Angelca RUS Urejanje prostora v malih mestih - institucija medobčinskega sodelovanja št. 26,27/1994 Uvod z refonno sistema lokalne samouprave oziroma teritorialno členitvijo na manjše enote - občine - opažamo, da večja in srednje velika mesta danes tvorijo poglavitno jedro obsežnega urbaniziranega območja, v katerem so fiuikcijska prepletanja že zdavnaj prestopila administrativne meje. To se izi'aža zlasti v območjih razvojnih osi in okoli vetyili središč. PrestaiktLirii-anje gospodarstva Je vzrok za številne prostorske spremembe v razmerju med mestom in zaledjem, kajti po eni sü'ani se veča število terciarnih dejavnosti v mestnih jedrili, po drugi pa se povečuje povpraševanje po površinah za stanovanjsko gradnjo na obrobju mest in v neposrednem zaledju. IVepleta-nje osnovnih funkcij mesta, kot so npr. prebivanje, delo in izobraževanje, pa je povezano z migracij-skimo in prometno problematiko. Če načrtovanje rabe prostora in urejanje prostora med mesti in zaledjem (urbanimi in ruralnimi središči, večjimi in manjšimi urbanimi središči) ne bo usklajeno, se bodo v prostoru pojavili novi problemi npr. prometni zamašld, preobremenjenost prostora, težave pri osla'bi s pitno vodo, energijo, problemi pri izgradnji komunalne iniras tinkture ipd. Možnosti sodelovanja Usklajevanje i"azmeija med mestom in okolico bi lahko potekalo i-azlično. Seveda bo treba najprej počakati na to, kakšno členitev bo prinesla državna uprava oziroma lokalna samouprava. Večina regionalnili središč si je pridobila status mestnili občin. Območje teh občin poleg stmjenili delov mest vključuje še nekatera druga naselja, lü nimajo zadostne funkcijske ponudbe, zadovoljevanje večine njihovih terciarnih in Iwaitamih potreb pa je odvisno od večjih naselij. Funkcijsko prepletanje z okolico je praviloma mnogo šii-še in večplastno, pri čemer ima zaledje tudi svoje razvojne centi'e torej laliko govorimo o funk-cijsld regiji. Zato bo treba iskati ustrezne načine za vzpostavitev med-selDojnega sodelovanja med vsemi naselji v posaiiiezni urbani (oziroma funkcijski) regiji. Če bi bile večje urbane naselbine mestne občine in hkrati tudi okraji, bi se lahko raz\'ile naslednje oblike sodelovanja z okolico: - sodelovanje med mestnim okrajem in okrajem ztmaj mesta, pri tej obliki sodelo\^nJa bi posamezni mestni in okolišld okraji ohranili svojo samostojnost, sodelovali pa loi pri reševanju določenih zadev, npr. v zvezi s pro-storsldm plariiićmjem, pridobivanjem zemljišč, poselitvijo in osla-bo, le tedaj bi namreč morala koordinacija potekati iz mesta; - razširitev mestnega okraja na okoliške občine, ta oblika bi prišla v poštev v primeru, če bi lokalni samoupravi odvzeli večino pristojnosti glede prostorskega urejanja in posegov v prostor. Po svetu so znane še daige oblike reševanja slcupnih problemov, npr. ustanovitvijo regijskega mesta, okraja. upravljavske regije, zveze občin, medobčinskega povezovanja ipd. Katere vidike bi morali upoštevati, kadar se odločamo za obliko medsebojnega sodelovanja? Cilj lokalne samouprave oziroma njene refonne ne bi smel biti v tem, da bi z ustanovitvijo novih občin Lokalna samouprava Medobčbisko sodélouaiye Medobčinska zveza Občine V prispevku Je obravnavana problematika medobčinskega sodelovanja, predvsem napodrogu urejanja prostora, ker obsežna urbojiizirana področja iri ßiiikcijske povezave sedanjih občin