SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 36
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 22 de septiembre - 22. septembra 2016
NI ZAMAN VAŠ TRUD
Pismo pesnikovih sester ob 65. obletnici šole Franceta Balantiča v San Justu.
Pred petnajstimi leti za petdesetletnico sobotne šole Franceta Balantiča, dragi prijatelji, ste omogočili nam, pesnikovima sestrama Minki in Tilki ter njegovemu svaku Dušanu, da smo prišli v Argentino. Zato danes kakor takrat lahko, čeprav samo v mislih, z vami praznujemo in ... z gospodično Angelco, ki je prav tako duhovno navzoča ... Spomin nanjo je blagoslovljen z ohranitvijo slovenstva, slovenskega jezika in z vsem, kar nas povezuje ter s pesnikom Francetom Balantičem, katerega ime je tudi zaradi nje zapisano v zgodovino vaše skupnosti.
Zapustil brazde sem dedne v sončnih luskinah,
kaj mar bili so mi voli, z mahom pokrita korita,
kjer sem napajal oči v njihovih, v vodnih gladinah,
odšel sem, nisem predal se moči kalečega žita.
Kaj vam sporočajo, predragi, te pesnikove besede? V njih je slovenska duša, kakršna je bila nekoč. Sredi deroče reke časa se je spremenila. Njen tok je premočan, da bi se mogla obdržati nespremenjena. In vendar se je obdržala v svoji čisti podobi in se vedno znova vrača. V slovenski pesmi, tudi v pesmih Franceta Balantiča. Čudovita je bila zmaga vaših staršev, starih staršev nad temnimi silami, ko se niso smeli predati »moči kalečega žita« na svojih njivah, niso jim smeli biti mar ne »voli ne domačija« ... pogoltnil jih je vihar, a jih, hvala Bogu, ni »oplenil življenja«. Prečiščen v «tolmunih bežanja« ostaja med vami, slovenski svet. Ga najdete tudi pri nas, ko se vračate domov?
»In čas beži. Pozno se vračam ... ,« pravi pesnik France Balantič, v Kamnik, rodni kraj pod Kamniškimi planinami. Čeprav nerazumljen in kljub obsodbam zaradi izkrivljenih zgodovinskih dogodkov, vedno znova oživi, kakor »muževna steblika« vsako pomlad. Tako se je po letu dni trajajočem blatenju, iskanju krivde v življenju in smrti pesnika Balantiča končno kamniška knjižnica poimenovala po njem. Da bi se kulturna ustanova poimenovala po domobrancu, pa čeprav naj bi bil komunizem že petindvajset let mrtev, je pri nas še vedno nemogoče. In vendar imamo v Kamniku Knjižnico Franceta Balantiča.
In zdaj smo pri vas, dragi prijatelji, radi bi vas poklicali po imenu, vam segli v roko, .. A ne moremo, zato se bomo ustavili pri gospe Ireni Poglajen, voditeljici šole, naši zvesti prijateljici, ki nas povezuje s čudovitimi, učenju in vzgoji predanimi ljudmi, s prisrčno zahvalo in globokim občudovanjem . Verjemite, ni zaman vaš trud. Bog ga blagoslavlja iz leta v leto že 65 let. V zgodovino vaše skupnosti ob Balantičevi šoli pa je z zlatimi črkami zapisano tudi ime spoštovane in drage gospodične Angelce Klanšek. S spominom na naše (sreča)nje pred petnajstimi leti vas vse s pesnikovimi besedami, najinim bratom Francetom, prisrčno pozdravljamo.
V poletnih ognjih molil sem Boga in prošnja moja je bila svetla posoda svetlikajočih se sopar neba in zemlje vdanost v dobrega Boga.
In Bog besede moje je spoznal in plačal mi kot delavcem na njivi...
Pesnikovi sestri Minka Balantič in Tilka Jesenik z možem Dušanom
Praznik Primorcev in vseh Slovencev
V Sloveniji 15. septembra praznujejo državni praznik - dan vrnitve Primorske k matični domovini. Konec prve svetovne vojne je Primorska prišla pod italijansko ozemlje. Prepovedana je bila uporaba slovenskega jezika, petje slovenskih pesmi, branje slovenskih knjig. Pouk v šolah je bil samo v italijanskem jeziku, spreminjali pa so celo slovenske priimke v italijanske. Šele s Pariško mirovno pogodbo 15. septembra 1947 je bil večji del Primorske priključen tedanji Jugoslaviji.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini ni le praznik Primorcev, saj je bila izguba Primorske po 1. svetovni vojni (1. SV.), ko se je ta pokrajina znašla v krempljih italijanske države po Rapalski pogodbi, strahotna za vse Slovence. »Vsi primorski Slovenci, ki so se znašli na drugi strani Rapalske meje, so se v prvi vrsti počutili prevarane. Zlasti po zmagi, po preboju na Soški fronti 1917 so nekako pričakovali, da je končno prišla svoboda, ko bodo Slovenci lahko zaživeli skupaj v isti državi,« je povedal Silvester Gaberšček z ministrstva za kulturo, po rodu Primorec. Da imamo razlog za veselje ob tem dnevu, je zatrdil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič. »Treba je upoštevati, da je Italija vstopila v 1. SV. na podlagi Londonskega tajnega pakta iz aprila 1915, potem izšla iz 1. SV. kot zmagovalka in s tem imela možnost dikti-ranja mirovnih pogajanj po 1. SV. Upoštevati moramo, da je bilo naše ozemlje do leta 1918 del Avstro-ogrske države, ki je bila v vojni premagana in je ob koncu 1. SV. razpadla. Italija je to ozemlje po 1. SV. zahtevala in si ga pridobila z Rapalsko mirovno pogodbo novembra 1920 in si ga v skladu z mednarodnim pravom priključila svoji državi, tedanji Kraljevini Italiji. Torej lahko govorimo o državnopravni pripadnosti Primorske Kraljevini Italiji od leta 1920 do leta 1947.«
Dr. Podbersič je ob tem pojasnil poimenovanje tega praznika; z uvedbo Pariške mirovne pogodbe, ki je stopila v veljavo 15. septembra 1947, je bil velik del Primorske izza nekdanje Rapalske meje priključen k tedanji Jugoslaviji, zato kot zgodovinar meni, da gre za praznovanje priključitve Primorske.
