The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of[ America. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V PH1CAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE X ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four, Slovene Organizations) * Najstarejši najbolj V riljiibljen tlovenski list v Združenih Driavah Ameriških. CHICAGO, ILL., TOREK, 17. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 1771935 LETNIK (VOL.) XLIV X sredo se zbere k zasedanju svet Lige narodov. — Male h države, zlasti mala antanta, se pripravljajo za udarec /; po angleški vladi zaradi proslulega pakta z Italijo. — )f V sredo bo udarila po vladi angleška nižja zbornica. POŽABLIENI DOLGOVI ženeva, Šv ica. — Evropa ima zopet enega svojih temnih trenotkov, kakoršni se skopaj perijodično ponavljajo celi čas od zadnje vojne in v katerih visi »vojni meč tako-rekoč na nitki. Nevarna je sedanja kriza in velika sreča bo za Evropo, ako bo izšla iz nje brez hujših posledic. Glavna tarča v sedanji na Peti situaciji je angleška vlada, ki deli svoje neprijetno stališče s francosko vlado, in sicer zaradi že znanega mirovnega predloga, ki ste ga sestavili ti dve vladi zadnji teden in ga predložili Musso-liniju in abesinskemu cesarju Selassie. Tekom konca tedna Re je položaj za obe vladi še platno poostril, kajti v tem Cfisu so prišle na dan podrob Hosti omenjenega proslulega Predloga ter se je pokazalo, da vsebuje ta dokument naravnost nezaslišane točke. V pern se med drugim namreč gahteva, da mora Abesinija Vstopiti Italiji celi dve tretji I svojega ozemlja. ' Sreda in četrtek bosta dva vPoča dneva za angleško vla-V v sredo se zbere k za-Sedanju svet Lige narodov in ^kaj se pripravlja viharen ^pad na verolomno angleško vlado, ki se je prej kazala kot 2aščitnica Abesinije, a zda.i sku§a prodati to državo Mus-s°Hniju. V 'Ospredju stoie ^edvsem male države, kate-^tti stoji na čelu mala antan-/a, Čehoslovaška, Jugoslavija ^ Humunija. Kakor se ugotav-'ia, bo v imenu teh treh govo-''1 rumunski zunanji minister ^itulescu, ki bo vodil borbo pro-^ stavljenemu mirovnemu po-?°3U. Omenjene tri države hoče-napraviti iz sedanjega pologa vzgled za bodočnost, kaj j^a pričakovati tista država, ki 0 skušala zasesti ozemlje kake ul'e države nasilnim potom, in ako so z vso odločnostjo na-^otne, da bi se dala v sedanjem J'ueaju Italiji kaka "nagrada" ,a njeno nasilje. Male države, s aterimi je potegnila tudi Rusi-j*; stavijo za predpogoj vsakih kovnih pogajanj popolno uki-, , ev sovražnosti v Abesiniji od ani Italije. ^ Počasno bo pa imela angle-j a vlada tudi doma silno nepri-^ ne sitnosti. V sredo se zbere .^sedanju višja zbornica in ^ a j Se ]30 mora]a zagovarjati ^ Sv°j neprimeren korak. Ven- Čen C'an ne '30 kriti- jj za njo, kakor bo četrtek, ko nepoklicana na odgovor od IMENOVANJE KARDINALOV NAZIJI HOČEJO ZATRETI SAMOSTANE Berlin, Nemčija. — Revija Deutsche Aktion v nekem članku zadnje izdaje zahteva, da se zbornice. Tukaj se pa po-. Popravljajo z najtežjimi W°ni napad na njo, v prvi ^ * "Pozicija laboritev. V tem Vjt. da»ju se bo dalo duška silo-i^volji prebivalstva, ki se Hi^f v tisočerih in tisočerih iJ, naslovljenih na poslan C ki V;' naravnost preplavljajo samo. Glavni krivec Hoa ' z,adevi je zun. minister v ^re, ___• , , .. . celi kateri se je v ponedeljek %p iy London s kratkih po- Or jih je preživel v Švi- •le namreč sklenil z Lava- Edino Finska plačala obrok na vojne dolgove. Washington, D. C. — Namesto gotovine, ki jo je imela prejeti Amerika do 15. dec. kot obrok na vojni dolg, so se ji izročile kratke note, v katerih evropske dolžnice izražajo svoje obžalovanje, da "ne morejo plačati." Edina država, ki je še vedno ostala zvesta svoji besedi in je poravnala svoj dolg kakor običajno, je bila mala država Finska, katere obrok znaša $230,453. Države, ki so v soboto izrazile svoje "obžalova nje," so bile Francija, Poljska, Čehoslovaška, Ogrska, Italija in Rumunija. V ponedeljek se je pričakovala enaka nota še od Belgije, Estonije in Latvi-je, dočim ste poslali Anglija in Litvenija že prej enako poročilo. Ponedeljkovi tajni proslav' sle> di v četrtek javna. Vatikan. Z°7a ponedeljek 0S,?,ba' se je, kakor je bilo svoječasno mora proglasiti vstop v samostan kot izdajalstvo proti nem- ze poročano, povzdignilo 20 cerkvenih dostojanstvenikov v kardinale. Ta dan je papež Pij storil to v tajnem konsistoriju, dočim bo v četrtek sledil javni konsistorij, kateri se bo vršil v vsem sijaju, in ob tej priliki bo papež tudi podelil kandidatom rdeči kardinalski klobuk. Novo-imenovani kardinali niso bili navzoči pri proslavi v ponedeljek. Čakali so zunaj Vatikana, da jim je posebni papežev poslanec uradno sporočil vest. S tem imenovanjem se je število kardinalov zvišalo na 69. se namerava podvreči celiba-i tu, mora prej dokazati, da je J zmožna roditi otroke ali pa braniti deželo. ZA HAUPTMANNA DOLOČEN ČAS USMRTITVE Trenton, N. J. — Nad Bruno Hauptmannom se je pretekli petek v drugič izrekla smrtna kazen in se je določil teden 13. januarja, ko bo moral nastopiti svojo pot na električni stol. Kakor znano, je bil Hauptmann spoznan krivim ugrabitve in u-mora Lindberghovega otroka. Odločitev porote se je izrekla 13. februarja. Hauptmannovi zagovorniki se še ne nameravajo podati. Kakor se ugotavlja, bodo najprej prosili za pomilo-ščenje in, ako bo to odbito, bodo vložili priziv za novo obravnavo na podlagi novih dokazov, ki so se zadnje čase odkrili. LIST SE RAZDAJAL BREZPLAČNO St. Petersburg, Fla. — Petkova izdaja tukajšnjega lista The Evening Jndependent, se je razdajala med ljudstvo brezplačno. Povod za to radodarnost je dalo dejstvo, ker se solnce ni pokazalo v mestu do 3. ure popoldne. Vsakokrat, kadar solnca ni tako dolgo, je list brezplačen. To je obljubil lastnik lista, L. B. Brown, že leta 1910 in obljuba še vedno drži. Te brezplačne izdaje pa so zelo redke zaradi flo-ridskega solnčnega podnebja. Zadnjič se je to pripetilo 14. junija 1934 in od leta 1910 naprej je bilo teh brezplačnih izdaj 117. AMERIKANEC UBIT V ABESINIJI Jijiga, Abesinija. — Na nesrečen način je prišel pretekli teden ob življenje mlad ameriški zdravnik, dr. R. W. Hockman, iz Wheaton, 111. Neprevidno je ravnal z bombo, katera je ostala na južni fronti neeksplodirana in ki so jo vrgli italijanski aero-plani; bomba se je razpočila in ubila mladega moža, kateri je bil oženjen in ima mesec dni starega otroka. Ponesrečenec je že dalje časa vršil človekoljubno delo med Abesinci in je že pred izbruhom sovražnosti z Italijo cepil abesinske vojake proti tifusu, kozam in koleri. Zadnje poletje je ustanovil tudi šolo za bolniške strežnice. Poleg svoje-> zdravniškega dela je vršil tudi službo misijonarja presbi-terijanske cerkve. Takoj ob izbruhu sovražnosti je odšel na fronto s prvim zdravniškim transportom. ZA ZNIŽANJE ŠTEVILA TAKSIJEV Chicago, 111. — Eden pododborov mestnega sveta je pretekli teden stavil priporočilo, da se vzame s prometa s čikaškh ulic 408 avto-taksijev, češ, da so ceste preveč natlačene z njimi. Družba Yellow Cab bi jih imela odstraniti 200, Checker 100, vse ostale družbe pa 108. lom omenjeni pakt glede Abesinije, kar je storil deloma s privoljenjem vlade, deloma na svojo lastno roko. NAZIJI ZAPRLI VELIKO JUDOVSKO TRGOVINO Magdeburg, Nemčija. — Na prav dramatičen način so nazij-ske oblasti izvedle pretekli petek zatvoritev neke velike tukajšnje judovske trgovine, katera je, kakor se ceni, vredna dva in pol milijona dolarjev. Ob času, ko je bila trgovina najbolj natlačena z občinstvom, je prišlo KRIŽEMSVETA — Milan, Nemčija. — V tukajšnjem Mussolini jevem glasilu, II Popolo d' Italia, je bil priobčen članek, s katerim se očividno hoče Mussoliir prikupiti Hitlerju. V njem se namreč povdarja, da tudi Nemčija potrebuje krajev za ekspanzijo in v to svrho kolo ni j. — Tientsin, Kitajska. — V tukajšnjih japonskih vojaških krogih se povdarja, da se mora ojačiti vojaška moč Japonske v severni Kitajski. Ta namera se očividno že uresni čirje^ kajti iz Mandžukuo se vozijo preko meje v provinco Čah ar veliki vojaški transpor-ti. — Mexico City, Mehika. — Bivši predsednik Calles se je pretekli petek vrnil domov Los Angeles, kjer je prebival od meseca junija, ko je med njim in sedanjim predsednikom prišlo do ostrega spora Izrazil se je, da bo zdaj na stopil proti kritikom. — Addis Ababa, Abesinija. -— Glasom uradnega poročila je prišlo pretekli teden do spopada med oddelkoma abe sinskih in italijanskih čet severno od Makale, pri katerem so bili Italijani poraženi. Sedem jih je bilo ubitih, dočim so ostali zbežali. 