presegajo adminisirativne meje posanwznih teritorialnih enot Prikazane so možnosti sodelovarya, vidiki ki Jih Je potrebno itpoštevati, kadar se odločamo za obliko medsebojnega povezovaiya, merila za vključevaiye ck.oliških občin v iiie-stno regijo in cilji izbdjšanja medobčinskega sodelovanJcL Prispevek zaključujejo razmisljwya o medob-čijiski zvezi, in sicer, bistveiiih nalogah zveze, kriterijih za oblikovanje zveze in termiiiih pristopaiya v zvezo. Angelca Rus Urban and regional m.a.nagement of small towns - The institution of intermunicipal cooperation Comnuiries Interconvnunal coopera-lionlntercommwial union Local self-government The article deals with problems of ijitermwiicipal cooperation, especially in the Jield of physical planniiig and land maiiagement, silice the majority of urbanised areas and functional connections between new comnuaies exceed the administrative boundries ofpariicualr tenitorial laiits. Possibilities of cooperation are shown, aspects which should be respected when deading upon cooperation, criteria for including peripheral communes into tììe municipal region and goals of improving internuaii-cipal cooperation. In tlie conclusion. t}\e intermuniđpal union is discussed, especially its tasks, criteria for shapiiig the union and the timing of accession. št. 26,27/1994 iistvailli Linivei'2:alne in preveč poenotene življenjske razmere, temveč naj bi z refonno odnosov med mestom in okolico dosegli čim večjo občinsko samouprava. Obenem pa bi bilo potrebno za posamezne naloge In probleme z medsebojnim usklajevanjem poislcati načine za skupno reševanje. S tega vidilca lahko opredelimo tudi možnosti in meje občinskega sodelovanja: pil tem se ne bi smeli odločati za takšno obliko sodelovanja, kjer se odraža premoč določene občine, temveč je smiselna takšna oblika sodelovanje le na tistih področjih, kjer gre za močno prepletanje interesov. zaj"adi številnih ob-činsldh meja pa je prostor postal preozek In bi posamezne občine le s težavo reševale svoje probleme. Občinska samouprava lahko tedaj postane samo pravna refoniia na papirju, lokalne skupnosti pa nimajo pravih možnosti za oblikovanje lastnega življenja in odločanja. Dodatne težave lahko nastopijo še zaradi in-ti'overtlranostl interesov oziroma izolacionizma posameznih občin. Eden od glavnili ciljev nove pros-toreke organiziranosti bi moral biti torej v tem, da bi pii razmerju med mestom in zaledjem upoštevali načelo medsebojnega dopolnjevanja, vendar pa naj bi kljub temu med mestom in okoliškimi občinami obstajala diferencii-ana večstopenjska funkcionalnost, pri tem pa ne bi omejili samostojnosti odločanja na lastnem območju. so ljudje dandanes veliko bolj mobilni ter delujejo v širšem območju prepletanja. Pri oblilcovanju meril za povezovanje mesta in okoliških občin bi bilo treba upoštevati tako intenzivnost medsebojnega prepletanja kot tudi potj'ebe bodočega prostorskega razvoja mest Intenzivnost prepletanja Nekatere okoliške občine bodo zaradi pomanjkanja nekaterih lastnih funkcij precej odvisne od ponudbe mesta. Obenem pa zunanje občine veijetno marsikdaj ne bodo znale ponuditi mestu tistega, karje v primerjavi z njim njihova prednost Občine, ki so od mesta samo odvisne (delovna mesta, šole) bodo počasi izgubljale občinsko identiteto, pa tudi samostojnost, zlasti v zvezi z oski'bo. Če lahko danes določene nove občine