam iz Ljubljane, ki v nas bude prijetno razpoloženje. Danes se dela približujejo zaključku j,n upati je, da bodo v dveh mesecih povsem končana. Takrat pa na svidenje! Jenda Štoviček i $ Ufi * Bul NiSv Sl sklepi & ! «! «s IfS .'T«V TJSffflVS lUP £!% ffSF tfflr \ V V3 'lil Osrednji delavski svet našega podjetja se je tretjič sestal v Ljubljani in sicer dne 9. septembra. Razpravljal je o polletnem obračunu. Med drugim je sklenil tole: ■ V celoti je sprejel poročilo upravnega odbora o periodičnem obračunu za prvo polletje in predlog o organizaciji in razdelitvi čistega dohodka, kot ga izkazuje obračun. Znesek 40 milijonov dinarjev je sklenil razdeliti kot akontacijo osebnih dohodkov nad osebnimi dohodki po tarifni postavki. Pooblastil je vodstvo podjetja, da porazdeli ta znesek med posamezne edinice po ključu minimalnih osebnih dohodkov v prvem polletju letošnjega leta. ■ Delavski svet je odobril tudi, da se 200 tisoč dinarjev izloči za občasne nagrade in sicer za vzorno in efektivno delo strojnikov, delovodij in skladiščnikov. Te nagrade bo porazdeljevalo upravno operativno vodstvo podjetja. To pa je predlagal upravni odbor podjetja na svoji tretji seji. ■ V obratu Titograd so napačno razdelili osebne dohodke nad tarifnimi postavkami za minulo leto. To stvar je raziskovala posebna komisija in o svojih ugotovitvah poročala delavskemu svetu. Delavski svet pa je sklenil, da mora o tej stvari razpravljati disciplinsko sotlišče in izreči kazni. ■ Delavski svet je sprejel predlog upravnega odbora podjetja o višini terenskih dodatkov z nekaterimi dopolnitvami (o tej stvari objavljamo poseben sestavek). ■ Iz sklada skupne porabe je delavski svet izločil 5 milijonov dinarjev za gradnjo počitniškega doma na Pohorju in prav toliko denarja za gradnjo počitniškega doma na Pokljuki. ■ V breme osebnih dohodkov pa je določil znesek 2,700.000 dinarjev za uporabo motornih vo- > |g zil, ki jih imajo zasebniki in jih le-ti uporabl jajo za službene potrebe. ■ Delavski svet je sklenil odprodati nekatera osnovna sredstva (izrabljene stroje). Osnovna vrednosf teh sredstev je 50,268.867 dinarjev, njihova sedanja vrednost pa je 15,252.946 dinarjev. ■ Leto se približuje h koncu in opraviti bo treba inventuro. Zato je delavski svet za glavno inventurno komisijo določil tele tovariše: Alojza Capudra za gradbeno voilstvo Ljubljana, La-dota Janžekoviča za gradbeno vodstvo Maribor, Ivana Keršiča za gradbeno vodstvo Celje, Anico Lenščak za centralo podjetja in Antona Vovka za UCO Ljubljana. ■ Razen drugega pa je pooblastil svojega predsednika Jerneja Perneta, da skliče komisije, ki so bile izvoljene na drugem zasedanju ter se le-ta z njimi pomeni o bodočem delu. »i u ovarna anodnih mas v Kidričevem je začela že poskusno obratovati. Njena zmogljivost je 20.000 ton letno. Z njo bomo prihranili na leto težke sto tisoče dolarjev. Gradbena dela so stala blizu sto milijonov dinarjev . . . Sredi oktobra je bila svečana otvoritev novega parnega kanala za papir v Ceršaku . . . V Sladkem vrhu je končan prvi del za strojnico . . . Obrat proizvodnje elektrokorunda v tovarni dušika v Rušah že obratuje. To je edina tovarna te vrste v državi. Za elek-trokorund dobimo težke devize . . . Odprli smo prenovljeno, najsodobneje opremljeno kinodvorano v Rušah . . . Dograjena je-že osnovna šola v Kidričevem. Stala je 40 milijonov dinarjev. Pouk v njej se bo začel, čim bodo dobili radiatorje iz Tovarne emajlirane posode. Graditi so jo začeli lani jeseni, končana pa je bila letos septembra . . . Občinski ljudski odbor Tabor v Mariboru že posluje v novih prostorih. Gradbena dela so stala 28 milijonov dinarjev . . . Komunalna banka v Mariboru se je preselila v nove prostore. Stali so 15 milijonov dinarjev . . . Občina Maribor-Center je dobila vendarle ustrezne prostore. Čeprav so težko dali 30 milijonov dinarjev, vendar . . . Na Pobrežju se je pričel pouk v povsem novi šoli, ki jo je zgradilo gradbeno podjetje »Gradis«. Dela so stala samo letos 60 milijonov dinarjev ... V Slovenski Bistrici bo na Dan republike stekla proizvodnja v »Mental« hali. V njej bodo izdelovali okenske okvire, okvire za vrata itd. iz domačega aluminija. Hala je dolga 60 in široka 50 metrov. Največje težave so bile pri montaži nosilcev za streho. Ti so dolgi po 15 metrov in visoki po 4 metre. Montirali Ul M Gradis-Maribor. Ko bi imel zidar Tone, tesar Jože, železokrivec Janez, betoner France in še tisoč njih nekoč čas, bi peljali svoje sinove od tovarne do tovarne. od stavbe do stavbe ... in bi jim dejali: »Poglej sinko! Tu sem delal jaz, to je napravil Gradis.« Koliko je takih zgradb že po naši domovini, kjer bi lahko postavili vsaj majhno spominsko tablo, v ogelni kamen vklesali samo šest črk: GRADIS. Takih tabel bi lahko samo Mariborčani postavili nešteto . . . Ura je kazala že sedem zvečer. Zunaj je rahlo deževalo, burja je zavijala med tremi stolpnicami, čez Pohorje pa so se valile megle in čim so se za trenutek razpršile, sta čisto gori pri vrhu m igli ali dve drobceni zvezdici. »Aha, ali jo' vidiš? Tista leva, tam je naš dom. Ona desna, tista je postaja žičnice.« Tako ve vsak Gradisdvec^ Ep§| 2e popoldne je prišel tovariš Uršič Ali je treba posebej povedati, da je to tehnični direktor? »Samo malo počakajte, saj bomo čisto na kratko opravili!« Pa so sejali dve debeli uri. On, inž* Lah — šef. ing. Maister je bil prav krat na svetovni razstavi — in še dolgi inženir, ki je res tako visok, d; ga kmalu vprašal, če je kaj mraz zgora, Lojze Stok, referent za kulturo in prosveto sindikalne podružnice, kar pa je njegova postranska funkcija. »Ali boste zdaj utegnili? Ni morda že prepozno?« »Ja, kaj hočeva! Jutri greste še po gradbiščih, kar sediva.« In sva po tolikih sejah in po celodnevnem delu, vmes sva bila še v Kapeli, »sejala« še midva z inženirjem Lahom. »Dvanajst sektorjev imamo, kar naštej-va jih: Kidričevo, Kapela, Sladki vrh, Predlagali smo, naj bi v Mariboru ustanovili posebno podjetje za gramoz, pa se nismo mogli do kraja dogovoriti Tako bomo torej sedaj uredili svojo gramoznico . . .« @ Pomoč drugim gradbiščem »Okrog tisoč sto je pri vas zaposlenih. Vam morda kaj delavcev manjka? Kako pa čez zimo. boste imeli dovolj dela?« »Dela bo dovolj Precej zgradb je v taki fazi, da bo še čez zimo dovolj dela. Tako izgublja gradbeništvo precej značaj sezonska dela. Manjka pa strokovnih delavcev. Teh bolj kot nekvalificiranih, saj je zlasti Prekmurje znano kot rezervoar delovne sile. Zato je tudi splošno mnenje pri našem podjetju, da je na Št-ajer-skem' *laže kadrovati kot ptfeu>j in s po pottmč zaleka.io .k nainT Prav £da.’ prjKel tovarišjUršič.ida bi i^alf nia avto| mcrbilsko cesio 50 z Slovenske Bistrice. Prepozno smo začeli Vreme nas zadržuje in še teren je slab. Sama ilovica. Nekoč je bila tu opekarna, koplješ lahko kolikor hočeš in ne prideš do trdnih tal. Tu bo stala delavnica Avtokaroserije. Hala bo dolga 98 metrov in široka 20 metrov. Končana bo morala biti do septembra prihodnjega leta. Ce bodo imeli denar, bomo še nadaljevali . . . Dela nas pet in štirideset.« @ Stiska za čas na Partizanski »Na Partizanski cesti je železničarski blok tik pred dovršitvijo. Zraven je stolpnica. Katere investitor je mariborski zavod za stanovanjsko izgradnjo,« nadaljuje tovariš Lah .. »Rok za železničarski blok je zadnji december No. kaže, da ga bomo ujeli. Na stolpnici nas pa baše.« mi je pripovedoval sektorski inženir Dušan Dovjak. »Rok je prvi maj, Konstruktor gradi prav takšno stolpnico, pa imajo rok do septembra in še prej so začeli. Zadržali so nas temelji. Teren je bil drugačen kot so predvidevali in smo morali napraviti te- Sfolpnica v Mariboru, kjer stanujejo naši delavci in usln/benci. Poleg nje sloji še en naš blok, zdaj pa je končno odločeno, na bodo zgradili še samski blok za 200 ljudi in potem likvidirali tisto taborišče onstran Drave, ki ni več primerno za stanovanje meljno ploščo, seveda čakati na načrte in podobno. Nekajkrat so se nam posule še stene gradbene jame. Sicer pa časa veliko ne bo manjkalo Potlej nas je 'zadržalo še pomanjkanje opeke, saj smo zidali prav tisti čas. ko opeke sploh manjka. Tud; neroden termin imamo. Ometavali bomo pozimi, tudi slikar ja pade tja na konec mize, zavlečejo se še instalatersKa dela, pa bo prvi maj tu. Vseh skupaj nas je na stavbi z vajenci vred 95, Vgradili smo v obe stavbi okrog 850 000 kosov opeke, okoli 1850 kubikov betona, izkopa pa je bilo 4.400 kub.kov da ne govorim o tem. koliko materiala smo odpeljali. Tu so stali prej hlevi napol porušene stavbe, dosti tega je ono treba še rušiti, preden smo sploh ahko začeli. In še blok smo naipicj postavili pod streho, tia smo pridobili prostor za stopnico, ko je ta prostor tu tako utesnjen Obe stavbi bosta stali okoli 190 milijonov, v njih pa bo 80 stanovanj.