45 policistov, ki so izgnali ljudi ter zaklenili vrata za nedoločeno dobo. Kakor se trdi, so višji uradniki trgovine izrabljali svoje mesto in silili dekleta, pri njih zaposlena, k nedovoljenemu razmerju. Tri voditelji so [bili aretirani. MASARYK V POKOJU V 86. letu starosti podal pred-rednik Čehcslovaške svojo resignacijo. — Odlikoval se je kot fcoritelj za neodvisnost domovine. —o— Praga, Čehoslovaška. — Predsednik tukajšnje republike, Tomaž Masaryk, je preteklo soboto podal svojo resignacijo. Storil je to na svojem privatnem domu in so bili pri tej priliki navzoči načelnika obeh zbornic in min. predsednik M. Hodza. Masaryk je dosegel častit Ijivo starost 86 let in izrazil se je, da so mu vsled starosti moči toliko opešale, da ne more več vzd'rzati težkega bremena. Ob tej priliki je priporočal, naj se izvoli na njegovo mesto sedanji zun. minister E. Beneš, češ, da se je ta mož boril ob njegovi strani za domovino doma in v tujezemstvu. V sredo se bo zbrala narodna skupščina, da mu bo izvolila naslednika. Masaryk je bil edini predsednik, ki ga je imela Čehoslovaška tekom celega svojega obstoja, od leta 1918. Zaradi velikih zaslug, ki si jih je ta mož i pridobil za domovino, ko se je med svetovno vojno boril proti Avstriji za njeno samostojnost, ga je prebivalstvo imelo v takih časteh, da je bil štirikrat po vrsti avtomatično izvoljen predsednikom. Poleg svojih državniških zmožnosti se je Masaryk tudi odlikoval tudi kot znanstvenik in je bil leta 1902 za profesorja na chicaški univerzi. 1% Jugeslaviie*. Kaj pove najnovejša statistika o pismenosti in nepismenosti v Jugoslaviji: Nepismenost v Sloveniji v sorazmerju z državo. — Divji lovec po nesreči ustrelil svojo sestro. — Vesti, novice in drugo. STAVKA V NO. CHICAGO No. Chicago, 111. — V tukajšnjem podjetju Oakes Products Co. je pretekli teden izbruhnila stavka, ki je do konca tedna postala deloma popolna. Od 450 uslužbencev jih je v petek prišlo na delo manj kot 100. Delavstvo stavka zato, ker namerava družba instalirati novo avtomatično mašinerijo in ker je več izurjenih delavcev odpustila in jih nadomestila z neizurjenimi. Italijansko ljudstvo po celem svetu se- je odzvalo pozivu Mussolinija, naj odda svoje zlato državi, da bo mogla Italija finančno vzdržati v sedanji krizi. Tako vidimo na gornji sliki italijanske ženske v Londonu, ko so prinesle italijanskim oblastem svoje zlate spominke. Slovenija na prvem mestu Ljubljana, 26. nov. — Ko je avstrijska vlada uvedla splošno šolsko obveznost in to v drugi polovici prejšnjega stoletja, je pismenost med Slovenci vidoma napredovala. Takrat so še šteli Slovence glede pismenosti v najzadnjo vrsto med Poljake in Rusine. V teku pol stoletja smo Slovenci glede pismenosti tako napredovali, da so. morale avstrijske oblasti z začudenjem ugotoviti, da smo Slovenci v Avstriji glede pismenosti na prvem mestu, celo pred Čehi, ki so bili poprej na prvem mestu. Tudi v novi državi smo Slovenci obdržali glede tega prvo mesto in celo v takem razmerju, da se bodo morale druge banovine še dolga leta, nemara celo stoletje truditi, da n~s dohitijo. Državna statistika, ki je bila ravnokar objavljena izkazuje, da je bilo leta 1933 v vsej državi 5,418.339 oseb, ki so znali pisati in brati in 55.737 pseb, ki so znali samb brati. Vštete so samo nad 10 let stare osebe. V odstotkih je bilo nepismenih v vsej državi 44.61%. V Sloveniji, ki je štela leta 1931 1,144.298 pre bivalcev, je med osebami nad 10 let starimi znalo pisati in brati 798.957, samo brati 10,-576 oseb. Popolnoma nepismenih je bilo v Sloveniji komaj 5.54%. Mesto Beograd samo ima pa 10.87 % nepismenih in za Beogradom pride savska banovina, to je Hrvatska, ki ima 27.67% nepismenih. Za savsko pride donavska, nato primorska, morav-ska, drinska, zetska, in var-darska, a na najzadnjem me stu vrbaska z 72.60% nepismenih. Pa je svoj čas napisal zagrebški list "Večer," kar je bilo na tem mestu že poročano, da povzroča velik odstotek nepismenosti v Zagrebu veliko število — slovenskih služkinj! -o- Tragična nesreča z orožjem Trebnje, 26. nov. — Včeraj je bil pripeljan v zapor tukajšnjega sodišča posestniški sin Jože Zupančič iz Kom-polj, ki je po nesreči ustrelil svojo sestro. Marijo, poročena s posestnikom Antonom Bizjakom iz Cirnika, Grede od maše v Sv. Križu sta se oba vstavila na ženinem domu v gra ščini Kompolje. Po kosilu sta se Bizjakova odpravila domov, spremljati ju je hotel brat ustreljene že omenjeni Jože, ki je ob enem hotel pogledati nekoliko po divjačini. Zato je stopil v sosedno sobo po puško. Ko se je vračal, se mu je puška zaplela v obleko, obenem pa se mu je petelin opel ob raztrganem suknjiču. Da se reši iz neprijetnega, obenem pa nevarnega položaja, da mu naboj ne zleti v glavo, se je divji lovec Jože Zupan- čič sklonil. Gib pa je bil usoden za poleg stoječo sestro, saj se je puška sprožila in ves naWoj je iz neposredne bližine zadel Bizjakovo, ki je le še kriknila: "Ježeš, Jože kaj ai napravil!" Nesreča je tako potrla nesrečnega brata in moža pokojnice, da sta hotela izvršiti samomor, kar pa so domači preprečili. -o- Krompir so pokradli Posestniku Klasincu iz Sta-rišincev je nekdo odpeljal 900 kg krompirja, katerega je imel shranjenega in pokritega s slamo na njivi. Medvedu Štefanu iz Stegonjcev pa je nekdo odnesel 800 kg krompirja. -o- Dom je zgrešil V četrtek 21. novembra je neznano kam odšel 68 letni železniški upokojenec Maftin Podgoršek. Hodil je iz Vičave proti Vurbeku, nakar je iz-, ginila za njim vsaka sled. Šele v ponedeljek potem so ga našli vsega izčrpanega, pre-mraženega in premočenega v obcestnem jarku v bližini gostilne Zave v Krčevini. Pravil je da je vse štiri dni taval po okolici in iskal doma, katerega pa ni mogel najti, ker ga je spomin popolnoma zapustil. Duhovske vesti Premeščena sta bila Janez Bajek, kaplan v Črensovcih k Sv. Sebeščanu; v Črensovce pa je prišel za kaplana g. Koren iz Lendave. Prijazen sprejem Predzadnji teden meseca novembra je obiskal Prekmur je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, katerega so povsod prisrčno sprejeli in mu povedali svoje prošnje in težnje. Trdna grča V mali, vasici Pungart pri Škofji Loki je nedavno obhajal 70 letnico svojega rojstva daleč znani kblarski moj ster Franc Jenko. Od številne družine mu živi še šest otrok in sicer jih je pet v stacem kraju, eden je pa že dolgo let v Ameriki. Kljub svojim sedemdesetim letom še prav pridno pomaga sinu pri kolarski obFti. -o- Nesreoa t tovarni Mlad, leta 1908 rojeni fant Franc Germ, po poklicu brezposelni fotograf je po dolgem izkanjui vendar dobil zaposlitev kot delavec pri "Jugolesu" v Črnomlju. Leto dni je opravljal svoj posel brez kake nezgode. Ko je pa oni dan s ko-Ibm v roki popravljal transmi-sijski jermen, je jermen zagrabil kol in s tako silo udaril po Francetu, da je nekaj minut na to izdihnil. ŠIRITE AMER. SLOVENCA' betu* w "AMERIKAN5KI SLOVENEC'1 Torek, 17. decembra 1935 Amerik a nskt Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Za eelo leto Za pol leta ____ Za četrt leta Naročnina: .....