LetoXLIV_št. 16 — CENA 12 din Kranj, torek, 26. februarja 1991 stran 3 % tak način se ne gremo več »an 5 Strada več kot 700 družin stran 8 Kdo bo pomagal Elanu stran 13 Mejna politika odvisna od položaja Slovenije Kram Gorela banka ****** : ,rQ žehjo povezovanja med Slovenci doma in povsod po svetu, njihov program pa si prizadeva za čimvečjo raven splošne blaginje in temelji na krščanskih in demokratičnih vrednotah človeka, na dostojanstvu, svobodi in enakosti. Program zahteva zvestobo načelu, da namen nikoli ne posvečuje sredstva, da je človeško življenje nedotakljivo, vztrajno pa je treba varovati človekovo svobodo, njegovo pravico do dela, svobodo izražanja misli. Braniti človeka in njegove pravice in ne biti nestrpen do tistih, ki mislijo drugače. Franc Avsenik je spregovoril tudi o pomoči mladim ljudem in družini, o šolstvu in zdravstvu ter gospodarstvu ter o poravnavi javnih krivic. Ivo Bizjak je kot član izvršilnega odbora slovenskih krščanskih demokratov med drugim dejal, da krščanski demokrati ne morejo biti stranka, ki bi delovala le v nekih forumih in da se zato tudi ustanavljajo krajevni odbori. Stranka bi na letošnjih volitvah lahko dobila še več glasov, vendar je bilo za delovanje pred volitvami premalo časa. Program stranke izhaja iz predvojnih tradicij, iz dela zgodovine, ki je bil po vojni namerno zamolčan. Krščanski demokrati imajo zglede v zahodnih krščanskih demokracijah in so sploh prva slovenska stranka, ki je bila sprejeta v evropske integracije - v evropsko skupnost krščanskih demokratskih strank. Ivo Bizjak je nadaljeval, da je kriza, ki smo ji priča, predvsem moralna kriza in da ima program stranke dva poudarka: socialni vidik in družina. Dosegli naj bi integralno socialno varstvo: poleg institucij tudi druge oblike socialnega varstva. Govoril je tudi o ustavi, osamosvajanju Slovenije in razdružitvi, o monetarnem sistemu, privatizaciji in denacionalizaciji, pri čemer je dejal, da je treba stare krivice popraviti, na noben način pa ne delati novih! Odgovoril je tudi na več vprašanj o zaščiti matere in otroka in o novi davčni zakonodaji ter o položaju krščanskih demokratov v koaliciji DEMOS. Letos naj bi razpravljali tudi o tem, da bi uvedli porodniški dopust za matere, ki niso zaposlene, dolgoročno pa naj bi zagotovili, da mati lahko ostane dalj časa doma, na osnovi tega pa naj bi se ji priznala tudi določena delovna doba. • D. Sedej *tanovni kongres Mladih liberalnih demokratov Pomagajte nam osiveti so številne slovenske stranke usta- Muoljana, 23. februarja - Potem ko sc> su dska stranka, S° le svoje organizacije mladih (Kmečka z«aH demoUrat, itd.) ^demokratska stranka Slovenije, Sloyej.sk lB0 demokratski J svojo organizacijo mladih ustanovili tudi v ^ organizacije &nki< ki * pravzaprav naslednica nekdanje m«a ^ ^l* gMS. Ko/vse tovrstne organizacij na, s»» skrbeti za uveljavljanje posebnih interesov r Na vabilo iniciativnega odbo- 2» ki ga je imenoval Svet Libe- r<1'rio demokratske stranke, se je Qanes v dvorani občine Ljubljana 'Bežigrad odzvalo kar precejšnje s Vl,° mladih iz vse Slovenije, aJ je bila pobuda za ustanovitev 5 organizacije izpeljana prek bb- jnskih organizacij LDS. Osredka lema ustanovitvenega kon- gresa je bila, poleg sprejema statuta in izvolitve vodstva, obravnava programa nove organizacije. Na osnutek tega dokumenta sicer ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb, saj je na začetku razumljivo precej splošen: položaj mladih v družbi, preživljanje prostega časa, ekologija, šolska politika, mirovna politika, kultu- ra mladih in mednarodno sodelovanje. V razpravi pa je bilo predlaganih in pozneje sprejetih nekaj konkretnih pobud: na slovenske avtobusne prevoznike bodo naslovili zahtevo za ureditev veljavnosti dijaških vozovnic ne glede na prevoznika (predlog Matjaža Svetine z Bleda), zahtevali večji delež družbenega proizvoda za šolstvo in pri spreminjanju šolskega sistema vztrajali na večji prehodnosti. Odločili so se tudi, da postanejo kolektivni član Mladinskega sveta Slovenije, kolektivni podpisnik Deklaracije za mir in da se včlanijo v mednarodno Federacijo liberalne in radikalne mladine. Prvi predsednik organizacije MLD je postal Roman Jaklič. Ustanovni kongres so pozdra- vili predstavniki zgoraj omenjene federacije, Mladinskega sveta ter sorodnih organizacij Italije, Hrvatske in Srbije, uspešno delo pa jim je zaželel tudi predstavnik Mladih socialdemokratov Slovenije. V priložnostnem nagovoru predsednika LDS Jožeta Školča pa smo slišali, da so v LDS namenoma dali prednost nepolitičnem organiziranju mladih (Mladinski svet), da pa od podmladka v stranki pričakujejo nadaljevanje najboljših tradicij ZSMS, ki je danes sicer tarča kritik, ker se pozablja, da je prav v tej organizaciji in njenih gibanjih nastala vsaj polovica današnjega političnega spektra. Pričakujejo torej novih pobud, svežih idej, brezkompromisnih in izvirnih predlogov mladih, "ki jim lahko z dobrim delom pomagajo osiveti". • Š. Ž. Zanimiva pobuda Sivih panterjev Dolžina delovne dobe naj bo osnova za izračun popusta pri nakupu družbenega stanovanja, vsa kupnina pa naj gre v pokojninski sklad, vendar naj se troši za naložbe, ne pa za pokojnine, predlaga stranka ob nastajanju nove stanovanjske in pokojninske zakonodaje. Ljubljana, februarja - V razmišljanju, ki ga je v imenu stranke Sivi panterji podpisal Anton Stipanič, pravijo, da je v Sloveniji okrog 200.000 družbenih stanovanj, ki jih je zgradila generacija delavcev, ki so že upokojeni ali še delajo. Glavni vir je bil 6-odsto-tni prispevek od bruto plač, kar pomeni, da so gradnjo financirali vsi zaposleni na račun nižjih plač in ob obljubi nizkih stanarin in zakonsko varovane stanovanjske pravice. To je bivša oblast uresničila, nova pa oboje črta. Stanarine bodo ekonomske, stanovanjska pravica pa črtana. Do tu je vse prav. Tu pa se postavlja vprašanje ob predlogu, naj ima nosilec stanovanjske pravice pri nakupu stanovanja 30 odstotkov popusta na ocenjeno vrednost. Zakaj ravno 30 odstotkov. Stipanič tu predlaga pravičnejši popust, skladen s prispevkom, ki ga je posameznik dal, oziroma so mu ga vzeli, to je sorazmernost z delovno dobo, ki jo ima nosilec stanovanjske pravice v delovni knjižici ali pa v odločbi o odmeri pokojnine. To se lahko tudi vrednostno izrazi z izračunom in revalorizacijo povprečnih OD v zadnjih 40 letih. Če je bil povprečni bruto OD v tem času v Sloveniji na primer 1200 DEM mesečno, je prispevek letno znašal 864 DEM, v več letih pa več. To naj bi bil polog, ki ga je posameznik že plačal ali pa ustrezen del pologa. Ostali del kupnine pa naj se kreditira skladno z družinskimi dohodki posameznega kupca. Kupnina naj gre v pokojninski sklad, ki ga naj upravlja poseben odbor ob finančnem nadzoru vlade. Ta denar naj se plasira v naložbe, ki dajejo dobiček in ne v pokojnine, iz dobička naj se alimentira del pokojnine, realna vrednost kapitala pa se bo ohranjala. To bi bil postopen prehod od vedno večjih prispevkov za SPIZ k sistemu delnega samofinanciranja. Pisec ocenjuje na osnovi podatkov, da gre pri teh stanovanjih za okrog 10 milijard DbM vrednosti, od nje pa je treba odšteti po vojni nacionalizirana stanovanja, vendar gre za manjši del fonda. Ob tej se ta denar kapitalizira,, ustvarja dobiček, rešuje se pa tudi problem starejših, ki niso sposobni odkupiti stanovanja. To je pravičnejše od povprečnega 30-odstotnega popusta. Pokojninski sklad pa bi bil lahko bogatejši tudi na račun lastninjenja, ki je za zdaj zamišljen, žal, brez upokojencev, in vrnitve premoženja bivših pokojninskih skladov. Tudi zanje naj velja denacionalizacija. Takšne rešitve so v interesu upokojencev kot aktivne generacije. Socialisti o ekonomiji in sociali Ljubljana, 26. februarja - Predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Žakelj je sklical za petek, 1. marca, ob 15. uri sejo Republiškega odbora Socialistične stranke Slovenije. Seja bo na sedeži stranke v Ljubljani, Komenskega 11. Osrednja točka dnevnega reda bo socialni in ekonomski program Slovenije. • Zbral J. Košnjek Dimitrij Rupel v Tržiču Prejšnji četrtek, 21. februarja, so se na letnem občnem zboru sestali člani tržiškega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije. Na zboru so ocenili svoje delo v minulem obdobju ter se dogovorili o programu dela. O programu SDZ Slovenije je na zboru v Tržiču govoril njen predsednik dr. Dimitrij Rupel, republiški sekretar za mednarodno sodelovanje, ki je predvsem izpostavil vlogo množičnih medijev v slovenskem političnem življenju. Člani tržiškega občinskega odbora SDZ so bili precej kritični tudi do programa lokalne radijske postaje in njene angažiranosti pri spremljanju delovanja stranke. Va. M. Zeleni za ekološko uravnotežen proračun Ljubljana, 25. februarja - Predsedstvo Zelenih Slovenije je obravnavalo osnutek republiškega proračuna, za katerega je menilo, da bi moral biti ekološko uravnotežen. Tudi občinski proračuni bi morali enako upoštevati potrebe ekologije, saj bo edino to omogočilo uresničevanje ekoloških ciljev. Kot je predsedstvo ocenilo, je globalna porazdelitev uporabnikov proračuna sprejemljiva, več pripomb pa je izreklo na podrobnosti v osnutku. Tako se Zeleni ne strinjajo, da je toliko denarja namenjenega pokrivanju izgub javnih podjetij ter subvencijam za velike porabnike električne energije in premogovnike, pogrešajo pa ga za postopno zapiranje jedrske elektrarne v Krškem. Enako kritični so bili do velikega proračunskega deleža za obrambne namene. • S. S. Sestanek Zelenih in prenoviteljev Celje, 22. februarja - Delegaciji, vodila sla jih predsednika dr. Dušan Plut in dr. Ciril Ribičič, sta obravnavali vsa aktualna vprašanja od nove slovenske ustave do pogledov na varovanje okolja. Stranki imata na veliko problemov enake ali sorodne poglede, največja razlika pa je pri sestavi novega parlamenta. Zeleni so za enodomni sistem, prenovitelji pa za dvodomnega. Oboji se zavzemajo za proporcionalni volilni sistem, prav tako za ustavno opredelitev soupravljanja, za mirovni člen v ustavi, pa tudi za primerno opredelitev narodnoosvobodilnega boja. Preambulo, ki bi bila sporna, bi lahko iz ustave izpustili, če jo pa bomo imeli, bi kazalo namesto svetosti življenja zapisati spoštovanje življenja in človekovega dostojanstva. Deklaracija za mir je nadstrankarska zadeva. Glede zapiranja jedrske elektrarne pa Zeleni sodijo, da jo je treba zapreti leta 1995, prenovitelji pa so za čim prejšnjo zaprtje. Protest zaradi televizijskih imenovanj Ljubljana, 21. februarja - Imenovanja vodilnih delavcev RTV so krepko razburkala slovensko politično sceno. Položaj je še bolj vroč zaradi odločitve sodišča združenega dela, da je bila razrešitev direktorja TOZD Televizija Milana Bajžlja nezakonita. Liberalno-demokratska stranka in Milan Bajželj s sodelavci so sklicali novinarski konferenci, na katerih so pojasnili svoje poglede na problem. Liberalni demokrati so povedali, da je parlament ignoriral stališče sodišča in s tem ponovno pokazal, da mu ne gre za samostojnost in neodvisnost sodstva, ampak samo za oblast. Poteptano je bilo osnovno načelo parlamentarne demokracije - dogovarjanje in sporazumevanje med strankami. Liberalni demokrati bodo sprožili ustavni spor, prav tako pa gaje že ludi Televizija Slovenija. Javni protest in nestrinjanjc z odločitvijo skupščine so izrekli tudi socialisti. Zapisali so, da je bilo kršeno temeljno načelo, da ne sme nihče, niti skupščina, posegati v delo sodišč. Ne glede na to, ali se kdo strinja ali ne, mora veljati tisto, kar reče sodišče. • J. Košnjek GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Most na Ho t a vi ja h - eden od 23 mostov v škofjeloški občini -Novembrske poplave, ki so povzročile ogromno škodo na Gorenjskem v škofjeloški občini, še lep čas ne bodo "pozabljene". V občini so si sicer zastavili nalogo, da letos odpravijo vse posledice poplav na komunalnih objektih ter napravah. To pa ne bo majhen "zalogaj". Nanovo bo treba narediti v škofjeloški občini kar 23 mostov in med njimi je le devet manjših, ki vodijo le do kmetijskih površin. Razen tega pa bo treba 20 mostov tudi obnoviti. Pa vendar za zdaj odpravljanje posledic poplav, kar zadeva mostove, poteka nekako po programu. Mostovom, ki imajo v sanacijskem programu prednost, bodo spomladi sledile ceste za avtobusni in kombi promet in potem med letom še kmetijske površine ter vodotoki. Ocenjujejo, da bo največ dela prav na vodotokih. Sicer pa imajo za vsa področja že izdelane sanacijske programe, izvršni svet občine Škofja Loka pa je za uresničevanje zadolžil tudi ustrezne službe. Na sliki: na Hotavljah, v krajevni skupnosti Gorenja vas, tudi gradijo nov most - A. Ž. Z roko v roki Da je lopata, lopata, kramp pa kramp in da ju je treba popraviti, če sta polomljena, potem pa vzeti v roke, ne pa "gledati", kdo je in koga ne bo, in če bo, potem drugega ne bo, je pravilo oziroma naj bi bilo, ko gre beseda o programih in dogajanjih v sedanjih (in bodočih) krajevnih skupnostih. Ob morebitni delitvi na takšne in drugačne, na te in one leve in desne, tako ali drugače obarvane, se morda tudi zelo lepo sestavljenemu programu obeta, da bo ostal ob letu le program. Če je program hkrati tudi skupni cilj, želja, potreba... se bo marsikje že kmalu pokazalo, ob letu pa gotovo. Značilno pa je bilo že doslej za prenekatere krajevne skupnosti, da je pobuda iz vrst gasilcev, članov kulturnega društva, športnih vrst v kraju, Rdečega križa, turističnih delavcev... imela povsem enakovredno težo (in zadolžitev za vse v krajevni skupnosti) v primerjavi z na zboru krajanov dano pobudo ali v svetu krajevne skupnosti sprejetim sklepom. Zadnji tak primer je na primer pobuda, ki jo je dalo pred leti Prosvetno društvo Sorica za odkup in ureditev Groharjeve hiše v Sorici, akcija pa se zdaj v krajevni skupnosti in celo širše nadaljuje. In prav zaradi skupne želje, predvsem pa brez predsodkov, kdo in kakšen je pobudnik, verjamem, da bo ta, in tudi prenekatera druga v krajih na Gorenjskem, uspela. • A. Žaiar Gasilsko društvo Srednja vas Ne le požari, tudi kultura Šenčur, februarja - V krajevni skupnosti Šenčur v kranjski občini, kjer imajo dve gasilski društvi, so na začetku letne konference gasilskega društva Srednja vas v kulturnem programu, ki ga je pripravila s skupino mladih Dragica Markun, krajanka Tilka Omejc pa je gasilcem v pohvalo zložila pesem za njihovo prizadevnost ob zadnjih povodnjih, na ta način še enkrat potrdili svojevrstno društveno tradicijo. Gasilci v Srednji vasi v KS Šenčur, okrog 140 jih je (brez podpornih članov), aktivnih pa okrog 50, v svojem vsakoletnem programu namreč nimajo le "strogo" gasilskih dejavnosti - od preventivnih do operativnih. So namreč tudi nekakšen spodbujevalec kulture v vasi. Tudi to je neke vrste tradicija društva, ki bo prihodnje leto proslavilo že 40-letnico obstoja in delovanja. Sicer pa so na letni konferenci prejšnji teden ocenili, da so na strokovnem gasilskem področju delo in program dobro opravili. Udeležili so se občinskega tekmovanja, na občinski kviz so poslali pet skupin in pionirji A so osvojili prvo, drugo in četrto mesto ter s tem tudi prehodni pokal. Več kot 100 krajanov se je udeležilo tudi preventivnega predavanja o uporabi gospodinjskih aparatov in o rokovanju z gasilskimi aparati. V gasilskem domu so uredili sanitarije in opremili nekatere prostore, pri čemer jim je pomagala tudi občinska gasilska zveza. Že lani so na video posneli različne kulturne znamenitosti v vasi in nekatere stare obrti. Za prihodnje leto, ko bodo proslavili 40-letnico obstoja, pa bodo pripravili poseben bilten in v njem predstavili celotno dogajanje v Srednji vasi nekdaj in danes. • A. Z. Krajevna skupnost Kokrica Zaradi denarja zdaj le kratki koraki Pokopališče je tako ali drugače ta trenutek problem, ki ga je treba razrešiti. Kokrica, 25. februarja - "Če smo v času dogovorne ekonomije razpolagali z viri, je z novo davčno zakonodajo to zdaj preteklost. Lahko bi razpisali prispevke, referendume..., vendar za to ob davkih preprosto nimamo poguma," je na zboru krajanov v krajevni skupnosti Kokrica v kranjski občini prejšnji teden, ko je bilo največ govora, kako bo s pokopališčem, pojasnil sedanje občinske možnosti Peter Orehar, podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj. Ob usihajočem prispevku občine za delovanje krajevnih skupnosti in njihov razvoj pa se je, kot so ugotovili na zboru, ko so napovedali, da bo poslej delo potekalo s krajšimi koraki, delno pomanjkanje denarja čutilo že lani. Nekatera dela in naloge iz lanskega programa bodo zato morali uresničevati postopoma, lani začete pa letos nadaljevati. "Največja akcija lani je bila vsekakor javna razsvetljava in asfaltiranje na Griču," je na zboru ugotovil predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Hribar. "Podobno kot na Mlaški cesti (ob nekaterih zapletih) smo urejali odvodnjavanje mete- ornih voda tudi v Nedeljski vasi. V obeh primerih so krajani sodelovali pri akcijah z denarjem oziroma z delom. Sicer pa sta bila "motorja" v teh akcijah Janez Bončina in Peter Verbič." Načrtovano ureditev centralnega ogrevanja v kulturnem domu na Kokrici so lani opustili. Predrago izvedbo za krajevno skupnost so zamenjali s klasičnim ogrevanjem dvorane in zato zgradili dimnik in v dvorano postavili peči na trda goriva. Krajevna skupnost pa je pomagala Turističnemu društvu, ki je urejalo elektriko in vodovod pri brunarici ob Ču-kovem bajerju, posojeni denar pa je društvo že vrnilo. Svet Mladi so pripravili kulturni program pred konferenco gasilcev Srednji vasi... Pri pokopališču jih čaka zdaj najprej razrešitev zemljiških zadev. Zborovanje škofjeloških radioamaterjev Še vedno problemi s prostori Škofja Loka, 19. februarja - Na občnem zboru članov Radiokluba Škofja Loka so pred nedavnim ocenili lani opravljeno delo in se dogovorili o letošnjih nalogah. Še vedno ugotavljajo veliko pripravljenost za delo, čeprav delo posameznih sekcij zavira predvsem pomanjkanje ustreznih prostorov. Na najboljšem je sedaj sekcija v škofjeloškem centru slepih, ki so ji dodelili nove prostore. Tudi v krajevni skupnosti Železniki so poskrbeli za tamkajšnjo sekcijo radioamaterjev. Slabše se godi sekciji v Škofji Loki, ki še vedno gostuje na loškem gradu, njena dejavnost pa ni povšeči muzejski upravi; čeprav gre za povsem miroljubne naloge, jih nekateri istovetijo z obrambno dejavnostjo, ki glede na mednarodne konvencije ne sodi v muzejske objekte. Najtežje pa je sekciji v Gorenji vasi, kjer radioamaterji sploh nimajo svojih prostorov. Glede na take razmere je aktivnost nekaj več kot 90-član-skega kluba kar pestra. Tudi lani je klub največ pozornosti posvetil izobraževanju novih radioamaterjev. Pripravil je tečaj za člane sekcij iz Škofje Loke in Železnikov, iz katerih je letos opravilo izpite 14 tečajnikov. V prihodnje naj bi vzgojo prevzela republiška zveza radioamaterjev; s tem-naj bi zagotovili boljšo disciplino pri uporabnikih radioamaterskih postaj, vendar se v loškem klubu bojijo upada števila tečajnikov zaradi drugačne organiziranosti. Vseeno naj bi letos vzgojili okrog 30 novih članov. Predvidevajo tudi nakup nove kratkovalovne postaje za sekcijo v centru slepih. Za kaj več gotovo ne bo denarja, čeprav so naprave kluba v glavnem zastarele. To je tudi osnovni razlog, da je del članstva lani sodeloval le na treh tekmovanjih. Povečalo pa se je število osebnih operaterjev; kar šest članov že ima tako imenovane paketne postaje, s katerimi potekajo zveze prek računalnikov. • S. Saje Dovolj dela za čebelarje Cerklje, februarja - Čebelarska družina Cerklje redno skrbi za izobraževanje svojega Članstva. Tako so prejšnjo nedeljo pripravili strokovno predavanje profesorja Janeza Miheliča, urednika Slovenskega čebelarja. Revija izhaja že 93. leto. Predavanja v zadružnem domu v Cerkljah so se udeležili čebelarji iz vasi pod Krvavcem, Šenčurja, Srednje vasi, Visokega in Luž. Profesor Mi-helič je predstavil več čebeljih bolezni, ki vplivajo na višino pridelka. Zato čebelarji poskušajo, da do bolezni čebel ne bi prišlo, vendar so pri tem največkrat nehote tudi sami krivi, da se bolezni vseeno pojavijo. Med