« (g; Stolpnica, blok in industrijski hali za PTM In zdaj naprej Se dolga pot je pred nami. Skočimo na gradbišče PTM — predilnice :n tkalnice Maribor. Tu grade stanovanjski blok, v katerem bo 40 dvosobnih stanovanj in 16 garsonjer v skup- ni vrednosti 106 milijonov cpnarjev. Do konca julija mora biti vseljiv Vgradili so 700 m5 betona, 1.300 m3 zidu. 23 ton betonskega železa, izkopali 1.600 kubikov materiala Zraven pa bo še stolpnica z desetimi nadstropji, v kateri bo 36 stanovanj in 16 garsonjer v spodnji etaži na bo servisna postaja s pralnico, kotlarno za obe stavbi itd. »Zdaj pripravljajo zanjo gradbišče »Težav ni bilo pravzaprav nobeivh,« pravi delovodja France Štuhec. »Ko bi se projektanti in gradbena podjetja le nekoč domenila za enotne gradbene elemente, da ne bi bila okna. vrata in podobno za vsako stavbo drugačna. Ko bi se to zgodilo. bi tudi mi delo laže organizirali ter začeli te gradbene elemente industrijsko izdelovati. Najbrž pa bo še precej Drave stekle mimo, preden bo ta misel uresničena « V tovarn; pa grade dve industrijski haii, od katerih men prva tisoč, druga pa 1.200 kvadratnih metrov. Prostora je tako malo, da še ževzava niso mogli postarviti. »Z načrti so bile precejšnje težave,« se pritožuje Miro Žorž »Zdaj smo s tem vendar na čistem Tc nas je precej zamudilo Investitor bi želei. da bi do dneva republike že montirali stroje. No, do takrat bomo pod streho Vse skupaj bo-stalo okrog 120 milijonov dinarjev.« Ing. Dušan Dovjak, in član obratnega delavskega sveta Zlatko Koren pred stolpnico na Partizanski cesti. — Andrej Pšak član DS in Franc Marciuš, zidarja na gradbišču vinarske zadruge v Mariboru. — Šola v Pobrežju. — Spodaj pa so: kinodvorana v Rušah, skladišča tovarne železniških vozil in gradnja industrijske bale za proizvodnjo elektrokorunda v rušah. — Sredi: zaščita rok — delavka na gradbišču Predilnice in tkalnice, Maribor © Kleti v Kapeli in v Mariboru nekaj posebnega »Da, Kapela,« je razvijal tovariš Lah svoje pripovedovanje dalje. »To je res nekaj posebnega. Načrte zanjo je napravil inženir Didek. Je povsem okrogla stavba z dvema etažama pod zemljo, zgoraj pa je stiskalnica, odcejevalna komora, polnilnica in čistilnica steklenic, pisarne itd. Premore pa 60 vagonov. V spodnjih etažah so sredi cisterne, pod njimi steklenična klet, krog in krog pa klet s sodi. Gradbenih del je za 50 milijonov dinarjev, šestega maja pa je na tem prostoru še stal vinograd. V začetku oktobra so že polnili sode, čeprav gradnja se m bila končana . . .« Ko sva že ori kleteh, nenioreva mimo velikanske kleti ^naisk^p^^jge s MStari,1mulje ;pffiivedaje.jo. da so tu včasih gla«L- mdribofSke Ibdenice, likanske klati pa .ieiupofaMJala ftekdanja pivovarna. Zidovi so nezhaiisko del »Odgovor n,i težak: stanovanja. Si morda videl taborišče v Studencih? Barake, vegaste, razpadajoče, ki kriče po temeljiti obnovi, če bi se sploh splačalo. Toda to sploh ne pride v poštev. Odločili smo se, da bomo gradili samski dom za 200 ljudi. Človek res ne more imeti nobene volje za delo, če živi v taki baraki. Upamo, da bomo začeli kmalu graditi in da bodo ljudje julija prihodnjega leta že pod novo streho. Ja, s storilnostjo tudi zaostajamo, kot kažejo podatki iz centrale. Glede tega nas čaka še obilo dela. Tesfio s tem povezano pa je vprašanje norm in akordov, saj bodo začeli temeljiteje o tem razmišljati le, Če bodo za to gmotno spodbujeni. Lahko govorimo, kolikor hočemo, če bo dobil delavec ob mesecu za pre- fca' nedzložBgščene notranjfe , le onSeŽim tega, koliko bi! se dara Vgldde Storilnost napraviti s še boljšo ^------■ w - — -HiHKSL — ■ -11 _ •— SngSgg&cijo dela,; ki čemer pa naj vpli\4a 011 še bolj do podrobnosti izdelan sistem ^ premiranja. trdSUsir Hi nckdOj norme in akor- /Vri n / r»-s r ss V i l - o '-r« Klil. 1111, IV'-' i ij c In zdaj v njih c gg^'ni§|fcd k, rih bo ena |j8R|ia držala 24 vatlov vijma,1' V vse cistetne bodo natojgj|j8SSi sto vagonov žlahlMa kapljice. »Najbolj S^nam delali^^ežžfve načr«^ Risali so jih po starih, ko pa smo pii-šli v klet, je bilo marsikaj drugače, kot je narisano. In so načrte pravzaprav sproti risali. Krog in krog kleti bomo napravili izolacijo, čez vso betonski obok, izolacijo, vrh vsega pa bomo navozili zemljo tako, da bo zgoraj park in se sploh ne bo videlo, da je spodaj klet,« tako pojasnjuje Franc Greifoner. »Težave so tudi z delavci. Vseh je 90, od teh pa se jih 35 vozi iz Kidričevega in pridejo na gradbišče šele ob osmih. Tisti, ki začno ob šestih, delajo do štirih popoldne, tisti iz Kidričevega pa do šestih, kar organizaciji dela nikakor ni v prid. Nekateri bi radi malicali ob desetih, drugim to spet ne ustreza, saj so PPElUi rj komaj dobro prijeli za delo. V Mariboru soko tarifno postavko. Mislim, da bi bilo jih pa ne moremo nastaniti ... In še tri treba postaviti take akorde, ki ne bi bili mesece smo prepozno začeli, ker nismo —-- — ------ dobili delavcev in bomo do konca leta za kaka dva meseca v zaostanku.« |et da, __Bpjžggormin rilmamb in še sam tega ne bi zmogel, bi mu ne pomagali tehniki na gradbiščih. Vsekakor je to vprašanje, ki zasluži našo posebno pozornost. Najbrž je temu krivo tudi dokaj razširjeno mnenje, da se ne splača normirati, ker zahteva to preveč časa in računanja. Vodstva gradbišč bi se takega novega dela najbrž branila, saj bi jih to res precej zaposlilo.« »Da, na račun norm je dosti kritike,« je dejal član obratnega sveta Zlatko Koren, ki sem ga našel na stolpnici na Partizanski cesti. »Ljudje pravijo, da niso realne. Ce nastaviš po akordnem ceniku, pa ne prideš skozi. Sirile so se tudi govorice, da bomo pri dobičku prizadeti, če bomo norme presegali in da požre dobiček tisti, ki dela po normi in ima vi- bomo imeli mladinsko konferenco, na kateri bomo dopolnili vodstvo. Doslej smo imeli štiri sestanke. Pogovarjali smo se, kakšni naj bodo mladinci. Ob nedeljah gredo večinoma vsi mladinci domov, ob večerih igramo šah in beremo knjige. Sindikat je obljubil, da nam bo dal žogo. Poslali so jo menda v Maribor. No, v Ruše še ni prispela. Vajt, naš sindikalni poverjenik, je nekoč organiziral zabavo, o delu Obratnega delavskega sveta pa smo doslej zelo malo slišali.« Tako pripoveduje ruški mladinec. Mladinsko organizacijo imajo tudi v Mariboru. Govoril sem s skupino mladincev na gradbišču PTM blokov in z drugo v »taborišču«. Vsi pohvalijo prizadevanje sindikata, pravzaprav organizacijo . -------i.i določila tova- za mla- pijih^ja k njim vsak popoldan. Sfe'taborŽBa se je razvil takle pogovor: »Perilo si Isami peremo.« j*kje se -kopijele?« »Kopalnfle Fni.« »Kam greste ob nedeljah?« 3_____ J ©|Eu sedimo. Zabave nimamo nič, de- opazovati, kako narje za kino pa tudi ne. Žoga je za->rm, jih “proučil kmiijena, kej- jo je vajenec Munda za- © 3000 kg na kvadratni meter »O, še zdaleč nisva pri kraju! Pojdiva zdaj čez Dravo v tovarno železniških vo-z:il!« Veter se je zaganjal v okna Gradisove pisarne. Midva s tovarišem Lahom pa sva se v mislih sprehajala od gradbišča do gradbišča. »Z večerjo bodo že počakali, saj tako malokrat pridem pravi čas domov. Takšen je pač naš poklic,« je govoril, ko sem, vprašujoče pogledal na uro. Skladišča za tovarno so v glavnem končana. Zdaj je tam še kakih 20 ljudi. Cisto končano pa bo tja maja ali junija. Začeli so graditi že en sanitarni objekt, do novega leta bodo najbrž gotove tudi garderobe, kopalnice in umivalnice. Posebnost gradnje skladišč pa so nosilni stebri. Tla morajo namreč zdržati obtežbo 3.000 kg na kvadratni meter. Skladišče pa je dolgo 165 metrov in široko dvajset. Prva etapa ima tri, druga dve In tretja eno nadstropje. Na drugi etapi obdelujejo zadnjo fasado in končujejo tretjo etapo. Skelet in plošče so iz montažnih elementov. @ Še skok v Ruše Ustavimo se še v Rušah, kjer živi eden. največjih kolektivov mariborskega grad- nov,« je p benega vodstva, saj šteje 160 ljudi. Grade cesto iz Ruš do Selnice, dva stanovanjska bloka, novo telovadnico, Urejajo fasado industrijske šole, v tovarni pa so oddali cesto v vrednosti petih milijonov dinarjev. Telovadnica bi morala biti končana do konca leta. Zdaj so jo začeli pleskati, fasado industrijske šole so medtem najbrž .