$5.00 2.S0 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ................... For half a year _____________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_______i_________$6.00 Za pol leta___________3.00 Za četrt leta ___________________________ 1.75 Posamezna številka __________________ 3c 1.50 [For three months ..$5.00 .. 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___________________$6.00 For half a year_________3.00 For three months ______________________ 1.75 Single copy .......... _____ Jc Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act oi March 3, 1879. Egipt in Anglija Zadnje dni svet začudeno zre na Anglijo! Proti Italiji, proti kateri je mobilizirala skoro vso svojo mornarico v Sredozemsko morje iz vseh raznih voda, je postala čez noč tako popustljiva, da ji zdaj dovoljuje skoro vse, kar Italija zahteva v Etijopiji. Egiptu pa je podelila te dni popolnoma samostojno samoupravo pod pokroviteljstvom angleškega imperija. Odkod tako hitra sprememba? Ali naj bo to znamenje, da je Anglija le blufala Mussolinija in ko je videla njegovo skrajno odločnost, se je udala in popustila? Ali se je ves ta cirkuški proces pri Ligi narodov in v Londonu vršil dogovorjeno z Italijani, češ, ropotajmo, eden proti drugemu vpijmo, nazadnje si pa razdelimo Etijopijo na vatle — to meni — to tebi — to onemu? Ali se Anglija čuti tako slabo, da se boji nastopiti proti kričaču Musso-liniju? Da, podobna vprašanja si svet stavlja te dni? Nekaj z Anglijo ni v redu. To jasno kaže podoba sedanjih političnih razmer v Evropi, zlasti pa razmere, ki Vladajo v njenih dominjonih in kolonijah. Da taka ugledna država, kakor hoče biti Anglija kar tako le čez noč spremeni svoje politično stališče pred vsem svetom, je pač uganka, ki da mnogo misliti. Ta sprememba jasno kaže, kakor smo že povdarili, da se Anglija čuti ali tako slabo, ali pa vse to dela po gotovem načrtu. Ako je prvo, tedaj je to znamenje, da je Italija v teh kontroverzah radi Etijopije zmagala nad Anglijo. Kajti popolnoma jasno je, da Anglija ni zastonj naredila ta svoj umik in da ni tako demokratična in dobrodušna, da bi kar sama od sebe dala Egiptu samostojno politično samoupravo. Pri vsem tem so težki tehtni vzroki. In ti so, da se je Italiji posrečilo podkuriti Egipčane proti Angliji, ki bi začeli prav gotovo v slučaju spopada revol-tirati proti Angliji in Italija bi jim kajpada z vsemi svo-jmi sredstvi pomagala. Sluteč to, so Angleži hitro sedli na drugega konja, kar pa kaže, da je Anglija pri tej igri zgubila in da Mussolini triumfira. Mussolini je torej potipal za pravo žilo staro Anglijo. Egipt je bil težavno vprašanje vsa povojna leta za Anglijo. Od leta 1923 pa do 1930 so se tam vršili upori za uporom. Egipčani so zahtevali odločno obnovo državne in narodne svobode. Ta boj so vodili Wafdisti, ki jih vodi znani Wafd, po katerem nosi ime egiptska nacionalistična stranka. Leta 1923. je sicer Anglija podelila Egiptu neko ustavo s kraljem in parlamentom. Vse prikrojeno tako, da so bili Angleži vedno na vrhu. Anglija si je pridržala pravice, da je imela svoje lastne vojaške garnizije v Egiptu ter je smela iste povečavati in širiti po lastni volji. Nadzorstvo nad sueškim kanalom je ostala izključno angleška zadeva. Wafd vodja Egipčanov se pa s tem ni zadovoljil in je vodil borbo proti Angliji. Sledili so številni upori in Angleži so jih večkrat dušili v krvi. Leta 1930 je začel delovati na lastno pest celo od Angležev nastavljeni kralj Fuad, ki je razgnal parlament in začel vladati diktatorič« no. Proti vsemu temu pa sta se tihoma in deloma javno borila Wafd in znani Nahas paša in ves čas od leta 1930 z veliko doslednostjo. Zdaj, ko je prišel čas, da se Anglija zaplete v konflikt z Italijani so Wafdisti na novo nastopili in dosegli, po čemer so hrepeneli že leta. Kako bo pa seveda "ugledna" Anglija to kar jim je zdaj v sili podelila držala in izpolnjevala, pa seveda pokaže bodočnost. Ce že ni nihče ničesar profitiral doslej v tem afriškem sporu, Egipčani so profitirali in sicer s tem, da so od Angležev izsilili, da so jim sedaj priznali lastno samostojno politično samoupravo. Ta angleški umik v Egiptu in pred Italijo sploh je vrlo značilen. Predvsem kaže, da angleško gospodstvo se ruši. IZRAZ SOŽALJA IN DRUGO IZ INDIANAPOLISA Indianapolis, Ind. Moram omeniti, da je nam Slovencem v Indianapolis a j ako [žel, da se je Mr. Grdini in Fa-thru »Jožefu pripetila nesreča, ko sta se vračala iz naše naselbine nazaj v Chicago. Obžalujemo to nesrečo in prav bojimo se, da ne bosta več hotela priti k nam, ker take nezgode ne napravijo nič kaj dobrega utiša na ponesrečence. Slovenci v India-napolisu iskreno želimo, da bi se oba čimprej pozdravila in pozabila, kar se jima je pripetilo na ->otu. — Mr. Grdina, ako boste še kedaj hoteli k nam, pridite v pomladnem času, ko je vse bolj veselo in prijazno. Tudi pota V> tedaj bolj suha kot sedaj, ko je vse samo le dež in blato. Znana mi je pot iz Indiana-polisa proti Chicago in v Milwaukee ter dalje v Sheboygan, Wis., ker sem se že večkrat vozila tja in nazaj. Parkrat z avtom, večkrat pa tudi z vlakom, ko sem šla obiskat sorodnike, prijatelje in prijateljice.-Saj je zlasti v Milwaukee menda polovico Savinjske in Zadrečke doline. — Prijateljica Micika v West Allis, če boš brala te vrstice, se boš morda spomnila, kako smo te v preteklem letu z mojo sestro Miciko klicale pod oknom tvoje spalnice že na vse zgodaj, ob dveh zjutraj, ko ši ti najbolj sladko spala in sanjala. Me smo pa priropotale iz She-boygana. In ko si se prebudila si z začudenjem se oglasila in menda vse stopnice z drugega nadstropja obenem preskočila, ko si nama hitela odpirat. Potem nas pa nisi skoro pustila od sebe. Prisrčna ti hvala za tvoje iskreno prijateljstvo in gostoljubnost, kakor tudi tvojemu soprogu Mr. Fred Glojeku in sinovom. Takrat bi rada obiskala še mojo prijateljico in nekdanjo-sopevko Mrs. Matildo Novak ter Mrs. Fanny Komar, a žal ni bilo več časa. Posloviti smo se morali od prijaznih rojakov v West Allisu in oddrdrali smo proti j Chicagi, kjer smo si ogledali svetovno razstavo in potem odrinili proti Indianapolisu. Res, dolga je pot od Indianapolisa do Chicage z avtom, zato človek, ko odhaja, ne ve, če se povrne zopet zdrav. Moram tudi povedati, da sta se oglasila tukaj ženin in nevesta iz Sheboygana in to Mr. in Mrs. F. Frančič, ki sta se poročila 27 nov. v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda v Sheboy-ganu, Wis., kjer je nevesta že več let priljubljena organistinja. Njeno dekliško ime je Stanca Skok; ženin je tudi cerkveni' pevec. Poročila sta se skupaj dva vneta pevca, vneta za cerkveno in narodno petje. Vsa čast jima. — Nevesto sem poznala že več let, kakor tudi njene starše, še predno so se poročili. Le žal, da je Mrs. Skok že pred nekaj leti umrla. Prav gotovo bi bila sedaj vesela svoje pridne hčerke in sedanje neveste Stance. — Moje iskrene častitke novoporočence-ma ter obilo sreče in božjega