najpomembnejšimi preventivnimi "ukrepi" je prav gotovo izobraževanje. Profesor Mihelič je omenil, da so na primer danes že dosegljive videokasete Čebelarjeva opravila in Vzreja matic. Skratka, čebelarji imajo dovolj dela celo leto; ne le od spomladi do jeseni. • (J. Kuhar) krajevne skupnosti se je tudi odločil, da bo nekaj prostorov v kulturnem domu oddal v najem in na ta način deloma "popravil" sredstva v svoji blagajni; hkrati pa so si na ta način zagotovili tudi nekoliko lažje vzdrževanje doma. "Načrtovali smo, da bomo poskrbeli za obveščanje. Žal naročene table niso bile takšne, da bi se primerno vključevale v kraj. Zato jih bomo priredili in jih letos spomladi postavili na določena mesta. S tem v zvezi pa bomo skušali razrešiti tudi nekatere organizacijske in programske zadeve v zgrajenem sistemu kabelske televizije. Ob pomanjkanju denarja pa smo se morali odloČiti, da bomo ceste v krajevni skupnosti poslej pozimi le plužili, ko bo več kot 10 centimetrov snega, ne pa tudi posipali. Strojna ura je namreč 200 dinarjev in ob tem še obremenjena s 60-odstotnim davkom. Nekaj podobnega je z javno razsvetljavo. Draga je, zato smo se za organizirano odpravljanje napak in okvar dogovorili z zasebnikom. Za tovrstne in druge pripombe in predloge krajanov pa imamo v krajevni skupnosti vsak torek dežurno službo. Veseli bomo obiskov in pobud krajanov...." Stane Hribar Problem, o katerem je bi,0l na zboru krajanov največ g°jf ra, pa je, kot rečeno, pokopa'1?' če. V zvezi s sedanjim (in Pn^ hodnjim) jih zdaj čaka v ysa' kem primeru najprej razrešit* zemljiških zadev. Sicer pa s<>s na zboru odločili, da P0^, lišče na Kokrici ostane. Lan* bi ga sicer oddali v upravljaj Komunali, vendar bi potem & nekaj let (ko bo sedanje pol«1"' imeli pokope na kranjskem P°' kopališču. Ohranitev in nad« nje urejanje pokopališča pa "\ za krajevno skupnost ozir0/" krajane, vsaj na začetku, K* precejšen zalogaj; posebej >' ker občina nima posebnih sre stev za to. Krajevna skupn0 bo lahko le preko natečaja2 akcije oziroma programe *r jevnih skupnosti ob zbran«. lastnem deležu kandidirala P denarju na primer za n&l zemljišča oziroma urejeval zemljiških zadev. Sicer pa. K , so poudarili na zboru krajan^ predstavniki občine (poleg \ tra Oreharja sta se ga udeleži tudi predsednik izvršnega sve j Vladimir Mohorič in stroko^ delavec za krajevne skupn0^ Janez Gradišar), tudi v drug, krajevnih skupnostih pokop* ška vprašanja na svojem o močju rešujejo sami. • A. * lar PRITOŽNO KNJIGO PROSIM (Ne)varna cesta Regionalna cesta skozi Podbrezje, bolj točno skozi zaselek Srednja vas, je na več mestih močno poledenela," n3 . sporoča naš bralec in nadaljuje, da je krajevna skupn°s Podbrezje že nekajkrat sklepala, naj krajani uredijo odte**' nje fekalij na cesto. Vendar tovrstni sklepi KS ne zaležej^ čeprav po cesti hodijo otroci v šolo v jutranjih urah, v ve^f , ni pa se vračajo krajani z avtobusa na domove... Na pole"«' neli cesti je tako kup nevarnosti... Nekaj podobnega pa jetu' di na nepreglednem ovinku pri domačiji Poglajen, kjer J cesta zožena in tovornjaki zadevajo v ostrešje. Letos je tuu ta del ceste poledenel... Naš bralec upa in zahteva hkrati, da inšpekcijske s'0*;,, ukrepajo in zaščitijo pešce oziroma uporabnike ceste v ten» delu Podbrezij. Pripominja tudi, da cestno vzdrževalna si" žba slabo oskrbuje oziroma vzdržuje cesto Kranj - Nakl° Podbrezje - Podnart - Kropa - Radovljica. Le občasni "P°Stf gi" za odpravljanje "ozkih grl" na tej cesti so premalo-- , ugotovitvam našega bralca nimamo praktično česa dodaj* ' Posebno poledenela cesta na omenjenem delu v Podbrezjah J "črna točka" že lepo vrsto zim... • (až) Idil' Neugledno središče - Z Zgornjega Brnika pa smo konec m ^ lega tedna dobili v uredništvo sporočilo in povabilo hkraO-si ogledamo "več kot neugledno središče vasi" in po b° ^ hkrati tudi krajevne skupnosti Zgornji Brnik. Odzvali sn\)S^ na telefonsko sporočilo in se prepričali, da je pogled (^e.P^eit) bej ob sedanji odjugi) na, kaže tako, še ne dokončno ureje^f, delu zemljišča sredi vasi, res, milo rečeno, precej žalosten- ^ jamemo tudi, da si številni vozniki (izletniki), ki so vsak ,g ob koncu tedna pa sploh, namenjeni na Krvavec, lahko m' ^ svoje... Če si kraji pod Krvavcem želijo čimprej in čim^^j, razvoja turizma, potem tudi to prav gotovo je neke vrste 0 stična" reklama... Morda le še to: v uredništvu že načrtuj đV, obisk v tei in tudi v sosednjih krajevnih skupnostih pod cem... A. Z. Krv*v' 5^-26. februarja 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN HGLAS Stiska v Tekstilindusu Strada več kot 700 družin ^ Kranju ne pomnijo tolikšne socialne stiske. V proračunu pol Pomalo denarja celo za enkratne pomoči najbolj potrebnim. ai>j, 23. februarja - Socialna stiska v Kranju še nikoli ni bila ta-Je° m*ožična kot v primeru Tekstilindusa. V tednu med 11. in 15 7iiArVariem s' Je na centru za socialno delo izmenjalo kljuko čez 7° 'Judi, ki -'-«-■«-« —- * stani, dn,žine s 3000 družinskimi člani. , -ti so iskali začasno denarno pomoč. Zaradi daljšega izo-j °v.a P^ač so namreč ostale tako rekoč brez sredstev za življenje Zadnji osebni dohodek, ki »ga dobili v Tekstilindusu, je "° /7 odstotkov plače za november, preostalih 23 odstopi ,so dobili še decembra, J: lleJ Pa do srede februarja, azen bonov v vrednosti 500 divjin za naDavo hrane, nič ec Rado Pavlin, direktor Cen-nra za socialno delo v Kranju, so"? Je Pojasnjeval, kako so v „• °lasJu s socialno službo in '"^katom v Tekstilindusu *usali pomagati lačni množici. vim eni,i smo se' da naPra" j.1"10 seznam delavcev, ki bi tnik 0 treba v okviru doda-"in sredstev iz občinskega prodna zagotoviti minimalno »cialno varnost. Zajeli smo ^niske delavce, katerih preži- hov6 JC Pač odvisno le od nJ'-, e plače, pa družine, kjer sta stil z,akonca zaposlena v Tek-ke hSU' matere samohranil-. > °d družin, kjer drugi zakonom Dartner dela v drugi delovni 0ia".,zaciji, pa tiste s tremi n okl >n več. Tem naj bi denar-0y. Pomoč namenili za tretjega, čjz!r°ma nadaljnje otroke. Izlo-s '.^o tiste, ki so imeli v meko? i ko so še dobili plače, več o , 0-000 dinarjev družinske-«a dohodka. Eden od pogojev J;d Je bilo tudi stalno bivališče nalrfnJu- Najbolj ogroženim, 2 Onn smo ->ih 700' naJ bi dali Žin V dinarJev pomoči na dru-6 ftnn^a ^ana' oziroma največ teo dinafJev na družino. Od ^tično izračunane vsote po- d.r?tkSmo odšteli že dodelJene ruzbene pomoči (denimo, lr°ske dodatke, ki so jih zapo-leni Prejeli, četudi niso dobili plač, pa pomoći po iz naslova domicilne zaščite družine, tako imenovane pomoči po 9. členu).« Koliko denarja bi potrebovali za zagotovitev minimalne socialne varnosti? »Izračunali smo, da bi za 711 ljudi, potrebnih pomoči, potrebovali 2,4 milijona dinarjev, če bi jim dali le enkratno pomoč za en mesec« In s koliko denarja za takšne namene razpolagate? »V osnutku finančnega načrta socialnega skrbstva v proračunu občine Kranj pa je za letošnje enkratne in začasne denarne pomoči na voljo 1.335.000 dinarjev, torej pol manj. Če bi, denimo, hoteli dati začasno pomoč za tri mesece, bi potrebovali blizu osem milijonov.« Koliko denarja ste zagotovili? »Na podlagi zbranih podatkov smo v. d. direktorja, predstavnik sindikata iz Tekstilindusa, predsednik občinskega sindikata s sodelavci, štirje člani izvršnega sveta in jaz kot predstavnik centra za socialno delo ugotovili, da tolikšnih dodatnih sredstev iz proračuna ni moč zagotoviti. Vodstvo podjetja nam je zatrdilo, da bodo del osebnih dohodkov vendarle razdelili. To se je tudi zgodilo, vendar je šlo za osebni dohodek za december, medtem ko niti januarske niti februarske plače še ni bilo. Žal nam ni uspelo rešiti stiske nobenega od 700 ljudi. Iz proračuna namreč ni mogoče dobiti prav nič več denarja, razen če izvršni zba v humanitarne namene V razstavnem salonu Gabi na Vodopivčevi 3 <83L£ februarja in _ Ustan°vljeni humanitarni organizaciji, ki nastaja "v Kranju, da Heoa trrvesvem klancu) že od prejšnjega tedna lahko vidite sliko zna-»»- »skega umetnika Vincenca Hlebša. Umetnik jo je podaril Proda. Slik krat 97 r(°Jje P,atno, velika 96 ja«ie h «ba "cr« k ' na nas,°v: Dru-mi' 64001 J,ll,nan'tarni progra- PaJihena£ranj' P'p" 39> ,anko lahko Dri„ V Zaprtin k"vertah Gabi t?, Cue osebno v salon ?8,edali vsak H8'' Slik° lahko te- od in h ?.an' razen sob°- d°l9.ufe 1 Ure in od 15- Žba2DrnHaCena S,ike> ki jo dru-^en^ie ,JLn}iVmanitarne na" Pr°tivrednn ?° 5EM v dinarski dil naiP>nudniku> ki bo ponudo 2aJ(l V??t0 nad »klicno namen hI kaksfn humanitarni Se bodo n,POrab-ljen i2kupiček, ^žbe r?H,r^-lrjeni skupščini ^dstavnf!0?1 P0 P°svet" s tere bo w"lkl t,ste občine, iz ka-b° kupec. Gornja cena sli- ke ni določena, zato vse vabijo v boj za nakup. Kandidira lahko vsaka pravna in fizična oseba. Akcijo bodo sklenili 3. aprila ob 17. uri v salonu Gabi, kjer bo predvidoma kulturni program in javna dražba prispelih ponudb. Vloge bo moč še višati, in sicer ne manj kot po 100 dinarjev. Kdor bo dovolj pogumno dražil, bo naposled postal lastnik umetniške podobe in na prireditvi proglašen tudi za častnega člana družbe s humanitarnim programom. Prireditelj pričakuje na dražbi veliko udeležbo, zato utegne salon Gabi postati pretesen in se bo občinstvo morda preselilo kar na Mohorjev klanec. Vabijo vse, ki želijo pomagati pri uresničitvi humanitarnih in socialnih programov v Sloveniji. Kaj več o družbi, ki to spodbuja na privlačen in nov način, pa v eni prihodnjih številk. • D. Ž., Foto: J. Cigler svet da predlog za povečanje tega dela sredstev.« Ali je obvestilo na vratih centra, da za delavce Tekstilindusa ni začasnih in enkratnih socialnih pomoči, plod vsega omenjenega? »Da. Del Tekstilindusovih delavcev seveda bomo reševali iz sredstev za tovrstne socialne pomoči, za katere bo tekel normalen postopek. Naj ob tem omenim, da je vlog za socialno-varstvene pomoči celo brez Tekstilindusa in pred njim Iskre za 300 odstotkov več kot prejšnje leto.« Se da še bolj zaostriti merila, ki naj bi bila odločujoča za razdelitev enkratnih in začasnih pomoči Tekstilindusovim delavcem? »Da se jih. Ni treba, da se družinam razdeli po 2.000 dinarjev na člana, lahko je tega denarja le za tisočaka, da bi bilo vsaj za vsakdanjo štruco kruha. Ne vem sicer, kako bodo ti ljudje pokrili stroške bivanja! Tekstilindusovi delavci že prej, ko so še dobivali plače, večinoma niso zmogli življenjskih stroškov. Od 700 obravnavanih so nazadnje večidel zaslužili med 2.500 in 3.000 dinarji, najvišja plača se je gibala okoli 4.500 dinarjev. Če je bilo že 1989. leta 197 ljudi z nizkimi osebnimi dohodki, ki so bili kandidati za začasne ali enkratne socialne pomoči, jih je bilo 1990. leta 334, letos pa...« Ali Kranj pomni tako hudo socialno zagato kot zdaj s Tek-stilindusom? »Pred časom so bili v podobno težkem položaju delavci RTC v Iskri in tamkajšnjem Inženiringu, vendar je šlo tam za manj kot sto ljudi. Zdaj pa dobesedno strada 700 družin, 3000 ljudi, sociala pa je ob omejenem proračunu nemočna« • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler Radovljicani za poplavljene Radovljica, februarja - Krajevne organizacije Rdečega križa iz radovljiške občine so zbrale precej denarja za prizadete v jesenskih poplavah. Iz članarine sta organizaciji na Brezjah in v Ljubnem nakazali po pet tisočakov, Bled deset in Radovljica petnajst tisoč dinarjev. Prostovoljne prispevke so med prvimi začeli zbirati v Gorjah, Zasipu, Lescah in na Bohinjski Beli. V Gorjah so zbrali 121.330 dinarjev in jih odpeljali krajanom Luč. Pomoč za krajane Ljubnega in Luč je brezplačno odpeljal Jože Kuralt iz Gorij. Zbrani denar so na predlog RK v Mozirju razdelili družinam: Olge Vršnik in Jožeta Breznika iz Luč ter Marjana Rakuna in Neže Šolar iz Ljubnega. V Zasipu so 42.645 dinarjev nakazali RK Slovenije, v Lescah so nabrali 98.424 dinarjev in denar večidel poslali RK Slovenije, 20.000 dinarjev pa neposredno KS Luče. Z Bohinjske Bele pa je šlo Rdečemu križu 22.130 dinarjev. Po končani krvodajalski akciji so se solidarnosti pridružile tudi druge krajevne organizacije. V Bohinjski Bistrici so zbrali 147.000 dinarjev in kamion gospodinjskih aparatov in opreme. Zasebni avtoprevoznik Vili Rezek je vse brezplačno odpeljal Rdečemu križu v Žalec. V Radovljici so zbrali 30.230 dinarjev, na Srednji Dobravi 7.480, na Bledu 90.000, od tega samo v Ribnem z okolico 21.000 dinarjev. Vsega v občini zbranega denarja za poplavljene je bilo 559.239 dinarjev. Iz tovarne Sukno Zapuže so Rdečemu križu Žalec odpeljali 20 odej, 11 delovnih jopičev (darilo Kmetijske zadruge Bled) in 50 kilogramov moke (darilo zasebnega gostilničarja Giciča iz Lesc). Na sedežu občinske organizacije RK Radovljica se je oglasilo tudi več ljudi, ki so želeli nakazati denar na račun RK Slovenije. 20 let po Hudolinovi metodi Ljubljana — Pred dnevi so na slavnostnem zboru proslavili 20. obletnico dela po Hudolinovi in socialno andragoški metodi urejanja alkoholikov in drugih »ljudi v stiski« v Sloveniji. Po vrsti svečanih govorov, udeležencem proslave je med drugimi spregovorila tudi ministrica za zdravstvo dr. Katja Boh, so navzoči, med njimi je bilo veliko zdravljenih alkoholikov s svojimi družinami, razpravljali o dejavnikih, ki so vplivali na njihovo »spreobrnjenje« od alkohola k zdravemu življenju. Razpravo je vodil dr. coc. med. Janez Rugelj, začetnik omenjene metode zdravljenja v Sloveniji. Več v naslednji številki. I. Kavčič "Kot v malih nebesih je tukajle," pravita Hudobivnikova Barbka in Jožica Kastigarjeva, ki jesen svojega življenja preživljata v domu starostnikov v Kranju. Velikega pomena je tudi, s kom si skupaj v sobi pravita. Če si s kakšno sitnobo, še boljša oskrba in vsa druga pozornost ne pomaga k dobremu počutju. Tokrat sta se našli pravi Za seboj imata skromno, trdo življenje in se jima danes bivanje v domu, kjer si postrežen, skrbijo za tvoje zdravje, in kar je zelo pomembno, si na toplem, zdi vsak dan kot praznik. Kje bi moglo biti lepše? - Foto: D. Dolenc POMISEL Javna dela vsociali Veliko upanja za vse večjo množico brezposelnih sije obetati od javnih del, kijih načrtujejo in že izvajajo sem in tja po Sloveniji. Večidel gre za projekte, v katerih prevladujejo komunalna dela in težja fizična opravila (v Kranju denimo bi javna dela izvajali v pogozdovanju), zdaj pa smo slišali tudi predlog za javna dela v socialnem varstvu in zdravstvu. Zamisel prihaja seveda iz teh krogov, natančneje so jo domislili na škofjeloškem centru za socialno delo. Potrebo po javnih delih v tej dejavnosti utemeljujejo s praznino v sistematičnem organiziranju nekaterih socialnih storitev, kije tudi rezultat večletnega omejevanja sredstev na tem področju. Gospodinjska pomoč in nega na domu za ostarele in invalidne osebe bi že lahko bila predmet javnega dela. Enako predlagajo tudi za poldnevno varstvo težje in težko duševno in telesno prizadetih otrok na njihovih domovih, nemara bi lahko na enak način zajeli tudi alternativno varstvo zdravih otrok, bodisi na otrokovem bodisi na varuhovem domu. Tudi prostočasovne aktivnosti za otroke in mladino (ali morda projekt »mladinske delavnice« bi lahko animirali na podlagi javnih del, pa instrukcije učencem z učnimi težavami, pomoč odpuščenim obsojencem, opravljanje prevozov za invalide in bolnike. Tovrstno organiziranje javnih del bi dalo priložnost brezposelnim v humanističnih poklicih, kakšna življenjska priložnost za večjo kakovost življenja pa bi bila za otroke, prizadete, invalide, pa najbrž ni treba posebej poudarjati. Pomisleku, da pomoč družinam in posameznikom ne gre šteti za javna dela, smo lahko kos s trditvijo, da bi morali biti socialna blaginja in kvaliteta življenja ljudi, tudi tistih s siceršnjega družbenega roba, ponižanih in razžaljenih, v javnem interesu. Dokaz za to je slednjič tudi dejstvo, da javna dela na teh področjih poznajo mnoge civilizirane države. • D. Z. Žlebir VESTI Zbor preddvorskih upokojencev Člane društva upokojencev obveščamo, da bo letna konferenca društva v soboto, 2. marca, ob 15. uri, v domu krajanov v Preddvoru. Ortopedska ambulanta za prevoznike Republiški odbor sindikata avtobusnih prevoznikov Neodvisnost KNSS, je sprejel obsežen program sindikalnega dela. Med njimi so pridobivanje članstva, priprava in podpisovanje panožnih kolektivnih pogodb in prizadevanje za čim boljšo delovno zakonodajo. Na zadnjem sestanku so ocenili stanje glede priprav na kolektivno pogodbo za prevoznike v cestnem prometu. Trenutno se še pogajajo z gospodarsko zbornico. Eno pomembnejših programskih nalog je že izpolnil, odprli so namreč ortopedsko ambulanto, v kateri bodo imeli prednost člani tega sindikata. Nakupovalni izlet Snežne razmere so sredi decembra preprečile, da bi kranjski upokojenci z avtobusom prišli prek Ljubelja na Koroško, zato ponovno razpisujejo izlet v Avstrijo, in sicer za torek, 5. marca. Odpeljali se bodo ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Ker je v avtobusu še nekaj prostih mest, vabijo upokojence, da se prijavijo na izlet. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, med 8. in 12. uro. Izlet in zdravljenje v toplicah Društvo invalidov Kranj prireja aprila dva izleta z zdravljenjem v Moravske toplice. Prvi štiridnevni izlet bo od 15. do 18. aprila, drugi sedemdnevni pa od 18. do 24. aprila. Cena prvega je 1.200, drugega pa 2.150 dinarjev, razliko do polne cene bo prispevalo društvo. Prijave sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10 (stavba krajevne skupnosti Vodovodni stolp). Priznanji prijateljema mladine Na seji skupščine občinske zveze prijateljev mladine v Kranju, ki je bila minuli torek, so podelili tudi dvoje priznanj. Prejela sta jih zaslužna prijatelja mladine, profesor Ivo Zrim-šek, za dolgoletno širjenje bralne kulture med otroki, in Ana Fabjan, prejšnja sekretarka zveze, ki se je dolga leta ukvarjala z otroki in njihovo organizacijo. Zaslužnima prijateljema mladih tudi naše čestitke. PEKS ŠKOFJA LOKA, p. o. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Kidričeva 53 Škofja Loka tel.: 064/632-541 Če ste izučen SLAŠČIČAR ali VKV SLAŠČIČAR in imate željo se izpopolnjevati in se uveljaviti v svojem poklicu, ter če vas zanima dober zaslužek, se oglasite v PEKS-u, pekarni in slaščičarni, Škofja Loka, Kidričeva c. 53. Objavljamo tudi prosta dela in naloge za nedoločen čas ČIŠČENJE PROSTOROV V PEKS Pogoji: dokončana ali nedokončana osnovna šola klubiĆufcnOs ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Hočemo še eno dvorano Letos znane cerkljanske "lau-farije " ni bilo. Zato pa so se toliko bolje "odrezali" zagnani "Pusti" iz Sovodnja na tej - gorenjski strani - ki so svojega sicer čez leto dobrega prijatelja na pe-pelnično sredo obsodili na smrt. Še prej, pred sežigom, pa so mu očitali vse grehe, ki jih je zagrešil med letom. Ni, denimo, poskrbel za asfaltno prevleko na dobrem poldrugem kilometru ceste med Sovodnjem in Cerknom, kriv je bil vloma v domačo trgovino in bife, pa kraje v domači zbiralnici mleka... Se bolj pa so mu nekateri očitali, da ni poskrbel za predpustni ples na Šovod-nju. Toda kako...? Ja, tu se začenja naslednja zgodba, ki pa skorajda ni več "pustova". Medsebojna trenja na tem koncu so se začela že pred časom. O tem je precej pisal tudi "GLAS". Medsebojna -zlasti poimenska - obrekovanja najbrž ne gredo niti kraju niti kakemu društvu iz kraja v prid. Zato je imel "Pust" morda le prav, ko je zapisal na svoje transparente, ki so ga spremljali ob pogrebu - "Hočemo še eno novo dvorano, da bomo lahko zaplesali" - Po "pustu" več delajmo in manj čvekajmo" ali "Prispevki za novo plesno dvorano." Pa nihče ni bil imenovan. Ne po imenu in ne priimku! In zdaj moj osebni komentar, ki ga nikomur ne vsiljujem. Natanko dvajset let tako ali drugače spremljam vsa dogajanja na "tem koncu " - lahko rečem "moje doline ". Vesel sem bil vsakega uspeha - morda dograditve asfalta proti Sovodnju, pa dograditve planinske postojanke na Ermanovcu, otvoritve gasilskega doma na Sovodnju, pa prenove kulturne dvorane v tem kraju. In še marsičesa... Toda ono predpustno soboto, ko je mnoge obiskovalce s teh prelepih krajev in od drugod hotel razveseljevati znani ansambel Blegoš iz Gorenje vasi je tudi mene - verjemite mi - stisnilo pri srcu. Kajti vrata obeh dvoran so bila trdno zaklenjena, okna pa zatemnjena. Dvorana kulturno umetniškega društva naj bi bila menda "prelepa", preveč lepo urejena za tako "vaške veselice", prav zares lepa gasilska dvorana pa "prehladna" za kaj takega. Ampak ob zvokih ansambla Blegoš je bilo potem kljub temu toplo vsem tja do poznih večernih ur v bližnji okrepčevalnici Pri Košancu. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima...! In še zaključek... Res je: lepi sta dvorani, pa najsi bo v kulturnem ali gasilskem domu na Sovodnju. Morda res "prelepi" za take prireditve. Vendar pa je treba povedati, da so za obe pridobitvi veliko sredstev prispevali prav domačini in le-ti naj bi imeli tudi več odločanja pri uporabi le-teh, ne pa samo nekaj posameznikov. Tako je bilo vsaj rečeno oni dan na Sovodnju. In zakaj urejanje takih dvoran v takih krajih, dvoran, kamor skoraj ne bi smela stopiti človekova noga. Dvoran, v katerih bi bilo na leto kvečjemu po kakih pet prireditev. Če je bila pred tedni na Sovodnju znana radijska oddaja "Koncert iz naših krajev", bo leta prihodnjič lahko šele okrog leta 2000, pa dve domači dramski predstavi, morda dve gostovanji na leto, še kaka proslava - to pa bi bilo vse. Naj bo nova, sicer lepa dvorana na Sovodnju le spomenik? Kajti spomenikov pri nas je že več kot preveč. Koliko lepo obnovljenih dvoran je po Poljanski dolini, v njih pa so lahko plesi, veselice, dramske predstave, proslava, različni nastopi... Živi, Hotavlje, Gorenja vas. Poljane... Zato je pust na Sovodnju tik pred sežigom izrekel še zadnjo željo: do prihodnjega leta v tem kraju postavite kozolec -pravega gorenjskega - kjer bodo veseljaki od tod lahko imeli plese, pa še dramske predstave, kakor so jih že pred desetletji imeli tudi naši predniki. Janez Govekar Hvala za pomoč! Prvega novembra so našo dolino zelo prizadele poplave. Miren potok se je spremenil v veliko deročo reko, ki je zelo hitro na- raščala in pričela odnašati s seboj vse, kar je lahko zajela. Imeli smo zgrajen popolnoma nov most, kije bil še opažen. Reka je najprej spodkopala temelje, nato pa je voda ploščo kot lahek predmet vzela s seboj. Ostali smo odrezani od sveta, toda človeška solidarnost se je kmalu izkazala. Najprej so prišli na pomoč sosedje in sorodniki in nam pomagali zgraditi leseno brv, ki pa smo jo lahko speljali le čez sosedov travnik, saj je voda razdejala tudi bregove. Vsa dolina je bila takoj po neurju zelo prizadeta, vendar so posledice začeli zelo hitro odpravljati in jih tudi zelo omilili. Z bagri in kamioni so popravljali, čistili in urejali ceste skoraj mesec dni. Voda je v naši vasi odnesla tudi tri mostove, danes pa so že vsi zgrajeni. Z gradnjo so začeli po petnajstem decembru. Tudi mi smo se s prošnjo obrnili na IS občine Škofja Loka. Podprli so nas vsi sosedje in KS Bukovica, za kar smo jim iz srca hvaležni. IS je našo prošnjo ugodno rešil, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Gradnjo je izvajalo GP Gradbinec iz Kranja. Delo so opravili zelo hitro in kvalitetno. Le tri mesece je minilo in spet lahko pridemo z avtom do svojega doma, na kar pa takoj po neurju še pomisliti nismo upali, saj ga sami ne bi bili več sposobni zgraditi, zato se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k tej gradnji lepo zahvaljujemo, kakor tudi vsem, ki ste prispevali finančna sredstva za odpravo posledic poplave. Viljem Tavčar, Sp. Luša 5 Selca Duhovni razgledi ali verska propaganda? Nedolgo tega sem v Delu zasledil vestičko, da so na jeseniškem radiu Triglav uvedli redno tedensko oddajo Duhovni razgledi, ki naj bi bila - tako je pisalo - namenjena tako verujočim kot neverujočim poslušalcem. V soboto, 16. februarja, sem imel to oddajo priložnost slišati tudi na lastna ušesa. In bil sem razočaran. Za naslovom, ki obeta razširiti poslušalcem njihova duhovna obzorja, se skriva zelo plitva in zelo prozorna vsebina: novice iz naših župnij, pa kako smo pred Bogom vsi enaki, pa da morajo starši dajati vzgled svojim otrokom s tem, da pridno molijo in redno hodijo v cerkev, in da verska (beri; katoliška) vzgoja ni samo stvar cerkve in družine, pač pa tudi stvar šole in družbe nasploh... In tako naprej in tako naprej, vmes pa orgle in cerkvene pesmi - kot bi neposredno prenašali nedeljsko mašo iz Spodnjega Dupleka. Čeprav sam nisem veren, pa spoštujem ljudi, ki verujejo. Ne morem pa spoštovati tistih vernikov, ki svoj vero vsiljujejo drugim kot edino zveličavno resnico. Po tistem, kar sem slišal, bi rekel, da avtorji oddaje Duhovni razgledi ne premorejo kaj več duhovne širine, strpnosti in pronicljivosti kot radio Tirana za časa Enverja Hodže. Zato bi bilo treba naslov obravnavane oddaje opremiti vsaj s podnaslovom: versko propagandna oddaja katoliške cerkve. Da se reče bobu bob in da nepripravljeni poslušalci od oddaje ne bi pričakovali preveč. Oddaja je namreč na tako nizki ravni, da je ne bi priporočal niti mojemu petletnemu sinu, ki se sicer že nekaj časa zelo živo zanima za judovsko - krščansko duhovno izročilo in mu moram zvečer, preden zaspi namesto pravljic brati iz Biblije. Morda pa sem le slabo naletel in bodo prihodnje oddaje boljše -manj pristranske, manj enoumne, manj vsiljivo propagandne in bolj poglobljene. Bomo slišali. Edo Torkar, Jesenice Pojasnilo k pisanju Antona Peternela v Glasu V zvezi s Peternelovo trditvijo, da sem mu obljubil, da bom sklical posvet, na katerem bi skupaj z Vidicem »razčistili« svoje netočno pripovedovanje o Zdravkovem pobegu, se mi zastavlja vprašanje, zakaj tega posveta ni sklical sam, če je bil tako zainteresiran, da še danes razglablja in »buri« duhove s to nepomembno zadevo. Pri razčiščevanju te »netočnosti« pa je zanimivo, da je pozabil vključiti še Antona Zbontarja iz Zalega Loga, ki je dal Vidicu podobno izjavo, kakor jaz. Tudi Zbontar ne omenja zajca kot glavnega krivca za uspeli pobeg, kakor trdi Peternel, ampak je povedal še to, da je del krivde treba pripisati enemu od takratnih funkcionarjev oblastnega komiteja za Gorenjsko, ki je Zdravica obvestil, da je osumljen povezave s sovražnikom. Ta funkcionar je bil z »vrha«, katerega član je bil tudi Peternel. Pri vsem tem pa ni pomembno, ali je beg omogočil zajec ali pa je bilo tako, kot sva povedala z Žbon-tarjem. Po končani vojni so partizani Zdravka v drugi polovici maja 1945 neke noči iz škofjeloških grajskih zaporov odpeljali v AVTOŠOLA°3 Begunjska 10, KRANJ, te!.: 26-245 TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV se prične v četrtek, 28. 2.1991. -Tečaj lahko obiskujete dopoldne ob 9. uri, popoldne ob M_ uri ali celo v izmenah PRVO POMOČ IN OBČINSKE TESTE boste opravili v naši avto šoli. Dogovorili se bomo za ZDRAVNIŠKI PREGLED. ZA VSE INFORMACIJE pokličite med 9. in 11. uro ali med 16. i" 18. uro vsak dan po telefonu 26-245 ali nas obiščite osebno. AVTO ŠOLA BB VAŠA AVTO ŠOLA VSE ZA VOZNIŠKI IZPIT NA ENEM MESTU DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ organizira dvodnevni tečaj SADJARSTVA (teoretično in praktično obrezovanje sadnega drevja in grm1' čevja) Pričetek tečaja 8. marec 91. Prijave sprejemamo do 5. marca. Informacije po tel.: 064/27-481, 24-983. Mercator Preskrbi TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. DISKONT KRIŽE tel .: 57-391 »neznano«. Zakaj po toliko letih v to komedijo Peternel vpleta samo mene, in to prek javnih občil, ve samo on, jaz pa o tem lahko samo »ugibam«. Peternel navaja v pisanju, da je imel ob otvoritvi obrata LTH v Poljanah uvodni govor, v katerem se je zahvalil za uspešno sodelovanje županu Nastranu, direktorju Motorja Logarju in Kmetijski zadrugi. Ker pa spomini tudi »zavajajo«, če niso podkrepljeni vsaj s približnim časom dogajanja, se zgodi, da so dogajanja malo drugačna. Zaposlen sem bil v Motorju kot vodja del pri adaptaciji objekta v Poljanah, poleg tega sem bil še predsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge Poljane. Z intenzivnim delom nam je do konca aprila 1959 uspelo objekt adaptirati za začetek poskusne proizvodnje. Ob tej priložnosti sem z mladinci organiziral skromno otvoritveno prireditev. To je bilo 30. aprila 1959, na predvečer 1. maja. Na prireditev sta bila vabljena tudi Nastran in Logar, vendar se je nobeden udeležil. Zaradi tega sem bilr zočaran, čeprav je bila samo P reditev vesela in je trajala do) tranjih ur prvega maja. ^a ^. no ni črpano iz bežnih >>SP° nov« iz daljne preteklosti, ' več iz mojega takratnega *p kretnega trdega dela. j. Se o posojilu za objekt ur no kovaštvo. Za gradnjo ob)e je bil izdelan ekonomskoin^e$ ^ cijski načrt, ki je uteme¥' .( upravičenost investicije. f*aCT L bil predložen v proučitev in P° ditev pristojni komisiji pn j, kratnem okrajnem ljudskem boru Kranj. Za odobritev pos°>&] la je bil potrjeni načrt P^d'0^ okrajni obrtni zbornici v K*0- L Pri obrtni zbornici so se srilds. formirala za te namene iz d° * čenih postavk vsakoletnega'A nančnega načrta okrajnega ') (, skega odbora Kranj. V to ^ sticijo niso bila vložena n^f^-šna finančna sredstva od družnih finančnih ustanov- j£ Jože f-3 Lom pri Po\l*fit Alojzij Žibert 16 Pod Marigirm varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Ob umikanju smo se znašli na dvorišču kasarn, kjer semV. tri mesece prebival ob služenju kadrovskega roka. Precej hud tudi zabavnih uric sem preživel tu. Spominjam se, kako PreP? ^ smo pred kakim tričetrt leta prišli semkaj vojaki iz oddaljene do* vine, med drugimi tudi zelo veliko Slovencev. Tu so nas učili /> vojaških spretnosti, uvajali v stražo, v prvo spoznavanje in upr° y nje z orožjem, o disciplini, obrambi in podobno. Kolikokrat je W (, tem dvorišču trobil naš slovenski trobentač Planinšek s Prim's ^je ga, kolikokrat so fantje peli naše domače slovenske pesmi, saj n umrli za tifusom in tudi tisti, ki so padli v teh dneh. nkO^l Iz smeri kasarn smo se umikali proti kraju Kikova. u ^ p nam je bila dobro znana, saj smo prav na tem terenu vadi'1 vajah iskali kritja za vsakim hribčkom ali grmičjem. (91 T°rek, 26. februarja 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN @®mHK»IEIIGLAS Franci Oblak, izdelovalec lokov LOK - ALI KAKO DO POPOLNOSTI Radovljica - "Spomni se, kakšne valove dela morje, mi je pisal Oskar Kogoj, ko je razlagal, da mora biti ročaj loka mehko mediteransko __zaobljen in ne robato oglat, kot je alpski svet," govori o svojem sodelovanju z znanim slovenskim oblikovalcem Franci Oblak. ; Letos septembra bo v Ljuljani svetovni kongres obliko-aicev, dogodek, ob katerem ima-!?.tudl naši slovenski oblikoval-J«? dosežki posebno mesto. Na ginuli svetovni razstavi obliko-sJlJa'.k' jo vsakokrat spremlja sv» u? oblikovalcev z vsega eta, bila je na Japonskem, se je ver.sko oblikovanje - med dru-lm ".Predstavilo tudi s takimi m* kot so Elanove smuči in ocJo kovani kroparski žeblji. ^ "rav gotovo pa ne bo večjega aJa na Slovenskem, ki ne bi Ptembra s priložnostno razsta-• Postavil vsaj nekaj s področje *kovanJa- Tudi v Radovljici dit selaJ pripravljajo na prire-"Kev v Šivčevi hiši, ki pa ne bo ^nimiva le za oblikovalce z vseh >bist°r>Ja« o treh sta-naodlofk kl. različno reagirajo nja na De o izpraznitvi stanova-siceV *pisana leta 1972, ima tudi >* nie SV0J0 historijo: odlomki sredjLSo uvrščeni v berilo za n° spom^braževanje, torej nje-'^veTS0'" dikciJa prihaJata 2druBo u Č,e se mladine skupaj lelo turrStunje je bil° del° de-nuarja r;,°b prv> uprizoritvi ja-nem RlerlurL v^EksPerimental-Jana J0vdadhšču G1ej v režiji Du- Hjenim snr.°Vlća' Zlasti v zvezi z P°*oriu P, Jtmom na Sterijevem Predstave »7k °Vem ,Sadu< kJer niso ra,,? Z,bo8 jezičke bariere« knJiŽni r?k .skratko opombo v v zbirki7Javi besedila iste8a leta nil'damunamxrja'kJerJe p°Jas" Vtem0hHJK>>ŠIP za prikaz< kak° vine« i?; bju slovenske »zgodo-Uam V„ ;Se 83 zavedam, spremni m"1 "a SV°J' koži, in ki m°Jo skušnjo sveta (to je približno od leta 1955 naprej) -kako torej v tem obdobju mlade generacije vstopajo v svet in čas. Kako reagirajo ali odgovarjajo na presijo danega sveta in dane družbe z mrežo njenih institucij...« V okviru filozofske sistematike je v tistem času razbral tri tipološke modele tega in takega reagiranja: »uporniško, humanistično - eksistencialistično, drugo funkcionalistično, in tretje tisto, ki zdaj (1973) nastaja, ki se ta trenutek že godi in nosi v sebi marsikaj iracionalnega...« Tega avtorjevega razkritja so se večinoma oprijeli vsi razlagalci ne glede na to, da besedilo odpira razmislek v druge smeri. J«Colikor je mogoče razumeti Hesedilo in po njem uprizoritev v režiji Borisa Kobala, izkušnja prve stanovalke pove, da uživa v svoji zasebnosti in popredmete-nosti, ki jo je lastno bivališče omogoča, na izselitveno odločbo pa reagira tako, da napoveduje odhod v Ameriko, še prej pa bo pripravila »zadnji udarec«, kar dopolni s stavkom »Preden grem, preden za zmeraj odidem, hočem, hočem, hočem...« Druga stanovalka, ki jo igra ista igralka, se odločbi ne upira, pripravlja se na izselitev pod silo odločbe, zbor pa komentira: »Pravica in oblast sta, da ju čutimo.« Ona pospravlja in čisti stanovanje in ukaže svojim gostom, ki prevzemajo različne funkcije: »Alo, po kamion... zvečer nas več ni...« Tretja stanovalka je vseskozi uporniška kljub zborovim opozorilom; komisije in milica jo mečejo ven, ona se vztrajno upira in med drugim poudarja: »Mi smo zmeraj od tukaj... Nič Cleveland, nič Stuttgart, nič Toronto.« Kata pa jo dopolni: »Tukaj je naš mi-sijon.« V raznoterih in naglih tematskih preskokih potem akterji pridejo do spoznanja, da so na nekakšni poti iz kaosa, ko Kepler pravi. »Naprej... Kako visoko zgoraj ali daleč v galaksijah se šele začne harmonija...« To bi bil nemara en sporočilni element, lahko so še drugi, povedo pa z avtorjevim besedilom nekaj drugega, kot je zapisano v prej navedeni opombi. Gre torej za alegorično tnde-janko, ki jo vsebinsko napolnjujejo različna ljudska rekla ali njihove parafraze, večinoma ironične, kar je za uprizoritelje dobrodošlo gradivo za teatralizacijo. Te sestavine in detajle je režiser Boris Kobal aranžiral domiselno,, zlasti z obvladovano ironizacijo ter s preglednim prehajanjem Kate, Keplerja in Henrika v zbor in druge individualne funkcije. Tisti famozni ludizem, ki je včasih pristajal na ravni nezavezujo-če »zajebancije«, je v sedanji uprizoritvi vseskozi na ravni di-stančnega ali zadrževanega humorja in ironije. Za to imajo seveda velike zasluge vsi štirje igralci, ki so vsak zase in skupaj prekaljeni za raznovrstne tipizacije: Bernarda Oman je v vlogi prve stanovalke odigrala bolj samozadovoljen lik, v drugi z usodo pomirjeno žensko, v tretji jezno in jezljivo upornico, kar vse se je skladalo z nalogo, ki jo je imela. Učinkovit je tudi distan-čni pristop Judite Zidar v vlogi Kate in člana zbora, ki komentira Stanovalkine drže. V tem smislu sta profilirala skrivnostno ekscentrične figure tudi Tine Oman z umirjeno - naklonjeno interpretacijo, ter Pavle Rakovec z vse bolj profilirano igro. Učinek je adekvaten linearni dramaturški zasnovi, tipizaciji likov, ki so zgolj simboli, in simboliki situacij. Predstava sodi v sklop poplave retrogradnih uprizoritev od Godota, don Juana na psu, prek Ivone, Tanga, Stolov do Hišnika. Skratka: teatralično sicer neoporečen tek na mestu. France Vurnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, sta odprti dve razstavi: Gorenjski kraji in ljudje v I. in II. svetovni vojni, ter Po sili vojak - nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko - okupatorjev zločin. V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1983-85. V Mestni hiši se s plastikami v bronu predstavlja kipar Jože Stražar. V galeriji Lipa razstavljata slikarja Henrik Marchel in Vinko Tušek. V galeriji Bevisa na Koroški cesti 47 razstavlja akad. slikar Jože duha. V prostorih Prešernovega gledališča razstavljata Zlata in Jože Volarič. V Pionirski knjižnici bo jutri, v sredo, ob 16. uri ura pravljic. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ročnih del članic odseka za ročna dela. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava lepljenk avtorja Damjana Jensterleta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan, razen sobote, od 8.30 do 15. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure. BOH. BISTRICA - V Domu J. Ažmana razstavljajo Albin Polajnar, Anica Por in Zdenka Žido. RADOVLJICA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predavanje Mihe Muleja ob diapozitivih - o Indiji deželi paradoksov V Šivčevi hiši je na ogled razstava del slikarke Vide Slivniker - Belantič. V fotogaleriji Pasaža je na ogled razstava razstava fotografij Junija Novaka. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je na ogled razstava del akad. slikarja in grafika Lojzeta Logarja. V galeriji Fara so na ogled ročna dela tkanja Jerneja Ručigaja. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled likovna razstava akad. slikarja Jožefa Meglica. Kranj - V galerijskih prostorih Mestne hiše je že ves februar na ogled razstava likovnih del slovenskega kiparja Jožeta Stražarja, ki že vrsto let ustvarja in živi v Stockholmu. Začetke kiparjeve poti obvladuje plastika iz železa, ki išče svoj izraz nekje med konstruktivističnimi in stiliziranimi biološkimi oblikami, piše v spremnem katalogu dr. Cene Avguštin, vse v zadnjem obdobju nastale plastike v bronu pa imajo bolj ali manj vidno biološko izhodišče, čeprav nekatere od njih delujejo skoraj kristalinično. Prav želja dati neki organski gmoti nespremenljiv kristaliničen izgled je v kiparjevi plastiki vedno očitneje navzoča. - Foto: Go-razd Šinik Literarni večer MILAN SKLEDAR IN IGOR LIKAR Tržič - V Tržiški knjižnici bo danes, v torek, ob 18. uri literarni večer, na katerem bo literarni kritik Borut Petrovič - Vernikov predstavil dva pesnika: Milana Skledarja in Igorja Likarja. Milan Skledar je doslej izdal dve pesniški zbirki: Kot orgazem pričakovanja leta 1983 in Klasiva pred dvema letoma. France Vurnik za slednjo zbirko pravi, da zlasti iz njenega osrednjega dela zadiha Prekmurje, od koder je pesnik tudi doma. Pesnikovo doživljanje pa seveda presega krajevni izvor in postaja splošno individualno... Igor Likar je lani izdal svojo drugo pesniško zbirko Neizgovorjena zemlja, pred tem je v zbirki Pesniški almanah mladih izšla zbirka Neslišni dogodki. Po besedah Borisa A. Novaka je bila Likarjeva mladostna poetika zavezana modernistični spontanosti izraza, odlikovala pa se je z estetskim razkošjem jezika. Vendar je avtor že zgodaj nakazal vzgib k artikulaciji temeljnih čustvenih razsežnosti človeške eksistence - vzgib, ki ga je pripeljal tudi do pesniških ciklov zbranih v zbirki Neizgovorjena zemlja. REVIJA OBRTNIŠKIH ZBOROV Škofja Loka — Obrtno združenje Škofja Loka vabi na 9. revijo obrtniških zborov Slovenije, ki bo soboto, 2. marca, ob 18. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki. Na reviji sodelujejo: Škofjeloški oktet, Ptujski nonet obrtnega združenja Ptuj, Obrtniški oktet obrtnega združenja Ajdovščina, MoPZ Obrtnik Slovenska Bistrica, MoPZ Radomlje, MePZ Notranjska, MoPZ Stanko Rek Dravograd, Komorni MoPZ Maribor Ruše, Komorni MoPZ Maribor, Obrtniški MoPZ Kranj in MoPZ Obrtnik Lenart. GLAS GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Prijave terjatev do banke Les Kranj, 21. februarja - Iztekel se je rok, v katerem so varčevalci Banke Les d. d. Ljubljana lahko prijavili svoje terjatve. Stečajni upravitelj Marjan Colja nam je zagotovil, da bodo za zadnje zamudnike določili še en dan za prijavo. Varčevalci banke Les torej lahko pričakujejo, da jim bo na voljo še en dan za prijavo terjatev in sicer do 21. marca, ko je na sodišču v Ljubljani razpisan naslednji narok v stečajnem postopku za banko Les. V redakcijo smo dobili vprašanje, kakšna bo usoda prihrankov, pri katerih so se reševanje problematike vključila podjetja, kjer so varčevalci zaposleni. V tem primeru jim namreč ni bilo potrebno prijaviti svojih terjatev stečajnemu upravitelju, temveč so hranilne knjižice oddali v svojem podjetju, ki so terjatve prijavila za svoje delavce. Marjan Colja pravi, da so bile z nekateri podjetji napravljene tudi cesije, saj so imela pri banki Les najeta tudi posojila. Naš bralec pravi, da teh prihrankov v svojem podjetju še ni dobil, zato sprašuje, kaj je bolje, naj jih pričakuje v svojem podjetju, ki prav tako slabo stoji, ali pa terjatev prijavi stečajnemu upravitelju. Na to vprašanje mu seveda zelo težko odgovorimo, saj nam ni napisal, za katero podjetje gre. Stečajni upravitelj Marjan Colja nam je dejal, naj se varčevalci zaradi tovrstnih morebitnih nesporazumov najprej obrnejo na blagajnika v podjetju, če njihovih terjatev ni prijavilo pa bodo imeli na voljo še datum, ki ga bodo določili za zadnje zamudnike. • M. V. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Nuklearka deloma odplačana V Elektru Slovenije so se odzvali na izjavo podpredsednika slovenske vlade dr. Lea Šešerka, ki je pred kratkim dejal, da pri jedrski elektrarni Krško ni še nič odplačanega. V Elektru pravijo, da je pri tujih posojilih odplačanih že 127 milijonov dolarjev glavnice, ki znaša 514 milijonov dolarjev, odplačati je torej potrebno še 387 milijonov dolarjev. Zaradi odlaganja odplačevanja tujih posojil pa sta za obresti slovensko in hrvaško elektrogospodarstvo doslej plačala že 328 milijonov dolarjev, najmanj toliko pa bo potrebno odšteti za obresti tja do leta 2006, ko se izteče zadnje odplačilno leto. Davek na elektriko in telefon Ob sestavljanju letošnjega republiškega proračuna prihajajo tudi vesti, da bodo morala poslej 20-odstotni prometni davek na elektriko plačevati tudi gospodinjstva, tolikšen pa naj bi bil tudi prometni davek na telefonski impulz. Pri obeh gre za spreminjanje dosedanjih prispevkov v prometni davek, s tem da se bo elektrika podražila le za gospodinjstva, ki tega prispevka doslej niso plačevala. Za druge porabnike bo potemtakem elektrika cenejša, zlasti za obrtnike in mala podjetja, ki so plačevala 72—odstotni prispevek, povprečna stopnja pa je bila doslej 33-odstotna. Tudi telefonski impulz se bo v bistvu pocenil, da je bil prispevek doslej 30-odstoten, prometni davek pa naj bi bil 20-odstoten. V Števcih delajo tudi ob sobotah V Iskrinem podjetju Števci v Kranju se lahko pohvalijo, da imajo vsaj pri trifaznim števcih veliko dela, kar je v teh časih seveda dobra novica. Za letošnje prve polletje so namreč dobili toliko naročil iz tujine, da so uvedli tri delovne sobote mesečno, v nekaterih delavnicah pa tudi tretjo izmeno. Novih delavcev ne upajo zaposliti, saj se bojijo, da ne bi kasneje postali odveč. Naročila so prišla predvsem iz Nemčije, kjer pokrivajo 15 odstotkov nemškega trga teg izdelkov, novo naročilo za nadaljnjih 15 mesecev pa pričakujejo tudi iz Malezije. V Števcih pravijo, da bodo dodatno delo tudi bolje nagradili, celo bolje kot to zagotavlja kolektivna pogodba. Še vedno prihajajo delavci z juga Na Gorenjskem je bil ob koncu lanskega decembra brezposelnih 4.746 ljudi, od tega v Kranju 1.797, na Jesenicah 1.120, v Radovljici 1.068, v Skofji Loki 398 in v Tržiču 363 ljudi. Med njim je slaba polovica, natančno 2.189 nekvalificiranih delacev, sledi 1.194 kvalificiranih delavcev in 1.022 tehnikov, med brezposelnimi pa je tudi vse več ljudi z višjo ali visoko izobrazbo, saj jih je bilo konec decembra kar 262. Vse napovedi pa pravijo, da bo brezposelnost letos še večja. Zato je nerazumljivo, da na Gorenjskem še vedno zaposlujejo delavce, ki pridejo z juga, lani so na novo zaposlili 105 prišlekov, od tega kar 41 v Kranju, slede pa Jesenice s 25 na novo zaposlenimi delavci z juga. Zastavlja se seveda vprašanje, čemu jih podjetja in podjetniki še vedno zaposlujejo, Če so na zavodu za zaposlovanje vrste vse daljše. Nekaj podjetij jih je zaposlilo v počitniških domovih in s tem torej v njihovem domačem kraju, nekaj delavcev iz drugih republik pa že več let živi pri nas in so delo našli šele zdaj. Kvalifikacijska sestava delavcev iz drugih republik, ki so se lani na novo zaposlili na Gorenjskem ni več tako slaba, povečal se je zlasti delež na četrti in peti stopnji, približno tretjina pa je bilo nekvalificiranih. Podatkov o tem, na kakšnih delovnih mestih se zaposlijo, nimamo, morda pa opravljajo delo, ki ga domačini nočejo, čeprav so brezposelni. KOMUNALNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA objavlja prosto delovno mesto SALDAKONTIST 220 za določen čas Pogoji: - ekonomski tehnik - 2 leti delovnih izkušenj Nastop dela takoj! Kandidati naj predložijo svoje vloge z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov KOMUNALNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 43 a. Posojilo vlade ali avstrijskih in švicarskih bančnikov Kdo bo pomagal Elanu Slovenska vlada za posojilo v višini 30 milijonov mark zahteva 51-odstotni lastninski delež v Elanu. Begunje, 22. februarja - Skoraj po mesecu dni so v Elanu spet sklicali tiskovno konferenco, medtem se je seveda marsikaj zgodilo, vendar pa so novice vse manj udarne, kakor je dejal stečajni upravitelj Igor Triller. Udarna novica bi bil vsekakor shod pred slovensko skupščino, o katerem se je šušljalo pred dnevi in kar je Triller potrdil, dejal je, da jim je policija shod prepovedala in da jih tam ne bi bilo tako malo, saj bi se jih skupaj z varčevalci Lesa lahko nabralo kar 13 tisoč. To seveda pove, da Elan še vedno preživlja zelo težke in negotove trenutke. Morda bo danes, ko boste to brali, že jasno, ali bo slovenska vlada s 30 milijoni mark posojila pomagala Elanu, saj je bil za ponedeljek sklican sestanek stečajne ekipe in upnikov z vladno komisijo. Elan obupno potrebuje denar za tekočo proizvodnjo, na posojila domačih bank seveda ne morejo računati, za posojilo v višini 30 milijonov mark so zaprosili slovensko vlado, ki pa ga pogojuje z 51-odstotnim lastninskim deležem v Elanu. Pripravljena je torej vložiti denar, vendar želi s tem, ko bi bilo posojilo spremenjeno v delnice, postati večinski lastnik. Vlada zahteva preveč S takšno zahtevo pa se stečajna ekipa ne strinja, seveda se s takšno računico tudi upniki ne strinjajo. Igor Triller je dejal, da so bili ob prihodu stečajne ekipe Elanovi dolgovi vredni 8 odstotkov, zdaj pa so narasli na 25 odstotkov, v primeru, da bi vlada za 30 milijonov mark (pretvorjenih v delnice) imela 51-odstotni delež, bi imeli upniki z delnicami dolgove poplačane le 8,5-odstotno, zato je razumljivo, da nad takšno rešitvijo niso navdušeni. Pričakuje sicer, da bo na začetku vrednost delnic (dolgov) padla na 15 do 17 odstotkov, kasneje pa naj bi glede na uspešnost Elana naraščala. Vlada bi v tem primeru s svojim denarjem postala 35-od-stotno lastnik Elana, posredno (preko slovenskih podjetij) pa 77-odstotni. Upniki bi se torej s pristankom na njeno zahtevo po 51-odstotnem lastninskem deležu dejansko odpovedali polovici svojih vnovčljivih terjatev do Elana, saj bi njihova vrednost padla na 8,5 odstotkov. Elan namerava delnice izdati v nominalni vrednosti dolga, vladi pa ponuja, naj posojilo in nato nakup delnic izpelje prek podjetja Šport EL 2000, saj na ta način ta denar ne bi povečal stečajne mase, naložba pa bi bila varna. Druga možnost avstrijsko posojilo Pomoč slovenske vlade ni edina možnost, Igor Triller je dejal, da obstajajo vsaj tri (nemara ima kakšen adut še skrit v rokavu), pri čemer o tretji sploh ne razmišljajo, saj se razprodaji želijo izogniti. Z raz-Drodaio bi Elan postal hrvaški, tudi hrvaški upniki pa so že spoznali, da je Elan nekaj vreden le kot Elan Begunje, nič pa kot Elan Čakovec. Druga možnost pa je tuji kapital, ki naj bi ga pridobili prek holdinga Elan International v Brnci v Avstriji, Triller je omenil Schvveizerische Bankverein (ki je za Elan pred časom že iskala rešitev) in znano avstrijsko zavarovalnico VViener Stadtische. Elan pa bi v Avstriji lahko tudi prodal nepremičnine, ki jih ne potrebuje. Večkrat so že omenili hišo na Dunaju, ki bi jo lahko prodali za 75 milijonov šilingov, zanjo pa se zanima tudi slovenska vlada. V novih podjetij dela 748 ljudi_ Elanovi delavci spremembe niso kdove kako občutili, 28. januarja so bili namreč vsi od- puščeni, 31. januarja pa zaposleni v šestih novih podjetjih (družbah z omejeno odgovornostjo): Elan Ski, Elan Boat, Elan Flight, Elan Sport, Elan Servis in Elan Commerce. V njih je zaposlenih 748 delavcev, saj računajo, da bodo v delniški družbi Elan le štirje do pet. Z ustanovitvijo novih podjetij se je strinjal tudi upniški odbor Elana, zahteval je le, naj nova podjetja ustanovi Elan in ne njegovo podjetje Elan Tra-de, ki ni v celoti Elanovo. Kranjsko sodišče jih je registriralo, pri tem pa je napravilo precedens, saj je nova podjetja ustanovilo podjetje v stečaju. Nadaljujejo z revizijo firm v tujini, razen v italijanskih in ameriških so končane, direktorja švedskih firm so odpokli-cali in mu zaradi odtujitve njihovega premoženja odpovedali delovno razmerje, zdaj je v preiskovalnem postopku na Švedskem, verjetno pa bodo postopek preselili v Jugoslavijo. V Brnci so izdvojili holding in ga preimenovali v Elan International, družno ga vodita Igor Triller in Vinko Bogataj, direktor obrata smuči v Avstriji pa je Vili Mošic, njegov pomočnik je Primož Finžgar, v Begunjah pa je njuna vloga obratna, direktor je Finžgar, pomočnik Mošic. Omeniti je treba, da podjetje Elan Commerce vodi Asim Pervis, član stečajne ekipe. 52-odstotno prodana proizvodnja smuči Letošnjo proizvodnjo smuči imajo 52-odstotno prodano, kar je vsekakor zelo spodbudno, proizvodnja zato v polnem zamahu, tedensko naredijo 7 tisoč parov smuč. Letala imajo za letos v celoti prodana, naredijo jih pet na mesec. Delovni čas so premaknili, začenjajo ob 7. uri in končajo ob 15.30, nekaj težav je pri tem, šest delavcev so odpustili. Do konca leta naj bi zaposlenost povečali na Razgovor predstavnikov trgovskih organizacij Trgovina pod eno streho Nova slovenska davčna zakonodaja prinaša veliko novosti in odprtih vprašanj na področju trgovine - Zakon o trgovini naj bi bil predvidoma sprejet do junija. Kranj, 22. februarja - V petek so se na razgovoru o novi davčni zakonodaji na področju trgovine sešli predstavniki območne gospodarske zbornice, sekretarka sekcije za trgovino pri GZS, Metka Potočnik, ter predstavniki gorenjskih trgovskih organizacij. Med drugim so sprejeli pobudo, bodo družbeni in zasebni trgovci organizirani v eno sekcijo. Metka Potočnik je najprej podala nekaj informacij o uresničevanju nove davčne zakonodaje v trgovini. Med drugim je bilo rečeno, da največ težav povzroča 7. člen zveznega zakona, ki prepoveduje prodajo blaga za reprodukcijo v malo- Veliko govora je bilo o organiziranosti trgovcev. Medtem ko so družbeni trgovci organizirani v sekcijo za trgovino pri GZS, se bodo zasebni trgovci verjetno povezali v svojo sekcijo, ko se bo s 1. aprilom sedanja Zveza obrtnih združenj preoblikovala v Obrtno zbornico. Na razgovoru so enotno sprejeli pobudo, naj bodo vsi trgovci združeni v eno sekcijo, saj bi bilo s tem omogočeno skupno zastopanje, hkrati pa bi bili izenačeni pogoji družbenih in zasebnih trgovin. prodaji. Čeprav je slovensko ministrstvo za finance dalo nalog, da se ta člen v Sloveniji ne uporablja, ponekod Službe družbenega knjigovodstva tega ne upoštevajo in imajo trgovci probleme. Sicer pa za trgovce tudi v Sloveniji velja zvezni Zakon o trgovini. Glede 7. člena so v sekciji za trgovino pri GZS sprejeli stališče, naj se blago za reprodukcijo po sistemu maloprodaje prodaja samo v trgovskih podjetjih. Predstavniki trgovskih organizacij so opozorili, da gre pri spreminjanju davčne zakonodaje za neresnost oziroma nevednost pristojnih organov, saj so številna spreminjanja cen zaradi novih davkov, zelo drago opravilo, zato bi bilo prav, kot so dejali nekateri, da bi ministrstvi za finance in davčno zakonodajo seznanili, koliko so jih ta opravila stala. Samo enkratno spreminjanje cen oziroma inventura zaradi novih davkov, trgovce v ljubljanskem Maximarketu stane nič manj kot približno 430.000 dinarjev. Stanje v trgovini je nasplo-šno kaotično, trgovci pa zaradi neprestanega zviševanja in zniževanja cen zgubljajo ugled pri potrošnikih, ki jih seveda ne zanima nič drugega kakor končne cene izdelkov. Povsem jasno je tudi, da takšno dodatno administrativno delo ni racionalno, zato je nesmiselno govoriti o zmanjšanju javne porabe in je vprašanje, kdaj bo tisti dan X, ko se bo gospodarstvo zaradi prevelikih obremenitev sesulo, na mestu. Višina davkov je posledica draginje države in če bo država zase zahtevala preveč, ne bo v naše gospodarstvo vlagal nihče, ker takšna delitev ni zanimiva. Če bi država svojo porabo dejansko zmanjšala za dvajset odstotkov (kot je že nekajkrat predlagal predsednik GZJ Dagmar Šuster) bi se maloprodajne ce- Stečajni upravitelj Elana Igor Triller je v pismu, ki %a je slovenski vladi poslal februarja, podrobno pojasni'-zakaj Elan za preživetje p0" trebuje posojilo v višini M milijonov dinarjev. Ker je časa malo - Triller je dejal, da le še teden dni - je v pismu tudi nekaj ostrih besed, bolje rečeno vprašanj. "Kaj boj Slovenijo, ko bomo uniči" Elan, Iskro in še katera od industrijsko propulzivni" subjektov, ker sredstva, v strahu pred socialnimi nemiri, usmerjamo v energetsko in delovno zahtevne ter okolju neprijazne dejavnosti-Kaj bo počela nova država Slovenija z železarnami, težko industrijo iz socrealisl'' čnih časov, z rudniki, ki Proizvajajo štirikrat dražji prt' mog, kot ga kupimo na svetovnem trgu?" Če bi sedel v vladi, bi nemara tudi ravnal tako, ker ne, P lahko zamerim, da z 40 mil'' joni mark za Litostroj. ™ milijoni mark železarne Ha-, rešuje socialne probleme in s' kupuje čas, ki ga potrebuje za spremembe, je na tiskovni konferenci dejal Triller. 800 ljudi, nanj pa naj bi bilj navezanih 3.000 ljudi. Plače sj zdaj normalne, najnižja zna$ 3.200 dinarjev, v izdelavi pa t nov plačilni sistem, upošteva bodo kolektivno pogodi povprečna bruto plača naj D znašala 17.000 dinarjev. Do 20. marca bo nared analiza izdelkov in torej znan ??' govor, kaj bodo še izdelovali' česa ne, že zdaj pa pravijo, d bodo prenehali izdelovati P0' liuretanske smuči in P0'?* otroških izdelovali le RCX ,n seveda nove MBX smuči, s*3' kalne pa v majhnih serijah. Elan se je uspešno predstavi na dveh sejmih v ZDA, v V^' verju in v Las Vegasu, M"_ smuči so postale tam zelo V0' pularne, te dni se bodo pre"' stavili na sejmu v MunchenU' kjer se bodo predstavili z vim dizajnom smuči RC in s5 veda z novimi smučmi • M. Volčjak Rocteft NEVVS DISPLAV v centru Kranja Naročila tel.:35-534 ne zmanjšale za okoli odstotkov. trides«' Metka Potočnik je zbrane ^ kratko seznanila z informO" cijo republiške vlade o naffl gospodarskega razvoja za >e, tošnje leto. V njem je m& drugim omenjeno, da se bo' do cene oblikovale svobodno^ vlada pa bo morala datis0\ glasje za cene zdravil, P* storitev železniških prevozO ^ in še nekaterih storitev tet 'f' delkov. Če na trgu nastane} motnje, ki bi onemogoC''. normalno gospodarjenje, j vlada pridržuje pravico a oblikovanja vseh cen. Trgovce je tudi zanim kako bo po novem z delov Pri " tiii>! časom v trgovinah, n« ^ vladi je sekcija dosegla, da na ravni republike predp1* samo minimalni delovni c na ravni občin pa naj bi bil P tem enak za vse. e. Posvetovanje je bilo po r° -jj nju trgovcev koristno, dorne? pa so se, da bodo problema*1^, trgovine podrobneje predst3^, li javnosti na tiskovni kon renči. • Matjaž Gregorič T°rek,26. februarja 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 9. STRAN @©Mi: GLAS Kmetijska svetovalna služba Pospeševalci so postali svetovalci Kmetijska pospeševalna služba, ki je bila doslej organizirana predvsem pri zadrugah, se je preoblikovala v svetovalno službo, ki naj bi svetovala (pomagala) vsem, tudi tistim, ki se ne bodo včlanili v zadrugo. t/ or - ^* februarja . Kmetijska pospeševalna služba je bila doslej .»"IllZlrana nrprlv«#m nri k metliških saHriioah. delno na tudi ori oh 'Z'ra'-,a Pre<*vsem P" kmetijskih zadrugah, delno pa tudi pri st !"?0c"'|1 živinorejsko veterinarskih zavodih in gozdnih gospodar-re " približno tretjino denarja je za njeno delovanje zagotavljala Publika, tretjino občina, prav toliko pa tudi zadruga. Opravljala nie>rC('VSem PosPeš*vame in svetovalne naloge, deloma pa je bilo jn n° delo prilagojeno tudi potrebam zadrug. Z novimi družbenimi 4 gospodarskimi razmerami, še zlasti z novo organiziranostjo za-darfn' -a' k' Je P° vsebini in teritorialnem načelu drugačno od se-sic Jega.'n mu Je glavni cilj večji dohodek kmeta, pa tudi zaradi za-„a nost' frga z določenimi kmetijskimi pridelki ter novih možnosti itd P .°^iu zemljiške politike (večanje kmetij, vračanje zemljišč in Je.P°kazala potreba, da se pospeševalna služba reorganizira Kal ^ v iavno' svetovalno kmetijsko službo, ki naj bi poma- r:, a 'svetovala) vsem kmetijam ne glede na njihovo velikost, usme- Iev m organiziranost. tov*!0 novem je kmetijska sve- Gorenjske z referendumom gaa.a s'užba javna služba, or- odločili, da kmetijskega sveto-blišlfZlrana P00* okriljem repu- vanja za zdaj ne sprejmejo pod stvo sekretariata za kmetij- svoje okrilje, se je svetovalna okv' ^0zdarstvo in prehrano. V služba na Gorenjskem organi-terIFU l e^r^tar"ata deluje Cen- zirala v okviru posebnega od-je QZaokmetijsko svetovanje, ki delka Kmetijskega zavoda Ljubljana, ki ima sedež v isti stavbi kot ŽVZG Kranj (Iva Slavca 1). Služba deluje v vseh petih gorenjskih občinah in ima svo- in h ,8°voren za organiziranje "delovanje tovrstne službe po 8'jah. Ker so se delavci Živilsko veterinarskega zavoda Kako je kmetijska svetovalna služba organizirana in kadrovsko zasedena na Gorenjskem? Ke&jska služba: mag. Jurij Kumer - vodja oddelka za kmetijsko svetovanje £a£ Miran Naglic - specialist za rastlinsko pridelavo Ffanc Pavlin - specialist za živinorejo skalna služba (po občinah): pšenice: Pa vel Razinger - vodja Kranj: Marija Jelene - vodja (desni breg Save, okolica Kranja) Anton Potočnik (Kranjsko polje, Šenčur z okolico, Kokra, Jezersko) Marija Strupi (Naklo, Kokrica, Golnik, Preddvor) n Janez Žižek (Cerklje z okolico) Radovljica: Andrej Vari - vodja (Radovljica, Begunje. Lipmska dolina) Dušan Jovič (Bohinj) a. Rajko Podgornik (Bled z okolico) *k°fia Loka: Stane Rupnik - vodja (ZE Trata in del Škofje Loke liri in ZE Sovodenj. Trebija, Hotavlje) Franc Šolar (Selška dolina) Janez Debeljak (ZE Gorenja vas, Lučine, Javorje, j,. Log in KS Zminec) Plje)C: MatJaž Me8lič ' vodJa (občina Tržič ter Podbrezje in Du- Sve'ovalna služba za uvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavno-s,> ter za delo s kmečkimi ženami in mladimi zadružniki: pšenice in Radovljica: Majda Loncnar 'i'anj (razen Cerkelj z okolico) in Tržič: Metoda Karničar ^kojja Loka in Kranj (Cerklje z okolico): Majda Luznar (nado-m.esčajo Milena Črv) in Mojca Jemec, ki tudi koordinira delo službe) Odpravljanje škode na kmetijskih zemljiščih "enarja za polovico stroškov ni5°s^a kj^a, 23. februarja - Poplave, ki so bile 1. novembra la-2em|jj§Vv rkoi]eloški občini prizadele 520 lastnikov kmetijskih JoncJ a* ,n po °c«ni povzročile na zemljiščih za več kot 19 mili-nov dinarjev škode Da h' je i2Vrx . 1 zejnljišča čimprej usposobili za pridelavo hrane, kaj već"VSVet škofjeloške občinske skupščine že zagotovil ne-kmetijst ''^ milijona dinarjev, republiški sekretariat za na dina-0' g0zt*arstvo in prehrano pa bo prispeval 1,4 milijo-vUanjeniJ jI' 'zvrsn' svet je za vodenje in nadzor nad odpra-komisjJQ vcofle na kmetijskih zemljiščih imenoval posebno tudi skle' h C Že P"Prav',a program sanacije; sprejel pa je tkov sanP' - k° denar le za sofinanciranje materialnih izda-Ustreza xaciJ?' m sicer na podlagi računov in v deležu, ki sKodi m razpoložljivim sredstvom. Ce PoplaT1SlJa ob.vešča lastnike, ki bodo odpravljali posledi-Po'ovićn ^ SV0Jin zemljiščih, da so zagotovljena sredstva za Sa;'aciie ° (50:odstotno) sofinanciranje materialnih stroškov 2a sofinaVe" ne več kot za polovico ocenjenih stroškov. Str°jna in t J3"-*6 Je treba Predložiti račun za opravljena nin mešaV ska dela' za nabav,jena semena travnodetelj-ne kniijir'V" za osta'e materialne stroške ter številko hranil-d°vanci izs Isulln° .kreditne službe KZ Škofja Loka. Oško-na naslov Au do.ime naJ pošljejo potrebno dokumentacijo telefon - 620 fj'a Loka' sP°dnji trg 40 (Ivica Rant - !l0sti), vsi "e* i7'_prostori nekdanje kmetijske zemljiške skup- ll°sti) v p,U!