Že končali. Razen tega pa je vrsta režijskih del v tovarni. Tu imajo svojevrsten delovni čas. V torek, sredo, četrtek in petek delajo od Šestih do dveh in od treh do šestih. Ob sobotah od šestih do opoldne, ob ponedeljkih pa začno zjutraj uro kasneje. To so si uredili zato, da lahko odidejo delavci ob sobotah z vlaki domov. Tako jim vseeno nanese 60 ur na teden, torej Po 10 ur na dan. Ifhajo svojo gramoznico, ki je po strukturi materiala ena izmed najboljših v mariborski okolici ter zadošča za vse potrebe sektorja. Tako smo s tem strokovnim sprehodom po gradbiščih pri kraju. Seznanimo se še z delom obratnega delavskega sveta, sindikalne in mladinske organizacije ter z delom partijske organizacije. In še tole: Kakšnih posebnih, Čisto strokovnih problemov po mnenju tovariša Laha na mariborskih gradbiščih ni. Imajo dober strokovni kader, ki, dasi ga je malo. obvlada gradbišča ter tudi organizacija dela iz subjektivnih vzrokov v glavnem ne šepa. odvisni od tarifne postavke. Za kubik zidu dobiš toliko dinarjev, pa naj je tvoja tarifna postavka petdeset ali pa sto dinarjev. To je ekonomski, za podjetje in za delavce čist pa tudi preprost račun. Tako bi pravzaprav dosti bolj uveljavili tisto načelo: dobiš, kolikor napraviš. O tem že dolgo govorimo, storili nismo pa ničesar.« Naj pristavimo k temu še mnenje tovariša Laha: »Norme zahtevajo sila veliko dela, učinka pa niso vedno točno izračunali. Brž ko je polir videl, da je nekdo pod normo, je skušal najti nekakšen izhod, da bi ga ne prizadel. Povprečno presegajo pri nas norme za kakih deset odstotkov. Vse pa je odvisno precej od tehničnega kadra. Mi menimo^n^i normdnajo le večja dela, naj se plača po tarifni postavki ® SimUkaL Pi rii ko Vajt ga tako o sindik£ »Vidiš,« »človek Tako ja: v delav: ni bila pr<. »Da, naš stvari mu vprašanj bej prouče^jafi, liže predlagali naj ukrene. Vton, budnik razprav jtfela lagali naj No, na že mimo), tehnični Delavski sij o, ki učiti bi obolenj n* ga sveta gradbišča, dvakrat. In še svetom še ni zg' šega dela’ osrednjega Sindikat ne delavski v celjski š( prdesednik seminar nismo p Tesnejša vez z osrednjim delavskim svetom vprašanji pa ukvarjal sindikat? Koliko je članov?« »V naši podružnici je 1012 članov, kakšnih sto ni sindikalno organiziranih. Po gradbiščih imamo poverjenike, v Mariboru in Kidričevem pa pododbora. Mariborskega bomo opustili. V Rušah nameravajo postaviti tričlanski pododbor. Mislim, da niti ni treba nagiašati, da skoraj ni sestanka, da ne bi govorih o terenskih dodatkih. To je bilo že nič kolikokrat- premleto, pa se vedno najde kdo, ki mu ni všeč, da ga ne dobi, ker blizu stanuje. Sindikat pa si le lahko pripiše zasluge za strokovne tečaje. Moram pa reči, da je bil najslabši odziv prav na tistih gradbiščih, kjer najbolj zabavljajo, češ da slabo zaslužijo.« »Kako pa kaj’ z zabavo? Ali sindikat kaj misli na to?« »Glede tega smo res bolj malo storili. Zabav ne prirejamo, niti izletov, spom-. nili se pa tudi nismo, da bi naprosili iit - k8?10 kulturno umetniške skupine Svobod, naj olletm bilanci. Izka- oblseej0 gradbišča. No, marsikje imajo skromno knjižnico, poskrbeli pa nismo dovolj, da bi jo obnavljali ter kupili nove knjige.« Sicer pa bi bilo prečrnogledo, če bi ostali le pri tem. Mariborska sindikalna podružnica je požela zadnje čase le nekaj lepih uspehov, med katere sodi prav gotovo tudi dom na Pohorju. V marsikaterem kolektivu se redno sestajajo in najdejo čas ob malici, da se pogovore o perečih problemih. Tako so bili na primer že 1. oktobra po vseh mariborskih gradbiščih sestanki, na katerih so pojasnili, zakaj so se nekatere stvari podražile in da bodo dobili delavci najmanj toliko večjo plačo in večje otroške doklade. To priča o tem, da tudi sindikat naglo reagira, čeprav na pobudo partijske organizacije. No, slavje na Pohorju ni bilo ravno najbolj primeren čas za tako hudo resne razgovore. Vendar so s slavnostnimi govori tako odlašali, da sva s predsednikom delavskega sveta Alojzom Lisjakom veuidarle še mogla reči kakšno o delu delavskega sveta. »Nazadnje smo se sestali pred dvema mesecema. (Precej naslednji teden po otvoritvi doma na Pohorju so zasedali še enkrat.) Večinoma se bavimo s proizvod nimi problemi, s higiensko-tehnično za ščito in podobnim. Takrat smo pod no razpravljali o polletni bilanci. Izka zalo se je, da dela kar precej gradbišč z izgubo. Sklicali smo proizvodni sestanek vseh sektorskih inženirjev in tehnikov ter delovodij in se temeljito pomenili o vseh zadevah. Pooblastil delavskega sveta po mojem mnenju niti ne bi bilo treba kaj razširjati. Dosti več bi koristilo delavskemu upravljanju v Gradisu, če bi bila tesnejša vez med osrednjim delavskim svetom in obratnim. Zdaj še nimam jasne predstave, kako naj hi to bilo, vendar je čutita, da živimo vsak zase. Se tega nismo uspeli, da bi tisti naši člani, ki sede v osrednjem svetu, povedali, o čem so razpravljali in kaj so sklenili. Včasih sem imel ZajŠka, ki nam je kaj povedal. Zdaj še tega ni. Nikakor pa se ne bi mogel pritožiti čez osrednji delavski svet, da bi morda ne upošteval naših predlogov.« »Se ti ne zdi, da je upravljanje še vedno dokaj močno centralizirano? Sektorji so pri vas namreč tako močni, da bi kazalo razmišljati o tem, kako bi imeli tudi ti kolektivi neke oblike delavskega upravljanja.« »Hm, o tem še nisem kaj prida razmišljal. Res pa je, da so tam, kjer imamo močne sektorske vodje in delovodje, dosti samostojnejši, drugod pa spet dosti odvisnejši od Maribora. Kajpak to še ne pomeni kakšno poglabljanje delavskega upravljanja. Menda ni nobena skrivnost, če povem, da je tudi delo obratnih delavskih svetov v našem podjetju dostikrat odvisno od dobre volje in pripravljenosti uprave gradbenega vodstva. To seveda ne velja za naše, morebiti smo sami v obratnem svetu pokazali premalo pobude, v naših prizadevanjih pa smo vedno naleteli na razumevanje in polno podporo vodstva.« »Katero vprašanje pa je pri vas zadnje oase najbolj pereče?« jena, kl^il, ket'^ odšel na taborjenje pred- v o jaške." »Bom pa jaz eno prinesel iz uprave,« se je oglasil tovariš Gajšt. »Knjižnico imamo . in je odprta vsak torek in petek. Tudi časopise redno dobivamo: Ljudsko pravico, Večer, De- lavsko enotnost in Gradisov vestnik.« Na gradbišču PTM pa so se še posebej pritoževali, da so jim vzeli rdeči kotiček. Toda kaj so hoteli, ko stanovanj tako manjka. »Se radia ne moremo poslušati. Samo obljubljajo. Zračne puške na primer je sindikat obljubil, a samo obljubil. Tudi na izlete nas ne peljejo . . .« No, vse to je morda res, vendar vsega tudi ni moč pričakovati samo od sindikata in od uprave. Kdo jim brani, da mladinska organizacija sama ne bi poskrbela za razvedrilo, izlete, predavanja, zabavne večere? Nihče! Zato bi bilo pametneje najprej mladinske funkcionarje pocukati za rokav in reči: »Fantje, kaj počnete? Boste kaj organizirali?« Kajne, da je tako? @ Vemo, da je malo elanov Za vsa gradbišča gradbenega vodstva Maribor je ena sama osnovna organizacija Zveze komunistov. In ta šteje 20 članov. Sredi septembra so sprejeli dva nova člana. »Zavedamo se, da je malo članov. Morda preozko gledamo na to. Prav gotovo je med mladimi še precej takih, ki bi bili vredni, da bi jih sprejeli / svoje vrste, če bi jih vzgajali. In tudi med starimi Gradisovci so taki, le da smo premalo delali z njimi.« Tako je pripovedoval sekretar te organizacije Berto Zupančič. »Zdaj smo se tega resneje lotili. Od mladinskih organizacij si dosti obetamo, priznati pa moram, da smo ju doslej zanemarili in jima nismo dovolj pomagali. Tovarišu Gajštu smo zaupali posebno skrb zanje in se uspehi že kažejo. Glede sindikata bi moral reči, da se s sindikalnimi vprašanji nismo podrobneje ukvarjali. Tako smo mariborski pododbor prepustili izvršnemu odboru podružnice. Izvršni odbor je vedno le dobro govoril o njem in nas je njegova odločitev, da ga bodo ukinili, precej presenetila. Kot v vseh organizacijah tudi pri nas pridno proučujemo gradivo VII. kongresa ZKJ. Študij imamo skupaj še z drugimi organizacijami, tisti iz Kidričevega študirajo pa skupaj z organizacijo tovarne. Sicer pa problemi v naših kolektivih niso tako izraziti, saj so ljudje politično precej zreli. ^ Stroj za avtomobilsko cesto Bilo je 2. oktobra ob enajstih dopoldne. — Je vse pripravljeno? — Pripravljeno. Oba Roša in Mlakarja, Ciček, Tominec, Pitmajer, Planinc, Onič in Repo-lusk so stali ob velikem sušilnem bob-fiu za pesek, ki so ga v mariborskih centralnih obratih sami izdelali za avtomobilsko cesto. Direktor investicijske grupe ing. Mravlje je že dopoldne telefoniral, če je stroj pripravljen in kdaj ga bodo poslali. Je že gotov, samo preizkusili ga bomo še, so odgovorili. Električar Repolusk je pognal stroj. Vsi so bili nestrpni. Ali bodo meseci in meseci truda poplačani ali pa bo kaj narobe? Teče! Prižgali so še gorilce za nafto. Tudi kompresor in ventilator delujeta brezhibno. Lica so zasijala, vsakemu je igralo srce, ko je videl pred seboj sad svojega dela. To je tisto zadovoljstvo, ki ga poznamo delavci, ko opravimo veliko delo in ki je pravzaprav največja pa dostikrat tudi edina nagrada za vse žulje, skrbi in napore. Teče! Naenkrat je nekaj zaškrtalo in stroj se je ustavil. Varovalke na glavni komandni plošči bobna so pregorele. — V kompresorju je nekaj narobe! je brž ugotovil Ciček. Brž so ga demontirali in — v delavnico z njim. Zdenko Roš ga je razdrl. — E, vraga! Krila so se razletela Za premišljanje ni bilo časa. Na avtomobilski cesti ne morejo čakati. Boben bi morali prevzeti v soboto. 