Gorenjska y Banka Banka o posluhom • NIŽJE OBRESTNE MERE • DALJŠA ODPLAČILNA DOBA VARNI JtRJ 7ST \NJ stua družba PARTNERU DOBRIM LEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEDE J J TEL/fAX:064/881-910, 881 -484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA ^IDEOSTRANEH IN MED PROGRAVCjU (Oet l**o L - ISSN 0352 - 6666 - št. 60 - CENA 130 SIT (10 HRK) Naftna družba Shell prodor na slovenski trg začenja na Gorenjskem Na Jesenicah prvi od 25 bencinskih servisov Kranj, petek, 1. avgusta 1997 Najemnik servisa je podjetje iz Zabreznice, ki je uspelo v zelo hudi konkurenci - Bencin na Shellovi Crpalki je menda boljši od drugih - Pri Shellu in Istrabenzu je možno plačevati s plačilnimi karticami Jesenice, 1. avgusta I5ktm ča*u j 50dJetje Shell V zelo e hčerinsko Slovenija, ki dela v sklopu a"ne družbe s sedežem na ^ozemskem, zgradilo mo-n^ren bencinski servis. Shell ejjj °i. kot načrtujejo, v sov1^ zgradil kar 25 servi" v> povprečni stroški gradnje enega znašajo od približno enega do poldrugega milijona dolarjev. Le štirje Shellovi servisi naj bi zrasli od slovenskem avtocestnem križu. Z začetkom obratovanja Shellove bencinske črpalke na Jesenicah je Gorenjska dobila že tretji tovrstni objekt, ki ni v lasti slovenske naftne družbe Petrol, d.d., saj že delata servisa Istrabenza Koper v Škofji Loki in Kamniku. Tudi Petrol, d.d., nadaljuje investicijsko dejavnost na Gorenjskem, saj pospešeno zaključuje gradnjo bencinskega servisa v Šenčurju. Shell Slovenija je letos januarja, pred začetkom nJa razširitev dobre gorenjske mreže bencinskih servisov se sredi avgusta obeta v Šenčurju gradnje, z javnim razpisom iskal najemnika za bencinski servis na Jesenicah in na razpis se je javilo več kot dvesto interesentov iz vse Slovenije. V ožji izbor in končno med tri najboljše ponudnike je bilo uvrščeno podjetje Alp - Bone, d.o.o., iz Zabreznice, ki ga vodi direktor Ludvik Berglez. Zabrez-niško podjetje je bilo na koncu izbrano kot najboljši partner v franšizingu s Shel-lom. Podrobnosti pogodbenega odnosa so poslovna skrivnost, so predvčerajšnjim povedali na tiskovni konferenci. Ob začetku poslovanja prvega gorenjskega Shella so se med vozniki razširile govorice, da je bencin s te črpalke boljši - res je le to, da Petrol in Shell nimata istega dobavitelja naftnih derivatov, kakovost pa bo najbolje primerjal vsak kupec sam. Enako kot na obeh gorenjskih Istrabenzo-vih bencinskih servisih je tudi pri Shellu možno nakup naftnih derivatov - in ostalega trgovskega blaga na policah servisa Jesenice - plačevati z vsemi plačilnimi karticami, ki so jih izdale poslovne banke v Sloveniji. STRAN 9 .........................■......■................................,........ i___.............. Zunanji minister Zoran Thaler obvestil predsednika Drnovška "Odstopam" Ljubljana, 1. avgusta - Potem ko je za sredino julija napovedal odstop, Če državni zbor ne bo ratificiral pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, je včeraj Zoran Thaler presenetil javnost z obvestilom predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, da odstopa s položaja zunanjega ministra. Zoran Thaler je bil izvoljen kot poslanec LDS v škofjeloški volilni enoti, v sedanjem Drnovškovem kabinetu je na položaju zunanjega ministra (bil) že drugič. STRAN 6 ....................... ,,.T~~ Z današnjim dnem se v številnih gorenjskih podjetjih začenjajo kolektivni dopusti "Ferragosto" po gorenjsko Kolektivne dopuste imajo zlasti v podjetjih, kjer je proizvodnja fazna ali vezana na tekoči trak. V tem času so na delu le vzdrževalci, v večini podjetij pa je vedno dežuren tudi kdo od vodilnih. STRAN 3 ^ovi zakon o varnosti cestnega prometa pred tretjo obravnavo Bo jeseni pijančkom in dirkačem odklenkalo? j^jovenski parlament bo predvidoma jeseni sprejel novi zakon o varnosti cestnega prometa, d LUVaJ1.1 kazenske točke, za najhujše prekrške pa tudi _ __ _—— ^aJ visoke denarne ali celo zaporne kazni. ©OUBM^SMGLAS v Žejah JuH v soboto, 2. avgusta, ob 9. uri Se dobimo v gostišču Žiberna v Žejah STRAN 24 Kranjski vaterpolist v Opatiji Troppan v Kvarner Expressu Kranj, 1. avgusta - Ekipo tujine. Eden od njiju je opatijskega vaterpolskega Kranjčan Primož Troppan, kluba Kvarner Express, ki steber ekipe kranjskega VK se v play-outu bori za ob- Triglav, stanek med prvoligaši hrvaške vaterpolske lige, bosta okrepila dva igralca iz STRAN21 Ni poletja, čeprav je vremensko kilavo, brez sladoleda A vsi sladoledi niso neoporečni Skoraj petina analiziranih sladoledov dobila oceno neustrezno A D » p 00 >IMH/ ^ Vami vsak dan -^^V* od & do 09. ^slovni VAL 'n oc* ^" ^° urc 2M?f?DNA PRODAJA KURILNE HOLJ N^0!^KE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ I ILA skladišče Medvode tel 061/611 -340, 611-341 --_Jl_^ Radovljica tel 064/715-242 Kranj, 1. avgusta - V juniju, prvem poletnem mesecu, so strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj v 58 naključno izbranih go- SLOVENSKA POSTELJA Za vaše prijetne sanje VZMETNICE, ŽIMNICE LE IVE NE MREŽE MERINO POSTELJNINA ORTOPEDSKA LEŽIŠČA OBLAZINJENO POHIŠTVO SPALNI STUDIO Delavska 19 STRAŽIŠĆE -KRANJ Tal.: 311-377 311-159 renjskih gostinskih lokalih vzeli vzorce sladoledov, ki so jih imeli v prodaji. Enajstim analiziranim sladoledom oziroma skoraj petini "kepic" so napisali oceno neustrezno. Po naročilu mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave pa je Inštitut za mlekarstvo Biotehniške fakultete Ljubljana pregledal dvajset vzorcev družinskih sladoledov, lučk in kometov različnih proizvajalcev, ki so naprodaj v naših trgovinah, na bencinskih servisih, v gostinskih lokalih, itd. Inštitut je pregledal izdelke tako domačih proizvajalcev kot tudi vzorce uvožene sladoledne ponudbe. STRAN 10, 24 SKOFJA LOKA ^pčUlni glasbeni oeiaH l.l. iHO. iriiltMMHI (MiiiTiisii mm inlormocije: TO ŠK0FJA LOKA tel 620 268 tradicionalni mednarodni 47. GORENJSKI SEJEM ». U VBakogar nekaj na enem mostu g • Od 19. do 24. ure prost vstop na | • večerni zabavni program # KRANJ, 8.-17. AVGUST 97 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Manjšinske strukture se rušijo Kot v eni zadnjih številk piše celovški Slovenski vestnik, so za Slovence na Koroškem prišli hudi časi. Koroške Slovence se je polastila mora, saj samostojna Slovenija ne more finančno v zadovoljivi meri podpirati slovenskih manjšin. Finančni vir seveda Še ni čisto usahnil, denarja pa je vedno manj - manj podpor je za gledališče, za koncerte, za vzdrževanje kulturnih domov, farnih dvoran in podobno. Na Tržaškem se manjšinske strukture že krepko rušijo. Uslužbenci slovenskih ustanov dobivajo plače zelo neredno, če ji sploh dobivajo. Slovenske resolucije, daje treba položaj Slovencev izven matičnih meja izboljšati, ne bo mogoče uresničiti, razen tega pa so stiki med Slovenijo in manjšino vedno bolj na strankarskih kot na državnih nogah. Začel se je boj, kdo bo bolj spreten v postavljanju zahtev, komu bo uspelo pridobiti več strankarske naklonjenosti, čigav koncept naj bi bil edino zveličaven. Tepli se bomo za denar. Bomo ob tem boju lahko delali še kaj drugega - se sprašuje Slovenski vestnik. Slovenske programe tudi Slovencem po svetu Ljubljana, 31. julija - Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je pristojna za spremljanje in obravnavanje avtohtonih slovenskih narodnih manjšin v zamejstvu in Slovencev po svetu je razpravljala o stikih med Slovenijo in Slovenci po svetu. Komisija je ponovno ugotovila, kako pomembni so neovirani stiki Slovencev izven Slovenije z matično državo za ohranjanje nacionalne identitete in jezika. Še posebej pomembni so televizijski programi v slovenskem jeziku, ki pa so dostopni le ponekod v zamejstvu, ostali Slovenci, ki ne živijo v matični državi, pa nimajo možnosti spremljanja slovenskih programov. Pri informiranju ne zadošča le posredovanje informacij iz Slovenije, ampak je enako pomembno tudi informiranje javnosti v Sloveniji o Življenju in delu Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po razpravi je komisija za donose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pozvala RTV SI ovenijo, naj v svoje programe vključi več informacij o Slovencih v zamejstvu in po svetu in stori vse, da začne oddajati preko satelita, komisija pa se bo zavzemala za zagotovitev ustreznih sredstev pri proračunu za prihodnje leto. • D.S. M3SHGLAS P' Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, rakoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pnpada poleg posebnega danla/: Novega naročnika sem pridobil(-a):. Moj naslov:............................................................................................... Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta m mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za_ trimesečje 1997 (za navedeno tnmeseč|e je naročnina moja nagrada m je ne plačam) Izjava za novega naročnika: NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:........................, GLAS Naslov Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobia pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodetovanjem v akci|i dosedanji naročnik podal|*u(e naročnino za vsa| 12 mesecev, novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas m naročen že več kol pol leta oz dosle| ie ni bil naročnik V primeru da so na naročilnici navedeni neresnični podatki, se nagrade ne podati niti ni možno sodelovanje v zaključnem nagradnem žreban|u Naročilnico s podatki o novem naročniku m vas izbor nagrade pošljite na Gorenjski glas, p p 124, 4001 Kran| Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreča 11. oktobra! _IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA 12. izredno zasedanje državnega zbora Koliko bodo stali ministri brez listnice? Obravnavo zakona o lokalni samoupravi so poslanci preložili na jesenski čas. Zakon o prevzemih nas po mnenj11 sindikatov vodi v južnoameriški tip kapitalizma. Pravne listine ne bi smel niti zase ali za družinske člane sestal diplomirani pravnik z doktoratom ali magisterijem. Nihče ne ve, koliko bo ministrov brez resorja. pa bi morala biti taka K*J sestavljena le s strani dip1^ miranih pravnikov s pra Ljubljana, 31. julija - Na izredni seji državnega zbora naj bi po predlaganem dnevnem redu obravnavali zakon o lokalni samoupravi, vendar je komisija za lokalno samoupravo predlagala umik tega zakona z dnevnega reda. S tem zakonom naj bi bolj natančno določili merila za nove občine in tudi ostala vprašanja v občinah, a je komisija med drugim menila, naj bi vlada obenem predložila tudi novelo zakona o financiranju občin. Zakon naj bi obravnavali na eni izmed septembrskih sej državnega zbora. Na izredni seji pa so poslanci odločali o zakonu o prevzemih, spremembah zakona o vladi in spremembah zakona o notariatu. Za vse zakone je državni svet izrekel odložilni veto. Zakon o prevzemih med drugim ureja prevzem preko skupnega pooblaščenca ali skupnega delovanja in zbiranja pooblastil, odpravlja pa sedanjo organiziranost notranjih oziroma drobnih delničarjev. Sindikati so zato protestirali in dejali, da bo s tem zakonom položaj notranjih delničarjev prepuščen velikim delničarjem, kot so investicijski skladi, banke, zavarovalnice, podjetja. Sindikati so bili za zaščito notranjih delničarjev, kajti brez zakonske zaščite bomo po mnenju sindikata prišli do družbe latinsko - ameriškega tipa, ko bo ves kapital koncentriran v rokah peščice posameznikov, velika večina prebivalcev pa bo obubožana. Državni zbor je poleg zakona o prevzemu sprejel tudi zakon o vladi, ki mu je državni svet nasprotoval. Državni svet je v nasprotju z odločitvijo državnega zbora menil, da zakon o vladi rešuje predvsem koalicijsko pogodbo in da je povsem nedoločno postavljena formulacija glede ministrov brez listnice. Vlada namerava že samo za evropske povezave imenovati več ministrov brez resorja. Državni svet je ugotovil, da je predlagatelj zakona nepopolno predstavil oceno finanč- nih posledic za državni proračun, saj se ocena finančnih posledic nanaša le na novega ministra za malo gospodarstvo in turizem, medtem ko glede ministrov brez listnice ni dana nobena ocena. Državni svet je podprl novo ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, ni se pa strinjal z odpravo vsake omejitve števila ministrstev brez resorja - doslej je zakon dopuščal največ tri ministre brez listnice. V času, ko naj bi brzdali javno porabo, je po mnenju državnega sveta nedopustno, da se ministrstva brez listnice širijo. Državni zbor pa ni potrdil spremembe zakona o notariatu. Po sedanji ureditvi lahko listino v pravnem poslu sestavi kdorkoli in jo predloži notarju v potrditev. Po sprejeti noveli Vladni urad za denacionalizacijo Predsednika strank LDS in SLS sta končno le podpisala aneks k sporazumu oziroma dopolnila h koalicijski pogodbi. V aneksu sta se stranki sporazumeli Za zaščito nacionalnih interesov. Aneks med drugim natančneje določa revizijo sanacije bank, merila o lastninjenju drlavnega premolenja, servis za javna naročila, ki bo omogočal domačim ponudnikom prednost pred tujimi ter projekt za ohranitev slovenskega podeielja. Za pospešitev denacionalizacije bodo ustanovili vladni urad; porodniška se bo podaljšala za tri mesece, omejeno pa bo najvišje nadomestilo za porodniški dopust v višini 2,5 kratne povprečne plače. kim državnim izpit0* Državni svet je menil, da 9 rešitev ni utemeljena. S fl rešitvijo bi se tudi P00"^ postopki sestavljanja li$t£ sestavljanje bi postalo dnw in ta opravila bi P°sta. državljanom težje dostopa To bi pomenilo tudi monop^ ni položaj, da ne govorim0' tem, da bi bila s tako Pj membno spremembo razvr^ notena tudi diploma praV fakultete, saj diplomirani P^ vnik po novem zakonu n« smel niti za sebe sestaviti p1 godbe. Tega ne bi smel sto11 niti diplomirani pravnik ' doktoratom ali magisterij^ če ni delal pravniškega dri3 nega pravosodnega izpita^g Z izredne seje so umaK*1 dopolnitev zakona o Pr krških, ki govori o izvoP sodnikov za prekrške. Drž* ni svet je že spomladi dolo*£ da se morajo sodniki za P^> kšrke voliti enako kot osjj sodniki: da jih predlaga svet, izvoli pa državni Sodniki za prekrške so žili ustavni spor, ki še $ ^ šcn, vlada pa je ta teden m tovila, da sodni svet nima" stojnosti v trajni mandat F dlagati sodnike za prek1-sodn'k zato je izvolitev preložena na jesen. Proračunska sredstva razdeljena Največje povišanje proračunskih sredstev pri agenciji za revidiranje postopkov lastninski preoblikovanja in pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 31. julija • Najbolj skromni proračunski porabniki v primerjavi z lani so predsednik Republike Sloveniji-, varuh človekovih pravic in republiška volilna komisija, saj bodo prejeli manj sredstev kot lani. Vlada ]<■■ rorejela predlog proračuna, ki ga je poslala predsedniku državnega /bora Le t.i ga 1») u\ istil na dnevni red državnega zbora predvidoma septembra, ko n;i) hi se /;uYl N<> dnevni iok za sprejem. Predlog predvideva za 737,9 milijarde tolarjev odhodkov in za 710 milijard tolarjem porihodkov - odhodki bodo letos /.i 24 odstotkov večji od lanskih. Največji porabniki proračuna ^<> min istrstvo za finance, 216 milijard tolarjev, ki bo največ denarja namenilo /a soeialo, plačilo obresti in /.a občine, ministrstvo za delo, družino m socialne /.uleve I M milijard tolarjev in ministrstvo za šolstvo m šport 12.*» milijard tolarjev. Letos naj bi nominalno dobilo največ sredstev ministrstvo za kmetijstvo, ki naj bi prejelo za 41 odstotkov več sredstev kot lani, agencija /a re\ idiranje postopkov lastninskega preoblikovanja za 242 odstotkov več kot lani m ministrstvo za gospo darske dejavnosti za 37 od-sioikov več kot lani .Tudi državni /boi bo dobil več sredstev - /a 35 odstotkov in v višini skoraj 4 milijarde tolarjev. Najpomembnejši proračunski vin bodo še vedno prometni davki, vi) predvide- vajo, da se jih bo v državno blagajno nateklo za 376 milijard tolarjev. Iz naslova dohodnine bi dobili 142 milijard lolaijev, kai je lealno /a (> odttOtkOV več kot lani. Med tistimi uporabniki, ki naj bi nominalno porabili eelo man; sredstev kot lani, u uh človekovih pravic, piedsednik republike in rc-publlika volilna komisija. Predsednik republike Slovenije naj bi dobil 253 milijo- nov tolarjev, državni svet 262 milijonov tolarjev, republiška volilna komisija 500 milijo mi službami, ki naj bi - ^ tolarjev. Med tistimi * bi d^" za 29 odstotkov več kot slu** nov tolarjev, varuh človeko- pa so nekatere vladne s vih pravic 213 milijonov kot statistični urad, >^ tolarjev, Računsko lodiičc lervil skupnih služb 471 milijonov tolarjev, usi,t\ no sodišče 557 milijonov center vlade za D.S. informat- STRANKARSKE NOVlCJ, Tržiški otroci na morju Tržič, 31. julija - Predsednik ()() SDS Tržič Pavel ^ nam je poslal naslednic spotočilo: "Odbor SDS v I17'' i zelo aktiven. Ta njegova aktivnost pa se ne kaže * •„ notranji politiki občine IVžič, temveč tudi v Voy***jlSf mi občinami. /,elo lesne so na primer vezi z od p Zato so letos soc ialdcmokralinjf » drugi SDS v Kopru. prevzele pobud šoloobveznih ot o za organizacijo brezplačnega 1*^"***|\B*t»i't1 trok socialdemokratskih druži" s J^o*' i/lP^ socialnim položajem, med njimi tudi tržiških druži"- • so julija \ Izoli, Kopru in Portorožu preživeli d ' g*f V odbori pa nameravajo letos avgusta organizirati letovanje. Otroke je i/ Iržiča vse do Kopra peljal j5''Jlt,k Pavel Rupar, lam pa so jih pričakale družine soeialo* ratov, pri katerih so otroci preživeli brezplačni dopu«f* Progiam naj bi se v prihodnje ia/šinl s potovanji '^^k planinskimi (minuli, ki naj bi se jih udeležilo čimVCC ^ I eto\ mja naj bi v prihodnje jiotek.il.1 vse polet|e GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: (' asopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ _ ______-—i>ii*fc I i ii-itilitka politika: neodvisni m--.ii inkarakj politično Informativni poltadnik 1 poudarkom u doanjanjih u Ooraajjakam i'rrdtrdnik ca*opUnrg« »trt«: is .m "'/l'^ sl■.■•>. 1.......1........ inw»iijcr, 1 ca runu ni^n udi.111 sa]c. 1 m«.. ..... >■ .[t Marija Volcjak, ( velo /aplotnik, Daim.i /.ivil žlebu, Amlicj Ž.alai Swl.ni ž up I rktorirmijr: M.ui.i.i Vu/lu" rolografija: < i.ua/il Sinik 1'riprava i« ti»k: Medu« ..',e|ejL llsk DELO 11 K rUkfia opito« in ravii .1 d 1 jubljana /1 rr.iinso... i.*.... tim ■flaaa« Manj« Zajam 1. ItaanL laM......(47223 111.1.tonu tv.4/::: 117/ MaM «>K' 1(J,neif5l 064/221-444 sprejemamo nrpickinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/muku. uiadnr ure viak dan od 7 do Iv ure / Časopis i/haja ob torkih in petkih ^a">("n,,n*,(l()V v obiafun individualni naročniki ima|o .'o odstotkov popusta /a tujino letna naioonma 14(1 |)| M ( glasne storitve po leniku 1'ionietrn davek po ltopnji ^ lK** " s Z današnjim dnem se v številnih gorenjskih podjetjih začenjajo kolektivni dopusti "Ferragosto" po gorenjsko Kolektivne dopuste imajo zlasti v podjetjih, kjer je proizvodnja fazna ali vezana na tekoči trak. V tem času so na delu le vzdrževalci, v večini podjetij pa je vedno dežuren tudi kdo od vodilnih. Kr taj8^' av8usta " "Dober dan, Jfijjv0 direktorja prosim," sem Isk ,a'a PreHnJ' dan v kranjskem ff**PteCfl. "Zal ni nikogar, so vsi na odeMivnem dopustu," se je glasil vaf°V°r vra!arJa a'' morda vzdrže-na °ni strani telefonske linije. tivnh"0' t0da Prav ° tem " 0 ko,ek' sati d?pustm ' sem želela povpra-'n nVjd''ne v omenJenem podjetju, dneh ° v 's'traeinecu v teri števil« lVOni te,efon v Prazno v je i." gorenjskih podjetjih, kjer tfj. Vec,na zaposlenih na dvo- ali V edenskem kolektivnem dopustu. Vzd°PUstelih tovarnah so na delu "ek^H Va'c' ter nekateri dežurni, popa ? ,Fe'° direktor, večina delavcev, odi! Vodi|nih» P« je v teh dneh us,a na zasluženi počitek... Kako dolgo bo trajal kolektivni ko*^*' d°loči podjetje s podjetniš-. kolektivno pogodbo, so nam tolaS7li V Svetu kranJskih sindikati' Zakon določa, da kolektivni nJ)USJl iahko traja najmanj dva-triStfjn'' ^an^° P" tU(i' več> denimo SDlue P°djetj? se o tem, ali bo od// imel° kolektivni dopust, »'oči samo, pač glede na interes Odvodnje. a a Gorenjskem so se za kolektivne iihU?-e odločili zlasti v listlh Podiet" vp.' Jer Je proizvodnja še vedno zana na tekoči trak oziroma imajo ja?0 del° in bi razdrobljeno odha-m delavcev na dopust povzročilo v 0lni^ v procesu dela. Tako je denimo Zirovski Alpini, kjer se štirinajstd-kolektivni dopust začenja prav z ga ^Iljim dnem. Direktorica splošne p0vp! ,0rJa Mojca Gantar nam je p caaia „Ker delo v na$em podjet- ^lir po proizvodnih trakovih SJJj Je fazno, se dopusti najlažje oh,(| "J'^ajo, če gre na dopust celoten »«n'' razen vzdrže-rn0 ey ter zaposlenih v oddelkih, kjer fotekr dokonc"t' določene posle." V k0iek • lctin so v A'P,m sicer imen ven(j ' doPust ?c konec julija, tel d av£ lz llallJ^- Leti pa, kot je znano, vavp odldcJ° na "ferragosto", zato AlDlnUstu ni mogoče nikogar dobiti V uPrav' gfC na ko,cktlvni dopust tudi rtej0 *• Vc.ndar vrat podjetij ne zaklc- Kust i ~ ^a zdaJ premaknili na • kcr so vezani tudi na dobavi- pr»SotcnJ JC V PodiclJu vcdno nekdo ^urn.i' narcdlli Pa so tudi seznam ''Hlev, ' lansVt"0 *ot v AIP'ni so na ,tau Cfti—!r8 vezani tudi v Domelu v Urmh vodilnih delavcev, ki urejajo denimo / bankami kot v ,rR vezam tudi v Domelu v j^e/nikih poleg .talijanskih partner r,e 11 v avgustu na dopustu tudi v partnei Al■( i /alo imajo tudi uomciu kolektivni dopust, ki bo ..J5al od danes pa d "opusti '»1» ea«m 15. avgusta, morajo biti tuko ali tako, ta čas izkoristimo za GOSTJIN. Kolektivni dopusti spraznili avtobuse Na kranjski avtobusni postaji so nam povedali, da so Število avtobusov skrčili ie v začetku julija, saj je poleti potnikov precej manj kot sicer, v teh dneh pa se pozna, da so kolektivni dopusti, saj so avtobusi še bolj prazni kot običajno. Za dva ali tri tedne so ukinili jutranje in opoldanske delavske-avtobuse, denimo tistega, ki vozi "Iskraše" na Labore. Takole so si kolektivni dopust sredi poletja privoščili v kranjski gostilni Pri Viktorju - Foto: Tina Doki ugotovili, da je to nesmotrno, ker so bili tisto leto delavci na dopustu razdrobljeno ves julij in avgust, zato so že naslednje leto kolektivne dopuste spet uvedli. Delo stoji že od 21. julija tudi v Iskraemecu, kolektivni dopusti pa bodo trajali do 8. avgusta. Na kolektivnem dopustu so tudi v kranjski Planiki; z njim so začeli 27. julija, trajal pa bo štirinajst dni. Kot nam je povedal direktor splošnega področja Anton Hudobivnik, imajo kolektivne dopuste vsako leto, v tem času pa odklopijo energijo ter se lotijo kontrolnih in vzdrževalnih del, ki jih vzdrževalna dela, ki bi sicer motila proizvodnjo,"' nam je povedal tehnični direktor v Domelu Janko Jelene. V času kolektivnih dopustov ukinejo tudi nekatere delavske avtobuse, ki vozijo delavce iz okoliških vasi, denimo iz Davče, Sorice ali Škofje Loke. Kot nam je še povedal Janko Jelene, podjetja v Železnikih skušajo "skom-binirati" tako, da bi imela kolektivne dopuste v enakem času, tako da je v času kolektivnih dopustov v Železnikih "bolj mrtvo". Če ima mož kolektivnega dva tedna pred ženo... Tako usklajeni kolektivni dopusti so pomembni zlasti v družinah, kjer sta zakonca zaposlena v različnih podjetjih. V nasprotnem primeru se namreč Kaj pomeni italijanska ferragosto? Kot so nam pojasnili na italijanskem veleposlaništvu v Ljubljani, besede ferragosto" ne moremo dobesedno prevesti, prav tako pa tudi ni ustrezne besede v našem jeziku. Lahko bi rekli "počitnice v avgustu", ki se začnejo na Veliki šmaren 15. avgusta. V Italiji se na ta dan, ponekod pa le kak teden prej. Začne nekakšen kolektivni dopust v večini podjetij, zlasti v zasebnih, kjer so vezani na proizvodno Unijo. V času "ferragosto" tako poslovanje praktično povsem zastane, ljudje pa odidejo na dopust, zato je \ tem času tudi pri nas običajno precejšen naval italijanskih turistov "Ferragotto* m običajno zavleče do začetka septembra, ponavadi do desetega v mesa u Tudi nekateri gostinci na dopust sredi poletja Čeprav naj bi bila poleti sezona na vrhuncu, pa so v teh vročih dneh zaprta tudi vrata nekaterih lokalov. O tem, kdaj si bodo privoščili dopust, odločajo gostinci sami, nam je pojasnila Danica Zorko z Zdruienja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani. "Če gostinec ve, da preko poletja ne bo imel veliko gostov, pač sam presodi, da lahko zapre vrata in celoten kolektiv odide na dopust. To je odvisno predvsem od tega, na kakšni lokaciji stoji določen lokal, ali je to denimo ob cesti, ali je v dolini, v hribih..." je dejala Danica Zorko. Sicer pa mora vsak gostinec ie ob koncu vsakega leta upravni enoti prijaviti obratovalni čas lokala, in sicer dnevni čas, tedenski čas, pa tudi čas, ko bo imel zaprto. Tako naj bi gostinci ie ob začetku leta predvideli, kdaj bodo šli na dopust. Ali se načrtov driijo, pa je drugo vprašanje, smo izvedeli na upravni enoti v Kranju. Evidenc o tem, koliko gostincev ima kolektivne dopuste preko poletja, ne vodijo, Andrej Tavčar s kranjske upravne enotepa nam je povedal, da se gostinci pač prilagajajo okolici. Če presodijo, da čez poletje ne bodo izgubili veliko prometa, vrata lokalov zaprejo. Na radovljiški upravni enoti so nam dejali, da preko poletja večina zlasti večjih gostincev nima kolektivnih dopustov, saj imajo poleti največ gostov. V blejskih hotelih denimo svoja vrata običajno zaprejo šele konec novembra, vnovič pa jih odprejo pred boiičem. ^^pskih državah več dopusta kot pri nas rtlQksirn''^os^'fu ',r' ru,s "n" uin^" najmanj IH dni letnega dopusta, K(iUj j U/'? tttvilo pa m določeno, so nam povedali na ministrstvu za delo. 'ičeni d<> dodatnih dni letnega dopusta, je določeno v nQ delov "Aktivnih pogodbah, število dni dopustu se tako poveča glede p0večun >U> ll°b°> število otrok, zahtevnost dela in delovno uspešnost, do slavij (f! ^lnega dopusta pa imajo pravico tudi starejši od 50 let, invalidi, ^Javci i ,sh,tno dlesno ok varo, delava, ki varujejo prizadete osebe ter /""i'>uv /"/" 1 posebnih delovnih pogojih ^rt4Kih drf S° ""^ l>r,nu'rl"\e, koliko dni letnega dopusta imajo zaposleni v «^4* 1 ^ is tri ji denimo ime mk zaposleni najmanj pet tednov ,e*ke p' }PUsl". po 2i letih dela pa je minimum test tednov. Za posebno Lp°*leni d a zaposlenim pripada <■ dodatnih lesi dni V Franciji imajo n°. Zao I ti,U "' l>o1 ''"pusta za vsak mesei dela oziroma pet tednov Por'>ku yslr,u l}a dobijo tu,I, poseben dopust :a osebne okoliščine, kol je rključno $ * "h mri v Nemčiji dopust traja najmanj 24 delovnih dni 'pljunila) olum0. običajno i>a traja najmanj M) dni Dodatni dopust spusta T''''"1' N" *V*dškeM ima vsak delavec najmanj 25 dehnruh """'N''vi,!V , i'11 dopust povprečno trata 22 dni, to nam povedali na M Za delo kaj lahko zgodi, da ima podjetje, v katerem je zaposlen mož, kolektivni dopust dva tedna prej, preden se začne v podjetju, kjer dela žena. V nekaterih podjetjih v takšnih primerih skušajo iti na roko zaposlenim. V Peku denimo so nam zatrdili, da se v takšnih primerih delavec lahko dogovori za premik dopusta. Sicer pa gredo v Peku kolektivno na dopust 9. avgusta, trajal pa bo dva tedna. Kot so nam povedali v tajništvu direktorja, v juliju in prvi teden v avgustu še hitijo z delom, ker zaključujejo sezono, takoj po dopustu pa začnejo z izdelavo izdelkov za novo sezono. Dopusti so dokaj pozno tudi zato, ker veliko delajo za italijanski Benetton. Opustele Labore Na kolektivnem dopustu je tudi večina zaposlenih v podjetjih, ki imajo sedež na Laborah v Kranju. Iako so denimo na tritedenski dopust odsh zapotleni V Iskri STI, in sicer že 21. julija. Kot nam je povedal predsednik sindikata Neodvisnost v pod-|ct)U Boris Kila, ki je bil v teh dneh dežurni v skladišču, imajo kolektivni dopust vsako leto in je načrtovan v koledarju Junij, julij in avgust so namreč najbolj "mrtvi"' meseci za prodajo telefonskih aparatov. Sicer v lskti Sil tudi v času kolektivnih dopustov delajo v prodaji in nabavi, dela pa tudi servis. Čc je kaj nujnega, pride v tovarno tudi kdo od vodilnih. P dobno ie \ Iskralelu, kjer so s kolektivnimi dopusti začeli 21. julija, ker bodo trajali le dva tedna, na se že končujejo. V tem času so delali le tu kateri zaposleni v računovodstvu, ki so opiavljajo polletni obračun, ter vzdrževala V bkratelu so pred nekaj leti kolektivni dopust ukinili, a so med letom ni mogoče opraviti. Opravijo tudi redni remont na trafo postaji in popravijo visokonapetostni vod. Obenem so takšni skupinski dopusti smotrni tudi zato, ker ima vsak zaposleni v povprečju 24 dni dopusta in bi bilo ločena odhajanja na dopust težko načrtovati, je dejal Hudobivnik. Kot nam je zatrdil, kljub uradnemu dopustu kdaj pa kdaj pride naokrog tudi direktor. Ponekod pa s polno paro brez ustavljanja V nekaterih podjetjih pa se za kolektivne dopuste ne odločajo. Tako denimo v jeseniškem Acroniju ter družbah, ki so nastale iz nekdanje železarne, delajo vse poletje. Proizvodnje tako ne ustavijo, obseg dela pa prilagajajo naročilom. Večja popravila opravijo sproti, denimo ob okvarah. Sproti opravljajo popravila tudi v kranjski Savi, kjer takšnih kolektivnih dopustov, kot pred leti, nimajo več; tovarna bo stala le devet dni (dva vikenda, štiri dni kolektivnega dopusta od 11. do 14. avgusta ter na praznik, 15.), v tržno zanimivih programih pa bodo delali ves čas v treh izmenah. Tudi v Filcu v Mengešu so nam povedali, da se za kolektivne dopuste ne odločajo, saj je ravno poletna sezona "njihova" in morajo v poletnih mesecih delati še več kot pozimi. • U. Peternel AMZS -Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nam sporočili, da so v tem tednu opravili 18 vlek poškodovanih vozil in nudili 10 pomoči na kraju okvare same. GASILCI Kranjski gasilci s požari niso imeli nobenega dela. V sredo so ves dan po naročilu Mestne občine Kranj odvažali zapuščena vozila. Jeseniški gasilci so dvakrat nudili pomoč pri prevozu z reševalnim vozilom. V torek pa so v Jeklarni II gasili požar, ki je nastal pri razlitju šarža. Ostali gorenjski gasilci pa niso imeli dela. NOVOROJENČKI Tudi otrokom se ta teden ni ljubilo pogledati na svet. Gorenjci smo v tem tednu dobili 11 otro-Čičkov. V kranjski porodnišnici se je rodilo 6 dečkov in 3 deklice. Najlažjemu dečku se je tehtnica ustavila pri 3.050 gramih. Najtežja pa sta bila tako deklica kot deček, ki sta tehtala 3.700 gramov. Na Jesenicah pa sta se rodili le dve deklici. Eni punčici se je tehtnica ustavila pri 3.420 gramih, drugi pa pri 3.540 gramih. URGENCA V Splošni bolnišnici na Jesenicah pa so imeli zdravniku veliko dela. Na kirurgiji so poskrbeli kar za 284 pacientov, na internem oddelku so imeli 35 bolnikov, na pediatričnem 25 malih pacientov in na ginekološko-porodniškem oddelku so poleg dveh porodnic nudili pomoč še 15 pacientkam. TURIZEM Na Bledu imajo v hotelih okrog 3.00 gostov, v kampu pa okrog 800 gostov. Voda v jezeru ima 23 stopinj in je veliko kopalcev. Iz kampa Sobec so nam sporočili da imajo 1.110 gostov, kar je kar 44 odstotkov več kot na ta dan lani; skupaj za to obdobje pa imajo 22 odstotkov več gostov kot lani. Nočitev pa imajo v tem polletju 17 odstotkov več kot lani. Med tujimi gosti prevladujejo Ho-landci. Glede na lansko leto imajo 62 odstotkov letos več tujcev, domaČih pa kar 38 odstotkov manj. Voda ima 21 stopinj. Dnevnih obiskovalcev in kopalcev imajo okrog 200. Na Zbiljskem jezeru je kar precej gostov. Prevladujejo seveda tujci. Ker kopanje v jezeru ni možno, se jih precej vozi s čolni, nekaj pa jih ribari. V Bohinju pa je vseh gostov 2.300, od tega je 1.700 tujcev. Največ je Nemcev in Nizozemcev. Voda v Bohinjskem jezeru se je ogrela na 23 stopinj in je kar precej kopalcev. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Priprave na letošnjo jubilejno 30. Šuštarsko nedeljo Tržič, L avgusta - Letošnja Šuštarska nedelja bo 7, septembra, ob njenem visokem jubileju pa bodo izvedli čim več različnih prireditev, ki bodo predstavile mesto in prikazale, kaj vse Tržič zmore. Tako so najprej nameravali pripraviti 30 prireditev v 30 dneh, na koncu pa se je število prireditev ustavilo pri številki 60. Vključili so tržiške športnike in kulturnike, sodelujejo pa tudi pri tržiških poletnih prireditvah. Veselice bodo tudi letos pripravili v trgovskem centru Živil. V soboto bo obiskovalce zabaval ansambel Pop Design, v nedeljo pa ansambel Nagelj s humoristom Konradom. Podelili bodo mnogo priznanj: obiskovalcem, najbolj zvestim prodajalcem, najlepši Tržičanki in Tržičanu, nagrade pa bo prinašala tudi šuštarska medalja, ki jo boste prejeli ob plačilu parkirnine. Letos naj bi sodelovalo okrog 300 stojnic, 200 pa jih je že zasedenih. Plakati so že v tisku, v kratkem pa bodo natisnili tudi okrog 150.000 programov. Potekajo tudi že dogovarjanja okrog ozvočenja, varovanja, zapore cest in še marsičesa, saj je letošnja jubilejna prireditev tako obsežna, da zahteva veliko dela • P.B. Prenova Trdinovega trga Mengeš, 28. julija - Že od pomladi poteka v smeri Trdinov trg • Pšata izgradnja kanalizacije ko-lektorjev in ureditev platoja ter parkirišča pred pošto. Po mnenju referenta za komunalno infrastrukturo Občine Mengeš Martina Ogrinca naj bi se dela končala v začetku avgusta, vrednost vseh del pa znaša 40.000 tolarjev. Po mnenju nekaterih Mengšanov je Občina pri tej obnovi preveč razsipna. "Pri obnovi Trdinovega trga se nam je zdelo smotrno zamenjati še vodovod do Slovenske ceste in izvesti sekundarne priključke kanalizacije za objekte na Glazbilarski ulici. Občani so nekoliko negodovali glede uporabe dragih granitnih robnikov, vendar sem prepričan, da bodo z leti s svojo kvaliteto opravičili tudi višjo ceno," pravi referent za komunalno infrastrukturo. Del sredstev za obnovo Trdinovega trga se je zagotovilo iz občinskega proračuna, del pa iz komunalnih taks vodovoda in kanalizacije. Za naslednje leto pa je predvidena prenova celotnega Trdinovega trga. • M. K. Danes in jutri tradicionalna Kranjska noč Veselje na robu starega mestnega jedra Prireditelj "največje kranjske veselice'4 bo Glasbena agencija Knific, prireditev pa je podprla tudi mestna občina Kranj Kranj, 1. avgusta - Obilje dobre glasbe, izbire Martina Krpana 97, najbolj seksi oblečene obiskovalke in kraljice Gorenjske, hrana, pijača, luna park • vse to bo drevi in jutri zvečer v Kranj spet privabilo številne meščane in okoličane. Le nekaj bo letos na tradicionalni Kranjski noči drugačnega; veseliščni prostor se bo zožil na rob samega starega mestnega jedra, to je na Slovenski trg, del Koroške in Gregorčičeve ceste med Globusom, Merkurjem, občino, gimnazijo in Bežkovo vilo. Prireditelj Kranjske noči je letos spet kranjska Glasbena agencija Knific. Stane Knific je prireditev prevzel predvsem zato, ker jo je (prvič) podprla tudi mestna občina Kranj, saj -kot pravi po predlanskih lastnih izkušnjah - organizatorju ne prinaša dobička. Odkrito priznava, da ga moti, ker so meščani Kranja proti prireditvi. "Sodeloval sem na mariborskem Lentu, na Pivu in cvetju v Laškem, na Koprski noči, v vseh teh mestih domačini s prireditvami, ki so prav tako v mestnih jedrih, živijo, le v Kranju je drugače. Nikjer kljub glasni glasbi niso padali strešniki, vse tri so se lepo izšle. Tudi v Kranju je Komunala vedno takoj očistila mestne trge in ulice, ni bilo treba čakati na dež, da bi spral nesnago. Tudi letos smo poskrbeli za čiščenje in za kontejnerske sanitarije, prepričan pa sem, da bodo meščani potegnili celo krajši konec. Kranjska noč je res potisnjena na rob jedra, vendar bodo ljudje prihajali tudi vanj, organizator pa je dolžan poskrbeti samo za prizorišče prireditve, to je za Slovenski trg in okolico," pravi Stane Knific. Za oba dneva Kranjske noči Stane Knific obljublja kvaliteten program. Drevi ob sedmih bo najprej nastopila godba na pihala mestne občine Kranj, ob osmih bo na Slovenskem trgu igral ansambel California, pred Merkurjevim Instalaterjem pa ansambel Jevšek. Vmes bodo izbirali najmočnejšega Slovenca, Martina Krpana 97 in najbolj seksi oblečeno obiskovalko Kranjske noči. Opolnoči bo za gimnazijo ognjemet, ki bo trajal sedem minut. Podobno zanimiva bo tudi sobotna noč. Za glasbo bosta skrbela ansambla Vili Resnik Ogrevanje Preddvora z izrabo lesne biomase Priključitev obvezna, a brezplačna Celoten projekt bo stal 400 milijonov tolarjev - Investicija naj bi se povrnila v 13 letih Preddvor, 1. avgusta • V Preddvoru so resno odločeni izpeljati projekt daljinskega ogrevanja z izrabo lesne biomase. Pred letom dni naročena študija, ki sta jo izvedli Agencija za prestrukturiranje energetike iz Ljubljane in t.r.b. z Dunaja, je že narejena. Sedaj je na občini, da začne z zbiranjem denarne pomoči za izvedbo 400 milijonov tolarjev težkega projekta. Računajo vsaj na 30 odstotkov subvencij s strani države, Evropske unije in Avstrije. Študijo sta financirala slovensko ministrstvo za gospodarske dejavnosti, prispevalo je 1,5 milijona tolarjev, in avstrijska Kommunalkredit AG v imenu Zveznega ministrstva za okolje, mladino in družino Republike Avstrije, ki je pomagala s 360 tisoč avstrijskimi šilingi. Po ugotovitvah študije, ki je bila minuli torek predstavljena tudi javnosti, bo projekt daljinskega ogrevanja uspel le v primeru, da se vanj vključi vsaj 80 odstotkov gospodinjstev v naselju Preddvor. Občina Preddvor naj bi bila večinski lastnik v ta namen ustanovljene družbe za dobavo bio-daljinske toplote. Po odločitvi občinskega sveta je priključitev centralno ogrevanih zgradb v daljinsko ogrevanje obvezna, če bo vse stroške toplotnih postaj in instalacijske stroške krila družba za bio-daljinsko toploto. Skupna kotlovnica bo nameščena v podjetju Jelovica Preddvor, kjer bo potrebno obstoječi kotel zamenjati z novim. Sedanji kotel bo namreč lahko obratoval le do leta 2002, saj nato ne bo več ustrezal strožjim emisijskim merilom. V kotlovnici bosta dva kotla; na biomaso z močjo dveh megavatov in kotel na kurilno olje (2,5 MVV), ki bo namenjen za pokrivanje konic in rezervo v primeru izpada biomase. Z realizacijo skupnega ogrevanja pa bo treba kar malo pohiteti, saj v hotelu Bor, osnovni šoli in Domu oskrbovancev razmišljajo o novih ogrevalnih sistemih V kolikor bodo ti potencialno največji odjemalci skupne toplote izvedli omenjeno prenovo, verjetno ne bodo pripravljeni iti v daljinsko ogrevanje, katerega skupna investicija bi se po ugotovitvah študije povrnila V trinajstih letih. • S. Šubic band in Slovenski kvintet, obiskovalci pa bodo lahko občudovali tudi lepotice, ki se bodo potegovale za naslov kraljice Gorenjske. V obeh nočeh bo prireditev trajala do štirih zjutraj, ko bodo ulice zasedli komunalci. Seveda ni odveč opozorilo, da bosta v času trajanja prireditve za promet zaprti del Koroške bo manjkalo dobre hrane ceste in Gregorčičeve ulice, pijače, na parkirišču med g1^ prireditelj pa opozarja tudi nazijo in Bežkovb vilo pa b° lastnike avtomobilov, naj s veselje najmlajših spet g#f£ parkirišč pravočasno umaknejo svoja vozila. Seveda tudi na letošnji "največji kranjski veselici" kljub nezadovoljstvu gostincev iz starega dela mesta ne val luna park. Skratka, KratJ ka noč ostaja in bo, če" potisnjena na rob mestne jedra, nedvomno poživila čitniško-dopustniško življe") Kranjčanov. • H. Jelovčafl Danes se pričenja praznovanje v Zasipu Deset prazničnih dni Zasip, 1. avgusta - S slavnostno sejo KS Zasip v prenovljenem Kulturnem domu se bo danes, v petek, 1. avgusta, ob 19. uri, začelo praznovanje krajevnega praznika, ki ga v Zsipu vsalo leto praznujejo 5. avgusta. Na slavnostni seji bodo med drugim razvili nov prapor Društva upokojencev Zasip, podelili priznanja in zahvale najboljšim športnikom, do prihodnje nedelje, 10. avgusta, pa se bodo v Zasipu zvrstile še številne prireditve in športna tekmovanje v počastitev krajevnega praznika. V Zasipu so si 5. avgust izbrali za praznik v počastitev spomina na dan, ko so pogumni mladi "Zasplani", Franc Primožič, Anton Trseglav in Janez Ambrožič izvedli sabotaž-no akcijo in minirali cevovod pri HE v Piškovci, kar je bila ena prvih vojaškosabo-tažnih akcij v tem delu Gorenjske. Po razvitju prapora in podelitvi priznanj bo v kulturnem domu koncert domačega Okteta Lip Bled, prireditve pa se bodo nadaljevale v soboto, ko bo na igrišču na HorD" nogometni turnir, na katerem bo sodelovalo 8 ekip, v nedeljo, ko bo od 9. ure dalje pre" gostilno pri Kureju balinarski turnir za ženske (sodeluje 6 ekip: Zasip, Jeseni^ Javoraik, Šentvid, Anhovo in Podnart),! # prihodnji petek, 8. avgusta, ko bo ob 20. ufl društvena vaja Gasilskega društva Zasip- * soboto, 9. avgusta, bo od 9. ure dalje pr?" gostilno pri Kureju spet balinarski turntf-tokrat za moške (sodelujejo ekipe iz Zasip*' Gorij, Blejske Dobrave, Jesenic, Črnivca. Podnarta in Hruške), v nedeljo, 10. avgusta-pa bo ob 13. uri Turistično društvo Zasip organiziralo pogod skozi sotesko Vintgaf: nato pa bo piknik s srečelovom na Homu Prt Jurčku za vse krajane in prijatelje Zasipa-M.A. Tračani so se uprli proti dodatnemu hrupu in onesnaževanju Bandag ne sodi v obrtno cono Trata pri Škofji Loki, 1. avgusta - Kako občutljiva je zadnja leta postala problematika bivanja v zdravem okolju, je v torek zvečer znova potrdil množično obiskan zbor krajanov naselja Trata, ki so ga pripravili kot odziv na nov osnutek programskih zasnov in osnutek odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Trata. Vaščani Trate, ki so pred leti le delno dobili bitko glede narašcujoče industrije v okolici (zlasti Terma), v svojo bližino ne marajo več nikogar, ki bi povzročal še dodatno onesnaževanje in hrup. Krajani Trate so najprej očitali pristojnim in prisotnim (zbora sta se udeležila tudi predstavnika občine Jernej Prevc in Meta Mohorič), da so javno razpravo o za njih zelo peroči problematiki določili v čas dopustov, ko so le redki izvedeli zanjo. Bolj kot to pa seveda zamerijo, da bodo v svojo bližino dobili nov objekt, tako imenovano obrtno cono. Kljub obremenjenosti Trate z industrijo bi to še nekako sprejeli, če ne bi bile v tej coni načrtovane dejavnosti ekološko sporne (obdelava barvnih kovin, proizvodnja plastičnih mas, ... ). Predvsem pa so odločno proti preselitvi obrata Banda ga, za katerega ni nikjer natančo zapisano katere vse dajavnosti bi opravljal na novi lokaciji. Krajani so se ob tej priložnosti tudi spraševali, zakaj se prostori za načrtovana skladišča in ostalo obrtno dejavnost ne najdejo znotraj propadajočih Iraških tovarniških ograj, poleg tega pa glasno opozarjajo na dejstvo, da bo že tako obremenjena cesta, po kateri se otroci in straši f' tračnice med tovornjaki ^ maj da prebijejo do Šole- ^ bolj obremenjena. Zato ^ pristojnih na občini '^j^6ti jo, da izdelajo dolgOf0 4 načrt razvoja Trate, kot rento za vse minule R okolje r. posege v bivalno magajc kanalizacije magajo vsaj do izm adnje V.S. Polica pri Naklem, 25. julija - Za urejenost krajev v 0 ^ Naklo si prizadeva zlasti Turistično društvo Naklo, tjl več mestih dalo postaviti kozolce z informuti^ tj oznakami ponudbe za obiskovalce. Tako za turiste *g-domačine pa \o gotovo pomembne tudi oznake ^tu}^' m jih povsod še ni bilo, je občina naročila tabli za jjjn (iobovce in Polica, ki so ju postavili tik pred ltt°* občinskim praznikom. • S. Saje ___S Občina ogradila drugo igrišče v Kokrškem logu Gradbinci in varnostniki prišli ob štirih zjutraj Primskovo, L avgusta • Republiški inšpektor za okolje in prostor Jože Roccvar je prejšnji četrtek dopoldne v Kokrškem logu pomiril razgrele Priins-kovljane, ki so protestirali proti nameravani postavitvi ograje okrog t.i. pomožnega igrišča v Kokrškem logu. Icdaj so se krajani, predsta>uiki mestne občine Kranj, gradbinci, varnostniki in policisti razšli, saj je inšpektor začasno prepovedal delu, da ugotovi vcrodnostojuost oziroma pravnomočnost odločbe upravne enote Kranj, ki je mestni občini Kranj dovOBia nhnovihciia dela na ograji. Krajani, prepričani, da so gradbinci odšli za lep čas, saj "obstoječe" ograje ni, torej se je ne da obnavljati, za novogradnjo pa je najbrž potrebno drugačno dovoljenje, so se ušteli. V ponedeljek ob štirih zjutraj so gradbinci v varstvu čete varnostnikov -zaprli so celo lokalno pot mimo občinskega zemljišča - znova prišli v Kokrški log, trdno odločeni, da izpol nijo naročilo mestne občine Kranj in postavijo ograjo Krajani so dogajanje tokrat spremljali bolj od daleč, saj proti "razsodbi" republiškega inšpektorja, ki je ugotovil, da je odločba upravne enote Kranj 1(> aprila letos poslala piavnomočna, niso imeli besed Neob stoječa ograja bo torej zdaj očitno postala obstoječa, kra|cvna skupnost Primskovo pa je trdno odločena, da vendaile dokaže svo| prav po piavm poti / že vloženo zahtevo po obnovi postopka za izdajo odločbe o dovoljnih obnovitvenih delih, saj krajevna Mestni občini Kranj daje pravico ograditi t.i. pomožno nogometno igrišče na Primskovem pravnomočna odločba upravne enote r* skupim-,! o/iiom i M>srii|i- \ Pl,S (1>[ niso sodelovali kot sliailka 1° V opku mso bili obveščani, »t0 ,n T niso mogli pravočasno p"|( >na)-odločba lahko postal., pravnom jW zahtevo po vrnitvi zemljtiča, **i v lasi. vaške skupnosti Pr»"sk°* 'jgf* dokazi, da drugega nogometni ju f ča m v nobenem dokumentu, ^ doslej m bilo v "naravi", „#1* sponu, zemljišče rezervirano f^1 otioškimi igrah, namenjen nom • II. Jelovčan Red na sezonska avtobusna linija Ljubljana - Bovec od 1.7. do 31. 