O nesrečnem Johnu Clajton je bral vtudi Porterjevi ljudje so mu pravili o kostenjso jih našli v koči in da so po vsej verjclnostizemeljski ostanki lorda Greystokfe in njegove žene.)In v rokah je držal Claytonov dnevnik! Morebiti, — ne, skoraj gotovo da bo pojasnil Trzanovo preteklostl Bral je glasno, da bi čul tudi Trzan. Saj je že dobro razumel francoski.  John Clayton je pripovedoval o dogodkih na Fu waldi, o uporu mornarjev in kako je njega in ženo iz postavil Črni Mihael samotnemu obrežju. In dan za dnem  vse doživljaje na robu džungle prav do trenutka, ko je  utrujen in obupan sklonii glavo na mizo, kjer je slonel, dokler ga ni napadel divji Kršak —. Mestoma je Arnotu zastal glas od ginjenosti, toliko brezupa in žalosti je govorilo iz Clavtonovih vrst. Včasi je pogledal na Trzana. Pa Trzan je čepel poleg njega in strmel predse v tla, ' tih in nepremičen kakor kip. Z rastočim zanimanjem je bral Arnot ko je dnevnik pripovedoval o novorojenčku. Tiho, otožno veselje, je j prevejalo liste. Ponekod je donela iz njih celo pritajen« ' sreča. »Danes je naš mali šest mescev star. Moško sedi na Elzinem krilu poleg moje mize, zdrav, zat čvrst fantek. Gledam ga —. In zdi se mi da ga vidim doraslega, velikega —. Nastopil je dedščino svojiS prednikov —. Slaven je, častijo ga —. Vreden potomec je lordov Greystoke. In tule glej — prav kakor bi hotel s svojim lastnim podpisom potrditi moje preroške besede — je pograbil za pero in odlisnil svoje s črnilom pomazane nežne prsteke na papir —.* LISTEK. Džun^la. Roman iz afriških pragozdor. ' IKBgUUd tpiul E. R. Bnrroaghs. — Prered«! PamlHi. 5 »Počasi, prijatelj! Prvič je tisto zlato last profesor- §a Porterja in če že greva ponj, ga morava njemu sa- memii izročiti. Drugič ti ne potrebuješ prav nič denar- $a! Jaz ga imam dovolj za naju oba, dovolj za dvajset takih kot si ti, in kar je moje je tudi tvoje, prljatelj! Tretjič in končno pa vem za krajšo pot do Porterjevega zaklada.. V prvem mestu, ki prideva da njega, si najmeva ladjo in odjadrava ob obrežju navzdol do koče. nalaživa zaboj in se vrneva. To bo šlo hitreje in nama bo dalo mnogo manj truda!« »Dobro! Zaklad čaka v džungli in nihče ga ne more najti. — Lahko bi sicer šel sam ponj«, je pristavil po kratkem premisleku, »in se prej vrnil nego v dveh mesecih. Pa utegnilo bi se tebi kaj zgoditi. Potujva torej Salje!« Nekega vročega dne sta počivala v senci na obali. ffraan je pripovedoval, kako se je učil brati iz knjig, to kaj je vse našel v koči. Pravil je o nožu, ki ga jc našel v predalu, o kostenjakih, ki so ležali na tleh, nazadnje pa je rekel: »Našel sem tudi zlato verižico, rumena je bila in svetila se je. Menda je bila zlata. Na njej je bil navesek, *" s« je čudno lepo bleščal in iskril. In sliko belega čloireka sem našel.« L Amot je dTignil glavo. »Sliko —? Pokaži mi jo!« »Nimam je več. Belo dekle, ki praviš da se imenuje Ine, jo je vzelo seboj.« »Škoda, velika škoda! — Ali ne veš, čegava je bila slika?« »Ne vem. Belega cloveka je kazala.« »In sliko, praviš, je odnesla Ine Porter? Kaj pa je rekla, ko jo je videla?« »Nisem razumel, kaj mi je pravila. Gledala je sliko, nato pa mene. Odprla je hidi navesek, ne vem kako, in v navesku je bila tudi slika, mlado lepo ženo je kazala. Djala je sliko moža v navesek poleg ženine slike in si ga obesila krog vratu. Pustil sem ji ga, odnesla ga je z verižico vred seboj.« Arnot je gubal čelo. Kolikokrat si je že belil glavo z vprašanjem o Trzanovi preteklosti! Ljubil je svojega prijatelja, hvaležen mu je bil in nad vse rad bi mu bil rešil skrivnostno uganko njegovega življenja. Mislil je na kočo in na kostenjake, ki so mu o njih pravili Porterjevi ljudje. Pa to so bila le ugibanja. Slika, ki jo je Trzan našel v koči, ta bi bila morebiti marsikaj več povedala. Škoda da jo je dal iz rok! Oglasil se bo pri Ini Porter, je sklenil, če medtem ne najde drugih, jasnejših sledov o Trzanovi preteklosti. »Si še kaj druga našel?« je vprašal trzan. »Našel sem tudi knjigo, pisano v črkah, ki jih ne znam brati. Morebiti je znaš brati ti?« Izvlekel je iz tulja pločevinasto škatlo, jo odprl in dal Arnotu knjižko, vezano v črno platno. Arnot je odprl prvo stran — in glasno vzkliknil. »Ah! Imenitna najdba! Dnevnik Jobna Clayton lorda Greystoke, pisan t francoščini!