4. oktobra. Korošec in Ančka Krepfl sta se nemudoma lotila obdelovanja lopatic, potlej jih je vzel v roke Šauperl in oblikoval še notranjo stran lopatic. Se montaža in v soboto je bil boben spet nared. In kaj se je zgodilo? Varovalni klin, ki spaja zobčanik na glavno os kompresorja, je padel ven. Zdaj so ga močneje pritrdili. V teh ogromnih kleteh gradimo cisterne /a sto vagonov vina V PTM gradimo posebno halo »•**«.:»...... J @ Mladina se prebuja Ivana Pučka, predsednika nove mla-dinske organizacije v Rušah sem zmotil ravno pri delu. Delal je na industrijski šoli. To je eden izmed redkih, s tega gradbišča, ki so si na strokovnem tečaju pridobili višjo kvalifikacijo. Zdaj je priučeni zidar, doma pa je iz Cerkvenjaka iz Slovenskih goric. V Rušah dela dobro leto dni. »Letos junija smo ustanovili mladinsko organizacijo. Danes šteje 34 članov, vseh mladincev pa je 45. Pobudo za ustanovitev sem dal sam na sindikalnem sestanku, pa so meni poverili to nalogo in danes sem predsednik mladinske organizacije. Z delom se sicer še ne moremo dosti pohvaliti. Delamo od jutra do mraka in za kaj drugega zmanjka časa. Zdaj je delo celo zaspalo, ker so trije Člani vodstva odšli k vojakom in sem ostal pravzaprav sam. V kratkem No, v mariborskih centralnih obratih niso naredili samo tega sušilnega bobna. Izdelujejo še skreperje, mešalce za malto, japanerje, samokolnice, ravnalce za beton, pretočne mešalce, ciklone itd. Mimo tega pa še popravljajo razne stroje za Gradis in za druge, prevzemajo tudi kleparska, ključavničarska in druga dela na stavbah Medtem ko so do konca avgusta lani ustvarili za 67 milijonov dinarjev vrednosti, so jo letos v istem časni že 123 milijonov. Posebnost teh obratov pa je delavsko upravljanje. Imajo namreč svoj obratni delavski svet, ki šteje 13 članov in je le-ta vezan na centralni delavski svet. Ti obrati pa so funkcionalno vezani na ljubljanske centralne obrate, kjer imajo pa tudi obratni delavski svet. To pomeni, da bi morala ta obratna delavska sveta tesno sodelovati, marsikdaj pa ima celo obratni delavski svet ljubljanskih centralnih obratov zadnjo besedo. Vse to je kajpak poglavje zase, predsednik upravnega odbora Slavko Arnič pa pravi, da so s tem kar zadovoljni. Maribor! Z njim je eno izmed naših naj večjih gradbenih vodstev in to je le njegova skopa podoba. Ce bi hoteli posneti njihovo verno podobo, ki morali živeti dolgo med njimi, saj povsod najdeš kaj svojskega — in vendar nam vsem skupnega. Tam žive ljudje, ki se z vsemi nami bore za isto stvar: za uspeh in napredek GRADISA. Vlado Jarc V Kidričevem pripravljajo podložke za sode v Kapeli Temelji za industrijsko halo Avtomonfaže videl, Zgodba o fem, kaj je Janez Piskrogled slišai in pokušal v jesenskih dneh zajtrk je bala kava ia stane 15 dinarjev. Kosilo stane 70 dinarjev in je vsak dan meso. Za iprikuhe dajemo 1,-....•_ j... • r• i„i at,. Hudinja: Brez nožev !n prtov Da moraš imeti vedno pri sebi krat. Z n jo dobe delavci pravzaprav edine »C« vitamine in če bodo z njo še naprej taiko varčevali, bodo za- na popotovanju po naših menzah Se dolgo ipot limJmo pred seboj: Šempeter: Hrana poceni, le... Ra v ri' | Hrastniik, (| tiski vrli, Sem-peterj Šoštanj, V#enje, Hudinja Maribor dm Ruše. Zato nijkar ne odlašajmo, ampak kar brž pot pod noge. Ravne: Hrana se nekako, le red v kuhinji ni kaj prida »S hrano smo zadovoljne — saj dnevna prehrana stane 145 dinarjev s pol kilograma kruha). Ku-Taikrat, bilo je ob koncu julija, hamo pa enolončnice z mesom ali se je branilo v tej menzi 112*abo- slanino, drobovino, sladke testeni krompir, testenine, riž, fižol. Vsa- pipec, če se hraniš v naših menzah, čeli delavcem kmalu izpadati zobje, kokrat je solata, če pa te ni, potem sem posebej spoznal v menzi grad- Posebej je treba še povedati, da serviramo cvrtje ali kompot. Za bišča v Hudinji. Tam postavijo dajo pri večerji še lOdkg kruha večerjo plačajo 55 dinarjev (celo- namreč na mizo samo žlico im vilice. Potlej si nabrusi zobe ali po prijeti s tistim kosom mesa, ki ti ga prinesejo na krožniku. Zraven nentov. Hrana je res poceni, saj ne in kavo, polento itn pljučka v tega smo Gradisovoi že toliko kul- omaki, zabeljeno polento im kavo, (torej skupno 60dkg na dan). Ob nedeljah je večidel suha večerja tegni pipec iz žepa, če se hočeš spo- (SO dkg kruha, 10 dkg salame ali stane s pol kilograma kruha 140 di- ma rine lade in črna kava). Posode v glavnem ne manjka, premalo je le tiste za prevoz ma-turni, da nam ui vseeno, če nam lice na gradbišča. No, moram pa narjev na dan. Zajtrk stane 15 di- mešano solato. Ob nedeljah dajemo servirajo za pogrnjeno mizo ali ne. reči, da jemlje malico komaj po- V Hudinji namreč tudi prtov ni- lovica delavcev pa menda tudi vsa tudi doma nismo imeli boljše,« pra- boviua). Za večerjo so plačali 35 vi jo Pepca Kirničnik, Marija Mat- dinarjev, kuhali so pa ali d robovi- narjev in dobe po petkrat na te- za večerjo salamo in kruh .. .< den belo kavo, dvakrat pa čaj. Ko- Vodja kuhinje Valentin Gajšek: majo iu postavijo kruli seveda kar silo stane 65 dinarjev (petkrat go- »Abonenti s s hrano v splošnem za- na mizo. Kam pa naj ga dajo?! Če veje meso, dvakrat na teden dro- dovoljmi. Vsi si sicer žele boljšo hrano, ki pa je za ta denar ne mo- reč ni dobro organizirana. Nekateri delavci pa imajo to malico kar na-bi imeli vsaj papirnate serviete, mesto kosila in mislijo, da s tem ________ _____ _ ____ remo dati. Vsako nedeljo je pe- in 'Xniča Kuhelnik. Tudi zidar P0- enolončnice, praženec s solato čenka. Na vsakega abonenta ra- in podobno. Prostore za menzo je dala začasna uprava kmetijskega posestva Zaluže. kar pa je že tolikšen »luksuz«, da kaj takega v nobeni izmed naših kdove koliko prihranijo. Sicer pa sem o takem varčevanju že zad- jaz Tone Grešovnik sodi menz ne vidiš, čeprav bi se to spo- njič govoril in zdaj s tem ne bi iz- da se da s tako hrano shajati, zlasti od takrat, ko se je podražila za dva kovača na dan. Janez Ounmau jpa dobilo. Sicer pa v tej menzi niti ni ta- ogofavlja. da’je včasih bolj malo lkPj posode je sila slabe, nožev in zabeljeno. whc dobls- Ima kar prav. Tisti dan, bilo je sredi julija, sem jedel krompirjevo (juho, Irižoto z mesom im Isolattol. Rižota je bila kaj malo zabeljena in riž je bil razkuhan. Hrana stane z 10 dkg kruha 130 dinarjev na dan, kar je približno tako kot v drugih naših menzah. Z redom v kuhinji pa ne moreš biti preveč zadovoljen. Nad štedilnikom imajo lepo bronzirau grelec za vodo. a pušča. Popravljali Upravnik je dejal, da so delavci so ga že večkrat, le popravili še ▼ glavnem s hrano zadovoljni, plene. Kot pravu upravnik Jože Bolte, de količine hrane da ni bilo nikoli čunamo po 20 dkg mesa za pečenko, sicer 15 dkg, le za golaž 10 dkg, isto je z drobovino. Z abonenti pri- ko slabo. Hrana stane 160 dinarjev Oprema je pa zelo klavrna. Ne- de do sporav samo takrat, kadar ua dan (15 din zajtrk, 80 din ko-j„ i 1 1 - pridejo prepozno in je čas za izda- silo, 40 din večerja). Za kosilo eo- jauje hrane že-minil...