8. Z avtobusom čez prelaz Vršič 0*. M. ponuj. «..»«• • ™» '»'* ' AvW"" " *l">'°a"> avgusta - Mnogi so se v teh vročih dnevih že podali 0,1 Pot proti morju, tisti pa, ki * naveličani poležavanja pod Mpekajočim soncem med "»nožico negibnih teles, se [•je odpravijo na izlete v •»ribe ali alpske doline. Tako ** J»h veliko odloči tudi za pot Preko Vršiča v Bovec. Tja jih Meti popelje redna sezonska lUliia lit Avtobus ima krajše postanke v Kranju, Radovljici, na Bledu, Jesenicah, v Kranjski Gori in na Vršiču, ustavlja pa tudi na vmesnih postajališčih v Medvodah, Lescah, Mojstrani, pri izviru Soče, v Trenti in Lepeni. Cena vozovnice od Kranja do Bovca je 1.470 tolarjev, lastniki mesečnih ali letnih vozovnic pa lahko izkoristijo tudi 50-odstotni popust, ki ga uveljavijo z Izkaznico zvestobe. l>ja Ljubljana - Bovec Alpe-[•*> potovalne agencije Kr»nj, saj od 1. 7. do 31. 8. *°*> avtobus čez Vršič vsak J*n> od 1. 6. do 30. 6. in od 1. do 30. 9. pa le ob sobotah, •»edeljah in praznikih. Avtobusni prevoz so uvedli Namenom, da bi ljudje pustili sv°je avtomobile doma, ko se °aiočij0 za pot preko Vršiča, !n fako pripomogli k ohran-JanJu neokrnjene narave. Av-l°ousi na tej liniji so °Premljeni z Euro motorji, ki So ekološko sprejemljivejši od gadnih motorjev. S tem bi rešen tudi problem parkirna na Vršiču, ki se v poletnih ,nen pogosto kar duši pod le*o pločevine, ki se nakopiči na vrhu. Avtobus ima odhod iz Hubljane ob 6.30, s kranjske avtobusne postaje pa odpelje ?b.7-10 in popelje potnike, *eline dogodivščin in užitkov naravi, preko Bleda in mimo ter zapraše- n tok'h dimnikov nih ^ stavb na Jesenicah proti *nm Gori. Tudi tokrat se je na njem zbrala druščina dobro razpoloženih ljudi in skupina starejših, ki je bila namenjena v hribe, je ob poslušanju poročil na radiu veselo komentirala aktualno slovensko politiko. K dobremu razpoloženju je verjetno prispevalo tudi sončno jutro, ki je kazalo, da se bo razvilo v lep poleten dan. Začetno nestrpnost, zaradi katere so se nekateri glasno pritoževali nad počasno vožnjo, je proti Kranjski Gori zamenjalo občudovanje alpske pokrajine. Pred vzponom na Vršič je voznik pogodrnjal nad velikostjo avtobusa, saj bi bili po njegovem mnenju za prečkanje Vršiča veliko bolj primerni manjši turistični avtobusi, ki bi bili v ovinkih veliko bolj okretni. To se je izkazalo za utemeljeno zlasti ob srečanju z drugimi vozili. Legenda o Ajdovski deklici Ob vzponu na Vršič so ostri ovinki marsikaterega potnika v avtobusu navdali s tesnobo, vendar je bila njihova skrb povsem odveč, saj jih je voznik spretno premagoval. Da bi nekoliko sprostili napetost, je neka ženska prosila starejšega gospoda: "Povejte nam legendo o Ajdovski deklici." Legenda pripoveduje o vodnici in sojenici, ki je pomagala ljudem v nesreči. Ker se je nekoč v sojeništvu prenaglila in je malemu otroku prisodila, da bi smel ubiti zlatega kozla in si tako pridobiti bogastvo, so jo druge vile kaznovale in jo spremenile v kamen. Tisti, ki se na vrhu Vršiča odpravijo do Poštarskega doma, si lahko njen obraz v kamnu tudi ogledajo. Prav tako pretresljiva, na žalost pa tudi resnična, je bila pripoved o ruskih vojnih ujetnikih, ki jih je zasul plaz, ko so gradili cesto na Vršič. Njim v spomin stojipod vrhom Ruska kapelica, vendar pa, kot je poudaril prijazni gospod, je "največji spomenik prav cesta, ki so jo gradili". ZRCALCE ZRCALCE j°ooolge počitnice Vsi na Plevnarjev hrib! _Sef*iŠki občinski svet je zadnjič zasedal -i^ija. Potem ves julij nič in ves avgust tudi J °o nič. f^niški občinski svetniki so si tik pred *'uSnjimi prvomajskimi počitnicami dali MsaH sejnino z 8 na 12 tisoč tolarjev. erktno pa jih je glede na obubolane in s °Cl»lnimi stiskami prelete Jesenice ven-malček zapekla vest, da si dajo ^Plačati 12 tisoč tolarjev za sejo. Pa so S*** Pri sebi sklenili, da bo njihovih sej zato dm) kot po drugih občinah. In boo do z sVj počitnicami imeli manj sej, manj dQVLe bodo tako privarčevali nekaj KoPlačevalskega denarja. politika ffinih korakov Sin, Se i* P° petdesetih m več letih vrnil v KZnaCi°nalka ShelL Ulj; .. " ""I^cčja delavska središča v Slove- Jese .f""l>" zelenju.. kupn()' ' 1 delavskih središčih z majhno Za h.. ,noc~i° bogato preplačuje zemljišča e^Z^ke servise? ker ' *'r dalrč in čez meje gleda... /Mto, ^Pljha f(<*or z maJbnim in po 1*1 L., Prodira, mu enkrat veliko ali ur *amo pade... ,°fjša varianta °b(ia to n, '""'iiu'ir'"1"" A/,7"/" "h občina DomlaU ^kocini 50 se 'gazili Trzinčani) z IjUbi? PUn0m> kl X" dobavlja Inler ol manj kot v Kopru Tudi na "Poletju v (crknem" je hilo minulo soboto točno opolnoči kar precej minut nebo razsvetljeni) kot v pravljkH, enako na prvi C erkljanski noči pred mesecem dni Ko so pred dvema letoma v Trliču odpirali prvi most na obvoznici, so imeli 503 sekunde dolgega ■ skratka, brez. bahaškega ognjemeta očitno nt več pravega 'ura na sončni stran, Alp' Naslednje mega ognjemetno presenečenje bo na Kranjski noči. Danes, prvi avgustovski dan točno opolnoči. Minute ognjemeta bodo ponovno dokazale, katero mesto je prestolnica Gorenjske - oziroma, kot bi rekla oseba iz pravljice o Sneguljči-ci: "Katero prvo mesto v deleli je tej!" ozaveščene Spust z Vršiča v dolino Trente je večina potnikov spremljala s pridržanim dihom, saj pogled v globino z višine 1611 metrov res ni bil prijeten, hkrati pa tudi z vzkliki občudovanja nad lepotami okoliških hribov. Posebej navdušena je bila videti Angležinja, ki je neprestano ponavljala: "Isn* t it beauti-ful!" V dolini pa pozornost pritegne zlasti edinstvena modro-zelena barva reke Soče, ki se kot tančica razliva po prodnatih tleh ali v penah preskakuje večje kamne in oblikuje brzice. Prihod v Bovec je ob 11. uri. Tu se ponujajo številne možnosti za prijetno preživetje dneva. Lahko se odpraviš na izlete v okolico ali po poti Soške fronte, vedno bolj popularen pa je tudi rafting na Soči. Iz Bovca se vrača avtobus v Ljubljano ob 15. 45. Priložnost, da spoznaš nove ljudi Odločitev za avtobusni prevoz namesto lastnega avtomobila omogoča, da se veliko bolj sproščeno posvetiš opazovanju narave, hkrati pa lahko vedno naletiš na zanimivega sogovornika, ki ve veliko povedati o preteklosti in zanimivostih krajev, skozi katere se pelješ. "Sam se pogosto odpravim z avtobusom preko Vršiča, vendar ljudje še vedno premalo poznajo to progo," meni gospod, ki odlično pozna vse hribe v okolici, saj jih je večino sam prehodil. V dobri družbi pa tudi čas hitreje mineva. V Kranj se avtobus vrne ob 19.40, v Ljubljano pa ob 20.17. • M. Rant DOBROTA iti SIROTI "Jutranja zarja" v dobrodelne namene Kranj, 1. avgusta - Slika akademskega slikarja prof. Janeza Ravnika z Bleda, ki jo je organizacijski komite Triglavske spominske akcije podaril v dobrodelne namene, bo na dražbi do konca avgusta. Predsednik organizacijskega odbora Franc Šmit je poudaril velik uspeh razstave 5. Triglavskega likovnega tabora v Šport hotelu na Pokljuki, saj so jo morali zaradi velikega zanimanja podaljšati do 15. avgusta. Licitacijo Ravnikarjeve slike z naslovom 'Jutranja zarja', v velikosti 70-krat 100 cm, je pripravil Organizacijski odbor skupaj z Gorenjskim glasom. "Zanimanja za sliko 'Jutranja zarja', katere izklicna cena je 100 tisoč tolarjev, je le nekaj, vendar najboljšega ponudnika še iščemo,"je povedal Franc Šmit. Razstavo slik s Triglavskega likovnega tabora, med katerimi visi tudi 'Jutranja zarja', si je ogledalo le 700 obiskovalcev, s strani javnosti pa so le prišle prve pohvale za dobro in primerno izbrano sliko. V lanskem letu je podarjeno sliko akademskega slikarja Henrika Marchela kupil Mladinski servis Kranj, izkupiček pa smo namenili drulini Benedik iz Strmice. Drulina, ki ji je namenjen letošnji izkupiček, bo znana proti koncu avgusta. Morebitni kupci lahko svoje predloge do 31. avgusta sporočate na Gorenjski glas (telefon 0647223-111 vsak dan od 8. do 13. ure). • M. Kubelj Seja občinskega sveta Kranjska Gora Občina bi morala imeti lastna sredstva Kranjskogorski svetniki so sprejeli nekaj predlogov odlokov, tudi koncesijski akt za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Za zadeve javnega pomena bi morala občina imeti lastna sredstva, sicer je v podrejenem položaju. Kranjska Gora, 31. julija - Na minuli seji občinskega sveta Kranjska Gora so svetniki obravnavali in sprejeli odlok o priznanjih občine, po katerem bodo v občini podeljevali naslednja priznanja: naziv častni občan Kranjska Gora, zlati, srebrni in bronasti grb občine, priznanje in zahvala občine ter priznanje in zahvala župana.. Svetniki so po razpravi zavrnili odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o krajevni turistični taksi v občini, sprejeli pa odlok o dopolnitvi doloka 0 javnem redu in miru v občini ter koncesijski akt za podelitev koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in uresničevanje gospodarske javne službe ubiranja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda. Občinski svet Kranjska je že sprejel sklep o razpisu koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v občini. Pri tem med drugim ugotavljajo, da bi lokalna skupnost morala imeti za javne zadeve lokalnega pomena lastna sredstva. Ker pa jih nima, jih išče na trgu zasebnega kapitala, pri tem pa je že od vsega začetka postavljena v podrejen položaj. Položaj tudi po poteku konce sijskega obdobja ni nič boljši, ker mora amortizacijo in obresti za najeta posojila odvajati še dolga leta koncesio-narju, tržni pogoji pa se v tem obodbju spremenijo. Pripravljala kranjskogorskega odloka oziroma koncesijskega akta so predvideli koncesijo v dveh fazah: kot koncesijo za izgradnjo kanalizacijskega omrežja za osem do deset let in po preteku tega obdobja sledi nadaljevanje koncesije. S tem ima občina možnost revidiranja koncesijskega razmerja na dolgi rok. Investitor lahko po preteku tega obdobja odplačno prenese infrastrukturo na občino, ki jo prenese v upravljanje svojemu javnemu podjetju ali pa podaljša koncesijsko razmerje z investitorjem do konca dolgoročnega obdobja. Lokalna skupnost pa vključi zasebnika le, če bi ta dolgoročno opravljal dejavnost z nižjimi stroški. Pri izgradnji kolektorja bodo naleteli tudi na vprašanja odškodnin za služnost. Zdaj bodo pripravili javni razpis za pridobitev koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Občina Kranjska Gora je na razpil Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prijavila projekt CRPOV za krajevno skupnost Dovje -Mojstrana Na javnem razpisu so izbrali izvajalca Urba- nistični insitut, občinski svet pa je potrdil projektni svet ter zagotovil polovico sredstev v višini milijon in pol tolarjev. Na lanskem razpisu je Ministrstvo za kmetijstvo že sofinanciralo izdelavo projektne dokumentacije za obnovo stavb mlekarne in ureditev trga na Dovjem, dopolnilno dejavnost na kmetiji Zima na Dovjem, na kmetiji Psnak v Radovni in obnovo žage in mlina v Zgornji Radovni. Letos se bodo prijavili na razpis za dodelitev sredstev za obnovo stavbe mlekarne . Občina Kranjska Gora je zanjo namenila 6 milijonov tolarjev, prav toliko sredstev pa naj bi dobili iz Ministrstva za kmetijstvo. Obnova se bi tako lahko začela že letošnjo jesen in bi tako v obnovljeni domači trgovini v okviru razvojne zadruge uvedli promocijo domačih proizvodov s kmetij. Na seji občinskega sveta so med drugim za vršilko dolžnosti direktorice Zavoda za promocijo in razvoj turizma občine Kranjska Gora imenovali diplomirano ekonomistko Darjo Radič, ki je zaposlena na občini Kranjska Gora na delovnem mestu svetovalke za investicije in podjetništvo. • D.Sedej Zunanji minister Zoran Thaler je predsedniku vlade sporočil "Odstopam s položaja zunanjega ministra" Ljubljana, 1. avgusta - Zunanji minister Zoran Thaler je včeraj, 31. julija 1997, v skladu s 115. členom Ustave RS ter 12. členom Zakona o Vladi RS obvestil predsednika Vlade RS dr. Janeza Drnovška o svojem odstopu. Zaprosil ga je, da novega zunanjega ministra predlaga Državnemu zboru čimprej. Ob tem je zunanji minister za javnost izjavil naslednje: "Do mojega odstopa prihaja, potem ko je bilo v zunanji politiki opravljeno pomembno delo. Slovenija je dosegla pomemben zunanjepolitični uspeh s predlogom Evropske komisije, da EU našo državo povabi k pogajanjem za članstvo v prvem krogu. Pod streho je tudi važno poglavje naših notranjih priprav za polnopravno članstvo v EU: prilagojen je 68. člen Ustave in ratificiran Evropski sporazum. Z nadaljevanjem uspešnega demokratičnega in gospodarskega razvoja ima Slovenija vse možnosti, da je v dveh letih povabljena tudi v Severnoatlantsko zvezo. Ti in mnogi drugi dosežki pri uveljavljanju Slovenije v mednarodni skupnosti niso samoumevni in so bili doseženi z velikimi napori ter prizadevanji slovenske diplomacije in odgovornega dela slovenske politike ter slovenskih državljanov. Prepričan sem, da brez pogumne odločitve Državnega zbora 11. aprila 1996 o podpisu Evropskega sporazuma Slovenija ne bi bila deležna vseh možnosti, da se v doglednem času dokončno uvrsti v varen in razviti del Evrope. Vse to je bilo doseženo v preteklih težavnih razmerah v mednarodnem okolju in v praktično nemogočih razmerah na domači politični sceni, te pa so se letos žal še slabšale. V času obeh mojih ministrovanj je bilo čutiti razkol zaradi strankarskih in osebnih interesov in to ne glede na širok nacionalni pomen soglasja o bistvenih zadevah v zunanji politiki. Dejavnosti glede vstopa v EU in zunanje politike nasploh so bile izrazito prekomero zlorabljene za medstrankarske prestižne boje. Vse to bi lahko močno ogrožalo verodostojnost slovenske zunanje politike v tujini. Mnogi dobronamerni tuji opazovalci nas opozarjajo na resen problem obupne razdeljenosti slovenske politike. Z odstopom s položaja zunanjega ministra želim med drugim opozoriti na nujno potrebo po strnitvi nacionalnih moči za umestitev Slovenije v varni in razviti del Evrope." Demografsko ogrožena območja na Gorenjskem v obdobju 1997 - 1999 Uredba začne veljati čez teden dni Vlada Republike Slovenije je, kot določa Zakon o spodbujanju razpisa demografsko ogroženih območij v RS, izdala uredbo o območjih znotraj slovenskih 147 občin, ki se štejejo za demografsko ogrožena. Uredba določa spisek naselij za obdobje treh let (1997-1999)) veljati začne naslednjo soboto. Kranj, 1. avgusta - Za demografsko LOKA (Breznica pod Lubnikom, Poljane, Šebrelje), GORENJA VAS' ogrožena območja se v obdobju od leta Crngrob, Florjan nad Zmincem, Gos- POLJANE (Bačne, Brebovnica, De^' 1997 do 1999 štejejo naslednje občine in teče, Kovski Vrh, Lenart nad Lušo, ni, Goli Vrh, Gorenja Žetina, Gorenj3 naselja: Moškrin, Ožbolt nad Zmincem, Papir- Ravan, Gorenje Brdo, Hobovše P11 BLED (Bohinjska Bela, Kupljenik, niča, Podpulfrca, Pozirno, Trnje, Val- Stari Oselici, Jarčje Brdo, Jazbin Slamniki), BOHINJ (Bitnje, Goreljek, terski Vrh, Vincarje), TRŽIČ (Gozd), Jelovica, Kladje, Kremenik, Knv0 Gorjuše, Koprivnik v Bohinju), VODICE (Dobruša, Povodje, Sinkov Brdo, Krnice pri Novakih, Laj^: CERKLJE NA GORENJSKEM Turn, Vesca), ŽELEZNIKI (Studeno, Laze, Leskovica, Lučine, Maleni (Ravne, Stiska vas, Vašca, Viševca, Zgornje Danje). Vrh, Mlaka nad Lušo, Nova Oselic3' Vrhovje), CERKNO (Župeno, Bukovo, Za demografsko ogrožena obmejna Podvrh, Smoldno, Stara Oselica, Stu' Gorje, Jagršče, Jazne, Labinje, Orehek, območja se štejejo naslednje občine in dor, Volaka, Zadobje, Zakobiljek, Z*' Plužnje, Poče, Podlanišče, Podpleče, naselja: BLED (Melinci, Bodešče, ovski Vrh nad Gorenjsko vaS^ Police, Poljane, Straža, Šebrelje, Zakoj- Grabče, Mevkuž, Podhom, Poljšica pri Žirovski Vrh nad Zalo), KAMNI* ca), GORENJA VAS - POLJANE Gorjah, Radovna, Spodnje Laze, Visel- (Bela, Bela Peč, Črna pri KamnikJ (Bačne, Delnice, Goli Vrh, Gorenja niča, zgornje Gorje), JESENICE Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, Ravan, Gorenja Žetina, Gorenje Brdo, (Blejska Dobrava, Jesenice, Lipce, Laseno, Mali Rakitovec, Podlom, Pra' Hobovše pri Stari Oselici, Javorjev Dol, Podkočna, Vrba, Žirovnica), KAM- proče v Tuhinju, Pšajnovica, Sovinj3 Jazbine, Jelovica, Kladje, Kopačnica, NIK (Kamniška Bistrica), KRANJS- Peč, Spodnje Palovče, Trebelno P^ Kremenik, Krivo Brdo, Lajše, Laze, KA GORA (Belca, Dovje, Podkoren, Palovčah, Trobelno, Veliki Rakitov#< Leskovica, Mlaka nad Lušo, Podvrh, Rateče, Srednji Vrh), RADOVLJICA Zakal, Zavrh pri Črnivcu, Žubejevo): Studor, Volaka, Zadobje, Zakobiljek, (Dvorska vas, Gorica, Hlebce, Hraše, KRANJSKA GORA (Belca, Srednj1 Žabja vas, Žirovski Vrh sv. Antona), Mlaka, Nova vas pri Lescah, Srednja Vrh), MEDVODE (Brezovica Pfl KAMNIK (Bela, Črna pri Kamniku, vas), TRŽIČ (Bistrica pri Tržiču, Medvodah, Tehovec), ŠKOFJE Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, Gozd, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Grahovše, LOKA (Breznica pod Lubnikom, F'0^ Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Klemen- Hudi Graben, Hušica, Loka, Paloviče, jan nad Zmincem, Kovski Vrh, Lena^ čevo, Komendska Dobrava, Kregarjevo, Pristava, Slap, Tržič, Vadiče). nad Lušo, Ožbolt nad Zmincem, Laseno, Mali Rakitovec, Mekinje, Mot- Kot gorska višinska območja se zirno, Tomaž nad Praprotnim, Valters" nik, Podbreg, Podjelše, Potok v Črni, štejejo območja naslednjih občin in Vrh), ŽELEZNIKI (Davča, Golic3, Praproče v Tuhinju, Rudnik pri Ra- naselij: BLED (Kupljenik, Radovna, Kališe, Osojnik, Podporezen, Potok domljah, Sovinja Peč, Spodnje Palovče, Slamniki), BOHINJ (Goreljek, Gor- Ravne, Selške Lajše, Topolje, Tor*3' Trebelno pri Palovčah, Trobelno, Veliki juše, Koprivnik v Bohinju, Nemški Zabrdo, Zabrekve, Zala, Zgorn) Hrib, Veliki Rakitovec, Zajasovnik - del, Rovt, Ravne v Bohinju), CERKLJE Danje), ŽIRI (Breznica pri ZifJ* Zakal, Zduša, Zgornji Motnik, Žubeje- NA GORENJSKEM (Ambrož pod Koprivnik, Opale, Ravne pri Žir^' vo), KRANJ (Bobovek, Ilovka, Kokri- Krvavcem), CERKNO (Dolenji Nova- Žirovski Vrh), MESTNA OBČIN^ ca, Meja, Nemilje, Njivica, Planica, ki, Gorenji Novaki, Gorje, Labinje, KRANJ (Planica, Podblica) Povije, Spodnje Bitnje, Srednja vas - Gorice, Sveti Jošt nad Kranjem), MED- ||1 VODE (Brezovica pri Medvodah, ||| Hraše, Ladja, Setnica - del, Tehovec, Hi Trnovec), NAKLO (Malo Naklo, Poli- 1§ ca), PREDDVOR (Hrib, Potoče, S Spodnja Bela), RADOVLJICA (Do- m bravica, Mišače, Otoče, Rovte, Spodnja H Lipnica, Vošče, Zgornja Dobrava), WL ŠENČUR (Žerjavka), ŠKOFJA M GBD Gorenjska borzno posredniška družba dd Koroška 33, Kranj, Tel.: 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščete nas lahko vsak delovnik od 7.30 do 18.00 ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Kdaj bo vaš oglas prebralo najmanj 240.000 Gorenjk in Gorenjcev? V GORENJSKEM GLASU, ki bo v barvah izšel v petek, 8. avgusta 1997, v nakladi 46.500 izvodov in ga bo poleg naših rednih naročnikov dobilo še 20.000 naključno izbranih gospodinjstev na Gorenjskem! Pravočasno si rezervirajte oglasni prostor in pokličite 064 223 111, fax 222 917. Poslovna enota v Lescah razpisuje prosti delovni mesti za opravljanje t. TAJNIŠKO KOMERCIALNIH DEL Pogoji: a) višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri o) vsaj 3 leta delovnih izkušenj 2 vozniški izpit B kategorije d) poznavanje računalniških programov v okolju WINDOWS •j aktivno znanje vsaj enega tujega jezika ■J komunikativnost in urejenost 2. VODJA PROIZVODNJE pogoji: " višja izobrazba strojne, elektro ali grafične smeri ? organizacijskimi sposobnostmi * !sto kot zgoraj pod b), c), d), e) Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: EMMA, d.o.o., Veličkova 43, 1430 Hrastnik. |^dnja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka, Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta 2 UČITELJEV ZA ANGLEŠKI JEZIK kandidati morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ter po možnosti opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom. zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1997. 2 UČITELJEV MATEMATIKE v triletnih programih Kandidati morajo obvladati slovenski knjižnji jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom o organizaciji in "'nanciranju vzgoje in izobraževanja, ter po možnosti opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom. zaposlitev za določen čas za dobo 1. šolskega leta, oz. za prvo Polletje šolskega leta 1997/98 (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta). Nastop dela 1. 9. 1997. UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE Kandidati morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ^trezno izobrazbo, določeno z zakonom o organizaciji in «ht2?iraniu vz9°ie 'n izobraževanja, ter po možnosti opravljen r°Hovm izpit v skladu s tem zakonom. aPoslitev za določen čas s krajšim delovnim časom. Nastop dela 1.9. 1997. Izjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po °0javi v časopisu. Prijave oddajte v tajništvu šole ali po pošti na naslov: Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Lo«a. Podlubnik 1 b, 4220 Škofja Loka. upan občine Zin ob|avl|a na podlagi določil statuta občine Žiri (UVG St 1/95) 3K|epa občinskega sveta občine Ziri St. 0200-49/97 z dne 30. 6. 199/ JAVNO DRAŽBO za prodajo stavbnih zemljišč »omet prodaie je 24 gradbenih parcel na lokaciji Plastuhova grapa in to: £arcela St 1 v izmen 526,70 m2 - individualna hiSa 2 v izmeri 314,01 m2 - vrstna hiSa 3 v Izmeri 289,89 m2 - vrstna hisa 4 v izmeri 331.57 m2 - vrstna hisa 5 v izmeri 417,39 m2 - vrstna hiSa '•Pred !' parceia St 4 Rarcela St I £arcela St 6 prce,a « 7 parcela St. 6 v izmeri 377,1 1 m2 8 ^rcela St 7 v izmeri 469.80 m2 parcela St. 8 v izmeri 451,49 m2 9. d-.RED'V1ET JAVNE DRAŽBE Parola St y p '-"'»iti ocvrte urw.oc 10' d!^8!8 St 9 v izmeri 376,36 m2 1, 2 13 D™M-<»a st u: fc°!a V 10 D ST 11 parc«l« »t 12 par';o|a St 10 v Izmeri 271,27 m2 11 v izmeri 272,49 m2 12 v izmen 223.73 m2 13 v Izmeri 268.25 m2 14 v Izmeri 270.62 m2 15 v izmeri 638,95 m2 vrstna hisa vrstna hiSa Individualna hiSa dvojček - dvojček - vrstna hisa - vrstna hisa - vrstna hisa - vrstna hisa - vrstna hisa vrstna hisa 22 p^cea «t. 17 v Izmeri 429.77 m2 23 Pa£,a 4t 18 v Izmeri 466,18 m2 ?4 Pa C® 8 St 19 v '*marl 462,1 7 m2 ar<*la it. 20 v izmeri 455.55 m2 16 13 17 p„ »' 21 v izmen 504,01 m2 18 p« la 4t 22 v izmeri 493,29 m2 - dvojček 19 parcola st 23 v Izmeri 493,29 m2 - dvojček arcela St. 24 v Izmeri 242.21 m2 - individualna hiSa 20RpaELE REZERVIRANE ZA MLADE DRU2INE 21 p„cela 16 v izmeri 379,38 m2 - vrstna hiša '---.....vrstna hisa vrstna hisa vrstna hisa vrstna hisa dod8htClru,ln• ** do'°cajo po kritefljlh, določenih i Republiškim predpisom za Zernli|4AV k*?"ov mladim družinam. do pg/f" °°do komunalno oproml|ena (voda, kanalizacija m asfaltirana cesta 1998 'n ^c'laKo dovoljenje) Z gradnjo se bo lahko začelo v septembru Vednl.m8,^,*0* *• 1 m2 zemljišča je 40 DEM v tolarski protivrednosti po III KoL a,u Narodne banke Slovenije na dan plačila po sredn"*1"' Prl»P«vek za enoto znaia 10 000 DEM v tolarski protivrednosti IV. Na , |em l»ca|u Banke Slovenije na dan plačila. <*• »o n *n' draibl lanko aodelujejo fizične osebe, ki se Izkažejo s potrdilom. V Ponu wl|ani R«P"t)like Slovenije. ra«Ur, j""'Kl morajo pred dražbo plačati varščino v visini 200 000 SIT na žiro ^»Pein 630 50230 1 oznako "» «tanovan|skl razpis" Varščina se *UpcZrrm Ponudnikom brez obresti vrne v roku 15 dni po zaključku razpisa, n, Kuocl*M*tvracun« v Plačilo prvega obroka. ,vPisa v »J?*. 10 Prom««ni davek, stroške sestave in overitve pogodbe m Vl1 Kup£ml|,,k0 Kn"°° n tudi^Jj0/1*0 P'«cati 50 % kupnine v roku 30 dni po zaključku razpisa, kar l^m*Viz2w.i* !k.*nl!,v P°0'<1h ' , '""""I"1*" Ki ho „,„„„1,1 „., rvisjo ceno za 1m2 Ponudnik lahko "IM/ V kuverti do 12. 8 1W7 na naslov Občina I. t/p \ ,' i .I u ur, > :'.Mi iji.|illi|n" 007 nu*iiSW* 2-4228 *r( 1 2*,,r>a intom? ° ,r*zu,,»«'n razpis, obveščeni do 30. 8. \ 8 Plačilo variAi i Doda,ka 0 'ag' zamljisč, obrazce za prijavo m položnice •»oine lahko ponudniki dobijo na občini žlrl, tel. 0e4-eai-336. ŽUPAN __ Bojen Starman I M ,K, 4240 Hado\Ijii a, l inharto\ trg I, K I 064/715-228, las: OM/7I2-4I2 Prodaja s stopim l>" istično \l|i< a, ti I OM/7 1 5-Vsi kom atH n (.raVini. Mu i začne na otroški način. Zato so pripovedi književnikov namenjene otrokom in negovanju občutljivega ekološkega čustva, kot ie zapisal Milan Dekleva, ki je bil poleg Julije Uršič recenzent te zanimive knjige. • L.M. OHRIDSKO POLETJE 97 Godalni kvartet Slovenske filharmonije ter Z. Mitev in B. Kantušer gostujejo v Makedoniji (iodalni kvartet Slovenske filharmonije, ki ga sestavljajo Miran Kolbl (koncertni moj stri oi kesli a Slovenske lilhai monije) in Monika Zupun (violini), Maja Buhnik (viola) in Igor Škerjanec (čelo) ter solista Zoran Mitev (fagot) in Borut kantušer (kontrabas), bo v okviru makedonsko slu venskega spoia/unia o kultni nem sodelovanju od 2. do d avgusta nastopil na Ohridu (Mednarodni festival "Ohridsko poletje"), v štipu in Skopju. I/vedbo gostovanja so mini goeih Ministrstvo la kulturo K Slovenije ter I.ek, Lisca in Kolinska. Naši priznani umetniki so v koncertni piogram uvistili "Kontra H /a lagot in godalni kvintet" P Ramovša, Kvintet ia lagot, dve violini, violo in violončelo I Dupuvja, Dvornikov Ameriški kvartel In "Divertisseinent" J liancaua tudi gostujoče lutkovne skupine. Posebnost jeseniških matinej je vsakič tudi nova pesmica, največkrat na besedila, ki jih napišejo otroci; uglasbi pa Sandi Vovk. Zda) je izšla že kaseta, morda bomo pripravili še zgoščenko."Na prvi pogled kaže, da jeseniški lutkarji, tako deseterica odraslih kot tudi otroška skupina z nekaj manj kot dvajsetimi člani, med tolikšnimi predstavami, od 30 do 40 na mesec, lahko pozabijo tudi na iskanje posebnega lutkovnega izraza, na novosti. Vendar pa zatrju; jejo, pa jim je kar verjeti, da si vsako sezono prizadevajo, da bi pokazali , da cenijo lutkovno umetnost. Že nova pre' miera Janko, Metka M Pavliha bo nekaj posebnega, saj je Matija Milčinski predlagal, naj obudijo predstavo * lesenimi lutkami in klasičnim lutkovnim odrom, takšnim, na katerem ie svoje predstave igral pred desetletji še Nik° Kuret v sodelovanju s Franom Milčinskim - Ježkom, danes pa je to bolj ali manj slovenska lutkovna zgodovina. Tudi pj1 vseh drugih predstavah si vedno prizadevajo povabiti dobre strokovne sodelavce, od režiserjev do scenaristov in izdelovalcev lutk, čeprav se jim zaradi večnega pomanjkanja denarja vse take želje vedno ne izidejo. Tudi glasbena oprema je izredno pomembna Lfi omenjeno predstavo so v* primer izbrali živo glasbo • " orglicah. • Lea Mencinger 15. festival RADOVLJICA'97__, VOKALNI VRHUNEC Že prvi, otvoritveni koncert (med nastopom naših odličnih LJUBLJANSKIH MADRICAI ISTOV in dirigentom MA1' JAŽEM ŠČEKOM in v drug em delu že s prvimi tujimi! mednarodnimi gosti MADRICALNIM KVINTETOM i/ Brtj" s pevcem in umetniškim vodjem ROMANOM VALEkOMJ več kot uspel. (*'e smo bili na tiskovni konferenci konec letošnjega junija še malce skeptični, lahko sedaj po vokalne začetku pripišemo programsko, izvedbeno in organizacij** kontinuiteto vsem dosedanjim festivalom enakovredno. Morda bi bil v in bi si upal napove si. tej oceni vokalnega nastopa lahko se drzn,t'^a' ■ edati tezo, da do tega "vokalnega", tl°niaivih umetniških udaicih letošnjega IX po jubiljnega festivala" Radovljica "97 toiej lahko ufl,.ll(!*'.|'i,o izjemno razrast celotnega lestivala, njegovo 11,1 |;s(,valu kontinuiteto in pl kvaliteto, ki se mednarodnemu '^S|t.k<)č pntiče. Še več: Radovljn ,1 m njena zgodnja glasba I1' 1-1 ' vSCh /azvenela |>o celi kianjski deželi In to v času, k" J< ,„ (poletnih) kulturnih in Se posebej glasbenih dogmiK prireditev več kot dovolj, včasih že kai preveč. • K GOSPODARSTVO _ UREJA: Marija Volčjak Shell je svoj prvi bencinski servis postavil na Jesenicah Multinacionalka Shell se vrača v Slovenijo avtocestah. Shellov tržni delež v Sloveniji bo 7-odstoten. pšenice, 31. julija • Shell je okrajšano ime za Koval Dutch / he'l Group of Companies in je največje naftno podjetje na inCtU' zaPosluJe 11^ tisoč ljudi, njegova tržna vrednost pa je *y milijard ameriških dolarjev. Po raziskavi Financial Hm esa je Shell peto najuglednejše podjetje v Evropi, med — i-------w-*r-,—r."7 naftnimi družbami pa ima največji ugled. Shell je bil v Sloveniji prisoten že med obema vojnama, k° je i svojimi mazivi in gorivi oskrboval dobršen del tržišča. Po drugi svetovni vojni se je Dil prisiljen umakniti, po demokratičnih spremembah v Sl°veniji pa se je leta 1991 J^il z mešanim podjetjem *ell Slovenija, d.o.o. Trenut-no slovenskim potrošnikom Ponuja celo paleto olj in m.aziv, opazna pa je tudi Jjegova prisotnost na trgu kemikalii ikalij. Shell bo imel 7*odstotni tržni delež Shell Slovenija, d.o.o., so ustanovili pred štirimi leti, ZaPosluje pa dvajset ljudi. Pred dvema letoma so se odločili za investicije v bencinske servise in načrtujejo, da oodo v petih letih v Sloveniji gadili 25 bencinskih servisov. JjeU Slovenija želi povečati tržni delež v vzhodni Evropi ln začeti najprej v Sloveniji, na*o pa bodo servise še naprej gradili tudi na Hrvaškem, v Srbiji in v ostalih delih nekdanje Jugoslavije. Svoje beneške servise želijo postaviti v Urr)anih naseljih, ob tranzitnih ^^Vin če jim bo dovoljeno, ber-ob avtocestah - s 25 vaškimi servisi bodo imeli foveniji 6- do 7-odstotni *W dele/. Ko so - kot pravi generalni direktor Roy A. Wyllie - po temeljiti študiji o gostoti prometa, proučitvi tranzitnih poti in po drugih kazalcih - začeli graditi svoj prvi servis na Jesenicah, so naleteli na številne birokratske ovire. Trajalo je osemnajst mesecev, da so premagali vse birokratske ovire. Tako so ga gradili dalj časa kot svoje servise gradijo v drugih državah in kot so prepričani Shellovi zastopniki: domača naftna družba Petrol ne bi imela toliko ovir in bi servis zgradila v veliko krajšem času. Shellov servis na Jesenicah, ki so ga tako kot druge servise dali v najem zato, ker so pri Shellu prepričani, da je tako motivacija zaposlenih veliko večja, ie veljal milijon in pol ameriških dolarjev. Dodati je treba še vrednost zemljišča. Na Jesenicah je Shell bogato plačal zemljišče ob nekdanji jeseniški Kazini in na nekdanjem parkirišču nasproti železarne, saj je dal za kvadratni meter zemljišča okoli 200 nemških mark. Le štiri črpalke ob avtocestah S predvidenim 6- do 7-odstotnim tržnim deležem v Sloveniji bodo ekonomsko in tržno upravičili svojo prisotnost na slovenskem tržišču. Pri Multinacionalka Shell je svoj prvi bencinski servis odprla na Jesenicah - nasproti nekdanje Železarne in ob nekdanji restavraciji Kazina. Shellu želijo, da bi se v Sloveniji povečala prodaja goriv, poleg tega pa se vse naftne družbe, ne le Shell, poleg prodaje goriv usmerjajo v drugo dejavnost: prodajo prehrambenih in drugih izdelkov. Maloprodajna trgovina Shellovega servisa na Jesenicah ima 75 kvadratnih metrov, v prihodnje pa bodo gradili od 100 do 150 kvadratnih metrov velike trgovine na bencinskih servisih. Razmerje med gorivom in ostalim asortimanom se vedno bolj nagiba v korist drugih izdelkov - tudi po svetu. Pri Shellu trdijo, da se bodo od konkurence razlikovali po kvaliteti goriva in po vrednosti storitev na bencinskih servisih. Za zdaj še ne morejo imeti nižjih cen, verjamejo pa, da bo v prihodnje tudi to mogoče. Na njihovih servisih se bo lahko plačevalo s kreditnimi karticami Euroshell, VISA in Eurocard, v prihodnje pa tudi z drugimi. Prvi bencinski servis so na Jesenicah postavili tudi zato, ker so v Sloveniji z namenom, da tu ostanejo dalj časa. Njihovi projekti niso kratkoročni, ampak dolgoročni in na dolgi rok se morajo tudi izplačati. Zastopniki Shell Slovenija so odločno zanikali, da bi bili v Sloveniji zato, da bi pobirali smetano - le 4 bencinski servisi od načrtovanih 25 servisov v vrednosti okoli 60 milijonov nemških mark v Sloveniji bodo stali ob avtocesti, vsi ostali bodo v urbanih naseljih. Naslednji servis v Mariboru so že začeli graditi, so tik pred gradnjo bencinskega servisa v Velenju, potem pridejo na vrsto Črnuče, Novo mesto in ostali kraji. • D. Sedej J^a obletnica delovanja Mobitelovega digitalnega sistema mobilne telefonije po konca leta 40 tisoč GSM naročnikov 0 novem bodo naročniki Mobitelovega GSM sistema lahko telefonirali tudi v Ameriki in Kanadi aC'Jiana'3I- iunJa • čepnr* Je *is,i'» pris,,,, .'»"»ilne telefonije GSM pri na 2(j (j c? *c,e 'eto dni, je uspel pridobiti h ov, do konca leta pa obletn"; ev/,ka ce,° PodvoJil»- <)b I je sistem ' nas ze naj prvi (;S\i V/Postavitve digitalnega sistema cdin. S° Pri'c'stavniki našega za/daj \lor'KU Operaterja mobilne telefonije prip a'. ki Jc »istem <»SIV1 *Ufh uvedel, ••Zri nov"narsko konferenco, na lačrt' S° Prt,,stuvili dosedanji razvoj in *» prihodnost leto," i '■'Jc k"1 ,l«^"ionalni operater pred te|ef m uvedel digitalni sistem mobilne |fcvilHeiuVi SlovcmJ' r Mobitela Anton Majzelj pravi, si, Mobitel ne teli biti komentator povečalo na 40 tisoč, povečala pa naj bi se lahko gostujejo uporabniki Mobitelovega tudi pokritost z GSM signalom. Prav GSM-a; kot je povedal direktor družbe pretekli teden so denimo vzpostavili Mobitel Anton Majzelj, so kot eden prvih nove bazne postaje tudi na Gorenjskem, evropskih operaterjev podpisali pogodbo in sicer v Domžalah, Kranjski Gori in v z največjimi ameriškimi m kanadskimi Tržiču. Širi se tudi seznam držav, v katerih operaterji, kar bo omogočilo uporabo Mobitelovc kartice na celotnem območju fcvS/ uu sodišča, Mobitel je konklm,a V'dobil na zakonit način, A*m0 ' 18 '"' '"'"I" "''ozdravl-d<>dQteVSt"p. konkurence, saj pomeni Za f>ol!iJtZi,V za nas v prizadevanjih Af«/.