blagoslova. Živela na mnoga leta. — Vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto vsem čitateljem in čitateljicam tega lista. Anna Koren ■-o- GLAS MISIJONSKEGA s ZVONA * Cleveland, O. Srečne se počutimo radi iz-vanredne prilike, kakoršna se nam še ni nudila v zgodovini našega naroda, vsaj ne v Ameriki in prav lahko rečemo, da se kaj »ličnega ne bo nudilo Kdor je to redko sre čo prezrl in zamudil, je mnogo zamudil. KateSremu najsi h ljudi niso v živem spominu sv. misijoni, ki so se redke čase vršili v stari domovini. Kdo se ne spominja, kako je v tem času pretresljivo zvonil takoimeno-vani "misijonski zvon." Mar niso vsi smatrali sv. misij on zA nekak poseben vzvišen čas, v katerem je treba vzeti resno v premislek naše življenje? Seveda! Že glas zvona je dra-mil iz spanja in obujal duha k življenju. Nekak poseben duh resnosti je zajel naše vasi, fare in neka svetost je prevevala vse. Vse se je videlo drugače kot druge dneve. Dnevi sv. misijona. Saj že samo beseda mnogo pomeni in veli ko velja in ob tej besedi pač vsakdo zazna za kaj gre. i Ta sv. misijon je za nami ; tako za one, ki si prizadevajo j živeti po veri, kakor tudi za | one, ki so to že davno opusti | li ,pa tudi za te, ki so se že j odtujili vsaki misli na versko in posmrtno življenje. Prvim je V potrdilo in v ojačenje, 1 da so imeli prav, ko so vse storili da bi izpolnjevali božje postave; drugim, ki so dvomili in omahovali je misijon prava svetilka, da se po njem odločijo za povrnitev na pravo pot življnja; zadnjim je pa še klic, da bi se vrnili, zm'ote opustili in se zopet oprijeli svete cerkve. — Tako* so ti sv. misijoni vršili Kristusovo naročilo zadnje večerje od apostolskih časov pa do danes in ga bodo vršili do konca sveta, pa naj 'vsi ali le nekateri vzamejo ta sveti mi sijonski čas za resnega, ali ne — Srečni tisti, ki so šli za glasom zvona in so se udeležili evangelija, ki se je v teh dneh bolj slovesno razlegal. Srečni in nad vse zadovoljni so bili ob tem misijonu tisoči, ki so dilo? Toda, zgodilo se je in temu se mi vsi čudimo in srčno veselimo. Vsem nam je znano, da si je ta izvanredni misijonar že ob svojem prihodu, pridobil vse, s svojo, lahko bi rekli, demokratično vljudnostjo. Sedaj se pa posveti nam, da nam celi teden po dvakrat na dan gbvori in razlaga nauke naše svete vere, ki so naravnost sladkost in med vsakemu, kateremu je kaj do tega, da skuša po veri živeti in v tej veri iti tudi s tega sveta. Ta veliki mož, kateremu ni treba, da bi po svojih velikih odgovornih dolžnostih misijonaril, je misijonaril z veseljem in požrtvovalnostjo,, kar smo vsi občudovali. Ves ostali čas je pa porabil v spo vednici, katero so oblegah možje in žene tako silno, da sem zaman trikrat poskusil priti na vrsto, dasi sem po več ur čakal. Drugi so bili še bolj trdni in so čakali še dalje, do dvanajste ponoči, do ene zjutraj. Šele proti drugi uri v jutro je ta veliki in učeni ter modri mož zapuščal pridige, po času morda dolge, poslušalcem pa vedno prekratke. Ta pridigar in spovednik, ta veliki misijonar je nedvomno prinesel s seboj iz domovine, v imenu sv. cerkve, tisočerim tolažbo in upanje, utrdil v njih vero in zapusti! ! neminljiv spomin na sv. misijon, ki bo zapisan v zgodovini slovenskega naroda v Ame riki, kot je zapisan Baragov dan. Mnogo smo dolžni zahval« za del'o in trud našemu misijonarju, če pomislimo na njegov stan in odličnost njegove osebe. Sicer, kot katoličanje vemo in razumemo duhovniško delo .v vinogradu Gospodovem, zato se ga bomo še dolgo dolgo s hvaležnostjo spominjali. — O sladek si nam glas misijonskega zvona. P. se ga poslužili v uteho popol spovednico.—Le pridite in po nosti, po svoji dolžnosti in glejte tisti, kateri se veri po milovalno nasmehnete. Kdor možnosti. — Ce so bili vsi sv. misijoni sprejeti s takimi mišljenji, kaj naj rečem in sodim o misijonu ki se je vršil med nami v največji in starejši fari slovenskega življenja v Ameriki? za resnico teži in jo išče, jo najde prej ali slej. — Cas£ misijonarju in čast onim ki so strpeli tako pozne ponočne ure, da so prišli do utehe. C3st takemu spovedniku, ki je radi Po trinajstih letili se je zo j takih prišel in se radi takih pet oglasil misijonski zvon in1 trudil, kakor tudi onim, ka to pot z visokih lin krasne cerkve, katere stolpa segata svojimi vrhovi daleč višje od 3 in 4 nadstropnih hiš. Vsakdo ki gre mimo te veličastne stavbe se pred njo ustavi in zre na krasno arhitekturo in nje lepo obliko ter najfinejše izbrano moderno uložbo vseh pomenljivih delbv, ki dajo cerkvi veljavo. Že samo zunanji kras in veličina stavbe vabi in sili človeka da prikloni svojo glavo, duh pa sili v no tranjščno in duša se radujo njene notranjščine. To je pravi božji dom in hiša Boga, ki je zidana, da 'bi se v njej oživljal človekov duh in častil Boga. Tu v tej zgodovinski cerkvi, — ta nova stavba sicer ne sega v zgodovino kdo-ve kako daleč, pač pa ima pestro in težko zgodovino fara, ki je na vsak način od začetka tvorila prvenstvo vseh drugih slovenskih far v Ame riki. — In tu v tej cerkvi, krasni in obširni stavbi, je 'misijonaril poseben misijonar, 'o katerem bi lahko trdili, da ga je Bog ravno v ta namen izbral in poslal misijonariti; božjih naukov željnemu očetu, materi, sinu, hčeri . . . Od 1. decembra pa do 8. decembra je iz visokih lin zvonil misijonski zvon. V milih in priprostih besedah je pa toliko jutrov in večerov razlagal božji evangelij velik učenjak in vsega spoštovanja vreden vladika nadškof dr. Gregorij Rozman. — Kdo in kdaj bi si mogel kaj takega sploh misliti, da se bo kedaj v zgodovini naše fare dogo- terim je prinesel tolažbo in mir. Ta cerkev, o kateri smo večkrat moledovali in mrmrali da je prevelika, je bila za dneve sv. misijona premaj hna. SkorO uro pred časom je bila že vsa zasedena in pozneje so bila tudi stojišča pretesna. Pa recite da je vera "humbuk," kar tako radi be-sedičijo tisti, ki se sramujejo priznati Boga. — In kako .nam je visoki misijonar raz lagal te božje resnice. Ničesar novega ni povedal, še povdar-jal je, da je naša sv. rimska katoliška vera stara že 1900 let. Toda, rekel je pa tudi, da je in bo ostala do konca sveta, kakor je to povedal nje ustanovitelj Jezus Kristus. — Pripovedoval nam je čisto ljubeznivo in domače, toda jasno in razumljivo. Med njegovimi izgovorjenimi besedami smo gledali z dušnimi očmi besede Kristusove, na katere se je pridigar pogosto opiral, ko nam je razlagal, kako uravnati svoje življenje, da bo vredno življenja po smrti. Njegove propovedi so se vedno zlagale v tem, da nas globoko prepriča o verVkin resnicah. — "Družine, živite A'edno v medsebojni ljubezni, odpuščajte drug drugemu, spolnjujte božje postave, da bodo vaša srca mirna." — Tudi svarilne so bile njegove be ?ede, vendar pa tako očetovske, da se ni bilo treba niko-mu vznemirjati, ampak vsak je iz njih prejemal le tolažbo in upanje. Prav zares, to so bile prave resnične očetovske ZAHVALA IZ DOMOVINE Spodnji Log pri Kočevju. Vem, da se bo slovenska ame-rikanska naselbina začudila, ko bo čitala dopis iz domače rodne zemlje. Mala je naša župnija, a vendar ima v Ameriki veliko svojih otrok, ki se z ljubeznijo spominjajo onih krajev, kjer jim je tekla zibelka in kjer so ljubeče materinske roke objemale svoje, danes v tujini živeče dete. Zato mi bodi dovoljeno, da se tem potom oddolžim dobrotnikom župne cerkve v Spodnjem Logu. Radi so prispevali po svojih močeh. Največjo zahvalo sem dolžan Veroniki Ruppe iz Brool<-lyna, go. Kadi Lackner in g-Schei 'ne: Vsem dobrotnicam iz