Italijani so po 1. SV. Primorsko sistematično poitalijanče-vali. Že leta 1923 je po šolski reformi izginil slovenski jezik iz šolskih programov, 1928 je bil prepovedan slovenski peri-
odični tisk in prosvetne oziroma kulturne organizacije. Ministrstvo za prosveto je zahtevalo, da se tudi verouk poučuje samo v italijanskem jeziku. Sčasoma je bilo tudi vedno manj gospodarskih ustanov. Prizadevanja Primorcev za priključitev k matičnemu narodu so se začela že takoj ob italijanski zasedbi leta 1918. V ozračju pod fašizmom se je rojevala, krepila in širila narodna zavest. Pri tem so imeli zelo pomembno vlogo primorski duhovniki, ki so bili vseskozi sopotniki svojega naroda. »Vloga slovenskih duhovnikov je bila ključna. Ob priključitvi Primorja k Italiji je na območju goriške in tržaške škofije delovalo približno 50o duhovnikov. Italijanska oblast je že v prvih letih s Primorske izgnala vse duhovnike, ki niso bili rojeni na Primorskem, ker so hoteli omejiti njihov vpliv in delovanje. Kmalu so bili razseljeni učitelji in drugi intelektualci. Slovenski primorski duhovniki so že leta 1919 leta začeli snovati neke vrste obrambo našega jezika in kulture. Zato so 8. 1. 1920 na pobudo Virgila Ščeka, Ignacija Valentičiča in Antona Požarja v Sežani ustanovili Zbor svečenikov sv. Pavla. To je bila neke vrste prava slovenska vlada,« je povedal Gaberšček.
V njem so se združili duhovniki z namenom zavzemanja za narodne pravice slovenske manjšine v Italiji. Duhovniki so po zlomu Italije leta 1943 ponovno vzpostavili sistem slovenskega šolstva, ki so ga zavezniki priznali, in to je omogočilo, da so te šole kot manjšinske slovenske šole ostale do dandanes v goriški in tržaški pokrajini.
Praznovanje vrnitve Primorske in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je leta 2006 uzakonila Janševa vlada. Kot opaža Gaberšček, je začetno veselje oziroma čutenje med ljudstvom uplahnelo. »V našem narodnem tkivu ni tega veselja, da smo vsi skupaj, da si pripadamo, da moramo skupaj peljati usodo današnjega časa naprej. In tudi ohranjati to dediščino, ki so jo naši pradedje tisočletja želeli, zanjo živeli, trpeli, se žrtvovali, mi pa jo jemljemo tako zelo nalahno. Če smo se Primorci borili za ohranitev jezika, je danes odprto vprašanje, ali se bomo še pogovarjali v slovenskem jeziku, med nami, v šolah, na cesti? Bodimo ponosni in veseli vsi, ki smo iz dežele pod Triglavom, saj je dežela pod Triglavom tudi Primorska,« še pravi etnolog in sociolog Gaberšček.
Razgiban politični teden
V Sloveniji je javnost presenetila novica, da bo država pred Evropskim sodiščem za človekove pravice tožila Hrvaško zaradi kršitve pravic Ljubljanski banki (LB) pri izterjavi dolgov hrvaških podjetij. V tožbi Slovenija, po besedah ministra Gorana Klemenčiča, dokazuje, da so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem LB v zadnjih 25-ih letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. Tako on kot zunanji minister Karl Erjavec sta prepričana, da vprašanje ne bo pustilo negativnih zunanjepolitičnih posledic v odnosih med državama.
In medtem, ko se vlada Mira Cerarja
skupaj s finančnim ministrstvom hvali, kako je na polovici svojega mandata uspela utrditi javne finance, jo na drugi strani opozicija sprašuje, zakaj je bilo potemtakem treba izvrševanje državnega proračuna ustaviti v zgodovinsko zgodnjem času, več kot štiri mesece pred iztekom leta. Ta ukrep po oceni poslanca SDS Andreja Širclja pomeni, da ima vse niti in nadzor nad projekti v rokah finančno ministrstvo.
Vlada medtem že snuje razpravo o proračunu za leti 2017 in 2018, o čemer je koalicija pretekli četrtek govorila na Brdu pri Kranju. Med prednostmi bodo zdravstvo, infrastruktura in znanost. Eno od odprtih vprašanj v proračunu so plače javnih usluž-
bencev in kot opozarjajo, je manevrski prostor za pogajanja tu zelo majhen, kljub temu pa si vlada želi doseči sporazum s sindikati. Poleg njih so ta teden novo fronto odprli v Sindikatu vzgoje in izobraževanja, kjer so za 29. september v Ljubljani napovedali protestni shod. Na njem bodo dostojne plače zahtevale pomočnice vzgojiteljice v vrtcih.
Zadnje dni pa se govori o možnosti odpiranja novih migrantskih poti preko Balkana. Najsi bo izziv varnostni ali človekoljubni, premier Cerar zagotavlja, da Slovenija izjem ne bo več dopuščala. Na schengenski meji s Hrvaško bo strogo izvajala zakonodajo Evropske unije.
Predsednik evropskega nogometa
Na izrednem kongresu Evropske nogometne zveze UEFA v Atenah je bil za novega predsednika zveze izvoljen predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin. Z izidom 42:13 je premagal edinega protikandidata, Nizozemca Michaela van Praaga.
Čeferin je s tem zgodovinskim uspehom za slovensko športno politiko postal sedmi predsednik UEFE in poskrbel za navdušene odzive tako športne kot politične javnosti. »Hvala za izjemno podporo. Je velika čast, a hkrati velika odgovornost. To mi veliko
pomeni, družina je ponosna na to, majhna in lepa Slovenija je ponosna. Upam, da boste nekoč tudi vi ponosni name,« je takoj po izvolitvi dejal Čeferin.
Na kongresu so sicer še v svet Mednarodne nogometne zveze (FIFA), nekdanji izvršni odbor, izvolili prvo evropsko predstavnico, Italijanko Evelino Christillin ter Grka Theodoreja Theodo-ridisa za generalnega sekretarja Uefa.
O izvolitvi so obširno poročali svetovni mediji in z njim se je ime Slovenije znova pojavilo tudi v argentinskih časopisih.