« tHastno se je lotil knjige. Res so h/)ili na robu dnevnika vidni že nekoliko obledeii sicer pa precej razločni odtiski štirili drobnih »troškib. prstov in posebno dobro je bil riden odtisek desne^a paka. Molčc in zamišljena sta obsedela, ko je Arnot kon- »Povej, prijatelj Trzan«, je po dolgem molku Arnot spet začei, »ali si že kedaj premišljeval o sroji zgodnji preteklosti? Ali si se že kedaj vprašal, kako si pri^el v džunglo?« »Mislil sem že na to. Vsa leta sem, odkar sem zabajal v kočo in bral v knjigab.« »No — in kaj si našel?« »Nič gotovega.« »Seveda —! ker nisi znal brali tele knjižice! Prijatdj, knjižica je dnevnik gospoda Johna Clayion lorda Greystoke! Vsak izobražen človek si piše dnevnik, tudi ti si ga boš niorebiti pisal, ko prideš v svet. In tale dttievnik pripoveduje o sinčku, ki se je Claytomi narodil v džungli —. Bog vedi, kaj se je zgodilo ubogemu Claytonu. Njegove 7emeljske ostanke si videl v koči. Porter in njegovi Ijudje so našli neovrgljive dokaze, da so kostenjaki res ostanki lorda Greystoke in njegove žene. Kaka usoda ga je zadela, o tem pravim pač nikdar ne bomo zvedeli, — gotovo pa je, vsaj zame, da si ti — njegov sin, ki o njem piše dnevnik, in da si torej po vseh postavah in pravicah dedič njegovega imetja in naslova, da si iord Greystoke, eden najuglednejših in najimenitnejših mož na Angleškem —!« Arnot se je razvnel, vstal je in ponudil roko Trzanu, da bi mu častital. Pa Trzan je obsedel, zamišljen zrl v daljavo in oto^ro odgov^ril: »Mislil sein na lo. Pa ni mogo&e! V koči so bili trije kostcnjaki, sam sem jih videl in dobro se jih spominjam. Eden je bil Claytonov kakor praviš, eden njegove žene, — tretji pa je bil kostenjak njunega otroka. Otrok, ki o njem tale knjiga govori, je torej umrl —. Zato jaz ne morem biti Claytonov sin. Ne! Iz pragozda sem. Tam sem živel, odkar se zavedam. Kako sem prišel tja, tega nihče nikdar ne bo dognal. In nikdar ne bom zvedel, kdo sta moj oče in moja mati —.« Molčala sta vsak y svojih mislib, le da je Arnot čisto po svoje sodil o Trzanovi preteklosti. Dolgo je že opazoval prijatelja in dobro ga je poznal. Iz vsake njegove kretnje, iz vsega njegovega obnašanja je govoril pristni, čistokrvni angleški pleiuenitaš, njegov bistri razum je pričal o duševni omiki njegovih dedov. Kako je prišel otrok iz Claytonove koče v džunglo med divje živali in odkod se je vzel tretji, otroški kostenjak, ki so ga Porterji našli v koči, to seve so bila težka vprašanja, za to je vedel le Bog sam, — toda da je bil Trzan Claytonov sin, o tem Arnot prav nič ni dvomil. In sklenil je že koj tisti dan, da bo zastavil vse svoje znanje in če treba tudi svoje premoženje ter poiskal nepobitnih dokazov za svoje naziranje in priboril Trzanu njegovo dedščino in prostor v svetu, ki je bil njegov po vseh postavah angkškega prava. Za to pa je neobhodno potreboval dnevnik. In ker se je opravičeno bal, da bi ga Trzan kje med potom izgubil, ga je tiho in neopaženo vtaknil v žep. Teden dni po tem pogovoru sta potnika zagledala prve ljudi. Gozd se je zredčil, nenadrana sta stala na robu razsežne jase. Dobro oibdelana polja, razkošni travniki so segali praT do gozda. Sredi polja pa so kžala poslopja, močna, >isoka ograja iz hlodov jih jc obdajala. Trzan je dvignil glavo, vlekel zrak skozi nos in pri- služkoval. »Črnci!« je rekel in pokazal ven na polje. Res je bila gruča črnceT v belih oblekah zunaj na polju pri delu.  Trzan je pograbil za tulj in Lok. »Ne prenagli se!« ga je ustavil Arnot. »Ti ljudje se naši prijatelji!«  »Črnci so moji sovražniki! Napadli naju bodo. Braniti se morava!«  »Nikakor ne! Tainle je naselbina belih. ljudi in čraci so v njibovi službi, torej najini prijatelji. Pojdiva E njim!« »In če planejo nad naju?« »Se bova branila.«  »Kršak in Tublat sta sovražnika previdno opazcn vala in prva napadla. Tudi Numa in Sabora sta tak& storila. Midva pa se naj pokaževa črncem, ko ne veva, ali so najini sovražniki ali najini prijatelji —?« »Trzan, sedr>.j nisi več v džur.gli, rmpak v naselbini belih ljudi! Zapomni si, da ljuiije niso tvoji so\ražnikii In pa tudi to, da nimaš pravice ubijati! Med ljudmi ve- ljajo postave in če ti kdo kaj hudega stori, ga kaznuje postava, ne pa ti. če koga ubiješ, prideš pred sodnika in ta te bo obsodil na smrt. Še hude težave bom imel s teboj v svetu, da te bom obvaroval pred sodnijo —. Gorje pač tistemu, ki se te bo lotillc »Torej pa pojdiva med nj«, da naju ubijejo!« s« je smejal Trzan. Stopila sta iz gozda na travnik r sc približala de- laTcern. (Daiie prihodnjič.)