mile domovine: "Bog povrni!" Stotero naj jim poplača Vsemogočni kakor tudi vsem ostalim dobrotnikom. Ne pozabite nas! Andrej Kušlan administrator. UTRINKI ki' frb*e veljati zf izjemo, je izjema. * Velik greh je postati star; in ta greh se nemilostno ka znuje s smrtjo. (Rant.) * Ce pozabiš čim prej na svoja dobra dela in na slaba dela drugih, si sam najbolj koristiš- C ' --=ef "MOJ MALI DEČEK JE Bil TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nagovarjati sem ga morala, da ic jedci, in nič, kar je pojedel, ni po«5*' fjalo, da bi pridobil na teži. Ved'1.0 bom hvaležna tisti materi, ki mi povedala o Trinerjevem gren^11' vinu." Trinerjevo grenko vino jc staro, za" nesljivo družinsko zdravilo, ki odpraV" lja zaprtje, pline, nespečnost, sla1'0 sapo, Hečistost kože in težave, zdf!'' žene s prebavnimi nerednostmi. ,'n navda z življenjem oslabeli tek. Dob'te ga lahko v vsaki lekarni. TRINERJEV ELIKSIR' GRENKEGA VINA ___ Joseph Triner Company, Chicago ZLATO MESTO IN TARZAN (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs liyt^xow "Silno sem so. prestrašila," je govorila Nemone. pozabivši na svoje kraljevo dostojanstvo, ko je tesno ob Tarzanu korakala po dolgih hodaikih kraljeve palače. "Ne prestrašim se zlepa. a ko sem videla tebe skočiti z balkona v areno k levu, je moje srce naenkrat obstalo. Zakaj si to storil, Tarzan?" "Presedalo mi je vse to kar sem videl," jc odgovoril Tarzan kratko. "Presedalo! Kaj pa?" je vprašala Nemone radovedno. "Presedala mi jc ta okrutnost oblasti, ki spravlja popolnoma neoboroženega moža v toliko nevarnost, da ga prisili brez orožja boriti se z levom," razloži Tarzan kraljici. Nemone je pri tem zardela. "Ali veš to,.da ta oblast sem jaz," jc rekla mrzlo. — "'Seveda vem," odgovori Tarzan, "a ne razumem, kako more kdo tako kruto ravnati." — "Sam si razloži to," je naglo odgovorila. "Mar me poskušsš spraviti res ob vsako potrpežljivost?" Pazi se!" je nejevoljno rekla Nemone. "Tudi za te ni tako postopanje proti meni 'arno," je trdo dostavila Nemone, "četudi sem šla v tem že tako daleč, da pred teboj samo sebe ponižujem." — "Jaz ne skušam tvoje potrpežljivosti," reče Tarzan, "ker se ne zanimam za tvojo oblast in premagovanje." — Nemonin obraz je spreletela silna jeza. je poleg vašega imena in naslova Dznačba '12-35'je to znamenje, da je vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine je poleg vašega imena in naslova. Torek, 17. decembra 1935 'AMERIKANSKI SLOVENEC" Bir*n • Tvoj nedeljski tovariš. TEDENSKI KOLEDAR 22 Nedelja — Sv. Cenon 23 Pondeljek — Sv. Viktorija Torek — Adama in Eva Sreda — Božični dan Četrtek — Sv. Štefan Petek — Sv. Janez Evang. Sobota — Nedolžni otroci 24 25 26 27 28 Rev. J. C. Smoley: ČETRTA ADVENTNA NEDELJA Glejte, četrti studenec, četrti v'r pravega veselja: Delavnost "i pridnost. Ce sta vera in krepost — o katerih smo premišljevali prvo adventno nedeljo, do Move mere neka nepretrgana Molitev, k kateri nas opominja aPostol: "Molite brez prenehala", potem moramo spolniti tu-drugi del te zapovedi, ki nam Jo nalagajo: "Moli in delaj", ^ajti kakor hitro smo zmožni, ^ uporabljamo telesne in du-fevne zmožnosti, ki nam jih je lz''očil Bog, nastane za nas dolžnost, da si izberemo poklic, ki je Mmeren naši vzgoji, našemu 2llanju in zmožnostim. Bog sam c°t nebeški gospodar nas kliče delo v svoj vinograd, nikdo ^ more preslišati tega klica: Človek je rojen za delo kakor tič za letanje (Tol 5, 7). Da bo naše delo zaslužno pred Bo-go*n, moramo delo opravljati }1'idno, goreče, vestno, natančno, se pravi: ne zadošča, da delo opravljamo, opravljale moramo iz ljubezni in polnosti do Boga. Delavnost, Jubezen do dela in pridnost mo- rata iti roka ob roki, kakor opominja sv. Pavel: "V svojem poklicu bodite pridni, opravljajte delo goreče kakor službo božjo" — in sv. Bazilij Veliki dostavlja: "Ta, ki nam je dal zmožnost in moč za delo, bode od nas zahteval tudi pridnost." In ta delavnost, ta pridnost, prihajajoča iz pokorščine do Boga, bo za nas vir najčistejšega veselja. Že zavest, da smo delali po volji božji, da smo izvršili svojo dolžnost, nas bo napolnjevala z oblažujočo radostjo. Kako veselje bo šele imel človek, ko bo videl, kako raste njegova izurjenost pri delu. In če bomo pogledali na sad našega dela, kako veliko bo šele potem naše veselje! Kako vesel je obrtnik, učitelj, pisatelj, če se ozre na svoje delo! Sv. Pismo pravi: "Delavna duša bo nasičena." Vpoštevajmo še zaupanje in spoštovanje, ki smo si je pridobili pri bližnjem z našim delom! Največjo radost in veselje bo pa občutilo naše srce, ko si bomo svesti mirne vesti in božje ljubezni. POSTATI ŽELI PREDSEDNIK Na desni na eliki se vidi Frank Knox, izdajatelj nekega chicaškega lista, o katerem se trdi, da namerava prihodnje leto kandidirati za predsedniško nominacijo na republikanski listi. H DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA šikaniranje naših ljudi pri čitanju slovenskih listov Gorica, novembra — V zad-^m času se množijo primeri 0 Zaplembi naših listov, ki j^ihajajo iiz Jugoslavije, ka-tudi druge šikane proti podajalcem in kupovalcem popisov. Kljub (Velikemu ogor-,en.lu, ki vlada v Italiji proti tu ■hm proizvodom in drugemu seveda predvsem proti ino- lir ettiskim listom, moramo tu sovražno razpoloženje >,alijanov in fašistov proti na- ^ listom, kar se je zaradi ^Petega mednarodnega po-'ft* t še povečalo. Mi smo s I sovražnostjo vedno računa- 'i vedno dokazovali, da ni pakor ponehala kljub vsem ^ifti besedam o prijateljstvu JUgoslavijo. Nad prodajalci •d - ■■ «o kupovalci slovenskih listo1, se navadno znašali fašisti dr ugi, ki niso bile baš udar ^ -osebe. Seveda "i govora, bi bili za ta dejanja pokli-na odgovornost. .'^akor pa poročajo iz Gorica' -Se •1'e dogodilo, da so or-^ 1 javne varnosti karabi L/'* ustavili na cesti nekega j0 iz Vipavske doline, ki ; mestu kupil slovenski ča-J?l!i in ga natančno izprašali L,aJ je pravzaprav kupil list. 5:11 i so bili njegovi nameni k,' ; na koncu se je mo- ...... , nakar so podatke na za- pomeni, da ga bo- ^''Žali vedno pod kontrolo, , Pa je najmanj. S tem bo t|ai 0 izpostavljen pri vsaki li doma iz Knežaka na Pivki. Bil je aretiran in zaprt, naj-brže na podlagi ovadbe, ki se je nanašala na to, da je pri povedoval, kaj je vse videl in slišal v času, ko se je nahajal v neki vojaški bolnici. Aretirani je bil namreč mobiliziran, a zaradi bolezni poslan v bolnico in od tam domov. Doma je kot vsak, ki kaj podobnega doživi, pripovedal kaj je vse videl in slišal, zlasti o bolnikih in ranjencih, ki so prišli iz italijanskih kolonij vzhodne Afrike in katerih baje ni malo. Oblastem pa to ni bik> po volji zato so fant;-aretirale in ga zaprle, a je bi! po nekaj dnevih zapora poslan domov. Fašistične oblasti skušajo na vse načine, da bi zatrle vsakršne govorice, ki se nanašajo na stanje vojnih operacij v Afriki, zlasti pa one vesti, ki govore o stanju naših ljudi zdravih in pa četudi popolnoma odgovarjajo resnici. Zato strogo prepovedujejo vsakemu mobi-lizirancu, ki pride domov, da ne sme o razmerah in doživljajih ničesar povedati niti svojim najbližnjim. Na ta na čin skušajo tudi preprečiti, da ne pridejo posamezne vesti o resničnem stanju in o razmerah v katerih živijo naši vojaki v inozemstvo. Slovenci niso vredni da se udeleže vojne v Afriki. Št. Peter na Krasu', novem bra. — Kot navadno vsako leto, tako tudi letos neprestano nadlegujejo našo mladino --predvojaškimi vajami. Letos so oblasti zaradi izostajanja še bolj rigorozne kot doslej in mladina mora ' prenašati čim dalje