označimo npr. kot "os-ki'bne občine", to pomeni, da morajo imeti raznovrstno ponudbo in jasno predstavo, kakšen razvoj in aktivnosti predvidevajo v prihodnosti. Če določena okoliška občina ne bo mogla zagotavljati popolne osnovne os-kibe, pomeni, da svoje funkcije ne opravlja v celoti. Tedaj občina ni več samostojna, temveč samo manjša enota, Id je odvisna od vplivov večje upravno- teritorialne enote, predvsem glede poselitve. Njena samouprava lahko {xjstane vprašljiva. Ravno zgoščevanje poselitve narekuje številne razloge za novo oblilco medsebojnega povezovanja. Katera merila bi morali upoštevati pri vključevanju okoliških občin v mestno regijo? Na podlagi dosedanjih nazmišljanj o sistemu občin in funkcioniranju njihove samouprave, poznavanja odnosov med mestom in okolico v posameznih občinali ter njihovega funkcijsko-gravitacijskega prepletanja bi z oblikovanjem zveze (urbane regije) lahko oblikovali enoten upravni prostor, ki bi vključeval vse osnovne funkcije in naloge na celotnem območju prepletanja. Pri tem razmišljanju izhajamo iz dejstva, da Soodvisnost grajenega prostora Gostota pozidave, ki se iz mesta nadaljuje daleč vzaledje, kaže ravno na intenziteto prepletanja, po drugi strani pa zmanjševanje moči in pomena okoliških občin. Sedanja naraščajoča gradbena soodvisnost med mestom in zaledjem, obojestransko zbliževanje, pojav sklenjenih zazidav na povezovalnih cestah so posledica nenačrtnega razvoja v preteklosti. Z vidika planiranja zelenih površin in v smislu ekološko naravnananega planiranja v prihodnosti, ne bi smelo prihajati do takšnih konfliktnih razmer. Dober zgled za zadevo, ki dejansko ne sodi v pristojnost le ene teritorialne enote, je npr. avtocesta "Slovenika". Izbor trase, dimenzije ceste ij^d. namreč niso zadeve o katerih l:)i v celoti odločali samo v občinah, skozi katere avtocesta poteka, temveč bi morali razpravljati tudi v sosednjih ob-činali O^er se avtocesta navezuje na tamkajšnji prometni sistem) in navsezadnje tudi v okvirili di-žave, ki kooi*dlnira gi-adnjo. glede vzdi-ževanja že zgrajenili objektov. Vse to izi"aža potrebe po sedanjem in bodočem povezovanjti in prepletanju pri katerem bo nujno enotno jjrevzemanje nalog. Dejstvo, da imajo okoliške občine laliko v različnih infrastrukturnih sistemih boljšo opremljenost kot središčna občina, izi^aža tudi nasprotni argument pri združevanju okolišldh občin. št. 26, 27/1994 Skupni infrastrukturni objekti in naprave Nove občinske meje ne bi smele biti ovira, ki bi prekinila fizične povezave v tistih sistemih, ki so že dosedaj dobro funkcionirali, npr. če so bile dosedaj dobre povezave na področju infrastinkture, npr. plinovodnem omrežju, oskrbi z vodo, daljinskem ogrevanju, v zvezi z kanalizacijo in komunalnimi odpadlci itd., bi morali takšne oblike sodelovanja ohraniti tudi vnaprej. Tam, kjer so objekti in naprave s šii-šim infras tiiiktumim pomenom že zgrajeni, skupno dogovaijanje, kako bomo te objekte in naprave vzdrževaJi in dograjevali, ne bi smelo povzročati težav. Večji problem bo namreč nastopil, ko bo šlo načrtovanje novih investicij pri vprašanju, kdo bo pravzaprav nosilec novih posegov, torej kdo bo skri^el za koordinacijo. Pi-i takšnih posegih ni vprašljiva le vloga občinske samouprave, temveč tudi flnanc^ira-nje, kdo in Icako bo plačal investicijo, kdo bo skitiel za njeno vzcli-že-vanje. Če bodo za