>i"n neKaanje KmeiijsKe zemljišne sku|j-de,ek'za,_0sta,i pa na naslov: Kmetijski zavod Ljubljana, od gorovjiKnlet,Jsko svetovanje Kranj, Enota Škofja Loka, Je Kom meStJe 2I' SkofJa Loka naciio 5tTiS,Ja izvršnega sveta za vodenje in nadzor med sa-I^t._ ..&Koae na kmptiiciriv. -»»-»uuku u,~a; a;~i ;«« cionp ";uPnik^ ~nr na kmetiJsk>h zemljiščih (vodi jo dipl. ing. Stane Posledic £nporoča Ustnikom zemljišč, da z odpravljanjem UišČa Urp^onovembrskih poplav začnejo čimprej in da zem-strokovnP naJkasneJe do 30. junija letos. Oškodovanci so d°datne Dnasvete za sanacijo dobili že ob ocenjevanju škode, °datne n a ' "a aoui»«'>jw uoom ze od ocenjevanju skuuc blJana ohh ?uJe svetovalna služba Kmetijskega zavoda Lju C\ cvptmramo Vrani pnnt*» 61« Loka (tel^f ""T^ kmetijsko svetovanje Kranj, enote Škofja Loka). Je,on 620-580, v prostorih Kmetijske zadruge Škofja je prostore v kmetijskih zadrugah. V gorenjski svetovalni službi je zaposlenih 20 svetovalcev, od tega trije v regijski službi, 13 v službah po občini in štirje v službi za uvajanje dodatnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in za delo s kmečkimi ženami in mladimi zadružniki. Kot je povedal mag. Jurij Kumer, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe, se je število pospeševalcev v Sloveniji v zadnjih dveh letih zmanjšalo za tretjino, k temu pa je precej pripomoglo tudi preoblikovanje pospeševalne v svetovalno Gorenjska svetovalna služba je svoj program dela prilagodila gorenjskim razmeram. Na območju, kjer deluje, je namreč kar 75 odstotkov kmetijskih površin poraslih s travo, zato je osnovna usmeritev živinoreja, predvsem prireja kravjega mleka in govejega mesa. Na ravninskem območju je dobro razvito še pridelovanje jedilnega in semenskega krompirja, delno tudi pšenice in zelenjave, glavno dejavnost (govedorejo) pa ponekod dopolnjuje še prašičereja. Druge kmetijske dejavnosti so na Gorenjskem slabše razvite ali jih sploh ni, zaradi velikega deleža hribovskega in višinskega področja pa se uveljavljajo tudi dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijah, kot so kmečki turizem, predelava lesa, delo na domu... Kakšna je razlika med kmetijskim pospeševanjem in svetovanjem? Mag. Jurij Kumer, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe, pravi, da imajo svetovalci predvsem nalogo svetovati in pomagati vsem, tudi tistim, ki niso člani zadruge, in da jih zdaj ne zanima več, kam je, denimo, kmet prodal tele, bika... Vsi, ki delajo v svetovalni službi, bodo morali v določenem času pridobiti licenco za status kmetijskega svetovalca. Na leto bo več izobraževalnih tečajev, predavanj in seminarjev s testi; določeno število točk pa bo pogoj za nadaljnje opravljanje kmetijskega svetovalnega dela. službo. Tudi na Gorenjskem je nekaj pospeševalcev, ki so ob reorganizaciji postali presežek, vendar je problem v primerjavi z nekaterimi drugimi območji v Sloveniji nekoliko manjši; tudi zato, ker so se pospeševalci na Gorenjskem že doslej več ukvarjali s strokovnim, pospeševalnim delom in manj z delom za potrebe zadrug. Svetovalna služba je zaostrila tudi izobrazbena merila. Po novem v njej ne morejo več delati tisti, ki so končali srednjo šolo, ampak je pogoj najmanj višja, za nekatera mesta pa najmanj visokošolska izobrazba. Na Gorenjskem pride na enega svetovalca 350 do 400 kmetij. Svetovalci bodo kmetije obravnavali celovito, vse bodo obiskali le v primeru, ko bodo zbirali razne podatke, sicer pa naj bi jih kmetje sami poklicali takrat, ko bodo presodili, da potrebujejo strokovno pomoč, nasvet. V vseh občinah so že imenovali (ali jih še bodo) poseben odbor za spremljanje kmetijske svetovalne službe, v katerih bodo predstavniki kmetov in kmečke zveze, kmetijskih zadrug in območnega kmetijskega zavoda. Odbor bo sprejemal in dopolnjeval program dela službe, nadziral uresničevanje programa, dajal mnenja in predloge, razreševal morebitna nesoglasja med službo in porabniki... • C. Zaplotnik Predstavniki Svetovne banke za obnovo in razvoj v Sloveniji Tuja posojila za naše kmetijstvo? Ljubljana, 22. februarja - Šest strokovnjakov iz centra za investicije pri FAO (mednarodna organizacija za prehrano) iz Rima in ekspert za svetovalne službe iz Svetovne banke v VVashingtonu se je od srede do petka mudilo v Sloveniji, da bi pripravili predlog, po katerem bi Svetovna banka za obnovo in razvoj v naslednjih petih letih sofinancirala nekatere kmetijske načrte v Jugoslaviji. Kot je znano, je Svetovna banka za obnovo in razvoj že lani ponudila naši državi posojilo v vrednosti milijon dolarjev, od katerega bi 200 milijonov dolarjev lahko dobili že letos, če bi enak delež posojila (kar je pogoj Svetovne banke) zagotovile tudi domače banke. V Sloveniji so že pripravili 65 projektov, ki bi po merilih Svetovne banke za obnovo in razvoj lahko prišli v poštev za sofinanciranje. Njihova skupna vrednost je več kot 458 milijonov dinarjev, domala dve tretjini pa naj bi dobilo zasebno kmetijstvo. Gostje so si med obiskom v Sloveniji ogledali tudi več kmetijskih kombinatov, zadrug in kmetij. • C. Z. Agromelioracije v Bohinju Uredili naj bi 138 hektarov zemljišč Srednja vas, 22. februarja - Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju namerava urediti 138 hektarov kmetijskih zemljišč v Srednji vasi, Češnjici in Brodu. Gre za zemljišča, ki so po srednjeročnem in dolgoročnem družbenem načrtu radovljiške občine trajno namenjena za kmetijsko pridelavo. Agromelioracija, ki naj bi zajela odstranjevanje kamenja, grmovja, izravnavo terena, ureditev poti, založno gnojenje ter delno regulacijo potokov in drenažo, naj bi bila predvidoma končana ob koncu prihodnjega leta. Večino denarja (90 odstotkov) naj bi zagotovil republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ostalo (10 odstotkov) pa lastniki oziroma imetniki pravice uporabe zemljišč. • C. Z. Zdravi nasadi le otoki sredi okuženih Čeprav ima Gorenjska, še zlasti ravninski del kranjske občine, dobre naravne možnosti za pridelovanje semenskega krompirja, pa so zdaj te možnosti slabo izrabljene. Posledice so znane: kmetje in drugi pridelovalci krompirja so pri oskrbi s semenskim krompirjem vse bolj odvisni od uvoza iz drugih držav pa tudi hektarski pridelki so zaradi saditve okuženega, nepotrjenega semena (razen redkih izjem) še dokaj nizki in daleč pod evropskim povprečjem. Kranjska občina je že pred leti kot prva v Sloveniji (njej pa je kmalu sledila še mejna, kamniška občina) sprejela odlok o obvezni menjavi in saditvi potrjenega (neokuženega, kakovostnega) semena - vse to z namenom, da bi zmanjšala okuženost krompirjevih nasadov, za katere je priznani strokovnjak dr. Miloš Kus že pred leti dejal, da so le še otoki sredi okuženih, in da bi izboljšala možnosti za semenarjenje - vendar je odlok ostal le črka na papirju. Razmere so se v zadnjih dveh letih še poslabšale in zlasti zaostrile potem, ko je še nepojasnjena bolezen prstenasta nekroza gomoljev v domala dveh letih povsem uničila v Sloveniji najbolj razširjeno sorto igor. V Sloveniji sicer razmišljajo o zaprtih območjih, kjer bi bilo pridelovanje jedilnega krompirja mogoče le pod posebnimi pogoji (eno takšno območje naj bi bilo tudi na Gorenjskem), vendar sta dva sestanka s kmeti pokazala, da nad zamislijo niso najbolj navdušeni. Takšno reakcijo je bilo tudi mogoče pričakovati, saj bi zaprta območja najbolj prizadela tiste (male) pridelovalce, ki najmanj pazijo na to, kakšno seme posadijo. Ker okuženi nasadi jedilnega krompirja onemogočajo semenarjenje in pridelovanja kakovostnega semenskega krompirja, bo, kljub temu da nekateri z nezaupanjem gledajo na zamisel o zaprtih območjih, nekaj vendarle treba ukreniti. Ne samo zaradi šenčUrskega centra za brezvirusno razmože-vanje krompirja, ki ima težave pri pridelovanju superlitnega in elitnega semena, ampak tudi zaradi številnih velikih (Kmetijstvo Kranj) in malih pridelovalcev (kmetje), ki jim je semenarjenje pomembna gospodarska dejavnost. Več kot s prisilo (kaznovanjem, uničevanjem okuženih nasadov itd.) bo mogoče doseči z izobraževanjem in svetovanjem, predvsem pa s tem, da bo na razpolago zadosti kakovostnega semena po zmerni ceni. • C. Zaplotnik Hranilno kreditne službe po novem Manj samostojne, a z isto vlogo Ljubljana, 21. februarja - Hranilno kreditne službe, ki delujejo pri zadrugah, kombinatih, gozdnih gospodarstvih in drugih kmetijskih organizacijah, so imele ob koncu minulega leta realno za 36 odstotkov manj hranilnih vlog. Vrednost naloženega denarja se je zmanjšala predvsem v zadnjih mesecih, ko so varčevalci podobno kot v drugih denarnih ustanovah na veliko menjali dinarje v devize. Ker je cena denarja (posojil) za kmete in zadruge previsoka, zanj ni posebno velikega povpraševanja. Kot so povedali na skupščini Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, bodo hranilno kreditne službe po novem manj samostojne in bolj pod nadzorom Narodne banke Slovenije, njihova vloga pa bo še naprej takšna, kot je bila doslej: zbiranje vlog, kreditiranje varčevalcev in zagotavljanje denarja za kmetijsko pridelavo. MEŠETAR Po koliko je živina? Janez Cuderman iz škofjeloških Mesoiz-delkov nam je povedal, da se je 1. februarja podražilo le mlado pitano govedo, medtem ko so cene ostalega goveda pa tudi prašičev niso spreminjale. Mlado pitano govedo odkupna cena (v din/kg) kakovostni razred živa teža meso extra 28,50 50,89 I 25,00 44,64 II 23,00 41,07 zunaj razreda 21,00 37,50 Ostala živina odkupna cena (v din/kg) kakovostni razred živa teža meso I 15,70 30,20 II 13,10 25,25 III 11,80 22,70 zunaj razreda 10,50 20,20 Teleta odkupujejo po 35 do 38 dinarjev za kilogram (žive teže), prašiče pa po 20 do 23 dinarjev za kilogram. • • • Po koliko so prašički na slovenskih sejmiščih? V Brežicah so v sredini meseca stare do tri mesece prodajali po ceni okrog 30 dinarjev za kilogram, na Rečici pri Ilirski Bistrici so imeli ceno 50 do 55 dinarjev za kilogram, na Pivki 40 do 50 dinarjev, v Šentjerneju 40 do 45 dinarjev za kilogram... • • • Glasov Mešetar se je v soboto Šel mešetarja in po Gorenjskem kupoval različno kmetijsko blago. Poglejmo, kaj je zvedel! V okolici Cerkelj so za semenski krompir desiree zahtevali 7 dinarjev za kilogram, v okolici Kranja za drugo množitev semenskega krompirja desiree 12 dinarjev za kilogram, za krompir desiree, ki pa naj bi bil tudi dober za seme, pa 4 dinarje za kilogram. Po koliko so prašički, težki 24 do 25 dinarjev za kilogram? V okolici Škofje Loke so nam povedali, da okrog 1300 dinarjev, pa še to, da so pujski lepi in da se jih splača kupiti. • • • Izšla je knjiga Domače obrti na Slovenskem, v kateri etnolog dr. Janez Bogataj predstavlja okrog petdeset domačih obrti, ki so nekoč preživljale marsikatero slovensko družino. Knjiga stane 392 dinarjev. )IMSS?^©IFJ?GLAS 10. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN Torek, 26. februarja 1991 so opremljeni s pravim mlinskim kamnom. No, v zadnji omari bomo našli nekaj Diorjeve kozmetike, spodaj pa dvajset vrst čajev patra Ašiča, maže in olja iz Smukove domače lekarne iz Retenj pri Tržiču, smrekovo mazilo Končevega Iva iz Nakla za vse, ki imajo težave s hrbtenico. Sicer je pa najbolje, da si to z vsem za vaše dobro zdravje založeno prodajalno sami ogledate. Zagotovo boste našli kaj zase. • D. D. Bio prehrana počasi, toda nezadržno prodira med nas. Obiskali smo LUČKO Bioprehrana tokrat zares malce drugače Kranj, februarja - Ob začetku letošnjega leta sta Mirjana in France Šparovec na dvorišču stare Berjakove hiše na Titovem trgu 1 v Kranju odprla trgovinico LUČKA, kjer ponujata zelo zanimive stvari: uvoženo švicarsko kozmetiko BIOKOSMA, celo nekoliko Diorja, marsikoga, ki se zanima za zdravo, BIO prehrano, pa bodo pritegnila semena in priprave za kaljenje. Če bi šli lepo po vrsti, kot stoje omare v prijazno urejeni velbani trgovinici, kjer so Ber-jakovi včasih imeli konjski hlev, moramo najprej omeniti kozmetiko poznane švicarske firme BIOKOSMA, ki se pohvali že s polstoletno tradicijo. Med kvalitetnimi kremami za obraz, šamponi, oljnimi kopel-mi - melisina za relaksacijo, poljsko cvetje in sporiš za obnovo kože, timijan za rahlo dezinfekcijo, rožmarin za stimulacijo, lavandel za pomiritev, evkaliptus za zimsko obnovo kože, - kolekcijo proti celuliti-su, maskami in številnimi drugimi kozmetičnimi izdelki bo vsak našel nekaj zase. Ni poceni ta kozmetika, kot ni poceni nobena kvalitetna kozmetika. Pravijo, da cena ne laže. Nekateri so jo že spoznali in se že vračajo. Vendar bi naše bralke in bralce tokrat radi podrobneje seznanili z vsebino druge oma- re, kjer so zložene vrečke s semeni, ki jih v posebnih posodah pripravimo do kalenja: lu-cerna, gorčica, mešanica radića, zelene soje in leče, črna red-kev, redkvica, lan, leča, ajda, kresa, adzuki ali oglati fižol in še kaj bi se našlo. Saj ste že slišali, da so kaleča semena bogata z vitamini in nam hitro popravijo krvno sliko. Za mešanico Alfaalfa pravijo, da ima ena žlica kalčkov več vitaminov kot šest kozarcev pomarančnega soka. Kalčke zelo priporočajo starejšim osebam, rekonvalescentom, otrokom, sploh vsem pa pozimi, ko manjka zelenjave. Kalčke - zrna do kalitve pripravljamo 3 do 6 dni - jemljemo kot dodatek solatam ali jih uživamo s krompirjem, francosko solato, jogurtom, s skuto, siri, testninami, nikakor pa ne z mesom. Poje se celotno zrno. Mogoče ste s pripravo kalčkov že poskusili, pa vam ni uspelo, ker niste imeli prave vlage, prave podlage. V Švici so skonstruirali posebno posodo iz pleksi stekla, ki se zloži v več plasti, od zgoraj se vanje natoči voda, ravno prav je ostane v rebrih pod semeni, ostala steče v spodnjo posodo, od koder semena potem črpajo vlago in kale. Poleg posod za kalenje se tu dobijo tudi mlini za mletje semen, kadar hočemo uživati same, jih pripraviti za peko v različnih vrst kruha in podobno. Mlini, ki so treh velikosti, Čaj ob petih Čaj z mlekom Za štiri osebe potrebujemo 5 vrečk Podravka indijskega čaja (Orange Pekoe), 5 dl vode, 5 dl mleka, 0,5 dl slivovke Segestica, sladkor po okusu. Z vročo vodo prelijte vrečke čaja in pustite stati pet minut v pokriti posodi. Nato poberite vrečke, dodajte vroče mleko, sli-vovko in sladkor po okusu. Poskusimo še me Jetrca z jajci in solata z zaseko Tudi ta recept je iz domače zaloge receptov Irene Krivec -Vilmanove z Jesenic. Jetrca z jajci svetuje za večerjo ali "hitro kosilo". Potrebovali bomo piščančja jetra (količino prilagajamo številu oseb in lakoti), jajca in začimbe. Najprej bomo jetrca in srčke narezali na manjše kose, maščobo in ostalo bomo odrezali in zavrgli (ali ponudili mucu). Na vroči maščobi jetrca na hitro popečemo. Ko vsa voda, ki so jo jetrca spustila, izpari in so pečena, vmešamo jajca. Za vsakega računamo po eno jajce, za zelo lačne pa po dva. Mešamo, dokler jajca ne zakrknejo, nato solimo, popramo in jed je gotova. Po okusu jetrca z jajci lahko začinimo tudi z Vegeto. Zraven bo zelo prijala endivija, zabeljena z zaseko. Potrebujemo glavo endivije, glavico radiča, zaseko, kis, sol in česen. Solato razlistamo, vsak list posebej operemo pod tekočo vodo. Oprane liste narežemo na centimeter debele rezine in jih damo v skledo za solato. Zaseko razpustimo v kozici na ne prevročem plamenu. Ko začne cvreti, vlijemo kis, solimo, dodamo strt česen in pustimo, da skoraj zavre. Odstavimo in s to polivko prelijemo pripravljeno endivijo z radičem. Solato dobro premešamo, če je potrebno še dosolimo ali kisamo. Jemo toplo. Če nimamo časa skuhati krompirja, bomo zraven jedli kar kruh. Za posladek si bomo privoščili kremno rezino, ki jo dobimo v bližnji trgovini ali slaščičarni. Pa dober tek vsem! JELOVICA Črne, rdeče, lila čipke... Letošnji sejem mode ni pokazal le tisto, kar bomo nO { zgoraj, ampak tudi ono spodaj. Intimno perilo naj bo lepo, . le da bogato čipkasto in v modni črni barvi, v temno lila, te« ■ rdečih in podobnih barvnih odtenkih. Izložba Lisce je tokra ¥.■ tegnila veliko pozornost. In če hočete kakšen tak komplet k% ne bo težav. Veliko je butikov, kjer se dobi izbrano žensko Pe j0 tudi na Gorenjskem jih ne manjka. Eden od njih, zdaj že■ znan, je Markičev v Reginčevi ulici v Kranju. - Foto: J. Lig Pust Eva Rejec, 2. r. OŠ Bukovščica Danes je lepa pustna nedelja, polna je sreče, polna veselja. Otroci so dali maske na glavo, Milan pa izbral sije kar pravo. Mala Lucija je Mikimiška, njena prijateljica Ana pa piska. Zajček je naša ljubljena Pika, ki edina tovarišico v šoli vika. Gašper Indijanca je oblekel, a ga kmalu spet je slekel. Danes Minka prvič oblekla je hlače, na njih so narisane kače. Moj bratec Jurij je miška, debel je kot kakšna Šiška. Andrej je dal nase star lonec, te pesmice sedaj je konec. Mala loška medla Objavili smo že toliko muck in mačonov, da bi bilo krivično, če bi ne predstavili še mucka Kraguljeve Barbare iz Za bel j pri Trsteni-ku. Barbarin muc ni samo lepo tigrast, z bleščečo dlako - vsak dan dobi po želji sladkega domačega mleka in še kakšno dobroto po vrhu - ampak je tudi pameten muc. Če je pri stari mami v kuhinji, že po njegovi nenadni nestrpnosti vedo, da prihaja iz šole Barbara. Takrat mu morajo odpreti in z dvignjenim repom ji hiti naproti, potem pa se ji dobrika, se ji ovija okrog nog... Vsi vedo, da je to Barbarin muc. O, se mu gode! Najraje se drži v luknji pod štedilnikom stare mame. Tam ima svojo polico. Za zaveso se skrije in dremlje, dremlje... Zdajle pozimi, seveda, poleti pa je potepin. Foto: D. D. Moj odnos do sošolcev ni preveč kulturen. Dobrim sošolcem posodim marsikaj, kar so pozabili doma. Drugim, ki se jim to venomer dogaja, zelo nerad posodim. Bojan Dolinar, 6. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič V osnovni šoli Petra Kavčiča so izdali že drugo številko razrednega časopisa Mala loška medla. S pomočjo mentorice Simone Mrak so jo spisali in likovno opremili učenci 4. b razreda. Tokratna številka je nastala po njihovem obisku pri Francu Rantu v Retečah, ki jim je pokazal pletenje košare iz vrbovih šib, jim zaigral na tamburico in spesnil pesem. Učenci so se pogovarjali tudi z njegovo sestrično, upokojeno učiteljico Brigito Avguštin. Ogledali so si Krmeljev mlin v Retečah ter na to temo napravili več prigodnih spisov, pesmi, ilustracij. Za "pokušino" si oglejmo Matejin recept za slavno loško medlo. Morda vas bomo spodbudili, da jo boste tudi sami skuhali. Zavremo liter vode, dodamo približno štiri pesti kaše. Po okusu solimo. Ko kaša malo po-vre, dodamo toliko moke, da dobimo ravno prav gosto zmes. Pu- stimo nekaj časa v roti medlo; damo v skodelice in jo zabelimo s popraženo smetano. Dober tek! Nehaj Tanja je kupila papagaja, ki je vztrajno molčal. "Halo, halo!" ga je učila dan na dan. Po tednu dni se je papagaj naveličal. "Zasedeno!" je odgovoril. Špela Kok, Kranj Filmska nagradna uganka Film Darkman ste si gotovo ogledali in pravilno u^l%' da je bil posnet po veleuspešnem stripu. To je namreč °d^g|^ na naše nagradno vprašanje. Nagradi - po dve vstopnici za j{ filma po izbiri, ki ju poklanja Kino podjetje Kranj - bosta P J( la: Sabina Mezeg iz Kranja, Cirilova ul. 18, in Tomaž Sarc-tako iz Kranja, Pot v Bitnje 49. Čestitamo. ... Jjk V sredo, torej jutri, si boste v Kranju lahko še zadnj'^ .jj |i dali film Top Gun (prizor na sliki), potem bodo uvozniki vfn $ cenco. Čeprav mnogi film najbrž že poznate, naj ven0\voji>( kratko ponovimo, za kaj gre. Film je prikaz šolanja piloto .