Svobodna 2016 nro 36.indd 1	20/09/16 15:08
Stran 2
22. septembra 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
35. Stična mladih
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Pri cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem se je v soboto, 17. septembra, zbrala množica mladih. Več kot 6.000 jih je prišlo na 35. festival Stična mladih, ki se letos navdihuje ob stavku: Sem orodje Božjega usmiljenja. Živahno dopoldansko dogajanje, ko so bile mladim na voljo različne delavnice ter družabni in športni dogodki, imeli pa so tudi priložnost prejeti zakrament svete spovedi, je obogatila sveta maša. Daroval
jo je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je namesto pridige odgovarjal na vprašanja mladih. Festival vere, pričevanj in druženja s prijatelji končuje praznovanje s Stična bendom.
Nadškof Cvikl mladim: Premagati je treba brezbrižnost, egoizem in pesimizem
Sveta maša je bila vrh današnjega dogajanja ob stiškem samostanu. Zbrani so najprej prisluhnili pozdravnim besedam generalnega opata cistercijan-skega reda Maura Giussepeja Leporija. Veseli ga, ker se mladi tam že vrsto let srečujejo v molitvi, slavljenju vere in druženju. Spomnil jih je, da letos upirajo pogled v Jezusa, ki je utelešenje in razodetje Očetovega usmiljenja. Poudaril je, da samo z njim in v njem lahko postanemo njegovo orodje.
O tem je po evangeliju, ki je prinesel priliko o usmiljenjem Samarijanu, v svojih odgovorih na vprašanja mladih razmišljal tudi nadškof Cvikl. »Naša naloga je, da zdaj, v tem času, poskrbimo, da smo orodje Božjega usmiljenja, kot je bil Samarijan orodje Božjega usmiljenja. Da znamo videti ljudi, ki trpijo na različne načine. Da znamo pristopiti in jim pomagati.« Kadar izkazujemo usmiljenje, smo po besedah nadškofa Cvikla najbolj podobni Jezusu. »Če se je On sklonil k nam in nas ozdravil, nam je usmiljenje izkazal, da bi ga mi delili naprej. Kdor usmiljenja ni doživel, usmiljenje zelo težko deli naprej.« Če želimo širiti Božje usmiljenje, moramo premagati brezbrižnost, egoizem in pesimizem oziroma negativnost. Da lahko pride do sprememb, moramo,
tako nadškof Cvikl, začeti pri sebi. »Če bomo prispevali vsak svoj del, se bo poznalo. To je tisto, kar lahko naredimo, da bomo res orodje Božjega usmiljenja. Da bomo začeli ustvarjati drugačne odnose, odnose zaupanja in prijateljstva. Da bomo začeli v ospredje postavljati drugega in ne sebe. Da bomo v drugem iskali dobro, ne slabo. Da bomo k drugemu pristopali s spoštovanjem, drugemu prisluhnili.«
Nadškof Cvikl bil ob prihodu v Stično vesel navdušenja in prijateljstva med mladimi. »Veliko prijateljstva je med njimi, ki se spleta vsako leto. Ko se dobijo skupaj, je to res praznik. Tako je Stična res praznik prijateljstva, naše vere in upanja.«
Festival Stična mladih je pripravila Skupnost katoliške mladine, sodelovali so številni prostovoljci. »Prostovoljcev, ki so tu preživeli dva dni, je približno 130, od včeraj dobrih 200, če zraven prištejemo še vse, ki so sodelovali na delavnicah in stojnicah, je skupna številka 350 tistih, ki skrbijo za vse, ki pridejo,« je povedal koordinator Filip Firbas. Direktor Skupnosti katoliške mladine Tone Česen je spomnil, da je srečanje katoliške mladine v Stični letos staro 35 let. »Pripravili smo priložnostno razstavo, prikaz 35 let prek arhivske fotografije.« Organizatorje je ob 35. obletnici Stične mladih odlikoval predsednik države Borut Pahor. V nagovoru zbranim je med drugim namignil, da bi Slovenijo prihodnje leto lahko obiskal papež Frančišek.
Med posebnostmi letošnjega dogajanja ob stiškem
TONE M1ZER1T
samostanu je bil muzikal, ki so ga pripravili prostovoljci, svojo zgodbo in pot k Jezusu je predstavila italijanska rockovska skupina The Sun. Prvič je na Stično mladih prišla tudi zamejska katoliška mladina z avstrijske Koroške. »Zelo sem navdušen nad množico mladincev. Na Koroškem manjka nekaj takega,« je povedal pastoralni asistent in diakon Bernhard Wrienz.
Ubogi begunski otroci
Skoraj 50 milijonov otrok po vsem svetu je zapustilo svoje domove, 28 milijonov jih je to storilo zaradi konfliktov, na milijone pa jih je migriralo v upanju na boljše in varnejše življenje, v poročilu opozarja Unicef. V organizaciji ob tem dodajajo, da so omenjeni otroci pogosto travmatizirani zaradi konfliktov in nasilja v svojih državah, z nevarnostmi pa se srečujejo tudi na poti, saj jim pretijo utopitve pri prečkanju morja, podhranjenost, dehidracija, lahko pa postanejo tudi žrtve preprodajalcev z belim blagom, ugrabiteljev in posiljevalcev.
Unicefovo poročilo priporoča šest ukrepov za zaščito in pomoč otrokom na begu. Otroke begunce in migrante, še posebej otroke brez spremstva, je treba zaščititi pred izkoriščanjem in nasiljem, treba je tudi ukiniti prakso pridržanja otrok migrantov in otrok, ki
zaprosijo za mednarodno zaščito, ter uvesti alternative.
Prav tako Unicef priporoča, da družine ostanejo skupaj, saj je to najboljši način za zaščito otrok in zagotovitev pravnega statusa otrok. Vsi otroci begunci in migranti morajo tudi imeti zagotovljeno izobraževanje ter dostop do zdravstvenih in drugih kakovostnih storitev. Unicef tudi poziva k prizadevanjem za reševanje izvornih razlogov za migracije ter spodbujanju potrebnih ukrepov za boj proti ksenofobiji, diskriminaciji in marginalizaciji.
Unicef v poročilu navaja še, da otroci predstavljajo nesorazmeren in naraščajoč odstotek tistih, ki iščejo zatočišče izven države rojstva. Otroci tudi predstavljajo približno tretjino svetovne populacije in približno polovico vseh beguncev. V lanskem letu je bilo približno 45 odstotkov
vseh otrok beguncev pod zaščito Visokega komisariata ZN za begunce iz Sirije in Afganistana.