določene zadeve fmančna sredstva negospodarno porabljena, bo zmanjkalo sredstev za diTige naložbe. Zato bo v takšnih in podobnih primerih nujno skupno dogovaijanje. Pob"ebna bo enotna določitev nalog in prograiiiov v i^vezi z oskrbo prebivalstva (komunalno opremljanje, izobraževanje, kultura, bolnišnice, zdravstvo, socialno ski'bstvo, domovi za starejše občane, vilci, šole, športni objekti) predvsem v olDmoč-jih z močnim prepletanjem. Podobno sodelovanje bo potrebno tudi glede lokacij in izbora prioritet za lokacijo določenih objektov, Ivi imajo šii"ši gravi tacijsld pomen, kakor tudi Intenzivnost prometnih povezav Upoštevanje intenzitete prometnih povezav, zlasti v zvezi z dnevnimi migracijami med mestom in okolico, Je za smiselno uresničitev terito-ralne refomie pomembno z več vidikov. Migracijski tokovi so prostorsko in časovno pogojeni. Tako šolsld kot delovni migi'anti potujejo dnevno na delo oziroma v šolo, v obe smeri ob istem času. Iz razmerja med številom dnevnih migrantov in številom delovnih mest v okoliških občinali lahko posredno ugotovimo, kaj je osnovna funkcija določene občine, ali gre zgolj za funkcijo bivanja ali pa tudi zaposlitve. Ri tem se pojavi vprašanje "identitete" občin, odkoder izhajajo migranti, in vprašanje stopnje povezanosti prebivalcev z občino, ft'oces urbanizacije in intenzivno priseljevanje sta ponekod pi"Votne odnose v občini ponekod povsem spremenila, saj ljudje prevzemajo navade, ki so značilne za življenje v mestu. Prihajanje dnevnih migrantov v mesto pa povzroča obenem dodatne probleme s parkiranjem, zlasti v središču mesta. V mestu Je čedalje težje oljvladovati promet, zato so začeli na robovih mest graditi blagovnice in locirati druge dejavnosti, ki po eni sirani dajejo območju nov središčni pomen, po drugi sti'ani pa mestu odvzemajo del njegovih funkcij. Pri naštetih primerih smo opozorili le na nekaj funkcij in odnosov, ki danes obstajajo med mestom in zaledjem. Z upoštevanjem vseh teh dejstev bi lahko pravočasno pripravili skupni načrt za posamezne ob- št. 26,27/1994 like povezovanja in medsebojnega prepletanja in obenem nakazali, kako bi laliko probleme, ki nastajajo med mestom In zaledjem, potem tudi reševali. To velja zlasti za medsebojno usklajevanje v zvezi z grajenim prostorom, ol^enem pa je treba proučiti tudi možnosti glede izboljšanja ozii'onia i-azbremenitve prometnih razmer, Id nastajajo zaradi dnevnih migracij. Pri tem loi lahko medobčinska zveza, poleg opredelitve načrta glede rabe prostora izdelala tudi generalni prometni načrt, sodelovala pri njegovem izvajanju, saj običajno pri u pravno-pravni členitvi prostora ta vidik skoraj ne upoštevajo. Pomen prostora in infrastrukturne opremljenosti za bodoči razvoj ìTiesta z i-azvojem mesta se sčasoma pokaže tudi potreba po njegovem pros-toi-skem šiijenju, zato so nemalo-ki'at se določeni posegi v mestu neposredno povezani tudi z okoliškimi občinami. Nekatera predvldenja v zvezi s tem lahko izračtmamo, zlasti Icai" zadeva razvoj prebivalstva in gospodaiske rasti mesta, pa tudi poü-ebe po stanovanjih in delovnih mestih. Vendai- so napovedi običajno odvisne od dogajanja v šii'šem funkcijskem prostoru. Nekateri posegi v prostor imajo seveda svoje noniiative. Npr: za stanovanjsko gradnjo je predvideno na osebo pribl. 