« krat na teden ni mesa, solata je gubljal besed. Vsak tako »varčevanje« prej ali slej drago plača s svojim zdravjem. Kdo bo pa potem skladal dinarčke na kupček? Še tisti bodo splahneli, ki so si jih tako prihranili. Od £oft ...1; 'č ^ je steklo že za sto tisoč dinarjev vode v nič! pritožb. Le dvakrat so se pritožili, da hrana ni bila dovolj ku- Kdo ima prav? V menzi se hrani 130 ljudi, 30 izmed njih je iz Vodne skupnost;. Velenje: Iz ješprenja iu fižola je samo ričet Prav toliko abonentov je tudi v posebno neznosno in se/tudi hrana premalo zabele, tudi lase najdeš v “stane U0 ‘Snlrjev s^r ki- ....... h™111,’. k®r ,kuhQ.riFe 1,6 nosi'J° [*>- log rama kruha na din ‘ knval hrane Slokar pa je prito- m f,;rl IUp]r zuje, ;ker s hrano ne pnneso na Pomivalnico imajo v posebnem hana. prostoru in se čez red v njej ne Govoril sem s tremi delavci, pa bi mogel pritožiti. V pripravljalnici so ml skoraj vsi povedali isto: pre-pa smrdi po kislem, kar je poleti še ‘več enolična hrana, premalo solate, kaj lahko navzame kiselkastega duha. Zraven je pa še nek prostor, v katerem je nametana stara ro- . . . , ,lull po tuja. Tu bi si lahko uredili gradbišče tudi zajemalke. Tudi po- dinar ie v. shrambo za živila, fci jih imajo za- soda je premajhna in Ir'"1* ~ • prta v miznih policah. šele opoldne, namesto z Jedilnica pa je dovolj velika in bi ga imeli še za matico, še kar dobro opremljena, mize pogrnjene in posoda je čista, le pod v jedilnici je slab. Shramb, kjer bi se hrana dlje obdržala, nimajo. in stane zajtrk 10 din (bela kava), kosilo 70 (en dan brez mesa) in večerja 35 Šoštanj: Kdo ima prav? Ivan Kardoš je že star zidar. Pri Kuhinja in jedilnica sta urejeni. Kuhinja nima pripravljalnice. Kadar je toplo, servirajo hrano pod nadstreškom jedilnice. Mize so vedno pogrnjene. Vilice so kupili, nožev pa nimajo. Lahko bi bilo bolje, toda slišali pa vsak dan. V to ceno je vračunan tudi kruh, ki ga dobi vsak po 60 dkg na dan, deset dekagramov ga dajo namreč posebej pri večerji. V menzi se hrani od 66 zaposlenih 35 delavcev. Upravnika nimajo, pač pa jo vodi kuharica, za hrano skrbi pa skladiščnik. Po izjavah kuharice in delovodje ter treh delavcev so s hrano zadovoljni. i Maribor: »BP« Včasih je na zdravniškem izvidu zapisano »BP«, kar pomeni: »brez In potlej je v Mariboru takole na hitro sešteto še kakih 180 do 200 delavcev, ki si kuhajo sami. Naj se pes obesi, če si lahko skuhajo količkaj spodobilo hrano za manj denarja, kot stane v menzi, pa čeprav kuhajo za več ljudi skupaj. Ce so tako pametni, da si tega ne znajo zračunati, potlej jim res nihče ne more pomagati! Naj se kar naprej bašejo s polento in makaroni. No, poskrbeli so tudi za take. V naselju imajo v zidanem objektu dva štedilnika na drva in osem priključkov za električne kuhalnike. V Studencih si kuhajo na elektriko v stanovanjskih prostorih, na posebnosti«. Nekaj takega bi lahko stavbišču na Partizanski cesti kjer rekel tudi za mariborsko menzo. Jaz je stanovanje le začasno, si kuha nas del« že osem let. Dušan Savič so, da bodo morali naselje podreti. sem bil zadovoljen, delavci, ki sem z njimi govoril, so bili zadovoljni, upravnik Jože Medtobe je bili zadovoljen — vsi smo zadovoljili. Če Hrastnik: Samooostrežba i? vf^ k°t !>(dovico mlajši in je bil V načrtu je, da se nedokončan 27- je res vse tako, potlej ni, da bi kaj * Ob KOIlCll jllLljcl, KO rkra.lr^vlgv- o 4 n ^-.r r. n i 1»-: K I ^ D rv-st.. »nsl: - - ~ i .■» --—M 1 ^ D I F: jo na pečeh. Saj razumem, da je na primer v Studencih morda daleč do menze in da bi izgubili preveč časa s hojo, zaka j pa se ne bi dogovorili in bi jim še kosilo in lahko bi bilo le bolj zabeljeno. Enkrat na teden mi mesa. Solate dajo premalo in malo več olja bi Ji ne škodilo. Pri večerjah pa varčujejo. Navadno kuhajo krompir, testenine, polento s orno kavo, drobovino in podobno. Pri njej hi solate, če pa je, je samo solata in to krompirjeva ali fižolova. Glede snage se ne moreva pritožiti.. .< Upravnik Milan Omladič: »Za Na nedavnem zagrebškem vele- vrutil v Šoštanj, pri nas pet mese sejmu smo se močno navduševali cev- nad samopostrežno restavracijo. Razgovor je nanesel na hrano, kakršne naj bi ustanavljali v sta- Kosila so dobra, pravita, večerje novanjsikih skupnostih. No, v — -- ’’ Hrastnilku’ jo že imajo: abonenti si sami strežejo pri zajtrku in večerji, le kosilo postavijo na mizo. Sicer pa nič posebnega. Hrana stane po 145 dinarjev na dan, s kruhom 170 dinarjev in je potemtakem po ceni na drugem mestu, precej za Koprom. Zdaj pa je že 10 din cenejša. Za zajtrk dobe vsak dan belo kavo, za kosilo pa vsak dan meso, razen ob ponedeljkih. Za vsakega abonenta računajo po 14 dkg mesa in 4dkg masti, za solato 1 dkg olja, če je fižolova, pa 5 dkg. Za večerjo kuhajo ričet brez mesa, včasih mu dodajo malo salame, da je okus boljši. Potlej kuhajo še fižol s testeninami, krompirjeve žgance iiz bele moke in solato ter podobno. Abonentov je 46. In kaj pravijo delavci? Kolikor sem govoril z njimi, se vsi pritožujejo. Tesarja Franjo Herženjak in Fran Hlapčič ter delavca Nezir Džuvelek in Zijad Ša-čič pravijo, da je hrane premalo in da je slabo pripravljena. Vsi sod jo, da hrana ni slaba morda zato, ker bi kuharice ne imele dovolj materiala, ampak zato, ker ne znajo. Med njimi ni niti ene kvalificirane kuharice. Ti in še Albert VesPgoj fer Stefan Kovačič menijo ) še, da je predrago. Radi bi, da bi = jim vsaj večerjo nosili na mizo in : da bi upravnik bol j poskrbel za to, ^ kaj delajo v kuhinji. No, jaz sem jed e L juho, vampe in krompir. H kosilu sem prišel si- c cer že bolj pozno, pa ni bilo zame. = Notranjost kuhinje, jedilnice in g prostorov je pr-ecej klavrna. Sten niso prebelili, kar so postavili menzo, in so lisaste, okenska krila nimajo vetrnih kljuk. Pri vseh mizah pa tudi ni stolov in so postavili celo klopi. Pač pa so mize lepo pogrnjene. sem prikolo- stanovanjski blok preuredi za sta- več govoril, saj imajo kvalificirano večerjo vozili tja če jim že voziio H TY*l f* tič* _ r» .rv * r n n ■ č ' r* o.rl i dav: AT" T» r Ivi n I* o i*i /».rv .1 ' ‘J novauja Gradisovcev. V njem bi bila tudi menza. To ne bi bilo tako slabo, če bi služil blok v te na- kuha rico. Menza je tako urejena, da bi se mat ico? Posebej pa kaže omeniti, da i,ma- .... ,.....»ene v„| e„„ le.o, slce, b! bilo ^ “ pa so slabse. Za zajtrk je samo čr- preurejanje pre-drago. Ce pa U te- se ta številka' nenehno spreminja. o- RP , v na kava; »Kosilo nama zadostuje, ga ne bo nič, bo treba pač naselje Hrana stane 156 dinarjev na dan s - f1‘cer pa *» K;'(>t sem 26 T urediti in ga bolj opremiti. 1—■■l--- ----» ---ia j: cetKu kruhom vred. Zajtrk slane 30 di- Delavci so s hrano zadovoljni, narjev (6 dim kava. 24 dim pot kilo-Nekateri pravijo, da je je premalo, grama kruha), kosilo 80 dinarjev iu Jauez Habjančič in Maks Golob večerja 40 dinarjev. Zraven tega menita, da je hrana za ta denar kuhajo še malico; ta stane 30 di-še kar dobra, da pa je velika raz- narjev. lika med njo in med tisto, ki so jo imeli v vajenski šoli. Res je pa Za kosilo je vsak dan meso in juha, bodi mesna, bodi zelenjavna. omenil. Ruše: Za večerjo raje spat? Daši stane hrana v uaši ruški menzi prav toliko kot v Mariboru, je po pripovedovanju delavcev precej slabša,. Cez kosilo se še toliko precej enolična. »Kaj naj skuhamo Šolale pa ni vsak dan, ampak le ne pritožujejo kot čez večerjo. Pri-iz ješprenja in fižola, če ne riče- štiri do petkrat ua teden. Te je res povedujejo predvsem, da jo dajo ta,« pravijo kuharice. premalo in bi jb morali dajati več- NE KAJ PREDLOGOV In kaj naj ob koncu rečemo k našim menzam? 0 Najprej tole, da je v tistih menzah, v kale- če stroja dobro ne mažeš, ne boš dolgo delal z njim. Prav isto velja tudi za nas. Mislim tudi, .. , . da ne odkrivam Amerike, če rečem, da ni toliko ril, se hran i tudi vodstveno osebje gradbišča, red- važno če želodec polno nabašeš. Bolj važno je, no ooilsa hrana kot v ostalih «o v n n ,'im m■ . ■ I . , 1 ____ ..i 1,.. i .»-i no boljša hrana kot v ostalih po že znanem pregovoru. da je bog najprej sam sebi brado ustvaril. Če hoče torej sam dobro iu poceni jesti, potem mora poskrbeti, da bo v menzi red, in to za vse dela vce. • Druga stvar je kulturnost v naših menzah. Se vam ne zdi. da mislijo tam. kjer niti vilic niti koliko kalorij dobiš v enem obroku hrane. Žal naši upravniki in tisti, ki menze vodijo, nimajo tablic o kalorični vrednosti posameznih hranil. Tudi nikjer ne računajo, koliko kalorij dajejo za kosilo, koliko za večerjo. Zato naj bi vodstvo podjetja oskrbelo vse menze s temi tablicami, obenem pa je treba čisto znanstveno ugotoviti, koliko kali prta ne dajo na mizo, še vedno p”o starem: saj je lorij je potrebnih za gradbenega delavca. Potlej za gradbenega delavca vse dobro. Pomedimo s ta- Ptt naj v menzah sestavljajo jedilne liste in potem kim mnenjem kar v lastnih vrstahI In to temelji- tudi ne bo več toliko pritožb, češ, zame je hrane to, kajti to ni in ne sme biti res! Prav gradbeni premalo. delavci bi se morali počutiti na gradbišču vsaj malce tako kot doma. To smo dolžni storiti in stremeti za tem, da jim bosta naselje in menza ustvarila vsaj malce tiste topline domačega ognjišča, od katerega je po značaju dela naš delavec odtrgan. Zato je vsaka nemarnost glede snage v kuhinji ali v prostoru, ki se v njem deli hrana neodpustljiv greh, ki zasluži vso grajo. • Marsikje slišimo, da je hrana enolična. Res je konec koncev vse odvisno od upravnika in kuharice, ki sestavljata jedilni list. Naj rečem mimogrede, da bi morali sestavljati jedilni list za dlje časa, saj že tako pozabiš, kaj si včeraj jedel. Če pa dobiš isto jed kmalu zatem na mizo, se preklicano hitro spomniš, da še ni dolgo, ko si jedel isto. Rad bi opozoril na to, da imamo v Ljub- # Prav tako pa je treba s kulturno postrežbo jjani Centralni zavod za napredek gospodinjstva v menzah zagotoviti vsaj tisto, danes povsod pri- so