Vse več otrok prečka meje držav brez spremstva. V lanskem letu je več kot 100.000 otrok brez spremstva zaprosilo za azil v 78 državah, gre za trikrat večje število kot v letu 2014. Otroci brez spremstva pa so med tistimi z najvišjim tveganjem za izkoriščanje in zlorabe, tudi s strani tihotapcev in trgovcev z belim blagom, še opozarja Unicef.
Kje je največ beguncev? Turčija je država, ki trenutno gosti največje število beguncev, po ocenah pa tudi največje število otrok beguncev na svetu. Libanon gosti največje število beguncev na prebivalca, saj je eden od petih ljudi v Libanonu begunec. Ko govorimo o stopnji dohodka, pa je največja koncentracija beguncev v DR Kongu, Etiopiji in Pakistanu.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Ko se aktivist bori za nov socialni red, ki naj odreši svet krivic, nadlog, skrbi in je pri tem pripravljen uporabit silo, naj pazi, da se mu ne bo zgodilo, ko vse po svoji volji uredi, da mu ne ostanejo od družbe le - kosti.
MK
Vlada in opozicija uprizarjata neke vrste tek proti času. Meseci hitro minevajo, nahajamo se skoraj na pragu novega volilnega leta, pred družbo pa je vrsta problemov, ki jih je treba rešiti preden nas volilna mrzlica ohromi. Opozicija je pravzaprav tudi v nerodnem položaju. Večina strank si želi, da bi Macrijeva vlada uspela v napornem delu urejanja kaosa. Nihče, razen najbolj vernih in zvestih »cristini-stvo«, noče, da bi se delo obnove izjalovilo. Obenem pa tudi ne želijo, da bi vlada »preveč« uspela, ker bi to prekrižalo njihove volilne uspehe. V tem stanju bodo potekli meseci do konca politične dejavnosti, ki se bo raztegnila do zaključka dela parlamenta na zadnji dan meseca novembra.
Hrbtenica gibanja. V tem stanju vlada zaskrbljeno gleda na dejavnost sindikatov. Splošna stavka, s katero grozi sedaj povezano delavsko gibanje, je pred vrati. Skoraj ni možnosti, da jo Macri prepreči. Saj škoda ne bi bila velika, le ugled vlade bi trpel. In kaj zahtevajo sindikati? Razlogi so običajni: zahteve po povi-šicah; odprtje paritetnih pogajanj; hitrejša odprava davkov na dobiček, ki prizadevajo delavce; težak socialni položaj, ki prizadene zlasti najbolj izpostavljene ... Vse res, a to je le krinka, za katero se skrivajo pravi nameni. V tem pretresu (potresu), ki prizadeva peronizem, skušajo sindikati ponovno prevzeti položaj, ki so ga imel nekdaj. Ne pozabimo, da jih je Peron označil kot »hrbtenico justicia-lističnega gibanja«. Bili so prvi med enakimi, ko je peronizem sestavljalo troje vej: delavska, politična in ženska. Seveda so po istem ključu imeli parlamentarno predstavništvo. Potem je njihov vpliv usahnil in seveda njihova udeležba na volilnih seznamih. Menem jih je porinil na rob, Kirchner jih je skoraj izrinil, Cristina jih je prezirala, kot je prezirala ves peronizem. Ko sedaj karte mešajo, da jih bodo ponovno razdelili, se mora sindikalizem pokazati kot močan člen te verige. Najbolj enostavno je, če ustavi državo in se pokaže odpornega. Seveda, sedaj so vsi »junaki-korenjaki«. Gospe Cristini se niso upali upreti. Macriju pa nagajajo, čeprav jim je v marsičem ugodil in jim dal kup stvari, ki jim jih je bivša predsednica zanikala.
Volilne spremembe. Je
pa združena CGT naletela na nepričakovano oviro.
Socialna komisija škofovske konference je sindikate prosila, naj skušajo seči po vseh sredstvih in do konca uporabljati dialog, preden okličejo splošno stavko. Vlada ima nekoliko lažje stališče kar zadeva spremembe politične zakonodaje. Tako Macrijeva povezava PRO in radikalov, kot Massa in njegovi, ter tudi nekatere levičarske skupine soglašajo, da je treba spremeniti sistem, ki dopušča raznovrstna poneverjanja. Soglasno je, da bodo uvedli elektronski sistem glasovanja, vendar postopoma. Nekaj provinc bo to storilo že na prihodnjih volitvah. Za predsedniške leta 2019 pa naj bi bilo že povsod. Ta pogajanja niso izvzeta iz splošnega sistema daj-dam. Ker vlada nima lastne večine, je odvisna od soglasja dela opozicije. Tako se porajajo razne zahteve, stavijo različni pogoji, ki jih vsiljujejo posamezne stranke. Ena takih je zahteva, na katero je vlada pristala, da bo ženska kvota odslej 50%. Zrahljali se bodo tudi predpisi, kako sestavljati volilne sezname med primarnimi in splošnimi volitvami. Kirchnerizem je s svojso zakonodajo prepovedal vsako spremembo v sestavi kandidatov, da bi preprečil povezovanje opozicije.
Se nekaj svetlika? Zadnje dni so ankete pokazale nekoliko več upanja, da se bo gospodarski položaj uredil. Nekaj je vplivalo velesrečanje podjetnikov in tujih finančnikov, ki so se na povabilo vlade zbrali v Buenos Airesu. Vzdušje je bilo zelo pozitivno. Treba je priznati: Macri se izredno trudi, da bi prišle pričakovane tuje investicije. Nekaj prihaja, a postopek je (in bo) počasen. Vlada je tudi presenetljivo mirno prebrodila javne avdience glede povišanje tarif plina. Ob tem se znova porodi vprašanje: zakaj tega niso storili že februarja, pred prvimi povišicami? Sedaj so določili nove, bolj mile cene in večje možnosti za »socialne tarife«. Po drugi strani pa je izbruhnila nova afera okoli pretekle korupcije. Ne le Sciolijev funkcionar ki, mimo zmaja na vrtu, ne nore opravičiti svojega bogastva. Gre predvsem za pokojnega Kirchnerja. Najdeni dokumenti dokazujejo, da je petrolejski sklad province Santa Cruz (nad tisoč milijonov dolarjev) upravljal kot osebno lastnino, in si baje velik del kar prisvojil. To bo gotovo vplivalo na nadaljnje sodne postopke proti bivši predsednici. Bo zaprta? V vladi prižigajo sveče, da se to ne bi zgodilo pred volitvami.