250 do 400 m^ vseh planii'anih povi-šin (skupnih in individualnih). Seveda je to odvisno tudi od gostote zazidave (ali gre za individualno ali blokovno gradnjo). Težje pa je določati nonnative za delovna mesta. Npr: določeno delovno mesto v okviiTj iste dejavnosti ima laliko samo pisarne ali samo proizvodne dvoi-ane, seveda s povsem drugačno izrabo prostora. Mesto kot centralni kiBj mora za javne in zasebne potrebe zagotavljati tudi primemo infrastixikturo. Običajno določeno infrastrukturno oski'bo in opremljenost uporablja tudi okoliško prebivalstvo. Določene lokacije povzročajo še dmge potrebe po infrastrukturi (npr. lokacija univerze) zlasti v zvezi z komunalno infrastrukturo, oskrbo z vodo, javnim potniškim prometom. Zagotavljanje prostili površin za različne namene laliko za mesto pomeni tudi določeno finančno prednost. Če v mestu nimajo dovolj razpoložljivih površin, bi se morali začeti ustrezno sodelovati z okoliškimi občinami. Če mesto nima zadostnih povi^šin, si težko predstavljamo njegovo nadaljnjo šiiitev. Torej gre za načrtovanje bodočega razvoja, pri katerem ne upoštevamo samo prostih površin, temveč tudi načrtovanje prometnih povezav. Podobno, če v okoliških občinah iz različnih vzrokov ne morejo zadovoljevati vseh poti'eb vzvezi z oskiiao in storitvami, bi morali v talcšnih občinah začeti sodelovati z mestom. V občinah, kjer lokalne oblasti ne želijo sodelovati z večj imi središči, in hočejo na vsak način ohraniti samostojnost, dolgoročno tega ne bodo zmogli, zlasti v tistih, za ketere je značilno močno prepletanje z mestom. Potrebe v takšnih občinah so običajno večje, kot jih lahko sami zadovoljijo, zato prebivalci izkoristijo ponudbo v večjem središču. Občinska samostojnost se bo začela v takih primerih počasi raliljatl. Seveda lahko okoliške občine na določenih področjih mesto tudi razbremenijo. Izračuni v Nemčiji so pokazali, daje z vidika mesta smiselno vlagati v določeno infrastrukturo ali delovna mesta v tistih občinah, ki imajo več kot 25.000 prebivalcev. Talco lahko okoliške občine na določenih področjili mesto razbremenijo in se med seboj dopolnjujejo. Na zadevo je treba gledati tudi z vidika ekološke funkcije, ki bi ga pri administrativni delitvi prostora prav tako moi-ali upoštevati. Pri novi prostorski členitvi ne bi smeli ogrožati oziroma uničiti pomembnejših ekoloških faktorjev in prostih površin, temveč bi morali pri tem čimbolj upoštevati meilla, ki zagotavljajo njihovo vai'ovanje. Ta merila bi morali upoštevati tudi pri urejanju št. 26, 27/1994 prostora v posameznih občinah. Če bo prišlo dp povezovanja med mestom in okolico, bi bilo treba ta merila v celoti upoštevati. Cilji pri izboljšanju medobčinskega sodelovanja Za čimbolj racionalno načrtovanje in poseganje v prostor, kot tudi za reševanje nekaterih drugih problemov in nalog, bi bila najprimernejša oblika medobčinsko sodelovanje, v oltviin katerega bi ustanovili skupno telo, Id bi povezovalo celoUio območje. Tako bi omogočili, da bi se dejavnosti in pobude posameznih upravnih nosilcev povezale. S sodelovanjem bi dosegli medsebojno koordinacijo in tako sprejemali odločitve, Id so enako pomembne za celoten prostor. Medobčinsko sodelovanje pravzaprav ne bi smelo bili nekalcšno nasprotovanje interesov, temveč le pomožno sredstvo za izboljšanje možnosti pri reševanju posameznih občinskih nalog. Pri tem naj ne bi imel nihče absolutne prednosti. Pravzaprav najbi-ž ne bo zadržkov in pomislekov