>/ *"*'m'v' "oritev," ,e poudaril r"atin !; Primerom pa je ponazoril ropi v/f)"shntl<>'ij(i konkurence v I I Področil ncVsfu (lriave so /,"''', ,l"l'iem v/ ""//'"'' podelite naeio bobu?" (Pri nas je to operater, ki je začel s postavitvijo analognega omrelja kot predhodnikom digitalnega omrelja. V večini evropskih drzOV imajo le nekaj operaterjev mobilne telefonije, največ - frz • ima Švedska, medtem ko imata denimo Švica in Hrvaška le po enega. V tujini število operaterjev določijo z nacionalnim programom razvoja telekomunikacij, kar predvideva tudi naš zakon čeprav se v Mobitelu zavedajo, da monopol dolgoročno nima perspektive, pa hočejo zadr-tati dosedanjo vodilno vlogo, še zlasti ker je drutba v stoodstotni lasti Vele koma, poslovni izidi drulbe Mobitel pa 'PObiteh ^l""crlu ipn nas je to so del jnrslovnih rezultatov bodočega h bil l' 10 PrvfRa Operaterja GSM pa javnega podjetja, ne [>a zasebnikov, je vseh drtavah postavljen tisti poudaril direktor Mobitela ZDA in Kanade. Z jesenjo bodo v Mobitelu pripravili nov paket storitev, namenjen predvsem tistim, ki bodo telefon uporabljali v prostem času, torej ob praznikih, vikendih in v večernih urah. Cena minute pogovora v tem času bo zelo nizka, nizka pa bo tudi mesečna naročnina na paket. Kot je še povedal Majzelj, je končni cilj Mobitela zagotoviti, da bi v Sloveniji imeli deset mobilnih telefonov GSM na sto prebivalcev oziroma 200 tisoč naročnikov Mobitel jc v celotno akcijo Izgradnji I ISM sistema v Sloveniji vložil kar 10H milijonov nemških mark sredstev. • U. Petcrnel V torek je potekala prva skupščina Domela Ametek se (za zdaj) umika Lani dobrih 90 milijonov čistega dobička, 40 tolarjev bruto dividende na delnico - Imenovali tudi nov nadzorni svet Železniki, 31. julija - V Domelu v Železnikih so v torek pripravili prvo skupšči no delničarjev, na kateri so delničarji sprejeli letno poročilo za leto 1996, odločili o razdelitvi dobička ter imenovali nove člane nadzornega sveta. Domel je lam posloval uspešno, saj je ustvaril dobrih 90 milijonov tolarjev čistega dobička, vsi delničarji bodo prejeli 40 tolarjev bruto dividende na delnico. Kot so sklenili delničarji, bodo izgubo iz poslovnega leta 1993, ki je znašala skoraj 260 milijonov tolarjev, pokrili še uspešnejše kot leto prej, saj je Domel ustvaril dobrih 90 milijonov čistega dobička. Delničarji so sklenili, da bodo od te vsote v rezerve družbe namenili 43,8 milijona tolarjev, dobrih 46 milijonov pa bodo razdelili delničarjem kot dividende. Vsak delničar bo tako prejel 40 tolarjev bruto dividende na delnico, in sicer najkasneje do konca septembra. Na skupščini pa so delničarji Domela izvolili tudi nov nadzorni svet, ki ga sestavljajo Jože Šturm, Ciril Markelj (oba zaposlena v Domelu) in Pritožbe na sklepe skupščine Predstavniki zunanjih institucionalnih lastnikov (skladov Atene in Nike ter kapitalskega sklada) pa so le na sami skupščini napovedali pritolbo, ker naj bi bila skupščina sklicana nepravilno. V uradnem listu je bil sklic zaradi praznika objavljen kasneje kot 30 dni pred skupščino, kot to veleva zakon. Kot nam je povedala Mojca Kunšek iz kapitalskega sklada, so zato še izdali zahtevek po odredbi o začasnem zadrianju izvajanja sklepov skupščine (zahtevek mora potrditi še sodišče). Kot pravi Kunško-va, je vzrok za pritolbo nekooperativnost vodstva Domela, saj se pred skupščino z zunanjimi lastniki niso posvetovali glede dobička in sestave nadzornega sveta. Protipredlog zunanjih lastnikov, po katerem naj bi nadzorni svet sestavljali tudi njihovi predstavniki, je bil na skupščini preglasovan, tako da skladi kot 35-odstotni lastniki sedaj nimajo svojega predstavnika v svetu. Kot nam je pojasnil Štefan Bertoncelj iz Domela, skladi ob predhodnem sestavljanju nadzornega sveta niso pokazali zanimanja za sedel v njem, ker so svoj delel tako ali tako nameravali prodati Ameteku. Ker pa se je ameriški partner začasno umaknil, so si skladi premislili in so si zato na skupščini prizadevali za drugačno sestavo sveta. iz dobička, ustvarjenega v naslednjih letih. Iz dobička iz leta 1994 naj bi prispevali 50 milijonov, iz leta 1995 pa dobrih 63 milijonov. Preostali čisti dobiček iz let 1994 in 1995, ki je znašal dobrih sedem oziroma 33 milijonov tolarjev, bodo razporedili v rezerve družbe. Lani pa je bilo poslovanje Primož Pegam (zaposlen v Jelovici), po izboru sveta delavcev pa bodo v njem sedeli še Minka Benedičič, Ciril Šinkovec in Franc Ža-berl Kot se je še izvedelo po seji skupščine, se ameriški partner Ametek za nedoločen čas umika kot kupec delnic Domela. • U. Peternel Svet kranjskih sindikatov trdi: "Sešok vleče za nos slovensko javnost" Kranj, 31. julija - Polemika med predsednikom uprave Iskra Holding Dušanom Šešokom in Svetom kranjskih sindikatov se nadaljuje. Potem ko so na novinarski konferenci kranjski sindikati Šešoka obtožili, da sesuva Iskro STI in je nato Šešok vse obtožbe zavrnil, se je spet oglasil Svet kranjskih sindikatov. Kot trdijo, je Šešok še marca lani "trosil optimistične izjave" o preteklem in tekočem poslovanju Iskre STI. Kranjski sindikati tudi trdijo, da Šešok na nedavni novinarski konferenci ni zavrnil nobene od njihovih trditev v smislu "nisem kriv". Sprašujejo se tudi, ali Šešok zavaja javnost, "producira laži" ali sploh ne ve, kako njegovo podjetje posluje. Novembra 1994 naj bi Šešok jamčil večjo varnost delovnih mest, če se celotni kapital prenese na Holding. V resnici pa se je zgodilo povsem drugače, dokazujejo kranjski sindikati, in sicer je od 320 zaposlenih aprila 1995 do danes delo obdržalo le še 116 delavcev, v prihodnje pa naj bi se ta številka še zmanjšala. Svet kranjskih sindikatov tudi vztraja pri obtožbi Šešokove kadrovske politike, v okviru katere je od novembra 1994 zamenjal pet direktorjev. Kot pravijo,je "uspešnost" teh potez znana, saj je prišlo do sesutja STI-ja ter do pobega znanja. Za Svet kranjskih sindikatov je Dušan Šešok nesporno odgovoren za izbor in imenovanja neuspešnih poslovodstev. "Sprašujemo se, koliko neuspešnih direktorjev, koliko izgubljenih izdelkov in poslovnih priložnosti, koliko sesutih podjetij se še mora zgoditi, da se zamenja tudi Dušana Šešoka in njemu podobne," se še ogorčeno sprašujejo v kranjskih sindikatih. • U. P. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.o.o. Predilniika cesta 16, 4X90 Tržič Slovenska družba z več kot 100 let uveljavljeno blagovno znamko na slovenskem trgu nudi franšlzno prodajo svojih izdelkov lastnikom maloprodajnih mest. Vaše cenjene vloge sprejemamo 8 dni po objavi. Informacije: od 8. do 12. ure po tel. 064-53-571, ga. Ana ROŽIČ. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN POSLI IN PINANCE UREJA: Marija Votčjak Petek, 1. avgusta 1997 Kako dobre sladolede jemo Najboljši so sladoledi proizvajalca Eskimo Kot je pokazal primerjalni test, so v najvišjem kakovostnem razredu sladoledi Cremissimo (lešnik, vanilija, čokolada ter jagoda in vanilija) ter Eisde-sert z okusom jagode in vanilije - Manj zadovoljivih in nezadovoljivih sladoledov k sreči ni bilo Kranj, 31. julija - Na Med- sladoledov glede na videz, narodnem inštitutu za potrošniške raziskave v Ljubljani so opravili domači primerjalni test kakovosti sladoledov. Preizkušali so družinske sladolede in zamrznjene deserte domačih in tujih proizvajalcev. Po njihovi oceni od 17 ocenjenih izdelkov v najvišji kakovostni razred sodijo trije sladoledi, in sicer dva okusa sladoleda Cremissimo ter sladoled proizvajalca Eisdesert. Analize so opravili na Inštitutu za mlekarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Pod drobnogled so vzeli dvajset sladoledov, ki so jih kupili v večjih ljubljanskih trgovinah, opravili pa so kemijsko in mikrobiološko analizo ter senzorično ocenjevanje. Tako so že takoj izločili tri izdelke zaradi kemijske in mikrobiološke neustreznosti, in sicer kremni jagodni sladoled Ljubljans-kih mlekarn zaradi prevelikega števila mikroorganizmov (vendar ne bi ogrozili zdravja, čeprav bi ta sladoled zaužili) ter mlečni desert z okusom vanilije in kakava Sammontana Italija (ker je vseboval premalo sladkorja) in limonin mlečni desert Leone zaradi premalo maščobe. Ti sladoledi ne ustrezajo slovenskemu pravilniku o kakovosti, ki zahte- barvo, gostoto, vonj in okus. Kot so ocenili, so se v najvišji, prvi kakovostni razred uvrstili trije sladoledi: sladoled Cremissimo avstrijskega proizvajalca Eskimo z okusom lešnika, čokolade in vanilije ter enak sladoled z okusom jagode in vanilije. Z najvišjo oceno zelo dobro je bil ocenjen tudi sladoled Eisdesert z okusom jagoda - vanilija, ki ga prav tako delajo v avstrijskem Eskimu. Zadovoljivo kakovost je doseglo trinajst vzorcev, in sicer mlečni sladoled z gozdnimi sadeži ter krem sladoled čokolada-vanilija proizvajalca Leone, mlečni sladoled z lešniki ter sadni desert jagoda Delikatese, krem sladoled malaga in krem sladoled stracciatella Ljubljanskih mlekarn, krem sladoled s karameliziranimi orehi ter krem sladoled z okusom in koščki jagod Moe-venpick Schoeller, Eisdesert čokolada-vanilija Eskimo, Princesa jagoda-kokos Zmajčkovega butika, San-sonland jagoda-limona Šanson, Secchiello stracciatella ter limona-jagoda Sammontana. Zadovoljivo kakovost je dosegel en sladoled -Čobana mlečni desert z okusom vanilije, čokolade in va, da imajo sladoledi jagode nizozemskega proiz-najmanj 2,5 odstotka maš- vajalca Oosterhouste. Slabših čobe in najmanj 14 odstotkov sladkorja. Tako so strokovnjaki v posebnem laboratoriju senzorično ocenili preostalih 17 dosežkov, to je uvrstitev v četrti in peti kakovostni razred, ni bilo, kar dokazuje, da Slovenci jemo kar dobre sladolede. • U. P. PVC OKNA IN VRATA POSVET S STROKOVNJAKI DEMONSTRACIJA, AKCIJSKE CENE DAN ODPRTIH VRAT 1.8. od 7. do 19. ure in 2.8. od 7. do 12. ure PR.m«1U Jranj, julija —j, julija - Turisti, ki bi ob koncu 'edna radi našli kakšno informacijo o ki so si ga izbrali za preživljanje PJcga dopusta, so ponavadi razočarani, p so turistična društva takrat zaprta. J9ema so turistična društva v izrazito ^ličnih krajih, kot so Bled, Bohinj ali •tauijska Gora, kjer so odprta tudi ob sobotah in nedeljah. Kljub temu da je zavest o pomembnosti dobrega počutja gostov vse moč-£eJJ>a, bo le težko zadovoljiti želje gostov, e bodo ti tekali od enih zaprtih vrat do • rugih, namesto da bi uživali v lepotah n Prijaznosti kraja. Da bi to dosegli, bi j*jVeda moralo biti dostopnih čimveč formacij na enem mestu. Posebej je o pomembno za tuje goste, ki se v tujem Kolju( kjer ljudje ne govorijo njihovega b't Še težJe znaJdeJ°- Zato Di morala m turistična društva v sezoni odprta še asti ob sobotah in nedeljah, ko je ajveč turistov, kar dokazujejo tudi '8e kolone vozil, ki se ob koncu tedna aJ.etej'° po slovenskih cestah. Potniki v f ,l°niobilih bi bili gotovo navdušeni, če st u8°tovili, da si lahko namesto tega, da op/'!? v koloni na vročem soncu, raje osvv^0 zamrnivosti kakšnega kraja, ežijo v bližnjem bazenu ali jezeru, ner/f ude^ežU° katere od prireditev. V v si Pa 'maJ° mogoče čas tudi tisti, ki žej °.Venijo pripotujejo le poslovno in bi k*inega^"0in0Sl izkoristiti za ogled raja. Uradne ure le med tednom Večina turističnih društev ima tako ■ .°Je poslovalnice odprte le ob delavni-"n do 19. ure in v soboto do 13. ure, neri •m ko v SODOto popoldne in v iselio zaprejo svoja vrata. Vendar pa si Ur h zamis,iti< da se bodo turisti držali tau n. ur> saJ so prišli na počitnice, in ne h ^udje večinoma pričakujejo, da čas y0 njihov gospodar, im • 0 vc^ Pos'uria za želje turistov Vvi^l° predvsem na Bledu, kjer je dojii**0 društvo odprto vsak dan od 8. ■ Ure, v nedeljo pa od 10. do 22. ure, in v Bohinju, kjer imajo prav tako odprto v nedeljo, a le do 18. ure. Tudi v Kranjski Gori turistično društvo v nedeljo odpre svoja vrata, vendar samo do 13. ure. Turisti lahko poiščejo informacije tudi na Turističnem informacijskem centru v Ljubljani, ki ima svojo poslovalnico na glavni železniški postaji v nedeljo odprto do 21. ure. Tu lahko dobijo informacije tudi o drugih krajih po Sloveniji. Zanimivo je, da je v nedeljo zaprto turistično društvo v Preddvoru, kjer je poleti kar precej turistov predvsem zaradi jezera ob hotelu Bor. Bolj pozorni do turistov so na Zgornjem Jezerskem, kjer je turistično društvo v nedeljo tako kot vsak dan odprto od 11. do 19. ure. Bolj nezadovoljni bodo tisti, ki se odločijo za ogled katerega od ne tako izrazito turističnih, a kljub temu zanimivih krajev. V Kranju, Tržiču, Škofji Loki ali na Jesenicah bodo v nedeljo prepuščeni predvsem lastni iznajdljivosti, saj so turistična društva takrat zaprta. Razlogi za to so pogosto finančne narave, vendar od turistov pač ne moremo pričakovati razumevanja. Končno so oni tisti, ki bi morali biti deležni vse pozornosti turističnih delavcev, in ne obratno. Prav veliko ne bo v pomoč turistom tudi obvestilo, posneto na telefonsko tajnico, ki ga dobijo, če v nedeljo pokličejo po telefonu turistično društvo v Škofji Loki. Obvestilo je namreč samo v slovenščini, pove pa, kdaj je pisarna odprta, in nič drugega. Čisto drugače bi bilo, če bi bilo obvestilo posneto vsaj še v angleščini in bi poleg tega navedli tudi nekaj najosnovnejših informacij o turistični ponudbi Škofje Loke. Pa tudi kakšna vljudnostna fraza na začetku in koncu obvestila ne bi bila odveč. Ponudba turističnih prospektov V vseh turističnih društvih je turistom na voljo precejšnja izbira turističnih prospektov in vodnikov v različnih jezikih. Krajši informatorji se dobijo brezplačno, obsežnejše brošure, zemljevide in turistične vodnike pa je mogoče kupiti. V turističnem društvu na Bledu imajo za goste pripravljen tudi program prireditev in sprehajalno karto. Toda razni prospekti in turistični vodniki bodo imeli učinek le, če jih bo turistu kdo pripravljen ponuditi, kar pa seveda ni mogoče, če so turistična društva zaprta. Tako bo kakega tujca kmalu minilo veselje, da bi se po naporni poti malo oddahnil in odpočil ob turističnih zanimivostih naših krajev, če mu jih nihče ne bo pripravljen predstaviti. Turisti imajo pravico biti zahtevni, korist pa bodo imeli tako eni kot drugi, saj se bo zadovoljen gost zagotovo še vrnil. • M. Rant Novo vodstvo hotela Jelovica Bled, 31. julija - Kot smo izvedeli, je v vodstvu blejskega hotela Jelovica prišlo do zamenjave. Dosedanjega direktorja Mirka Rimahazija je zamenjal Jurij Palhartinger, prej vodja prodaje, ki oo do imenovanja novega direktorja opravljal naloge vršilca dolžnosti. Kot nam je pojasnil novi prvi mož Jelovice, je Rimahazi odstopil iz zdravstvenih razlogov, do skorajšnje upokojitve pa bo še naprej zaposlen v podjetju. Palhartinger je zatrdil, da v ozadju zamenjave ni nikakršne "revolucije", temveč so se v podjetju nakopičili številni problemi, od denacionalizacije do težav z lastninjenjem (tisti del družbenega kapitala, ki naj bi ga namenili neuspeli javni prodaji, je prešel na novo Slovensko razvojno družbo), ki so vplivali na odločitev Rimahazija. Sicer pa bodo v kratkem objavili tudi razpis za novega direktorja. • U. P. KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, KRANJ, 31.7.1997 NAEUMVftODAlNl I N AKUWOTOD ATN11N AKUrai/ffiODAINl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj EROS(StariMayr). Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA ION, rldKranj HKS vtgred Medvode HIDA-tižntca Izubijana HRAM ROŽICE Mengeš HJRIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA, Kranj LJUDSKA BANKA, d.d., Lj MiKEL StražSče NEP0S(Sk Loka, Trata) 92,40 93,35 92,70 93,60 93,05 93J5 i3,09 1327 741-220 811-039 13,50 13,00 9,50 9,$1 92,40 93,00 92,60 93,00 92,80 92,80 93,00 92,80 92,40 92,70 93,10 NOVA LB Kamnik, Medvode, šk. Loka 92,80 R3S d.d. (na vseh poštah) PRMUS Medvode ROBSON Mengeš SHP-Stov. hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovfca, Sk. Loka) SLOVENIJ ATURJST Boh. Bistrica SLOVENUATURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žil SUM Kranj TALON Mp* Tna, Šklofea, Zrj. »na TENTOURS Domžale TROHCAL Kamnik - Bakovr* UBKSk. Loka WILFAN JESENICE supemartel UNION VvlLFAN Kranj VVHJAN Radovljica. Grajski dvor WILEAN Tržič pomolim nlju 93,40 93,40 93,50 93Č0 9325 93,30 93,30 93,30 93,30 93,40 93,35 93,60 93,10 93,35 93,35 93,50 93,35 93,30 90,50 93,05 92,90 92,50 92,10 92,40 92,70 NI PODATKOV 13,06 12,87 13,18 13,00 13,18 13,19 13,13 13,15 13,15 13,11 13,12 13,18 13,19 11,50 13,16 13,18 13,15 13,05 12,87 13,12 1326 13X7 1324 13,30 1322 13,25 1323 13,20 13,23 13,32 13,27 13,23 13,44 13,20 1326 13,25 1325 13,26 13.22 9,30 9,55 9,10 9,53 9,40 9,50 9,55 9,50 9,45 9,80 9,62 9,97 9,60 9,70 9,62 9,65 9,65 9,59 9,55 9,70 9,37 9,62 93,00 92,50 93,00 92,40 9325 93,80 9329 93,50 92,65 9327 211-339 13,18 13,25 13,10 13,30 13,18 1324 13,10 13,30 0*2-494 360-260 714-013 53-016 13,15 13,23 9,50 9,55 9,52 8,55 9,55 9,55 9,55 9,35 9,10 9,48 9,55 9,50 9,56 9,45 9,63 9,65 9,84 9,55 9,62 9,65 9,65 9,58 9,61 9,65 9,80 9,64 9,68 9,42 9,66 Pri špamvcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,80 tolarjev. Podatke ta tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše infonvacije o menjalniških tečajth. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 _ P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.:064/714-013 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 alpski letalski center lesce-bled Jutri (v soboto, 2. avgusta) vas vabimo na zanimivo prireditev na letališče v Lescah Z LUČKO FEŠTOM V NEBO ob 40-letnici sladoleda LUČKA Posebno zanimivost bi poleg drugega navedli naslednje: , ^azsteva letalskih modelov preko celege dne . pan°ramski poleti že od 8.00 ure dalje . .^rstn' poleti" z letalom ANTONOV AN-2 po znižani ceni . ,™0rmativni let z jadralnimi letali (vleka na 300 m, eca 8 minut) finski" tandem skoki preko celega dne s popusti za vnaprej najavljene skupine po 5 oseb Drv' nas*op 5-članske demonstracijske padalske skupine, v kateri so 3 svetovni , E[J>1 ^ bo postregla z atraktivnimi skoki , y~®m SKok državnega in svetovnega prvaka Bogdana JUGA M°sebni letalski program od 15.30 do 16.30 Platno pa smo poleg igric, MOPED SHOVV (od 17. do 19. ure) 3 Pnsotne pripravili še: |^9radno tekmovanje za mlade in stare z modeli letal, ki si jih bodo sami napravili PaPirja, tekmovalo pa se bo v treh kategorijah in to za nagrado: - polet z jadralnim letalom - panoramski polet preko Bleda za 3 osebe sreceio "tandem skok ali Polet za 3 oseDe PreK0 Triglava rja un narodnozabavni ansambel in dodatna presenečenja za prisotne tako, ob Se obiskovalci namesto v kolonah vozili proti Ljubljani raje razvedrili ' vsaka'|etnih 2V°klh ansambla Katerman. la r-, pr°dana letalska karta ie obenem brezplačna vstopnica Las'no v Kranjski Gori! 6BD Gorenjska borzno posredniška drulba d.d Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: +386 064 361-300. 361-301 Fax: +386 064 211-889 • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, • tudi delnic skladov • upravljanje s finančnim premoženjem strank • izjemna priložnost za nakup delnic serije B "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST i? CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE. Kaj? Kako? Zakaj < (18. del) Vaše pismo: Ali sem še lastnik delnic Sava serije B? Prijeli smo pismo bralca J. S. iz Kranja, upokojenca, ki je certifikat vložil v Savo. Ker je bil tam zaposlen, ima delnice Save B. Njegov problem je v spremembi oskrbnika. Bralec želi spremeniti oskrbnika, pravi, da je večkrat pisal v Savo, da želi delnice dobiti nazaj oz. se boji, da jih je prejšnji oskrbnik prodal. Pozanimali smo se pri podjetju Sava Kranj, kjer so nam prijazno potrdili, da je omenjeni gospod še vedno lastnik teh delnic, da je tudi sam upravičen razpolagati z delnicami in torej nihče od oskrbnikov (niti stari, niti novi) nimata pravice npr. prodati njegovih delnic, če se sam s tem ne strinja. Kaj je likvidnost vrednostnih papirjev? Kakšna je pri posameznih vrednostnih papirjih? Likvidnost je kazalec, ki nam pove, kolikokrat se je s posameznim vrednostnim papirjem v določenem opazovanem obdobju trgovalo. Pri obveznicah je bila zaradi stagniranja tečaja DEM v prvi polovici leta zelo slaba. Na trg je prišla tudi velika količina novih obveznic, ki so vse, razen hipotekarne obveznice BTC, zelo slabo likvidne. Glede na % trgovanja (med vsemi dnevi trgovanja na borzi) tako lahko razdelimo obveznice na OTA in OTB trgu v zelo likvidne (kjer se je trgovalo več kot v 80 % dni) BTC 1 srednje likvidne (60 - 80 %) RS01, RS02 slabo likvidne (pod 60 %) SKB1, AB01, FB01, AB02, BCE1. PGO, RSI, PRB1, RS08, OZG, SSR1, BZ02, SKR1, KRB1, RS11, ZSB2, VIP2, SKB3, PBS1, VIPS3, SZB1 če donose primerjamo z donosi v prvi polovici lanskega leta, so imela državne obveznice nekoliko slabši donos. Podjetniške, bančne in občinske obveznice imetnikom prinašajo boljše donose kot v istem obdobju lani. Za konec ponovno primer akviziterskega odkupa delnic s slabim zaključkom. Pri imetnici delnic Petrol G se je oglasil akviziter in ji za delnice ponudil 16.000,00 sit. Cena na borzi pa je bila 24.000,00 sit. Vaša vprašanja na naslovno temo pošljite na naslov Gorenjskega glasa, s pripisom za rubriko: Certifikati, delnice... ali po telefonu 064/360-600 vsak torek in petek od 14.00 do 14.30 ure. Ani Klemenčič, borzna posrednica H fjBfi ICTlf af% IXffYlE IIJ9I w w UREJA: Cveto Zaptotnik 24 ur pluga in traktorja Groblje, 1. avgusta - Danes, v petek, 1. avgusta, se bo na Mengeškem polju začel preizkus vzdržljivosti traktorja in pluga v neprekinjenem 24-urnem oranju. Preizkušanje bo potekalo ob vsakem vremenu, končalo pa se bo jutri, v soboto, ob 12. uri. Kmetijski minister Ciril Smrkolj bo kot častni gost dal znak za začetek oranja. Preizkus vzdržljivosti prirejajo tednik Kmečki glas, Kmetijsko - poskusni center Jable, Zastopstvo tujih firm Euro Globtrade Voklo in Petrol in bo prvi tovrstni pri nas, nadzoroval pa ga bo sodnik z mednarodno licenco Lojze Avšič. Kmetijsko - poskusni center Jable bo na Mengeškem polju (desno od ceste Mengeš - Rodica, tik pred Grobljami) dal na voljo primerno veliko parcelo strnišča in dva orača za akcijo, podjetje Euro Globtrade pa bo poskrbelo za strojno opremo za oranje - traktor ameriške izdelave Johne Deere (120 KS) in tribrazdni obračalni plug Kverneland norveškega izdelovalca. Petrol bo v akciji prispeval pogonsko gorivo in motorno olje Proton, ki ga bodo v tej akciji tudi testirali. Ekipa strokovnjakov Kmetijskega in inštituta bo izmerila obrabo lemežev pri plugu in porabo goriva, preorano parcelo pa bo po koncu oranja izmeril geometer. • M.A. Kmečke žene gredo na Grintovec Kranj, 1. avgusta - Društvo Kmečkih žena Kranj tudi letos organizira izlet v gore, tokrat na 2558 metrov visoki Grintovec. Na dvodnevni izlet se bodo kmečke žene odpravile v ponedeljek, 18. avgusta. Letos bo organiziran tudi avtobusni prevoz - ob 8.45 izpred Kulturnega doma v Naklem, ob 9. uri izpred zadružnega doma na Primskovem in ob 9.30 izpred zadružnega doma v Cerkljah. Planinke se bodo z žičnico popeljale do doma na Krvavcu. Pot jih bo nato vodila čez Kalški greben do Zoisove koče, kjer bodo prespale in si nabrale novih moči za naslednji dan. V torek zjutraj se bodo povzpele na Grintovec in po drugi poti v dolino Kokre, do Suhadolnikove domačije. Na zbirna mesta se bodo vrnile z avtobusom, ki jih bo čakal v bližini kmetije. Planinski izlet bodo vodili gorski reševalci iz Kranja. Okvirna cena, v katero so všteti avtobusni prevoz, gondola, sedežnica in prenočišče, je 3.500 tolarjev. Organizatorji prosijo, da prijave sporočite najkasneje do ponedeljka, 11. avgusta, Štefki Pavlin (471-292), Darinki Zaplotnik (451-237) ali Poloni Kuhar (421-598). Vse dodatne informacije je moč dobiti pri predsednicah. • M.A. Kaj: 27. tradicionalna etnografska turistična prireditev DAN OGLARJEV Kdaj: Jutri (sobota, 2. 8.) + pojutrišnjem (nedelja, 3. 8.) začetek programa ob 15. uri Kje: GREBLJICA POD STARIM VRHOM Kdo: Turistično društvo Stari vrh Najpomembnejše: v soboto ob postavljanju in kurjenju oglarske kope; igra ansambel Izvir, v nedeljo ansambel Obzorje; zelo bogat srečelov; panoramski poleti s helikopterjem nad smučišči Stari vrh; zabavna tekmovanja SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ razpisuje za šolsko leto 1997/98 naslednji delovni mesti: - UČITELJA MATEMATIKE (1 učitelj za določen čas do 31. 8. 1998 s skrajšanim delovnim časom) (1 učitelj za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom ter vzgojno-izobraževalnimi programi, za katere Šola izobražuje. Začetek dela za obe razpisani mesti je 1. 9. 1997. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 15 dneh po objavi na naslov: Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Živahno poletje na gorenjskih planinah Zavzete agrarne skupnosti Ribenska planina je ena od najbolj vzorno urejenih na Gorenjskem. - Veliko odvisno od vodstva agrarne skupnosti. - Sreča z dobrim pastirjem. Ribenska planina, 1. avgusta - Na 32 hektarov veliki Ribenski planini se tudi to poletje pase okoli osemdeset glav živine, last kmetov iz vasi Ribno, Bodešče in Koritno. "Pri vsem skupaj je najprej pomembno lastinštvo, zavzetost kmetov pri delu na planini in seveda dober pastir," je poudaril predsednik agrarne skupnosti Ribno Peter Mužan. Paša na planini traja od začetka junija do začetka septembra, sta povedala Peter Mužan in Valentin Dežman, približno devetdeset pašnih dni. Pašniki, kakršen je omenjeni na Ribenski planini, prenesejo povprečno glavo Živine na 2,5 ha, kar pomeni, da je ta čas Ribenska planina zadnja leta polno zasedena. "Dva pozitivna učinka planinske paše poznamo: planine predstavljajo v povprečju skoraj tretjino kmetijskih površin v naši občini, in če bi jih ne bilo, bi kmetje morali temu ustrezno zmanjšati stalež živine v dolini. Drugi pozitivni vpliv planinske paše pa opažamo pri mladi plemenski živini, ki tu precej bolj zdravo živi. Hlevska reja je namreč zanjo precej slabša, kar se pozna na majhnem prirastu in konstituciji živali," je povedal ing. Jože Zabret z blejske enote kmetijsko svetovalne službe. Agrarna skupnost Ribno šteje 52 članov, od tega jih ta čas živino na planini pase nekaj več kot dvajset. Od zavzetosti gospodarskega odbora in predsednika samega pa je v veliki meri odvisno, kaj vse se na planinah naredi. Na Ribenski planini se je v zadnjih nekaj letih, od kar kmetje dobivajo republiške stimulacije za pašo na planinah, veliko spremenilo na bolje. "Pri nas smo se na rednem občnem zboru takoj odločili, da ves denar, ki ga dobimo od države za planinsko pašo, torej 5.500 tolarjev po glavi živine, Planina je tipično mrazišče, kar pomeni, da se jeseni tu začne zelo hitro za-drievati hladen zrak in z njim megla. Do konca avgusta se bo na planini paslo okoli osemdeset glav iivine, med njimi štirje konji, ki se v zadnjem tednu paše preselijo na nižje leteči Talet vložimo nazaj v planino. Poleg tega so se vsi člani agrarne skupnosti zelo dobro odrezali pri prostovoljnem delu - od vzdrževanja ograj do vsakoletnega čiščenja pašnikov in še kaj. Samo to pomlad so tako opravili kar 200 ur deU> " je povedal predsednik agrarne skup-nosti Peter Mužan. V zadnjih letih je bilo na planin1 poleg rednih vzdrževalnih del - gnojen' ja, čiščenja pašnika in podobno, zelo veliko narejenega, je poudaril tud' predsednik gospodarskega odbor* agrarne skupnosti Valentin Dežm*D' Tako so zgradili 40 tisoč litrski rezef' voar za kapnico - zdrava, pitna neoporečna voda je poleg ruše eden od glavnih pogojev za dobro planinsko pašo. V celoti je bila obnovljena streha nad pastrisko kočo in hlevom, od leto* naprej pa ima pastir v hiši tud1 elektriko, ki jo dobiva prek posebnega solarnega sistema. "Elektrike je dovolj' da bodo že v prihodnjem letu lahko celotno planino ogradili z elektirčnin1 pastirjem." "Blejska zadruga ima registriram11 enaindvajset planin. In največji Pr0' blem, ki ga pri tem opažamo strokovfl' jaki, je prav neurejeno lastništvo; Denacionalizacijski postopki že neka) let stojijo in prav lahko se zgodi, da o° ravno zaradi tega velika vnema neka' terih agrarnih skupnosti popustila," fj opozoril ing. Zabret, Peter Mužan paJe pri tem dejal, da bi se rad zahvalil praV vsem članom agrarne skupnosti Ribno. ki kljub vsemu še kako zavzeto sodelU' jejo pri urejanju svoje planine. • M-A* V teku so priprave za setev sladkorne pese Sladkorna pesa za pšenico in koruzo . . . . ... . . .....-i# Kranj, 1. avgusta - Sladkorna pesa kot intenzivna poljščina zahteva za doseganje visokih, kakovostnih in ekonomskih pridelkov pravočasen pristop tako glede kolobarjenja kakor tudi vseh tehnoloških ukrepov. Sedaj je primeren čas, da se odločimo, kje bomo spomladi posejali peso in katere tehnološke ukrepe moramo opraviti, opozarjajo strokovnjaki raziskovalne znote za sladkorno peso pri Tovarni sladkorja, d.d., Ormož. Sladkorno peso pridelujemo praviloma v štinlctncm kolobarjenju. Dobri predpo-sevki za sladkorno peso so pšenica in ostale strnine, krompir, koruza za silažo (tudi koruza za zrnje, če niso problem tria/i ni in koruznica), krmni grah. Slabi predposev-ki zaradi plevelov in škodl-livccv) pa so oljna ogrščica in ostale prezimne križnice, detelje, lucerna in travne mešanice. Analiza tal je osnova H optimalno prehrano sladkorne pese oziroma za dose-gtnje gospod;unejše, kvalitet nejše in okolju prijaznejše pridelave. Vzorce zemlje, odvzete s strniše, oddajte čimprej oz. najpozneje do konca avgusta, s preostalih poljščin pa do konca oktobra. StrnišČe je potrebno takoj po žetvi plitvo obdelati (plug, krožna brana), da žetveni ostanki propadejo, na ta način namreč obdržimo več vlage v tleh, kar omogoči vznik plevelov, ki jih pozneje mehanično uničimo. Pomeni ben kolobarni ukrep je globinsko podrahljavanjc Zanj )c še zlasti hvaležna sladkorna pesa na težjih tleh, tako so il soplesalko Anito Vihtelič pred kratkim ob Aljaževem stolpu n , ri8'avu izvedel salto na najvišjem nivoju - vsaj kar zadeva jjftjjb višine. k Ci anc' Pa $ta zaplesala ob spremljavi odličnega okteta Lesna r0cL.r°Ven) Gradca, ki je zapel slovensko narodno v ritmu Sh fro^a- Pa še strike ne potrebujejo... t'kovnjaka za akrobatski rock&roll vodita tudi plesni klub M, r , črtijo za dober podmladek. Z vseh tekmovanj mladi vrollerji prinašajo pokale in priznanja. PREGOVORI Pies"Se ne vrne s flesa tako P(^ten' kot je šel tja. /V/ ,.!eifn"' zaveznik ljubezni. kri *!*.ien' kdor Pleše- fnla(jS[Vari so vedno v nevarnosti: jajca v žepu, vojaki v boju, fantje v gostilni in dekleta na plesu. . Is * »* * I l 1 V I .1\ 1 f V / 1 . ]fko H je všeč na plesu, Jože? A ANEKDOTA -T, .0$$* ugaja? ' Pa toalet? 72) m P« k nisem bil Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Na njivi smo krompir sadili, EDINO pili in zraven mastne vice govorili. DARJA KRANJC, LAŠKO lESTVlČ^RADL^KR^ z Lattello Ure)a: IGOR ŠTEFANČIČ, PETEK, 1. 8. 1997, ob 18.30 uri Romata-. 2 pihLRESN,K RAD BI BIL S TEBOJ 1 ffiPN|: KAR JE RES, JE RES J MARTA ZORL LE S TEBOJ 5 IMS*^ KOVAČ: NE ODHAJA POLETJE 6 a\?a0M0Bili POLETJE LJUBEZNI 7 KkBAND: DVE SONCI I aST0N; MENE LUNA NOSI AGROPOP; POJDI Z NAMI Tuja: i fijfj °ADDY & FAITH EVANS: l'LL BE MISSISNG YOU 3 mrN^N MMM BOP «' Tntuv ''DENT. JO JO ACTION S cVHy BRAXTON: I DON'T VVANT TO * KFi ?v^AL; 1 WANNA BE THE ONLY ONE 7. &M;Y FAMILV: WHEN THE BOYS COME INTO TOWN 8. UftSjC 1()| MR. VVICHTIG CHI°ITH UROOKS: BITCH tatteUo KUp()N števILKA 38 ^MACO St.: TUjO ŠT. Moj NASLOV: V sklopu svetovne turneje HiStorv se naj bi veliki Michael ustavil tudi v Ljubljani. Naj bi, ker menda za njegov koncert na no vedno bolj bledi, še vedno kralj. Kralj, ki se mogoče sedaj počuti celo bolje kot v svojih zlatih časih, saj se poleg svojih hipodromu Stožice niti ni novih uspešnic skupaj z tako velikega zanimanja, ženo Liso Marie Preslev kot bi se za spektakel leta lahko veseli tudi sina. spodobilo. Upajmo, da so Edino, kar zvezdniku to le dvomi brez osnove in povzroča nemirni spanec, da bomo glasbenika, kije z je obtožba pedofilije. Vse albumom Thriller dosegel skupaj se je začelo leta rekord prodaje v zgodovini 1993, ko so ga starši sodobne popularne trinajstletnega Jordieja glasbe, v LJubljani zares Chandlerja tožili, da je videli in slišali v živo. njihovega sina spolno na- dlegoval na svojem ranču Neverland Val-ley, kjer Michael rad gosti svoje najmlajše poslušalce. Epilog: Jackson se je zunaj-sodno pogodil s tožniki in plačal dvajset milijonov tolarjev. Povezava s pedofilijo Michaela še vedno spremlja in težko se bo kdaj pozabila. Kot je že omenjeno, je Jacksonov najuspešnejši album Thriller, ki Je izšel leta 1982. Thriller mu je v enem samem letu prinesel kar sedem uspešnic, osem gra-m^f jmmKmA i mmvjev, prodal pa se Michael Jackson si je Je v rekordni nakladi naziv kralja popa prislužil več kot 50 milijonov plošč, z veliko mero perfekcioniz- Ostali njegovi samostojni ma, tako glasbenega kot albumu takega uspeha plesnega, njegovi video- niso več videli: Bad je spoti pa so naravnost fas- dosegel 25-miliJonsko, cinantni, kar pa niti ni Dangerous pa 23-mili-f udno, saj vanje vlaga na Jonsko naklado. Njegov milijone tolarjev. In čeprav zadnji album, po katerem ni več tako oboževan kot se imenuje tudi turneja pred desetletjem in njegove plošče niso več tako masovno prodajane kot v osemdesetih letih, Je pevec, čigar črna polt umet- HlStorv, Je dvojni, prodali pa so "le" okoli 15 milijonov plošč. In to kljub megalomanski propagandni mašineriji. • S. S. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec * Triaika 148 ■ tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 24 U* OOmi GUK8E!!! od 4. 8. 1997 do 9. 8. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. RICKI MARTIN - MARIA 2. PUFF DADDY -1 LL BE MISSING YOU 3. COOLIO - C U WHEN U GET THERE 4. BELLINI - SAMBA DE JANIERO 5. GINA G - TI AMO 6. TIC TAC TOE - MR. VVICHTIG JON BON JOVI - MIDNIGHT IN CHELSEA 7. NEVV/C.I.T.A. - BABE 8. TOUCHE - I CANT GET NO SLEEP 9. ETERNAL + BEBE VVINANS - I VVANNA BE... 10. GIMME 5 - TI 11. BED AND BREAKFAST - GET IT RIGHT 12. CARMEN - JAZ NE MOREM VEČ 13. VANA - DA ME VOIŠ 14. MASTERBOY - LA OLA HAND IN HAND 15. BABY FACE - HOW COME HOW LONG LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. PORN KINGS - AMOUR 2. SASH feat. RODRIGEZ - ECUADOR 3. SOUD ATTACK - LE TEBE SE HOČEM 4. 2 EIVISSA - OH LA LA LA 5. DJ DADO - COMING BACK 6. U.S.U.R.A. - OPEN YOUR MIND 97 7. KLUBBHEADS - DISCO SHOPPING 8. 2 COLORS - LA NOCHE 9. RAMIREZ - CHUPA CHUPA 10. NEVV/CORONA - THE POWER OF LOVE 11. CELVIN ROTANE - THEME FROM MAGNUM / BACK AGAIN ME 12. NEVV/DO VVALKER - DEEPER LOVE 13. BHARATA HOUSE GANG - GIPSY BOY 14. MR. PRESIDENT- JO JO ACTION 15. DR. ALBAN - IT'S MY LIFE 16. NEVV/MICHAEL JACKSON - HJISTROY 17. PLAYAHITTY - ANOTHER KOLIDAY 18. FINAL-VETER SI 19. SEOUENTIAL ONE -1 VVANNA MAKE 20. ALEXIA - UH LA LA LA 21. X - ANDER - COSMIC 22. NEVV/DISCO BLANC - DISVVCO BLANC 23. GEORGEUS - DON'T STOP 24. ULTRA NATE - FREE ALY AND JO - NASTY GIRL 25. 2 FABIOLA - MAGIC FLIGHT 26. NEVV/EMMANUEL - TUKISH BAZAR 2 27. FULL INTENTION - SHAKE YOU DOVVN 28. DR. DOG - FLYNG AWAY 29. G. PARK - COME DOVVN 30. M.A.G. - PUMPIT UP TRZISKI HIT LESTVICA POPULARNE GLASBE RADIA TRŽIČ vsak drugi ponedeljek ob 17.35 na 88,9 in 95,0 Mhz 1. Midnight in Chelsea - BON JOVI (1) 2. Ifs my life - DJ. BOBO (2) 3. Gothan city - R. Kelly (12) 4. So help me girl - GARY BARLOVV (13) 5. Uh al la la - ALEXIA (5) 6. Sonce je zašlo - POP DESIGN (4) 7. MMM Bop - HANSON (10) 8. Time is tickin awqay - C- BLOCK (8) 9. La noehe - 2 COLOURS (predlog) 10. Poletje ljubezni - AVTOMOBILI (predlog) 11. Free - ULTRA NATE (predlog) 12. Ti - GIMME 5 (predlog) 13. Pussy lover man - ROSE MC (predlog) 14. Babe - C. I. T. A. (predlog) 15. Te amo - GINA G. (predlog) Lep pozdrav Ponovno se vam predstavlja lestvica popularne glasbe. Danes tako, kakor vidite v časopisu, v ponedeljek, 4. avgusta, pa kar v živo - super kajne? Do takrat pa nam kar pošljite kakšen super predlog, morda super glas eni izmed predstavljenih melodij in to preko spodnjega kupona na znani naslov RADIO TRŽIČ, BALOS 4, TRŽIČ! Lepo se imejte, naslednji teden pa se ponovno vračamo v šestdeseta leta z oddajo TRŽISKI HIT - POVRATEK POZABLJENIH. Čao! Vesna & Dušan Nagrajenka oddaje: Marta Cvek, Tržič KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIA SORA UREJA IN VODI SAŠA PIVK I. DEL: 1. VILI RESNIK; Ko vrbe jokajo 2. ČUKI: Poletna 3 POVVER DANCERS: Bomba 4. 4 FUN. Hay ti 5. FARAONI: Kar je res, je res II. DEL: 1. DAMJANA GOLAVŠEK: Krog 2. AVTOMOBILI: Poletje ljubezni 3. BOTRI: Ob tebi se mi zrola 4. ALENKA GODEC: čas zaceli rane 5. 24 YOU: Nisi sam Živio, živio, živio, še dvakrat grem spat, potem pa sem na dopustu. Tudi vi tako odštevate delovne dni? Upam in upam tudi, da so pred nami lepi dopustniški dnevi, polni sonca, morja, lepih pogledov in avantur Preden se |im v celoti predamo, pove|mo še to. da sta nagrajenca prejšnje oddaje Marko Caluta, Ob potoku 28, Vrhnika in Olga Tomažin, šukljetova 13, Novo mesto - lestvico pa je v sredo vodila naša poslušalka Vesna. Tudi avgusta boste lahko poslušali lestvico 5 » 5 in to 6. in 20. avgusta Lepo in radi se imejte, ter uživajte. Vaša Saša KUPON Glasujem za: Moj naslov: SOBOTA, 02. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.00 Vremenska panorama 7.46 Včeraj, danes, jutri 7.50 Otroki program 7.50 Radovedni Taček: Jagoda 8.05 Taborniki in skavti 8.20 Zgodbe iz školjke 8.50 Irke, po starom spijsane 9.30 Tedenski izbor 9.30 Snežna reka: Saga o McGre- gorjevih. avstralska nanizanka 10.20 Hugo, TV igrica 10.50 Maja in vesoljček, slovenski film 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 16.20 Parada plesa, ponovitev 16.50 EP videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 18.25 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 19.50 Utrip 20.10 A vvoman, her man and her futon, ameriški film 21.40 Povej naprej 22.15 Poročila, vreme , šport 22.45 Poletna noč 22.45 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 23.15 Sestre, ameriška nanizanka 0.05 Policist nadzornik, ameriški film TVS 2 8.00 Euronevvs 13.45 Tedenski izbor 13.45 Pobeg iz Alcatraza. ameriški film 15.40 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 16.10 Sestre, ameriška nanizanka 17.00 Atene: SP v atletiki, prenos 19.50 EPP, včeraj, danes, jutri 20.00 Poletni festival Lent: Jose FeHciano, posnetek koncerta 21.00 National geographic, ameriška dokumentarna serija 21.50 V vrtincu 22.20 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 Čvekalo, risana serija 11.20 Kapitan Planet, risana serija 11.45 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 12.10 Sobotna matineja: Tak kot oče, ponovitev 13.50 Vitez za volanom, nanizanka 14.40 Daktari, nanizanka 15.30 Charles je glavni, ponovitev 16.00 Alf 16.30 Mupet show: Jean Pierre Rampal, lutkovna serija 17.00 Dis-ney predstavlja: Aladm, risana serija; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis. glasbena oddaja 19.25 Dva neumna psa, nsana serija 20.00 Sobotni večerni film: Na begu 21.35 Roka pravice, nanizanka 22.25 Volkodlak, film 0.00 Ulica ljubezni, erotična nanizanka 0.30 Plavolasa nebesa, erotični film POPTV 6.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Kužek Monti, risana serija 9.00 Munkci, nsana serija 9.30 Mož pajek, risana seri|d 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Morska deklica, mladinska senja 11.00 Proti vetru, nemška nadaljevanka 12.00 Brez zavor z Jonasom, ponovitev 4 oddaje 13.00 Grand pnx magazin 13.30 Računalniški geniji, ponovitev ameriške humoristične seije 14.00 Beverfy Mills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Highlander, amenška nanizanka 17.00 Robocop. 