^i mornarice, poln spektakularnih posnetkov, hkrati pa ra2 tudi zorenje enega od pilotov v človeka. ^ Naslednji dan, v četrtek, bodo v kinu zavrteli še fijo1 tail. V nasprotju s prejšnjim je ta poln vedrine, smeha, glasbe. Glavni junak je mladi barman, ki namerava hitro ^ j teti, vendar se na koncu namesto za uspeh, bogastvo, od ljubljeno dekle. ,„ Obema filmoma je skupen isti glavni igralec. Kateri- jI Njegovo ime zapišite na dopisnico in jo do 7. marca poS' ■ naslov: CP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska n* na uganka. Sneženi mož Dobri sneženi možiček, daj, zapleši z nami, striček, da bo mrzla zima bela za otroke bolj vesela. Anja Mihelič, 1. r. OŠ Podbrezje 0 razočaranju so rekli Samo preproste stvari nikdar ne razočarajo Remarque Kdor se varuje razočaranj, se skriva pred življenjem Hans Habe ^ Razočaranje je najhitrejša, a tudi najmučnejša pot d° drosti George Santavana ^/ 122^6. februarja 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK 11. STRAN GLAS Mladi smučarji tekači so v Bohinju tekmovali na Pokalu Kurikkala Našim mladim upom tretje mesto 2a .!nj! 24. februarja - Čudovito sončno vreme, odlična organi-tošrf8 zamimv* boji ™'adih smučarjev tekačev so značilnosti le-fali ,C^i Poka,a Kurikkala, ki so ga po sedmih letih spet organizi-žen L,*°!l'niu- Tekaška prireditev mladincev in mladink, ki je ra-"eiš- ,Jev8a syetovnega mladinskega prvenstva letos najpomemb-'ekavi a^Un m'ad'b tekačev, pa pomeni tudi nov uspeh našega Ute t !r 8 Športa' ki si v naslednjih letih lahko obeta boljše rezul-lu«i v mednarodnem merilu med člani. nju^°nec tedna Je bila v Bohi- in našimi mladimi reprezentan-mpHVr-ta ^Portmh tekmovanj, ti. V soboto je bilo tekmovanje Kurivi!1"11 tudi dve večJ'- Pokal . "Kkala in odprto pn J1°venije ranke. odprto prvenstvo veterane in vete- Obil na snežna odeja je pri-J°niogla, da je bilo tekmova-je Kurikkala spet lahko na »a progi v Bohinjski Bistrici, n0s'tnia^dve Pomembni značil- v solo tekih za mladinke in mladince, v nedeljo pa še start štafet. Med sto dvajsetimi mladimi smučarji tekači se je na desetkilometrski progi med mlajšimi mladinci do 18 let najbolje izkazal Francoz Frede-ric Roguet pred našim Matejem Sokličem in Nemcem Heikom Zuhlkom. Pri starejših mladin- je zelo lepa in ra- cih do 20 let je na petnajstkilo-tgVnana' hkrati pa težka in zah- metrski progi slavil Isidor Ha- so pa za tekmovalce. Na njej u»-e naJbolje znašli mladi te- skupni zmagali pred Francozi progi as, pred Beatom Kochom (oba Švica) in našim Petrom Klofu-tarjem. Med mladinkami do 20 let je zmagala Bettina Roedl iz Nemčije, naša najboljša pa je bila Urška Fečur na Četrtem mestu. Andreja Grašič je bila šesta. Pri teku štafet je bila najboljša štafeta Nemčije I, pred štafeto Italije 2, naši fantje v postavi Globočnik, Vereš in Klofutar pa so bili osmi. Še bolje so se izkazala dekleta v postavi Grašič, Dolenc, Fečur, ki so bila šesta, zmagale pa so tekmovalke Nemčije 2 pred ekipo Nemčija I. • V. Stanovnik ^°kal Loka je gostil najboljše mlade smučarje Uspeh organizatorjev in domačih tekmovalcev J|°nec tedna sta Škofja Loka in Stari vrh gostila več kot sto mladih smučarjev. Ob odsotnosti avstrijskih, ita-janskih in švicarskih tekmovalcev so večino kolajn pobrali naši mladi smučarji. M 24' februaria " Na tradicionalnem Pokalu Loka, ki ga s"iuča ••^etOUr ,etos P"Prav'' že šestnajstič, so se zbrali najboljši mladi v sosed''"1! °S!mh držav- Po,e8 pokala Topolino, ki je bil pred kratkim Širni bj ta,liji, je Pokal Loka najpomembnejše tekmovanje med mlajih te8°rijami. To dokazujejo tudi nekdanji zmagovalci, med kateri-ecltj rnjf.neca 'mei>a v svetovnem pokalu: Petra Kronbcrger, Ingrid Sto-Petrov^ lvJaier' Franz Heinzer, Peter VVirnsberger in seveda naši Rok ć' Gregor Grilc, Mateja Svet, Robert Žan in drugi. v'dncura^ "*e SOnce zadnJe dni red tekmovanja, tako da je bila hu. <;n .? 0 sne.g na Starem vr- slalomska tekma na sporedu že v soboto, veleslalomska pa v nedeljo. Sobotni slalom je minil v zna- in odlici or8anizatorJ' Potrdili Menjal pripravili progo. Za-1 Pa so predvideni vrstni menju naših tekmovalcev in tekmovalk, ki so na težki progi, kjer so številni tekmovalci in tekmovalke odstopili, najbolje znašli. Tako je med starejšimi pionirkami zmagala Mateja Kraševec, pred Nino Česnik in Špelo Ga-šperlin. Zanimiva je bila tudi tekma med starejšimi pionirji, saj jih je že v prvem teku odstopilo kar dvajset, pet pa še v drugi vožnji. Zmagovalec Pokala Loka pri starejših pionirjih pa je postal Velenjčan David de Costa, pred Kanadčanom Kellvjem Erickso-nom in Evgenom Veselkom. Med Pokal Loka je imel letos novega pokrovitelja, Color iz Medvod in novo vodstvo tekmovanja z Jožem Sagadi-nom na čelu. Kot je na večeru loških smučarjev poudaril Tone Vogrinec bi bilo velikega pomena na Starem vrhu zgraditi snežni stadion, saj je smučišče blizu številnim klubom. '"'vie mio?! so osvoJ'l' večino medalj in dokazali, da imamo perspe-n,a« tekmovalce. Foto: J. Cigler boju Ligaški izidi s*e8aTri i VaterPolisti kranj-f^jeki ao5 ?.va so v s°boto na 12 Zrenia? moštvo Proleterja citatomnioa- Zma8ali so z re- nep°ražeriir SO še vedno ka°$arka -V m "arslci lioi . zvezni košar- Va gostil! A° košarkarji Trigla-§ali'z rt±lpo Va'-dein zrna-rpzultatom 86 : 84 (46 : Hokejisti Jesenic so v ?e°8radu 7 lt.meste »zgubili v ?C 2>ezU|tafertk,p" Crvene zvez-3:°)- W°m8 = 1 (2:1,3:0, St0 bodaJnVekma za tretJe ™-,ma za na Pšenicah, tek- ?odane?vTSto,pa bo Prav tVa imain /agrebu'Vsa mo- ^a8°inbodVedaj P° eno 'ahko oh, x anaŠnje tekme BSL'?,ne' Hokejisti St0 doma£VteJU za Petome-!odine , 'Zgub,li z ekipo Voj-4:3, S'2)z/ezultatom 4 : 6 (0:1, nJas0v II Rokometašice Kra-8! Za Žen«wZVefni rokometni li-ekipo ?am»! °ma Pomagale l " ,bo°rbeni Jg" z m 34 % ,rškega z rezultati 3:8), rokometaši Šeširja pa na gostovanju v Ljubljani premagali ekipo Liplasa z rezultatom 16 : 24 (9:10). Odbojka - V II. zvezni odbojkarski ligi za ženske so odboj-karice Bleda doma premagale ekipo Poreča z rezultatom 3 : 0 (13, 6, 11). V 1. slovenski odbojkarski ligi so odbojkarji Bleda gostili ekipo T. O. Brezovice in nepričakovano izgubili z rezultatom 2 : 3 (-13, -11, 7, 10, -9). Kegljanje - V republiški keglja-ški ligi so igralke Triglava doma premagale ekipo Kočevja z rezultatom 2404 : 2243. Tudi člani Triglava so premagali ekipo Kočevja z rezultatom 5276 : 4957. • V. Stanovnik mlajšimi pionirkami si je po dveh vožnjah sobotno zmago priborila Lidija Bijol, ki je prehitela po prvi vožnji vodilno domačinko Marušo Sagadin. Tretja je bila Poljakinja Blanka Iselonis. Odlično so se izkazala mlada dekleta slovenske reprezentance, ki pa so nastopila izven konkurence. Zlasti odlična je bila Polona Polajnar, ki je dosegla najboljši skupni čas, prav tako pa sta se izkazali Polona Filipič in Tanja Jerman. Med mlajšimi pionirji je v slalomu zmagal Iztok Petrač. drugi je bil Jernej Rakuščck, tretji pa Klemen Luskovec. Tudi na tej tekmi so se odlično izkazali mladi smučarji slovenske reprezentance Uroš U le, Domen Grah, Gregor Fornazarič, Gorazd Bole in Jernej Rener. Nedeljska veleslalomska tekma je le še potrdila dobro delo v naših klubih s pionirji, saj so spet pobrali večino kolajn. Kljub temu da niso nastopile najmočnejše reprezentance Italije, Avstrije in Švice so dobre uvrstitve nova Mednarodno smučarsko prireditev v Škofji Loki so popestrile tudi prireditve v mestu, kjer so mlade razveseljevali znani pevci, pevke in ansambli: Andrej Šifrer, Agropop, ansambel Marela in Sašo Hribar. Ločane pa je navdušila tudi domača pevka Mika, ki je na prireditvi na Mestnem trgu predstavila svojo prvo kaseto. spodbuda našim mladim upom. Med starejšimi pionirkami je spet slavila Mateja Kraševec, ki je najhitreje presmučala velesla-lomsko progo, druga je bila Nina Česnik, tretja pa Angela Singha-mer iz Nemčije. Podobno je bilo med starejšimi pionirji, kjer je je bil zmagovalec spet David de Costa pred Boštjanom R u par jem in Dragom Grubelnikom. Med mlajšimi pionirkami je bila najboljša Škofjeločanka Maruša Sagadin. pred Lidijo Bijol in Leo Hren. Spei pa so se izkazale tekmovalke izven konkurence Polona Polajnar, Tanja Jerman in Dalja Lorbek. Med mlajšimi pionirji je veleslalomsko progo najhitreje prevozil Mitja Valenčič, pred Andrejem Jermanom in Iztokom Pe-tračem. • V. Stanovnik Tečaj za atletske sodnike Zbor atletskih sodnikov pri ZTKO Kranj organizira tečaj za nove sodnike atletike. Ker se nova sezona kar hitro prib izuje, bomo v dveh dneh, to je 26. februarja in 5. marca 1991, od 11, do 20. ure preštudirali vsa stara in nova pravila. Kandidati za nove sodnike pa bodo 12. marca ob isti uri, ob pomoči komisije, opravili izpit za atletskega sodnika. Ker so vsa atletska pravila iz leta 1986 že pošla, novih pa še ni, vas prosim, da si jih pri starejših sodnikih sposodite. Studij bo tako lažji in temeljitejši. Vabim sodnice in sodnike, da se za osvežitev spomina na nekatera manj znana in nova pravila, udeležijo predavanj v prostorih športne dvorane na Planini. Prav tako bomo veseli novih prijateljev atletike, ki se želijo posvetiti resnemu sojenju. Torej, 26. februarja ob 17. uri v športni dvorani na Planini. Šahovski turnir Primskovo, 25. februarja - Šahovski klub Primskovo organizira v četrtek, 28. februarja, nagradni odprti hi-tropotezni turnir. Turnir se bo začel ob 17. uri v prostorih Šahovskega kluba na Primskovem. • F. Čeh Jože Rozman, član odprave "Kanč '91" Najvišja gora doslej Grahovše nad Tržičem, 20. februarja - Le še dober teden dni je do odhoda prvih članov slovenske odprave v pogorje Kangčend-zenge. 1. marca se bo namreč podal na pot proti Himalaji član AO Tržič Jože Rozman, ki se bo skupaj z Marijo Frantar skušal povzpeti na 8586 m visoki glavni vrh Kangčendzenge. Svoje dosedanje dosežke in pričakovanja o vzponu na tretjo najvišjo goro na svetu predstavlja v pogovoru za Gorenjski glas. Jože, prosimo vas, da nam poveste nekaj o sebi, zlasti o vaši bogati alpinistični dejavnosti! »Star sem 35 let, po poklicu pa sem tesar. Živim v Grahovšah, na majhni domačiji pod pobočji Storžiča. Že od malega sem zahajal v gore, z alpinizmom pa sem se začel organizirano ukvarjati leta 1973, ko sem se včlanil v tržiški alpinistični odsek. Od ta- ?«1 krat sem naštel kakih 700 vzponov, T^L^L^LHP med njimi tudi nekaj deset prvenstvenih. Sodeloval sem na treh odpravah; leta 1980 smo opravili več vzponov v 2000-mctrskih stenah Fanskih gora v SSSR, leta 1988 sem bil eden od sedmih članov, ki smo se povzpeli na himalajsko goro Čo Oju, lani pa sva z Marijo Frantar stala na himalajskem osemtisočaku Nanga Parbat.« S to alpinistko imata skupno nalogo tudi na letošnji odpravi. Za kakšen cilj gre tokrat in kdaj se odpravljate proti njemu? »Midva greva na pot že 1. marca, večina odprave pa potem sredi meseca. Čas do snidenja v Katmanduju bova izkoristila za krajšo aklimatizacijo v pogorju Langtang. Na Kang-čendzengo se bomo podali z južne strani. Vzpon na glavni vrh bo prvi slovenski in jugoslovanski, ženskega vzpona na to goro pa doslej sploh še ni bilo. Točen plan vzpona bomo naredili po proučitvi razmer na gori. Že sedaj je jasno, da bo vzpon na več kot 8500 metrov visok vrh potekal postopno, ob večkratnem sestopanju v bazni tabor. Glavna ovira bo najbrž množica serakov in razbitega ledu. Če bo šlo vse po sreči, naj bi dosegla vrh od sredine aprila do najkasneje 1. maja, vrnitev odprave pa je predvidena sredi maja.« Izpolnitev zahtevne naloge je za vas torej velik izziv. Kako ste za to pripravljeni in kaj sodite o soplezalki? »Zadovoljen sem, da so me izbrali za člana te odprave. Doslej še nisem bil na tako visoki gori, vendar upam na uspeh. Počutim se sposobnega za težak vzpon, na katerega sem se pripravljal s pogosto hojo v gore in s smučanjem z vrhov. Z Ma-ričko se dobro poznava in popolnoma zaupam v njene sposobnosti. Seveda, uspeh lahko prepreči nenadna bolezen ali slabo vreme, vendar sva na težavne okoliščine psihično pripravljena.« Imate še veliko skrbi in dela pred odhodom? »Glavna skrb je zbiranje denarja. Od 30 tisočakov stroškov na posameznika mi bodo namreč polovico prispevali PD in AO Tržič ob pomoči tamkajšnje športne zveze, drugo pa moram zagotoviti sam; na pomoč so mi priskočili obrtniki, največ Rendulič iz Dupelj. Pripraviti bo še treba vso prtljago, nekaj opreme pa bomo dokupili v Katmanduju.« Hvala za pogovor in najboljše želje za vzpon ter vrnitev domov! • Stojan Saje Prvenstvo in Žito pokal Na republiškem pionirskem prvenstvu v smučarskih tekih na Kokrici (pogoji so bili odlični kljub pomanjkanju snega), ki je bilo tudi tekma za Žito pokal, je sodelovalo 221 tekačev iz 20 slovenskih in štirih hrvaških in bosanskih klubov. Kokrica, 17. februarja - Podjetje Žito je že nekaj let pokrovitelj pionirskih tekmovanj v teku na smučeh, ki obsega šest tekem. To je množično tekmovanje. Na Kokrici je bilo združeno tudi z republiškim prvenstvom. Tekma je bila v Udin Borštu, kljub pomanjkanju snega, vendar so se organizatorji iz tekaške sekcije Športnega društva Kokrica izkazali ter pripravili odlično dvodnevno tekmovanje. Mlajši kategoriji sta tekli na 3, starejši pa na 5 kilometrov. Med mlajšimi pionirji so bili najboljši Rok Kolander (Maribor), Marko Žepič (Kokrica), Peter Pukl (Dol), Marjan Zagoršek (Rateče) in Marko Žibert (Logatec). Med mlajšimi pionirkami je zmagala domačinka Nuša Žibert. Sledijo ji Maja Kezele (Delnice), Staša Zemva (Gorje). Adrijana Stipančič (Bud) in Ivana Briški (Delnice). Med starejšimi pionirji je zmagal Vasja Rupnik iz Logatca pred Gorazdom Globočnikom (Kokrica), Ivanom Antičem (BUD), Boštjanom Dežmanom (Bled) in Gašperjem Grašičem (Triglav). Pri starejših pionirkah je zmagala Tanja Zelene (Logatec) pred Urško Dolinar (Kokrica), Tatjano Kastelic (Olimpija), Bojano Jerina (Logatec) in Špelo Uršej (Kranjska Gora). V štafetah so zmagali: Olimpija med mlajšimi pionirji in pionirkami. Bled med starejšimi pionirji (Kokrica je bila tretja) in Logatec med starejšimi pionirkami, kjer je bila Kokrica druga, Triglav pa četrti. • J. K. Matej Sušnik gorenjski prvak Kranj, 22. februarja - Končano je gorenjsko člansko šahovsko prvenstvo. Prvak je Matej Sušnik, mojstrski kandidat, član Šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja. Zbral je 7,5 točke, za pol točke pa mu sledita Zlatko Jeraj (Tomo Zupan) in Silvo Simončič. Na naslednja mesta so se uvrstili Aleš Drino-vec, Branko Hribar, Janko Kokošar, Milan Golja, Nada Maru-šič, Marko Pazlar itd. Na prvenstvu kranjske občine za starejše pionirke in pionirje, ki je bilo na Osnovni šoli Simona Jenka, pa je bili med 29 pionirji najboljši mojstrski kandidat Boštjan Markun (FP) pred tretjekategornikom Klemenom Klavčičem in drugokate-gornikom Petrom Kovačičem, oba s Osnovne šole Staneta Žagarja. Med sedmimi pionirkami je zmagala Maja Šorli (OŠ Matija Čop) pred Vesno Panič (OŠ Lucijan Seljak) in Špelo Meden (OS Simon Jenko). • A. Drinovec »> MERKUR YU NORDIC SKI POOL GLAS 12. STRAN OBVESTILA, LOKA KAVA ca ca > ca E o ca co O okus in aroma vaših želja o c= co S" o 3 < CO< l\l< CD o5" DOBER NAKUP JE PRI LOKI NAKUP OBVESTILO KINOLOŠKO DRUŠTVO NAKLO obvešča vse svoje člane kakor tudi ostale lastnike mladih psov, da pričenja spomladanske tečaje na vseh ravneh šoianja. Tečaj se prične 1. marca 1991 ob 19. uri v prostorih Doma kulture v Naklem, kjer boste poslušali predavanje naših strokovnjakov o vzgoji in šolanju psa. Po predavanju bomo vpisovali kandidate v šolo po skupinah. Vabljeni! Strokovna komisija Kinološkega društva NAKLO organizira tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji PRIČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK, 4. 3., ob 18. uri PRAKTIČNA VOŽNJA -TAKOJ NA SODOBNIH VOZILIH R-5 CAMPUS ® 11-035 Vda***6 fct\\b cen«* ,o\ač°0 dos»^: ne Kranj trgovina in gostinstvo Najmodernejši NAKUPOVALNI CENTER WSBi DRULOVK AfHUJi ŽE ODPRT. 7 j 1^26. februarja 1991 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 13. STRAN @Q)£^5MKHIGLAS Branko Celar, prvi mož slovenske mejne policije Mejna politika odvisna od položaja Slovenije ^ejni policiji povzročajo največ preglavic prebežniki meje in tiho-taPci orožja. Karavanke bodo model za vse mejne prehode. Ljubli l("a..."Jana> 22. februarja - Slovenija ima 114 prehodov na meji z uj . .' Avstrijo in Madžarsko, od tega 37 mednarodnih, 64 za ob-J 1 promet in trinajst prehodnih mest. Lani je prestopilo našo nov'° v.°°e smeri 118 milijonov potnikov, od teh več kot 57 milijo-dob U,'cev* ^'vahen promet ljudi, vozil in blaga kajpak terja tudi „0vro organizirano mejno policijo. O njenem delu, zlasti še v luči sitio ')0''t'^ne oziroma državne ureditve Jugoslavije in Slovenije, Pri RC pogo,varJa'' z načelnikom oddelka za mejne zadeve in tujce jei|) 5PUDHškem sekretariatu za notranje zadeve Brankom Celar-Dri k Ino8re<'e, Branko Celar je po rodu Kranjčan, doma z Brega Preddvoru, zdaj pa živi v Škof ji Loki. vodr°membne mednarodne Poti nih J° tudi prek preobremenje-L ' 8°renJskih mejnih prehodov. . 'os »o odprt težko pričakova- »is/SŠki predor- KaJPon»e-• seansa mejne policije? neiP Vanke bodo najsodob-Preh ?premlJen mednarodni uvedr Na nj"em bomo P™6 troip nov sistem mejne kon-in 5* Cnak kot veIJa v Avstriji trolak1^1' naša vstopna kon-lju a,^?_?a avstrijskem ozem- b0' VstnJska na našem. S tem pr"|j. Pospešili promet in od-Kara odvečne formalnosti. ra7hrnke' ki bodo bistveno ink« ni,e Prehoda Ljubelj nega • nsko sedlo, zlasti tovor-b0j ln avtobusnega prometa, kontri!f0rec' kako naJ bi meJna na ' 0,a v prihodnje izgledala Si0v se!\ Prehodih v republiki Podr !*• ^ n-*'m se bomo na bližan e meJne kontrole pri-graci iTVroPi' ki s svojimi inte-reorlJ !mi Procesi, Evropo 92, mein1Zlra in Posodablja tudi Jem ° s'u*bo, uvaja nov po-roDsJl0tJ*anJe meje znotraj Ev-^tivn S uPnosti in zelo restri-Ve p po,itiko za vstop v drža-^vropske skupnosti. Mi se di b, am.° za prost pretok ljudi^,'aga ln drugih tokov prek £đVne meje.« Heiet*ln vnaJbrž ciljate na naše "osti Jrz.avam' Evropske skup-nieia. *v pa slovenska južna bof • se ze ve, kje in kakšna deklara ■ na včeraJ sprejeto n0 stal -x ° Je bi,° Jasno izraže' Žavne J°. Slovenije, da so dr-blii.e ?,eje nove države repu- ?ri2*ane dV4niJe mednarodno ^Kosia. • avne meje sedanje Avstr fnV,-Je z republiko Italijo, ^etiien« Madžarsko, nespre med r Pa ostaJa vast;"PJbliko Slovenijo in Hr-7.ejna kontrola na naši tudi meja Vaško.""'" •^zni n,-: Položaia 0 odvisna tako od kot noLrepublike Slovenije kem Dri^?Ja Hrvaške. V vsajamo u pa se tudi tu zav" dobno nna °.dPrto mejo, polnosti J1 meji tropske Mejna policija ima veliko dela s prebežniki. Le-ti za vstop v Jugoslavijo ne potrebujejo vizumov, zatakne pa se jim, ko hočejo iz Jugoslavije oziroma Slovenije na zahod. »Vse države poleg legalnega poznajo tudi ilegalno prehajanje ljudi prek meja. Slovenija proti temu ni imuna. Lani smo obravnavali 7336 prebežnikov, ki so poskušali priti prek naše zelene ali modre meje na zahod. Od teh je bilo 2327 naših državljanov, večina iz južne Srbije oziroma pokrajine Kosovo, kjer so najhujša gospodarska krizna žarišča in kjer težje pridejo do legalnih potnih listin. Med temi prebežniki so tudi politični begunci, nekaterim so v sosednjih državah ponudili zatočišče. Prebeg državljanov iz vzhodnoevropskih držav se je lani zaradi demokratizacije in liberalizacije potnih listin v teh državah bistveno zmanjšal. Prednjačili so Romuni, Bolgari, Sovjeti, Albanci, Madžari, sicer pa se je zelo povečal prebeg ljudi iz evroazij-skih držav in držav Bližnjega vzhoda: Turčije, Sri Lanke, Maroka, Bangladeša, Libanona, Irana, Filipinov, Egipta, Sirije. Val ne pojenja; samo januarja letos smo imeli opravka s 1332 tujci, ki so poskušali ilegalno prestopiti državno mejo. Največ jih je bilo iz Maroka, Turčije, Sri Lanke in Romunije.« Gre za ekonomske ali politične prebežnike? »Več kot 90 odstotkov je ekonomskih prebežnikov. Po sedanji zakonodaji podeljuje status begunca zvezni sekretariat za notranje zadeve. Zato je tudi sprejemališče za begunce organizirano v Beogradu. To za Slovenijo pomeni voziti vse na meji zajete prebežnike v Beograd, vsakodnevno koordinirati z diplomatsko konzularnimi predstavništvi teh držav. Glede na sedanji in bodoči status Slovenije je nedvoumno, da bo morala republika Slovenija L£[A SONfcMi STRANI ALP !B Je treba Prayilno ?k'h kraji^*na: 22/ februarja - Letošnjo zimo je zrak v več sloven- l!1(,ividua)n„Zf alJ *asa čezmerno onesnažen, za kar so kriva tudi Da Ml . na kuriš?« »i««,*: i.i______!