glede takšnega sodelovanja. Osnovno vprašanje, ki se bo pojavilo v praksi, bo verjetno fo: kakšna naj bo organizacijska oblika, Id bi izboljšala izpolnjevanje posameznih občinskili nalog, obenem pa la-epila samoupravo. Poseben pomen pri medsebojnem sodelovanju med mestom in občinami bo imelo planirajije. Ravno v gosto poseljenih območjih, kjer so med mestom in okolic;o močna staiktuma prepletanja, ostajajo učinki občinskih planov nemalokrat omejeni na mesto in se največkrat le doülöjo povi-šin v sosednjih občinali. To je posebno značilno za sprejemanje novih zazidalnih območij. Kakšen obseg in intenziteta naj bi imelo medobčinsko sodelovanje v zvezi z koordinacijo planii"anja prostora, je odvisno od oblike in gostote poselitve oziroma stiaiktumega prepletanja. Seveda bo tj-eba počaltati še na Zakon o urejanju in posegih v prostor, v katerem lx)do podrobno opredeljeni postopki pri sprejemanju jjo- sameznih dokumentov na razlicnüi ravneh, med clingim pa bo v njem zajeto tudi regionalno planiranje. Pojavlja se vprašanje, kaltšno bo razmeije med planiranjem prostora v zvezi z mestom in okolico in regionalnim planiranjem. Čeprav regionalnega plana v fonnal-nem pomenu ne poznamo, predvidevamo, da si bosta regionalni plan in jjlan za mesto in okolico v mai-sičem v nasprotju, kajti regionalni plan bo zajemal interese šii^-šega območja in ne samo urbajie regije. Plan za mesto in okolico bo moral bili v marsičem bolj konlcre-tiziran, posamezni posegi bi moi-ali biti bolj natančno opredeljeni, obenem pa naltazane irizvojne smernice v posameznih občin. Ravno na jDodlagi teh funkcijskih prepletanj, npr. med Ljubljano in zaledjem, vse do Vrhnike, Grosupljega, Litije. Kamnika, ŠkoQe Loke, menimo, da bi morali ustanoviti telo. ki bi skd^elo za koordinacijo med mestom in okoliškimi občinami. Telo bi moralo biti odgovorno za celoten prostor, vendar bi morale imeti tudi okoliške občine možnost so-v]3livanja na mesto. Telo bi moralo biti sposobno, da pri doseganju določenih ciljev, ne bi izključevalo dm-gih, temveč bi jih skušalo upoštevati. Za zvezo med mestom in okolico ni nujno, daje opredeljena z zakonom. V vsakem problemskem območju, ki bi združevalo nies to in okolico, naj bi izbrali najustreznejšo obliko povezave, pa tudi ime hi sedež, opredelili območje ter člane. Včasih se bo pojavilo tudi vprašanje, katero mesto oziroma centralni lü'aj, naj bi imel v določeni zvezi osrednjo vlogo. Za LJubljano seveda to ne bo problem. Vendar menimo, da naj bi bil sedež zveze tisti center (mesto), kije od dmgih ki-ajevza celotno območje zveze pomembnejši. Katere naj bi bile bistvene naloge medobčinske zveze? V okviru splošnih ciljev podpiranje urejenega razvoja obcnočja. naj bi bila ena od osnovnih nalog zveze, svetovanje svojim članom in uskla- št. 26,27/1994 jevanje njihovih interesov. Načrti in ukrepi naj bi bili med seboj usklajeni. Za opravljenje takšnih nalog pa je potreben dober pretok informacij med mestom in zaledjem. Novega zakona o prostorskem planiranju še nimamo, vendar bi morali pomisliti tudi na to možnost ter opredeliti pristojnosti nosilcev planiranja. Zveza bi lahko sprejemala plane prostorske rabe za celotno območje zveze, vendar bi jUi morali uskalditi s splošnimi cilji regionalnih planov. Naslednja naloga povezave med mestom in zaledjem naj bi bila usklajevanje pri načrtovanju prometa med posameznimi