6. del ameriške akcijske nanizanke 17.45 Herkul, 16. del ameriške nanizanke 18.30 Xena, 16. del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti Kres ničevosti, avstralska komedija 22.15 Odpadnik, amer iška akcijska nanizanka 23.00 Podoba, amenški film 0.30 Playboy: Sknvne izpove di m sanjanje, 24 del erotične senie 1.00 Playboy special 2.00 24 ur, ponovitev 2.30 Divji klovn, nemški film TV 3 8.16 TV snop 13.00 TV prodaja 14.45 TV prodaja 15.00 TV razglednica, ponovitev 16.00 Tečaj francoščine 16.30 Utrinek 17.00 Videoboom 40, glasbena oddaja 18.00 Trops ka vročica, ponovitev 19.00 Utrinek 19.30 Burleska 20.00 Gimnazija v Alpah, mladinska nadeljevanka 20.30 Tropska vročica, nadel|e vanka 21.30 Pnznanja, film 23.00 TV prodaja HTV 1 9.25 TV Koledar 9.36 Poročila 9.40 Otroški program 11.30Afnka. dokumentarna serija 12.00 Dnevnik 12.25 Jeleni z zahoda, ponovitev 4 dela humoristične nanizanke 13.10 To trapasto življenje, ponovitev nadaljevanke 14.00 Dober dan, Timothy, ameriški film 15.30 Risanka 15.45 Briljantina, ponovitev 16.30 To je Amerika, | del dokumentarne oddaie 17.00 Z jadri okoli sveta, 5. del potopisne oddaje 17.35 Cista resnica, pono vitev 1806 Prevzetnost in pristranost pono vitev britanske nanizanke 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Diuvnik 20 15 Svot zabave 20.55 Festival zabavne glasbe Split 97 22.45 Opazovalnica 23.10 Polnočna premiera: Svo bodna je 1 del angleške mmisenie 1.56 Festival zabavne glasbe Split '97. razglasitev zmagovalca HTV 2 12.15 TV koledar 12.25 Obalna straža, ponovitev amenške nanizanke 15.25 Aca pulco telo m duša 17.06 Kontakt 17.35 Zakon v LA 18.20 Moč morja, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Tnler 21.20 Človek z rdečim čevljem, ameriški barvni film 22.55 Ograje našega mesta, amenška nanizanka 23.40 Vidikon, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.05 Vroča sled 10.20 Mali zmaj Grisu 10.45 Topla pand 11.10 Disnevjev festival 12.05 Harry in Hendersonovi 12.25 Vse je OK, Corky, ameriška humoristična serija 13.40 Čudovita leta 14.05 Princ iz Bel Aira 14.25 Krik 14.50 Nove Supermanove dogodivščine 15.40 Beverty Hills 90210 16.25 Melorose place 17.10 Savannah 18.00 Šport: Nogomet 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Šport 20.15 Robin Hood - Možje v pajkicah, ameriška komedija 21.55 Prisila s smrtonosnimi posledicami, ameriška kriminalka 23.25 Sla po ljubezni, kanadski ljubezenski film 1.15 Nočni sokoli, ameriški akcijski film 2.50 Vse je O.K. Corky 3.40 Merose Place 4.25 Savannah 5.10 Lois in Clarke: Nove Supermanove dogodivščine AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Lonček na poti 9.30 Izginil v haremu, ameriški pustolovski film 11.20 Dvojčka, ponovitev ameriške komedije 13.00 Čas v sliki 1310 Dr. HoM - Zgodba o veliki ljubezni, nemška filmska melodrama 14.50 Marili, nemška komedija 16.15 Salve smeha 16.30 Alpe-Donava-Jadran 17.00 čas v sliki 17.05 Ozn se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo nov dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstnja danes 19.25 Money Maker 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 Madame kmetica, nemški tv film 21.55 čas v sliki 22.00 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 22.25 Vse je komedija 23.25 čas v sliki 23.30 Strup dvoma, amenška kriminalka 2.35 Pogledi od strani 2.40 Modern times - posebna oddaja 3.10 Marili 4.40 šport NogometSO-BOTA TELE-TV KRANJ ... Videostrani 1845 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na vkjeostraneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Poročila Gorenjske 535 (ponovitev) 20.25 Izbor iz produkcije lokalnih televizij Slovenije. TV Primorka 20.55 Glasbeni videospot 21.00 Knjiga: Zakoni bioenergije 22.00 EPP blok - 3 22.05 Kamera presenečenja 88 oddaja: Elio Plsak na Drulovki 22.30 Prigode Halarjevega Poldka 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) 00.10 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.12 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 10.00 Napovednik 10.01 Spot tedna 10.05 EPP 10.10 Too much v živo Iz studita TV ŽELEZNIKI VIDEOS1RANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18.. 19.15 In 21. url 1900 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Senjski film ATM TV KR. GORA ... videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 1616 EPP blok 18.20 Rikh|evi dnevi na Bledu 19.00 Risanke 19.16 Videostrani 20.00 Lepo ie biti muzikant 20.42 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostran TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino ■ ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Na poved sporeda za nedeljo 22.45 Videos tram IMPULZ KAMNIK 10 00 Video strani 19.00 TV prodaia 19.06 Otroški program, ponovitev, Zajček Jaka 18.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 KINO Glasbeni mix 20.30 Borut prerokuje, v živo 21.30 Videoboom 40 22.30 Film 24.00 Top spot 00.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 1200 Brezplačni mali oglasi 1230 Osmrtnice, zahvale 1250 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski pnspe-vek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Program iz studia bo stekel ob 13:30. Povedali vam bomo. kaj lahko sami storite za svoje zdravje m boljše počutje. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič, katere pokrovitlej bo trgovina Romi. Uro kasneje bomo spremljali in komentirali, nekaj pa povedali tudi o speedwayu v Krškem. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, prenos oddaje Deutsche VVelle poroča pa bo na sporedu ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila Pina nepremičnine. Nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volanč ob 18:40. Tudi horoskopa, ki ga pripravljajo v studiu Zelda 8, nismo pozabili. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Lojzetom Jugom 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC Kranj) 8.30 Telegraf 10.00 Vedeževanje Sara 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje (Simona Vodopivec) 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Aktualno - O okužbi s klopi 15.30 Dogodki In odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Pogled v jutnšnji dan 17.00 čez pregrade do Mer-kurjeve nagrade 19.00 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodo vinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 1230 Glasbena zmešnjava 13.46 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes jutn 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utnnki 17.00 Razvednlno popoldne 19.30 Nočni glasbeni program RA Šora R RGL KRIM: 100,2 MHz ŠANCE 99,5 MHz -LJUBLJANA: 106,1 MHz 6.30 do 8.00 Jutranji servisni progam 6.40 Prevoznost cest 7.00 Da današnji dan 7.35 Vreme 7.45 Vic dnevu 7.55 Danes v dnevniku 8.00 -11.00 Dobro jutro Slovenija 11.00 - 12.00 Dober tek, Slovenija 12.00 - 13.30 Na slovenskih vinskih cesah 14.05 Pasji radio 14.50 Notranjsko kraški mozaik 15.30 Dogodki m odmevi RaS 16.20 Spoznajmo se 17.00 Vic dneva 17.16 Novice 18.25 Glasbene želje 19.00 Rick Dees 22.00 Nočni program RGL R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica - otroška oddaia 11.10 Za življenje, za danes in jutn. 1 sobota BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2 sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3 sobota ODDAJA 0 ZASVOJE NOSTI, 4. soboti DRUŽINSKI CENTER BETANIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popol danska Informativna oddaja 16.06 Mali oglasi 17.15 Naš gost 1830 Večerna inlormativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.36 Molitev m duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij, kom PLAČANEC ob 17. in 21. uri, amer ljub. drama ROMEO IN JULIJA ob 19 uri STORŽIČ DO 7. AVGUSTA ZAPRTO! ŽELEZAR amer. rom meldor. SUŽNJA LJUBEZNI ob 18.30 uri, amer. ljub. drama OKUS PO MINNESOTI ob 20 30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA ljub drama ZELO OSEBNO ob 18.30 In 20.30 uri BLED amer kom. ŽIVETI V POZABI ob 18.30 m 20 30 uri ŠKOFJA LOKA amer fim ANAKONDA ob 18.30 in 20.30 uri ŽIRI amer. gangst film ZADNJI PREŽIVELI ob 20.30 uri MENGEŠ akcij film NEVARNO TVEGANJE ob 20. url NEDELJA, 03. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.00 Vremenska panorama 8.40 Včeraj, danes, jutn 8.45 Ozare, ponovitev 8.50 Otroški program 8.50 Čebelica Maja, risana nanizanka 3/24 9.15 Otroci polderjev, nizozemska senja 5/6 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Šentjerneja 11.00 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 11.30 Dlan v diani, oddaja TV Maribor 12.00 4 x 4, ponovitev oddaje o ljudeh in živalih 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Igre brez meja, ponovitev 14.55 Otok zakladov, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Kamra 21.15 Večerni gost 22.05 Poročila, vreme 22.20 Poletna noč 22.20 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 22.50 Sestre, ameriška nanizanka TVS 2 8.00 Euronevvs 10.20 D. Jovanovič: Konec tedna, nadaljevanka 11.05 Povej naprej 11.35 V vrtincu 12.05 Poletna noč: Pacific drive, avstralska nadaljevanka 12.35 Sestre, ameriška nanizanka 13.20 G. Verdi: Aida, posnetek opere iz Covent Gardna 15.55 Motociklizam za VN Brazilije 16.55 Atene: SP v atletiki, prenos 21.20 Alpe Jadran 21.50 Jakov napredek, angleška nadaljevanka 22.40 Svet čudes, avstralska dokumentarna nadaljevanka 23.10 Šport v nedeljo 23.55 Koncert tria Luvvigana (festival) 0.25 Alpe Jadran, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 800 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 čvekalo, risana serija 11.20 Kapitan Planet, nsana serija 11.45 Super Samuraj, nanizanka 12.10 Nedeljska matineja: Chuka, film 14.00 Atlantis. ponovitev 14.45 Miza za pet 15.35 Dva neumna psa, ponovitev 16.00 Alf, nanizanka 16.30 Mup pet show: Paul Simon, lutkovna senja 17.00 Disnev predstavlja. Mesto tigrov, mladinski film 17.50 Lovec na krokodile, dokumentarna oddaja 18.40 Kung tu. nanizanka 19.30 Sam svoj mojster, nanizanka 20.00 Nedeljski večerni film: Pot v vesolje 23.10 Odklop, ponovitev 23.45 Videostrani POPTV 8.00 Kimba beli levček, nsana senja 8.30 Zvezne steze, nsana senja 9.00 Dogodivš čine medvedka Ruxpina, risana senja 9.30 Kasper In prijatelji, risana senja 10.00 Peter Pan, risana senja 10.30 Parker Lewlt. mladinska serija 11.00 Xena. ponovitev amenške nanizanke 12.00 Herkul, ponovitev ameriške nanizanke 1245 Obraz tedna, ponovitev 13.13 Kratka romanca, amenška komedija 15.00 Samski stan, ameriška nanizanka 15.30 Gola resnica 16.00 Ro mance Rosamunde Pilcher Snežni vihar spomladi, nemška drama 17.30 Razbite sanie, ameriški film 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Beverfy Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, amer Iška nadaljevanka 22.00 Detektivka Lea Sommer, 10. del nemške nanizanke 23.00 Živeti in umreti v Los Angelesu. amenška kriminalka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8 00 TV prodaja 8.15 TV prodaja 1220 Zapornik In Zende, nsakna 13.15 Tropska vročica, ponovitev 14.16 TV prodaja 14.30 Spori - Mednarodni športni dogodki 15.00 Glava dmžlne. 6. del nadaljevanke 16.00 Mladoletni volkodlak 1 , ponovitev filma 17.30 Kako deki|e tržna ekonomija, 6. del japonske serije 18.00 Zabavn glasba z velikim orkestrom 19.20 Utrinek 19.30 Risanke 20.00 Gimnazija v Alpah, mladms ka nadaljevanka 20.30 Tropska vročica, nadaljevanka 21,30Slovenske melodij«, ponovitev 22.00 TV razglednica, ponovitev 23.00 Na nitki, 6 del serije 23.30 TV prodaja 23.50 TV shop - Komercialne predstavitve HTV 1 8.35 TV koledar 8.45 Poročila 8.50 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaja 13.15 Folklora 13.46 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.60 Med nami, ponovitev 16.25 Oprah tho* 16.10 Pot v Avonleo v Avonleo. ameriška mladinska nanizanka 17.00 Risanka 17.30 Poročila 1740 Ljubezenski vozel, ameriška romantična komedii* 19.06 TV torturm 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.16 Na zdraviel. serija 20.46 Hvali morie. dril N obale, hrvaška zabavna oddaia Južna Dalmacija z otoki 22.50 OpazovtNCt 23.10 Krai« stolet|a, dokumentarni tlim 0.00 Poročila HTV 2 13.15 TV koledar 13.25 Dosjeji X, ponovitev 14.10 Polnočna premiera: Svobodna je, ponovitev 1/2 dela angleške miniserije 16.55 Svet zabave 17.25 Osorski večeri: I comensti Lombardi 18.05 National geographic. dokumentarna serija 19.00 Popaj, risana serija 19.30 Dnevnik 20.15 Mala bobnarka, ameriški barvni film 22.25 Poročena...z otroki, ameriška humoristična nanizanka 22.55 Poljubi in brazgotine, madžarski barvni film AVSTRIJA 1 6.00 Novo iz Suderhofa 6.25 Otroški program 9.15 Confetti Club 9.25 Kje se skriva Carmen Sandiego 10.20 Ena, dva ali tri, uganke 11.15 Disnevjev festival 1200 Nonstop neumnost, humoristična serija 1225 Hladnokrtvni možje v svojih letečih škatlah, angelska pustolovska komedija 14.30 Šport: Odbojka na plaži 16.35 Super-tipa v Miamiju, 1. del nemško-italijanske senje 18.00 Srček 18.30 šport ob nedeljah 19.00 Gospod Bean, angleška humonstična serija 19.25 Money Maker 19.30 čas v sliki Kultura 19.45 Vreme 19.48 Money Maker 19.54 šport 20.15 Policijska akademija -Bolj neumni kot zahteva policija, amenška komedija 21.45 šport v nedeljo 22.10 Columbo: Dvojni udarec, ameriška TV kriminalka 23.05 čas v sliki 23.15 Šport: Tenis 0.15 Mala smrt imenitnih dam, francosko-italiiansko-kanadski zgodovinski film 1.50Pnsila s smrtonosnimi posledicami 3.15 Sla po ljubezeni, kanadski ljubezenski tilm 5.05 Cobra: Brez izhoda, ameriška akenska senia AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 9.00 Čas v sliki 9.05 Viva Las Vegas, amenška glasbena komedija 10.30 Teden kulture 11.00 Ves iz sebe na VVolfganseeju. avstnjsko-nemška qlasbena komedija 1230 Onentacija 13.00 čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.30 Monstrumi, zveri, pošasti, 1. del angleške dokumentarne serije 15.05 Policijska inšpekcija 1, 7 del nemške humoristične serije 15.30 Raje si kupim tirolski klobuk, nemška glasbena komedija 17.00 Čas v sliki 17.05Klub za seniorje - poletna oddaja 17.55 Lipova ulica 18.25 Knstjan v času 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski moistri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.25 Monev Maker 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.48 Money Maker 19.54 Pogledi od strani 20.15 Modn diamant, nemški film 21.45 Čas v sliki 21.55 K stvari - posebna oddaia 23.10 Ujete duše, dokumentarni film 23.55 Vizije 0.00 Enostavno klasično 1.00 Teden kulture 1.30 Hello Austna, Hello vienna 1.55 Pogledi od strani 2.05 Dober dan. Koroška 235 Dobar dan, Hrvati 306 Domovina, tuja domovina 3.35 Super tipi v Miamiju 5.00 šport v nedeljo 5.16 Klub za seniorje TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.46 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.02 EPP blok - 1 9.07 Mini pet otroška lestvica 9.36 Mini mlss 97 10.15 Tedenski izbor. Zupan z vami (ponovitev), pogovor z županom Občine Šenčur Francem Kernom 10.55 EPP blok ? 11.00 Poročila Gorenjske 535 (ponovitev) 11.15 Tnatlonci pred odhodom na evropsko prvenstvo 11.25 Iz arhiva Tradicija čipkarst va v Idriji 11.50 Izdelava Tolminskega sira 11.55 EPP blok - 3 1200 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) 13.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.06 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.30 EPP blok 20.35 živalstvo Avstralije, poliudnoznanst vena oddaia 21.10 Nedel|sk> film Ustavite Dutchmana 22.46 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Z in VIDEOSTRANI TV Železniki na vldeok« teti ob 18., 19.20 in 21. url. 19.00 Antonov obzornik 19.20 športni utrinek 20.00 90 letnica planinstva t Selški dolini 20.50 Bre; komontarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Kroniko tedna 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Rikhjevi dnevi na Bledu, ponovitev 20.40 Satelitski program Detusche VVelle 22.00Videostrani TV ŠIŠKA deosiranl 14.50 Nap Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, tfbjjj glasbena oddaja - ponovitev 18^%' nedelja: zabavno nedeljsko popoldne i* Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 NaP0** sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV P^apJ^i iki program: Ura pravljic 19.30 P""" .. 20.00 Top spot 20.05 GlasbenHm 20.30 Potovanja 21.00 Videoboom 40 » Top spot 2205 Nočne videostrani Otroški program: Ura pravljic vitve RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna naP^Ž 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa* EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga TO kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska EPP 8.00 Napovednik Pf°9rariaJnc Oziramo se 830 Hov, ne znam #s 850 EPP 9.00 Predstavitev CD-ja IZ BUKOVEC 9.50 EPP 10.00 Gorenjska - Domžale 10.50 EPPJ^ Napovednik programa 11.00 Po do^ na kranjskem radiu v izbor narodnozaP3. glasbe 11.50 EPP 1200 Brezplačni ^ oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale J*^ Kmetijska oddaja 1250 EPP 13.00 vo*, 13.50 EPP 14.00 Voščila 14.50 EPP JH Napovednik programa 15.25 EPP l.j Dogodki in odmevi RS 16.50 EPP ^ Napovednik programa 17.20 Hitro, ^ visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz ^ Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni pro9^ Glasba po izboru Mateje Zveršen ^ Napovednik programa 24.00 ZaNl1' programa Radia Kranj R TRŽIČ ii Oddajamo od 10.00 do 15.30 na % stereo 88,9 in 95.0 Mhz. Pozdravu & STJ ob 10:00 bo sledilo Nedeljsko dopold * tem času bomo povedali kaj zanrn!n0^ Ivko Bergant pa bo nabrla Planinski Opoldne, tore) ob 1200 se bomo spj6"^ po Tedenskem mozaiku in pregleda ^ pomembnejše dogodke, ki so se v (j okolici zgodili v preteklem tednu. Ob . vas vabimo, da prisluhnete Ne o duhovni misli. Sledil bo pogovor o ak, nem dogajanju v Tržiču. Obvestilom ^ j lahko prisluhnili ob 12:50. 13:10 je <-a» Osmrtnice in zahvale. Sledile bod° r. bene čestitke, nato pa še °dt)aL|e' produkcije Igor in Zlati zvoki. Za P^, konec delovnega tedna bomo ob 'j poskrbeli tako. da bomo zavrteli Ko' domačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga lutrafV? y^ 7.50 Nočna kronika OKC Krani 8.0"^ vrtiljak 9.30 Dober dan (Romanai r^, 9.35 Ceste 11.00 Mali oglasi 12-°VC voščila 13.00 Nedeljski klepet: Fraf% (i z Bleda 14.00 Voščila 15.30 OoffiM odmevi 16.00 Voščila 17.00 Neo :j tema: Metod Purger 19.00 M'n"hU{e» ljubitelje resne glasbe 19.30 Z**' programa R SORA 8.00 Napoved programa 8.40 Na* vinski spomin 9.00 Aktualna tem" * škofjetoški tednik 11.40 Kino £ deljska duhovna misel 12.30 Cef ^ver* Nedeljsko popoldne 15.30 ^J'Jflfr 16.00 Glasbena zmašnjava "J^^r Jože Brus m Bojana Pivk 17.30 »»» srečanje 19.30 Odpoved programi | R RGL KRIM: 100,2 MHz ŠANCE: WLf/£ LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.46 Poročila IC AMZS 7.1* ^V. t*^ Vreme 7.56 Vlc cneva 8.00 l*W*XJn» , 8.30 Nedeljski čvek 9.00 LlgDn>^ dopoldne 9.15 Novice J O-0*^ g* misel 10.15 Novice 11.00 * RGL-a 13,00 Kuharske šale 14.00 Dvoglavi levji car [1^% Popoldanski program 16.3° Yiio0l^4 odmevi RaS 16.30 Nedejis" '¥ jfJ 17.00 Nedeljski trač 17.15 No^>J Kako ste preživeli n«d«IK> )J oddaj« 16.00 DJ Time 1*-7w0i*% M ev 19 «• . ■ ' 20.00 Večerni nočni program n 600 R OGNJIŠČE 40 I H1" NlJ 5.00 Jutranji program »-Ti p0roc , misel, svetnik dneva ^ pop-%j 8.00 Kmetijska oddaj« fl"£ ie l0-£ oddaia 9.00 PreTK* »^(E^ffi Nedeljska reportaža 1"ffpost''■& 12.00 Zvonjenje 12.18 Na*^ #P ci čestitajo In pozdnm odd»J Dopoldanska informatik ,a)o . 15.30 n.ii po.tu*.«c.vejj, m pozdravliajo - nadali«*«^ Večerna informativnii *JW\ ^0 Radio Vatikan 20.36 Sakram ^ tov ve.sk« oddaje lokainj gr»" postaj 22.30 Nočni glasb«"' p ^ .....! i || IX! KINO CENTER amer spekt ZVEZDNE STEZE PRVO SREČANJE ob 1 'rtO' W£i akci| kom PLAČANEC ob 19 urt STORŽIČ DO 7 AVGUSTAZAr". $[0»n amer ljub drama OKUS PO MINNESOTI ob 18 30 un, amer rom f" ^ jivt i JI K« /Ni Ot) 20 .10 uri RADOVLJICA LINHARTOVA DVORANA i" <» i(, ?0 30 u V PO//" ŠKOFJA LOKA trn« film ANAKONDA ob 18 30 m 20 30 uri gOR'j0 UMOR V Btll HIŠI ob 20 un DOVJE jug vojna drama 11 Pf ^ ^ 20 uri ŽIRI amer gsngst film /ADNJI W« ŽIVELI ob '8 in 20 3U un SNOVANJA VSEBINA 97 MIHA NAGLIC: EMK na Gorenjskem FRANC KRIŽNAR: ho Gulic, kapelnik dveh godb milena sušnik.-Pesmi lEA MENCINGER: Med Železniki, Dunajem in Parizom JOŽE DEŽMAN: Lučka in mamuti v Tržiču Beseda urednice Uvodno razmišljanje Mihe Naglica je namenjeno poletno kulturnemu nPu v gorenjskih krajih in mestih. Franc Knlnar predstavlja Iva Guliča, aPelnika škofjeloške Godbe na pihala. Tenorist Janez Lotrič, član Ijub-ivnske opere, se doma mudi bolj poredko, več ga je slišati na dunajskem in opernih odrih. Jote Delman se je pogovarjal z arhitektom Milanom l__°Vflcem o prazgodovinski razstavi v Trliču. Lea Mencinger JAKA ČOP: S "pohorskimi" skodlami krita streha. Fotografija je z retrospektivne razstave, ki jo je te dni v dveh razstaviščih - Prešernovi hiši in Mestni hiši - v Kranju pripravil Gorenjski muzej. Miha Naglic - Kultura na dopustu EMK (beri: evropski molk kulture) marsikje na Gorenjskem fe* del vsega, kar se )e na Slovenskem kulturnega Rajalo maja in junija, M ^^£^Z^JS^ IZ^Zll Pole,!, julija in avgusta, pa je večina kulturnikov in P^ZSSiS^ Zfc'LT MkZ^^i kolektivni dopust, tako k«"ure; evropskemu zato, ker je v zadnjem času tako ah tako vse v znamenju Evrope l^nd^.e^ ^favom «udi v tem oziru velike razlike. ko< *Uka večja tovarna, sploh "evropsko"? Gorenjsko očitno je, čeprav so - resnici na ljubo - v deželi pod Triglavom Kran-C kJc< potem jc kultura na dopustu v G0r.JU' Kolikor vem, poteka v "prestolnici" otroJnjskc sa'no poletni otroški festival, ki rJS(av"m vsako soboto dopoldne ponudi pre-°draslim ostaja kultura gostilne. (Ka/.0' uuras,im ostaja tal klJuvini izpričan in neizpodbiten!) Iflil bi Ma prav v tem tednu dva koncerta -2a Bi "rcn/ »" Komornega zbora Akademije bol? \u ' bl bila kranJska Poletna podoba res ^eši' ' sU)lncm meitu gorenjskega juga. obiSk ni sc /b,raJ° p°J Homanovo lipo, obuj UjeJ° Škofjeloške poletne večere in no sVJ° Spomin na "/redno razgibano kultur bocu °' na ka,cri so tudi sami nastopali ob obCinUstZa(JnicKa tedna v juniju, pred novim kult pra/nikom. "Spiea" gorenjskega - Blcd"|if:i J(WmJa I1' na relaciji Radovljica turist, k , "J" °čllno tam- kll' so na dopustu ^ačin," risti k.,1, ' -7.------~J~' — ■■" —i----- • kulturniki ne dopustujejo. I\iristi in Pri^'(lHv' "U'11') V 10,1 krajlh M i/mro Stcvilnc 'lasti i.l.tsbcne, od stare glasbe, za do popularne. Zdi se, da blejski in ^ScTk knnkllI([1(' sledi Kranjska Gora °h'jub| llU""lkl so |ul,Ja 11,1 (|l,r,lsUl vendar MusiCa <,J°' tla st ,nHl° ak,lv"al' ;t' iiv^ustii trer>Utk ,,C,<;"1 a sc poleti ustavi v Kamniku, U,r'njv' Vcfn()Sl1 Sl' P<> svoje, spet glasbeno, ^rkve" '" ">'l,,;al° v enkratnem okolju pri D( SV. Mohorja m I orlunata V OrobljU skrite'" '"i'isikaj lepega se /godi v nj> Pot'" tlilI,UlKm ■iniliteatru na Studencu, skra,n ' °d Domžal proti Moravčam, na "r?, xVzhodu Gorenjske ... t>a b( n'.*CSar slnu v dotaknili, seveda ni vse. ^<)rtnisLSkXS< ' k'" sc kulturnega dogaja |>o ()P"/(',S,, m to Poletje, tiuli m naš namen t;»k(, r !' Sl»<> želeli na neko posebnost, ki je M"u'i|'sk "l'nil' l,a "" 11 "'' '•P'osnost ponudba b|la Ve?i kulu'^ v poletnem času bi lahko lUrizeniJaj lnwebnn t,sta, ki |c nave/ana na nain\ocn . { .}c °b uulus,"Jl 111 trgovini ena Pttn°R nt l,a)slau]sl,> gospodarskih P°808t0 " (,°f«:njskem V zadnjem času u||Urni 1, Ul,a'JaJo. da s,, naravne lepote in ^Boj /a ,!!0mcnik' ni')'»i. ne pa tudi zadostni ena tistih, ki lahko zadostijo tudi zadnjemu, zadostnemu pogoju. V starih turističnih krajih so to že spoznali, dobro bi bilo, če bi to "razsvetljenje" doživeli tudi v tistih, ki imajo "turizem" kar naprej na jeziku, kot svojo "največjo perspektivo". In taki so na Gorenjskem skoraj vsi Človek pri teh nenavadno velikih turističnih ambicijah ne ve, koliko so dejanske in koliko le na jeziku. Res bi bilo dobro, če bi Sel razvoj v to smer. Po drugi strani je pri nas ta čas pramalo v zavesti dejstvo, na katerega kar naprej opozarja dr. Jože Mencinger, ekonomist in gorenjski rojak: da se od "prodajanja megle" posebno dolgo ne da živeti in da bo treba v teh krajih tudi Se kaj proizvajati. Tako kot se je že od nekdaj. Temeljna gorenjska tradicija jc namreč prav ta: gospodarska, proizvajalna. Gorenjska mesta so bila v tem stoletju predvsem industrijska. Zato jc bila tudi kultura v njih delavsko prosvetna. "Kultura in prosveta, to naša bo osveta!" Podobno jc bilo na vasi; kultura v njih je služila interesom kmečkega človeka. ■ Ceči hočemo, da se kultura nekega kraja ne ravna po takih in drugačnih idealih, temveč je v funkciji vsakokratnih krajevnih razmer, lako se je v letih in desetletjih, ko se še ni dojnistovalo na današnji način (ta je v rabi komaj zadnjih 30 let), v gorenjskih krajih kultura doga|ala tudi poleti Preprosto zato, ker se je tudi poleti delalo in so bili ljudje povečini doma l/vajalci" kulturne dejavnosti so bili i/ istih vrst, kot nje "uporabniki'', delavci, kmetje, redki izobraženci. Med njimi izbrani so peli, godli, recitirali in igrali pred svojimi vrstniki. To so počeli ob večerih, od septembra do aprila, v tistih mesecih, ki imajo v svojem imenu črko "r" - v taistih torej, ko se srne po travi hoditi; od maja do avgusta jc in kulturnih podvigov, o kakršnih lahko danes le sanjamo. V Loških razgledih XV (1968) beremo: "Da pa dobijo čipkarice škofjeloškega območja nekakšno javno priznanje in pohvalo, je priredila Kmetijska zadruga v Žireh s čipkarskim odsekom dne 7. septembra 1952 čipkarski festival z razstavo in tekmovanjem med čipkarskimi zadrugami v sindikalnem domu pod pokroviteljstvom predsednika Sveta za prosveto in kulturo Borisa Ziherla. Prijavilo se je veliko število čipkaric. Idrija je prijavila 2500 čipkaric, Žiri 850, Sovodenj 200, Gorenja vas 600, Lučine 100, Poljane 100, Trebija 80 in Železniki 50, skupaj 4630 čipkaric. Festival je bil prava manifestacija našega čipkarstva in jc potekal v najlepšem redu in veselem razpoloženju ..." Tako se ga je spominjal Božo Račič, predsednik ocenjevalne komisije. Ko skušamo danes pridobiti še kakšen dodatni vir o tem enkratnem dogodku pred 45 leti (morebitni zapisi, fotografije, ustni viri ...), se zdi, da smo prepozni. Pomislite: takrat se je zbralo 4630 ljudi, danes o tem nihče nič več ne ve. Podpisani bi bil hvaležen vsakemu, ki bi mu posredoval kakršenkoli podatek. Mogoče kdo poreče, da omenjeni čipkarski lestival ni bil kakšen posebno kulturen dogodek. Vendar se z njim ne bomo strinjali. Izdelovanje čipk (od vzorca do končnih izdelkov) jc žc samo posebi kulturno početje, če iz tega narediš "festival", je to "kultura" par cxcellcncc In ko sem enkrat na gorenjskem jugu, si ne morem kaj, da ne bi v letu, ko tovarna obutve Alpina praznuje svoj zlati jubilej, omenil še enega poletnega kulturnega podviga, Bilo je v nedeljo, 15. avgusta 1948 (na veliki šmaren v letu informbiroja!), ko so se delavci naše tovarne preselili v novo stavbo, Razstava, ki je bila hkrati igrokaz, je bila tako impresivna, da jo je novinar Slovenskega poročevalca (SP in Ljudska pravica sta o dogodku poročala na prvi strani!) po opisu še komentiral: "Gledal sem že veliko dramskih umetnikov, škoda pa je, da niso bili v nedeljo v tej tovarni. Marsikaj bi se lahko naučili. Delavci in nameščenci te tovarne, ki so prikazali zgodovino čevljarja iz Poljanske doline, niso igrali. Živeli so ... od dela so bili 'igralci' oznojeni." TTake so bile sredi našega stoletja poletne kulturne prireditve na gorenjskem jugu; na severu verjetno ni bilo dosti drugače. Potomci tistih, ki so v njih nastopali, se danes pritožujejo, kako se poleti "nič ne dogaja". Odgovor na tak očitek je zelo preprost: organizirajte se, stopite v društva, nastopajte, igrajte, pojte ... ali pa povabite profesionalce in to isto početje plačajte! Brez muje se pa slej ko prej še čevelj ne obuje. To velja tako v Žireh kot v Tržiču in Kranju (če gremo po obratnem vrstnem redu in se omejimo le na "šuštarske" kraje). Kako je letos v Kranju in Tržiču, smo omenili v začetku, poglejmo še, kako je v Žireh. Kulturna sezona 1996/97 je svoj vrhunec doživela v koncertu na kresni večer, v cerkvi sv. Ane na Ledinici. Zaokrožila sta jo anasambel Air, kvartet kljunastih flavt iz Žirov, in "priložnostni" ansambel, sestavljen po izboru profesorice Zdenke Kristl-Marinič iz najboljših mladih čelistov, učencev gorenjskih glasbenih šol. Julija in avgusta smo kulturniki na dopustu, krajani so prepuščeni evropskemu kulturnemu molku in lastni iznajdljivosti. V slednji se je letos izkazalo Gasilsko društvo Dobračeva: na dan sv. Ane, ko je pri že omenjeni cerkvi pravi versko-ljudski shod, so na svojem domu odkrili fresko sv. Florijana, trtbi travo kotiti In poepravljati in /a kulturo prvo na novo zgrajeno tovarniško poslopje po delo akademske slikarke Maje Šubic. Eno od časa ni. !%'o, pa smo, kjei smo potemtakem kulturnega življenja poleti tudi včasih ni bilo. In vendar! Po eni strani poletna opravila niso bila tako mehanizirana in "brezdušna" kot danes; košnja m žetev sta bila svojevrstna kulturna obreda, žetev je bila skoraj praznik. 2. svetovni vojni na Slovenskem V njej so tedanji mojstri, pomočniki in vajenci po zamisli Janeza Oblaka (Žunarjevega) in po operativnih sposobnostih Načeta Naglica (Arharjevega) uprizorili razstavo v živo. Celo nadstropje so pregradili v razstavne prostore in v njih demonstrirali različne načine dela in , .....J » I'" ,uvl' » «uw.-»»ni j- ...... .-j i---------- V i i i ■ iaa»M« ii./iiv in ii.i' in Utlcl II '"cm Kulturna ponudba je gotovo Po drugi so bih takrat /možni organizacijskih življenja čevljarjev v šestih različnih obdobjih tradicionalno najbolj uglednih gasilskih veslic na gorenjskem jugu je tako uvedlo odlično kulturno dejanje. •■iiccr pa menimo, da ni nič narobe, če si poleti kulturniki privoščijo malo dopusta. Poletje je čas za izlete v naravo, za oglede kulturnih spomenikov, branje dobrih knjig, za srečanja z ljudmi ... Tudi to je kultura. GORENJSKI GLAS • 16. STRAN SNOVANJA Franc Kriznar Ivo Guiic, kapelnik dveh godb "V štiridesetih letih se odnos slovenskega poklicnega glasbenega šolstva do godbeništva (razen nekaterih redkih izjem, kjer pa so zato tudi vidni in slišni povsem drugačni uspehi: Ravne, Trbovlje, Velenje, Vevče, Zagorje,...) ni v ničemer spremenil." Prvič sva se srečala pred desetletji, ko sem vstopil najprej kot trobentar in kasneje še kot (šolani) hornist v (škofje)loški pihalni orkester. Ponovno sva se srečala v zdaj že Mestnem škofjeloškem pihalnem orkestru pred letom dni, ob 70-letnici praznovanja tega najstarejšega ljubiteljskega škofjeloškega glasbenega združenja, ko sem kljub povsem drugim poklicnim razdajanjem spet postal član tega ansambla. Razmere na tem področju se niso v vseh teh desetletjih kaj dosti spremenile, idealisti ostajamo, novih moči iz tako ali drugače razvejanega glasbenega šolstva pa tudi ni. O tem in o še marsičem sva si z današnjim sogovornikom povsem enotna. Zato bi lahko izrekel celo zelo drzno misel, da se pogledi mojega sogovornika na slovensko godbeništvo povsem refleksirajo tudi v mojih mislih. Tako so postavljena tudi vprašanja, njih odgovori pa bolj ali manj univerzalni za marsikateri podobni gorenjski in tudi (vse)slovenski godbeniški kolektiv. Ali lahko primerjate oba ansambla, godbi v Zidanem mostu in Škofji Loki? "Razlika je v številu godbenikov, saj je v Zidanem mostu skoraj 70 glasbenikov (med njimi šest rogov, trije basi, pet saksofonov, ...), za škofjeloški (okrog 40 članov) pa lahko z vso avtoriteto rečem, da je najbolj (glasbeno) pismena slovenska godba. To se pozna tudi po tem, da vsako skladbo, ki jo začnemo študirati, preberemo v kar najkrajšem možnem času. Na eni vaji lahko naenkrat preberemo dve, tri skladbe "a prima vista". Za železničarsko godbo v Zidanem mostu lahko rečem, da je ena najbolje organiziranih godb, v Šk. Loki pa niso ne vem kako rožnate razmere. Ne le to, še sedaj v tej relativno tako bogati in razvejani občini, so škofjeloški godbeniki eni redkih, ki imajo v rokah izključno svoje lastne inštrumente." Repertoarja pa sta zagotovo v obeh godbah dokaj podobna, ali ne? "Seveda, saj se najprej sam trudim, da je na nastopih, ki jim dirigiram, obvezno zastopana slovenska glasba. Lahko rečem, da se kot rojeni Dalmatince naravnost krčevito borim za to, da noben moj koncert, ki ga dirigiram, ne mine brez slovenske glasbe. Morda bi morala kaj več pri nadaljn jem programskem usmerjanju v Ivo C i ulic tej smeri storiti tudi ZKOS oziroma njena Zveza slovenskih godb. Dogaja pa se, da nastop ugledne slovenske godbe, v visoki, prvi, koncertni kategoriji mine celo brez ene same samcate slovenske skladbe. Lahko se še pohvalim, da sem med prvimi začel uvajati v godbo vokalne, pevske soliste in električne inštrumente (kitaro in bas kitaro)." Določene skladbe tudi aranžirate glede na zasedbe godb, ki jim dirigirate, ali ne? "Nekaj malega že naredim, pa se kljub temu nimam ne za skladatelja in ne za aranžerja. Temu bi se morda reklo, da gre za pripisovanje tistega, kar manjka (v partituri, partih itd.) " Ali to le ne zveni preveč samokritično, morda celo preveč skromno? "Lahko zapišeš to tudi tako, sam pa vendarle dobro vem, kje je moj domet: natančno vem, gj kje je moj minimum in I kje maksimum. Tudi zato sem potem lahko do drugih kritičen." Ali ni delo kapelnika godbe tako dirigentsko kot tudi psihološko in pedagoško delo? "Zagotovo. Glasbena stroka je pri vsem tem delu najmanj tako vredna tako psihološko in pedagoško delo. Problem je tudi v heterogenosti ansamblov." Kaj pa tekmovanja slovenskih godb. Kakšen je vaš odnos do take oblike izkazovanja kvalitete? "To ni hvaležna vloga, saj so kriteriji, po katerih delajo žirije, zelo nedosledni, neizmerljivi, osebni in še kaj bi se dalo pripisati "kuhinjam" in ne žirijam. Seveda je sodelovanje na takih tekmovanjih povezano z vključevanjem substitutov, saj so še vedno številne godbe brez zahtevanega števila rogov, pozavn, basov, da ne rečem, da sploh nimajo oboi, fagotov, saksofonov,..." Za (ne)popularizacijo slovenskih godb so zagotovo kaj krivi tudi mediji, glasbeno šolstvo in še kakšnega krivca bi morda našla zunaj samih ansamblov, ali ne? "Seveda! Povsod je najti krivce za vse to, čeprav menim, da je največji del "krivde" v nas samih, v godbah, kapelnikih, amaterizmu in ljubiteljstvu nasploh. Zagotovo moramo največ, kar lahko, narediti za prodor iz anonimnosti mi sami, godbeniki, tako vodstva godb, kapelniki kot tudi članstvo." Kvalitativno se mi zdi tudi kot glasbenemu kritiku venomer vprašljiva intonacija. Ali je to za godbe res tako problematično? "Drži. Vendar menim, da se s postopnim in ne kampanjskim odpravljanjem da narediti še marsikaj. Drugače pa se strinjam z dilemo merjenja kvalitativnosti interpretacij, čeprav si sam zagotovo veliko preveč obremenjen s poklicnimi glasbeniki." Kakšno pa je delo s profesionalci, ki jih imate kar nekaj v obeh godbah? "Vedno sc zavedam njihovih kvalitet in tudi zato prihajajo poklicni glasbeniki v eno ali drugo godbo. Prav tako so ti poklicni člani ljubiteljskih godb pomembni kot vodje skupin in Franc Kriinar (levo) in Ivo Gulič (desno) - I oto: Tina Doki Ivo GuliČ se je rodil 1. 9. 1935 v Dalmaciji, v Sinju. V letih 1948-52 je obiskoval vojaško srednjo glasbeno šolo na Reki. V škofji Loki je bil najprej v službi v letih 1952-54 (pri vojaški godbi) kot pozavnist. Godba se je potem preselila v Ljubljano (Šentvid), kje je igral še v letih 1954-56. Zatem je bil za eno leto kot dirigent (1956/57)) "prekomandiran" v Srbijo (Raška), nakar se je za stalno vrnil v Ljubljano. Tu je bil v letih 1957-86 član vojaške godbe takratnega ljubljanskega garnizona, ko jc bil leta 1986 upokojen. V navedenih premorih pa je tako rekoč vseskozi škofjeločan, kajti tukaj je najprej stanoval, potem se je poročil s škofjeločanko in ko se je leta 1964 preselil v Ljubljano, je še vedno posredno preko godbe ostal v Škofji Loki; z dušo in srcem. Spet seveda v premorih, najprej v letih 1957-74 kot Učitelj trobil in kapelnik godbe, pa spet od leta l°86 samo kot kapelnik. Vmes se mu je "zgodil" Še Zidam mest (od 1982), kjer je hkrati kapelnik tamkajšnje in 7(lii) \koraj edine in osrednje lelezničarske godbe na Slovenskem. Tudi tam je bil med začetniki (niljega) glasbenega šolstva za potrebe godbe Vmes pa so sledili Še Številni glasbeni aranlmani, celo lastne kompozicije, številna igranja od pozavne, preko baritona in tenorja, skratka nizkih trobil, spet "duše in srca" vsakega pihalnega orkestra. Med drugim je igral pozavno tudi v nekdanjem ljubljanskem Sindikalnem simfoničnem orkestru Za vse to je prejel največ nagrad in priznanj v šk. Loki, ima kar dve Gallusovi zlati znački ZKOS in še kaj bi se našlo. zagotovi) vedno "vlečejo voz" naprej. Sicci pa lahko i/ tienutnega slail|a števila godb m godbenikov na Slovenskem sc posebej i/pos iiMiu najmanj 120 delujočih pi halnih orkestro v godb s povprečnim številom 40 članov v vsaki od u h, k.u sktip.ij /nese okrog 4 H(K) godbenikov Koliko m v, aj si- ski i\ .i /.i tem'.' K< >liko ur prebijejo le skupine na nastopih, saj vemo. da pri nas na Slovenskem ne mine nobena večja prireditev brez godbe, pa jc navkljub temu še veliko (nerešenih) pro blemov. Zagotovo jih tudi midva s tem ne bova rešila, morda pa bova oba skupaj v vso navedeno pro blematiko vtkala vsaj kamenček v ta pisani glasbeni mozaik." Milena Sušnik PESMI RAZTRGANO GNEZDO Trudna sem. Nezadriano oddaljevanje časa zarezuje v srce hladno votlost Jutri je še daleč. Jokala bL Pa sem nema. Ne bi mogla več, liveti s somrakom dnevov, na razbeljeni ploščadi ielja. Predaleč so vsa včeraj, preblizu vsa jutri. Preutrujena sem za vračanje. REKVIEM Jutri Kdo razočaran ne čaka na jutri, da se odlušči molk iz potemnelih sten sočutja med lok cvetoče nade. Jutri. Kdo napuščen ne čaka na jutri, da utre novo potm, med nedotaknjen obok zelenja nezaznavnih senc. USOJENO Včasih moraš biti sam -da poiščeš sledove otroštva, da najdeš sebe in se izjokaŠ pred oltarjem spomina. Včasih moraš biti sam poln tihega Žalovanja in motriti sanje -nežno vabeče v svet utehe. Včasih moraš biti sam - da ječiš z molkom, da premelješ nedozorele sne in drobce njih natkeš v *ivljen)e trenutkov. RANJENA DUŠA Odšla bom tja, kamor nihče rad ne zaide... Odšla botri, med slikarje žalosti, posli/uda platno usode do kr Jun'a in av" r na primer pojem vsak teden dvakrat v Aidi, čaka me nastop v Peri Ariadna na Naksosu in vloga ^avaradosija v Tosci v Essnu. Konec vgusta pa bom nastopil na zaključ-"ern koncertu arij in duetov Mednar-S,uega poletnega festivala v poljanskih Križankah in sicer sku-JJl s sopranistko Elene Mosuc in .