večje šikaniranje Ob neki priliki se je inštruktor predvojaških vaj v bližnji vasi izrazil, da Slovenci prav za prav niso toliko vredni, da bi sodelovali pri velikopotezni afriški vojni in sledili Mussolinijevi poti. Po njegovem mnenju tudi ni za vse take nevredne* državljane pro štora v Italiji, in je najboljše, da izginejo čez gozd v sosednjo državo. Ker sc peli pri pogrebu Gorica, novembra — Pogreba prvaškega župnika Jo*. Primožiča se je udeležilo veliko število prebivalstva iz vipavske doline, posebno iz Prvačine in okolice. Ob tej priliki so se poslovili ob bla gega pokojnika tudi cerkveni pevci. Na grobu sta pela dva cerkvena zbora iz okoliških vasi. Kakor pOnavadi je bila goriška kvestura tudi tu pri šotna po svojih številnih agentih. Slovenske žalostinke jim nikakor niso bile všeč. Zato so jih začeli ovirati s tem, da so vsakega posebej poklicali in jih legitimirali ter zapisali. ---o- Vojaki nočejo odpotovati "Giustizia e Liberta" iz Pariza poroča iz Milana, da ni bolnih, j hotelo večje število vojakov; ki so se pripeljali z vlakom iz Benečije, odpotovati naprej v vzh. Afriko. Zaradi nediscipliniranosti so morali poklicati karabinerje, ki so vzpostavili red. -o-— Opekarne v okolici Gorice delajo. Gorica, novembra — Kot zelo značilno za današnji položaj v Italiji je, da so pričeli posamezniki ki imkjo količkaj denarja, vlagati ga v nepremičnine, predvsem zidati nove stavbe. Tako se opaža, da so pričele razne opekarne v okolici Gorice po dolgem času zopet delati, med drugimi tudi Mozetičeva opekarna v Vrtojbi, ki je počivala pre cej časa, skoro od kar je bila nova. )fe legitimirati, bi! !, n-i ego ve Tb lir eus S. se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene. Novi vpoklici Objavljen je dekret, s kate rim so poklicali pod podporočnike in vojake kartografične specialiste letni kov 1904 do 1912. Z drugim dekretom so vpoklicani podporočniki in vojaki letnikov 1907 1908, 1909, 1910 in 1912, ki spadajo h karabinerjem pešcem in jezdecem. -o-- KRATKE NOVICE Katastrofa v beneški ladjedelnici. V beneški ladjedelnici so popravljali motorno ladjo. "Vulcanijo," ki je last tržaškega Lloyda. Ko so z žerjavom dvigali neko železo, se je utrgala veriga in je železo padlo na delavca, ki so stali tik pod žerjavom. Trije delavci iz Tržiča slo bili ubiti, dva pa težko ranjena. * Pomanjkanje železa. V zad njem času se po vsej deželi občuti pomanjkanje železa, zlasti takega, ki rabi stavbarstvu. Dela na novih zgradbah so morali zaradi tega ponekod prekiniti. Zadnje dni so pri stojne oblasti večje zaloge železa rekvirale. * V Ročinju je bila pred krat- kim birma, ki j da državne ob-\ |. Uino pazijo na vse ti 1 citajo naše liste. 0 dt»godkih Dinarji: '/.a $ 2.75........................100 Din V.a $ 5.10........................200 Din 7.n $ 7.20........................300 Din Za $ 9.60.......................400 Din Za $11.70........................500 Din Za $23.40......................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite........:. $10.85 Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $25.00 pošljite............$26.10 Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Za $9.20-. Lire: ......100 lir Za $87.25................ Za $44.00.......................500 lir .......1000 lir v Afriki ne sn*ejo govoriti novembra. — V tu- I 'J|if)(i(V 2apore so pred časom ' Jali nekega mladeniča, Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Arr.erikanskega Slovenca) 1849 W. Cerraak Rd., Chicago, Illinois Društvo sv. Jožefa štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111. 35 letni jubilej 1900 — 1935. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako 2. nedeljo ob 9:30 uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 451 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora: Frank Jerina, predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. Mrtveci odpirajo živim oči. * Življenje človekovo kakor vse narave obstoji iz protislovij, ki si sledijo, se spremljajo, se povzročajo. (Feuch-tersleben.) Splav podrl most Nenavadna nesreča se je zgodila na Dravi nad Vuzeni-co. Po Dravi, ki je precej na rastla, je vozil prati Muti splav lesnega trgovca Brohar-da. Radi deročega toka spla-varji niso mogli splava pravo- Sovraštvo med sosedi Ornikovi in Januševi v Zg. Dupleku se že dalje časa so vražijo, ker Omiki ne puste sosedom pasti živine na svojem travniku. Mera sovraštva je prišla talA> daleč, da je Januš z dvema tovarišema na padel Jožefa in Alojzijo Or-nik in oba nekoliko poškodoval. Zvečer so napadalci navalili na Ornikovega sina, ki jim je zbežal v neko drvarnico in se tam branil s sekiro, s katero je mahnil po Janušu ter mu prizadejal veliko rano na rami. Požar V Razvanju je nenadoma izbruhnil ogenj v kozolcu posestnika Kifmana, ki je po elopje v kratkem času popolnoma vpepelil z vsem kar je bilo hottri, da znalša škoda nad 15.000 Din. V NAJEM se odda stanovanje štirih sob na 1903 W. 23rd St. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in orsdpisuje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradi»e ure vsak dan od 9. zjutrai do 8:30 zvečer. Vesel Božič in srečno Novo leto želim vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom! YONEY'S FUNERAL HOME ambulancna postrežba SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD, ki vam nudi v takem slučaju najboljšo postrežbo po zmernih cenah. 149 East Pike Street -:- Canonsburg, Pa. Telefon 908 Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. ■CLEVELAND, O. Leto 1935. Predsednik: Frank Habiček, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Pcrme in Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v Knausovi dvorani ob 7:30 zvečer. V društvo «c sprejmejo člani fieri nii 1(1. dneva Jo I«, lela in se jim nudijo šliri različne vrste zav urovalnine, od 52511.(10 do $2000.00. V društvo se sprojemajo tudi otroci od 1 dneva do 16. leta. Za bolniško podporo pa $1.00 In J2.00 dnevne bolniške podpore, v slučaju bolezni. bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj sc ravna po pravilih. VELIKA KAMPANJA K. iS. K. J,, i & &4»4-'HfMfji?ip^4»4»4» 1 Društvo 4* ŠT. 169. K. S. K. J.. CLEVELAND. (Collinwood) O. 41 sv. Jožefa Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v cerkveni dvorani ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, sc vas opozarja, da sc takoj vpišete dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženski v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Polog izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Lawrence Leskovec, preds. Matt Kostelc, podpreds. John Pczdirtz, tajnik, 15606 Holmes Ave. John Omerza, blagajnik John Trček, boln. tajnik T + * * Vi ^ V ifr »i* Jjw vjl- <$» % traja od 1. marca do 31. decembra 1935. Rojaki Slovenci in Slovenke! Mati vseh drugih slovenskih podpornili organizacij v Am eriki. K. S. Iv. jednota, ki posluje že 41. leto, vas potom svoje nove kampanje zopet vabi v svojo sredino če še niste član(ca) te ugledne in zaslužne organizacije. Za pristop imate sedaj najlepšo priliko. Za smrtninsko zavarovanje se vam nudi 5 različnih razredov, med temi tudi eden, ,da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite. Člani, ko dosežejo 60 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore; 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment. Razredov centralne bolniške podpore ima Jednota četvero: po $2 dnevno, $1, 50c in $5 tedensko. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A'' ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek jc zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 posmrtnine. Tekom kampanje se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, 50c nagrade pri zavarovalnini $250; $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine; $2.00 za $1000; $3.00 za $1500, in $4.00 za $2000 zavarovalnine. Za nove člane mladinskega oddelka, 50c. Za ustanovitev novega društva (8 članov zadostuje) plača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad. Glede drugih podrobnosi za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na glavni urad: 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI BI MO-RALI SPADATI H K. S. K. JEDNOTI! »trsa 1 "AM ERi KLAN SKI SLOVENEC*5 Torek, 37. decembra 1935 mi rščen denar " mm POVEST, Spisal m. IVO ŠORLL 9. Martin — snubi. Kakor je bila pri Martinu že navada, da je imelo takorekoč vsako oko svoje posebno opravilo, tako je bilo tudi pri pevskih vajah: eno oko je gledalo v note, drugo pa je dekleta presojalo. Izmed vseh se mu je začela še najbolj Popadati Zalarjeva Marička. Bila je dekle brdke, srednje postave, milih modrih oči, prelepih, skoro res zlatih las in vedno veselega srca. Če se je zasmejala, da so se ji zasvetili zobje in je vrgla glavo prešerno nazaj, je Martinu srce poskočilo. Marička je bila tudi hči zelo spoštovanih staršev ter je imela le enega brata, ki je hodil ž njo k petju; in se je tudi govorilo, da bo imela kak tisočak dote. Zalarjeva hiša je stala ob cesti kakih pet minut izven vasi na samem. Martinu se je naenkrat zazdelo, da mu je potreba za zdravje proti večeru ali popoldne nekoliko korakov in jo je redno zavil tja na ono stran. Tam je nekoliko postal, si ogledal hišo, čeprav jo je že stokrat videl, in se je potem obrnil, kakor da mu je nečesa žal. Nekega dne pa se je opogumil in je vstopil Zalarjevi so ga zelo prijazno sprejeli in so mu ponudili stol. Posebno s starim sta se jako dobro razumela, a tudi mati ga je hvalila, kako pameten človek da je ta Martin. Zdelo se jima je takoj, da mora imeti nekake namene z Maričko. Drugi dan ga ni bilo, a potem je prišel zopet. Po sreči ni bilo starih doma; Marička je sedela pri mizi in je šivala. Martin pi hotel izgubljati časa in ji je takoj rekel nekaj lepih besed. Tu pa se je začelo dekle tako smejati, da Martin ni mogel razumeti, kaj ji je, in mu je bilo skoro ljubo, da se je prikazala na vratih mati in se je pogovor obrnil na druge stvari. Od tistega dne je Martin zapazil, da se je' Marička kmalu kam umaknila, če je p visel on; še bolj čudno pa je bilo, zakaj so se dekleta pri pevskih vajah tako hihitala, ko je vstopil on; ali pa tudi, če se je le ozrl tja nanje in mu je obviselo oko na Marički. Ali tak je bil tudi Martin, da si ni mogel misliti, naj bi bilo to smejanje njemu za slabo namenjeno. Rekel si je rajši, da so mladenke najbrže opazile, kako on Maričko rad gleda, pa jo dražijo. Dekleta je seveda sram in se ga zato tudi navidezno o giblje. Ko ji je pa kmalu potem skoro naravnost povedal, kaj in kako misli, je bil njen smeh tak, da ga ni mogel več sebi na dobro obrniti. Ta smeh ni bil niti pameten, niti lep, in dekletu samemu se je videlo, da bi ga rado ustavilo. Vendar radi tega niMl za Martina nič manj žaljiv, in skoro ostro, je vprašal, kaj je neki toliko smešnega na njegovem vprašanju. "Ne smešno, ampak čudno je!" je spravila deklina skozi hihetanje. "Pa zakaj čudno?" Martin je temno gledal, in dekle se je res prestrašilo ter si brisalo od smeha solzne oči. "Saj sama ne vem, zakaj se mi tako čudno zdi," se je opravičevala. "Ali če bi me gospod župnik* vprašal, bi se nič bol j ne začudila..." In že zopet oni nespametni smeh! Martin je užaljen vstal in je odšel. Bil pa je tako poparjen, da se je komaj upal komu pogledati v oči. Kaj naj to pomeni? Kaj pa je na njem takega, da zasluži tako zasmehovanje? Naj si le bo deklina brez vsake manire in olike, ali čudno je njeno obnašanje le! Proti večera ga je premagalo, da se je potožil Matijčku in ga je tudi prosil, naj on poizve, kako je s to stvarjo, in zakaj je Marička njegovo ponudbo tako sprejela. Matijček je prišel v zadrego in ni vedel, kako bi rekel. Martinu se je takoj zazdelo, da mora on že nekaj vedeti. In ko je le silil in silil, je Matijček naposled spregovoril: "Seveda sem že nekaj slišal... Pravili so, da so jo starši zelo silili, ko so spoznali, kaj bo. Deklina pa da se je le smejala in branila, in da je rekla, da Potrpljenčka-rica pa že ne bo... In da pojde rajši na kmetijo, ko za kramarijo ni... In da bi se ji vse tovarišice smejale..." "A tako, tako?" je zamrmral Martin. Še prositi bi jih bilo torej treba. Tudi prav, saj se mi naposled pa tudi ni treba ženiti..." "I, pač, ženiti se boš že moral," je ugovarjal Matijček. "Ampak po takih otrokih ti ni treba gledati. Tisto Liskarjevo vzemi. Ta bo pridna gospodinja. In najmanj tri tisoč ji bodo dali; in še po teti bo potem dobila celo premoženje. Pa je tudi čisto čedno dekle..." "Da, in kozava in šepasta," je odgovoril Martin nevoljno. "Če nimam dobiti vsaj prijetne ženske, pa nič!" 10. Martin prevaža sovražnike. Kar se tiče Martina, bi se bilo lahko reklo, da je vsaj njegova mržnja proti Močnikovim že popolnoma izplahnila. Ko je nekoč starka zopet nekaj zagodrnjala proti onim gori, ji je rekel Martin: "Veste, mati, jaz bi rekel, da jih kar na miru pustimo. In skoro bi še dejal, Boga zahvalimo, da so." "Kako to — Boga zahvalimo?" je zategnila starka. , "No, da — če bi njih ne bilo, bi se vse-del pa kdo drugi v ta kraj — kakor sem se nazadnje jaz, ko sem videl, da je kruha še za enega. Verjemite mi, da si danes upam Močnikovim vzeti v enem letu skoro zadnjega gosta in odjemalca, pa mi še v glavo ne pride. S tem, kar sem dosegel, sem čisto zadovoljen — vse, kar bi bilo več, bi meni samemu lahko postalo nevarno." Pa tudi oseb Močnikove družine skoro ni omenil več. Samo Matijčku je nekoč rekel, ko je nanesel pogovor nato: "Meni se Zdi, da je stvar taka: Stari je ohol in misli, da se mu mora ves svet uklanjati. In se mu tudi. Dolžna mu je četrtina fare, nekateri se ga boje pa radi njegovega županovanja. O Petru je škoda vsake besede. Kar se pa žene tiče, vidim, da so jo le bolj hudobni jeziki hoteli spraviti ob dobre ime. Kdo ji more kaj nepoštenega očitati? Če je z vsakim prijazna in bolj veselega ponašanja, je to za hišo prava sreča, ker bi si k onima dvema pustežema drugače nihče ne želel. Slišal pa sem od pametnih ljudi, da je prav dobra in usmiljena žena." PISANO POLJE i. M. Trunk Nos se je zavihal. Vihali so nosove in morda jih še. Tudi z glavo je marsikdo zmajal in morda še maja. Stvar je na prvi pogled in na zunaj res precej čudna, da ni nikomur zameriti, ako je vihal nos ali majal z glavo. Pomislite. V New Yorku, v tem modernem Babilonu, je bil Jud. Njegovo pravo ime je., bilo Arthur Flegenheimer, posneje so mu rekli Dutch Schultz. Bil je poglavar nasilne {gangsterske bande, ki je morila, kakor bi muhe na steni pobijal. Denar je prihajal na cente, ak'o ni hotel priti, je govoril revolver. Kopičili so se miljoni temu Judu. Pred kratkim pa je zalajal revolver v nekem restavrantu tu'di — Schultzu, ko so njega zasačili privrženci nasprotne bande ; menda so se trije zvrnili. Schultza so ranjenega prinesli v bolnišnico, kjer je izjavil, da je židovske vere. Mož je videl jasno, da je prišel konec, da zanj ni pomoči. Drugi dan je poklical nekoga in ga zaprosil, naj mu preskrbi katoliškega duhovnika, ta je prišel, ganster mu pri popolni zavesti izjavi, da hoče umreti kot katoličan, duhovnik ga