občinami in (generalnim) di-žavnini prometnim planom. Generalni plan in občinske plane bi mollala presojati zveza, kar ima pravzaprav dve prednosti: na eni strani bi v zvezi najbolje poznali problematiko prepletanja prometa med mestom in zaledjem, še zlasti pomembno je načrtovanje in izlx)lj-šanje javnega prometa, po drugi strani pa gre za skupno načrtovanje prostora za potj'ebe v zvezi z novimi cestnimi povezavami. Ne smemo pozabiti na to, da po-tj-ebujemo za izvrševanje različnih nalog pravzaprav različna območja, ki so smiselno povezana oziroma različna meiila pri prostoi-skem omejevanju. Medtem, koje treba pri opredeljevanju območij za vodno oski-bo in komunalne odplake kot osnovno merilo upoštevati topografske, tehnične in gospodarske zahteve, pa sta pri planii"anju lokacij za odpadke pomembno merilo zmogljivost in gospodaranost odlagališč, Id vključuje tudi lokacijske razmere in dostopnost. Pii gradnji rekreacijskih objektov in naprav pa moramo upoštevati spet dRigačna merila. Zavedamo se, da bi se pri usklajevanju lahko pojavile določene težave. zlasti kadar bodo v zvezi hoteli uskladiti želje, potrebe in zlasti financiranje. Za posamezne naloge v zvezi bi morali najti poseben način fìnancii-anja. Laliko bo prišlo tudi do povezovanja na posameznih področjih dejavnosti, vendar je treba opozoriti, da bodo zaradi tega nas- tali mnogi problemi zaradi zahtevnejše koordinacije in usklajevanja med posameznimi področji. Zveza naj bi bila po našem mnenju najpomembnejša na področju prostorskega planiranja, njena vloga pa se naj bi izražala predvsem v tesni povezavi med mestom, okoliškimi občinami in okraji. Območje pa bi morali opredelili tako, da bi bile funkcijske povezave med njimi čimbolj izrazite. Merila za oblikovanje mestne regije oziroma zveze občin Kot merilo pri opredeljevanju takšnih območij predlagamo najprej: - intenziteto tokov dnevne delovne in šolske migracije; - mobilnost prebivalstva med mestom in okolica in obratno ter - delno tudi ceno stavbnih zemljišč (kajti ta dobiva realno vrednost šele v zadnjem času). Migracijski tokovi, ki so usmeijeniv mesto kažejo na obseg funkcijskega prepletanja okoliških občin z mestom. Ta podatek izraža na eni strani pomen funkcije stanovanja (bivanja), na drugi strani pa na intenziteto prometne povezave, ker je po ocenah polovica prometnih udeležencev povezana s fimkcijo dela. Migracijski tokovi izražajo tudi obseg povezav med delovnimi mesti in bivanjem znotraj občinskih administrativnih meja. Poleg zgoraj naštetih meril predlagamo, da bi morali upoštevati tudi: - oddaljenost od mesta (v km), - sklenjenost pozidave, - ceno stavbnih zemljišč, - strukturo aktivnega prebivalstva, - davčna moč prebivalstva (dohodnina), - stopnjo mobilnosti (imigracija, emigracija). Kdaj in kako stopiti v zvezo? Smisel zveze je v tem, da vključuje celotno občino in ne samo posamezne dele občin. Torej je smiselna vsaka povezava občin, v katerih obstaja v zvezi z rabo prostora In komunalno infrastrukturo močno prepletanje med mestom in zaledjem, ter občin, v katerih so močni migracijski tokovi. Pojavlja se vprašanje, ali ne bi bilo potem bolj smiselno, da bi v TNtrm vključili kar celotne okraje, ko bodo dokončno opredeljeni. Menimo, da ni primemo pretirano poseganje državne uprave v lokalno samoupravo. Mnenja smo, da naj bi bila zveza pristojna za nekatere specifične