__________i:„„o „i: iŠki komiti neko,iko zmanjšali onesnaženost ozračja *ani>» z raz J 28 urelanie prostora in varstvo okolja izdal Jj^a Center aV-1°»SVetova,no s,užbo ljubljanskega trgovskega pod-Vi,,,o kurjenje °Stni ,etak z naJPomembnejšimi nasveti za prakse«, ^koHCNlH PEČEH ali kotl'h na trdo kurivo kurimo v t s praviin• .se p,im dvigajo navzgor mimo pregrad do dimnica, kar H rleniem zagotovimo enakomerno odgorevanje Ja kUpu nrlOSezemo na dva načina. Prvi način (slika 1): zakurimo v ka- Oriip; °^a' kl odgoreva skladno s količino dovedenega l'slemo na en80'" (slika 2): zakurimo drva do žerjavice, ki jo po-k a s strani iritl]fn kurišča; ob njej naložimo premog, ki odgo-n rJ«nje (slika S- k?ličino dovedenega zraka. Nepravilno r JpreJ zaduš' na zerJavico naložimo premog, ki žerjavico i r vut1' nato Pa zagori v celoti. Zaradi prevelike toplote e8ulat0r V|eif"a pa zag°n v celoti. Zaradi prevelike toplot« tOVno duši *hz.manJša dotok zraka v kurišče, zato se ogenj po j.Adenz dimnih v Je slab izko"stek kuriva, že v kotlu nastaja ^Jejo zrak pllnov> ne dovolj zgorjeni plini pa močno onesna- \/ '. lo: voditi lastno begunsko politiko. V sekretariatu pripravljamo strokovne podlage, ki jih bomo ponudili vladi in skupščini. Pred kratkim smo begunsko problematiko in naše videnje reševanja tega problema predstavili na republiški komisiji za mirovno politiko. Mi predlagamo organizacijo begunskega sprejemališča v Ljubljani, stvar vlade, parlamenta, sekretariata za mednarodno sodelovanje kot zunanjega ministrstva pa je, kakšno politiko bo republika Slovenija vodila do beguncev. V vsakem primeru predlagamo, da se upoštevajo vsi mednarodni standardi za podeljevanje statusa beguncev. Bo pa to velik finančni zalogaj, saj je treba ljudi, ki so v glavnem brez sredstev za preživljanje, vzdrževati, jim poiskati delo, stanovanje.« Pa bo Slovenija kaj strožja, kot je zdaj Jugoslavija do ljudi, ki bodo prihajali k nam? »Restrektivno politiko bi morali uvesti za vstopanje ljudi, ki prihajajo samo zato, da bi Slovenijo izkoristili za ilegalno prehajanje na zahod. Tiste, ki bodo zahtevali politično zatočišče, bo potrebno obravnavati po mednarodnih standardih in jim dati zatočišče. Pri pripravi strokovnih podlag sodelujemo z nekaterimi mednarodnimi organizacijami, ki delujejo v Sloveniji. Stvar policije je res, da dodeljuje status begunca, da skrbi za nastanitev, začasne dokumente beguncev, vendar pa se morajo vključevati tudi druge organizacije, od organizacije za pomoč političnim beguncem do humanitarnih organizacij, vključno z vlado in parlamentom.« Nad t.i. zeleno mejo naj bi v prihodnje bedeli samo slovenski mejni policisti. Kdaj se bo JLA umaknila? »V republiškem sekretariatu za notranje zadeve predlagamo, da bi zeleno in modro mejo varovale policijske enote, tako kot to delajo v večini evropskih držav. Predlagamo tudi ukinitev mejnega pasu (sto metrov, ponekod več), ki ga ima v Evropi samo Jugoslavija. Dokler ne bomo uredili (tudi) meja, se Evropi ne bomo mogli približati.« Večkrat beremo o streljanjih na meji, predvsem z Italijo. Je to potrebno? »Kontrolo gibanja ljudi v obmejnem pasu opravljajo policijski in vojaški organi, za varovanje zelene meje pa so zadolženi vojaški organi. Ti imajo v pooblastilih nemogočo določbo, ki jo tako mi kot javnost stalno oporekamo, to je, da lahko streljajo na vsakega pre-bežnika, če se na poziv vojaka ne ustavi. Za poskus ilegalnega prebega je kazen sodnika za prekrške nevredna omembe, če prebežnik ne počaka, pa lahko celo izgubi življenje. To je nesmiselno, tudi zato predlagamo, da nadzor nad mejo prevzame policija.« Pa imate za to delo dovolj policistov? »Policijske enote bo seveda treba okrepiti, vendar pa bodo gotovo za desetkrat manjše od vojaških. Gre tudi za racionalizacijo.« Tihotapstvo orožja se je lani izjemno razcvetelo. Kako uspešni ste bili pri odkrivanju? »Na mejnih prehodih, največ na Šentilju in Ljubelju, smo lani prijeli skoraj 700 ljudi, ki so se ilegalno vnašali orožje in strelivo. Zasegli smo več kot sto revolverjev, več kot sto malokalibrskega orožja, 71 lovskih pušk, samokrese, specialno vojaško orožje in okrog 106.000 kosov ostrega streliva. Ilegalni vnos se je v primerjavi z letom prej povečal kar za 400 odstotkov, povečal se je tudi legalni uvoz. orožja.« Zvezna vlada je pred kratkim sprejela omejitve glede legalnega uvoza. Je to prava poteza? »Carina že prehiteva, izvaja ukrepe, mislim pa, da bo treba prenoviti predvsem zakonodajo o orožju, ravno tako zakonodajo o vnosu orožja, jo uskladiti z zakoni, ki jih pripravljajo v državah Evropske skupnosti in tudi s konvencijami in direktivami Evropske skupnosti in Sveta Evrope. Slovenija ima svoje predloge pripravljene. Zagovarjamo restriktivno politiko, sistem, kot ga bodo imele države Evropske skupnosti.« Katere so ključne naloge mejne policije v prihodnje? »Trgovina z orožjem, mamili in preprečevanje mednarodnega terorizma vseh vrst. O mednarodnem terorizmu na naših tleh zaenkrat policija še nima podatkov, treba pa je nanj računati, saj je naša država tranzitno območje.« • H. Jelov-čan, Slika: J. Cigler Kam greš, cestni denar? O tem, da se bo slovensko gospodarstvo letos najbrž moralo obrisati pod nosom za 2,3 milijarde dinarjev, je bilo v zadnjih dneh prelitega že toliko črnila in izrečenih toliko žal-tavih besed na račun republiške vlade, da ga najbrž ni vrabca, ki ne bi vedel, za kaj gre. Za že omenjenih 2,3 milijarde dinarjev, seveda, ki smo jih vozniki pošteno nakapljali v proračun z bencinskim dinarjem, cestnimi taksami in cestninami zato, da bi se nekoč v bližnji prihodnosti vozili po boljših, lepših, varnejših cestah. Razumemo, da je slovenski proračun zaradi zvečine po-kleklega gospodarstva pa zaradi velikih socialnih problemov pa zaradi upokojenske veletovarne pa še zaradi marsičesa na kolenih. A tebiničmeninič vzeti nekomu namensko zbrani denar, v tem primeru, cestarjem za gradnjo novih cest, pri tem pa niti ne odkrito povedati, v kaj naj bi se ta denar prelil, je vendarle zelo nedemokratična, da ne rečemo še kaj gršega, poteza demokratične slovenske oblasti. Pri tem je še posebno čudno obnašanje prometnega ministra, kije še lani vroče zagovarjal diferencirano ceno goriva v Jugoslaviji, zdaj pa, razen tega, da drži moralno podporo cestnemu gospodarstvu, ne stori nič. Vlada pač predlaga drugače... Nekaj podobnega smo slišali tudi iz ust kulturnega pa šolskega ministra. Oni so za, vlada ni. Kdo, za vraga, potem sploh je vlada, če ne ministri, kdo v njej je tako močan, da preglasi druge in lepo pospravi denar? Od razpredanj o politiki seveda ne bomo imeli prida. Kot kaže, na Gorenjskem tudi še ne bomo imeli novega odseka avtomobilske ceste od Hrušice Vrbe. Žal. Prav ta odsek je ena od gorenjskih cestnih črnih točk. Na prste ene roke bi lahko prešteli tedne, ko se na njem ne bi krivila pločevina in tekla kri. # H. Jelovčan LETOS ŽE 5 MRTVIH Ledena cesta V soboto, 23. februarja, ob osmih zjutraj je 47-letna Stanislava Kralj iz Begunj z jugom peljala po lokalni cesti od Begunj proti Lescam. V bližini kapelice pri naselju Hlebce je na ledeni cesti zavirala. Zaneslo jo je levo, avto je z desnim bočnim delom silovito trčilo v deblo hruške. Voznica je bila v nesreči huje ranjena, njen sopotnik, mož Janez Kralj, roj. 1936, pa je slabi dve uri kasneje umrl v jeseniški bolnišnici. Otroka našla bombo V nedeljo ob 12.30 sta otroka S. M. in S. H. z Jesenic v opornem zidu v odtočnem jašku pod železniškim nadvozom zagledala plastično "igračo" in jo odnesla domov. Oče S. M. je takoj ugotovil, da je ročna bomba in jo odnesel na jeseniško postajo milice. Planinko zadelo kamenje V nedeljo je v 21-letno planinko Martino Rihtar z Brezni-ce na pobočju Jalovca, v t.i. Jalovških koloarjih, nenadoma priletelo kamenje in jo zadelo v glavo. Za pol ure je izgubila zavest, nato pa krenila proti domu v Tamarju. Do tja so ji pomagali trije planinci. Rjava Sava A. N. z Jesenic je v nedeljo popoldne pod železniškim mostom proge Jesenice - Nova Gorica opazil onesnaženo Savo in o tem obvestil Center za obveščanje Kranj. Strokovni ogled je pokazal, da se je onesnaženje začelo pod obratom Lužilnice Železarne. Iz usedalnega bazena lužilnice je po odtočnem kanalu odtekala vsebina, pomešana z blatom, v Savo. V ZSMH so vzeli vzorce za pregled, v Železarni pa zaustavili nadaljnje iztekanje. Ribe niso poginile. • H. J. [GORENJSKA NOČNA KRONIKA slika 3 ;ožimo dr^ar0^11*1" PEČEH ali kotlih na trdo kurivo na- ki nastar Va s spodnie ,tPr?^°,g, \Velik zalogovnik; v njem kurivo odgo- kanalih,: J<= strani skladno s količino dovedenega zraka. Plini, (sHka 4). slika 4 ki nastanejo ob gorenju, oddajo toploto v številnih vertikalnih kanalih, zato je velik izkoristek kuriva, toda le ob polnem gorenju Obrnjena sreča Nekaj minut pred polnočjo je A. M. iz Podlubnika klicala škofjeloške policiste in potožila, da njen bivši mož doma pijan razgraja. Možje v modrem so možakarja našli spečega. Ko so hoteli priti resnici do dna, so ugotovili, da ga je ženska sama izzivala. Namesto njega bodo sodniku za prekrške prijavili njo. Brusilca nožev Stanovalec iz Frankovega naselja v Škofji Loki je poklical policijo, ko je opazil hoditi po naselju sumljiva moška, ki sta brusila nože in škarje. Policisti so ju legitimirali in preverili in ker nista imela dovoljenja za opravljanje obrti, napotili domov v Bosno. Ali sta jih poslušala ali pa le zamenjala občino, ne vemo. Neljub priseljenec Nekemu drugemu stanovalcu iz Frankovega naselja pa je prekipelo, ker je sosed S. B. ob dveh ponoči pritiskal na njegov zvonec in glasno navijal glasbo. S. B., ki se je v Frankovo naselje priselil pred kakšnega pol leta, je bil že dober znanec kranjskih policistov, zdaj pa si z vznemirjanjem novih sosedov nabira črne točke tudi pri škofjeloških. Prepolna mera D. M. iz Zminca, ki je popoldne pijan prišel v restavracijo v Nami in zahteval pijačo, je očitno precenil svoje pivske sposobnosti. Ker mu natakarica ni hotela postreči, je, namesto da bi lepo odšel, začel vpiti nad njo in gosti. Policisti so ga odpeljali s seboj in ga zadržali, dokler se mu alkohol ni razkadil. Če gospodar nima pameti... F. A. iz Žabje vasi pri Gorenji vasi, dobra "stranka" policije, je popoldne prišel pijan domov in izzivati ženo, Češ da mi niti jesti ne da, čeprav mu je postregla. Ko jo je hotel udariti, mu je ušla, rešil jo je sin, ki je prišel domov in poklical na po moč varuhe reda in miru. Ti so razgrajaškemu gospodarju svetovali, naj gre lepo spat. Očitno v postelji ni dolgo zdržal, saj so morali policisti še enkrat v hišo. Tokrat se je F. A. znesel nad posodo, kričal nad hčerko in njenim fantom. Pomiril seje šele na policijski postaji v Škofji Loki, kamor so ga odpeljali na streznitev. ŽUBSOTESCHLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 26. februarja 1991 NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJEJO VSI KUPCI jim ci KRANJ Koroška c. 16 tel.: 064/22-249 1. nagrada: videorekorder SHARP - v sodelovanju s HI-FI center mAgeft 2. nagrada: pijača v vrednosti 3.000,00 din v diskoteki PRIMADONA Trebija 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 • JEANS CLUB PETRIČ 4 nagrada 10 x pizza in pivo v pizzeriji ORLI v Tenetišah 5. in 6. nagrada: bon v vrednosti 500,00 din-JEANS CLUB PETRIČ 7., 8., 9. in 10. nagrada - letna vstopnica za diskoteko PRIMADONA Trebija IMENA NAGRAJENCEV BODO OBJAVLJENA V GLASU JEANS HLAČE ŽAMETNE HLAČE JEANSJAKNE TRENIRKE MAJICE SRAJCE 349,00 399,00 499,00 399,00 259,00 299,00 PRIDITE, MOGOČE VAS ČAKA TUDI SREČA LIP Bled, vam v svoji poslovalnici na Bledu nudi izredno ugodne možnosti pri nakupu stavbnega in sobnega pohištva 110 % popusta za gotovinsko plačilo t pri nakupu nad 20.000 din brezplačen prevoz do 50 km • ugodni 6-mesečni krediti. ^ODLIČNA KVALITETA, VELIKA IZBIRA, UGODNE CENE ' Obiščite nas v naši poslovalnici tffe LIP Bled - telefon 77-161 V naših poslovalnicah z gradbenim materialom v Hrastju in v Stražišču vam nudimo naslednje ugodnosti: • 5 % popusta za takojšnje gotovinsko ali negotovinsko plačilo • 5 % popusta za takojšnje plačilo pri nakupu preko Stanovanjske zadruge • kreditna prodaja na tri obroke • kreditna prodaja preko Stanovanjske zadruge • posebna prodaja ostankov gradbenega materiala po izredno nizkih cenah Informacije dobite na telefonskih številkah: 35-504, 33-496, 35-508 NE PREZRITE! V veleprodajnem skladišču živil v Stražišču pa nudimo zasebnikom in podjetjem za takojšnje plačilo 4 % popusta! Informacije o naši pestri ponudbi dobite na tel. št.: 12-130 in 11-745 IZBERITE IZBIRO! j XlUiX TRGOVINA Reševa 14, Kranj Primskovo Nudimo vam: vse pripomočke za šivanje in pletenje, pripomočke za izdelavo tapiserij in makrameja, gobeline itd. Pomagamo vam prihraniti in vam svetujemo. Odprto vsak delavnik od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. GRADIŠ p. o. Lesna industrija in objekti Škofja Loka Po sklepu Delavskega sveta podjetja bomo prodali na javni licitaciji naslednja RABLJENA OSNOVNA SREDSTVA: 1. Osebni avto ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1984 v voznem stanju (KR 124-696). Izklicna cena 10.000 din. 2. Osebni avto LADA KARAVAN 1300 S, karamboliran, v nevoznem stanju, letnik 1987 (KR 154-802). Izklicna cena 10.000 din. 3. Osebni avto LADA KARAVAN 1300 S, v voznem stanju, letnik 1985 (KR 135-946). Izklicna cena 30.000 din. 4. JERALNA ŽAGA "ELU" MGS 72, letnik 1980, poškodovana. Izklicna cena 1.500 din. Licitacija bo v četrtek, 28. 2. 1991, ob 14.30 uri v prostorih GRADIŠ, LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Blago si interesenti lahko ogledajo od 14. ure dalje. Davek plačajo kupci od izlicitirane cene. Kandidati morajo pred licitacijo položiti na blagajni 10 odstotkov kavcije od izklicne cene. AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj CESTN0PR0METNIH PREDPISOV v novem Gasilskem domu na Trati pričetek: marec 91 praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in GOLF INFORMACIJE: telefon 631-729 TRGOVINA S STANOVANJSKO OPREMO Kranj, Cesta talcev 7 na dvorišču gostilne Blažun DOBRA PONUDBA italijanskih ploščic »RICCHETTI« in NAJCENEJŠA PONUDBA ploščic DOMAČIH PROIZVAJALCEV že od 155,00 din/m2 naprej ZADRUŽNIKI! Kopalniško in sanitarno keramiko lahko kupite z naročilnico zadruge tudi pri nas! IZ PROGRAMA POHIŠTVA NUDIMO: • spalnice • samske in otroške sobe • predsobno pohištvo • vgradne omare po naročilu • sedežne garniture • vzmetnice Poleg razstavljenega blaga prodajamo tudi izdelke iz programov najbolj znanih proizvajalcev. NAJNIŽJE CENE • STROKOVNI NASVETI Delovni čas: od 9. -12. ure, od 15. -19. ure sobota od 9.-13. ure Telefon:22-001 Obiščite nas! OSNOVNA ŠOLA DR. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKA BISTRICA razpisuje delovno mesto UČITELJA TELESNE VZGOJE Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o osnovn1 šoli. ofknJerOfo lou program • KREPI CELOTNO MUSKULATURO • POVEČA GIBLJIVOST VSEH SKLEPOV • IZBOLJŠA PREKRVAVITEV TELESA ESMA PLANINŠEK STARA CESTA 15. KRA^.J 064/28-32J SLENDER YOU NEGUJE VAŠE TELO KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA p.o. Gorenjska c. 19/a 64240 Radovljica Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJA Pogoji: končana ekonomska srednja šola (V. zahtevnostna stopnja) 4 leta delovnih izkušenj v stroki poskusno delo 60 dni Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kaniti naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev P Ijejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. ^» Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku pisa. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ, b. °' objavlja JAVNO LICITACIJO za sanitetno vozilo CITROEN CX 20 SU, reg. št. K* 142-941, leto izdelave 1986, prevoženih 159.000 km. Izklicna cena: 56.000,00 din. . *p Licitacija bo v petek, 1. 3. 1991, ob 10.30 uri v garaži * Kranj. M Ogled licitiranega vozila bo možen eno uro pred samo " cijo. • |i' Udeleženci javne licitacije morajo pred licitacijo vplaČ3 citacijski komisiji kavcijo v višini 1.000,00 din. .^3-Licitirani avto je treba plačati in prevzeti v 8-dneh po " ciji, sicer kavcija zapade. Davčne obveznosti poravna kupec. . 122^26. februarja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 15. STRAN OGLAS MALI OGLASI 27-960 _ Cesta ]Lfl 16 jg&RATI STROJI KUut? motorno ŽAGO Dolmar in KIN|JSKE ELEMENTE. Ogled od 5V>o 19. ure Ma)j jane2 Rodine itl^vnica 2601 kva,'tetni GLASBENI STOLP, doIh ° Prodam « 28-575, po-_2605 ^"•nTNAKLADALKO. Čebulj, ^S^T^^Cerklje_2607 /odam 1-osni traktorski VOZ 16 ", Slivnik Janez-26SP8 j^OBRAŽEVANJE £R!J-KT0RIC0 za an9|ešk' jezik fra6^.« otroka, dobro plačam. Š ili: &LED RADnvi upa % KUPIM LAMOREZNICO Ultra ali špajser, ' v.soklm !«1/374-305 Ku kupim. « 2585 Si^'^AKLADALNO PRIKOLICO TOn?i J5 do 19 k"b- m. in TRAK-IOR'MT539ali533.---— 41-813 2626 15« ,Un,verzalno stružnico do • pružne dolžine. « 68-237 2640 JERVISAVTOGUM Remene Vinko Cerklje jenjava, popravila, centriranje in Prodaja vseh vrst 9um. Se Priporočamo! JOKALI Pro°«:t«tru KranJa oddam urejene VlMn 2.za mirno obrt ali TRGO-V^*23J554_2581I naii^^l" Jesenic oddajamo v oprem. POSLOVNI PROSTOR, Stvom i2 Vsem Potrebnim pohi-!,nnnm Informacije na « 2622 ure vsak ^telefonom 'Pd-81-827 °d 18-20 'GOrTirT-----—— m Jm deJavnico približno 30 kvad. %06i/Dc'ni Radovljica. Pokličite 5^11^6__2639 * 4KVoo,aiem PROSTOR za obrt 2655 ^OSESTI V ČETRTEK, 14. MARCA, KONCERT SKUPINE POP DESIGN SERVIS OGREVALNIH NAPRAV BEVK, «11-060. Popravila - montaža oljnih gorilnikov, kotlovne avtomatike, električnih radiatorjev, termoakumulacijskih peči, bojler-jev, profesionalnih frizerskih aparatov ter ostalih grelnih naprav, obvešča svoje stranke, da sprejema naročila na « 11-060. Se priporoča mol 2457 Imate 3.500 DEM jih želite varno in skrbno podvojiti, pomnožiti. Mirt, Strahinj 93, Naklo 2650 2651 OSTALO seniCem QARa2o na Titovi 20, Je-*°6lmri 5°„ ugodni ceni. ^deS^^1^ «■ » "o ggVgSTgLfl gl^lJ^nareladiiCe. ^^Bao^^^o, naj pokliče ,,ave či**L '■ Udi Popravila, pre-^aš«n &ieLbo'leriev, čiščenje Sm°«rS^,,e.iPd"-). vam nare-5»0ii (saVniVt?H'n.hitro De,amo s L ',• tarnamo-). z 28-427 «° m solidno ceno! « *W 2331 p^4'Kranj, tel.24-787 PRAVI NASLOV ZA VSE, KI IŠČEJO PRIMERNO darilo cfr" Se^^dnjegadonaj-Sah-2vo7Hom f° ek8kl^ivnih * 0 Porok« m -;,a9uar XJ 6, vo-Savr>ostne v«J?°Sl0vne Pratnerje, Prodam 2 GOBELINA v okvirjih. « 70-093, popoldne Prodam dve MEDICINSKI POSTELJI in KRZNEN PLAŠČ. « 620-968 _2594 Prodam belo KRZNENO JAKNO številka 40. « 58-282_2596 Poceni prodam nenaseljen 250 I AKVARIJ, g 48-043_2609 NA ČEŠKO Z TAG GLOBUSTUR. « 061/737-682 Zelo ugodno, samo za 360,00 din - BRNO, PRAGA 460,00 DIN + 50 DEM, ugodno nakupi. Odhodi iz Kranja, Radovljice, Jesenic, Žiri, Železniki, Škofje Lo ke, Ljubljane._ 2648 PRIDELKI Prodam KROMPIR za krmo. Rako- vec, Poljšica 8, Podnart_2598 Prodam KORUZO v zrnu ali šrota-lo. Krivic, Zgoša 22, Begunje 2631 STAN, OPREMA OPREMO za frizerski salon, prodam. Salon Apolon, Linhartov trg 9, Radovljica_2589 Poceni prodam POHIŠTVO, za dnevno sobo. « 33-305 2604 6 delno omaro za dnevno sobo. •»37-158 2634 SEX SHOP VIDEOTEKA TEL 064/81296 JESENICE, Titova 18 a NOVO PRVI NA GORENJSKEM VARSTVO Iščem VARSTVO na vašem domu, za eno leto starega fantka. « 35-404_2602 Nudim varstvo otrok na svojem domu v Radovljici. « 75-466 2630 VOZILA Prodam JUGO 45, letnik 1989 -marec, garažiran, 13.000 km. « 21 -728, popoldne_ Z GTL 55, letnik 1986, 53000 km, garažiran, ohranjen, prodam za 6000 DEM. «37-291, Smledniška 82, Kranj _2259 R 19, star dve leti, prodam. « 65-651 2380 Prodam HROŠČA, letnik 1970, ogled popoldan. Šolska 10, Škofja Loka_2523 Prodam Z 101, letnik 1974. Herman Mubi, Predoslje 145_2580 Prodam JUGO 45, star 6 let. « 57- 557_2582 Ugodno prodam 4 leta star R 4 GTL. Nastran Filip, Trata 4, Cerklje _2584 Prodam OPEL MANTO, letnik 1976, registrirana do junija 1991, 1.900 kub., zelo poceni. Janez Raj-har, Linharjev trg 30 - župnišče, Radovljica_ 2586 Prodam R 4 GTI, letnik 1985, na novo pobarvan. Cena 4.500 DEM. Miran Pavlovič, Korzika 6, Gozd Mar- tuljk__2590 Prodam karamboliran NISSAN Mi-era, letnik 1986. Repe, Spodnje Gorje 8 2591 Prodam BMW 316 I, letnik 1979. Kropar, Škofjeloška 19, Kranj 2592 Prodam Z 101, letnik 1980, registrirano do oktobra 1991. « 68-321 _2593 Ugodno prodam GOLF Diesel, letnik april 1989. Pot na polje 32, Pri- stava pri Tržiču_2595 Prodam rdeči JUGO 45, star 20 mesecev, cena 6800 DEM. Punger-čar, Brezje 80C,Črnilec_2597 «-- Prodam Z 128, letnik 1987, cena po ŽIVALI dogovoru. « 632-468, pod Plevno 5_2603 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983, registrirana do decembra. « 24-633_2606 Prodam karamboliran avto Z 750, letnik 1980.