Svobodna 2016 nro 36.indd 2
20/09/16 15:08
SVOBODNA SLOVENIJA • 22. septembra 2016
Stran 3
BALANTIČEVA SOLA
V soboto, 27. avgusta, smo slavili 65. obletnico šole Franceta Balantiča v San Justu. Deževno vreme nikakor ni preprečilo, da smo se v tako lepem številu odzvali vabilu »Pridi, pobarvaj z nami svet!« Veselo vzdušje je zavladalo v dvorani in nestrpno smo čakali, da bi skupaj z otroki pobarvali našo sivo vsakdanjost s pisano paleto mavričnih barv.
Slavje 65-Ietnice
delom in veseljem.
Slavnostni govor je podala bivša učenka ga. Magda Zupanc Petkovšek. Njena prva šola je bila družina in njeni prvi učitelji starši, ki so vedno podpirali šolsko delo v skupnosti. Spominjala se je začetkov učiteljevanja, ko je na povabilo gdč. Angelce prevzela prve razrede. Leta, obogatena s prelepimi doživetji, so se ji
Napovedovalka, gospa Nevenka Godec Zupanc, je vse navzoče lepo pozdravila: zastopnico veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini, go. Petro Česen Čatar, predsednika Našega doma Marjana Grilja in gospo, voditeljico Balantičeve šole go. Ireno Urbančič Poglajen in soproga,
zasidrala v srce in ji omogočila prevzeti učenje tudi v Rožmanovi šoli, ko jo je življenjska pot premestila v novo okolje. Izrazila je globoko hvaležnost Balantičevi šoli za bogato izkušnjo v njeni sredi. Ob koncu je spodbudila vse slovenske šole, naj se resno zavzamejo za ohra-
delegata slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. dr. Jureta Rodeta in sobrate duhovnike, šolsko referentko go. Ani Klemen Boltežar (v imenu odsotne ge. Alenke Prijatelj), voditelje slovenskih šol, podravnateljico Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka go. Tatjano Modic Kržišnik ter predstavnike organizacij iz domačega okraja. Najprej je spregovoril predsednik Našega doma, g. Marjan Grilj. Pohvalil je uspešno delo učiteljstva in se še posebej spomnil pok. gdč. Angelce Klanšek. Zahvalil se je sedanji voditeljici, ge. Ireni Poglajen in izrekel željo, da bi šola še dolgo lahko praznovala visoke obletnice.
Za njim je spregovorila voditeljica, ga. Irena Urbančič Poglajen, ki je občestvu izrekla toplo dobrodošlico. Danes je »zahvalni« večer - je izjavila: zahvalo vsem, ki so vzgajali in sodelovali s šolo, od začetka do danes. Tudi ona se je spomnila najbolj zaslužne osebe, gdč. Angelce, kot prelep »zgled darovanja, vztrajnosti in ljubezni do mladega rodu«. Šolo podpirajo trdne slovenske in krščanske vrednote, ki so izrednega pomena pri vzgoji otrok in mladine. Ob koncu je povabila vse navzoče naj pobarvamo -polepšamo svet in ga osvetlimo z dobroto, prijaznostjo,
nitev slovenskih in krščanskih vrednot, iz spoštovanja in ljubezni do materinščine, da jih bodo predajali naprej, kot »bakla nema, ki potnikom samotnim v noč gori!«
Zadonela je glasba in vrsta šolskih otrok je v spremstvu učiteljev prikorakala po sredi dvorane in se razvrstila za odrom. Pojavila se je povezovalna plesna skupina, z rumenimi trakovi, ob taktu prijetne melodije in privabila na oder prvo skupino nastopajočih iz 1. 2. in 3. razreda. Istočasno z melodijo in plesom so se na velikem zaslonu,visečem v ozadju odra, pojavile lepe slike in lastnosti, ki so se ujemale z dano barvo. Ti malčki, z rumenimi šali, so nam zapeli in recitirali: Dežek pada, Dežniki, Sonce se smeje in Moj dragi balonček. Pokazali so spretnost z dežniki in želi velik aplavz.
Zopet je povezovalna skupina, tokrat z zelenimi trakovi, privabila otroke iz 3. in 4. razreda. Z zelenimi šali,so posrečeno pridrveli na oder in recitirali, Vlak, za njim pa še Zeleni slon. V ozadju se je
na zaslonu vrstila primerna predstavitev te barve v besedah in slikah.
Povezovalna plesna skupina z rdečimi trakovi je nato privabila na oder še tretjo skupino: najmlajše iz I. in II. vrtca, ki so se pripeljali na oder kar s svojim rdečim avtom. Marsikdo ni bil kos šofiranju, kar je povzročilo splošen smeh med gledalci. Recitirali so Rdeča žoga in lepo zapeli pesem Moj rdeči avto. Osvojili so občinstvo, ki jim je močno ploskalo. Pridružili so se ostalim na odru in pričakali naslednjo skupino.
Sledil je nastop četrte skupine učencev iz 5. in 6. razreda, ki jih je označevala vijolična barva. Skupina je lepo podala tri doživete recitacije: Krof, Na potepu in Hokus Pokus. Izstopal je otrok v vlogi čarovnika, ki je prepričljivo odigral svojo vlogo. Tudi oni so želi zasluženi aplavz.
Povezovalne plesalke so končno privabile na oder še peto skupino učencev 7.
in 8. razreda, ki jih je predstavljala modra barva. Oni so prepletali recitacije Na pot, Modrijani, Slovenščina, s pesmijo Na morju vse lepše je. Trud je pustil svoj pečat: otroci so z jasno izgo-varjavo prepričljivo nastopali. Vsa pohvala učiteljem in seveda učencem! Kakor jagoda na sladici se je šolska predstava zaključila s skupno pesmijo Naše geslo.