P0,”111. za',(K^i v vseh okrajnih središčih. .......... i. i..»4...i.» .. Nnhova naloga re. da nroucn ieio tudi redilne liste I znano občečloveško raven, li kateri spada v prvi Njihova naloga je, da proučujejo tudi jedilne hste vrsti vsaj kulturni jedilni pribor, če se že ne mo- za delavske menze. Zakaj se ne bi torej na njih rejo toliko potruditi, da bi postavili na mizo vazo obrnili, njih prosili za strokovno pomoč. Pa naj Na Otiškem vrhu: Pomagaj si sam V gramoznici dela 33 ljudi. Menze nimajo, kuhajo in stanujejo pa v leseni baraki, ki je znotraj ometana. Imajo dva štedilnika pa nobene omare, police ali shrambe. Lonce in hrano razpostavijo po mizi im se po njih pasejo muhe. Delovodja pravi, da porabijo delavci kar precej denarja za hrano, jedo pa kljub temu slabo. Kako tudi ne, saj si jo na hitrico pripravijo. Njihov »jedilni list« pa tudi ni bogat. Ali je res tako. težko napraviti police, dobiti omaro za shrambo, če že shrambe ni? In ali je res tako težko poskrbeti, da bi bil vsaj tisti prostor počiščen? Najbrž to n.i tako težko, toda to ni samo stvar delavcev... s cvetlicami, pa čeprav samo s poljskimi, na kar se doslej ni še nihče spomnil. Bi mar to res toliko stalo? Prav nič — le dobre volje manjka. Delavec pa bi se v naših menzah dosti bolje počutil. In tudi hrana ob kulturni postrežbi dosti bolje tekne. #- In kakovost hrane? V glavnem smo lahko zadovoljni. Vendar si bodimo na jasnem, da ni za kuharico vsaka dobra, ki reče, da zna kuhati. Zato bi morali upravniki menz dosti bolj paziti na to, koga postavijo v kuhinjo. Če je kuharica slaba, ji damo lahko v ro-ke še toliko živil, masti in kaj vem kaj še, pa bo kosilo tako, da se bo kar želodec obračal. Strokovna moč pa zna z maio začimbami, z maio drugačnim načinom, dostikrat tudi čisto preprosto hrano čudovito okusno pripraviti. Ne mislimo, da bomo z varčevanjem pri kuharičini plači kaj prihranili! Držimo se raje načela, da je slaba kuharica predraga za nas, ker napravi več škode kot koristi. • In količina? Gradbeni delavci smo in sami dobro vemo, da je naše delo težko fizično delo. potem oni prouče, koliko kalorij naj damo v menzah in kakšen naj bo jedilni list jeseni, pozimi, spomladi, poleti, da boš šel sit in zadovoljen od mize, ne pa da boš šel raje za večerjo spat, kot so nekje dejali. Le zakaj neki ima kovač klešče? 0 Ob koncu pa še en predlog, od katerega si sicer ne obetamo veliko, nekaj pa vendarle. Ko že povsod snujemo družbene organe upravljanja, bi bil tak organ pri naših menzah kaj primeren. V njem naj bi bil upravnik, eden izmed članov izvršnega odbora sindikalne podružnice ali poverjenik ter nekaj abonentov. Ta naj bi menzo upravljal in kontroliral njeno poslovanje. On naj bi bil vez med abonenti in upravo menze. Potlej se tudi ne bi moglo več zgoditi, da bi govoril upravnik: Ja, delavci so zadovoljni. Če vprašaš pa delavca, slišiš kritike vsevprek. No, sicer pa smo z našimi menzami lahko v glavnem še kar zadovoljni, ali ne? Janez Piskrogled ' Tin bolj za vzorec. Vilko Ravšel, Au-drija Muškaš, Franjo Bartolič ia Jože Treplak še posebej pripominjajo, da dodatka dostikrat ne dobiš, ker pridejo neprijavljeni gostje (taki, kakršen sem jaz). Večerje so^ vedno slabe, tako po količini kot po’ kakovosti in je , cena za tako hrano previsoka. Tudi okus se kuharicam vedno ne posreči in pri zabeli precej varčujejo. Tako so skoraj bolj splača iti za večerjo spat. Nič kaj laskave izjave, kajneda. Upravnik pa pravi, da so delavci zadovoljni. Menda niso tako daleč, da bi jih ne mogel kdaj vprašati. In tudi upravnik menze najbrž ni nedosegljiv, da bi mu tega ne mogli kar naravnost povedati, kar mislijo. Če bi bila hrana boljša, bi so bržčas od 154 zaposlenih ne hranilo le 52. In zdaj mi ne da žilica miru, da se ne bi spotaknili spet ob tiste, ki sami preskušajo svoje kuharsko znanje. Teh je 24 in si kuhajo le •po enkrat na dan, zraven pa štejejo dinarje, ki si jih bodo dati na račun stradanja na stran. Med njimi je več takih, ki so pogosto bolni. Sat ni vrag, da si ne hi pokvaril želodca! Dva delavca, ki nimata niti po 20 let, sta bolna na pljučih najbrž zato, ker nista kosila. In takih. ki jedo le po enkrat ali dvakrat na dan, je več. Sicer pa je v kuhinji in menzi red. Tako je bilo julija. Pred nekaj dnevi pa so bili delavci s hrano že zadovoljni. Še beseda o centralnih obratih Tako v Ljubljani kot v Maribora dobivajo centralni obrabi topel I obrok malice iz obratov družbene j prehrane. Zdaj je to že lepo vpe-h Ijano in redno funkcionira. V Ljubljani je posebno vprašanje, ker stane obrok 50 dinarjev, ko-- ristniki pa plačajo le 30 dinarjev. Razliko mora kriti podjetje, s čimer plača režijske stroške. Tako sem z mojim popotovanjem pri kraju. Saj vem, da mi je nekaj menz še ostalo (na primer Slovenska Bistrica, Kapela, Sladki vrh itd.). Toda naj se nikar ne boje,da me tudi tja ne bo kdaj zanesel kakšen veter. Polletni elimšim Kot rečeno je osrednji delavski svet našega podjetja zasedal 9. septembra letos. Upravni odbor podjetja je predložil delavskemu svetu poročilo k periodičnemu obračunu za letošnje prvo polletje. Poročilo je dokaj obsežno in vsebuje vrsto številk, ki so sicer zelo zanimive, vendar se nam zdi, da bi bilo preobsežno, če bi objavili vse. Zato bomo naše bralce seznanili samo z nekaterimi najbistvenejšimi številkami, ki kažeto, kako smo gospoda- Ali ZE VESTE? P*' • da nekateri nameščenci gradbenik polizdelkov Gradis Ljubljana prihajajo pozneje v službo ter si tako tolmačijo disciplino podjetja kot tudi demokracijo sploh čisto po svoje; ■ da imamo tudi vzorno in dobro organizirana gradbišča, ki so lahko vsem ostalim za zagled, in to gradbišče v Šoštanju, gradbišče Kardeljeva v Ljubljani, gradbišče Tovarna lepenke Ceršak; B da so to dobro organizirana gradbišča organizirana po zaslugi delovodi j in samih delavcev; rili v prvem polletju. Še jasnejša pa bo slika, ko bo sestavljen triče-trtletni obračun našega dela, kajti polletni obračun v gradbeništvu ne kaže povsem jasne podobe o delovanju podjetja. V minulem polletju je znašal celotni dohodek našega podjetja 2.433,081.160 dinarjev. V istem času lani pa je znašal celotni dohodek podjetja 1.953.643.800 dinarjev. To pomeni, da se je celotni dohodek v letošnjem letu povečal za 479,457.360 dinarjev ali za 24,5 %. Gradbena dejavnost je bila namreč živahnejša in v stranskih obratih je bila večja proizvodnja. Iz celotnega dohodka je treba izločiti razne poslovne in druge izdatke. Kakšni so ti izdatki, lahko vsak bralec razbere iz sestavkov v prejšnjih številkah, saj smo te stvari že obravnavali. No in če iz tega celotnega dohodka izločimo poslovne in druge izdatke, potem znaša dohodek podjetja 637,665.623 dinarjev za letošnje prvo polletje. Z delom dohodka, ki ostane po izločitvi prispevka iz dohodka, razpolaga podjetje samo. To je namreč čisti dohodek podjetja. Iz dohodka za letošnje prvo polletje je bilo treba izločiti prispevek iz dohodka v višini 79,428.948 dinarjev. Cisti dohodek za minulo polletje torej znaša 558,236.675 dinarjev. Iz čistega dohodka mora podjetje najprej izločiti obvezni del prispevka za svoj rezervni sklad. Podjetje je dolžno od vesti prispevek za svoj rezervni sklad, če doseže v razdobju, za katerega se sestavlja obračun, vsaj tolikšen čisti dohodek, da presega znesek minimalnih osebnih dohodkov delavcev povečan zn 40 %. Ker znašajo minimul- B da produktivnosti dela še vedno nismo dvignili do zaželene višine ter se ne dovolj temeljito menili o boljši organizaciji dela; B da dopisniške komisije pri sindikalnih podružnicah Gradisa niso storile tega, kar smo od njih pričakovali in želeli; H da prejemamo iz delavskih vrst vse premalo člankov in dopisov za naš Gradisov vestnik; B da dobi vsak za vsak članek, če je objavljen v Gradisovem vestniku, tudi primeren honorar po kvaliteti in dolžini članka; B da je na gradbišču Ljubljana najmanj naročnikov na Gradisov vestnik in da se konkretno upira naročilu glasila lastnega kolektiva tovariš Franc Zakrajšek, čeprav je že star član kolektiva — kar seveda ni prav; B da imamo v kolektivu že stare Gradisovce, ki iz neznanih vzrokov še vedno niso člani sindikata. In je prav,da jih poimenično imenujemo: Iz Ljubljane Marija Klemenčič, z gradbišča Ravne Alojz Frč-ko in tovarišica Frčko in tesar Franc Rogač; B da imamo tudi med nameščenci m inženirsko tehničnim kadrom dobre in zavedne sindikalne aktiviste, ki skrbe za pravilni razvoj sindikalnega gibanja, čeprav niso vsi izvoljeni sindikalni funkcionarji. Te lahko poimenično pohvalimo: Gradbišče Ljubljana: Francka Goličič, Franc Bališ, Edo Kragelj, Drago Mandeljc; Škofja Loka: Milena Benčič: Celje: Lojze Cepuš. blagajničarka