[^strom zagrebškega radia ter ulrigentom Lorisom Voltolinijem." p Je Potem nastop z organistom prof. °«ocnikom in koncertnim programom tako različnim od opernega za ■J; neke vrste predah? p ta glasbeni nastop sva s prof. n^očnikom pripravila skupaj in ga že „_kajkrat, morda malce spremenjene- Kako velik je vaš operni repertoar? "Naštudiranih imam petnajstih oper, s katerimi lahko nastopim kadarkoli. V glavnem gre za izbor oper italijanskih in francoskih skladateljev. Zelo rad pojem francoske opere na primer Carmen, toda operne hiše tenorista cenijo tudi po vlogah, kot je na primer glavni junak v Hoffmanovih pripovedkah. Vesel pa se nove vloge v La Profete Giacoma Maverberga, v kateri pojem kot zamenjava za Placida Dom-inga. Predstava bo na sporedu prihodnjo sezono v Dunajski državni operi. Rad nastopam tudi v Cavaleriji rusticani, Trubadurju, Aidi, Turan-dot, Tosci, La Boheme, vse to sodi v moj železni repertoar. Seveda pa to niso vse vloge, ki sem jih doslej pel. Mislim, da bi naštel lahko okoli štirideset glavnih vlog, pa še vrsto manjših." Ste stalni član ljubljanske opere, lani pa ste debitirali v Dunajski državni operi v Leoncavallovih Glu-mačih. Nato so sledile tenorske vloge v Berlinu, Parizu, letos tudi v Hamburgu in Kopenhagenu. Ali pomeni uspeti v dunajski operi, uspeti tudi na evropskem opernem odru? "Že večkrat v dosedanji karieri se niji p na koncertih po Slove- mi je zgodilo, da sem lahko, ker sem ^ele kra{kim tudi v rojstnih imel pač vlogo naštudirano, vskočil Ptu-2n|kih, pa v proštijski cerkvi na kot zamenjava. To se mi je na primer Koi ln 00 ^as> morda še kje. zgodilo tudi letos z Aido. Vlogo so mi ka^Cert je seveda odvisen tudi od ponudili le nekaj dni pred predstavo. Joicj ^0su orKcl. te v cerkvi v Stari Samo generalka je bila, naslednjič pa nas\on kntast'čne. Pravzaprav sem ta že predstava. Normalna pot za oper- tudj ljubil že pred časom, toda no predstavo je seveda drugačna, konc Perni pevci včasih zbolimo, daljša, en mesec vaj s klavirjem, pa prav,rt Je bil odpovedan in zdaj z orkestrom itd. Tako je bilo tudi z grarn!frav izpolnjujeva obljubo. Pro- mojim prvim nastopom v dunajski pripra |.SVa zdaj tako izpopolnila, daje operi. Tenorist Atlantov je zbolel tri ^ v'jen že za snemanje zgoščenke." dni pred predstavo in to je bila Tenorist Janez Lotrič - F oto: L.M. priložnost zame. Po vlogi Cania sem takoj dobil ponudbo, naj bom stalen gost dunajske opere. Letos se je pokazala priložnost, da sem pel kot Kalaf v operi Turandot namesto odstotnega znamenitega italijanskega dramskega tenorista Giacominni-ja, sledila pa je še vloga Bakhusa v Ariadni na Naksosu. Septembra bom to kratko, a izjemno težko vlogo pel spet v treh predstavah. Kritiki so o tej vlogi zapisali - Čimprej nasvidenje. Takega mnenja je očitno tudi vodstvo opere, saj smo se za sezono 1998/99 dogovorili za štirinajst predstav, med njimi bodo opere Cavaleria rusticana, Ariadna na Naksosu in druge, La Profete bo še dodatno. Da pa je dunajska opera odskočna deska za druge evropske hiše, kar drži. Če že honorarji v dunajski operi niso kaj posebno visoki, pa je sloves, da lahko poješ na tamkajšnjem odru, toliko večjega pomena. Tamkajšnji direktor Ioan Holender ima poseben odnos do mladih, obetajočih talentov. Priporočil me je v znamenite operne hiše med drugim tudi v Covent garden v Londonu, v opero v Firencah. To pa pomeni, kadar bodo potrebovali tenorista za opero Turandot ali karkoli drugega, bom med kandidati tudi jaz." Kako pa se ti dogovori in nastopi v drugih opernih hišah po Evropi ujemajo z vašimi obveznostmi v matični, to je ljubljanski operni hiši? "Z direktorjem Božičem sva se dogovorila že pred časom za moj nastop v Kozinovi operi Ekvinokcij. Premiera bo oktobra naslednje leto. Takšni dogovori za sezono ali dve vnaprej so v opernem svetu nekaj običajnega. Morda je bilo doslej pri nas drugače, vendar se danes drugače več ne da delati. Nekatere predstave načrtujem že za tri leta vnaprej." Vas bomo letošnjo sezono sploh slišali v Ljubljani? "Kaže, da ne. Lahko pa me bosta k sodelovanju povabila dirigenta Lajo-vic ali Letonja, kar se je dogajalo že doslej. Kljub temu mislim, da me v Ljubljani res ne bo veliko slišati, več pa na Dunaju in drugje. Morda le še v Zagrebu, kjer pojem v Eru z onega sveta. Tja se rad vračam, vlogo Era imam zelo rad. Pa ne le zaradi nagrade, s katero so me počastili v Zagrebu; tamkajšnja operna hiša mi je namreč izročila operno nagrado Vladimirja Ruždjaka, ki se podeluje za vlogi Era v Ero z onega sveta m Alvara v Verdijevi operi Moč usode." Dobrih tenoristov je razmeroma malo. O vas govorijo kot o pevcu z izredno močjo in zanesljivostjo predvsem v najvišjih legah. Nase ste opozorili že zelo zgodaj na tekmovanju v Trevizu, kjer ste prejeli nagrado za najbolj talentiranega mladega tenorja. Toda odločilno za vašo nadaljnjo kariero je bilo ljubljansko srečanje z režiserjem umetniškim vodjem Deželne opere v Salzburgu. "Res je, z višinami nimam problemov, niti z interpretacijo. Za vloge v operah Turandot, Trubadur in še kateri je tenorjev razmeroma malo, moj glas pa ustreza prav takim vlogam. Vloga Bakhusa v Ariadni na Naksosu v ljubljanski operi pred štirimi leti mi je prinesla tudi povabilo za nastop v operi v Salzburgu, potem pa je bilo povabil vse več. Opravljena avdicija v dunajski operi pa je seveda posebna priložnost, da se pevec izkaže." Ste že kdaj razmišljali, da bi opernemu petju dodali še drugo glasbeno področje, recimo samospeve? "Verjetno bo opera vedno na prvem mestu. V mojem repertoarju so seveda tudi koncerti. Naštudirane imam na primer vse requieme (razen Mozartovega) in drugo s simfonično koncertnega področja. Žal pa mi zmanjkuje časa za študij samospevov. Za sedaj toliko nastopam v operi, da sem vsesel vsakega dneva, ko moj glas lahko počiva. Če pa bi se že odločil za koncertni nastop, potem bi pač izbiral kaj takega, kar se ne sliši ravno vsak dan, morda bi izbral glasbo Rahma-ninova ali Schoenberga.'9 ^21? Dezman in mamuti v Irzicu arhitektom Milanom Kovačem "fe smo menila ie slišali. Lučka pa je Lucy. Stara je priblilno "l"i)ona £tiopty0na m P°l lft> na*el Pa 1° )e D- Johanson v pokrajini Afar v °SkdJt ^°lllla ie *e vzravnano, kako M je zgledala, pa si lahko ie,vUv,a!"° nu razstavi sredi Tržiča. V Trticu se je zadnja leta precej več Qtrakt °' ^Qt Pa PostavlJal° Zato Je razveseljiva novica, da je Trlič dobil ev0/u ."0 muzejsko postavitev Tema je nadvse zanimiva: praz^odo\ ina, '°v'7j' farnske slikarije, kamnito orodje, mamuti in lovci, ki so jih Roj**, ."vek, ki je razstavo pripeljal v Irlič, je arhitekt Milan Kovač. )e bil v Celju, nato pa ga je pot vodila sirom po svetu *°)en C'^'ii?!p * VB*a ■rhlttkturn" *9*' »aravn! J Sc ukvarjam z varstvom Jctjc .J; ln kulturne dediščine Pod Janj u 01 M Svedjkem In v Ljubi 1 iuh| " »tudiju arhitekture v U(Ji] v"vV 111 postdiplomski °xtai , ^{ockholmu in potem sem sen, v' 1 sem /,. l'neseo lako PiS;, 1,1 2» 'a/v,| C,£fifnsk>h ni. lam sem S,°da hi n Sls,nn /'aSć,,c Namc fC ^bisk'P°?tavil artefakte v vitrino. Un^lu t.1 8»bljcjo v steklenem """ "i zaščitili spomenik °d zunaj S tem v j 1 lal sem /,i l 'neseo I ako ja jjffl1 vodil zaščito grobnice rju r v dol,m Ku"M i" CKinJI! ?\cno !^NW> PO« Prcu'110 k' !*0 UHO ločili notranjo m vp|lv""" '" calčitili spomenik ,"") /a«*'?d /uni>) S tem patentom <>v^ mh ,ihl1 i: fr> kij:*0 »*dnarodnr,a \ I i'iphi ske ^°Ja inov^?CJa V Ka,ru Naslednja ?0P«nin „ Ji! J0 /asč,,a arheoloških ■n,0iih"[,,a.,k1r:,'u °,lk"'l' >cu;;:vssteki (ISuS« Sv. Ju a |>iekri t-'no |i|()sčo lako smo h.""u,no ^ OT -»urna v Legnu. f'C'^a n f"k,)"^'jem p.oje' Kt^ru\uX »'^»Urtkega na diJa »IjU. i',a najdi V t r/it Me pripeljali svojo zbirko Lovci manutov - ledena doba v I > ropi. Kako to, da arhitekt investira v arheologijo? "Arheologija me zanima še i/ rane mladosti, ko sem v Šempetru pri Cetyu pomagal pn izkopavanjih rima kiti spomenikov Na švedskem sem oblikoval u zasebne /birke geološki muzej lakial sem delal tudi analize o možnosti obiska, ekonomiji raz stave In prišel sem do tega, da če take stvari uspevajo jhi redko posel |cm Švedski, naj hi tudi p je v giav n.h i)skem krogu 250 - 300 km dovoli možnih obiskovalcev, blizu sta Avstrija in Italija Prazgodovina sc mi zdi tema, ki lahko potegne ljudi. Poleg tega pa ne po/namo ilovolj našega bogatega gradiva. K sodelovanju sem pritegnil prof. dr. Jana Jelmeka, eno največjih avtoritet za to obdobje, sicer pa nekoč dir ektorja KOMA. Ta je napravil koncept zbirke V Tržiču so predstavljene naiboh atraktivne najdbe od Španije do Sibmje na temelju najsodobnejših odkritij arheologije in antropologije " kako ste prišli do gradiva? "/ lelinekovimt /ve/arni sem pri šel v vse najuglednejše evropske ustanove. V izdelavo kopij sem vlagal svoja sredstva. Zbirka jc nastajala več kot 14 let Misli, da so tudi kopije atraktivne in lahko povsem nadomestijo original. Do tega sem prišel v Mehiki, ko sem tri dni delal v nekem muzeju in sem šele potem, ko me jc direktor vprašal, kako so mi vSeČ kopije, opazil, da niso razstavljeni originali Zaradi zaščite jc sploh prav, da vrhunske predmete predstavljajo s kopijami." Posegate daleč * preteklost, /.a k ikstio pripoved ste se odločili? /Inrko sem postavljal kot laik Iako sem gledal / vrdrka obiskovalca. ki si pride ogledat razstavo brez posebnega znanja. To je pedagoška razstava o evoluciji, o življenju pred milijonom let, o neandertalcin in našiti prednikih. Sežemo nekako do deset tisoč let pred našim štetjem." Ste s slovenskimi strokovnjaki uspešno sodelovali? "Hvaležen sem mnogim, ki so mi pomagali, tako na fakulteti, inštitutu, v Prirodoslovnem muzeju. Težave so le z Narodnim muzejem. Tam zahtevajo za kopije štirikrat več, kot je to normalno v Evropi. In prav zamalo se mi zdi, da bi doma plačeval tolikokrat več kot npr. v Avstriji, Italiji, na Češkem." Postavljen je šele prvi del razstave v pritličju, kakšne načrte pa imate še za prvo nadstropje? "V prvem nadstropju bomo postavili ledenodobno živalstvo. Eksponate bom dobil iz švedske, Norveške, Finske. Gre za živali, ki so sc ohranile na severu, postavili pa bomo tudi rekonstrukcije mamuta, dlakavega nosoroga..." Z razstavo ste gostovali v Postojni in Prirodoslovnem muzeju, kako, da ste ji stalno mesto našli v IVžiču? "Bilo je več možnosti. Vendar Tržič me je pritegnil, ker smo z namestitvijo kulture v mestno jedro nadomestili ekološko sporno industrijsko proizvodnjo. Mislim, da je investiranje v kulturni turizem smotrno. Tudi Švedi gradijio npr. vikinško pot, kjer gresta kultura in turizem z roko v roki. Mislim, da ima Slovenija veliko možnosti, da uspe v kulturnem turizmu - ta pa jc najčistejša industrija Župan Rupar nam je šel zelo na roko Občina jc investirala v obnovo prostora, ki nam ga je potem dala v dolgoročen zakup Večino sredstev za postavitev sem prispeval sam, nekaj je dalo ministrstvo za kulturo." kako boste tržili zbirko, kje iskali obiskovalce? "Želimo privabiti predvsem šole. Razstavo si je doslej ogledalo 36.000 šoloobveznih otrok Skoraj vse šole so najavile, da bodo razstave še obiskale. Pripravili bomo tudi različne delavnice. Verjamem, da bo osebna atrakcija ledenodobna vas, ki bi jo postavili nekje v bližini in v kateri bi predstavili tudi še živeče kulture lovcev. Poskrbeli bomo tudi za mednarodno promocije predvsem v Avstriji, od koder sodeluje graški muzej, in Italiji. Za gospodarjenje z razstavo ustanavljamo podjetje Homogea, ki bo imelo sedež v Tržiču." Trideset let skoraj niste imeli stika s Slovenijo. Kako ste jo doživeli, ko ste se vrnili? "Toliko je sprememb, da gre skoraj za čisto drugo deželo. Vendar vse ni šlo na bolje. Večkrat, ko začutim tukajšno zaplankanost, pomislim na tisti vic, ko gre Lucifer nadzorovat hudiče. Po vsem peklu so se hudiči hudičevo mučili, le pri kotlih, v katerih je kipela gnojnica, je mirno sedel hudič in bral časopis. Ko ga je Lucifer vprašal, kaj dela, je odvrnil, da kuha Slovence. Nima pa nič dela, ker kadar bi kdo hotel zlesti iz govna, ga drugi potunkajo nazaj." Se bojite, da bi se vam kaj takega zgodilo tudi na Gorenjskem? "Ne! Želim si iskrenega sodelovanja. Poprosil sem že gorenjske muzeje za njihova predstavitvena gradiva, da bi jih predstavili pri nas in upam, da bomo dobro sodelovali. Prav tako verjamem, da bodo obiskovalci obiskovali vse tržiške znamenitosti. Veste, na Švedskem se muzeji borijo za vsakega obiskovalca in se zato povezujejo. Mislim, da bomo to zmogli tudi mi." In kam ste namenjeni? "Odpravljam se na Kitajsko Tam odkopavajo novo območje s pokopanimi kipi - za glinenimi vojaki so odkrili še cel glinen dvor. Najdišče bomo zaščitili tako, kot smo storili v Črnomlju. To bo slovensko-kitajski projekt, saj sodelujejo tudi naši Izvajalci " Foto: Janez Pelko Danny, Kanal A in OT&IGLAS Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v živo dvakrat tedensko: vsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v živo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna žrebanja:v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Kako sodelovati v žrebanju/ Poslati morate izpolnjen kupon iz Gorenjskega glasa, vanj vpišite, koga predlagate za najpopularnejše - in ne pozabite dodati Vaših podatkov, če Danny izmed prispelih kuponov izžreba prav Vašega. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob treh popoldan.vklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v živo na meji mogočega. Če je ob 15.00 uri Danny na sporedu še prezgodaj, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob četrtkih pa pet minut pred polnočjo. KUPON AVGUST 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Moj predlog:_ Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana__ PIVOVARNA UNION Jdlirijfittljt! ARVAJ Avgusta izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA JULIJA 1997 Nov mesec in novo glasovanje DOBER IZLET DOBER IZLET K Mariji Sneini na Veliko planino ali v Terme Zreče Na Glasov izlet v dopustniških dneh Vsako leto v avgustu na Veliki planini pripravijo dvojno turistično prireditev: romanje k cerkvici Marije Snežne in Planšarski dan. Letos bo prireditev prihodnjo nedeljo, 10. avgusta, ko bosta ob kapelici Marije Snežne na Veliki planini dve maši, turistično podjetje Velika planina zakladi narave, d.o.o. bo pripravilo prikaz planšarskih običajev, seveda bo poskrbljeno tudi za super planinski praznik s planinskimi jedrni, plesom, itd. Gorenjski glas Vas tudi letos vabi na poldnevni izlet 10. avgustaa na Veliko planino, prevoz z avtobusom + gondolo. Avtobus bo zjutraj peljal na relaciji Jesenice-Žirovnica-Radovljica-Kranj-Skofja Loka-Vodice-Kamniška Bistrica in z gondolo na Veliko planino. Odhod bo morda samo iz Radovljice, če ne bo dovolj prijavljenih za odhod z Jesenic!). Povratek pozno popoldne. Ker je ob praznovanju Marije Snežne na Veliki planini vsako leto vsaj nekaj tisoč obiskovalcev, Vam predlagamo, da se odločite za Glasov avtobusni izlet, saj bo na praznično nedeljo dostop z osebnimi avtomobili do Kamniške Bistrice otežen zaradi parkiranja. Prispevek k stroškom: 2.750 SIT (samo za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane!); za nenaročnike tisočaka več. Seveda velja tudi družinski paket "4 + / " - podrobnosti so napisane ob razpisu Glasovega izleta v Celovec. "Že dolgo časa nas niste povabili v Terme Zreče", nam je poočitala naša bralka, ki ji - kot še marsikomu - zlasti bogata ponudba termalnih vod različnih temperatur v več bazenih v Zrečah posebej ugaja. Glasov izlet v Terme Zreče bo zadnji avgustovski petek, 29. avgusta. Rajžo bomo dopoldan ob 9. uri začeli v Tržiču, z ovinkom skozi Radovljico, s postanki v Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mengšu. Opoldanska malica bo na Rogli, kjer nam bodo pripravili odličen pohorski lonec. Kopanje v bazenih Term Zreče v sklopu podjetja Unior Turizem, po večerji po zabavni večer v hotelski restavraciji. Povratek pozno zvečer v obratni smeri vožnje kot dopoldan. Prispevek k stroškom tega izleta za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane znaša zgolj 3.500 SIT, za nenuročmke tisočaka več. Ker bomo Glasov izlet v Terme Zreče pripravili čisto zadnji počitniški petek, nanj prisrčno vabimo tudi vse, ki boste tri dni zatem spet v šolskih klopeh, smo za osnovnošolce, dijake in študente pripravili posebno ugodnost: samo 2.500 SIT prispevka za celoten izlet (avtobusni prevoz z Gorenjske na Roglo in nazaj, pohorski lonec", vstopnina za bazenski kompleks v termah Zreče, večerja, zabava ob živi glasbi, nagradni kviz med izletom ...). Izlet bo vodila Mirjam Pavlic. Informacije in prijave za vse Glasove Izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/223 - 111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so motni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi teleli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta, pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta -verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive. /.a prijetno počutje na Glasovih i/letih v letu 1W7 skrbita: Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV Kranj ter kabelske televizije ATM Kranjska Gora. Od danes, prvega avgustovskega dneva, do predzadnjega dne v tem mesecu, do sobote, 30. avgusta, bo trajal izbor GORENJKE/GORENJ-CA za mesec JULIJ 1997. Radijski poslušalci lahko glasujete od danes, prvega avgustovskega petka neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut Čez osem na Radiu Kranj z moderator-ko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorjem Kogovšek Petjem ; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z modera-torkama Mojco GROS in Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana PIVK ali Jože BRUS. Televizijski glasovanji: danes, zadnji petek v tem mesecu, zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK; na kranjs-kogorsko-jeseniški televiziji ATM Kranjska Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu", lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno cel mesec, do vključno 30. avgusta (poštni žigi), pa je z dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJS- Do včeraj smo po nepopolnem četrtem, zadnjem krogu julijskega glasovanja prejeli že 1843 glasovnic (194 v prvem, 284 v drugem kar 287 v tretjem in REKORDNIH 1078 v zadnjem krogu, do včeraj). Ker bodo upoštevane tudi dopisnice s pošnim žigom 31. julij, torej vse, ki so bile oddane na pošto včeraj, dokončnih rezultatov še ne moremo objaviti. A skoraj si drznemo napovedati tole: v rahli prednosti po tretjem glasovalnem tednu je bil MIRKO MEGLIC s skupaj 396 glasovi (prvi teden 88, v drugem 132 in v tretjem 176 glasov). V enem samem tednu ste zanj poslali še 850 dopisnic! Mirko Meglic, predsednik blejskega Potapljaškega kluba, ima torej že 1246 glasov, kar je (skoraj) neulovljiva prednost. VIDU in METKI ŠOLAR ste doslej namenili skupaj 597glasov (prvi krog:106, drugi krog 152, tretji krog lil in v zadnjem krogu 228 glasov). Skoraj zanesljivo ste MIRKA MEGLICA izbrali za GORENJCA MESECA JUNIJA 1997. EVA ZAJC - S0B0ČAN DAMJAN S0FR0NIEVSKI KI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj, če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstra-na, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Mer-idian Jesenice in Veronika Kamnik. Vse Vaše glasove, ki jih boste oddali pri njih 2i£ V centru škofje Loke se je kot reakcija na odločitev NATO jmkta, katere drtave bo povabil na pogajanja, pojavil grafit "NATO PAKTA PEJD DOMA", kar je kol ško})eloško okrajno znamenitost vestno zabeletil tudi FotoEJGA. Resda je grafit napisan v rahlo spakedrani gorenjščini, ki ji manjka le še kakšen "i" ! /"mekani t"l. Ker je grafit izpisan s precej velikimi črkami na fasadi, katero je zelo tetko očistiti, si upamo predvidevati, da bo grafit krasil škofja Loko toliko časa, da bo Slovenija v drugi rundi dočakala povabilo v NATO. / parno, da se bo kranjski Uipan ra:\rsc!il določili so nam sede* v Škofji Loki, pošta 4220, kar k ia\n<> ifl nedvoumno ra;Milno s kuverte, ki jo je ta leden prejel Gorenjski glas, uredništvo za kulturo, /domek je v tem, da Gorenjski glas pri vsem tem ruma čisto nič zraven, jtač pa se /e tako odločil pošiljatelj, ki očitno ne mara, da je sedet edinega I GORENJSKI GLAS gorenjskega časopisa v Kranju. K sreči delavkam in delavcem Pošle Slovenije PL Kranj lako spremenjen naslov ne dela tetav in kuverta je bila v pottMItl jnedaiu 124 na [>oštt 4 1MH). Uredništvo za kulturo Zoisova i 4x10 Škofja Loki vsak teden do vključno srede, bomo seveda pravočasno prejeli in upoštevali pri vmesnem tedenskem glasovalnem rezultatu. Glasove namreč preštevamo - in objavljamo začasne rezultate - vsak teden. Za GORENJKO/GORENJCA meseca JULIJA 1997 sta predlagana: 1/ EVA ZAJC SOBOČAN, učenka Osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj, zmagovalka mednarodnega natečaja za novo evropsko znamko na temo "Evropa 2000" - med sto predlogi iz vseh evropskih držav, ki so prišli v ožji izbor, je bila julija za prvo nagrado izbrana Evina risba, nagrado sta ji podelila predsednika Italije in Slo* venije. -2/ DAMJAN SOFRONIEVS* KI, dijak, doma s Trate Pf Škofji Loki, prijatelji v Bal'* narskem klubu Trata 9° kličejo Softi, je novi dva* ratni mladinski svetov"' prvak v balinanju - po** mezno in v natančne^ zbijanju, prvenstvo je b,|C julija v Maroku. Po zadnjem julijskem gl^ valnem krogu smo z žreboj} spet razdelili deset nagrj: Vsi, ki ste dopisnice oboj na pošto šele včeraj, toki* niste udeleženi pri žret^ Vrednostne bone po tiso* tolarjev prejmejo: 1. Leopoldina Arh, Sp. niča 82, Zg. Besnica; * Lucijan Virnik, Kajuhoy* 18, Kranj, 3. Jelka Ben* dičič, Studeno 27, Žele*"1" ki; 4. Joži Grive?* Cankarjeva 25, RadovU1^; in 5. Marija Setnikar, PjJ janska 21, Škofja LokJ Glasove reklamne majice P* pošti pošiljamo naslednji pr terici srečnih: M 1. Marko Dubravčič, Loj 63, Tržič; 2. Jože KoroŠ^; Kokrškega odr. 12, Lesc* 3. Rok Živkovič, Trg Prj šernove brigade 7, Kranj! Petra Šuštar, Vršiška * Kranjska Gora; 5. Tomg Trpin, Kališe 15, Železni Čestitamo! Vsem, ki jih uredništvo G^ enjskega glasa, gorenjs radiici in gorenjci televiZ^ uvrščamo v akcijo poPul?j. nosti GORENJKA/6OREJL JEC MESECA, enkrat leJJ podelimo lepe knjižne 5 grade (torej so nagrade K pravljene ZA VSE, o k*'* glasujete). Tistim, ki ji"1 J, posameznih mesecih fla!^o nite več glasov, podeLj; unikatne 2.5-litrske L1^, MAJOLKE S POSVETIL^, namenjenim izključno 'zD ^ nim Gorenjkam in Gorenje j po mesecih. Majolke^ v LONČARSKA izdelali PODJETJU KOMENDA, »d j vi skupni akciji popularno^ ka 4. Komenda, te'8^^ 061/814-015 in so od tradicionalne nagrade v 'jp skupni akciji popularnc-Sj zato, ker so zelo lepe. P ^ tega pa nadvse praktičn različne priložnosti tank0 Poletje je čas, ko mrzlično potekajo izbori (oblečenih in slečenih); kraljic; mistrov; itd. ^'Jjjr noeof, prvi avgustovski petek, bo na Kranjski noči - ^ najbolj seksi oblečene mladenke + tekmovanje najmočnejšega {"Krpana"), jutri zvečer bo ' podobnem i:ht>ru na ( erkljanskl noči - ie en ! t \t predizbor za Kraljieo Slovenije. O tem, kateri ll*>° . najpomembnejši, ima vsak organizator svoje ,t,r,"J{ffi neobremenjenim flrbeem pa je najvažnejše, da j< "../-.i I___..-.Ji. 4.1______11L ...Ji I__i i_____..1,1.ti fotOPJ. . lepotnih tekmovanjih tudi kaj lepega videti. * *""'^0\ei' vam za primerjavo ponuja cvet najlepših na 'an% lCijl nem gorenjskem predizboru za Miss Slovenije - ag^ v Geržina Vldeoton in GA Knific sta ga 9ril>ra.\j0 Kranju - ln na letošnjem izboru - agencija Vldeoton ga je pripravila na Medu. Obe no ^ lanska in letošnja Miss Gorenjske, imata 9» ^ majčkeno napakico: nista Gorejki -Lanskoletna . končnem izboru za Miss Slovenije ni najbolje uvn bo imela letošnja kaj več uspeha/ ^ PONEDELJEK, 4. AVGUSTA 1997 TVS 1 lfnn\remenska F ^Včeraj, danes, jutri lite Vldeonn9 jjjjjr otroški svet' amenška nani_ fiicin2eniiia 1d'iX tju9°' Ponovitev TV igrice j?« Kamra sS Xečerni gost 1fiSober dan, Koroška 17,? povedni Taček: Kukavica na'*, Melniki. nemška dokumentar-2 "fzanka nI;45 Jake 19 S ?'Sanka 19 30 neban'e 3x3 20'nc ynevnik, vreme, šport naritr upnik za 10 tednov, angleška 2lS6vanka Tied I^ednarodna obzorja: Albanija 22 ooDnUpom in n°vim upom ~dmevi, vreme, šport 22 S £0|etna noč jev'ankg ciflc drive, avstralska nadal- 23cf ?res,re. ameriška nanizanka "2;* videoring debeluh, ameriška ignca TVS 2 spo!n^Ur0news 1320 Na potep po 9a in .oddaja iz arhiva otroške-Suort mladinskega programa 14.25 Posti nede,i°. ponovitev 15.10 Irke, Luw „m sP'Jsane 15.50 Koncert trla anaiL*a,na 1820 Jakovo otroštvo, tna n ka nadal)evanka 17.15 Pole-nadai Pacif|c Drive, avstralska naniza lanka 1745 Ses,re- ameri*ka arnentu ^.35 Sedem čudes sveta, Dnevna dokurnentarna serija 19.30 aok« 1 vreme, šport 20.05 Kar-tovšč'ina2oedrilna oddaja 21.05 Bra-nadai Sinlega galeba, mladinska len ai|eyanka $/Q 2yAQ Dvakrat ro. ^'tv I2'30" BraneM¥o7ičeV'Tzza codo v s|oveni|a si pridržuje pravi-^ " spremembe programa. O.N. angleška dokumentarna kanala ^đeo , 0 ,>,rani 900 Tv Proriaia 9.20 10.00 TV prodaja 10.20 Video %sirn n ^vekal0' n»ana serija 11.06 ^»iudfJ, "^s marjetic, nanizanka 11.35 ^ tara* *nan<»t. nanizanka 12.00 Korak 2.25 Oprah show, £*KMt*< ,¥ prodaja 13.30 Alf, TVpro^ K-00 Kung fu, ponovitev 14.50 ievarift |a 1J) 10 Dannvjeve zvezde, vede- 16 -K n 16'10 Ralska oba,a' P0"0*'" J "gi Drzni In lepi, ponovitev 17.00 Pono TV lil ^ar*. Kvizl 1750 Dr™ In topi. 18.45 p? 5 Ha'8k8 obala' Ponovitev Srečni 8 ^ y|avni' nanizanka 19.10 korakom nani"nka 19.35 Korak za Aira n"anizanka 20.00 Princ z Bel kau5d«*n"nka 2030 Ponedeljkova films-0juZTnic«: Spet lepo pozdravljeni 22.10 ianka 23 J2ani/a"ka 22.55 Alo. alo, nani-novinarja, nanizanka N zve;de° -n08t1, nanlzanka 1'10 Danny- Ponovitev 2.10 IV prodaja POPTV ,uv uobro S1 ^MTv il ■ Slov°ni|a. jutranji program B*^\m 59 m TV h,lbiri 10.00 Santa ;i MMi-. SarharJV — « iv Hobm 10.00 Santi Vtau?^*- Ponovitev 10.50 TOP snop. tele ljj Pnske nufTiori»tične nanizanke montiA dfVJ7,n»kem krogu, amenška hu-•marSL nan,zank« 1800 Zaliv l|ubezni, banTl* n»d«l|evanka 17.00 Santa Bar Jl^ksrJi,? " 18-°° zlatolaski. 26 dal arr'erisk, , "/,|nl-" 1A.30 Nrv,irM H.iv.iii L80-* RaS? 1920 Vreme 1930 24 •jjirSk.722* Dinastija Monroe. 4 del lT "•mika l*vanke M-*> Partnerja. 22 L'v lavv/1* i;'1"h" 0 'w ,, a t s k 1 ,| !" '• Af.it,-.!., amartlkl 1 k "•"•oatram ur P°novitev 5.00 TV3 '».ob"-,13-15 ie.11 itav^e 13.00 IV >U; 15.30 Utnnuk >l()vonsk« melodi|« . ponovitev 17.16 jovorijo. t>onovitev 18.50 IV (KoOaju 2l^.2130l„ 1 ™M '"" ^1?" f>f«»dstavitv.i 7.4j ^ frjOOofc758 Por^"« 8.00 Dobro CVanl« dok 11 00 Neakonfno Wnik 12.25 umon,1,m'' »""!•' 12 00 SSS 13'10 San,"*"! "mhlAk" "•"'•"I" 13 aa,tiirb,,•• •'"•"»ka "i j;^"« M.0O Jelen,; 01. ponovitev 15.10 *5Sv,nka V'0aoLi 144« Park nT™ '""^ JWW11 1 iSi. 'U|ka n™, 01 • Ponovitev 15 10 C5>^. 17.10 Po uZtu gradbišče 17.40 Poročila 17.55 Obalna straža 18.40 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Tulman - Hrvaški George VVashington, ameriški dokumentarni film 21.20 Iz dramskega albuma: Diogenes 22.05 Opazovalnica 22.30 Filmska noč s Frederickom Forsvtom: Košček sonca, angleški film 0.05 Poročila HTV 2 15.35 TV koledar 15.45 Mestece Pevton, amenška nadaljevanka 16.35 Pot do zvezd, nadaljevanka 17.30 Acapulco - Telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Besede, besede, besede19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.55 Otrok, to si ti, dokumentarna srija 21.20 Skupaj na sledi, angleška nanizanka 22.15 Rhino & Co., dokumentarna serija 23.00 Majke, posnetek koncerta AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.50 Columbo: Dvojni udarec 10.00 Svetlolasa ali rjavolasa, ameriška glasbena komedija 11.40 Vreme 11.55 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 A-team 16.25 Airvvolf 17.15 Alarmni znak 112 18.05 Alf 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Caroline v velemestu 19.25 Monev Maker 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Šport 20.15 Moj bratranec VVinnie, ameriška komedija 22.10 Billovo in Tedovo noro potovanje skozi čas, amenška komedija 23.35 Čas v sliki 23.40 Napad na Oueen Mary, amenški pustolovski film 1.20 Strup dvoma4.30 Billovo in Tedovo noro potovanje skozi čas AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru 9.55 Bogati in lepi. ponovitev 11.35 Bogati in lepi, ponovitev 11.40 K stvan - posebna oddaja 13.00 Čas v sliki 13.10 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Anna Mana - Ženska gre svojo pot 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstnji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Peter in Paul, nemška družinska senja 21.05 Tema, tedenski magazin 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Sročanje - Kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 čas v sliki 2.05 Dobrodošli v Avstriji 3.55 Modn diamant, ponovitev nemškega pustolovskega filma 5.25 čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročila Gorenjske 536 19.25 Iz tiska Gorenjski glas jutn 9.30 Izbor iz arhiva Zlati petelin 97 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP blok - 2 20.10 šola jahanja, 2 del 20.30 Atletski klub Triglav Kranj (ponovitev) 21.10 Poročila Gorenjske 536 21.25 EPP blok - 3 22.30 Iz tiska Gorenjski glas jutn 22.35 Na 3 akorde gre ven!, 2 del; Koncert v živo s 14 slovenskimi glasbenimi skupinami 23.05 Poročila Gor enjske 536 23.20 Odpovedni spot programa TELE TV Kranj... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDR ŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.10 Spot tedna 20.16 EPP blok 20.20 Grad pustolovščin, 3. del - pusto lovska nadaljevanka v 8 deliti 20.50 EPP blok 20.55 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.30 Citrarski festival 22.10 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ura do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žirl. VIDEOSTRANI TV Železniki na videoka-••tl ob 18., 19.20 in 21. url. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Glasbene slike glasbena prireditev v Sonci ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.06 lest 18.15 Napovednik 18.16 tPP blok 18.20 Srečanje motonstov 18.46 Mini b 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 lelemarkot 2006 Popolno zdravje, Zdr.ivl|«iri|h / altornalivno riiodu ino kon taktna oddata 22.00 OSHO otrok nove dobe 22.30 telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.46 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10 00 Vidoo strani 19.00 TV prodaja 19.06 Otroški program, ponovitev. Ura pravl|K. KINO 19.30 Potovanja, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Top spot 22.00 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Dnjga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za šenčurskega župana Franca Kema 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gost šenčurski župan Franc Kern 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Baumanom 19.50 EPP 20.00 Napovednik programa 21.00 Vedeževanje 22.00 OkJ Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 1330 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Ponedeljek začenjamo z oddajo, posvečeno zanimivostim iz fonoteke. Nato bo sledila oddaja, v katen bomo spregovorili o kateri izmed zanimivih tem. Nato bo na sporedu oddaja Spremljamo in komentiramo. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 17:30, se bo začela oddaja Tržiški hit. Dobre glasbe ne bo manjkalo, pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Alenko Bole Vrabec 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo. porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC Kranj) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, obvestila, osmrtnice 12.45 Športni ponedeljek 13.30 Pregled dogajanj na gorenjskih cestah 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki m odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije (Drago Arijani) 18.00 Občinski tednik -občina Kranjska Gora 18.30 Pogled v juinSnji dan 19.00 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Oddaja za upokojence 1100 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III polčas 18.00 Otroški program 19.30Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 6.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Vaše mnenie o ... 10.00 Dober dan vošči RGL 10.06 Kam danas v Ljubljani 10.45 Govori se 11.30 Kovinotehnma nagradna igra 12.00 BBC novice v slovenščini 12.30 Ponedeljkov iport 12.45 Dnevnikov odmev 13.30 Novinarjev gost 14.00 Pas|i radio 15.00 RGL obvešča komentira, informativna oddaja 15.30 Pol ure zimzelenih melodii 16.00 17.00 UJ Dekky 17.00 Spoznajmo ta 17.30 Oddaja o avto-moto športu 18.30 črna kronika 19.00 Radijski dnevnik RaS 19.35 Poročila ICAMZS 21.00 Sršenovo gnezdo 23.00 Nočni program RGL a R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.46 Duhovna misel, svotnik dneva 7.10 Bim-bam-bom otroške mmutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -možnost tudi za komercialno predstavitev podjeti| 6.30 Dopoldanska informativna oddaia 9.00 Ponovitev: Naš go»t 11.10 l'rodstavl|amo vam . (komercialna odda |a, namenjena predstavitvam podjetij, ) 12.00 /vonienje 13.00 Glasbeni odmor 15.00 Popoldanska informativna oddaia 16.06 Naši poslušalci čestitajo in pozdravi |d|o 17.30 Izbiramo Vašo pesem - glasbena oddaia s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna informativna oddaia 19 00 Radio Glas Amerike 19.40 Otroška pesem tredna m Pravl|ica 20.15 Radio Vatikan 20 36 Prijatelji Radia Ognjišče oddata za poslušalce, člane PRO (podporni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezi|a za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer apekl ZVEZDNE STEZE • PRVO SREČANJE ob 17 m 21. un. amer akcij kom PLAČANEC ob 19 un STORŽIĆ DO 7 AVGUSA ZAPRTO' ŽELEZAR amer rom melodr SUŽNJA UU8L7NI ob 18 30 un. amer ljub drama OKUS PO MINNESOTI ob 20 30 un TOREK, 5. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 9.35 Včeraj, danes, jutri 9.40 Videoring 10.10 Tedenski izbor 10.10 Jake in debeluh, ameriška nanizanka 11.00 Igrani film 13J30 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.45 Po domače 15.05 Mednarodna obzorja: Albanija med obupom in novim upom 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Otroci polderjev, nizozemska nanizanka 17.40 Hanna Lovisa, švedska nanizanka 17.45 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Špiclji, ameriški film 22.10 Homo turisticus, oddaja o turizmu 22.25 Včeraj, danes, jutri 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.10 Poletna noč 23.10 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 23.40 Sestre, ameriška nanizanka 0.30 Videoring TVS 2 9.00 Euronevvs 14.15 Sobotna noč 16.15 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 16.45 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 17.15 Sestre, ameriška nanizanka 18.05 Alpe Jadran 18.35 Župnik za 10 tednov, angleška nadaljevanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razgaljeni Hollvvvood, angleška pustolovska serija 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.00 Osamljeni planet: Pot Majev, avstralska pustolovska serija 21.50 Rockvjeve gibljive slike, angleški film 23.25 Svet poroča TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Video strani 10.40 Čvekalo, risana serija 11.05 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.36 Ta čudna znanost, nanizanka 12.00 Korak za korakom, ponovitev 12.25 Oprah Show, ponovitev 13.10 TV prodaja 13.30 Alo, alo, ponovitev 14.00 Osumljeni, ponovitev 14.50 TV prodaja 15.10 Atlantis, ponovitev 16.10 Raiska obala 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Nekaj v spanju 17.50 Drzni in lepi, nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, nanizanka 19.10 Srečni časi, nanizanka 19.36 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Družinske zadeve, nanizanka 20.30 Strašilo in gospa King, nanizanka 21.20 Odklop: Mulci, senja 21.50 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.40 Alo, alo, nanizanka 23.10 Vročica noči, nanizanka 0.00 Bergerac, nanizanka 0.55 Rdeče morje, dokumentarna oddaja 1.15 TV prodaja POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovitev 26 dela amenške nanizanke 12.00 Partnerja, ponovitev 22. dela nemške nanizanke 13.00 Munkci, nsana sen|a 13.30 Družinsko leto, amenška nadaljevanka 14.30 Zlatolaski, ponovitev 15.00 Računalniški guruji, ameriška humoristična nanizanka 15.30 V družinskem krogu, ameriška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, amenška nanizanka 18.30 Nevarni Havaji, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Greh nedolžnosti, ameriška drama 21.40 Sedma nebesa, amenška nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humons-tična nanizanka 23.00 Partnerja, nemška nanizanka 0.00 Večen zaltih kipcev: Vse o Evi, ameriški film 2.30 24 ur, ponovitev 3.00 Videostrani nanizanka 18.40 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Svečana zaprisega predsednika republike Hrvaške, posnetek 21.15 Hrvaški dan zmage: Koncert simfonično-pihalnega orkestra HRTV 22.00 Kninska golobica, prenos 23.15 Opazovalnica 23.35 Filmska noč s F. Forsvthom: Smrt je na slabem glasu, angleški barvni film 1.10 Poročila HTV 2 15.40 TV koledar 15.50 Diogenes, ponovitev 16.35 Pot do zvezd, popovitev ameriške nadaljevanke 17.30 Acapulco - teio in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Profili: Aung san sunkvi, dokumentarna serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 21.20Črno-belo v barvah: Zračne sile, ameriški barvni film TV 3 8.15 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 13.15 Videokolaž 15.30 Utnnek 16.00 TV prodaja 16.15 Videoboom 40. ponovitev 17.15 TV prodna 17.30 Zaliv duhov, ponovitev 18.00 Sirene, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Videostrani 20.00 Zaliv duhov, otroška serija 20.30 Sirene, 18 del nadaljevanke 21.30 Vera in čas, tedenski pregled verske ga doga|an|a doma m po svetu 22.30 Šport Mednarodni športni dogodek 23.00 Utri nek 23.25 TV prodaja 23.45 Komercialne predstavitve HTV 1 7.48 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro lutro, Hrvaška 9.50 Poročila 9.56 Svečana zapisega predsednika Hrvaške, prenos 11.00 Neskončno potovanje 12.00 Poročila 12.35 Krivda, amenško mehiška nadal|e vanka 13.20 Santa Barbara, seri|a 14.06 Poročila 14.10 Jeleni i zahoda, amenška humoristična nanizanka 14.56 Otroški pro gram 16.28 Pazi. steklo 16.56 Zastava in grad, hrvaški dokumentarni filmi MOPoročila 17.56 Obalna straža. AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 8.55 California High School 9.15 A-Team, ponovitev 10.00 Zlato iz vročega grla, ameriški glasbeni film 11.40 Vreme 11.55 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 A-team 16.25 Airvvolf 17.15 Alarmni znak 112 18,05 Alf 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Varuška 19.25 Monev Maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Šport 20.15 Vonj po žeski, ameriška filmska drama 22.45 VValker, teksaški mejaš, ameriška nanizanka 23.35 Umazani psi, ameriški tnler 1.35 Napad na Oueen Mary 3.15 Mala smrt imenitnih dam 5.05 VValker, teksaški mejaš AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Dvorec na Vrbskem jezeru 9.55 Bogati in lepi 11.35 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Anna Mana - Ženska gre svojo pot 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.25 Money Maker 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 Virunga - gore iz ognja in ledu, dokumentarni film 21.10 Poročila 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Primer za dva, nemška kriminalistična serija 0.00 Čas v sliki 0.05 Boot Camp 0.15 Sanje o Kabulu, dokumentarni film 1.15 Pogledi od strani 1.20 Čas v sliki 1.50 Pnmer Winslow, ameriška pravniška drma 3.35 Dobrodošli v Avstriji 5.25 čas kultureTOR-EK TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročila Gorenjske 537. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Utnp Kranja 20.30 Torkova tema: Ob prazniku Preddvora otvoritev jezera čmava 21.10 Poročila Gorenske 537 21.25 EPP blok - 3 21.30 Poslovni seminar Bnan Trady 21.40 Narod-nozabavni spot 21.46 50 letr AMD Kranj 22.15 Gorenjski mega žur 97: Pero Lovšin in Magnifico na Bledu 22.45 Poročila Gorenjske 537 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, Mini 5 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 TDrkova vroča linija - v živo 21.30 Zdravniški nasveti - ponovitev 22.30 Top spot 22.35 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 830 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Oddaja iz produkcije studia Sky line 20.50 EPP blok 20.55 Videoboom 40 21.50 Nedeljski film; Ustavite Dutchma-na, ponovitev 23.25 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Že lezniki na vidaokasetl ob 18., 19.20 in 21. url. 19.00 Otroška oddaia 20.00 Danes Jože svetuje 20.60 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.06 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktne oddaja) 18.50 Torkov športni pregled 19.00 Risanka 19.15 Vi deostrani 20.00 Srečanje motoristov, ponovitev 20.21 Mini 5, ponovitev 20.45 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3. 