krsti, poda mu zadnje zakramente, kmalu nato izatisne Schultz oči, in po katoliškem obredu je bil pokopan na katoliškem pokopališču in pri; katoliških molitvah. Ali ni tO roba, da se mora marsikomu zavihati nos, ali da vsaj zmaja z glavo? Tak-le kruk umrje kot katoličan, in katoliška cerkev ga sprejme, in po jasnem katoliškem nauku, lco je umrl takoj po krstu, je zdaj ta potep v nebesih v družbi vseh poštenih svetnikov. To je za scagat. najmanj pa od sile. Kam je zašla ta katoliška cerkev? Poročam le gola dejstva. Jaz na zadevi ne najdem prav nobenih težkoč, nič čudnega, ail prav nič napačnega. Zade va potrebuje globokega raz-mišljevanja, ker sega v območje, za kakršno ni kak političen časopis. Pri svetovni drami na Kalvariji se je dogodilo nekaj sličnega, in dogodilo se je zopet prav isto v modernem Babilonu in na amerikanskem gangsterju. Na. Kalvariji je eden umrl, pa živi naprej. Odpri oči, ne vihaj no- su ali majaj z glavo, boš prišel prekratek. * Jehudi, w'hallah. Med Arabci slišiš pogosto-ma ta klic, ako sreča Arabec Juda na ulici. "Pri Alu, Žid." Judje imajo tudi med arabskim prebivalstvom in v arabskih mestih svoje dobre postojanke, ampak splošno Arabec zaničuje Juda, in mnogi Judi se morajo zadovoljiti, da jih sploh pustijo pri življenju. Posebno V" Palestini se je razmerje hudo poostrilo, ker Židje smatrajo to deželo za svojo domeno in utegnejo jim Arabci pbdleči, ako angleški protektorat ščiti bolj judovski element, dasi so Angleži, kakor povsod, kjer imajo besedo, vrlo previdni in tudi razsodni. Ne poznajo nobenega antisemitizma ti prebrisani Angleži, pa gledajo Judom hudo na prste, ako jim pre več zraste greben, in Judom zraste greben, ko pridejo le količkaj do moči. Hitlerjevega antisemitizma v taki obliki nihče ne more odobravati, pa je bilo potrebno, da je Judom v rajhu pristrigel peroti, ker bi bili ti Judje v republiki zmožni upropasti celi nemški narod, kakor so ugonobili ruski narod. Slovani, koliktor niso že v' judovskih pesteh, bi morali to vprašanje resno vzeti v roke, dokler je še čas. Pogromi niso na mestu, niti ni treba nasilnega nemškega antisemitizma, obramba pred židovskim vplivom je pa nujno potrebna. Pri Poljakih se tupatam pojavi kak odpor, ne vem, ako je pravi, ker pobijanja — pogromi — ne zaležejo, in zaleže le, ako se narod pouči, da ne nasede židovskim trikom in se ne da speljati v židovske mreže. Čehi imajo hudo stališče, ker Židje tam lahko potegnejo z Nemci, in s temi imajo Čehi že tako dosti križev. Jugoslavija je odprla vrata Židom, ko je zagrmelo v Nemčiji. Srbi niso v nevarnosti, niti Slovenci, pač pa je hudo pri Hrvatih, kjer je bilo že dozdaj zelo hudo. Hrvatje se hudo sklicujejo v politiki na — seljake. Eh..er... poznamo to robo s seljaki. List "The N. Y. Times," ki je zad njič prinesel nekako pregled hrvaške najnovejše politične struje, pa sam omenja, da se politika yrši v — kavarnah in restavrantiK. Kdo je tam? Stavim, da do 90 odstotkov — Judov. "Jehudi —w'alah.." bogami, Židov. Hitler nikakor ni pameten in razsoden antisemit, ampak antisemit je, in kakega pametnega in razsodnega anti-semita Hitlerjevega kbva bi nujno potrebovala vsaka slovanska država, saj Rusija je že nehala biti slovanska država, dasi je tam 99 odstotkov ruskih — mužikov ali selja-kov. Seljak je vrlo dober element, ako ga vodi prava inteligenca, ako ga pa dobi pod svojo oblast Jud, ga pa vodi pač — Jud. TO IN ONO MUZEJ GROZE • V eni izmed tihih ulic Joko-hame se dviga muzej, kakršnemu ni para na svetu. L. 1923. je strašen potres v nekoliko minutah spremenil Jokohamo in Tokijo v kup razvalin in ko so se zabrisali nekoliko sledovi (strašnega razdejanja, so mu zgradili v spomin to hišo groze. V muzeju vidiš, kako so potniki, ki so poskakali z velikih parni-kov v pristanišču na kopno izginjali pred očmi ljudi v zemeljske razpoke, kako se je sesul velik hotel vase in pokopal vse svoje prebivalce pod seboj, cesto ob 9. zjutraj pred potresom in isto cesto tri ure pozneje, celo leseno hišo, ki se je do strehe pogreznila v zemljo, zibelko, ki je ostala med strašnimi razvalinami z otrokom vred nepoškodovana, železne električne drogove, ki so se prelomili kakor šibice, cestno železnico, ki jo je stol-klo in zvilo, da je ne spoznaš več, ljudi, ki jih je uničila katastrofa v trenutku. Poleg tega je razstavljen tudi stati stilčni mateirial o velikih potresih, ki sb Japonsko obiskaii v zadnjih letih. Vsak nov potres skrbi za pomnožitev raz- stavljenih predmetov in tudi zadnji še nepreboljeni Formozi dobi svoje mesto. Obisk tega muzeja ni za ljudi, ki imajo slabe živce... MRZLI KRAJI Sibirsko mesto Verhojansfc sb smatrali doslej za najbolj mrzli kraj na svetu in njegovi prebivalci, nekoliko sto Ja-kutov, so bili na to kar ponosni. Sedaj bo tesra oonosa konec, kajti ruski raziskovalci sto ugotovili, da ima vzhodu"' sibirski kraj Oj-Mekon še bol) mrzlo podnebje. Temperatur reč nego 60 stop. Celzijo pod ničlo so tam nekaj pogostega Ljudje, ki tam žive, so se mraza seveda privadili i® kraji, kjer ti ne zmrzne sapa* se jim vidijo kar čudni. Redki Oj-Mek'onci, ki so prišli v Moskvo, so se pritoževali nad /'nezdravim, vročim podneb jem" tega mesta. Družinska PRATIKA ZA LETO 1936. JE RAVNOKAR DOŠLA Zelo' je zanimiva. Številne lepe slike jo krasijo o ljubljanskem kongresu in o raznih drugih dogodkih Pa tudi vsa ostala vsebina je zelo zanimiva. Naročite' jo takoj, dokler je v zalogi. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA hm. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. ^ -J TIS KOVINE f vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Bi Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICE si lahko naročite iz naše knjigarne. NAVADNE RAZGLEDNICE (dopisne karte) 3 komade........................-...............10c Ducat ..............................................40c BOŽIČNE RAZGLEDNICE (Folders) S KUVERTAMI (Velikost sy2x4%) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo: Posamezni komad........................10c 6 razglednic....................................60c Ducat (12) razglednic..............$1.00 RAZGLEDNICE S KUVERTAMI VEČJJE OBLIKE (Velikost 8y2xSy2) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo: Posamezni komad.......................15c 6 razglednic....................................75c Ducat (12) razglednic............$1.25 Naročnikom, ki naročajo razglednice po pošti priporočamo, da se z naročili požurijo, dokler zaloga ne poide. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. Krasne Božične JASLICE si lahko naročite iz naše knjigarne in sicer: PAPIRNATE JASLICE Male oblike, lepo narejene, komad............20c Male oblike, lepo umetno narejene, komad ........................................................35c Srednje oblike, lepo umetno narejene, komad ........................................................50c Večje oblike, zelo lepo narejene, komad....................................................... SESTAV ZA JASLICE Pastirčki narejeni kot kipi, brez štalice, ki se sestavi na miz« ali kosnu in predstavlja krasno sliko svetonočnega prizora-Ti sestavi stanejo: Male oblike -i.............................................. Malo večje oblike........................................$2-00 Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu kakšne jaslice želijo m za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Po C.u. • teh naročil ne pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroSKe C.O.D. nositi sam. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois