KNJIŽNA IN DRUGA POROČILA
Lubor Niederle, Rukovët’ slovanskÿh starožitnosti 
(Č eskoslovenska akadem ie vëd, Sekce filosofie a historié), P rah a 1953, 
515 str., 152 slik v tekstu in 3 k arte.
Č eškoslovaška akadem ija znanosti je v red ak ciji Jan a E isn erja izdala 
»R ukovet’ slovanskÿch starožitnosti« L ubora N iederla, najv ečjeg a znan­
stv en ik a na področju slovanske arheologije. Delo je izšlo šele lansko leto, 
to je 9 let po avtorjevi sm rti. Predstavlja p a češko predlogo francoske 
izd aje »M anuel de l’antiquité slave«, od k atere je p rv i del »L’histoire« 
izšel le ta 1923 v Parizu, a drugi del »La civilisation« le ta 1926. »Rukovčt« 
in »Manuel« je nek ak povzetek glavnih N iederlovih del: »Slovanské staro ­
žitnosti« in »Život starÿch Slovanu«, izpopolnjen s te d a j n ajvečjim i iz­
sledki in literatu ro , k ar v p rv ih delili še ni bilo u p o rabljeno. Nova izdaja 
je taka, kakršno je N iederle že n ek d aj napisal, brez k ak ršn ih koli iz­
popolnitev. Tudi tisti odstavki, ki so bili izgubljeni, so b ili le prevedeni 
zopet iz francoščine, tako da celotno delo čim bolj u streza zam isli »Ma­
nuela«. Č eškoslovaška ak ad em ija znanosti se je za ponovno izdajo na 
videz že zastarelega dela odločila zato, da se na eni stran i oddolži spom inu 
velikega znanstvenika in n ajb o ljše g a poznavalca slovanske preteklosti, na 
drugi p a zaradi p o m a n jk an ja »Starožitnosti« in »M anuela« na knjižnem 
trg u , k i sta bila že takoj ob izidu razprodani.
R ukovet’ se deli na dva dela: Slovansko zgodovi»o in na Ž ivljenje 
sta rih Slovanov. V zgodovinskem delu obravnava av to r n a jp re j Praslovane, 
n jih o v vznik, njihovo pradom ovino, prve v ire o Slovanih te r diferenciacijo 
slovanskih plem en. D alje p re h a ja na zgodovino Južnih Slovanov, na to pa 
na zgodovino Zahodnih in zgodovino V zhodnih Slovanov. V živ ljen ju starih 
Slovanov pa po d aja na te m elju etnografije, arheologije, lingvistike in na 
tem elju zgodovinskih virov celotno fizično živ ljen je Slovanov, n jih n a­
vade, religijo, razne kulte, obrtništvo in obrtniške izdelke, trgovino, šol­
stvo in um etnost, vojskovanje, gospodarstvo in družbeno ureditev.
Č eprav je videti nova neizpopolnjena izdaja »Rukoveta« sk o raj tri­
deset le t po izidu drugega dela »Manuela« sk o raj odveč in nepotrebna, 
je v en d a r Č eškoslovaška ak a d em ija znanosti n ap rav ila z n jo veliko uslugo 
tak o znanosti, k a k o r tudi vsem u slovanskem u slovstvu. Res so se od časa, 
ko je N iederle napisal to delo, izvršila ta k o na arheološkem k ak o r na 
etnografskem , lingvističnem in tudi zgodovinskem področju že m noga 
nova o d k ritja, vendar je tu d i še danes nem ogoče d elati brez odličnega 
N iederlovega dela. Tudi m a rsik ak e hipoteze, ki jih je N iederle svoj čas 
postavil, so danes že om ajane, toda brez njega in njegovih del mogoče te 
hipoteze ne bi še niti obstajale. Ne glede n a pomen, k i ga im ajo N iederle 
in njegova dela čisto z zgodovinskega gledišča, so ta danes še vedno nujno 
p o treb n a in p red sta v lja jo še vedno učbenike tako za arheologe k a k o r za 
etnografe. B oljših vsaj za sedaj nimamo. Ogrom no, ali b o lje vse do tedaj 
zbrano gradivo, ki ga je op rav il N iederle, p red sta v lja dragocen rudnik, 
iz k a tereg a je mogoče vedno neizm erno črpati. T ako bodo še vedno Nie- 
derlova dela, m ed njim i tu d i »Rukovčt’« p re d sta v lja la osnovo za vsako

n a d a ljn je raziskovanje na področju slovanske arheologije. Zato m oram o 
Č eškoslovaški akadem iji znanosti čestitati k razum evanju, k i ga je iz­
kazala z začetkom ponovnih izdaj N iederlovih spisov.
O ceniti »Rukovet’ slovanskÿch starožitnosti«, ki im a tako neizm erno 
zgodovinsko, kak o r tudi čisto znanstveno vrednost, je danes še popolnom a 
nem ogoče. Tudi n ekdanje ocene »Manuela«, k a k o r so tudi bile laskave, 
so bile vendar skrom ne v prim eri s pomenom, k i ga je to delo v resnici 
im elo in ga še danes ima. N a drugi stran i so p a posam ezna nova o d k ritja 
včasih sprem enila sliko, ki nam jo je glede na te d an je stan je znanosti 
podal N iederle. Ne gre pa sedaj zm anjševati vrednost njegovih te d an jih 
sklepov, ki so bili edino mogoči, a so se sprem enili zaradi razvoja vede. 
Poleg tega so p a tudi ta k i m om enti prem alenkostni, da bi vplivali k a k o r­
koli n a celotno njegovo delo. Josip Korošec
Kurt Bittel-Adolf Rieth, Die Heuneburg an der obe­
ren Donau ein früh keltischer Fürstensitz, V orläufiger 
B ericht üb er die A usgrabungen 1950, S tu ttg art und Köln 1951, 54 str., 
18 tabel in 6 načrtov.
Wolfgang Dehn, Die Ausgrabungen auf der Heune­
burg beim Tal h of (Donau) 1951/1952 (G erm ania 30, 1952, str. 326 
do 329, T. 17—18).
L eta 1950 začeto raziskovanje gradišča H euneburg p ri T alhofu je 
prineslo predzgodovini izredno dragocene podatke, ki nudijo nove vpoglede 
v razna predzgodovinska obdobja in n jih k u ltu ro v Nem čiji, prav tako pa 
k až ejo tudi, da nam sistem atična raziskovanja n a gradiščih, ki so vsekakor 
dolgotrajna, m orejo n u d iti veliko več k ak o r raziskovanja le posam eznih 
gomil. K ljub izredno velikem u številu drobnih najd b , predvsem keram ike, 
p ra v tako pa tudi kovinskih predm etov, m ed k aterim i se posebno odliku­
je ta zlata sitasta žlica, so veliko bolj pom em bna naselbinska in fortifika- 
c ijsk a o dkritja. Res, da drobne n ajdbe ilu strira jo živ ljen je n a tem g ra­
dišču skozi stoletja in om ogočajo datacijo posam eznih faz u trje v a n ja , 
vendar je sedaj prav način utrjevanja, zidanja zidov in obzidja, postav­
lja n ja lesenih koftstrukcij in postavljanja palisad omogočil popolnoma 
nove vidike v tehničnem delu stavbarstva predvsem železnodobnega časa.
G radišče H euneburg je na hribčku nad dolino D onave, ki je pa zaradi 
g radbenih del v raznih periodah zelo sprem enil svojo nekdanjo obliko. 
N a hribčku je danes planota, na k a te ri je bilo gradišče, ki je m erilo v 
n o tran jo sti 300 m v dolžino in 180 m v širino te r obsegalo okoli 3 ha po­
vršine. Poleg fo rtifik acijsk ih objektov na sam em gradišču sta hribček 
o b d ajala z zahoda in severa tudi še dva ja rk a . R aziskovanja, ki so doslej 
o d k rila le posam ezne dele gradišča, so m ogla ugotoviti nekoliko utrdb, od 
k a te rih vsaka p red sta v lja popolnom a novo delo, ki je bilo postavljeno 
n a razvalinah starejšega.
N ajm lajša perioda, ako izvzam em o ffekaj rim skih fragm entov k e­
ram ike, je im ela kam niten zid, širok 4,2 m, ki je bil na sem prineseni glini 
k o t tem elju. R aziskovalci sodijo, da je bila pri tem zidu u p o rab ljen a tudi 
lesena konstrukcija, k a r so n ajn o v ejša razisk o v an ja tudi potrdila. Ta 
lesena k onstrukcija je bila v obliki zabojev, k i so bili izpolnjeni s k am ­
nom. D anes je tudi ugotovljeno, da je bilo to obzidje postavljeno n e­
posredno na starejšem . Časovno pa spada v sta re jšo latensko dobo.
N aslednja perioda, ki jo B ittel deli na dva pododelka, a D ehn kot 
dve periodi, je im ela u trdbo, sestoječo iz »m urusa« (2 b po Bittlu, 3 po 
D ehnu), zidu lesene k o n stru k cije, izpolnjene z zem ljo in kam enjem . Ta 
zid je bil 4,2 m širok. Posebno pogosti so v te j periodi tu d i fragm enti 
b ro n aste pločevine, p rip ad ajo či mogoče zidu ali pa obram bnem u hodniku. 
U trd b a je bila uničena za rad i požara. Toda po u n ičen ju so napravili novo 
u trd b o (2 a po Bittlu, 2 po D ehnu), ki pa še ni zadostno raziskana, a je