« 51-445, popoldan __2608 Poceni prodam lepo ohranjeno ŠKODO S 105, letnik 1980. « 48-043_2610 Prodam JUGO Skala 55, star 9 mesecev, za 10.000 DEM, z dodatno opremo. Oretnikova pot 15, « 27-102__2611 Z 750, letnik august 1984, ugodno prodam. Planinšek, Britof 51, « 39-548_2612 Prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1980.« 622-525, popoldan 2614 Prodam 126 P, letnik 1990, prevoženih 7.500 km. « 11-622 2615 Prodam Z 101, letnik 1983, registrirana do decembra 1991. « 36-811 _2617 R 4 GTL, letnik 1987/88, prevoženih 32.000 km, registriran do 13. oktobra 1991, prodam. Perdan, Prebačevo 40_2618 Prodam JUGO Koral 45, letnik oktober 1988. « 26-961 int. 51 dopoldne, Kališka 10, Kranj - Drulov- ka_2620 Prodam Z 101 Special, letnik 1981 in DIANO, letnik 1980.« 28-645 _2621 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984, za 4.000 DEM, « 27-259 2623 R 4 TL, ugodno prodam« 79-966 __2624 Prodam GOLF Diesel JX, letnik 1985/86, prevoženih 60.000 km, z dodatno opremo ali brez. « 58- 375_2625 Prodam GOLF Diesel JX, letnik 1985/86, prevoženih 60.000 km z dodatno opremo ali brez. « 58-375 _2627 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1981. «34-164_2632 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989/12 , garažiran. «50-132 2633 Prodam VW 1303, letnik 1975. Bre-zovnik Ljubo, Alpska 13, Bled 2636 Ugodno prodam dobro ohranjeno R 4 GTU, letnik 1983. Kavčič Anton, Podljubelj 29, Tržič, vsak dan do 15. ure_2637 Prodam R 4 GTL, letnik 7/1988, 21000 km, garažiran, 7500 DEM. «621-081_2642 Prodam Z 101 Scala 55, letnik 1988, registriran do februarja 1992. Traven Boris, Rakovica 1, Zg. Desnica 2642 Ugodno prodam poškodovano 101 lux, letnik 1976. « 28-807 2643 Nujno prodam JUGO 45, julij 90, prevoženih 10.000 km, rdeče barve, za 8200 DEM. Robert Zupančič, Na Bregu 7, Gozd Martuljek 2644 Prodam 126 P, letnik 1979, registri-ran do septembra 1991, cena 1.000 DEM. Jug, Za žago 12, Bled 2647 Ugodno prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989.« 721-018 2653 SUBARU SDX 700, junij 1989, prevoženih 23000km, ugodno prodm. « 632-697 _2654 ZAPOSLITVE 2.000,00 do 4.000,00 din na vikend dobi potnik z lastnim prevozom. « 27-995_2335 Nov sodoben FRIZERSKI SALON, zaposli samostojno, kreativno frizerko. Salon Apolon, Linhartov trg 9, Radovljica_2588 Če imate finančni problem javite se za potnika DZS. Tedensko izplačilo provizije zaželjena srednja izobrazba. Pokličite po 17. uri na «58-154__2599 AVTOMEHANIK ŠOFER kategorij C, E, D, z dolgoletno prakso išče zaposlitev.« 65-786 2646 Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg in SVINJO težko 200 kg. Dolenc, Sopotnica 15, Škofja Loka 2600 Prodam TELICO Simentalko, v sedmem mesecu brejosti, lahko tudi zamenjam za teličko čez 100 kg teže. Roblek, Bašelj 15, Predvor _2616 Prodam sedem dni starega BIKCA križanca. Rozman, Gorica 8, Radovljica_2619 Prodam BIKCA starega 10 mesecev. Gorjanc, Voglje - Kotna 3, Šenčur_2629 RJAVE JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČKE, prodam. Stano-nik. Log 9, Škofja LOka « 65-546 _2645 Pdrodam 8 tednov staro TELIČKO Simentalko, za nadaljno rejo ali zakol. Jama 31 2652 V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga in nepozabljena MARUŠA ČERNILEC Vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala. ŽALUJOČI: VSI NJENI Hiša tiha je postala, ko vzela si od nas slovo, a v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. V SPOMIN MARIJI SODJA 26. februarja mineva leto dni, odkar si se poslovila od nas draga mama, babica in prababica. VSI NJENI Poljče, 26. februarja 1991 OPRAVIČILO Pri objavi ZAHVALE Franca Lokarja, ki smo jo objavili 8. februarja 1991, smo namesto Kumpovim zapisali Kumrovim. Za neljubo pomoto se opravičujemo vsem sorodnikom. ZAHVALA Ob nenadni, mnogo prerani izgubi, dragega moža, očeta, brata, strica, tasta JANKA MOHORIČA iz Zg. Besnice, p. d. Tibernikovega se najlepše zahvaljujemo dobrim sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ter pevcem iz Nakla za lepo petje. Zahvaljujemo se bivšim sodelavcem Poklicnim gasilcem Save, IGD Sava, GD Bes-nica, DO Sava, Radio-klubu ISKRA in Društvu invalidov Kranj. Hvala Ivanovim sodelavcem DO Sava, Tovarna TKI in VLP, Zdenkinim sodelavkam iz Iskre — Števci in Romanovim — družini Golja in sodelavcem za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Vsem še enkrat Iskrena hvala! VSI NJEGOVI Zg. Besnica, 15. februarja 1991 ZAHVALA Razcvete se cvet pomladne rože in sije pomladni dan, kot luč. (T. Kuntner) Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, tete, tašče, babice in prababice ANE BREZAR roj. Omers, iz Cerkelj na Gorenjskem se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem, za izkazano pomoč, izražena sožalja in darovano cvetje. Lepo se zahvaljujemo dr. Beleharju in strežnemu osebju ZD Cerklje ter bolničarskemu osebju Instituta Golnik za nesebično skrb in nego v času bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Lojzetu Zupanu za njegov obisk v bolnišnici, g. župniku Stanetu Gradišku iz Cerkelj za tolažilne besede na domu in lepo opravljen pogrebni obred, zvonarjem, pevcem za ganljivo petje in recitatorjema za podano umetniško besedo ob odprtem grobu, ter pogrebniku Jeriču, za pogrebne usluge. Vsem in vsakomur, ki ste nam v teh težkih trenutkih slovesa stali ob strani, še enkrat od srca hvala za pomoč in sočustvovanje. VSI NJENI Cerklje na Gorenjskem, Kokrica, Kranj, Šenčur, Adergas, Mlaka ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, stare mame, prababice in tašče ALOJZIJE ŠTULAR roj. Hlebčar Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu Vinku Vodniku, g. župniku in Jožetovim sodelavcem ter vsem za podarjeno cvetje, sveče, rože in za izrečeno ustno in pisno sožalje. Vsem in vsakemu še enkrat posebej iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI! Srakovlje, 12. februarja 1991 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče HELENE RAKONIC roj. Gorenec se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vso pomoč. Posebna zahvala sodelavcem Tekstilne tovarne Zvezda, Save iz Kranja in Gorenjskih oblačil, gospodu župniku za opravljen žalni obred in pevcem za občuteno zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo imeli radi. ŽALUJOČI: mož Ivan, hčere Slavi, Marjeti in Mojca z družino in ostalo sorodstvo Šenčur, 17. februarja 1991 NOVICE IN DOGODKI V Sloveniji bo tudi letos vrsto turističnih prireditev Veliko veselic, malo prikazovanja dediščine Kranj, 25. februarja - V vsakem vsaj malce turističnem kraju vsako leto poskrbijo, da z najrazličnejšimi prireditvami popestrijo oddih svojim gostom in obiskovalcem. Prireditve pa so tudi priložnost, ko se zberejo domačini, saj se večinoma zaključijo z veselico ali pa je cela prireditev zgolj veselica. Tako je tudi letošnji koledar prireditev v Sloveniji precej bogat. Kot ugotavljajo pri komisiji za kulturo pri Turistični zvezi Slovenije, se je tudi ob lanskoletnih prireditvah pokazalo, kako nujen je celovit pristop k oblikovanju turističnih prireditev. To pa pomeni, da je pri pripravi prireditev pomembna tako vsebina kot tudi propaganda, dekoracija in kulinari-ka. Čeprav so se v zadnjih letih prizadevali za dvig kakovosti prikazovanja naše dediščine tudi ugotavljajo, da se kičastega praznovanja in klovnovstva na prireditvah še nismo otresli in da se prireditelji premalo zavedajo, da je prikazovanje dediščine nekakšno igranje zgodovine, živi muzej. To pa zahteva strokovnost, zato so konec lanskega leta pri oddelku za etnologijo na Filozofski fakulteti ustanovili tako imenovani MLAJ - Center za raziskovanje in promocijo kulturne dediščine Slovenije. Ob listanju letošnjega koledarja prireditev je še vedno opaziti precej takšnih, ki jim je glavni namen veselica in zaslužek prireditelja. Predvsem pohvalno pa je, daje med prireditvami veliko večjih športnih prireditev, ki so hkrati lahko turistično zelo pomembne, saj je na mnogih predvidena mednarodna udeležba. Prav tako je vse več tudi kulturnih prireditev, še vedno pa imajo turistična društva v načrtu organizacije tradicionalnih prireditev, kot so na Gorenjskem Ovčarski bal na Jezerskem, Blejska kmečka ohcet, Šuštarska nedelja, Kravji bal in druge. • V. Stanovnik Svobodni sindikati Slovenije Ne vidimo izhoda iz socialne bede Zaradi katastrofalnega položaja gospodarstva, namernih stečajev podjetij, odpuščanja delavcev, vse večja brezposelnih in socialna ogroženost, nespoštovanje delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb povzroča vse večjo agonijo delavstva. Svo-dobni sindikati so odgovorne in pristojne že večkrat opozarjali na to, vendar brez uspeha, zato so sklenili izraziti javni protest. Zahtevajo aktivno razvojno socialno politiko, saj vedno večje število prebivalstva ne vidi več izhoda iz bede. Slovensko skupščino in vlado opozarjajo, da grozi gospodarstvu popolna katastrofa, saj njuna politika ne zagotavlja možnosti za gospodarsko obnašanje podjetij in njihov razvoj. Delavstvu ob tem grozi nesluteno razslojevanje, veliko število brezposelnih in presežnih delavcev, pomanjkanje dela in ukinjanje delovnih mest. Pristojne organe opozarjajo na nespoštovanje zakona o delovnih razmerjih, iskanje bližnjice za odpuščanje presežnih delavcev (zlasti z zakonom o stečajih), neuveljavljanje kolektivnih pogob, ki so pogoj za socialni in družbeni mir, neuresni-čevanje zakona o zajamčenih plačah. V mnogih podjetjih ni več vprašanje višina plač, temveč celo njihovo izplačilo, zaradi česar sta ogrožena preživetje in dostojanstvo mnogih delavcev, potisnjenih v brezpravni položaj. Svobodni sindikati predlagajo skupščini, naj vladi naloži odgovorno obravnavo družbeno gospodarskih razmer in se tvorno obnaša do sindikalnih predlogov. V nasprotnem primeru se svobodni sindikati odvezujejo odgovornosti za socialni mir v Sloveniji. #D Z Žlebir potovalna j— agencija vas vabita, da se nam pridružite na »DVODNEVNEM« IZLETU v Lože pri Vipavi Odhod 8. marca ob 15. uri izpred hotela CREINA v Kranju. Prihod v Lože ob 17. uri, kjer nas bo v gostilni JEŽ čakalo obilno kosilo, poskusili bomo pristno vipavsko vino, pršut in ostale dobrote. Pripravili smo vam zanimivo popoldne in večer ob nagradnih igrah, plesu, presenečenjih... Sponzor izleta Marjan Sajovic - DISKONT pod klancem v Kranju. Vračali se bomo v zgodnjih jutranjih urah. .Prijave za izlet sprejemamo do zasedbe mest v avtobusu v malooglasni službi Gorenjskega glasa na cesti JLA 16 v Kranju. Cena izleta je 400,00 din na osebo. Naročniki GORENJSKEGA GLASA plačajo samo 300,00 din na osebo s potrdilom o plačani naročnini za to trimesečje. Vse dodatne informacije po tel.: 064/28-463. Vztrajni planinci iz Križev Prenova koče do 1993. leta Križe, 23. februarja - Člani Planinskega društva Križe so zadovoljni z rezultati svojega dela v preteklem letu, vendar jih letos in prihodnje leto čakajo še zahtevnejše naloge, so ocenili med današnjim občnim zborom. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram si bodo prizadevali, da bi prenovo svoje koče na Kriški gori zaključilo do stoletnice slovenskega planinstva. Veliko si obetajo od prodaje vrednostnih kuponov. Planinsko društvo Križe, ki deluje od 1949. leta, združuje danes kar 560 prebivalcev, od teh 373 odraslih, 32 mladincev in 155 osnovnošolcev. Njihova dejavnost je bila lani, kot je v svojem poročilu opisal predsednik Ivan Likar, dokaj raznolika. Osnovnošolci so obiskali dolino Vrata in okolico, za člane pa so organizirali več izletov v domače gore. Doslej so priredili 4 množične zimske pohode na Kriško goro, ki se jih je udeležilo skupno več kot 1400 planincev, samo letos več kot 700. Tradicionalni pohod na to goro imajo tudi vsak 1. maj, pri zavetišču v Gozdu pa proslavo ob obletnici požiga te vasi. Veliko skrbi so namenili čistemu okolju; ob poti h koči so namestili nove koše za smeti, odpadke z gore so odvažali s tovorno žičnico v dolino, enako tudi umazano perilo. Markacisti pa so imeli veliko opraviti z vzdrževanjem poti. Največ moči in časa, doslej so našteli okrog 3100 delovnih ur, so vložili v obnovo koče na Kriški gori. Lani so podrli del stare stavbe, posodobili kuhinjo in dokončali skupna ležišča, obenem pa so izkopali prostor za novo stavbo in jo posta- vili do prve plošče; v kleti so uredili sanitarije in zunaj izdelali novo greznico. Kljub delom so sprejeli okrog 30 tisoč gostov. Enako bo tudi letos, ko nameravajo podreti še preostali leseni del koče, spraviti novo stavbo pod streho in dokončati dela v pritličju. Vrednost teh del ocenjujejo na 75 tisoč DEM. Ker je bil prispevek trži-ške športne zveze in slovenske planinske zveze v preteklosti pičel in si tudi od revnega tržiškega gospodarstva ni moč obetati velike pomoči, so se kriški planinci odločili za izdajo vrednostnih kuponov po 150 dinarjev, za katerega si vsak darovalec pridobi pravico ene nočitve v novi koči do leta 2000. Doslej so prodali že okrog 130 kuponov, pripravljajo pa se na širšo prodajo kuponov po društvih in na raznih prireditvah. Na dobro obiskanem Občnem zboru so sprejeli program dela, v katerem so razen gospodarstvu namenili več pozornosti vzgoji mladih in varstvu narave. Srečanje so izkoristili tudi za ogled diapozitov, ki jih je v domačih gorah posnel domačin dr. Iztok Toma-zin, član AO Tržič. • S. Saje Tudi Radovijicani na Arihovo peč Radovljica, 25. februarja - Planinsko društvo Radovljica se bo s svojimi člani udeležilo tradicionalnega pohoda na Arihovo peč na sosednjem Koroškem, ki bo 3. marca 1991. Tega dne bo odhod posebnega avtobusa ob 7. uri izpred radovljiške avtobusne postaje. Za izlet, ki stane 100 dinarjev, prijave sprejema Verena Mencinger po telefonu 74-015 do četrtka, 28. februarja. Izletniki naj ne pozabijo potnega lista ali maloobmejne dovolilnice. • S. Saje Želja lovskih kinologov z Gorenjskega Čimveč dobrih psov in vodnikov Kranj, 23. februarja - Med 12. občnim zborom Lovsko kinološkega društva Gorenjske so pregledali delo v minulih štirih letih, s katerim se je društvo povzpelo v vrh te dejavnosti v Sloveniji. V prihodnjem delu, ki ga bo odslej vodil predsednik Alojz Mlakar, si bodo prizadevali za čim boljšo usposobljenost vodnikov in psov. Številna priznanja za uspehe. Dosedanji predsednik Lovsko kinološkega društva Gorenjske Jože Hauptman je v svojem poročilu opisal obsežno delo v letih 1987 - 1990. O uspešnosti dela v tem obdobju pričata že podatka, da so člani pripravili okrog 40 prireditev, za prizadevnost pa so nagradili s plaketami svoje organizacije 5 lovskih družin in 7 posameznikov. Iz lanske evidence je razvidno, da je med 1760 lovci iz 28 družin ter lovišč Triglavski narodni park in Kozorog skupno 576 Članov LKD Gorenjske, ki imajo 491 psov, od tega 345 živali s telesno oceno in preizkušnjo za lov. Samo lani so imeli v 31 leglih 179 mladičev lovskih psov vseh pasem. Lovski kinologi so vsako leto sodelovali na približno 200 skupnih lovih. Pomembno delo so opravili pri iskanju več kot 700 zastreljenih živali po krvni sledi; našli so 344 primerkov velike parkljaste divjadi od 682 iskanih živali. Za te in druge naloge so se uposabljali na seminarjih za vodnike lovskih psov in tečajih za šolanje psov. Čeprav vsako leto izšolajo okrog 5 odstotkov mladih psov iz 28 psarn, pa ocenjujejo, da bi jih morali glede na potrebe še trikrat več. Zadovoljni tudi niso s številom udeležbe na lovsko kinoloških prireditvah, na katerih je lani tekmovalo le 27 psov. Vseeno se lahko pohvalijo z lepimi dosežki; člana Zakrajšek in Šmid sta na lanskem troboju Italije, Avstrije in Jugoslavije zasedla 1. in 2. mesto, člana Vester in Raztresen pa sta se z mednarodne razstave lovskih psov vrnila z naslovi svetovnih prvakov. Društvo je uspešno organiziralo 12. četve-roboj v Bohinju leta 1988, od takrat vsako leto prireja troboj vodnikov psov krvosledcev, udeležuje pa se tudi drugih prireditev. Glavna letošnja naloga je, kot je naglasil novi predsednik društva Alojz Mlakar iz LD Škofja Loka, sodelovanje pri pripravi gojitvenih smernic Zveze lovskih družin Gorenjske in izpolnjevanje začrtanih obveznosti. Še naprej si bodo prizadevali, da bi izšolali čimveč dobrih vodnikov in lovskih psov, zlasti krvosledcev. Spodbuda pri tem jim bodo tudi odlikovanja Lovsko kinološke zveze Slovenije za 23 članov; na zboru so podelili še 4 znake vodnika psa in eno priznanje LKD Gorenjske, plaketo te organizacije pa je prejel Franci Primožič iz Tržiča. • S. Saje Letošnji Kmetijski sejem Poudarek izobraževanju Kranj, 25. februarja - Minuli teden se je v Kranju sestal organizacijski odbor za pripravo letošnjega Kmetijsko gozdarskega sejme, ki bo v prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu od 12. do 19. aprila. Odbor, ki ga vodi namestnica republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo Marija Markeš. seje odloČi', da bo na letošnjem sejmu izpostavil še posebej izobraževalne programe za kmetijstvo. Tako bodo med prireditvijo na sejmu tako imenovani izobraževalni dnevi za učence osmih razredov osnovnih šol. Na sejem pa bodo povabili tudi nekatere izobraževalne ustanove; kot je na primer v Šentjakobu v zamejstvu. Že prvi dan bo v okviru sejma tudi okrogla miza o kmetijstvu, na katero bodo povabili tudi predstavnike iz Železne Kaple. Borovelj in Beljaka, pogovor pa bo vodil član predsedstva Repu" blike Slovenije Ivan Oman. Sicer pa odločitev organizacijskega odbora napoveduje, da bo letošnji sejem zanimiv, pester in tudi drugačen od dosedanjih. Na njem bodo sodelovali Aktivi kmečkih žena, predstavljeno bo delo na domu, stara, a še vedno zanimiva obrt v Triglavskem narodnem parku (izdelovanje cokel, gorjuških pip...). Na lovsko informativnem dnevu bo predstavljen odstrel visoke divjadi, s tem v zvezi pa bo tudi posvet o predelavi in uporabi mesa divjačine. Gorenjska lovska zveza pa na' merava skupaj z gorenjskim Lovsko- kinološkim društvom v sejemskih dneh organizirati tudi pregledno razstavo lovskih psov-Organizacijski odbor si bo prizadeval, da bi bila poleg domače kmetijske mehanizacije na sejmu tudi mehanizacija iz drugi1! držav. Že na začetku pa so se srečali s paradoksalno oviro. Zvezn' predpisi na primer dovoljujejo uvoz avtomobilov, še vedno pa s0 na "prepovedni listi" kmetijski stroji... Sicer pa se je odbor odločilna bodo na sejmu tudi različni izdelki za široko potrošnjo. • Planinci pometajo pred pragom . -t/j Ljubljana, 23. februarja - Gospodarska komisija pri Plan' zvezi Slovenije je pripravila posvet o varstvu okolja z delov naslovom "Planinci pometamo pred svojim pragom". V P, -»v-delu srečanja so predstavili program ekološko naravnanih dej nosti, od varčevanja z vodo in energijo do prečiščevanja a, nih voda, ravnanja z odpadki in zmanjševanja vseh vrst D*P Planinci so se torej že zavedli potrebe, da začnejo postopn0. jj pravljati vsa žarišča onesnaževanja pri planinskih postojan^ seveda pa enako obnašanje pričakujejo tudi od drugih gosp°v jev v gorskem svetu, od žičničarjev, gostincev, gozdarjev, lp v in drugih. Posvet so izkoristili tudi za predstavitev proizvaja ^ in prodajalcev ekološko manj škodljivih sredstev in opreme-S. Saje VIDEO MAVRICA Mavčiče 59 NAJNOVEJŠI FILMI ODLIČNE KOPIJE POSEBNE UGODNOSTI Delovni čas: od 16.30 do 20. ure, sobota od 15. do 18. ure Milili flVTOBUSffl PREVOZI Za manjše in večje skupine po najnižjih cenatl tel.064/74 830 J Zakaj' Z Gorenjskim glasom lahko dobro in koristno varčujete. Vsak teden boste dobili 44 ali še več časopisnih strani dobrega, angažiranega1, zanimivega in zabavnega branja iz domačih logov, ob tem pa boste tudi prihranili. Če postanete naročnik Gorenjskega gl^sti' boste za 80 dinarjev na mesec dobili <0 povprečno 8 izvodov vsak mesec - torej c številko zastonj. Ob tem pa vam, kot ^ naročniku, pripada še 30 odstotkov pop^ pri malih oglasih, udeležba v Glasovih akcijah itd. Če varčujete - varčujte z Gorenjskim glasom. __/ Kako? ČP Glas 64000 KRANJ NAROČILNICA Podpisani kraj ulica sT _naročam časopis GORENJSKI GL^S __Začnite mi ga pošiljati dne- Obvezuiem se. da bom redno plačeval naročnino (obra čun za trimesečje) podpis nar°c