Vsa pohvala učiteljicam za lepo zamisel in režijo tako pisanega programa. In vsem, ki so na katerikoli način sodelovali pri pripravi scenarije, video, luči in zvoka, razstavnega prostora v učilnici »Angelce Klanšek«,
ljici Ireni Poglajen, in preko nje vsej šoli, prisrčno zahvaljujeta in izrekata občudovanje za ves trud. Napovedovalka je pova-
bila še prisotne goste, da se pridružijo s pozdravi. Najprej je predstavnica Veleposlaništva R. S. v Buenos Airesu, gospa Petra Česen Čatar, izrekla čestitke Balantičevi šoli in podala priznanje njenim graditeljem za uspešno delo. Za njo je izrekla čestitke v imenu šolskega referata Zedinjene Slovenije, ga. Ani Klemen Boltežar, ki je poudarila veličino izvršenega dela in izrazila željo za nadaljnje delo v prid prihodnjih rodov.
Ob zaključku predstave je voditeljica šole povabila goste in predstavnike domačih organizacij, naj se pomaknejo v učilnico, za blagoslov in poimenovanje po ustanoviteljici in dolgoletni učiteljici Angelci Klanšek. Msgr. dr. Jure Rode je izrekel uvodne besede in blagoslovil prostor, ki je bili za to priložnost odlično
pripravljen. Na steni so visela priznanja, slike in portret gdč. Angelce. Njen nasmejan obraz nas je gledal in občutili smo njeno toplino pri srcu, kot da bi bila prisotna, kar v duhu je bila. Hvala gdč. Angelca za VSE! Bog naj Vam poplača vso ljubezen, ki ste jo vložili v delo in za zgled zveste Slovenke in katoličanke.
Skrbni starši so poskrbeli za bogat prigrizek in pijačo. V prijetnem kramljanju se je slavje končalo pozno v noč.
plesne povezave in pri grafičnem oblikovanju programa.
Besedo je prevzela napovedovalka in povabila na oder predsednika Doma; podelil je voditeljici šole, gospe Ireni Poglajen, spominsko ploščo, ki je zabeležila 65. letnico obstoja šole. Prebrala je obširno pismo Balantičevih sester iz Kamnika - Slovenije, kjer se vodite-
Za tako skrbno in lepo pripravljeno praznovanje, ki je gotovo zahtevalo ogromno dela, izrekam iskrene čestitke vsej družini Balantičeve šole. Bogu se zahvaljujemo, za takšno slavje.
Živijo o.š. Franceta Balantiča. Še na mnoga leta!
Ani Klemen Boltežar
Fotografije: Lučka Oblak Čop
Svobodna_2016_nro_42.indd 5
25/10/16 15:12
Stran 4	22 de septiembre de 2016 • N° 36
POTOVANJE
V prelepi dolini Punilla
Večja skupina Slovencev, iz raznih naših domov, smo se odpravili na pot v te zelo zanimive kraje. Vsa priprava je bila v rokah naše znane organizatorke Pavle Kovač. Hvaležni smo ji, da nam je omogočila preživeti nekaj brezskrbnih dni.
Pot se vije iz mesta Cordoba preko Capilla del Monte in prav mimo »Hanželiča«. Mi smo se ustavili v Villa Giardino in se tam nastanili v zelo lepem hotelu Luz y Fuerza. Imeli smo udobne sobe in tudi prostore za oddih in zabavo. Izrabili smo jih za prijateljske pogovore, igranje kart, pa tudi tu in tam za kakšno kavico. Med
nami je vladalo pravo prijateljsko vzdušje. Dobro smo se razumeli. Hrana je bila zelo okusna in obilna.
V	okolici hotelov je bilo mnogo športnih prostorov in tudi zelo velik park.
V	pokritem poslopju je bil celo bazen s toplo vodo. Ta hotel je bjl naša izhodiščna točka za izlete. Še prej naj povem, da ima ta kraj kar 6000 prebivalcev. Vse to se je razvilo v zadnjih 40-ih letih.
Začnem pri izletih v okolico mesta La Falda (36.000 prebivalcev). Prva pot nas je peljala do tako imenovanih sedmih slapov. Ti
so posledica velike zajezitve, ki daje vodo vsej okolici, ki je zelo lepa in je pripravljena za turiste in tudi lokalne »weekenderje«. Od tam smo šli do Doma Betania, ki ga je ustanovil pred petdesetimi leti Nemec, pater Godofredo Bauer, član reda Svete družine. Ta dom je namenjen duhovnim vajam in tudi počitniškim kolonijam dijakov, redovnic, redovnikov, itd. Osebno sem imel priložnost, da sem ga obiskal, ko je bila zgradba ravno končana. Vse naokoli je bilo prazno, brez dreves in tudi brez naselja. Danes je pa vse zagrajeno in poleg doma je lep gozd s kapelico posvečeno Materi ubogih.
Ob drugi priložnosti smo v La Faldi obiskali slavni hotel Eden: Zgrajen je bil koncem 19. stoletja. Zgradili so ga po vzorcu takrat najmodernejših evropskih hotelov. Imel je lastno elektriko, tekočo vodo, sobe vsaka s svojo kopalnico, itd. Tja so hodili samo imenitni ljudje. Gostje so bili celo Albert Einstein, princi iz Saboye, razni diplomati. V času druge svetovne vojne so se tam zbirali tudi generali in ministri tretjega rajha. Z menjanjem lastnikov je počasi postal zapuščen in so ga v 70-ih letih ljudje ople-nili. Sedaj ga občina obnavlja in ga obiskuje mnogo turistov. Ogled je zelo poučen.
Imam še veliko zanimivega v mošnji spominov. A da ne bom predolg, jih bom kar na hitro obral. Med hribi nad La Cumbre smo opazovali veliko zajezitev, ki je rezervoar vode za vso okolico, celo za Capilla del Monte.
Zanimiv je bil obisk v Estancia El
Rosario, kjer izdelujejo znane alfa-horje in marmelade. Pravijo, da je tam začela, pred več kot sto leti, neka Nemka izdelovati prve marme-
lade. Imela je nasajenih 800 sadnih dreves. Vsak večer so vsi molili rožni venec in od tam pride ime današnjemu podjetju.