sindikata tovarišica Katica; Jes.: Ljuba Tarman, France Vovk; Gradis centrala: Boža Jarh, ing. Branko Pirh: Gradbeni polizd.: Viktorija Rojc; Ravne: Adela Simon, tovariš Ciringer; Koper: Marija Mrak, ing. Janez Žirovnik; Maribor: Vlado Janžekovič, ing. Ivan Lah, ing. Borut Maister. Marija Oiringer; Velika Ix>ka: Helena Erjavec, ing Jože Debeljak ; B da želimo še takšnih aktivistov iz vrst nameščencev in tehnikov - inženirjev, ki lahko mnogo prispevajo k skupnemu sindikalnemu delu; B da se za Gradisov dom na Pohorju glede vodstva in organizacije dela veliko napravili tehnik Oto Roškar in ing. Lojze Štok, oba iz Maribora ter delovodja Kodrič; B da s: z malomarnim odnosom do materiala, orodja, strojev ne dvigamo življenjske ravni ter da je potrebno, da dosti bolje skrbimo zanje. Lo-Jo ni osebni dohodki delavcev, povečani za 40 % le 506,708.423 dinarjev, je bilo treba odvesti v rezervni sklad 10,395.676 dinarjev. Ostanek čistega dohodka torej znaša 547 milijonov 840.999 dinarjev. Delavski svet podjetja je tisti organ, ki določa o delitvi oziroma razporeditvi čistega dohodka. Ko razpravlja o tej delitvi, mora upoštevati splošna načela, veljavna v zvezi z delitvijo čistega dohodka, ki jih narekujejo gospodarski zakoni in drugi gospodarski predpisi. Za osebne dohodke sme nameniti le tisti del čistega dohodka, ki je bil dosežen s prizadevnostjo kolektiva, ostala sredstva pa mora porazdeliti v sklade. Ker predpisuje zakon o sredstvih gospodarskih organizacij, da je treba izvršiti razporeditev dela čistega dohodka na sklade šele na koncu leta, to je, ko je sprejet zaključni račun, bo podjetje dotlej ta sredstva koristilo kot obratna sredstva, razen sredstev seveda, ki jih je delavski svet že na tem zasedanju sklenil razdeliti za osebne dohodke nad tarifnimi postavkami. ^ Upravni odbor je v svojem poročilu tudi razčlenil, kako je nastajal dohodek po edinicah in kako so nastajali posamezni stroški. Ker je pred nami že pravzaprav tričetrt-letni obračun, bomo v eni izmed naslednjih številk podrobneje razčlenili delež posameznih edinic pri ustvarjenju celotnega dohodka podjetja. Tokrat si poglejmo še nekatere druge podatke. Za izvršitev svoje proizvodne naloge je podjetje zaposlovalo v prvem polletju povprečno 4315 delavcev in uslužbencev, ki so opravili skupno 5,004.184 efektivnih delovnih ur. Vrednost ene ure znaša 485,93 dinarjev v letošnjem prvem polletju, lani pa je znašala vrednost ene ure 523,95 dinarjev. Člani delavskega sveta so o tej stvari razpravljali, razpravljati pa bo veljalo o tem še tudi kdaj pozneje in ne bi bilo napak, če bi razpravljali o tem na nekaterih gradbiščnih delavskih svetih, kajti na to nas tudi opozarja različna režija. V merilu podjetja znaša režija za gradbišča 12,3 % od prodajne cene. Nad to povprečno stopnjo pa izstopajo gradbišča Zalog s 17,5%, Celje s 15% in Ravne 14,3% režije. Tu je torej režija dokaj večja, kot je JM) v p reč j e za celotno podjetje. Vse ostale edinice, razen gradbenega vodstva Maribor, ki je ostalo ravno na povprečju, pa so pod povprečjem. Stroški režije podjetja znašajo v prvem polletju skupno 66,105.102 dinarja. V odnosu do celokupne realizacije gradbene proizvodnje in storitve znaša režija podjetja 2,8 %. Ce pa se vzame za osnovo realizacija, zmanjšana za vrednost obrtniških storitev, pa 3,5 %. Glede na to, da so gradbena delovna vodstva, gradbišča in obrati odvajali centrali na račun režije podjetja 4 %, se jim je s tem periodičnim obračunom razlika povrnila. V uspehu posameznih edinic je upravni odbor v svojem poročilu ta dobropis že upošteval. To je seveda le nekaj grobih podatkov iz poročila upravnega odbora. O teh podatkih in še o drugih stvareh pa so člani delavskega sveta seveda živahno razpravljali. .k TABELA 1. M P K O O 5 g g s w S 8 6 P S rt z rt <3 o >_3 ^ O >—> N! rt rt <1 rt CENTR. OBR. <1 . <| rt o < Z O ° g rt rt rt rt rt 02 Železokrivci polkvalificirani 19 5 3 3 2 1 .. . 3 2 . ' . mmm. < rt Strojniki 137 9 23 22 5 5 3 4 13 12 31 — 10 — — rt Kovinarji 228 3 16 4 3 1 1 3 2 5 97 82 8 3 — o Električarji 31 2 2 5 1 1 1 1 — 2 12 2 1 1 — Mizarji 70 — 1 2 5 — 1 2 1 — 5 — 2 54 — Šoferji 73 1 5 2 1 — 1 1 1 4 41- 10 4 — 2 Ostali kval. in polkval. 588 63 33 115 58 15 3 53 48 8 52 26 69 2(7 18 Nekvalificirani 1616 1(92 510 330 133 56 81 111 3 45 2 2 126 17 8 Vajenci 271 66 54 42 10 26 18 6 — — 20 27 — 3 — KOLIKO NAS JE? U Inženirji 43 3 5 7 1 1 2 — 3 2 1 — 2 - 16 Z rt Tehniki Delovodje 71 14 7 6 4 3 2 4 3 4 6 1 8 — 12 CQ »N p mojstri Ostali 83 11 17 10 5 2 3 5 5 8 8 ~ 4 3 2 hJ IX) uslužbenci Pomožni 176 18 16 13 8 8 4 8 8 6 24 6 5 11 41 rt uslužbenci 156 19 4 30 7 8 8 6 15 15 12 3 12 5 12 Vsakega Gradisovca zanima, koliko članov šteje naš kolektiv. Zato objavljamo sledečo tabelo, ki prikazuje stanje okrog 20. septembra 1938. Tabela I kaže število delavcev in uslužbencev po edinicah in po kvalifikacijah. Podatki so taki, kot so jih dale edinice v svojem rednem poročilu za mesec september in tudi odgovarjajo ža točnost poročil. Kot vidimo, nas je bilo 20. septembra vseh skupaj 4761. To je število po spiskih. Od tega pa je treba odšteti tiste, ki so bili na rednem ali bolniškem dopustu, na orožnih vajah ali odsotni iz katerega kolidrugega razloga. Vseh teh je bilo 529 tako, da nas je bilo na delu 4232. To število se seveda med letom spreminja. Naslednja tabela kaže, kako se je gibalo število osebja med letom po organizacijskih edinicah. Za vsako edinico in vsak mesec sta vpisani v tabeli dve številki. Zgornja pomeni število oseb- ja po spisku, druga pa število delavcev na delu. Kot je iz gornjih tabel razvidno, se je število članov našega kolektiva gibalo od najmanj 4.100 v januarju do. največ 4862 v maju. Razlika znaša torej samo 762 oseb. Povprečno smo imeli po spisku 4380 zaposlenih. V devetih mesecih letošnjega leta se je število zaposlenih spremenilo največ za 16.8%. Iz tega bi sledilo, da naše podjetje zaposluje v glavnem stalno delovno silo in da je vpliv sezone sorazmerno majhen. Še več! V poletnih in jesenskih mesecih je število zaposlenih padlo zato, ker so delavci pač sami odšli na poljska dela. Ce tega ne bi bilo, bi se število osebja gibalo v še precej manjših mejah. Ni torej gradbeniški poklic v taki meri sezonski poklic, kot so delavci napol kmetje, napol pa delavci in zato — sezonski delavci. V zadnji številki »Gradisovega vestnika« so bili v članku »Iz življenja ix»djetja« objavljeni podatki o fluktuaciji. Iz te tabele je raz- vidno, da je bilo v prvih 6 mesecih na novo sprejetih 184*6 delavcev, odšlo pa je z dela skupaj 1193 delavcev. Iz tega sledi, da imamo v podjetju približno Va stalnih delavcev, ‘/a pa prihaja in odhaja iz podjetja v podjetje ter iz podjetja na kmetijo in nazaj v podjetje. Mislim, da je želja vseh nas, da bi bilo število stalnih delavcev čim-večje in da bi gradbeni delavec postal stalni delavec v pravem smislu ter prenehal biti ptica selivka. Še nekaj pripomb k tabeli I. V tej tabeli so posebej prikazani kvalificirani in polkvalificirani delavci za zidarsko, tesarsko in železo-krivsko stroko. Iz primerjave med številom kvalificiranih in polkvali-ficiranih delavcev ter če vzamemo v poštev še vajence, vidimo, koliko katera edinica skrbi za to, da bi pri nas končno rešili problem pomanjkanja kvalificiranih delavcev. Tukaj prednjači vsekakor gradbišče Zalog, ki ga je treba glede tega pohvaliti. J. U. TABELA 2. i n. OBRATI <1 S ■< !z cd rt <1 iz pc; <5 Z rt rt O _i M GRADIS s! rt rt o m rt < S CELJE JESENIC ZALOG KOPER RAVNE § e! te KRŠKO < te-S P te—5 rt o pa rt C). potem sploh ni govora!