naloge, okraji pa bi imeli druge naloge, ki ne bi bili s problematiko, za katero bi bila prislojna zveza, neposredno povezane. Angelca Rus, dipl. geogr., Inštitut za Geografijo pri univerzi v Ljubljani št. 26, 27/1994 viri in literatura DEKLEVA J: Dejavniki razvoja poselitve Ljubljane. Urbanistični inštitut RS. Ljubljana 199 L GANTAR P. : Sociološka kritika teorij planiranja. Fakulteta za družbene vecle, Ljubljana 1993. GOSAR, L. et al.: Regionabii in urbani sistemi Slovenije. Urbanistični inštitut RS, Ljubljana 1993. Javni potniški promet v Ljubljani in regiji. Integral, marec 1984. KOKOLE. V.: Predlog omrežja centralnih krajev na območju ljubljansicih občin. Urbanistični inštitut RS, Ljubljana 1984. MESTO LJUBLJANA: Mestna občina Ljubljana (MOL). Inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Strokovne službe mesta Ljubljane, Ljubljana 1992. MESTO LJUBLJANA: Nove ljubljanske občine v številkaji: po popisu prebivalstva 1991. Mestni zavod za infonnaüko, Ptx)jektnl svet za lokalno samoupravo mesta Ljubljana, Ljubljana 1993. MESTO LJUBLJANA: Informacije: Lokalna samouprava. Mestni zavod za Informatiko, Ljubljana 1993. MUŠIČ. V.: Centri v naselju. Urbanistični Inštitut RS, Ljubljana 1962. Območja občin. Vlada republike Slovenije, Služba za lokalno samoupravo, oktober 1994. PAESLER R.: Möglichkeiten zur Lösung von Stadt - Umland - Problemen ain Grossstadtrand - Erfalirungen aus Deutscliland mit Abwendungs-Möglicli-keiten iür Izubijana. München 1994. PAK, M.: . v: Zakaj v nove občine. Vlada -Služba za reformo lolcalne samouprave, Ljubljana 1994. PREMZL, V., ed.: Trajnostni urbani razvoj. Telanlška fakulteta Maribor, Maribor 1994. RAVBAR, M.: Spremljanje In vrednotenje suburbanlzacljskili procesov, v: Kvaliteta življenja In kvaliteta bivalnega okolja Ljubljane. Urbanistični inštitut RS, Institut za geografijo. Ljubljana 1994. RAVNIKAR, E.: Razmišljanja o Ljubljani leta 1946. Urbani izziv. št. 23-25-Mesto: bivanje In stanovanje. Urbanistični inštitut RS, Ljubljana 1993. RAZMIŠLJANJA O LJUBLJANI: Ob anketi o razvoju Ljubljane. (Breda Ogorelec, Tomaž Souvan, ur.). Mesto Ljubljana, 1991. RUS, A., STANIČ, L: Členitev mesta Ljubljana, L faza. Urbanistični Inštitut RS, Ljubljana 1993. RUS. A., STANIČ, L: Členitev mesta Ljub-Ijtina, 2. faza. Urbanistični inštitut RS, Ljubljana 1994. RUS, A., STANIČ, L: Cilji in vidiki medobčinskega sodelovanja med mestom in zaledjem v Ljubljani ob reformi lokalne samouprave, IB, št. 1-3, Ljubljana 1995. SCHIMANKE, D.: Folgen und Folgenpro-blemc der kominimaler Gebietsreform, Arch. F. Kommunalv/lss., 21, Heft 2, 1982. Sedeži novili občin. Predlog vlade RS. Zavod za Informatiko, Ljubljana, (september) 1994. Strategija Vlade republike Slovenije za izvajanje reforme lokalne samouprave. Slvižba za refonno lokalne samouprave, Ljubljana, 1994. VRIŠER, L: Razvoj inesta Ljubljane. Ljubljana 1956. VRIŠER, L: Urbana geograiija. Unlveiza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 1984. 2^aj v nove občine? Urad za refonno lokabie samouprave, Ljubljana, (februar) 1994. Zakoni Zakon o lokalni samoupravi. UL RS, 72/93. Zakon o lokalni samoupravi s spremembami in dopolnitvami. UL RS, 57/94. Zakon o lokalnili volitvah. UL RS, 72/93. Zakon o referendiunu za ustanovitev občin. UL RS. 5/94. Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njlliovlli meja. UL RS, 60/94.