2, 1 GREMO -odda|a domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videos tram KINO R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. Prvi del programa bo predvsem v znamenju dobrih nasvetov. Takoj na začetku bomo skušali povedati kaj uporabnega in zanimivega. Pregled dogajanj iz Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz Radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravljamo v oddaji S'm Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v lekciji Victor"s Ven-ture, ki se počasi izteka. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Romano Purkat 6.00 Razmere na cestah 6.15 Bio vreme 6.30 Na današnji dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika OKC Kranj 8.30 Tele-graf8.45 Mi9nute za Greenpeace 9.00 Minute za amnesty International 10.00 Gibljive slike -Kino Radovljica 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 13.00 Poslovna angleščina 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 14.50 Akcija Vive "Moj zdravnik" 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Popoldan z Bracom Korenom 18.00 Občinski tednik - občina Bohinj 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila; Braco Koren 21.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.30 Moj najljubši zdravnik 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešn-|ava 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutn 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Vaše mnenje 10.00 Dober dan z Ljerko Bizilj 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.45 Govori se.. 11.15 Novice 11.30 Kovinotehna 12.00 BBC 12.30 Športne zanimivosti 12.45 Dnevnikov odmev 13.00 Ljerka in mediji 13.30 Ljerkin gost 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča, komentira 15.30 Pol ure za evergreene 16.00 - 17.00 D J Dekky 17.15 Novice 17.25 Črna kronika 18.35 Skriti mikrofon 18.40 Današnji komentar 19.00 Radijski dnevnik RaS 19.35 Poročilo IC AMZS 19.55 Slovo ekipe 20.00 Zaprta vrata 21.00 Večerno nočni program RGL-a do 6.00 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - namenjena kultun 8.30 Dop inf oddaja 9.00 Ponovitev. Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam. - komer cialne predstavitve podjetij,. 11.10 Glasb ured predstavlja., predstavitev novih proiek-tov glasbenikov 12.00 Zvonjenie 13.00 Izobra ževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo 17.15 šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaia 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena študentom 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer spekt ZVEZDNE STEZE - PRVO SREČANJE ob 17. in 21 un, amer. akcij, kom PLAČANEC ob 19 uri STORŽIČ DO 7 AVGUSTA ZAPRTO' ŽELEZAR DANES N! KINOPREDSTAV ŠKOFJA LOKA amer ljub drama ZELO OSEBNO ob 20 30 un NAGRADNA KRIŽANKA ori H, d o 37. n vrni d p. Največja trgovina na enem mestu z večstoletno tradicijo v Kranju, središču Gorenjske, bo tudi letos avgusta na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju. 47. tradicionalni Gorenjski sejem se bo začel 8. avgusta in bo trajal do 17. avgusta. Tudi tokrat bo to največja trgovina in desetdnevno poletno zabavišče na Gorenjskem. Ponudbo izdelkov bo na letošnjem potrošniškem velikošmarskem sejmu oblikovalo 1000 prodajalcev in proizvajalcev. Deset dni pa bo razstavišče Gorenjskega sejma v Kranju tudi najbolj obiskana Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilč^ trgovina in največje večerno zabavišče. polj in vpisano v kupon križanke) pošljite na dopisnicah do sreo* 20. avgusta, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oow Nagrade tokrat prispeva PPC Gorenjski sejem. v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, J65* 1. do 3. nagrada - velika turistična marela Gorenjskega sejma niče, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v turisti 4., 5. nagrada - kristalni kozarec agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glas°* Tri nagradepo 1000 tolarjev pa prispeva Gorenjski glas. nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. UREJA: Vilma Stanovnik Naši mladi skakalni upi bodo ta konec tedna nastoojli na najpomembnejšem poletnem tekmovanju NIKOLI SE NISO VRAČALI BREZ MEDALJ Včeraj zjutraj je iz Kranja v Garmisch-Partenkirchen na 9. FIS Schuler - Grand - Prix odpotovalo pet nasih najboljših mladih skakalcev, ki bodo skušali ponoviti uspehe bratov Peteka in ostalih ^kaaj, 1. avgusta - Kljub temu da so te dni bolj v ospredju Netne športne panoge, pa tudi smučarji skakalci ne počivajo. Medtem ko se najboljši pripravljajo za nastope na poletnem plovnem pokalu, pa konec tedna skakalne upe čaka nastop na 'etošnjem, sedaj že tradicionalnem 9. FIS Grand Prix tekmovanju, na katerem se merijo tekmovalci do 15 let. Včeraj zjutraj le na pot proti Nemčiji odpotovala tudi naša petčlanska FePrezentanca, v kateri sta dva tekmovalca iz žirovske Alpine 10 tr»je iz kranjskega Triglava. "Prvenstva najboljših mladih tekmovalcev se običajno udele-ekipe desetih do dvanajstih £*av s po štirimi tekmovalci v ekmi posamezno (z enim tekmovalcem v posameznem letni-*V). in pa v ekipni tekmi s junrni tekmovalci (štejejo se t?ie naJboljši izidi). Letos na e«novanje odhajajo tekmoval-* stari od enajst do petnajst let. *e dni smo že opravili prve P°P.očitniške treninge, ki so JJJttu zelo spodbudno in zato na letošnjo tekmo odhaja-) rno z načrtom ponoviti, ozir-"Na celo izboljšati rezultate iz Prejšnjih let. Smo pa na tem tekmovanju vedno uspešno nastopali, saj smo iz Nemčije redno prinašali kolajne, tudi zlate. Tako je bila naprimer naša ekipa najboljša leta 1990 (Peterka, Radelj, Stegnar, Kali-garo), posamezno je že na prvi tekmi leta 1989 zmagal Zoran Zupančič, leta 1992 je zmagal Uroš Peterka v letniku do 12 let, Luka Ograjenšek v letniku do 13 let in Primož Peterka v letniku do 14 let. Uroš Peterka je nato zmagoval še leta 1993 in 1994, ko je zmagal tudi Marko Šimic. Leta 1995 je v starosti do 15 let zmagal Miha Rihtar, ki je bil tudi absolutni prvak tekmo- meril,-dometu Srnučarji skakalci se bodo v Garmisch-Partenkirchnu v Čudovitem olimpijskem centru na skakalnici K 42,5 Poleg tega se bodo med seboj pomerili v malem in opravili testiranje fizičnih sposobnosti. tinis JJASTERS IN ZAČETEK jfkVENSTVA V KRANJU SittUt JU'^a in v zaietku avgusta tenisači igrajo slovenski bo I! 08 Do »na"*«« v Kranju. V gorenjski prestolnici se Port *eri,° 32 »»»JbolišUi $ turnirjev v Murski Soboti, PoneH i U Jn Otočcu. Masters se bo v Kranju igral od rekiv^1'8' 4., do petka, 8. avgusta. Na turnirju bo igralo Ink 1° StevUo s,ovenskih igralcev, šest. 8PoreH n je umik mastersa? V ponedeljek in torek bo na igraj " Prvi krog za posameznike in dvojice. V sredo bodo {etrte]fy°iice polfinalne obračune, posamezniki četrtfinale. V naljtf. znan zmagovalec v igri dvojic, znana pa bosta tudi dobji? V posameznikov. Zadnji dan, v petek, bomo svei* Zmagovalca slovenskega satelita, ki se bo končal s ^"»akljuCkom. Trioja kor dovolj vzrokov za obisk teniških igric kranjskega tenijjjj?' t astcrs slovenskega satelita pa Še ne pomeni konec *&cnet h a^am Pr'hodnjega tedna. Ob koncu tedna se Koreni V.1 letošnje ekipno teniško prvenstvo Slovenije. Edini bodo K Prcdstavn>k je kranjski Triglav. V prvih dveh krogih 8., se £ranjčani gostih Medvode in Velenjčane. V soboto, 9. Medv i OD ^ u" pomerili najprej s TVD Partizanom iz VeW ' v nt'dtljo. 10. 8., ob isti uri pa še z Rotcch ŠTK elenje • Martin Dolanc V£BILA, PRIREDITVE fep t? na"/fiZ nihaJno kroglo - Pred klubom DU Dovje Mojstrana anjsk- ^ avgusta, ob 10. uri, odprto prvenstvo občine Phprav|.a K°ra v kegljanju s nihajno kroglo. Tekmovanje SPreierJJ°.v P°častitcv občinskega praznika, prijave pa bodo ( r°vniei ^°mel Pod Vro° - Na travnatem igrišču pod Vrbo v Mr?avni rekreacijsko nogometno društvo v petek, 15. avgusi.i. 8radnIPria.Zn''c) Popravilo celodnevni malonogometni turnir tllesto bo ko turnirJa Je 160 tisoč tolarjev. Nagrada za prvo P°kal tr . ' tisoč tolarjev in pokal, za drugo mesto 40 tisoC m ?Stale'cki'J?uvr5ccna ekipa pa bo prejela 20 tisoč in pokal. Za vse °* U>Uri S° Pr'PravlJene praktične nagrade. Prijavnina znaša 10 ŽgUsta obV;X)raVnati pa ]" |c "cba d<) U)rka- 12 av»ns,a ]X zl,ebanie 7 uri °° v proitorih bifeja Knafel v Žirovnici °) ali R^PnJavc in dodatne inlormacijc pokličite Miha (KO.1 , V«bU0 *lJana (802-544). |v8Usta, b"đ n°Jvokal /avaiovalnice ju,^a sver, „ ° 19 11,1 na stadion« pomerili aajbolili vozniki z L 00 l0l(iSCVCciil liaiMHH domači vo/niki Uradni trening bo JCrnet ,n V luri- P° končani večerni prireditvi pa bo velik " "ebanje vstopna • V.S. Na tekmi v Garmisch-Partenkirchnu bodo nastopili Jaka Bogataj in Gašper Mlinar iz žirovske Alpine ter Matic Zelnik, Gašper Cavlovic in Jure Bogataj iz kranjskega Triglava. Z njimi sta kot trenerja odpotovala Matija Vidmar in Sebastijan Jereb, ki se bosta tam udeležila izobraževalnega seminarja. vanja. Tudi lani smo prišli iz Nemčije z medaljami, čeprav ne zlatimi, letos pa prav tako upamo na dobre nastope naše ekipe, čeprav vse reprezentance pridejo s svojimi najboljšimi tekmovalci," je včeraj tik pred odhodom iz Kranja povedal vodja odprave in vodja selekcij planiških skakalnih šol prof. Andrej Tomin. Tekma v Garmisch-Partenkirchnu je največja poletna tekma na svetu za najmlajše kategorije, pri nas pa udeležence tekmovanja določijo glede na uvrstitve v Pokalu Slovenije. "Na to tekmovanje se fantje pripravljajo vse leto, prednost pa ima zmagovalec Pokala Slovenije, vendar mora biti ta tudi med prvimi tremi po prvem ciklu tekmovalnega obdobja. To so tekme Tržič, Kranj in Ljubljna," pravi Andrej Tomin, ki že vsa leta spremlja naše skakalne upe in tudi od nove generacije skakalcev pričakuje, da bo čez leta tudi v članski konkurenci lahko ponovila uspehe Primoža Peterke in ostalih. • V. Stanovnik, foto: T.Dokl MESEC TEKMOVANJ NA GORENJI SAVI Kranj, 1. avgusta - V skakalnem centru na Gorenji Savi v Kranju se bodo v avgustu zvrstila zanimiva tekmovanja v smučarskih skokih. Ob 25-letnici izgradnje prve skakalnice pokrite s plastiko najuspešnejši klub v državi SK Triglav bo pripravil 26. Pokal Kranja v smučarskih skokih, in sicer od 2. do 29. avgusta. Vse prireditve so posvetili srebrnemu jubileju izgradnje skakalnice na Gorenji Savi. Na petih skakalnicah se bodo predstavili najboljši slovenski smučarji skakalci v članski konkurenci in mladinci, potem vse najmlajše kategorije, na koncu pa bo še tekmovanje veteranov in veterank. SK Triglav, ki je v minuli zimi dosegel zgodovinske rezultate, so potrdili nastop na 26. Pokalu Kranja: Avstrijci, Nemci in Slovaki. Pokrovitelja tekmovanja sta Mestna občina Kranj in SKB Banka, d.d., Ljubljana. Prijave so možne tri ure pred začetkom tekmovanja, uradni trening tri ure pred tekmo in žrebanje uro pred tekmovanjem. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj 20 minut po končanem tekmovanju. Spored tekmovanja: sobota, 2. avgusta, ob 21. uri nastop absolutne kategorije na K 62 m, sobota, 9. avgusta, ob 20.30 uri nastop dečkov do 15 in do 13 let K 45 m, sobota, 16. avgusta, ob 20. uri nastop dečkov do 11 let K 22 m, sobota, 23. avgusta, ob 20. uri nastop dečkov do 9 let K 15 m, petek, 29. avgusta, ob 19. uri veterani in veteranke na K 15 in K 8 m. • J. Bešter GORSKO KOLESARSTVO V NEDELJO NA JEZERSKO Jezersko, 1. avgusta - Na Jezerskem bo v nedeljo, 3. avgusta, že šesto leto zapored tekmovanje gorskih kolesarjev v krosu. Kot peta letošnja tekma velja tudi za slovenski pokal. Tekmovanje na tradicionalni progi ob Planšarskcm jezeru se bo začelo ob 9.30 s tekmovanjem dečkov in deklic. Ob 11.00 bo start žensk, ki bodo prevozile 3 kroge, veteranov 4 kroge, ter mladincev in rekreativcev 5 krogov. Ob 13.00 pa sc bodo na 5 km dolg krog zapodili še člani do 23 let in elite. Zavrteli se bodo osemkrat. Športno društvo Jezersko - sekcija Proloco Scott ima pripravljen nagradni sklad 6000 DEM. Prijave sprejemajo do petka na fax 064-441-151, na dan tekmovanja pa bo štartnina s 1500 sit poskočila na 2000 sit. Informacije po tel. 064-441-032 (Iztok) in 064-441-155 (Jure). Če so leta 1992 organizatorji z Jezerskega še tipali o udeležbi, pa je v lanskem letu število nastopajočih že preseglo število 200. V ospredju na posameznih dirkah bodo vodilni po štirih tekmah: Vrstni red, člani elite: 1. Jauk (Le Cougan) 75, 2. Krebs (GT Rider) 59, 3. Rovšček (Hit Casino) 55, 4. Štrancar (Merkur Črni Vrh) 52, 5. Robič (MTB Kranj) 43, 6. Brelih (Merkur) 36, 7. Jagodic (Bauer) 33, 8. Pikec (MTB Kranj) 32, 9. Kuzmm (Medvedi) 29, 10 Močnik (Calcit Ročk Shox) 22; člani do 23: 1. Pistor (GT Rider) 75, 2. Boškin (Hit Casino Scott) 67, 3. Golčer (GT Rider) 60,4. - 5. Miklič m Vernik (oba Uni Giant) 42, 6. Noč (Proloco Scott) 32, 7. Jakšič (Bauer) 29, 8. Trobevšek 23, 9. -10. Komac (oba Uni) in Lomovšek (Proloco Scott) 23; ženske: 1. Mali (Calcit Ročk Shox) 90, 2. Imntelj 72, 3. Cvenkeli (obe MTB Kranj) 47, 4. Štrancar (Merkur Črni Vrh) 44, 5. Sitar (Calcit Ročk Shox) 43, 6. Šmerc (Medvedi) 31, / Pilili (Prc4o«0 Scott) 25, 8. Kofol (Merkur Črni Vrh) 10; mladinci: 1 Diašler (Uni) 95, 2. Visočnik (GT Rider) 77, 3. Šolar (Red Buli) S8, 4. Bevc (Uni) 53, 5. Kukovec (Medvedi) 44, 6. Klančič 39, 7 Kaisei (Um) 2b, H 1'eu (Štajerska) 22, <> Vidma t (Završnica) 19 10 Rodman (Proloco Scott) 17. • M. Močnik PLAVANJI TRIGLAVANI POPRAVILI REKORD Kamnik, julija - Konec prejšnjega tedna je bilo v Kamniku mladinsko in kadetsko državno prvenstvo v plavanju. Nastopilo je več kot dvesto tekmovalcev, med njimi tudi plavalci PK Triglav Kranj, PK Radovljica Park hotel Bled in domačega PK Kamnik. Gorenjci so na tekmovanju osvojili precej odličij, naslove državnih prvakov pa so si iz ekipa Triglava priborili: Kovačeva (100 m prsno), Hribar (100 in 200 m hrbtno) ter štafeta 4 x 100 m mešano, ki je v postavi : Hribar, Kovač, Gašperlin in Seme dosegla nov kadetski državni rekord. V ekipi PK Radovljica so naslove državnih prvakov osvojili: Blatnik (50 m kravi), Pogačar (200 m mešano, 400 m mešano), Jenko (200 m hrbtno, 400 m mešano) in štafeta 4 x 200 m prosto v postavi Blatnik, Pire, Pogačar, Babnik. Iz domače kamniške ekipe je naslov državnega prvaka osvojil Prodnik, ki je bil dvakrat prvi na 100 m delfin in 200 m delfin. V Kamniku bo od 8. do 10. avgusta tudi odprto absolutno prvenstvo Slovenije. • V.S. MEDNARODNI MITING V RADOVLJICI Radovljica, 1. avgusta - Z današnjim nastopom pihalnega orkestra Lesce se bo na letnem kopališču v Radovljici začel letošnji XIII. mednarodni plavalni miting "Radovljica 1997". Na njem bodo sodelovali plavalke in plavalci iz Belorusije, Češke, Italije, Madžarske, Makedonije, Slovaške in Slovenije. Predtekmovanja bodo jutri ob 9.30 uri, slavnostna otvoritev bo ob 17.45, finala pa ob 18. uri. • V.S. VABILO NA RADOVLJIŠKO PRVENSTVO Radovljica, 1. avgusta - Športna zveza Radovljice je tudi za letos razpisala medobčinsko prvenstvo v plavanju. Tekmovanja se lahko udeležijo člani športnih, delovnih organizacij ter šol občine Radovljica, Bled in Bohinj. Organizator tekmovanja bo Plavalni klub Radovljica, potekalo pa bo v ponedeljek, 4. avgusta, z začetkom ob 18. uri na letnem kopališču v Radovljici. Štartnine za tekmovalce ne bo, prijaviti pa se bo moč na dan tekmovanja do 17.30 ure. • V.S. VATERPOLO MARIBOR PRIPRAVLJEN Maribor, 1. avgusta - Organizacijski odbor je vložil velike napore, da je Maribor pripravljen na začetek EP v vaterpolu za kadete. Na prvenstvu bo nastopilo 16 državnih selekcij (do 17 let), ki so razdeljene v štiri skupine. Naša reprezentanca pri žrebu ni imela veliko sreče, kajti v tej skupini so še Madžarska, Rusija in Ukrajina. Z osvojitvijo najmanj tretjega mesta se naši reprezentanci odpira možnost ponovitve dosedanjih uspehov na podobnih tekmovanjih (Esslingen, Carigrad). Že danes se tekmovanje začen s tehničnim sestankom, za točke pa se bodo mladi vateropolisti začeli boriti jutri. Vsak dan (sobota, nedelja in ponedeljek) bo na letnem kopališču TAM odigrano osem (8) srečanj. Tekme se igrajo od 8.45 do 13.30 in od 17.15 do 22.00. Naša reprezentanca igra te dni zadnje srečanje ob 21. uri. Njen prvi nasprotnik pa je reprezentanca Madžarske. • J. Marinček TROPPAN V OPATIJI Kranj, 1. avgusta - Center slovenske vaterpolske reprezentance Primož Troppan se bo v začetku tega meseca preselil v Opatijo. V hrvaško mondeno letovišče pa Troppan ne gre na počitnice, temveč bo okrepil vrsto tamkajšnjega prvoligaša Kvarner expresa. Drugi tujec v moštvu bo Južnoafričan Brendan Varrie, Klub iz Opatije se bo v play-outu boril za obstanek v prvoligaški druščini. Za dve prosti mesti v eni izmed najmočnejših lig na svetu, se bodo potegovali Kvarner expres Opatija, Mornar iz Splita ter prvouvrščeni ekipi iz druge lige. Drugoligaši svoje prvenstvo še igrajo, na prvem mestu pa je Rogotin, ki ga trenira nekdanji trener ljubljanske Mogote, Pero Bartiče-vič, Troppan, ki bo ključni igralec Kvarner expresa, se bo prve dni septemba vrnil v svoj dosedanji klub Triglav iz Kranja. • G. Košir KRANJČANI DRUGI V AVSTRIJI Kranj, 31. julija - Vaterpolisti Kranja '90 so se minuli konec tedna udeležili mednarodnega turnirja v Celovcu. Na šestem turnirju Alpe-Adria so Kranjčani zasedli drugo mesto. Zmage so se veselili vaterpolisti domačega SV Vvoertherseeja, ki so premagali vse tekmece. Za Kranjčani se je na tretje mesto uvrstil zagrebški Medveščak, četrti pa je bil ASV Wien z Dunaja. Ž malo sreče bi Gorenjci lahko na turnirju tudi zmagali, saj so v odločilni tekmi proti domačinom, po enakovredni igri, izgubili šele v zadnji četrtini. Veseli so bili tudi drugega mesta, saj so poprvivli lansko uvrstitev, ko so bili četrti. Na turnirju so razglasili tudi najboljše posameznike. Kranjčan Elvir Bečič je za svojih 15 golov dobil pokal za tretje mesto med strelci, "kralj strelcev" pa je s tremi zadetki več postal Davorin Golubić (Medveščak). Za najboljšega vratarja je bil razglašen Luka Maric (Medveščak). Končni vrstni red: 1. SV VVoerthersee 6 točk, 2. Kranj '90 4,3. Medveščak 2, 4. ASV VVien 0. • Grega Košir ZMAJARSTVO NAŠI ZAENKRAT TRETJI S predevropskega tekmovanja v prostem letenju z zmaji na Slovaškem so poslali trenutne rezultate. Trenutno so naši zmaiarji na tretjem mestu za prvouvrš-Čeno ekipo Francije in drugouvrščeno ekipo iz Avstrrije. 4. so Švicarju, 5. Ukrajina, 6. Francija II. ekipa, 7. Slovaška (domačini), 8. Danska, 9. Madžarska, 10. Luxemburg. Sodeluje 18 drŽav s skupno triindvajsetimi ekipami. Posamezni rezultati trenutni: 10. Franci Peternelj, 11. Marjan Brglez, 12. Peter Rijavec. • J. R. Padec švicarskega zidu IVI ar ko Jenšterle, zunanji sodelavec PREJELI SMO V teh dneh, ko je bila pozornost Slovencev dan in noč usmerjena na proračun in trdnost vladne koalicije, se je svetovna javnost ukvarjala z nečim povsem drugim. Pred njenimi očmi se je namreč podiral še en evropski zid. Skoraj tako dramatično, kot pred leti berlinski je zdaj padel zid zgrajen okrog znamenitih švicarskih bank, svetovno znanih po svoji molčečnosti in stabilnosti. In medtem, ko je naša vlada navkljub vsem grožnjam vendarle sprejela predlog proračuna, predstavnik SLS in predsednik parlamenta dr. Janez Podobnik pa dejal, da se nova koalicija sicer trdo pogaja, na koncu pa se vendarle drži dogovorov, se je v svetu pokazalo, da je sama Evropa precej manj trdna, kot bi si lahko mislili. Slovenija je s svojimi notranjimi spori v okvirih Evrope zato popolnoma zanemarljiv pojav. Švica je bila namreč vsa dolga leta sinonim nevtralnosti v Evropi, zdaj pa se je izkazalo, da na seznamu več kot 1800 "spečih" računov, ki so mirovali od konca vojne do danes, ni bila le ogromna množica žrtev holokavsta, ampak tudi premnogi nacisti, ki so tem bankam zaupali svoj kapital. Švicarska nevtralnost se je torej kazala tako, da so denar jemali od Židov in nacistov hkrati. Tako so recimo na spisku že našli tesne Hitlerjeve sodelavce, recimo lastnika tovarne, ki je s plinom oskrbovala nemška koncentracijska taborišča in Hitlerjevega fotografa, ter še mnoge druge naciste. Z obelodanjenim seznamom je na neki način v Evropo in njeno zgodovino vstopila tudi Slovenija, saj so na njem našli kar tri Slovence in sicer nekdanjega ljubljanskega župana Jura Adlešiča ter dva veletrgovca - ljubljanskega Feliksa Moskoviča in mariborskega Vilka Lari- ča. Zdaj se bo seveda začel lov na njihove potomce, ki jih v Švici čaka zaenkrat še neznano bogastvo. Novinarji so namreč izračunali, da že vsota 3500 leta 1945 naloženih dolarjev danes pomeni več kot 150 tisoč dolarjev denarja, povsem verjetno pa ljudje v Švici računov niso odpirali s tako majhnimi zneski. V tem trenutku je neznano predvsem, kaj je z dediči družin Moskovič in Larič, saj je prva družina svojo življenjsko pot končala v nemški internaciji, po vojni pa je izginila tudi sled za Vilkom Laričem, solastnikom podjetij Jugosvila in Jugotek-stil. Oba trgovca sta bila židovskega porekla, zato obstaja velika verjetnost, da sta Žalostno končala tako, kot milijoni drugih Židov v času Hitlerjevega nacizma. Švica je morala seznam objaviti zaradi hudih pritiskov mednarodne javnosti, še posebej pa židovske organizacije. Časopisi so že dalj časa poročali o tem, kako je v teh bankah ogromno židovskega denarja, poleg tega pa tudi o tem, da so nacistični voditelji tik pred koncem vojne največjim nemškim industrijalcem prižgali zeleno luč za izvoz kapitala, z namenom, da rešijo vsaj idejo, če že zmagati ni več mogoče. Evropa in ves svet se torej danes ukvarjata z nekimi popolnoma drugačnimi problemi, kot je recimo slovenska notranja politika. Padec švicarskega bančnega zidu bo imel še veliko posledic, ki se jih niti ne zavedamo. Zdaj, ko se svet ne deli več na vzhod in na zahod, namreč poteka novo prerazporejanje sil in zato je bilo treba podreti tudi utrdbo, ki se ji je reklo nevtralna Švica. Kje je mesto Slovenije v tem svetu, je zato trenutno precej bolj aktualno vprašanje od tega ali je neka stranka ob proračunu dobila več denarja od druge. Ogroženi prebivalci iz Jelenčeve ulice sprašujejo: bo oblasti mar šele, ko bo katera od hiš zgrmela v kanjon (Gorenjski glas, 8. julija 1997) V zapisu s tem naslovom je večkrat omenjena Mestna občina Kranj. Podor brežine Kokre ob hišah iz Jelenčeve ulice, ki mejijo na kanjon Kokre, se je dogodil v zadnjem času že večkrat. Tako sredi januarja 1994 pri I BI-ju in 22. marca letos ob stanovanjski hiši zakoncev Škraba in Bertoncelj. Ob proučevanju zadnjega podora smo prišli do ugotovitve, da je bila ob robu kanjona javna pot, ki je bila v lasti Kmetijsko zemljiške skupnosti, Kranj, Maistrov trg 3. Ta pot je imela funkcijo varovalnega pasu med zemljišči, ki so ob Jelenčevi cesti in Kokro in je bila predvidena za kompenzacijo morebitnih podor ov. Širina te poti je bila v preteklosti večja, sčasoma pa se je odkrušil del tu, del tam. Gospod Škraba pa je bil včasih uslužbenec Občine Kranj in ko se je pripravljal za graditev, je želel izkoristiti svojo parcelo čimbolj v smeri proti Kokri, zato je zaprosil Kmetijsko zemljiško skupnost za odkup in ti so mu tudi to zemljišče prodali ne zavedajoč se, da so včasih ljudje že vedeli, da mora biti pot tudi ob vodi oziroma kanjonu. Če bi bila pot danes v javni rabi, bi jo morala lokalna skupnost prav gotovo vzpostaviti v funkcijo. Ker pa danes temu ni tako, ostaja edina pot, da se uporabnik, javnega dobra - vodotoka in prizadeti dogovorijo o ureditvi brežine. V ta namen je tudi Mestna občina Kranj dala na zapisnik o ugotavljanju bistvenih okoliščin in dejstev za izdajo vodnogospodarskega dovoljenja stranki Elektro Gorenjska, Poslovna enota Sava Kranj, pripombo, da vodnogospodarsko dovoljenje ni možno pridobiti pred sklenjeno koncesijsko pogodbo. To je potrebno prav zaradi dejstva, da na ta način Mestna občina Kranj stalno pridobiva sredstva od uporabnikov vodotokov, zato da jih bo namenila za sanacijo brežin. Ravno tako smo na istem sestanku navajali dopis Inšpekcije za okolje št. 356-04-23/9-215/RM z dne 21/4-1997, ki v prvem odstavku govori o izdaji vodnogospodarskega dovoljenja za HE Kokra, v drugme odstavku je govor o potrebni dokumentaciji, v tretjem pa je navedena obveza o pridobitvi geološkega poročila za Kokro. Danes Mestna občina Kranj (M O K) za odpraov posledic naravnih in drugih nesreč nima denarja. Obseg Mestne občine Kranj se je zmanjšal, prav tako tudi proračun, država je prevzela veliko funkcijo. Na mesta velikih občin bo tako stopila "pokrajina"; kar pa še ni urejeno niti v aktih in načrtih ministra za lokalno samoupravo. Res MOK ureja posamezne zadeve (Škrlovec), vendar le v obsegu proračunskih postavk. Sredstva rezerve v proračunu za snacijo brežin kanjona Kokre ne zadoščajo tudi za prvo "gašenje". Župan je dal postaviti dvojno odbojno ograjo na cestnem zemljišču z opozorilno tablo z namenom, da bi zavaroval sprehajalce ob Kokri, ki so lahko prišli celo do roba podora z javne ceste brez preprek. Že nestrokovnjaku je jasno, da prekopati Jelenčevo ulico z namenom položitve kanalizacije ni smotrno. Potrebna so vrtanja in ročni izkop za speljavo površinskih priključkov. Vsak podkleten objekt (garaža), kot je objekt zakoncev Škraba, pa je izredno težko zadovoljivo priključiti, še več, celo nedopusnto je, saj je dovoljeno priključevati le etaže, ki so višje od okolnega terena. V primeru, da bo pri Škra-bovih priključena kletna klan-čina, se lahko ob visokem nivoju vode v javni kanalizaciji zgodi, da bo le-ta zalila peskolove in ponikovalnice iz garaže in še bolj povečala količino vode, ki sedaj pronica ob padavinskih vodah. Za takšen prekop oz. napeljavo je potrebno pridobiti geološko poročilo za ta primer, vendar se človek vpraša, kateri geolog je pripravljen po podorih tako poročilo še podpisati. Kako vpliva nihanje gladine jezu je težko oceniti, kot že povedano, naj bi enega od odgovorov dalo geološko poročilo, ki je zahtevano v zvezi s HE Kokra, vendar se vsa takšna poročila zaklučijo, da navaja tako poročilo le eno od možnosti, mogoče pa je tudi drugačno obnašanje naranvih sil ob takšnih dogodkih. Opozoriti pa je potrebno, da je del obrežja pod Škrabovo hišo spodjedne, saj je pod to hišo nihanje gladine ob polni in izpraznjeni akumulaciji HE Kokra največje, saj zajezba enkrat sega skoraj do mostu na Kurirski poti, drugič pa le pod Škrabovo hišo. Dela pri zavarovanju brežin pod Kokrškim mostom so zahtevala izredna finančna sredstva, in sicer v višini sredstev, ki so potrebna za izgradnjo osnovnega mostu. Takrat je Republika Slovenija priskočila na pomoč. Iz navedenega je razvidno, da je utrjevanje brežine izredno drago. Mestna občine Kranj fonda za varstvo pred naravnimi nesrečami nima, ker se sredstva za take namene zbirajo le na ravni Republike Slovenije. Številka: 17Ž/335/97-JL Kranj, 23. 7.1997 VITOMIR GROS, dipl. inž. Zupan Po pooblastilu Janez Lesar, dipl. inž. Samomori -kaj storiti? Zakaj je med Slovenci toliko samomorov? Menim, da zato, ker ljudje nimajo nobene vere. Zato, ker ne vidijo možnosti za razvoj osebnosti. Ljudje se bojijo neznanega, opravljali bi samo svoj poklic. Nočejo se razvijati, nočejo osebnostno rasti in nočejo delati po vesti. Zakaj? Zato, ker je to zelo težko, ker je potrebno iti proti sebi, proti svoji volji in biti na voljo ljudem, ko nas potrebujejo. Ljudje pa smo ponavadi zelo sebični. Najprej si hočemo zagotoviti lastno eksistenco in položaj v družbi. Ko pa to počnemo, se ne zavedamo, da delamo to na račun drugih. Zastavili smo si napačen cilj. Namesto da bi osrečevali fflj okoli sebe in se trudili, da p razveselimo, mislimo sa nase. Skozi njihovo srečo lahko začutili, koliko dobfl je v naših srcih. Ljudje ^ nesrečni zato, ker jim prii^fl kuje ljubezni. In kdo je tisti, je najbolj poklican, da dW \ ljubezen? Človek, to si «7fj i je, da ti stvar, rastina aH / lahko vrača veliko ljubek „ vendar le toliko, kolikor.l pripravljen vložiti vanjo- >' u človeku pa je odnos drugog. ^ Ljudje smo zelo nezauplA^ kot bi se bali dobrih ljudi- v, v nam hoče kdo pomagati, -n mislimo, ali pa - tisti v°- f( pogumni - celo izreče?L "Kaj pa tale hoče?" Bojff t[ se, ker se bojimo spremeniti ^ prevzeti odgovornost za s™ ,. življenje. Če bi se čutili odff J vome za življenje, si ga fl* fi vzeli. Se bolj pa smo odf vorni za življenja ljudi ov) sebe. Kako živijo, kaj deW j Skratka za kakovost njih^1, ? ga življenja. Odgovorni ^ ^ za njihovo rast in nosimo i t krivde, če se niso razvili- *°[ t odnos dajanja in sprejemal Kolikor daš, toliko tu sprejmeš. Važno pa je kaj daš in na kakšen ntf1 Moramo dati brez P°K°!eth l brez zahtev po povra™ Moramo začeti živeti I ( druge in imeti srce i°^L ( Samomori so zgolj posle«1 brezbrižnosti. Premalo 1 srčne kulture. Ljudje . mo delati za ljubezen il gledati samo nase. Če hoW dobro živeti na tem lep{ koščku zemlje, moramo ZfL ti spreminjati vzorce življoj kjer bo manj sebičnosti in odgovornosti. Janez ResfliJ Kamna Goflp Intervju z Blaz^ Ogorevcem ^ (Gorenjski glas, 25. julija " Pošiljam Vam nazaj {0 L jonsko blebetanje, ki s&jjjj objavili v Gorenjskem frZt Ne vem ali ni nikjer nobe? j. boljšega človeka, da bi ob]a 1 njegov intervju. Če ga MM pustite prazno stran m j reči berite sami. Če bos t prihodnje še pisali take' u umnosti, bom odpove1* Gorenjski glas. m LepP 1 Ivanka Demšar, Studen« . 4228 Žele*"" Brez Nade bi se korak ustavil (Zgodba o Nadi (ime je izmišljeno!), ki jo berete v zadnjem času, se bliža koncu. Verjetno je niti ne bi bilo, če bi se znali ljudje poslušati in upoštevati drug drugega. Nada je imela težko življenje. Doživljala je še več gorja, kot pa ga mi je uspelo spraviti na papir. Mogoče je tudi zaradi krivic, ki so se ji dogajale, gledala na "cestno-vodne razprtije" drugače kot pa ostali prizadeti. Ker ima vsak človek pravico gledati s svojimi očmi, se bo lahko zgodilo, da bo komu "zavrela kri". Upam, da se bo vseeno našlo dovolj strpnosti in pripravljenosti prisluhniti in urediti spore tako, kot je prav. Taka je, nenazadnje, tudi moja iskrena želja!!!) Nada je poklicala sosede in jim sporočila vse, do potankosti, kar je izvedela. Takole nadaljuje Nada s svojim pripovedovanjem: "Soseda sta prišla dva večera k nam, da smo se pogovorili, kako bodo napeljali vodo iz bližnjega gozda. Ker pa nismo vedeli, kakšna je kvaliteta vode, sem naročila analizo vode in jo tudi plačala. Sosed je zakopal cevi do gozda. Beseda pa je tekla tudi o tem, da bomo skupaj zgradili vodohram, saj je zaradi del na cesti tekla iz pip kalna in umazana voda." In kako so se dogodki vrstili naprej? USODE Piše: Milena Miklavčič Sosed je cesto res uredil s pomočjo rudnika, kjer je bil zaposlen. Preko krajevne skupnosti so mu odobrili tudi vse prevoze z njihovimi vozili. Fn dan mu je priskočil na pomoč tudi Nadin mož, misleč, da bo sosed izpolnil svojo obljubo. "Naš dogovor je bil potrjen tudi pri notarju. Ko je bilo izkopanih že kakšnih 10 metrov po gozdu, mi je sin prinesel novico, da se je sosedu družina uprla in da ne bodo več kopali." Nado so te besede zelo prizadele. Toda dogodki so se vrstili s tako naglico, da se je bilo potrebno enostavno predati toku. In pustiti, da se zgodi, kar je bilo "namenjeno"... "Moj mol je odšel še na občino ter prosil za posredovanje. Res je bil organiziran sestanek, ki pa me je zelo razočaral. Slišala sem namreč trditve, da se sploh ni vedelo, kakšen dogovor je bil podpisan! Nekaj časa sem še poslušala, potem pa sem sklenila, da bom vodohram plača kar sama. Bila sem zelo razočarana in užaljena." Ker pa nesreča nikoli ne počiva, se je nepričakovano zgodilo še nekaj, kar je Nado zelo prizadelo. V trenutkih največje napetosti in živčnosti je dobila še sporočilo, da mora na nujno operacijo. "Bila sem čisto na tleh. Ali je še kje kaj, sem si govorila, ko sem se v bolnišnici poslavljala od moža in s solzami v očeh čakala, kaj se bo zgodilo z menoj. Ko sem letala v bolniški postelji, se nisem mogla niti za hip sprostiti. V mislih sem "potovala" po kmetiji in obujala spomine na vsa opravljena dela, na smrečice, ki smo jih posadili, na les, ki smo ga spravljali in na drva, s katerimi smo "zabili" nešteto ur." Bolezen je v Nadino livljenje prinesla novo dimenzijo. Mislila je te, da jo bo spravila na kolena, toda na srečo se to ni zgodilo. Hvala bogu, da se je še zmeraj znala boriti! Ostala pa so tudi nesoglasja s sosedom. Ko so se srečali, se je dr tal mrko in večkrat je prišlo do neljubih pogovorov, zlasti z Nadinim sinom. Ko je Nada še počivala po težki operaciji, je njen sin začel z delom za ureditev zajetij. Dobro je proučil vse predpise, zato je bilo delo opravljeno "super". Izvir je bil na težko dostopnem kraju in je zahteval nemalo ročnega dela. "V tem času sta si "teren" ogledala tudi vodilna moža z občine Nič določenega nista obljubila, le poslovila sta se z besedami, nekaj bomo prispevali tako kot za ostale vodovode, nekaj pa je dolžan primakniti tudi sosed. Sinu se je z delom zelo mudilo, saj je vedel, da ga čaka vojaščina, pa še bal se je, da bi bili čez poletje brez vode. ko bo lahko prvotni studenec usahnil." Toda ni minilo 14 dni, ko so bili na cesti spet tovornjaki s peskom, ki so pripravljali teren za asfalt "Tedaj pa se je v meni nekaj zlom1 ' Spraševala sem se, mar je naša pitna voda1' tako malo vredna, da nam noče m. prisluhniti? Zakaj nihče noče upoštevati ti enega mojega argumenta? Zakaj? Bila s tako besna, da nisem "šparala" z beseda ko sem tisto popoldne prišla na obči Nisem mogla biti več tiho, res ne." . Nada je vedela, da je tisto obdobje njefie$J življenja, ko je želela vse hudo Poravna,.[^ lepo besedo, nepreklicno mimo. SprevH je, da je napočil čas, ko se bo morala borit1 dokazovati svojo pravico. Hkrati pa rL nekje pri srcu bolelo, ker se je bala, da D^ mladi (ne samo njena otroka!) drugače, občutljivo, reagirali na spore staršev. "Vseskozi se zavedam, kako se UM0 r i je jo storjene krivice vtisnejo v srce in tam in rije jo... Srčno si želim, da življenje "".'^ kine ti ji ne bi zamrlo, da bi bili ti spon hitreje pozabljeni, da bi se življenje, koti uredilo in da bi začeli uživati v sad svojih rok." ,.a\\, Nada mi je na koncu, ko sva se PoS ^do Zatrdila, da je trdno prepričana, da & spori zaradi vode in poti, morda tudi zj ^ njene izpovedi, rešili po mirni poti- » Jtf vsaj upa tako, le jutri sosed sosedu na1 neprijatelj, lak, na katerega se lahko zi v mo, katerega lahko pokličemo, ko s ^ stiski, tak, ki stopi v hišo z dobro voij klepet in na kozarec vina... Da bi bilo to le enkrat res...o PREJEU SMO iftisa v zemljiško Wfeo ne bo t [[,0r*njski glas, 15. julija 1997) 11^ 90renJskem glasu ste dne i ?' julija 1997 objavili pismo iP'ttorja RTC Žičnice iJ^Ma Gora, v katerem \lrd6ktor RT C Žičnice še i đn;ič pojasnjuje svoja (ali \ lrave RTC Žičnic) stališča v ,ezi s člankom v Gorenjskem 1 vo «d"e 24- 6- 1997 z mw/o" l Vpisa v zemljiško knjigo tor ^er J€ v P^mu direk-' & 8- Božidarja Pristavca t 0 usnice in več polresnic , b0rnere'nic> i-elimo člmi od' ,p0fa,Za pripravo ustreznih i aro )avnost seznaniti z sumentiranimi dejstvi, ki so RraH ^P0razumi, o dovoljenju hr i* *ičnic> vlečnic in smu-Zemiltpr°8 na Prizadetih Pod • so odi sklenjeni in S^N. kar je takrat nado-rom prisilno služnost ozi-azu r?zŠlastitev- v teh spor-oSJJjJ niso določene letne X °dnine> ki predstavljajo 5 tetn Zne vrednosti zemljišč, hodi le Plaiil° iz8ube d°-prJrKa na teh zemljiščih (letni travast€K gozda, škoda na traVe[ V* in S Um man] °ce«7 ga J€ vsaK0 let0 stran Jodni cenilec najet s /0vnl.TC Žičnice, brez sode- pa lastnikov zemljišč. Štiri i mesecu aprilu 1997 so k0r totniki zemljišč iz Pod-ena angažirali svojega sod-yj cenilca, ki je izračunal, oi moralo biti nado-kha Za uP°rabo zemljišč, ki ksth\ '* Same u3Stnme' ki jo in s J* nekomu daje v uporabo ZrriQ*da tudi zaradi izpada ali xJ!~j**nia donosa, ki mu ga sestohL* °bičajno prinaša. Na teh štirih lasntikov, rekt0re8a sodnega cenilca, di 0rJQ RTC Žičnice ter sod- ilo Cfnilca RTC Žičnice je čemi °8°vorjeno, da sodm cenhf ■ ^ ličnice pripravi eijLSVoiem Poslu veliko obhoditi in je imel G0° 0Praviti z ljudmi, je vse kraje na gornjem PoZn m dobro poznal. Veliko je imel v $tef!riSteV med lil*dmi - to pa ga je privabilo P0Vs llna domača društva in pozneje tudi širše. rQa>i sffj° bili veseli delovnih rok in so ga zato 8. Izjava direktorja RTC Žičncie o tem, da je z izplačanimi odškodninami v preteklosti že odplačal tržno vrednost zemljišč, njegove izjave o višini odškodnin v preteklosti (5 % od osnove cene kmetijskih zemljišč in 3 % od osnove cene gozda), njegove razlage o služnosti, so neresnične in vznemirjajo javnost, posebej pa lastnike. Še bolj pa so vznemirljive in neresnične trditve, da poskuša župan občine Kranjska Gora preko lastnikov zemljišč doseči ponovitev Koble. V pismu ste gospod direktor poudarjali, da Vas lastniki nismo povabili na sestanek. Zanesljivo Vas bomo povabili, ko bomo z našimi pooblaščenimi pravniki in cenilci pripravil pravična merila za sklenitev ustreznih pogodb in tudi zato, ker nam ni vseeno, kaj se dogaja z razvojem zimskega in letnega turizma. Dialog z lastniki je bil možen že takrat, ko ste nas vabili, pa ste bili na žalost odsotni Vi. V kolikor se v RTC Žičnice res zavedate, da tak način komuniciranja škodi dobrim odnosom in razvoju turizma v občini, potem se ga ne poslužujte, kajti v vaših pismih je veliko netočnih in neargumentiranih trditev. V imenu odbora: Alojz Mertelj, Podkoren 74f Linhartovo mesto, kultura in plinovod Pred kratkim je novinarka gospa Vlasta Felc v Delu pisala, (od tu moja prva informacija), da bodo v Radovljici, v Gradnikovem naselju napeljali plinovod tistim, ki se bodo prijavili. To so individualne zasebne hiše in bloki. Nas blokarjev ni nihče nič1-vprašal in buldožerji so začeli s prekopavanjem v začetku julija 1997. Pred tem je bilo bojda javno zborovanje, ki so se ga udeležili tisti, ki so bili takrat doma, predstavljen je bil bojda začetek gradnje (podrobnosti sem izvedel po 14-dnevni odsotnosti) plinovoda, kakšne pa so bile reakcije ljudi, ni potrebno posebej omenjati. Vroče, vroče... Vse lepo in prav! V čigavi glavi se je rodila zamisel, da Radovljica potrebuje plinovod, ve samo ena oseba ali več oseb, ki gledajo samo na svoje osebne koristi in interese, da bi čim več iztržili od nas ^1 BLEJSKO POLETJE £ BLED ^/ Občina Bled Danes, petek, 1. 8. 1997 Zdraviliški park: 20.00 OKARINA FOLK FEST BLED '97: Yannick Monot & Nouvelle France (Francija) Jutri, sobota, 2. 8. 1997 Zdraviliški park: 20.00 OKARINA FOLK FEST BLED '97: La moresca (Italija) Pojutrišnjem, nedelja, 3. 8. 1997 Zdraviliški park: 14.00 Sejem domače in umetne obrti: Gostinska ponudba slovenske kulinarike 17.00 Otroški program: Gledališče Unikat - Kljukec in Pavliha (otroška komedija) 19.00 Nastop otroške folklorne skupine BOHINJ 20.00 OKARINA FOLK FEST BLED '97: Strune (Makedonija) & Timna Brauer & Elias Meirir (Jemen) (V primeru slabega vremena se otroški program seli v plesno dvorano Kazina.) "podložnikov" in to na nesramen in zahrbten način, ki ne vodi nikamor. Podpiram projekte, treba je gledati bolj realno, razumsko, da se nahajamo v času, ko je velika brezposelnost mlajše in starejše generacije (nekateri so nekaj mesecev ali 2 - 5 let pred upokojitvijo ostali brez zaposlitve), veliko upokojencev, socialni problemi družin; slednje se iz meseca v mesec borijo za preživetje, nekateri so najemniki in plačujejo visoke oderuške najemnine in nenazadnje tu smo tisti, ki smo kupili stanovanja ne po stanovanjskem, pač pa po redni poti, s krediti in odreuškimi obrestmi ter trepetamo, kaj bo Z našimi plačami, službami, ko ne bomo mogli več plačevati visokih kreditov! Želimo v Evropo, pa se bomo morali vsi Slovenci naučiti kulturnega poslovnega realnega obnašanja. Trenutno smo vsi v istem "kotlu", tebi nič za vprašanja someščanov, kaj pa vi menite? Boste lahko plačali, če ne, bomo pa ukrepali po svoje - tudi po sodni poti. Stvar vre še posebej v trenutku, ko je ALPDOM inženiring, d.d., iz Radovljice poslal predstavnikom etažnih lastnikov predračun za plačilo že opravljenega izkopa in napeljave plinovoda, za priklop na kotlovnico pa se bodo odločili vhodi sami (Finančno obvestilo je prispelo v torek, 29. 7. 97), bojda takrat, ko bo ZA vsaj 51 % etažnih lastnikov. Odločbe za plačilo plinovoda bo prejel vsak etažni lastnik (tako predstavnik etaž- nih lastnikov) v podpis v prihodnjih dneh (s tem bodo pohiteli, da bodo čimprej iztržili - bojda na 4 mesečne obroke), na enak način kot pogodbe o upravljanju večsta-novanjskih hiš, ki so se podpisovale šele jeseni 1996. Za tiste, ki smo pogodbe podpisali že v letu 1992, so bile le-te v posameznem vhodu 2:11 lastnikov neveljavne, čeprav so bile pogodbe vročene vsem lastnikom v letu 1992, po sprejemu oz. po odkupu stanovanj, po stanovanjskem zakonu. Po kateri zakonodaji in po čigavi logiki, ni znano, verjetno so to posebni zakoni za določene, ki narekujejo nam "podložnikom" to, kar oni hočejo in zahtevajo. Lepo Vas prosim, kje so meje kulture, poslovnosti, zakonodaje in spoštovanja do sočloveka. Odločitev, ki je bila ubrana, je grobo, nekulturno in nesramno dejanje in poseganje po naših vedno bolj praznih denarnicah. V svetu in v Evropi, pa tudi v samostojni Sloveniji se vsi projekti v okviru države, občin, krajevnih skupnosti izvajajo po določenih strogih kriterijih in merilih na način, ki se mu reče kulturni način predstavitve projektov vsem krajankam in krajanom. Projekt se nato izvede s tajnim glasovanjem in se potrdi, če je 51 % ZA, če je manj pa propade. "Je plinovod v Gradnikovem naselju poskusni "zajec" za Linhartovo Radovljico najvažnejši? Če je, je tisti, ki tako misli, v zmoti in se egoistično obnaša do sokrajanov. So še bolj pomembne stvari, ki bi jih kazalo rešiti na prvem mestu: zaposlovanje oz. odpiranje novih delovnih mest, rešitev stanovanjskih problemov za mlade družine (tako je v svetu), ugodna posojila in nenazadnje, tisti, ki si polnijo vreče iz naših denarnic, se egoistično vedejo še posebej do otrok, mladine, starostnikov, invalidov. Namesto da denar namenjamo za predrage projekte, trenutno plinovod, pred 5 leti tel. centrala v Radovljici (preplačal sem 100 % današnjega telefonskega priključka), bi denar namenili za klub oz. za prepotrebno središče, zbirališče, (tudi drugod po Sloveniji), kjer bi se sestajala mladina, se vzgajala in izobraževala ob na novo zaposlenih ljudeh, ki trenutno iščejo zaposlitev. Pozabljamo na malčke (mislim na bloka rje celega naselja), ki se igrajo na nevarnih igralih, na zelenicah, kjer se vedno nekaj koplje, dokler jih ne odženejo delavci ali nejevoljni in kolerični stanovalci. Pozabljajo na vedno večjo problematiko alkoholizma, drog in na nevarna - brez semaforjev in omejitev - križišča, na potomce, ki nam bodo nekoč rezali kruh. Ne želim pridigati, razmišljam trezno in dajem v resen premislek tistim v občini, ki nas zastopajo, obenem pa se vprašujem, kaj vse nas čaka v prihodnosti, upam, da bo bolje, da bodo naši potomci živeli bolje in lepše v Linhartovem mestu (bolje kot sedaj mi). Jan Zupančič, Radovljica Piše: Božo Benedik Brez Blejcev tudi Bleda ni ČePslqefnali v svoje vrste. lQbko tfAf, oblskali na njegovem domu, ste rl ih ie "Prislutil" s svojim ,*naiih i m Prizadevnostjo v številnih k(l) ga jI arultvlb- Kje mu je bilo delo najljubše, Safn rii h „',9 Zanimalo, je tetko reči, saj tudi /e delai l °,tem ničesar reči. Skratka, povsod P<* za^eSeliem ln zagnanostjo. ,PriHasT.0krpovrxtt )°dil tuAnJZ bil več kot 36 let in dolga leta je Uih h )bčm?ko gasilsko zvezo. Po dolgih k,°riem p mesto mlajšim. Skupaj z Pogačar jem z Bleda, gasilskim poveljnikom, imata veliko zaslug za zavidljivo mesto gasilstva na Gorenjskem. Izredno je bil ponosen na najvišje priznanje "Kipec gasilca", ki so mu ga podelili na Gasilski zvezi Slovenije kot najvišje priznanje le leta 1977. Saj s tem se ne more pohvaliti vsakdo, je rad dodal Klinar. Z vso dušo pa je bil tudi pri planincih. Že od leta 1954 je bil predsednik domačega planinskega društva v Gorjah, ponosen je na svoje delo in najvišja priznanja, ki jih je za to prejel in ki so jih planinci za svojo prizadevnodt pri nas deletni. Že skoraj tristokrat je bil na Triglavu, kar bi mu pri njegovi veliki in močni postavi komaj prisodili. Zadnjič je bil leta 1976 - najraje se je povzpel iz Trente. V zadnjih letih pa te ni zmogel več, pa tudi časa ni imel več v poletnih mesecih. Potrebno je bilo skrbeti za koče na Doliču in Planiki - te namreč oskrbuje njegovo društvo. Vsako leto je vse več planincev, obisk je vse večji, zato pa je bilo potrebno znositi vse več hrane, pijače, pa drv in seveda tudi gradbenega materiala. S tem imajo pač največ telav. Dobro je še, da je nosač Lipove - Pstnak iz Zg. Rodovne vedno pri roki. Mimogrede naj povemo, da je vse bolj premišljeval, da bi koče oskbovali s helikopterjem. Druga pomembna skrb je obnavljanje in vzdrlevanje teh naših postojank. Res nas pri tem v Ljubljani vedno podprejo, saj sicer le ne bi zmogli vseh teh stroškov. Malo kdo pa pomisli, koliko prizadevanja in skrbi je pri vsem tem potrebno. K sreči se še vedno najdejo ljudje, posebno starejši, ki se rade voje oprimejo tega dela. Res pa tudi mlajših planincev v Gorjah danes ne manjka. In končno, dajal se je Klinar tudi s turizmom. Nad 15 let je bil predsednik domačega društva v Gorjah. To društvo pa je imelo in ima še danes na skrbi sotesko Vintgar, da je bil prehod vedno varen in udoben. NiČkolikokrat so morali obnavljati galerije, koliko škode so napravili vsako leto sneg, plazovi, velike povodnji. Klinar je začel z obnovo galerij, ob proslavi 90-letnice Vintgarja pa so s to celotno, res bolj kvalitetno obnovo končali. Tako je povedal naslednji predsednik Matevt Bizjak, ki vodi kaj marljivo danes to društvo. Uredili so tudi parkirišče pred sotesko. Klinar je oblaloval, da vodovod ni več tako bogat, kot je bil nekdaj. Pred leti je oblaloval, da so v Gorjah zapustili Pokljuške galerije. Te je zgradilo v medvojnem času Planinsko društvo v Gorjah -takrat ga je vodil Jakob Jan - vseh del pa se je lotil Janez Zalokar. No, danes je tudi ta turistična atrakcija obnovljena in le vabi vse več gostov z Bleda in izletnikov. Tudi pri Rdečem krilu je bil vrsto let aktiven, skrbel je za predavanja in podmladek, tako da je prav društvo v Gorjah med aktivnejšimi na podelelju. Zato si je prislulil častni znak. Tudi navdušen čebelar je bil naš Matija. Veliko dela in skrbi je vlotil v delo te njihove čebelarske druline, ki je delovala v Gorjah le od leta 1906. Res je le malo ljudi pri nas, ki so še pri teh letih kazali toliko volje, toliko inciative in lepih zamisli, da se predajajo drulabnemu livljenju, za kar je bilo zlasti v prvih povojnih letih vse manj zanimanja. Našel je dobre naslednike, vendar le stelka se najdejo njemu podobni! Omenimo še anekdoto: Ker je bil Matija funkcionar v tolikih društvih, je nekajkrat v pozdravih na občnih zborih zamenjal društva, ki naj bi jim nazdravljal. Matija Klinar KRONIKA xi;siu:{i; Nesreča med skrivanjem Tržič - V ponedeljek popoldne so se otroci v Lomu pod Storžičem igrali skrivalnice. Okrog sedmih je ob drevesu, ki raste sredi lokalne ceste, "mižala" desetletna Veronika P. Izza drevesa je stopila ravno takrat, ko je po cesti od Loma proti Tržiču z BMW 316 peljal 36-letni Senad P. iz Tržiča. Deklica se je tako rekoč zaletela v levi blatnik avtomobila. Huje ranjeno so reševalci odpeljali v bolnišnico. • H. J. Devetnajst odstotkov vzorcev analiza izvrgla Kako zdrave sladolede ližemo V vroče pasjih poletnih dneh, kakršnih letos, žal, ni veliko, se razen ledeno hladne cocacole ali piva radi osvežimo in posladkamo tudi s sladoledi. Kranj, 1. avgusta - In kakšne sladolede ližemo oziroma jemo Gorenjci v gostinskih lokalih? Zdravstveni inšpektorji so junija vzeli pod drobnogled 58 vzorcev sladoledov. Za enajst vzorcev (devetnajst odstotkov) je analiza pokazala, da so neustrezni. Strokovnjaki so vzorce pregledali po mikrobiološki in kemični plati, vzrok neustreznosti pa je v enajstih primerih preseženo število mikroorganizmov. Sladolede s prevelikim številom mikroorganizmov so junija jedli gostje v enem kranjskogorskem, dveh jeseniških, dveh blejskih in treh radovljiških lokalih, pa v gostilni v Poljanski dolini in kavarni v Tržiču. Zdravstveni inšpektorji obljubljajo ponovni pregled avgusta, letos pa so prvič dali v analizo tudi vzorce slaščic. Od sedmih vzetih vzorcev (enem na Bledu, dveh v Kranju) so bili kar trije neustrezni in so, enako kot sladoledi, vsebovali preveč mikroorganizmov. • H. J. Kranj, 31. julija - "Malo bom odrezala na vrhu, sicer pa bo tale košček mesa še čisto dober." Takole pogosto rečejo gospodinje in kljub "rahlemu vonju po pokvarjenem" porabijo hrano, za katero se zdi, da je na meji uporabnega. Toda takšna varčnost kaj lahko povzroči zdravstvene težave, zlasti v poletnih mesecih, ko se hrana še hitreje pokvari kot sicer. Driska, bruhanje, pa celo povišana temperatura so znaki črevesnih obolenj, katerih velik porast opažajo zdravniki v teh vročih dneh. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj nam jc dr. Brigita Peternelj povedala, da v poletnih dneh opažajo porast črevesnih nalezljivih bolezni, ki se prenašajo pre- li IIUUUUUUH11L1U11U11UII lili LIU^ Železniški prehod odprt. Drugič. Lesce, 1. avgusta - Potem ko so pred kratkim za ves promet odprli prehod čez železniško progo v središču Lesc, so ga v torek zjutraj ponovno zaprli. Gradbeno podjetje Ljubljana je do 17. ure popoldan na prenovljenem prehodu čez železnico opravilo še zadnje popravke, potem pa so se Leščani spet lahko udobno zapeljali prek Železniške proge. • M.A. Novi zakon o varnosti cestnega prometa pred tretjo obravnavo Bo jeseni pijančkom in dirkačem odklenkalo Slovenski parlament bo predvidoma jeseni sprejel novi zakon o varnosti cestnega prometa, uvaja kazenske točke, za najhujše prekrške pa tudi dokaj visoke denarne ali celo zaporne ka" Kranj, 1. avgusta • Strogosti novega zakona verjetno ni treba posebej utemeljevati; treba je le na cesto ter v živo doživeti kaos, ali pa pogledati na časopisne strani kronike s poročili o prometnih nesrečah. Res je, da se število smrtnih žrtev na slovenskih cestah v zadnjem obdobju zmanjšuje, vendar po drugi strani narašča število prometnih nesreč, prav tako število ranjenih v njih in zneski gmotne škode. Edino zdravilo, da se na ceste spet vrne red, so po prepričanju številnih strokovnjakov, tudi avtorjev novega zakona, policistov, sodnikov pa tudi povsem običajnih udeležencev prometa, strožje kazni. Nekateri sicer oporekajo, da bi se dalo priti do cilja tudi z boljšo preventivo (primer Velike Britanije), vendar pa je to, preneseno na slovenska tla, tek na dolge proge z vprašljivim izidom. V novem zakonu o varnosti cestnega prometa med vozniki-prekrškarji zagotovo zbujajo največ strahu kazenske točke. Tisti, ki jih bo v dveh letih dosegel (ali presegel) osemnajst, bo namreč izgubil vozniško dovoljenje. Za voznike začetnike, ki so statistično dokazano najbolj rizična skupina voznikov, bo za izgubo vozniškega dovoljenja zadoščalo že sedem kazenskih točk v dveh letih. Voznik začetnik je po novem zakonu vsak voznik z vozniškim dovoljenjem za vožnjo motornih vozil do dopolnjenega osemnajstega leta starosti in voznik v obdobju dveh let od pridobitve vozniške- Besedilo predloga zakona je nek?B ga dovoljenja za vožnjo motornih vozil popustljivejše, predvideva varstven' ^ kategorije A (z omejitvijo do 350 cem rep odvzema vozniškega dovoljenj3*! delovne prostornine motorje), B ali C. najmanj šest mesecev. Vozniki bodo Jjfl j Voznik začetnik je tudi voznik v obdobju lahko v krvi največ 0,5 grama alkon°Jl dveh let po ponovni pridobitvi vozniške- razen vozniki kategorije C, E ajj. vozniki na poklicnih vožnjah ljuj. tovorov, vozniki inštruktorji, kand» L<\ IldspunilU MUCI, K.JCI I1UVO VOZI11SK.O UOVOlJCnjC IdllKU f . j ima cesta dva ali več prometnih pasov za po enem letu od dneva oddaje dovolj^ D vožnjo v eno smer. Vzvratna vožnja, s upravni enoti, če bo ponovno opr katero bi voznik ogrožal druge, bo stala vozniški izpit. jj ^ najmanj 25 tisočakov in 1 do 3 kazenske Tudi za nevarno prehitevanje, M n točke. 45.000 tolarjev ter 3 do 5 kazens- prekrške v križiščih, izsiljevanja pred"1. S| kih točk bo plačal, kdor bo dovoljeno ti so zagrožene kazenske točke (2 <•. hitrost prekoračil za več kot 30 kilo- ter denarne kazni, saj so poleg pre^. r metrov na uro v naselju oziroma za več vožnje in alkoholiziranosti ti pre^ {J kot 60 kilometrov na uro zunaj naselij, najpogostejša in najbližja pot do P Vlada z amandmajem predlaga celo metne nesreče, pogosto tudi do s^1?^ strožjo kazen: prenehanje veljavnosti Iz primerov se torej vidi, da ""L, vozniškega dovoljenja ne glede na do ljubitelji prekrškov v dveh letih Q tedaj doseženo število kazenskih točk za lahko osvojili zgornjo mejo osemn3); voznike, ki bodo hitrost prekoračili za 30 kazenskih točk, kar pomeni iz# v naselju oziroma 50 kilometrov na uro vozniškega dovoljenja in ponovno zunaj naselja. danje v "šolsko klop". Poletje je Enako kazen vlada predlaga tudi za zadnji čas za vaje iz pravilne in st voznike, ki bodo imeli v krvi več kot 1,5 grama alkohola oziroma bodo pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih sredstev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. vožnje. Ko bo namreč zakon spTOJfl bo težko čez noč preleviti iz volM jagnje. Policisti, ki že zdaj veliko BB jejo, pa tudi potem zanesljivo ne bo*5 prijazno opozarjali... • H. Jelovčafl j ^ Zavod za zdravstveno varstvo Kranj opozarja na nevarnost okužb s hrano Poleti se hrana hitro pokvari Paziti je treba zlasti pri mesu, mleku in jajcih - Posebej so ogroženi majhni otroci, starejši ljudje in bolnik' i bolezni nalezljive, boln'*'l najbolj kužen med obo^JJTs. ko z blatom izloča v v količine povzročiteljev." t> Sedem pravil za pravilno pripravo hrane - Ulivajmo samo dobro prekuhano oziroma prepečeno meso • Pripravljeno hrano, ki je ne zaužijemo takoj, na hitro ohladimo in do uporabe (a le za krajši čas, morda nekaj ur) shranimo v hladilniku • Ne uživajmo surovih jajc ali jedi, pripravljenih iz surovih jajc - Uživajmo samo prekuhano ali skisano mleko, ki ga do uporabe hranimo v hladilniku - Za pripravo surovega mesa uporabljamo deske in nože, ki jih ne smemo uporabljati za druge namene, denimo rezanje salame, kuhanega mesa, zelenjave ali kruha. Delovne površine, na katerih pripravljamo surovo meso, temeljito očistimo z vročo vodo in detergentom ter osušimo. - Kuhinjske krpe pogosto menjamo in prekuhamo - Za prehrano živali ne uporabljamo surovega mesa nost okužbe pa tra)a $ krajši ali daljši čas po PU hanju bolezni. Nekaterii U so lahko okuženi, vendabl zbolijo, kljub temu pa z tom izločajo povzročiti a, lezni oziroma tako imen klicenosce. Kako preprečevati Črev« obolenja? Dr. Petcrn*i pravi, da je najbolj p*-"11^ na pravilna pripravan!*^ pravilno shranjevanje Že pripravljenih jedi » membnejši ukrep za prCI' vanje širjenja bolezni P^j umivanie rok Roke s1 ^ f GLAS in Poletni prometni kviz g Tokrat smo pripravili še eno g nagradno vprašanje g v drugem krogu rubrike g POLETNI PROMETNI KVIZ. g Kljub počitniškemu g razpoloženju v uredništvo g prihaja zelo veliko g odgovorov na zastavljena g vprašanja. Ob tem vas g moramo tudi pohvaliti, saj je g večinoma rešenih pravilno. g Gorenjski glas in avto šola g OUEEN vam še naprej g svetujeta previdno vožnjo in g hkrati želita lepe ter vesele g počitnice. Avto šola Oueen g vas ob tem obvešča na g posebne ugodnosti g za dijake in študente g v mesecu avgustu. Pokličite g nas na tel 0609 633-776 D NAGRADNO VPRAŠANJE đ\ đ\ d\ KUPON (M^HOTEIGLAS št. 60 IME IN PRIIMEK: NASLOV:_ KRAJ IN POŠTNA SI:_TELEFON:_ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA NE Odgovor na prejsnie vprašanje: Na|većja dovoljena hitrost je 80 km/h. Naslednje žrebanje bo 21. 8., rezultati pa bodo objavljeni dan kasneje v Gorenjskem glasu. K sodelovanju ste vabljeni vsi tisti, ki boste v bližnji prihodnosti zaceli z upravljanjem vozniškega izpita. Vprašanje: Naštejte neka) razlogov, zakaj je tudi podnevi priporočljivo voziti s prižganimi zasenčenimi lučnu na osebnem avtomobilu? H Q H D Q H H D D O D D O D 11 Q B D II 11 D O H Q D D B II II dvsem z okuženo hrano. Povzročajo jih različne vrtsc mikroorganizmov, ki pridejo v telo skozi usta in se izločajo z blatom. Kot poudarja dr. Pe-terneljeva, je lahko okužena katerakoli vrsta hrane, zlasti pa meso in mesni izdelki, ribe in morski sadeži, nepasterizir-ano mleko, jajca, pa tudi neoprana zelenjava in sadje. Človek, ki se zastrupi s hrano, ima lahko različne bolezenske znake: slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, drisko, lahko pa tudi povečano telesno temperaturo. Posebej so ogroženi majhni otroci, starejši ljudje in bolniki. Dr. Peternel-jeva poudarja, da so tovrstne si umivamo s vodo in milom, ,stop in tek umivanje rok. koks •>• fj jito umijemo po vsaki "P p, stranišča, pred pričet^ < pravljanja hrane, med meznimi delovnimi P° kuhinji, pred jedj0 vsakem stiku z živalmi topi« obrišemo v papirnato £ ah brisačo iz blaga. Vs sVoJ družine mora irnCp'te brisačo, opozarja dr. " jeva. • U. Peternel B giili|i[iliWWWIl«l"ll*nWI'WWWWWWWMWWl,ll'WWI,IWWW 11 m >rijatelje c vel J ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in pradeda JANKA PRESTORJA mesarskega mojstra v pokoju s Primskovcga pri Kranj0 sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom znancem, za izrečena ustna in pisna so/alja. podar|cn° ^^^0' sveče. Posebna zahvala tudi osebju Doma ostare.lih ^ »;i> Petrovo Brdo, ki so zelo nesebično njegovega bivanja pri njih Hvala tudi /a fcpo opravljen obred, pevcem /.i lepo petje, lK'^"""""vanim vsem, ki ste bili navzoči ol> urah slovesa Vsem imeno neimenovanim še enkrat hvala. Žalujoči: sinovi i družinami 21. julija l«>«»7 nesebično skrbeli za °f,eti\ CD a oj _Q oo c ° c >čj ro _ jd c v) o q) o - w ro — H , i* J »o ro p o £ b c ■ v, 'P ro 3 3 I lis 3 ro Jo iti o ro o 5 c > CL*= (rt C p o ro _ n «■£ o 3 U .- E o O Z a ID Z tu o o _j < z (rt > — -c > "33 \iZ (rt 0 c: (rt o o - (rt (rt c * ž; co jc > ro TJ o" o '> ro o. o ro E 'o d) ^ a. a) c (rt (TJ -it ~ c L iS 8 — o. 1^ ° jč a. _ w a 5 c jc č HM » o z'§ ro % e > o) ro 3 g5! yj ro ._ ro Q."§ 2 C (X) c 03 S o 8 ro g c ro c >n E tj o) n a II li oj c jo « 1 (rt jc 2 > oj ro tr lu ..Ti ro L? ro > J2 ro ro ^ c c ro oj ro 8^ c^ lil 3 o n ro c ro P. 2? =; 3 »(rt (d ■k J2 f a o ~ > 3 ro oj 'c o ^ C ^ o) o > ^ S 5.1 ^ 55 > 0 o > f % 2 o) O o) o. «ii c (rt oj oj S B c "d c 1 o m r-Q.ro H • M a i s 5 0j o ro c o 0j^ 2 3 o5 g t? 0) ro_ Q-S. C ro E 0j E CL >o o >(rt j*: ro o N ro ^ (n o c o. ^ ro (rt TJ ro o c Bjrf ro oj ro Iti tj o ro ro c o c ro 3 " oj 0j ~~ c ro ro ro 8 O o LU z <^ o -j a c d >o ro ro S1 > j ro 6 »kj 8 51 * 5. I 5 6 w ro o - c n co ._ m v c _ >Q ~ 0) c ^ 2 ro « ro c ro o) N cn ro S-Ji E IH 2: *> .-t: > tj w 3 E o -0 c 2 0j li. 0j 0j (rt o 0j o) tj c 0j > oj >r^ > c 2 tj a ro ro £ ro != n (rt co ro ro ro E E ro U cn 0) oj i? a a > Vi Vi o.c o > c tj 0j ili oj „, 9 ŠTJjrt n__ Ui ° ° ^ Q) o ° Sit ro^ > o. i it oj-e £ § Jt c > ro ro ro n n c — — ro jd n > 51. _ (rt c o _ ro »u ^ _, m o. 5. > n "2 1? > ro tf 9 ^ (rt c w o ro od JJj ° »I« ^ ro s d _ — v ro * 1 oj ro O c oj c > »o rj- aj ro 5 ^ ro oj «5 Beg 3 a? 6j a ro E ro 3 ro ro c SL oj (fl ro s 8 ro I i s£ • »o C0 oj o -i c - a ro 3 c "co 8 ro o 3 ■ ro j* oj" iS I 5 —■ ro ro >: oj q ;85 E« n a) Oco jc ro (rt c i § Iti o) "d -ti > ro ro ro ni w i|| 3 > 5 b w J2 ic «.<5 0-5 iS > ro O O O 0j c c Iti _ (rt o) ro n E oj ra o ro ^ c 2'.g ra 0j a d c (A I 0j c O 9> > .£ O o 35 o c c - ro o -2 a 3 o * oj ■ 3 oj '? i E s- oj ro 3 ^ ._ > c o ro £ >o ro n p O o O z a. D tO lil c a. 3 jc Z < O QC O >" »o -5; o w (rt o c a 3 jc (rt 0j "t? c jc c ro E> O 5jč ro"° pm o 3 ro jc c e ro .92. tj c 3 ro n c ._ o .SE o o 9 S ž? ro o .0 E ro t= |£ LO (rt O (/> oj o ?3 0j 0j c ro S.. O jc > c oj ro' w oj oj x: a) .2 c č c ro o > o (rt o o > S oj jc .jj 3 ro -£ c ro w 0j m oj c o oj > O tj c i? (rt jc „ > — ro * 0j tj 0j n w * ro o»-o 0 "č c > o a ro ♦= o 3 »o w ro tj jc i5 on w o g .9, oj fJlft Stili 11*1; o. > 0j * g| Ež 0j (rt o > i ca > ro k_ j3 o O ca jc trt G) CD ro *-> oj ro> ^« ro ro 0?'0 c ro 13 tj gaj 0j oj oj ro |f oj E oj S oj ro c _c ;Ef o > S .s cl 3 ro >ni 0j ~ >(rt f£ S-5 (rt i a > 3 jc ro v> * oj >« 5^ t, w 7; ro ro ro ro 5 v < oj — aj ■ ro o oj > trt ._ m "55 ro -° to ■ r- h r (D O ^ •- •i 5 s s « 2 ro ro 3 = o o o c c 0j 0j ro ro c c o 5: o o > w > > CO (rt CL (rt > 0j t- CM CO > .Cd JC c •— >'2 .- 0j -d ?°§ f AS oj _ 3 > ro jc (rt cl (rt > _ o) oj2 c Iti UJ ffl 8 -J S LU Z (/) i S. = ro jo r o o >o o « JC ro w II ro 00 o. h- li i« o c o. 3 jc (rt ii 'ro q> jc ro 's C? tj j3 aj o "oo aj b co ro c iS it: n oj oj _ t- o vi ro o g 5 I £ n ro o o. S. g |«1 E (rt tz fČTN 5 tj o •— k ro JĆ jc d C E 0j C > I > { o i C 8 c a 3 I aj « DOBER IZLET | DOBER IZLET | GLASOV KAŽIPOT * VAqualand + Gardaland za 8.000 tolarjev Ker so sredi prejšnjega meseca, enako je bilo prejšnji teden, skoraj pregoreli naši telefoni zaradi množice klicev za prijavo na GLASOV DOBER IZLET v zabaviščni park Gardaland in ker niti slučajno nismo mogli ugoditi vsem, ki bi želeli rajžati na ta izlet, skupaj z gorenjskimi prevozniki, ki redno organizirajo enodnevne izlete italijanske zabaviščne parke, nadaljujemo Z akcijo izletniških presenečenj: tokrat v sodelovanju s Pavletom Drinovcem iz Pod-breztj vabimo na neponovljivo zabavo v AQUALANDU + v GARDALANDU po izjemno ugodni ceni 8.000 tolarjev na osebo za prevoz s klimatiziranim Mercedesovim avtobusom in dvojno vstopnino (Aqualand, Gardaland). V rubriki DOBER IZLET Vas Pavel Drinovec in Gorenjski glas vabita prihodnjo soboto, 9. avgusta na celodnevni izlet v Aqualand + Gardaland Ogled Gardalan-da bo v večernih urah, ko pripravijo odličen laser show. Prihod na Gorenjsko v nedeljo v jutranjih urah Cena: samo 8.000 tolarjev za prevoz + obe vstopnini! Odhod: sobota, 9. avgusta, iz Radovljice (AP ob 3.30), s postanki v Kranju, Medvodah in Ljubljani. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: DRINOVEC, Podbrezje, telefon /064/ 731 -050 vsak dan med 19. in 22. uro (lahko jih tudi obiščete in se osebno prijavite). Gardaland z Meteorjem: 5.500 tolarjev V redni rubriki GLASOV DOBER IZLET v zabaviščne parke skupaj z gorenjskimi prevozniki, ki redno organizirajo tovrstne enodnevne izlete, nadaljujemo z izletniškimi presenečenji: tokrat v sodelovanju s METEORJEM oz. Markom Remicem iz Cerkelj vabimo na neponovljivo zabavo v GARDALAND po izjemno ugodni ceni 5.500 tolarjev na osebo za prevoz s klimatiziranim Manovim avtobusom in vstopnino. Če se boste udeleženci leleli zabavati tudi v C AN EV I, bo vstopnico za to zabavišče potrebno doplačati, za prevoz do Caneve pa nič. V rubriki DOBER IZLET Vas podjetje METEOR Cerklje in Gorenjski glas vabita v ponedeljek, 11. avgusta, (ko je manj gneče), in na praznični petek, 15. avgusta na celodnevni izlet v Gardaland. Prihod na Gorenjsko naslednji dan (torek oz. sobota) v jutranjih urah. Cena: samo 5.500 tolarjev za prevoz + vstopnino! Odhod-ponedeljek, 11. in petek, 15. avgusta, iz Cerkelj ob 3.00 uri, s postanki v Kranju, Medvodah in Ljubljani Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: METEOR CERKUE, telefoni /064/ 422 - 781 ln 064/ 422 -048; GSM 041 - 660 - 658. Lahko jih tudi obiščete na Stari cesti 1 v Cerkljah in se osebno prijavite. Prireditve Spominska svečanost Tržič - Občinski odbor ZZB Tržič s svojimi krajevnimi organizacijami vabi na spominsko svečanost - komemoracijo ob obletnici prvih žrtev okupatorja. Slavnostni govornik bo Ivan Kapel. Komemoracija bo v nedeljo, 3. avgusta, ob 11. uri Pod Storžičem. Od 8. ure dalje bo organiziran prevoz iz AP Tržič. Planinska slovesnost Kranj - Mineva 20 let, odkar je odprta Kranjska koča na Ledinah. PD Kranj vabi na slovestnost počastitve tega jubileja. Slovesnost bo v nedeljo. 3. avgusta, ob 12. uri pri Kranjski koči na Ledinah. Slavnostni govornik bo Andrej Brvar. Lepo vabljeni! Špikovi dnevi Gozd Martuljek - Danes, v petek, 1. avgusta, in jutri, v soboto, 2. avgusta, je bo v okviru "špikovih dnevnov" na sporedu Šport in zabava. Danes bodo športne prireditve od 15. do 18. ure. Sledila bo zabava z ansamblom Kristali. Jutn pa bodo športne prireditve od 9. do 17. ure. Sledil bo program za otroke, nato pa bo igral ansambel Kristali. Informacije in prijave v recepciji hotela Špik, tel.: 880-120, fax: 880-115. Bohinjski večer Bohinj - Turistična zadruga Bohinj pnreia danes, v petek, 1. avgusta, na prireditvenem prostoru Pod Skalco ob 20. uri Bohinjski večer. Nastopila bosta folklorna skupina iz Srednje vasi in ansambel Encijan. "Martin Krpan 97" Kranj - Tudi letos bo v okviru Kranjske noči organizirano izbirno tekmovanje "Martin Krpan 97 - najmočnejši Slovenec". Tekmovanje bo danes, v petek, 1. avgusta na Slovenskem trgu, z začetkom ob 19. uri. Najmočnejši bo potem zastopal Gorenjsko regijo na finalnem tekmovanju 20. septembra v Velenju. Spominska svečanost Jesenice - ZB in udeleženci NOB Jesenice m Kranjska Gora vabita na spominsko svečanost, ki bo danes, 1. avgusta, ob 16. uri na Obranci. Prireditev je organizirana v počastitev spomina na prvo borbo partizanov z Nemci na Mežakli. Pripravili so bogat kulturno-zabavni program. Organizirani so avtobusni prevozi s Hrušice in z Rodin. Semanji dan Škofja Loka • Prosvetno društvo Sotočje vabi v nedeljo, 3. avgusta, od 11. ure dalje na Sv. Ožbolt nad Zmincem na semanji dan z družabnim srčenjem. Program bodo popestrili godci na starih glasbilih in z izvirno domačo glasbo. Za ples bo poskrbel kvintet Glas Slovenije. Bolšji sejem Kamnik - TD mesta Kamnik prireja vsako soboto od 9. do 13. ure boliji sejem. Sejem je v središču mesta, na šutni. TD bo postavilo stojnice, ki jih bodo prodajalci dobili brezplačno. Postavili so pogoj: predmeti morajo biti resnično rabljeni. Dodatne informacije dobite po telefonu 061/832-011 ali na Tunstičnem društvu. Moskovski teater Ljubljana • V okviru Image Sloveniae bodo danes, v petek, 1. avgusta, na Bledu in potem v škofijski cerkvi v Ljubljani nastopili solisti Bolšoj teatra iz Moskve. 100-letnica delovanja Rateče-Planica - PGD Rateče-Planica praznuje 100-letnico delovanja. Danes, 1. avgusta, bo ob 16.30 v Ratečah sektorska gasilska vaja, ob 18. uri pa družabno srečanje. Jutri, 2. avgusta, pa bo ob 17. uri slavnostna seja, ob 18. uri pa gasilska veselica. Vasovanje in kmečka ohcet Bohinj • Jutri, v soboto, 2. avgusta, bo Pod Skalco ob 19. uri tradicionalna etnografska prireditev Vasovanje. V nedeljo, 3. avgusta, pa prirerajo Kmečko ohcet. Nastopili bosta folklorni skupini KUD Triglav iz Sr vasi in DPD Svoboda iz Boh. Bistrice ter ans. Gorenjski muzikantje. Dan oglarjev Stari vrh - Jutri, v soboto, 2. avgusta, in v nedeljo, 3. avgusta, bo na Grebljici pod Starim vrhom 27. tradicionalna etnografska prireditev Dan oglarjev. Vabljeni! Priznanja vojakom Kranj • Ob zaključku usposabljanja bodo najuspešnejšim vojakom 3. bataljona 32. gbr in 18. bataljona RKBo podeljena priznanja in medalje. Svečanost bo danes, v petek, 1. avgusta, ob 11. uri v vojašnici Kranj. Vabljeni! Molitveno srečanje Brezje - V nedeljo, 3. avgusta, bo ob 15. uri v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah molitveno srečanje za Duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda. Molitev in sv. mašo bo vodil novomeški prost g. Jože Lap. Razstave Fotografska razstava Kamnik - V razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli fotografsko razstavo Marka Trobevška. Razstava na Pungertu Kranj - Do 20. avgusta v galeriji na Pungertu razstavlja slikarka Lea Dež-man. Razstava ima naslov: Kamniti mavrični mehurčki. Vabljeni! Koncerti Koncert Godbe na pihala Kranjska Gora - Na trgu pred cerk-vijo bo danes, 1. avgusta, ob 19. uri koncert Godbe na pihala iz Genij. Grajski kulturni večeri Moravče - Na gradu Tuštanj pri Moravčah bo jutri, v soboto, ob 21. uri v okviru Grajskih kulturnih večerov solistični koncert, na katerem bodo nastopili: Pija Brodnik, sopran, Dragica Kovačič, alt, in Nataša Valant, klavir. Pod Homanovo lipo škofja Loka - Danes, v petek, 1. avgusta, bo ob 20. uri bo pod Homanovo lipo nastopila Klapa d'rnore z znanimi dalmatinskimi pesmimi. Poletje v stari Ljubljani Ljubljana - Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra vabi v okviru Poletja v stan Ljubljani na koncert Dua harf v izvedbi Mojce Zlobko in Ute Jungwirth. Koncert bo danes, 1. avgusta, ob 21. un v atriju Nadškofijskega dvorca. V priivM bega vremena pa v cerkvi Sv. rw Vstop je prostor! Izleti Izlet na Begunjščico Sovodenj - PD iz Sovodnja * nedeljo, 3. avgusta, pripravilo pljj* izlet na Begunjščico. Odhod bo ob 5. uri iz Sovodnja. Pot w j planince vodila preko Zelenic«' j gunjščice in Roblekovega oW Podljubelja. Hoje bo za 7 ur. Planinski pohod Kranj - PD Kranj oganizira v avgusta, planinski pohod Al ki ga bodo vodili planinski . gorski reševalci. Zbirališče je b° * na koncu Ancljeve doline. PotJ* zaključila pri Kranjski koči na Laf kjer bo planinska slovesnost letnici koče. Za dobro razpoložen igral ansambel Blegoš. Kolesarski izlet Cerklje - Jutri, v soboto, 2. W. organizira ŠD Krvavec drugi kola* izlet za vse ljubitelje kolesarje? rekreacije. Zbor udeležencev je * uri pred OŠ Davorin Jenko v Cew Obvestila t Vikend na morju Cerklje - DU Cerklje obvešča vsa.' želeli letovati v hotelu Delfin v W 26. do 29. septembra, da se ■ avgusta prijavijo pn svojih po ali po tel.: 422-241, kjer boste tudi ostale informacije. Krvodajalska akcija Kranj - Rdeči križ Slovenije krvodajalsko akcijo, ki bo v potekala 13. in 14. avgusta, tudi vi krovodajalka - krvodajalec vat1 Gledališče Otroški poletni festival Kranj - V okviru Mednarodnega^, kega poletnega festivala Khislsta1 kultun bosta jutn, v soboto, ob^jy na dvorišču gradu Khislstein Igor in Jelena Cvetko i ,ut delavnico Lisjakove zvijače. tJkk, 1. avgusta 1997 GORENJSKI GLAS • 27. STRAN • HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 J**IIU i« objavo »prejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na *o»$ow* 1 v Kranju oz. po_pošti - do 1230. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in J Kranju oz. po pošti . ponudb v rubriku Izredno ugodna Gorenjskega gU AVTOŠOLA B in B, tel. 22-55-22 VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI • KRANJ - CPP V PONEDELJEK - 4. AVGUST A, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 1 8.00 • RADOVUICA - gasilski dom - tel. 714-960 • JESENICE - gasilski dom - tel. 86-33-00 NAKUPOVAI NI Madžarska Lenti -9.8., Palmanova 13.8., nočni Gardaland - Aquland , 15.8. - možnost plačila llLETl na dva čeka, Madžarske toplice 4 dni od 11.9. do 14.9., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur. ' 411-887 °ANES PONUJAMO NAJVEČ Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit je tudi PRIMOŽ PETERKA. Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji I , IM.ftTK CPP potekajo vsak teden ob ponedeljkih ob 9. uri dopoldan in ob IV m ¥ I I"V¥* 18. uri popoldan. AVTO ŠOLA 'NO. KUMAR AVTaČm a MicTED v Nahajamo se v poslovni hiši, Kapucinski trg 7, v Škofji Loki. Vožnja W na vozilih POLO, OPEL ASTRA, preko celega dneva. NOVO - NOVO •'.» 024-921, SK. LOKA _ ^ jn VQŽnja za kategonje C_ D_ E. |nf. po te|.: 620-211 BODOČE MAMICE V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila. *W DOJENČKI! Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju.) Meteor d o.o. 422-781 Vsako sredo kopalni izlet v Čatež, .2.8. razprodaja v Nemčiji - Munchen Ulka tel: 411-510 GSM: 041/660-658 ^OVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. VlLlFA* Tf/DfCT Nova relacija za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in 451 <£7 V1' 064/451-542 {EttEB do o SINGER REKREACIJSKO DRSANJE od 29. 7. do 31.8., vsak dan od 18.30 - 20. ure, cene vstopnic: odrasli 600, otroci 300 sit Tvvingo - 14280 DEM, Cllo 14740 DEM, Megane 21560 DEM, Classlc 24800 DEM, Laguna 32000 DEM - DOBAVA TAKOJ, KREDITI OD T + 0 % * danes, v petek, 1. avgusta - izbor najmočnejšega Gorenjca "MARTIN KRPAN 97" - izbor najbolj seksi oblečene obiskovalke - ognjemet - igrata California in ansambel Jevšek * jutri, v soboto, 2. avgusta - izbor kraljice Gorenjske za Slovenno - nastopata Vili Resnik in Slovenski kvintet KRANJSKA NOČ POTEKA OBA DNEVA OD 20. DO 4. URE ZJUTRAJ NA SLOVENSKEM TRGU. VABLJENI! DVODNEVNI IZLET V BUDIMPEŠTO 30. in 31. avgtusta - odlično vodstvo, informacije in rezervacije 697 058 Cenjene potnike obveščamo, da bomo vozili v Gardaland vsak ponedeljek in sredo.Do 9.8. vozimo v Munchen - nakupovanje. Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 23. ure. Gardaland ali Aqualand 8. in 18. avgusta po zelo ugodni ceni 5.500 SIT-prevoz in vstopnina; Grossglockner 6. 8., Lenti 28. 8. NA 47. GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 8. DO 17. AVGUSTA Gospodinjski in obrtniški šivalni in overtok stroji, likalne preše in parni likalniki. Ugodni plačilni pogoji, brezplačna dostava, staro za novo.ZASTOPNIK FIRME SINGER, PRINT, d.o.o., KRANJ, telefon: 064 311 959 sag?" "iA JIH Kranj: pon. - petek 9. - 15., torek 9. - 17., sobota zaprto (velja za študijski, pionirski in splošni oddelek) POZOR! Knjige lahko podaljšate tudi po telefonu! Bled - Knjižnica B. Kumerdeja: pon., tor., čet. 8. -14., sreda 8.-19, petek 14. -19., sobota zaprto, na Ljubljansko 10 (nad poito) Jesenice: vsak dan od 8. - 14., sreda 8. - 19., sobota 8. -12. Lesc«: pon.. sreda 15. - 19., petek 11. -14. Radovljica - Knjižnica A. T. Linharta: pon. 8 -19., tor., R, pet. 8. • 14., četrtek 10. • 14 sobota 8 • 12 Boh. Bistrica: torek 9. - 12. in 16. - 19., petek 16. -19. Škofja Loka - Knjižnica I. Tavčarja: odrasli vsak delavnik 8. -14.30, četr. 12. - 19. Mladinski vsak delavnik 8. - 14., četr. 12. - 19 Izposojevalnice - Trata: pon., sre. 15. -19.. Železniki: torek 15. -19., Žiri: pon. 14. - 19., Gor. vas: četr. 14. - 18., Poljane: sreda 16. -19. Tržič: pon, 9. - 15., tor, sreda 9. - 17., četr, petek 9. -15. Kamnik: pon., tor 13. -19.. K, čet, pet. 9 -16., sobota zaprto, "Medioteka": pon. 13 • 19., K, pet. 9. -15. Medvode - od 14. 7. do 14. 8.: pon., sr„ pet. 13.30 - 19., tor, čet. 8. - 13.30 Vodice - 14.7. do 14.8.: tor., četr 12. - 17 30 TRŽIČ: ODPRTO: vsak dan od 9. do 19. ure, po 15. avgustu do 18.30 ura, NOČNO KOPANJE: - vsak petek od 20. do 22. ure - cena: 250 SIT (mesečne in sezonske vstopnice ne veljajo!) Voda je ogrevana nad 25 stopinj C. CENE VSTOPNINE: - odrasli 500,00 SIT, od 15. ure dalje 300,00 SIT -šoloobv. otroci 300,00 SIT, od 15. ure dalje 150,00 SIT - predšolski otroci 100,00 SIT - vrtci 60,00 SIT-mesočna karta upokojenci 3 000,00 SIT - upokojenci nad 70 let starosti imajo kopanje brezplačno. RADOVLJICA: petek, 1. avgusta, ob 20 url koncert pihalnega orkestra; sobota, 2. avgusta, mednarodni plavalni miting Radovljica 97, predtekmovanja ob 9. uri, finale ob 17. uri, za kopalce bo bazen odprt med 12. in 17. uro. KRANJ: Odprto vsak dan od 9. do 18. ure Igrišče za odbojko na mivki odprto od 9 do 22 ure Temperatura vode: OLIMPIJSKI BAZEN 26 stopinj C, OTROŠKI BAZEN 30 stopinj C Cene vstopnic CELODNEVNA VSTOPNICA ODRASLI 500 SIT. OTROCI 300 SIT. POPOLDAN OD 14. ure DALJE ODRASLI 450 SIT, OTROCI 200 SIT. Otroci do 5 let imajo prost vstop. JESENICE: Na letnem kopališču Ukova se po novem popoldansko kopanje začne ob 14. uri. Vsak dan bodo izmed prodani!) vstopnic izžrebali in podelili pet nagrad, ki jih pnspevata uprava kopališča in slaščičarna City bar. Zreban|e bo ob 16. uri, nagrde pa lahko prevzamete pri blagajni kopališča najkasneje do naslednjega dne. Ql ^^6. 4000 Kranj Te'-: 064/222-681 uPrizorili: v abonmaju: Jimmie Chinn: Anton TAKŠNI IN DRUGAČNI, komedija Pavlovič Čehov Anton Pavlovič Čehov: STRIČEK VANJA STRIČEK VANJA drama Režiser: Mile Komn Slavvomir Mrožek: Premiera POLICIJA, komedija v decembru 1997 za otroke: "Intimne inventure ob zatonu skupina avtorjev: tisočletja." 