Tam blizu je na hribu visok kip Kristusa, ki z razprostrtimi rokami blagoslavlja te kraje. Do vrha hriba je križev pot. Nekateri mlajši so se povzpeli do vrha, drugi smo pa obiskali manjšo cerkvico, zgrajeno na kraju, kjer je že okoli leta 1600 bila skromna kapelica.
Bilo bi še mnogo, mnogo zanimivosti, a zaključujem in znova poudarjam, da je bilo vse lepo in smo v prijateljskem duhu preživeli lep čas in celo vreme nam je bilo naklonjeno. Upam, da se bodo podobni izleti še kdaj ponovili in vnovič vsa čast naši voditeljici Pavli.
-r. -č.
Darilo, ki ga ne moreš kupiti
Lucija Rožman je svojemu bratu Bernardu ob mašni-škem posvečenju želela podariti nekaj, česar se ne da kupiti. Ročno je prepisala Sveto pismo, nastala je lično izdelana in skoraj devet kilogramov težka knjiga na 1690 straneh.
Lucija je začela prepisovati že 5. decembra 2014. »Sveto pismo je zame knjiga življenja, v kateri najdeš odgovore za vse življenjske situacije, kjer najdeš vsa navodila, pravila in predvsem, kjer najdeš srce oziroma samega sebe,« pravi Lucija. »Nobene druge knjige ni, ki bi bila bolj temeljita, bolj sistematična, bolj modra in kjer bi našel samega sebe. Zato sem želela prepisati Sveto pismo, ker boljše knjige, ki bi ti povedala, kdo si, kaj si in kako iti skozi življenje, preprosto ni.«
Pravi, da je ta dar skromen prispevek k temu, da bo brat vedno vedel, da ga podpira pri odločitvi za duhovniški poklic in mu stoji ob strani, »predvsem pa, da se bo zavedal, da ni sam, da je On, ki ga je poklical v to službo in poslanstvo z njim in se nima ničesar bati,« je prepričana.
Prepisala je novi prevod Jeruzalemske izdaje Svetega pisma in za to potrebovala leto in pol. Vsako poglavje je začela z lepo inicialko. »To je bilo leto in pol najbolj polnega, vsebinsko bogatega življenja - zaspala in vstala sem z mislijo na Sveto pismo.«
Brat Bernard za podvig ni vedel. Da je pri prepisovanju ne bi »zasačil«, je na vrata svoje sobe napisala listek s prepovedjo vstopanja. »A ker me je večkrat povabil, da bi šla v hribe ali teč in nisem imela časa, je spraševal, kaj počnem v sobi. Pa sem mu odgovorila, da delam projekt. Seveda je bil njegov odgovor, da je to gotovo projekt 'sitna baba',« v smehu pripoveduje Lucija.
»Sprva, ko je darilo dobil, ni dojel, a ko je prišel do resnice, je bil močno ganjen, presunjen, kar je pokazal s solzami in cmokom v grlu, ko se mi je zahvalil. Zame je bilo to najlepše darilo, saj vem, kaj pomeni njegova solza in cmok v grlu,« pravi novomašnikova mlajša sestra.
NAŠE KNJIGE
- V poglavju O BISTVENEM je spet na kratko nekaj pribito: ko bi vse človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa ne bi imel itd. Pisatelj s tem opominom v spominu ošvrkne cerkvenega dostojanstvenika, ki naj bi imel vse pogoje, da se kar naprej gor, na višje položaje, vzpenja. Kdo je v tem primeru heretik, naj bi bralec lahko sam hitro spoznal.
Ko drugod govori O NARAVI ŽIVLJENJA, nas pisec takoj (prijetno?) preseneti, ko pove, da je življenje popotovanje od nezavedajoče se vsevednosti (komu ne bi ob tem zrastel greben) k, Bog se nas usmili, vsezavedajoči se nevednosti. Pa smo spet tam: na človeški nižini. Prepričani vernik s takim dvoumnim stališčem ne hodi vštric, a modrec ga zavrne, da je delati dobro iz strahu, preračunljiva strahopetnost, in da nima vere, kdor trepeta pred večnim pogubljenjem. Ta trepet naj bi bil heretičen in zato nedovoljen.
Zdaj pa na kratko nekaj O ČLOVEKU. Neki pridigar (izmišljena prispodoba pisatelja?) je poveličal božjo modrost, ki da je ustvarila človeško bitje kot krono stvarstva (in to naj bi bila kriva vera gorečega heretika, gorečega pridigarja?), kajti starosvetni župnik (spet prispodoba?) je k vznesenemu govoru hitro pripomnil, da »le malo pod opico« in je razburjenemu mladeniču, ki je to slišal, še navrgel: »Vse je odvisno od pogleda!«. Kje in v čem je zdaj herezija? Ne vem.
In še O MEDITACIJI (in mimogrede, me boli, ker zanjo ene same primerne besede v slovenščini ni), ki da je (zdaj že ne?) vrhunska pot do duhovne samouresni-čitve, za vernike pa najvišja oblika molitve. Pa za zgled in oceno, ki ju pisatelj o meditaciji sproži in pove v primeru preprostega človeka, ki se je bil meditaciji predal, a ga ta nikakor ni olajšala in se je zato bil spet k menihu zatekel (kot klicaj: pri Petru Peršinu menihi vsepovsod in
Nikdar - Never - Nunca (3)
se vprašam, od kod vse to). Ta, menih, mu je odgovoril o pretirani disciplini, ob kateri človečnost lahko izpuhti. In meditacija naj bi bila za Peršina spet ena od herezij. In je res, da me je pisatelj s svojimi zgodbami o hereziji privlačil kar ponekod.