« In so mu odobrili 50.000. Drugi bi si rad kupil moped in prosi za slo tisoč. Dobil jih bo betdeset, če mu bo s tem kaj pomagano. Tako so se vrstile prošnje druga za drugo. Nekomu so odobrili več, drugemu manj, kakor je pač »kreditno sposoben«. Ob koncu -septembra je Blagajna razpolagala s poltretjim milijonom dinarjev. Vsak njen član plača vsak mesec po sto dinarjev, nekateri tudi več. Posebej je zanimivo to. da so izmed 870 članov kolektiva le trije, ki niso člani Blagajne vzajemne pomoči. Na leto ima Blagajna od sedem do osem milijonov dinarjev prometa. Vlog ne obrestuje, za posojilo pa plača vsak dolžnik po 20 dinarjev obresti na vsakih tisoč dinarjev. Posojilo lahko vzame za največ eno leto. Od leta 1954 je takih, ki jih ni moč izterjati, za manj kot deset tisoč dinarjev. Za posojilo do deset tisoč dinarjev je treba enega poroka, za vsote nad deset tisoč pa dva. Največ posodijo, kot smo-že zapisali, netdeset tisoč dinarjev. Vsak se ob odobritvi posojila podpiše, da mu lahko obroke odtegnejo pri plači. Prav tako tu-, di poroki. S tem so zagotovili varno denarno poslovanje. Vsi delavci se s to Blagajno vzajemne pomoči zelo pohvalijo, saj jim priskoči na pomoč, kadar so v stiski za denar, zlasti ko je treba kupovati ozimnico in ob raznih izrednih priložnostih. V. J. BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI TUDI V PODRUŽNICI GRADBENIH POLIZDELKOV Kolektiv šteje komaj 121 članov in je med njimi komaj devet takih, ki se niso pridružili Blagajni vzajemne pomoči. Čeprav je začela delovati Blagajna komaj letos, imajo v njej že 2,700.000 dinarjev. Cestišče na aviomobilski cesti je gotovo Do 24. oktobra je gradbišče Krško zabetoniralo na odseku pri Dobruški vasi 3200 m pasu betonskega cestišča. S tem je pred rokom izvršilo tudi svojo nalogo v okviru pomoči drugim podjetjem. Istega dne so bili na našem odseku pri Veliki Loki zgrajeni zadnji metri asfaltnega cestišča. Sedaj ostane še dovršitev robnih pasov, koritnic, nadvozov in ureditev brežin. Sredi meseca novembra bo cesta popolnoma gotova. je poklican,, da budno spreml ja delo delavskih organov upravljanja in da s svojimi stališči vpliva na njihove odločitve. To pa se pravi, da bi moral temeljito poznati vprašanja gospodarjenja edinice, določiti do njih svoja stališča in predlagati delavskemu svetu ustrezne rešitve. Riti bi moral duša delavskega sveta, tisti, ki sc nenehno bori za socialistična načela gospodarjenja proti vsakršnemu poskušanju kršenja uredb, za dosledno uresničevanje družbenega plana in sklepov osrednjega delavskega sveta. Le s takim delom si bo sindikalna odružnica edinie pridobila ugled, ci ji pripada. Čisto razumljivo pa je, da pri tem nikakor ne bi smela zanemariti skrbi za delovnega človeka, za njegove življenjske razmere, obenem pa ga zaščititi pred morebitnimi birokratskimi popačenji, samovoljo itd. Če torej ocenjujemo delo naših podružnic v duhu teh načel, potem pač ne moremo biti povsem zadovoljni. Bolj redke so podružnice, za katere bi lahko rekli, da so duša delavskega sveta. Večkrat so tudi objektivni razlogi za to, saj so marsikje delavski sveti kadrsko močnejši kot izvršni odbori podružnic. Včasih se pa tudi zgodi, da si izvršni odbor zapravi ugled z nergaškim stališčem ali z ozkimi kruhoborski-mi nazori, ne rla b: videl objektivnih gospodarskih možnosti edinice in vsega podjetja. S takim delom si pač ni moč pridobiti ugleda, saj delavci sami prej ali slej spoznajo, da sindikat ni imel prav. Vse to so vprašanja politike sindikata, ki zahteva precejšnje zrelosti. Zato je povsem upravičeno pričakovanje, da jih v njihovih prizadevanjih podpro organizacije Zveze komunistov v naših kolektivih, da predvsem tudi one jasno spoznajo, kakšno je mesto sindikatov v našem družbenem življenju. Žal ne moremo trditi, da so to povsod že jasno spoznali in se zgodi, da ostanejo sindikalni odborniki sami v svojih prizadevanjih alt pa ostaneta sindikat in organizacija Zveze komunistov pasivna do prej navedenih vprašanj. Povejmo si odkrito: za morebitno slabo delo sindikalne podružnice je v prvi vrsti odgovorna osnovna organizacija Zveze komunistov. In potem so čisto neupravičene tožbe, naš sindikat ne dela. Najprej bi morali sami sebe vprašati. kaj smo mi storili, da bi delal bolje. Na to sem posebej opozoril, ker je nekaj podružnic takih, da aiti rednega sindikalnega dela ne opre v-1 ja jo. Sindikalni odbor je n. pr. zaprosil podružnice za razne podatke, ali kakšna poročila. Že večkrat smo izrazili željo, naj bi nam pošiljali zapisnike svojih sej. Pa nič! Marsikje niti članarine ne pobirajo redno. Ali drug primer: Podružnicam smo priporočil1!, naj bi organizirali polletne konference, na katerih naj bi poročale, kaj so pol leta delale, na kakšne probleme so naletele, kaj so predlagale delavskemu svetu in kako so sicer vse te zadeve rešene. No, po poročilih, ki jih je prejel sindikalni odbor, sodeč, je cela vrsta takih, ki se pozivu sindikalnega odbora niso odzvale (skoraj polovica), če to cenimo po prejetih poročilih. Predzadnje seje sindikalnega odbora so se udeležili tudi tajniki ia nekateri drug: odborniki podružnic, loda ne moremo se znebiti občutka, ki se nam je usadil ob tej priložnosti, da namreč odborniki naših podružnic niso seznanjeni z delom sindikalnega odbora podjetja. Iz tega se da sklepati, da tirti. ki se udeležujejo naših sej, ne povedo odbornikom podružnic, o čem smo govorili in kaj sklenili. Logičn. zaključek iz tega je, du bržkone tudi članstva ne obveščajo o delu sindikalnega odbora. te nič drugega je tudi to ena izmed oblik političnega dela. Članstvo pa povsem upravičeno pričakuje, da mu povemo, kaj delamo in o čem sklepamo, da ne govorim niti o tern, kako je obveščen o dela delavskih organov upravljanja. Tako pa najpogosteje naletimo na izgovor: »Zaradi poklicnem dela ne utegnemo.« Vse kaže, da v naše vrste še ni močno prodrla resnica, da je tudi poklicno delo slabo, če ni hkrati podprto s harmoničnim političnim delom, te v kolektivu namreč ni enotnih urizadevanj, če ni zdravega vzdušja, potem 'tudi delo ne gre od rok. Napak bi bilo. kot sem že na začetku omenil, če bi vse podružnice metali v en koš. Precej jih je ki se resno zavzemajo, tla bi čimveč koristile svojemu članstvu in kolektivu, nekatere pa tudi že postajajo v pravem pomenu besede organizacije delavskega upravljanja. Ko že govorimo o dobrih in slab h podružnicah, moramo povedati, da |e temu primerno sindikalni odbor dober ali slab. Ne more biti dober, če so podružnice slabe, in ne obratno, slab, če so podružnice dobre. Naše geslo je torej, biti čimboliši! Podružnice pa vabimo, da nam kaj več povedo v Gradisovem vestniku o svojem delu. Lo-Jo DOPISUJTE V SVOJ ČASOPISI ■SV ri&mtp iz- SoH&tofa Delavci, ki so gradili počitniški dom na Pohorju Gradisova dobra volja SPODBUDEN NASVET NI GRADISOVEC! Starejši Gradisove! se še spominjajo, da se je naše podjetje včasih imenovalo »GRADIS IMM« (Gradis Ivan Maček - Matija). No, letos poleti je obiskal naš počitniški dom v Ankaranu prav ta podpredsednik Izvršnega sveta LRS tovariš Ivan Maček - Matija. Vroče je bilo, da se, je vse topilo. Tovariš Maček stopi v bife in naroči pivo. • - »Ja, vi pa niste Gradisovec. Za take nimamo piva...,« mu je dejala točajka, ki ga ni poznala. KAR LAHKO STORIŠ DANES, NE ODLAŠAJ NA JUTRI vsem, ki bi kdaj iskali upravo Gradisa v Celju, ker prav nikjer ni table. NI VEDEL Zidarjev manjka. Nekoč je prišel šef nekega gradbišča k direktorju Keržanu ter mu tožil, da ne dosegajo plana, ker nimajo zidarjev. »Ve?,« mu je dejal direktor, »imamo samo eno hčer. _Ce bi vedel, da bo zidarjev tako manjkalo, bi imel še kakšnega sina, ki bi ti ga dal...« Tako je bilo v Ceršaku, ker se niso držali tega pregovora in so pustili beton čez noč v samokolnici. ... »Z dobro voljo bomo premagali vse težave«, je dejal tesarski brigadir Franc Krčmar, ki je z mlenkost-no prekinitvijo zaposlen pri grad-b ene in vodstvu Celje že od leta 1947 dalje, ter nadaljeval delo pri postavljanju stebrov za drugo fazo termoelektrane v Šoštanju. Zdaj že obratujeta dva agregata elektrarne po 30.000 kW, ko bomo pa končali drugo fazo, bo dajala elektrarna letno okoli SCO milijonov kilovatnih ur električne energije. Pri gradnji glavnega pogonskega objekta uporabljamo stolpni žerjav. Vse vrste gradbenega materiala so na gradbišču tako razporejene, da je čimmanj transporta, skratka, gradbišče je urejeno po sodobnih gradbenih metodah. Delovodja Ferdo Cvikl je ravno obračunaval akordne obračune, ko sem nepričakovano vstopil v sektorsko pisarno. »Koliko del imate v akordu?« sva po prisrčnem stisku roke začela razgovor. stotek jiovečal, ko bo gradnja v »Razumljivo pa je, da se bo ta od- »Okoli '35'% jih bo.« je pojasnil, polnem teku. Tudi delavci sami ženem pričakujejo, da bodo nekatere lijo čimveč akordnega dela. Obe-akordne cene popravili.« Graditeljem termoelektrarne v Šoštanju so prišli na pomoč tudi tesarji iz Maribora in Kidričevega ter tako dokazali enotnost kolektiva Gradisa. Anton Štager, Jože Dobska, Martin Agnuš, Štefan Horvat in drugi so z delom sicer zadovoljni, imajo pa težave zaradi dopustov in izplačevanja otroškega dodatka. S tem pa seveda ni rečeno, da ne bi držali obljube in tri mesece ne delali na lem gradbišču. V železokrivski brigadi Ignaca Branoviča jih je osem. »Ne ustrašimo se ogromnega in specialnega dela, kajli čaka nas še dobrih 260 ton,« je dejal tovariš Nace. »Vem, da je bilo zadnje zasedanje celjskega delavskega sveta že julija«, pravi njegov predsednik Franc Arnuš Tudi gradn ja hladilnega stolpa se že pripravlja. Ta bo imel kot prvi obliko dvojnega presekanega stožca. Tesarji »asi« za gradnjo hladilnega stolpa Pečovnik, Škrabel, terpnjak in drugi so že pripravljeni, seveda pa pričakujejo pomoči tesarjev in Škofje Loke in Maribora.