0 TEM SE NE GOVORI G/t?S« GUSGORBNJSB Gorenjski glas se srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor: Marija Gračner Noben moški ni doživel toliko hudega Hraše, 31. julija - Sin je prišel iz osnovne šole in mami Mariji Gračner dejal, da je naročil Gorenjski glas. Marija je v življenju doživela marsikaj hudega, a kljub pomanjkanju sta z možem lepo vzgojila vse svoje štiri sinove. Marija Gračner iz Hraš pri Lescah je naša dolgoletna in zvesta naročnica in ko smo jo obiskali, se je izkazalo, da je Marija tudi izredno prijetna in razgledana sogovornica, zelo dobra mati, tašča in babica. Sprva skoraj nismo mogli verjeti, vendar se je le izkazalo, da je res: Marija je že v 88. letu starosti. Svojih let namreč ne kaže: zdrava je, le malo težje hodi, ker jo bolijo kolena, je izredno bistre glave, kot pravimo. Rada gleda televizijo, vendar le dnevna poročila, poleg Družine pa predvsem rada prebere časopis Gorenjski glas - od prve do zadnje strani. Kdaj in kako je postala naročnica Gorenjca? "Bilo je takole," pravi Marija Gračner. "Nekega dne je prišel sin iz šole - hodil je v tretji razred - in mi dejal, da je v šoli naročil Gorenjski glas. No - sem pomislila -pa naj bo in tako Gorenjski glas prihaja že več kot 45 let v našo hišo. Plačujem ga redno, še vedno pa prihaja na naslov sina, ki pa se je odselil že pred leti. Gorenjski glas preberem sama, nato pa ga še moji sinovi, snahe in vnuki." Marija Gračner se je rodila v Šmartnem pri Litiji in vse svoje življenje je trdno delala. V družini je bilo osem otrok -zdaj je od vseh živa le še ona - in prvorojeni je moral s trebuhom za kruhom. Prvoro-jenka pa je bila Marija in je že kot mlado dekle šla služit h kmetom. Šestnajst let je služila in tudi kasneje, ko se je poročila in imela štiri sinove, ni bilo niti najmanj lahko. "Bili so taki težki, zares hudi časi. Vi si niti predstavljati ne morete, kako hudo je bilo pred vojno, med vojno in tudi po njej! Z možem sva kupila majhno hišico tu v Hrašah, mož je bil zaposlen v Železarni in tudi sama sem šia delat v Elan, da smo se preživeli, še dobro se spominjam, da sem s prvim posojilom, ki sem ga vzela, otrokom kupila obleko in tudi kaj stanovanjske opreme je bilo treba kupiti. Ukvarjala sem se z vsem mogočim: v najem sva z možem vzela njivo, gojila kokoši.." Iz te majhne hišice, ki sta jo z možem kupila v Hrašah, so njeni sinovi postavili lepi hiši, na izredno lepi lokaciji, od- Marija Gračner maknjeni od vasi. Vse sinove je Marija lepo vzgajala in danes se z njimi zelo dobro razume. "A ne le s sinovi in sedmimi vnuki," pravi Marija. "Imam tudi snahe, ki jih lahko samo pohvalim - vsa čast jim, tako dobre so." Marija, dobra mati štirim sinovom je kot svoje vzela tudi snahe.Zdaj Marija živi v pokoju in miru in je nadvse zadovoljna. Le spomini venomer uhajajo v leta, ko se je težko živelo; in ko primerja nekdanje in sedanje življenje, pravi: "Ko pomislim na svoja mlada in kasnejša leta, si ne morem kaj, da ne bi rekla: saj noben moški ni "toliko hudega dal skozi kot jaz", tako težko mi je bilo včasih, če nisi dobil dela v tovarni, si pa moral služit'. Včasih še kolesa nismo imeli, danes ima vsak avto. Boli pa me, da je toliko nesreč in toliko goljufij -mladi niso še nič hudega poskusili in ne vedo, kaj se pravi živeti v takem pomanjkanju kot smo živeli mi." Mariji Gračner, ki jo je vse njeno življenje usoda postavljala pred nove in nove hude preizkušnje, ki jih je pokončno prestala in v poštenju in pridnosti vzgojila svoje otroke, smo zaželeli še veliko prijetnih trenutkov v krogu svojih domačih, predvsem pa veliko zdravja. • D. Sedej V drugem krogu naročniških Irebanj "Deset nagrad po deset dni dopusta v Moravskih Toplicah za deset srečnih", ki potekajo ob 50-letnici Gorenjskega glasa, smo iz naročniške evidence prejšnji teden izžrebali 10 (deset) naročniških številk za deset lepih nagrad: desetdnevno bivanje za eno osebo v Moravskih Toplicah v penzionu KRONE. Če ste morda v torek spregledali objavo - še enkrat: izlrebane naročniške številke v drugem krogu so: 10403; 13251; 16428; 30211; 32423; 37561; 45855; 50043; 55288 in 56366. Opomba: naročniška številka je odtisnjena ob Vašem naslovu na prvi strani časopisa! Če številke pred Vašim imenom, priimkom in naslovom na časopisu morda ni, pa je petmestna naročniška številka izpisana na vsakem Vašem računu za naročnino. Nagrada pripada osebno naročnici oziroma naročniku, ki ima eno od navedenih desetih naročniških številk ter plačano naročnino za obe letošnji trimesečji (oziroma plačano celoletno naročnino). Naročnice oz. naročniki, ki imate eno od desetih izžrebanih številk, se po telejonu (ali pisno, ali osebno) javite v naročniški slulbi oziroma tajništvu Gorenjskega glasa. Vaš« pošta Zanimivi podatki Francka Koselj iz Dosiovč nam je poslala izrezek iz starega časopisa in tako dokazala, da je naročnica na Gorenjski glas že dolga desetletja. Sama je naročnica dvajset let, prej pa je bila nanj naročena njena tašča. Na tem starem izrezku, ki nam ga je poslala naša naročnica, smo zasledili zanimiv prispevek o politiki štipendiranja v sedemdesetih letih. Danes, ko je kadrovskih in socialnih štipendij vse manj ali nič, je prav zanimivo brati, kako je bilo leta 1969. Tedaj so ugotavljali, da je na univerzi zelo malo študentov iz kmečkih in delavskih družin. Največ jih je prihajalo iz Ljubljane, štipendijo pa je tedaj prejemalo le 21 odstotkov rednih študentov. Kar 20 odstotkov štipendij, ki so jih ponujale firme, je ostalo nepodeljenih - gospodarstvo pa ni našlo interesentov za približno 30 odstotkov svojih razpisanih štipendij, študentje so se torej vpisovali na višje in visoke šole, a so tedaj, večinoma ljubljanski študentje, zmogli tudi brez štipendije. Stari naročniki smo itak zvesti Takole nam piše Manca Gale iz Kranja: "Že več kot štirideset let sem naročena na Gorenjski glas. Točnega datuma ne vem, vem pa, da že tedaj, ko sem bila na Kokricl, ga je redno plačeval moj oče. Ko je oče umri, sem ga plačeval jaz - vedno za vse leto po položnici. Ko sem se leta 1960 preselila v Kranj, sem ga dobivala na kranjski naslov. Stara sem 82 let in še nikdar nisem dobila nobene nagrade aH bila deležna sreče pri žrebanju. Ker sem starejša, tudi na Izlet nisem šla. Saj vedno žrebate nove naročnike, stari pa smo tako ali tako zvesti in brez nagrad. Vaš časopis mi je všeč in ga rada redno prebiram." Hvala za pismo in - majhno kritiko, da vedno žrebamo nove naročnike, stari ste pa itak zvesti in brez nagrad. Bomo poskušali ob 50-letnicl vašega in našega Časopisa to'knvico" popraviti. Tudi naročnik Stane Homar iz Mavčič se je izkazal s starim izrezkom časopisa in dokazal, da je bil že pred leti za dolgoletno naročniško zvestobo nagrajen z lepim izletom. Oglasil se nam je tudi Anton Kubelj iz Vodic, pa Alojz Covckar iz Kranja, pa Marija Pretnar s Krnice m še številni drugi, ki so naši zvesti bralci. Nekatere bomo obiskali in predstavili v tej naši rubriki • vseh pa zanesljivo ne bomo mogli. Za vse zveste naročnike pripravljamo oktobra, ko bomo praznovali 50-letnlco, veliko nagradno žrebanje. radio triglav 4270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS MALI OGLASI 1 223-444 APARATI STROJI Prodam TRAKTOR Pasqouali, ugodno! O065/808-095 isoss URŠKA (več kot pleana šola) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in , dobre plesalce -ET 064/411-581 Prodam malo rabljen ENOBRAZDNI OBRAČALNIK za traktor Pasquali 521. Informacije na 0451-404, popoldan po 15. uri 18088 Prodam TRAKTOR Cararo, gozdarsko opremljen. 078-604 isoee Prodam OLJNO PEČ Minor 8000 GIBO. «241-509 18123 Prodam HLADILNIK Gorenje HD 14.1 E, 125 I, star 2 leti. «327-407 18130 Ugodno prodam nov VRTALNI STROJ. »78-818 ieias RDS STEREO RADIO SORA DAN li ZnP0lNJ€N-2 VAMI SMO TUDI PONOČI TELEVIZOR ekran 55 cm, nov z garancijo, prodam 15% ceneje O 323-663 18196 Prodam KMEČKO PEČ. Informacije na O 225-071 ali 242-165 18241 Prodam KOMBAJN za izkop krompirja. SAMONAKLADALKO ZA SENO in ROTACIJSKO KOSILNICO SIP. 0422-239 18244 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ Ruža z omarico. 0331-483 18255 GLASBILA Prodam FRAJTONARICO. Cena po dogovoru. 0731-167 isoso PIANINO Petrof prodam. 0692-226 ali 061/753-141 isi9e GR. MATERIAL Ugodno prodam 2 kom. MEDENINA PLOŠČE 2.5 mm 0323-033 iaui Prodam BUKOVA DRVA. 0403 332 Prodam DESKE 20.25 in 50 mm po 10 do 25 000 SIT/m3. 0 730-051 Ana Mali, (stena? 4a. Golnik M H.: 064/461-369 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj - manjši trgovski lokal za specializirano trgovino, 400 DEM mesečno. DOM NEPREMIČNINE 022-33-00 in 0609/650-123 17196 ODDAMO na vhodu v mestno jedro OPREMLJENE PISARNE 30 m2 in 26 m2 v 1. nadstr, v Kranju - oddamo TRGOVINO 39 m2 v mestnem jedru, odkup inventarja, oddamo 40 m2 v 1. nadstr., dva prostora, cena 14 DEM/ m2. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 1 7481 SUH SMREKOV in BOROV OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene. 064-103 issse IZOBRAŽEVANJE Profesorica instruira FIZIKO in MATEMATIKO za srednje šole. 0632-796, Šk. Loka 17944 Instruiram MATEMATIKO in FIZIKO za srednje šole. 0223-064 isooe 4240 1 Cank 15-64 14-21 064/7 064/7 NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE 0 7 ■s-s. al o o a Zelo ugodno oddam ali prodam manjši LOKAL v Kranjski Gori (menjalnica, agencija, optika, rent-a-car). 0063/453-479 181« KRANJ - oddamo lepe trgovsko -poslovne prostore 110 m2 s CK in lastnim parkiriščem. STANING 0242-754 18234 .KABELSKA TV Wiy[^ KAMNIK - DOMŽALE f c#ry Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAM U -ZADOVOLJNI B0STE1 Sem maturantka gimnazije Kranj in instruiram SLO., NEM. in MAT. za OŠ in SŠ. 057-632 18030 Uspešno instruiram ANGLEŠČINO za popravni izpit. 0330-099 isige INTERNET - tudi za "navadne" ljudi. Spoznajte možnosti Informacijskih storitev. 0331-051 18220 KOLESA KUPIM ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE in BORA. 064-412 17329 ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj 0211-248 ali 471-534 isoso Kupim 20 kom. SLEMENJAKOV (korce), nove ali malo rabljene za male salonitne plošče, dim. 60 x 40. 0634-458 18096 GUMO za traktor rabljeno in nepoškodovano, 12.4x28, kupim. 0 730- 523 18178 Kupim 2.5 m3 suhih SMREKOVIH PLOHOV. 0422-610 18200 MOPED BT 50, 1.87, ohranjen, cena 700 DEM. 066-174 18105 Prodam TOMOSOV COLIBRI A 5 1 A, star 1 leto, cena 600 DEM. 0738- 462 18132 Novo moško GORSKO KOLO 18 prestav Snimano, ter generalno obnovljen MAXI PONY, prodam. 0 472-737 18173 Poceni prodam novo, še zapakirano, moško GORSKO KOLO. 0332-062 18288 OBVESTILA PREVOZ Z BARKO, KOPANJE NA MORJU VES DAN! 0491-442 iei28 NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. 0 491-442 16129 OTR. OPREMA Otroški AVTOSEDEŽ, prodam ta 634-808_18192 Prodam OTROŠKI VOZIČEK Knokin z vso opremo. 0632-097 18246 tel 064/24 21 21 KRANJ Šuceva 27 BREZVRVIČNI TEL CENTRALE,GSM TEL., MONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR rb- NOVO f GSI-TI SAMSUNG SGH-200 >Ne- OKI LOKALI OSTALO ODDAMO v bližini Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO z bistrojem z odkupom inventarja, gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini šk. Loke, PIZŽER IJO z odkupom inventarja v bližini ŠK. Loke. K 3 KERN d.o.o. 0221-353 in 222-566 ter fax 221-785 10188 PRODAMO KRANJ PLANINA nedokončano poslovno stavbo ob cesti, 420 m2 uporabne površine, 120 m2 v etaži, NAKUP MOŽEN PO ETAŽAH KRANJ CENTER na|boljšemu ponudniku prodamo trgovski lokal z izložbo, 65 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33 00, 0609/650-123 14303 POSLOVNE PROSTORE prodamo -KRANJ 100 m2 v pritličju poslovne hiše. ob cesti s parkiriščem. DOM NEPREMIČNINE 022-33-00 in 0609/650-123 ITI* VEDEŽEVANJE 090-43-47 Man|ši lokal cca. 10 m2, v Kranju -Planina I ali III, kupimo. LOCI INZE NIRING d.o.o. 0225 116 isisa LOKAL - poslovni prostor 15 m2, v starem delu Kranja, prodamo. LOCI INŽENIRING d 0.0. 0225-116 isisa Takoj kupimo tri LOKALE v Kran|u 20-40 m2 LOCI INŽENIRING d.o.o 0225-116 isu? Prodam VIDEOIGRE Mogadrive in več KASET Z IGRICAMI. 0226-595 17801 Poceni prodam PUN TE in DESKE za šolanje. 0 461-324 ibim CERKULAR železne konstrukcije z dvižno mizo, prodam. O 311-196 18166 Prodam SUHA BUKOVA in hrastova drva. 0 685-421 18194 PANJSKE KONČNICE slike za steklo; za bohkov kot prodam. 0222-657, 332-555 15212 Suha BUKOVA DRVA, lahko razža-gana in z dostavo, prodam 0 622- /74 18218 "ZELIšČAR" - zemeljski prah za zdravl|en|e bolezni trebuha, grla, hrbtenice, sklepov, žlvčevia ter ekcema in luskavice. 0731-211 is24/ RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: 064/411-605 PRIDELKI VSAK DAN PRODAJAMO SVEŽE REZANO CVETJE GLADIOL RAZLIČNIH BARV. Smolej, Luže 22 a-pri cerkvi 0 431-016 17372 RDEČE VINO - CVIČEK, prodam. 00608/79-485 18O82 Prodam belo, mešano VINO po 220 SIT. 0065/648-624_isosg Prodam SADIKE zimskega RADIČA in ENDIVIJE. 0451-532 18111 Prodam BELO VINO, sorte Rebula in Laški rizling. 0065/642-584 ien5 SENO - balirano, kvalitetno z dostavo ugodno prodamo. 0061/ 798-051 18124 Prodam lepe KUMARICE za vlaganje. 0 061/621-360 18125 TV-VIDEO-AUDIO [ZASTOPSTVO IN PRODAJA jfiD Pionjco* 0SherwwJ poletna ponudba od 1.7. - $1.8. 97 hi-fi komponente in aparati modeli "96 na «r PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG Iti PRI NAS je DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodam drobni KRMILNI KROMPIR. 0310-268, Žabnica 57 isi4e Prodam KRMILNI KROMPIH. Pod-brezje 218 0 731 -302 18209 Prodam KUMARICE ZA VLAGANJE Zalog 52. 0421-677 16224 POSESTI Prodamo NAKLO - HIŠO Z DELAVNICO, parcela 700 m2, v Podbrezjah HIŠO DVOJČEK 8 x 9.5 m. parcela 386 m2, cena 80 000 DEM, v BITJAH na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje, ZALOG PRI CERKLJAH montažno hišo z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN. 221-353,221.785 ii254 BUED d.o.o. ThODAJA NEPRtMiĆNlN 1 1260 hlod, l.jnNj.MVskiUrMa '>, til.:0(vl7/1 ^ VV V/l 2-W, m-™ Prodamo STRAHINJ prodamo novejšo visokopntllčno HISO, lahko tudi dvostanovanjska, cena 350 000 DEM, Bled nedokončano hišo z delavnico v pritličju, parcela 1800 m2, v PREDOSLJAH hišo 12x10 m v gradnji, parcela 2900 m2, primerno za delavnico, cena po dogovoru. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 13484 Prodamo DVOR JE pri Cerkljah hišo z bistrojem, cena 420 000 DEM, DVORJfc pri Cerkljah enonadstropno HIŠO, lepega videza, na parceli 600 m2, cena 290 000 DEM, v Hotema-žah starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2. v Šebenjah pntllčie nove hiše na parceli 800 m2, na Orehku pritličje hiše z vrtom, na Orehku stare|ša pritlična hiša z delavnico na parceli 1000 m2 K 3 KERN, 221-353, 222-566 u465 KUPIMO DRULOVKA del dvo|čka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo. KRANJ z okolico do 15 km, stare|šo hišo z vrtom, GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokacl|i, KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo DOM NEPREMIČNINE, 22 33 00, 0609/650-123 GORICE: nadstropje nedokončane HIŠE + garažo + vrt, cena po dogovoru, BLED enonadstropno HISO z vrtom, primerno zqa poslovno dejavnost ali večjo družino, KRANJSKA GORA vis. pritlično HIŠO z manjšim vrtom, garažo, lepim razgledom prodamo, KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjs-ko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PROAMO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2, 220.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14297 PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenem pasu, 280.000 DEM, PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, GOZD MARTULJK dvostanovanjsko hišo na parceli 500 m2, 25 let. 255.000 DEM. KRANJ Struže-vo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 105.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14298 Agent-Kr*nT~*& Glavni trg 16, Kranj tet.M4/Z23-485t-0609{6S4-493 NEPREMIČNINE..... AGENCIJA z najnižjimi StrvSki našega posredovanja PRODAMO KOVOR dve zazidljivi parceli 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, pod DOBRČO 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, Zg. Duplje zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, lok. dok., lepo sončno parcelo ob zelenem pasu, 1187 m2, NAKLO (okolica) sončno parcelo z lokacijsko dokumentacijo za poslovno stanovanjsko gradnjo -mirna obrt, 1200 m2, 90 DEM/m2, Besnica 393 m2, sredi vasi, cena po dogovoru, Hotemaže 2000 m2 ali manj ob robu mirnega naselja, Golnik 959 m2, v hribu v urejenem naselju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 msoo KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEĆ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14301 VIKENDE PRODAMO Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14302 /PPCN NEPREMIČNINE talita: 331-292, 331-366 Prodamo v Kran|u - POSLOVNO HIŠO V GRADNJI, 4. GF, 4 etaže po 100 m2, po 900 DEM/mm2, lokacija ob prometni cesti s parkirnim prostorom. K3 KERN d.o.o. 0 221-353, 222-566 in fax 221-785 is405 PARCELE KUPIMO zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo brez posrednika. 0228-088 16649 Prodam GRADBENO PARCELO za nadomestno gradnjo v KO BISTRICA. 0 0609/631-056 i/oee Prodamo v bližini Kamnika starejšo HIŠO na parceli 1800 m2, hiša stoji ob glavni cesti, cena 210 000 DEM: K3 KERN d.o.o. 0222-566, 221-353 in fax 221-785 ireo4 HIŠE PRODAMO: KRANJ: starejšo hišo potrebno obnove, cca 100m2 na parceli 900 m2. DOM NEPREMIČNINE 0 223-300 ali 0609/650-123 17617 2 ss stanovanje na Jesenicah menjamo za starejšo HIŠO oziroma kupimo starejšo HIŠO in prodamo 2 M stanovanje 0862-885 ugar Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO j okolici Kranja (do cca. 10 kw 033-28-51, popoldan KRANJ Z OKOLICI, ŠK. LOJ* RADOVLJICA, JESENICE - TAW KUPIMO SAMOSTOJNO HIŠO * DVOJČEK. 0227-202 V ŠK. LOK! IN BLIŽNJI OKOLfj TAKOJ KUPIMO MANJŠO ENOOj* ŽINSKO HIŠO Z VRTOM ZA G0W VINIO. 0227-202 1* DOM NEPREMIČNINE 064 22 33 00 MAVČIČE - prodamo starejšo I tlično HIŠO na parceli 250 m2 JJ menjamo za 1 ss) in enonadstrogj dvostanovanjsko, na parceli cca. «*: m2, v VODICAH, novejšo, dvosta^ vanjsko HIŠO 10 x 12 m z vrtorn dvema garažama. DOM NEPP; MIČNINE 0 22-33-00, 0609-650-1 18048 Stanovanjsko HIŠO - novejšo ajj, zaključni gradbeni fazi kupimo. inženiring d.o.o. 0225-116 1,1 Starejšo HIŠO s skupno povr* cca. 180 m2 na parceli do 10001^. okolici Kranja ali Tržiča kupimo. Ly INŽENIRING d.o.o. 0225-116J> Parcelo za vikend na Gorenjsk^ kupimo. LOCI INŽENIRING d-°'\ 0225-116 Do 30 let staro HIŠO, površine I 100 m2, s parcelo cca. 400 m2, vjjj Loki ali bližnji okolici, kupimo. W" INŽENIRING d.o.o. 0225-116jff Starejšo enodružinsko manjšo parcelo na relaciji Krail šk. Loka, kupimo. LOCI lNŽEN'r ING d.o.o. 0225-116 d.o.o. fe» Ik* I J£ tel.fax:064 52 2# Koroško cesta 5 4290 Tržič___J Ugodno prodam luksuzno VANJSKO HISO na Dolonjsl^ j napravami kot kopalni balj|y vsemi priključki, vinograd (100^S z vinsko kletjo in novo, večnam«^ brunarico. 0068/42-774 BAŠELJ - prodamo novo, ned°K čano visoko pritlično HIŠO 200^. na parceli 708 m2 za 120 000 V** STANING «242-754_____ ŠENČUR - prodamo manjšo a^jj tirano pritlično HIŠO z garažo z3,, 000 DEM. STANING 0 242-754 ---- V KRANJU ALI OKOLICI KUr'^ ZAZIDLJIVE PARCELE OD 50u, DO 1200 M2. STANING 0242"' 18233 ___S -■---' zA GORENJSKA - takoj kupim" j, ZIDUIVO PARCELO do 100 gotovino! POSING d.o.o. 02*4' 18238 agencija aa pkomkt z nfprkmičninami Parti,an,ka ui. 6. 42 1***7* ltlJfax: 50-502. mobit.l OtOM*^* dvojček na parceli 273 000 DEM. K 3 0221-353. 222-566 m Ml' 18287____ Prodamo PODLJUBELJ ttf ZAZIDUIVE PARCELE in. GOZDA, cena 25 000 DEM-p M NIČA ZAZIDLJIVO PAR,^ c«nf ? m2, na sončni pregledni l«X£ sJZ**. 000 DEM K3 KERN d.O* itf£ 566, 221-353 in fax 2?^JŽ^M& Oddamo POLOVICO HjS- ^22 ali Britofu K 3 KERN ^ Skupina TRIO MORE v [c1-l-fc.l-Wii ISI'1'^ v retnjah pri tržiču ■»■JrlMMIŠl ob [El uri \L§mmmW% dalmatinske VEČER Reicrvocije no tel.:58 458 522684 _i NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: • sestavo pogodbe, cenitve • tridimenzionalno projektiranje, statiko, gradnje, obrtniška dela. Pl A ŠKOFJA LOKA S? 623-117,622-318 Y Prodamo v centru Žirov več zazdiljivih parcel 2. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 3- Prodamo Lanise nad Sovodnjem parcelo s starejšo hišo 4- Prodamo Podvrh lep vikend & Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje & Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 7- Prodamo 1 SS (44.3 m2) franj - Planina 8. Prodamo 1 SS (37m2) Partizanska c. 9' Oddamo Virmaše prostor za Mirno obrt ali skladišče 10. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah Kupimo samostojno hišo z malo vrta v Škofji Loki 12. Prodamo 3 SS (75 m2) Podlubnik 13. Prodamo 1 SS v Frankovem nas. 14. Prodamo v Železnikih večjo meščansko hišo 15. Prodamo hišo z lokalom v Škofji Loki 16. Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 17. Oddamo v najem v Šk. Loki 2 SS in stanovanjsko hišo 18. Prodamo v vasi Rudno starejšo hišo z večjo parcelo 19- Prodamo 2 SS Partizanska c. ^ Prodamo zazidljivo parcelo !^t\2) Racava-Žiri prodamo 2.5 SS z atrijem Jankovem naselju 2?- Prodamo Praše - Mavčiče starejšo delno obnovljeno hišo 1 več zeml|e 23. Nujno iščemo stanovale v najem v škofji Loki 24. Prodamo - Medvode - garsonjero, 28 m2 + balkon Prodamo - Virmaše -večjo stanovanjsko hišo 26. Prodamo - Vodice - novo, ^stanovanjsko samostojno hišo Pl A KRANJ a 312-622 1. Prodamo 1 SS s kabinetom (44 m2) na Planini, 72.000 DEM 2. Prodamo 2 sobno stanovanje z atrijem (60m2) na Planini 3. Prodamo 2 S galerijsko stanovanje ob reki Savi, 85.000 DEM 4. Prodamo - Kranj - več 3 sobno stanovanje - ugodno! 5. Prodamo - Planina - 4 SS (92 m2) (2 obroka) 6. Kupimo več 1 s. s. v Kranju ali okolici 7. Kupimo 2 s. s. v Stražišču za že znanega kupca 8. Najamemo garsonjero ali 1 s. s. v Kranju - takoj 9. Prodamo novejšo hišo v Dvorjah, parcela 600 m2, cena 280.000 DEM 10. Kupimo več stanovanjskih hiš do 250.000 DEM 11. Kupimo več enodružinskih stanovanjskih hiš 12. Kupimo več zazidljivih parcel v okolici Kranja 13. Prodamo vikend z vinogradom (štajerska) 14. Kupimo stanovanjsko hišo potrebno adaptacije 15. Oddamo večje 2 SS v hiši s pripadajočim vrtom in garažo 16. Oddamo poslovni prostor (25+60 m2) v Šenčurju 17. Oddamo prostor (60 m2) primeren za mizarsko ali drugačno delavnico (Hotemaže) 18. Oddamo poslovni prostor (60 + 40 m2) primeren za pisarniške dejavnosti, pritličje, parkirišče, lasten vhod (Tupaliče) 19. Kupimo parcelo - 1.500 m2 v Kranju 20. Oddamo 2 s. s. v tražišču -končna vrstna hiša 21. Oddamo poslovni prostor (100 m2), pisarne, ordinacije - Kokrica 22. Prodamo bivalni vikend, parcela 8000 m2, s čudovitim razgledom na Gorenjske hribe PIA JESENICE a 863-145 1. Prodamo hišo Dovje - Mojstrana moderno opremljena, ogrevan bazen na vrtu, parcela 700 m2 2. Prodamo opremljeno hišo na Jesenicah z 340 m2 parcele 3. Prodamo 1 sobno stanovanje, 3. nadstropje, 41 m2, cena 51000 DEM na Hrušici (Jesenice) 4. Okolica Bleda - prodamo novejšo hišo 2000 m2 parcele 5. Prodamo 1/2 hiše - Podkoren 6. Prodamo hišo 135 m2, Prihodi nad Jesenicami z 810 m2 parcele, ugodna cena 7. Prodamo na Koroški Beli 1 SS, 42 m2, 6. nadstr, 42000 DEM 8. Oddamo poslovne prostore za mirno dejavnost na Čufarjevem trgu (Jesenice), 77 m2 9. Prodamo Bled - Ribno hišo 400 m2 in 1700 m2 parcele 10. Prodamo - Kranjska Gora 2 s. s, oba v pritličju 11. Prodamo hišo na Lipcah / (Jesenice) z mizarsko delavnico na parceli 967 m2 12. Prodamo - Bohinj, 40 ha parcele s hišo, za kmečki turizem, 145.000 DEM 13. V Radovljici prodamo 1 SS, I. nadstropje, 37 m2 14. Jesenice - oddamo opremljen prostor za trgovino, 96 m2 15. Jesenice - 2 SS v hiši, garaža, vrt, 59000 DEM 16. Radovljica - prodamo 1. s. s, I. nadstropje, 37 m2 17. Jesenice - prodamo več 3. s. s., zelo ugodne cene 18. Jesenice - 2 s. s. v hiši, garaža, vrt, 59.000 DEM h?r° KMpfel " i blizini mes,a. nnQP, rW nadstropno HIŠO do f° DeBI *la 2500 m2> cena 350 krrQlžo Ni£Aani " v mestnem |edru f ERN dn„°Ja 150 °00 DEM. K3 5^21-785 tt221-353, 222-566 In - centru mesta oddamo 20 m2 ^»lovnega prostora v pritličju in 16 I £ skladišč za neživilsko dejavnost, Ion* mirna °brt, zlatarstvo, urarstvo, S»a?Wo- pečarstvo za 1100 DEM ^^cno,z enoletnim predplačilom. ' ?6nCerWiah Prodamo staro hišo na riart m2 zemljišča, mirna okolica, I y^°mostna gradnia, možnost pre ' 10rwS tak°l. mirna okolica °°^00 DEM. cena kranSlovn°-»tanovanjski objekt v \ n tt2 KUPIMO KRANJ. LESCE, RADOVLJICA, GARSONJERO ali starejše stanovanje, kupimo starejše 1 ss stanovanje, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14294 NAJAMEMO KRANJ 1 ss, neopremljeno za samsko osebo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 14298 ZAPOSLENO DEKLE IŠČE 1 sobno STANOVANJE ali GARSONJERO za najem. ©211-534 16488 Prodamo Kranj - 1 ss, 34 m2, v 3. nadstr., na Kebetovi, cena 65 000 DEM, 1 ss, 39 m2, v 4. nadstr., Planini 3, cena 73 000 DEM, 2 ss, 64 m2, v pritličju na Planini 1, cena 1500 DEM/m2, 3 ss na Zlatem Polju v visokem pritličju, cena 81 000 DEM, na Zlatem Polju 2 ss, 48 m2 v pritličju, cena 79 000 DEM, 2 5 ss 82 m2 v 3. nadstr., na Planini 2, cena 135 000 DEM. K3 KERN d.o.o. »221-353, 222-566 in fax 221-785 Staning 064 242 754 Kranj l*i-i>il.ii.inn> ln kupujemo /a va» stanovanja hlsc parci'k' vikende poslovne proMorv V mestnem |edru Kranja prodamo 2 ss, 65.40 m2 in 3 ss. 77 60 m2 v prenovljeni HIŠI, vsako stanovanje ima možnost pregraditve ene sobe, cena 1 m2=1.570 DEM. K3 KERN d.o.o. «222-566, 221-353 in fax 221-785 17901 Na Jesenicah oddamo v najem 1 ss opremljeno stanovanje. Cena po dogovoru. ©742-089 18007 KRANJ PLANINA I - prodamo 1 ss stanovanje, 45 m2, komfortno, vzdrževano, 2. nadstr, nizek blok, za 76 000 DEM. POSING d.o.o. ©224-210 18011 NEPREMIČNINE posing * POSLOVNI ^ INŽENIRING d.o.o. Kranj, Poštna 3, tel.:224 210 J KRANJ ZLATO POLJE prodamo 2 ss stanovanje 41 5 m2. brez CK, priti , nizek blok, za 61 000 DEM POSING d.o.o. »224-210 ieoi3 KRANJ VALJAVČEVA prodamo 3 ss stanovanje 75 m2, 2. nadstr, nizek blok, mirna okolica, za 105 000 DEM. POSING d.o.o. »224-210 18015 KRANJ PLANINA I prodamo 4 ss stanovanje 2+2, 90 m2, komfortno, 5. nadstr, dva balkona, vzdrževano, za 140 000 DEM. POSING d.o.o. »222-076 i»oie RADOVLJICA prodamo 1 ss stanovanje, 40 m2. novejše, komfortno, za 72 000 DEM in 15 ss 45 m2, delno opremljeno, za 77 000 DEM POSING d.o.o. »222-076_ieoie RADOVLJICA prodamo 2 ss stanovanje, 60 m2, komfortno, nadstrešek za avto, nizek blok, takoj vsel|ivo. za 97 000 DEM POSING d.o.o. «224- 210 18019 InepremićnineI 064/226-50J KUPUJEMO - PRODAJAMO -NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA. HIŠE, PARCELE. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 in 0609/ 650-123 17198 STANOVANJA KUPIMO: BLED: manjše PRITLIČNO stanovanje. DOM NEPREMIČNINE « 223-300, 0609/650-123 17618 V Kranju na Zlatem polju prodamo obnovljeno GARSONJERO, 22 m2. 5. nadstr.. 49 000 DEM. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 in 0609/650-123 176«7 ^ KERN doo NEPREMIČNINE 222 563 Maistrov tr8 12 fax:221-785 4000 Kranj JESENICE - KOROŠKA BELA: prodamo 3 ss stanovanje, 74 m2, visoko pritličje, vzdrževano, komfortno, dva balkona, za 85 000 DEM. POSING d.o.o. «222-076 18020 KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA, JESENICE, BLED - TAKOJ KUOIMO ALI NAJAMEMO GARSONJERO, 1 SS ALI VEČ SS STANOVANJE. »227-202 18021 V Kranju na Zlatem Polju prodamo 2 ss stanovanje, 47.70 m2, takojšnja vselitev in prepis za 70 000 DEM: POSING d.o.o. »224-210 ibo24 KRANJ PLANINA I prodamo 1 ss stanovanje, 44 m2, komfortno, v višjem nadstr., za 75 000 DEM. POSING d.o.o. »222-076 18025 KRANJ ZLATO POLJE - prodamo 2 ss stanovanje, 57 m2, komfortno, 2. nadstr, vzdrževano za 85 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 18026 Popolnoma obnovljeno stanovanje v Hrastu št. 52, 47 m2, prodam. 061/ 1598-474 18216 PLANINA prodamo garsonjero 26 m2 prenovljeno, z novo opremo, C.K. in CATV za 57.000 DEM. STANING « 242-754 18219 VODOVODNI STOLP - prodamo 1.5 ss stanovanje, 48 m2 + 30 m2, tel . CATV, v 3. nadstr., za 72 000 DEM. STANING «242-754 18225 KRANJ - Savska c. - prodamo 2 ss stanovanje, 55 m2, CK, tel., za 83 000 DEM. STANING «242-754 18226 PLANINA III - ugodno prodamo večje 2 ss stanovanje, 68 m2 s CK m tel., v 2. nadstr., za 95 000 DEM. STANING «242-754 18227 PLANINA II prodamo 2.5 ss stanovanje, 80 m2, v 4. nadstr., CK, tel., cena 115 000 DEM. STANING «242-754 18228 V TRŽIČU najememo 1 ali 2 ss stanovanje. STANING «242-754 18229 KRANJ VALJAVČEVA prodamo GARSONJERO 22 m2, komplet obnovljeno, takoj vseljivo, za 45 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 Verjemite ali ne... kil m ^111« PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117, 064/622-318 Oddam 2 ss stanovanje v Stražišču s 1.9.97. Ponudbe na «061/326-292 18081___ V Kranju oddam opremljene SOBE s sanitarijami in kuhinjo, dijakom ali študentom. «212-741 ibos3 Blizu Kranja ODDAM lepo opremlje-no STANOVANJE. «327-382 ibobi Kranj, Planina I - novejše 3 ss stanovanje, 77 m2, v 2. nadstr. od treh, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 in 0609/650 123 18097 Prodam 1 ss stanovanje na Deteljici, 41 m2. «422-637 po 16. uri 1810S RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina m.1 91.2 W,9 91.2 VARSTVO Iščem žensko ali dekle za VARSTVO DVEH OTROK na našem domu. «634-646 17935 Iščem VARSTVO na našem domu za 1 leto starega FANTKA. «801-326 18147 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni m novi rezervni deli, odkup avtomobilov. «692-194 16248 Prodam ZADNJI ODBIJAČ za Opel Astro karavan. «241-408 18103 GUME za gumivoz 600 - 650 x 16, še zelo dobre prodam. «222-636 18110 Prodam novo, dvoosno PRIKOLICO, nosil. 1500 kg za močnejši avto O7R-R0« 1B139 mm^mm^ mobitel i|«f ItilBlK ^ pooblaščen servis za ^£ASŠUtfiBMl montažo W^BBEEBBSniSB^^&Si GSM" Stružnikova 19 mmmKMBUBk mph/ia^ 4208 ŠErlČUR Tel, Fax: 064/411 016 UMUmi* NOKIA MOTOROM V Pristavi pri Tržiču prodamo STANOVANJE, 70 m2, svoj vhod, garaža. «311-550 ibiss POČITNIŠKI APARTMA v Stnici pri Jablancu, velikosti 54 m2, prodamo. LOCI INŽENIRING d.o.o. «225-116 18149 2 ss stanovanje velikosti 54 m2 v Logatcu prodamo. LOCI INŽENIR ING doo «225-116 iaisi 2.5 ss stanovanje, velikosti 62 m2 v obnovljeni hiši v centru Logatca, prodamo. LOCI INŽENIRING d.o.o. «225-116 18182 PIRAN - 2 sobno stanovanje, 46 m2, 50 m ob morja, prodam, tt 741-570 VOZILA Na Planini 3 prodam duplex 5 ss stanovanje, bivalne velikosti 130 m2, z dvema atrijema, cena 200000 DEM. Tel.: 061/169-20-20 KRANJ - za Zdravstvenim domom prodamo 3 ss stanovanje, 69 m2, komfortno, kompletno obnovljeno za 105 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 1823? Prodamo ŠKOFJA LOKA 2 ss, 46 m2 v 1. nadstr, Frankovo naselje, cena po dogovoru, JESENICE - 2 ss 55 m2, v 2. nadstr, cena 55 000 DEM K3 KERN, doo. «221-353, 222-566 in fax 221-785_ibjm Prodamo v Kran|u 1 ss 39 m2. v 4 nadstr, na Planini, cena 72 700 DEM, 2 ss 64 m2, pritličje, cena 96 000 DEM. K3 KERN d.o.o. «221 353. 222-566 in fax 221 785_ib^bs Prodam 2 ss stanovale v šk Loki, 56 m2, tel , KTV. CK, zastekljen balkon, cena po dogovoru. »622- 886 18287 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, »634-148 m 0609/632-577 3838 MITSUBISHI ECLIPSE turbo, 200 KM, 1.4/91, 89 500 km, servisiran -servisna knjižica, veliko dod opreme, izredno lepo ohranjen, prodam. »0609/644-991 18038 HYUNDAI PONY 1 3 LS. prvi lastnik, rdeče barve, redno servisiran, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodam »061/716-221 16039 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO IN NA MADŽARSKO VSAK TEDEN »491-442 16128 PREVOZ Z BARKO IN KOPANJE V MORJU ves dan! »491 -442 isi30 Prodam ZASTAVO 128 GX. I 88. reg do 3/98 »682 216 irrsa Ugodno prodam FORD ESCORT, I 85, metalno rdeče barve, reg. do 2/ 98 »401-104 18031 Na|ugodne|šl odkup KARAMBOLIR-ANIH VOZIL vseh znamk »061/ 344 929 m 0609/614 013 isoi9 Prodam NISSAN MICRA. 111/90. «736 298 od 12-14 h lao/e AURISINA, d.0.0., proda: FORD SIER-RA 16.1. 90, F0RDESC0RT 1.6 DL. I. 85, R 19 GTS. I 90, OPEL KADETT 1 3 S, I 89, BMW 318 1, I 86, AUDI 100, 20,1 87, OPEL ASTRA 1 6 GLS. I 93, SUZUKI SVVIFT 13 GTI, I 88, GOLF JGL 1.3, I. 82 m GOLF JXB. I 89. PEUGEOT 605, 3 0, SV, I 90 • 061/ 123-25-63 m 064/242-296 po 18 uri. Prodam ŠKODO FELICIO LXi, 1.95, cena 12 000 DEM, v račun vzamem ŠKODO FORMAN aii FAVORIT. I.90/ 91. «461 -974 18078 VECTRA 1.7 D, 1.92, servo volan, klima, centr. zakl., alarm, reg. celo leto, prodam. «634-505 18079 Prodam dobro ohranjen JUGO 45 KORAL, 1.86, po ugodni ceni. «59- 095 18088 Prodam Z 101, 1.84, ohranjena in kupim dobro ohranjenega FIĆKOTA. «332-289 18090 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI YUGO 55 GVL, reg. do kovinsko modre barve, prodarron 725-267 __»Žn LIVADA D.O.O. AVTOINTEX Pf4p< VEČ VOZIL: FIAT UNO 60S - Wk< VOLVO 340 GL - 1986. VOLVOjo DL 1.4 - 1979, YUGO 45 KORjteg 1989, R 5 CAMPUS - 1990. R 91P - 1987, R 19TS - 1989, AUDI KjOl - 1968, BMW 520 I - 198** PEUGEOT 205 GRD - 1989, NIVA 1600 -1986, SUBARU JUS*C( WD - 1986, SUBARU REX Mj*E 1988. MOŽNA MENJAVA STAflPk STARO, NAKUP NA KREDIT, Pflpf VOZIL. Q 224-029 *® -A2-] FIAT TIPO 1.4, letnik 1992, IP* DAM. « 682-588 **i ----TflZ JUGO 45 KORAL, I.90, reg. dofcrijj rdeč, zelo ugodno prodam. 211 »»si ZABNICA, SR BITNJE 22 TEL: 0641311-965 Prodam TAVRIO, 1.93, bele barve, prevoženih 33 000 km, cena po dogovoru. «633-158 18092 Z 128, I.87, reg. do 10/97, možna menjava. «211-583 18093 Avto SIMCA 1307, 1.78. registriran, lepo ohranjen, ugodno prodam. «325-640 18098 Prodam LANCIA PRIZMA 1.9 TD. 1.87, reg. do julija 98, dod. oprema; klima, alarm, daljinsko centr. zakl., servo volan, el. pomik stekel. Cena 5700 DEM. V račun vzamem Jugota. «862-843 18099 Zelo ugodno prodam JUGO 45, 1.85. «228-429 18102 Prodam R 5, 1.88, rdeče barve, 85 000 km, garažiran, cena ugodna! «411-893 18108 Prodam ALFA ROMEO 75 Ifr* 1.93, vsa oprema. «324-599 Jjrft Prodam VVV 1200 in avtomotCj PRIKOLICO z možno montažcK* letne zavore. «725-857 ■ Prodam AUDI 80 1.6, i.79, odi; ohranjen. «328-512 Prodam Z 750, !.79, cero dogovoru. «242-770 FORD FIESTA 1.1 i, I.94 , cel 000 DEM, prodam ali zamenja* cenejši avto. «241-198 Prodam ASCONO 1.6, 1.81, rt 7/98. «460-035 Prodam CLIO RN, 1.94, prevd 44 000 km, reg. do 12/97. ©312 18260 Prodam JUGO 45, I, dogovoru. ©224-652 "Pr R 5, 1.92 bele barve, lepo ohrafcai Kržišnik, Šutna 3, Žabmca *n; -iobi Prodam R 5, 1.12/91, metalnoj— barve. ©631-606 Up BMVV 325 i COUPE. I.93/94, Si" klima, sončna streha, ABS, t« mat, ALU, reg. do 2/98, 34 9001 AVTO LESCE ©719-118 Pet Ohl —^fop AVTO ŠOLA ing. HUMAlt VOLVO GLE. TD 760, motor generalno obnovljen, vsa dodatna oprema prodam. ©0609/65-10-30 18112 Poceni prodam JUGO 45. 1.86, na novo registriran. ©0609/65-10-30 18113 _ Prodam VW K 70, letnik 73. «325 686 18120 KADETT 1.3 S, I.87, dobro ohranjen, cena 6600 DEM. «421-191 1S127 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, 1.93, 45 000 km, dobro ohranjena. «421 - 570 18129 Prodam JUGO 45. I 89 in JUGO 45, 1.87. Britof 114 isi44 Prodam lepo ohranjen JUGO 45 KORAL, I 89. reg. do 5/98 «713-379 16145 Prodam R 4 GTL, I 83, 130 000 km, reg. do 6/98, za 1200 DEM. «326-558 i(i5g Prodam Z 101,185, cena 1000 DEM «223-587 18180 R 5 PRIMA, letnik 1995, prodam Zg Bitnje 67, žabnica. ibios UNO, letnik 1986. cena ? 700 DEM, ugodno prodam « 471 718 iew2 FIČOTA letnik 1984 za 50 000 SIT, req do 12/97. prodam. « 212-277 R 19 GTD, letnik 1991, prevoženo 65.000 km, prodam. « 742-343 16177 YUGO, letnik 1988, reg celo leto, prodam. « 222 574 ieier YUGO 55, letnik 1986, cena po dogovoru, prodam « 736 456 ibibo YUGO 45. letnik 1983. cena 200 DEM. prodam « 620 033 18193 Prodam GOLF CL 1 8. 1.96, reg do 4/98. «411-943 ,«,.,.• Prodam OPEL KADETT 13, I 79 «64 476 1B199 Prodam avto ALECO. rdeče barve, garažiran, I 92/93. reg do 18.12 97, cena po dogovoru. «061/614 543 18208 Z 128, I 89, rdeče barve, ohranjena, prodam «211 -884 1B206 Prodam R 5 F IVE, I 94, reg do junija 98. prevoženih 34 000 km. «411 918 18711 PASSAT 1.6 karavan. 1.91, rdei'; do 8/98, CZ, ES. AR, alarm, 1^ DEM. AVTO LESCE «719-1^ MITSUBISHI LANCER 1500| 1.87, rdeč, zelo ohranjen, 4 400^ AVTO LESCE «719-118 ^ MEGANE 16 COUPE, 1.96, M reg. 6/98, ALU, CZ. ES, AIR BAJ lastnik. AR, spojler, 25 900 ^ AVTO LESCE «719-118 ___; BMVV 316 1, I. 92, bel, A&f lastnik, servisna knjižica. ^ LESCE «719-118____, GRAND CHEROKEE 5.2 V 8 ITED, I 93. zelen, 1. lastnik, reg ' 98, cena po dogovoru AVTO L' »719-118 GOLF III 19 diesel. 1.95. bel, . 7/98. alarm. AR, 1 lastnik, 1' DEM. AVTO LESCE tt/19-Jj^ Na zalogi imamo 100 rabljenih' ■ Možnost kredita na 4 leta, ot><«51 % AVTO LESCE »^^H^S NAJNOVEJŠE V AVTO LE?? FOTO PRODAJA VOZIL •'irJ m PRODAJA IN MONTA/A IZPUŠNIH SISTEMOV TEK .j£ AViOMOBitsKiH sT'r ,iaWiv mOlf£| GfiNTftf flralov Praprotnik 10. ^ Tel 1ax 064 471 035 ZAPOSLITVE Zaposlimo delavca z z^an tronike in montaže avto Pisne pniave SINKOPA ć.o* nlca 87, 4274 Žirovnica w< ali 801 211___, Iščem simpatično dekle za ŠANKU Nedelje prosto. « dopoldan__ lš<*em delo s kombi|em kombi-kamion z delom r pošl|ite pod šifra: RESEN /.i predstavitev |ezikovrv Say it m Engllsh potrebuj1 nekaj sodelavcev vse inf n* 064, 56-105 in 041/637-492 "tvarno zaposlim fanta za po-^jdela. B422-193_isoee Ijjtoslirrio 2 TRGOVSKA POTNIKA pKonomsko ali strojno tehnično: u*> m VOZNIKA KOMBIJA z B Olševek 30 a,- 18101 . gorijo ter srednješolsko izobraz-v»'J;isne ponudbe pošljite na naslov Km° več KOMUNIKATIVNIH ^lak Za Prodai° sodobnega medi-JJn*?0-3 Pripomočka za lajšanje in ^vijanje bolečin, na večjih slo-"SKih poslovnih sejmih. ©0609/ 7£^in 041/611-600_i8i04 fe? zaposlitev, najraje prodajalka; T^erstvo izključeno. ©691-624, glI!|JL 18128 5?toPnike za prodaj GSM apar-W Po celi SLOVENIJI iščemo. E?..Ponudbe pošljite na naslov LE B*KA d.o.o., Šuceva 27, Kranj ŽIVALI CAT*5' hram v Vogljah zaposl PJKARICO. ©041/66-33-63 al -^o-do 16. uri ali 18163 OGLAS POD "ŠIFRO" ie oglas pod "šifro", . Potem se zbirajo 'n nas samo pismene jPonudbe oz. prošnje. |TonjjvzvezisK&fro" ] Pri nas ne dajemo \ ^benlh podatkov. fcna°Slim PRODAJALCA-KO, teh-^ smer. © 401 -447, po 20. uri, J*«^^^ 18183 ^Poslimo STROJNEGA KLJUČAV-f^ARjA - MEHANIKA z znanjem |jpa. ©310-776 in 0609/647-840 0htn° c)e'0 sPrejmem na dom -'*o tudi varjenje s C02 in raznos ■ 7*9andnega gradiva po nabiralni-2J!yaši želji. ©57-418 18242 ■fiCka Prodam hladnokrvno KOBILO, A redovnik, z žrebetom, pripuščeno. ©451-331 18087 AUAŠKI MALAMUT z rodovnikom, star 10 mesecev, zelo ugodno prodam. ©422-193 18100 Prodam 10 dni starega TELIČKA, brejo TELICO in dve breji KRAVI. ©633-277 18106 Prodam dve KOZI mlekarici. Cena po dogovoru. ©714-627 18107 Kupim BIKCA simentalca za rejo, starega okrog 5 tednov. ©312-283 18114 Prodam TELICO simentalko pred telitvijo. Prodam tudi PŠENICO. ©491-076 18117 Prodam mlade PAVE. Zalog 62, Cerklje lena Prodam BIKCA simentalca, starega 7 dni. ©802-095 18121 KRAVO simentalko s teličkom in KRAVO pred telitvijo, prodam. ©461-691 18122 Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 dni in ODDAMO PSIČKA me-šančka. ©491-397 18208 Prodam 12 tednov stare JARČKE. Golniška 1, Mlaka 18213 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko in KRMILNI KROMPIR. ©311-8 1 2 1824S Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. ©491-153, zvečer 18258 MUCKE - tudi siamskega, podarim skrbnim ljubiteljem. ©874-059 18262 V DOMAČIJI v Globokem 2 a ©738-037 lahko naročite en dan stare PIŠČANCE, za konec septembra 1 kg težke PITANCE in za začetek oktobra bele, pitane PURANE. Stalno na zalogi 19 tedenske JARKICE. 18131 Prodam mlado KOZO in KOZLIČKE. ©312-036 18138 Prodamo teden dni stara TELETA. ©401-423 18140 Zelo ugodno prodam PONI KOBILICO z žrebičkom ter JAHALNO OPREMO (pomanjaknje prostora). Sodja, Prečna 3, Boh. Bistrica 18164 Prodam čmobele BIKCE stare od 6-14 dni. Gregorc Jože, Tenetiše 1, Golnik 18166 TELIČKO simentalko, težko 100 kg, prodam. ©491-355 18168 3 mesece staro TELIČKO SIMENTALKO, prodam. © 736-138 18171 14 dni staro TELIČKO SIMENTALKO, prodam. 8 733-875 18179 Eno leto stare KOKOŠI NESNICE, 150 SIT, prodam. Jezerska c. 86, Kranj. 0 242-672 18I82 LABRADORCE, rumene barve, prodam. © 66-473 18184 Dva TELIČKA stara 10 dni, prodam. 0 422-689 18186 Podam 10 dni starega ČB BIKCA in TELIČKO. Suha 24, Kranj. iai89 TELICO simentalko, tik pred telitvijo, težko, prodamo. Jama 57, Mavčiče 18202 Prodam BIKCA simentalca, starega 17 dni. Hafner, Zg. Bitnje 23 18203 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Voklo 46 18207 JElSplo KOMERCIALISTA za delo LBPCnl trgovini v Kranju. ©041/ i>^*L 18257 delo na Gorenjskem sejmu v «ju Potrebujemo več delavcev. SJV611-666 & KUI IAP.JA ICO z izkučnjo v pizzeriji Inf. na ©223- 18270 delo v času Gorenjskega fcfai *a prodajo ali natakarico. ^ °l-Rnc _____ 1 lke iem POMOČ mlajše upoko-^etieL 9QsPodinjstvu za nekaj ur 's*o Šifra: BLIŽINA KRANJA AKRIS d.o.o. KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPEUTVE, POKOPI, PREKOPI, NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/733-365 NON-STOP ZAHVALA Oj telka pot, oj tolna pot, ko od srca srce se loči! (S. Gregorčič) Ob smrti drage žene, mamice in sestre PAVLE SODJA roj. Kazen se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetic in sveče. Hvala PD Integral in planinski koči Pri Jezeru, GKZ Srednja Vas, planincem, Obratu Sirarna in Almiri Bohinj. Lepa hvala govorniku g. Žmitku, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Najlepša hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Mož Franc, vin Janko in sestri Francka in Minka z družinami Studor, 27. julija 1997 i ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata, strica, tasta in prijatelja LADISLAVA KRMECA JJC trn ^Rin /imvalJuJcmo sorodnikom, sosedom, prijateljem 1 Pogoju Za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, zahvalo i?!u* Jtoritve in g. Jermanu /a vso pomoč pri vodenju p( • KS, Di j Kl II) 1» 1 ' '"-..kom |w Uritol /., uko številno spiemstvo n,i n|c»».ovi /,. vinske dejavnosti v kiosku in tem ter sodn,cl 73 P£3 1 Sptica^geUmo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel opravljanje dejavnosti parkiranja in varovanja vozil že maja lani, obenem pa je bil podan tudi predlog sodniku za prekrške. Ob ponovnem pregledu konec julija lani je inšpektorica ugotovila, da Tomaž Preželj še vedno pobira parkirnino v višini 350 uvedbo postopka o p*6 posredovala nov prea"j^ t zaradi kršitve 13. člena *J l na o varstvu konkurenci začetku julija pa se dogovorom z občino . o (vsaj) dveh bohinjskih^ kirninah vendarle razpletu. • M.A pr. bli keramik! aIUmex i nt. kl