Zdaj naj pa Vladimir Gajšek svojo zgodbo pove, ki da je nekje globoko zasidrana v njem, a dobro ne ve, kje neki in kdaj neki, a spet ne kar tako in, ko tako govoriči, se vprašam, ali se je kot pisatelj v teorijo o relativnosti vsega zaljubil. In ne ve, ali ja, ali ne. Pa še nekaj o štirinajstih rimah, za katere že ne ve, koliko jih je bilo. In tako se mu tudi zamaje, ko omenjati začne vse kraje, za katere ne ve, kje da je bil in tudi ne, kdaj da je bil. In že ne ve, če ni vse le gola izmišljija. In bi jaz pristavil, da je res v človeku želja, da se o sebi razpiše, a Vladimir Gajšek ne more odtipkati podobe, ki mu polje skozi kri in ga prešinja kot (skriti) »Deus absconditus«. In je res, da mu ne uspe popolnoma okrasiti zgodbe »iz zaumja«, ki da mu pleše po glavi. In nekaj vrstic potem prizna, da bi rad nekaj zapisal v knjižni slovenščini in se obenem sprašuje, kakšne štorije naj »čveka« samemu sebi, ali pa Ani po evropsko ali pa Evi le po njujorško ali po dunajsko. Pisatelj prizna, da bi se rad pri vsem tem »považil« in tako spet govori (na strani petnajsti) o čudni spremljavi neskončnega »niča«. Imam vtis, da nalašč z različnimi protislovji, ki skušajo vzbujati pozornost nepozornega bralca, da se ta malo globlje zamakne v misli (Vladimirja Gajška) in da nitek le-teh ne izgubi in da se branju, ki ga več ne privlači, ne umakne. In, da se to ne zgodi, Vla-di--mir sproži spomin na pisce različne, ki jih svet za veličine ima: Balzac in Marcelo Proust pa Camus z Don Kihotom in z Borgesom vred; in medtem, ali še prej, bralca omami z besedami in pojmi ne toliko znanimi, kot so, na primer: bobnarji zgodovine in lajnarji domovine in po rumpel-
kamri povedati želi še nekaj iz časov klasične gimnazije. In vse to, da se zgodbice, ki so v piscu tičale in ga tiščale, dokler se niso razrastle v pripoved, ki da je zdaj pred bralca očmi. In, da se je v domislicah svojih razkazal, bi pritrdil tudi jaz.
Za konec pa nekaj k UVODu Roka Finka, kjer lahko beremo jedrnate razmisleke o različnih pojmih, kot so nikdar, nikoli pa nič in neskončnost, in njihovi protislovi, vse v povezavi z naslovom »izdane« NEVER knjižice pri SKA. Knjižica, ki se zdi majhna, ampak je tako nabita s čimerkoli, kar se poezije, proze in celo filozofije tiče. Naslov v treh jezikih, ki ga Rok kar zgovorno in pronicljivo zagovarja. Obenem omenja brezup našega izseljenstva, da bi nam kdajkoli, se pravi nikoli, slovenščina tako tekla, kot onim doma. In zagovarja naše izdajanje publikacij v našem jeziku, obenem z drugimi, za nas že ne tako tujimi.
Meni se je ob tem utrnila misel s takšnim predlogom: SKA naj res pobuja večjezično izdajanje svojih publikacij. Ali v njih, da imajo prevodi, predvsem poezija (tudi pesniški stvori), ob sebi natiskan tudi izvirnik v slovenskem jeziku. Primerjava izvirnika s prevodom, istočasno na istem mestu, bo učinkovita metoda in pobuda, s katero bi neprisilno vnašali svoj, naš jezik, tako v pogovorni različici, kot tudi v pravilni, slovnični obliki; ponovim, vnašali med zavedne Slovencev potomce. Ko sem proti koncu NEVER-ja prebiral Gregorja Papeza (sic 1) kastiljščino pod različnimi naslovi, kot so tile: Viento, Al sur, Los chanchos, Escollera pa v slovenščini Pluti, sem se že skoraj jezil z vprašanjem: Zakaj ni le-tistih tudi v slovenskem prevodu; pa še z rimami, asonancami in v tekočem ritmu. Dobro: nekoliko jeziti se, večkrat lahko tudi pomeni hvalo dajati za dobro opravljeno delo!
(CRTIMIR je nekdaj bil, a zdaj kot IHTA gre naprej)
(Konec)
Svobodna_2016_nro_36.indd 4	20/09/16 15:08
SVOBODNA SLOVENIJA • 22. septembra 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
NA LESTVICI EKONOMSKE SVOBODE
Slovenija je na lestvici ekonomske svobode instituta Fraser, ki jo objavlja Visio institut v sodelovanju z Mrežo ekonomske svobode, letos med 159 državami zasedla 97. mesto. Po šestih letih padanja na lestvici je napredovala za 14 mest. Najslabše se je odrezala glede obsega državnega aparata in regulative, bolje pa ji je šlo pri svobodi mednarodne trgovine, trdnosti valute in pri pravnem sistemu.
(PRE)VEČ SMRTNIH ŽRTEV NA AVTOCESTAH
Na slovenskih avtocestah je samo v prvih šestih mesecih letos umrlo 15 ljudi, kar je izredno zaskrbljujoča številka. Toliko ljudi v povprečju na slovenskih avtocestah umre v celem letu, zato se letošnja črna bera utegne precej dvigniti nad to povprečje.
NAJ PLANINSKA KOČA
V letošnji poletni akciji Naj planinska koča so planinci za najbolj priljubljenega izbrali Valvasorjev dom pod Stolom, ki je ta naslov osvojil že pred dvema letoma.
DRUGA NAJVEČJA V DRŽAVI
Univerza v Mariboru je slavila 41-letnico svojega nastanka, potem ko se je leta 1975 šest visokošolskih zavodov v Mariboru povezalo v enotno ustanovo. Omenjeni visokošolski zavod, ki ga trenutno vodi rektor Igor Tičar, je danes s 17-imi fakultetami, študentskimi domovi in univerzitetno knjižnico ter 15.000 študenti druga največja univerza v državi.
PRESTAVILI BODO CESTO MIMO LETALIŠČA
Stekla so 2,6 milijona evrov vredna gradbena dela za prestavitev glavne ceste mimo brniškega letališča. Začetek del si je ogledal tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je izpostavil, da so v tem mandatu uspeli zagotoviti več sredstev za urejanje cestne infrastrukture. Zato lahko uresničijo tudi ta, 18 let načrtovan projekt, ki bo omogočil razvoj letališkega mesta.
ZAČETEK KONCA
Po vsem svetu se vrstijo odzivi nad evtanazijo, ki so jo v Belgiji prvič izvedli pri otroku. Takšno ravnanje otrokom odvzema njihovo pravico do življenja, je za Radio Vatikan dejal upokojeni nadškof in ustanovitelj akademije za življenje kardinal Elio Sgreccia. Odločitev za evtanazijo je v nasprotju z nauki vseh veroizpovedi, pa tudi s slehernim človeškim nagonom. Predvsem mladoletne osebe bi najbolj potrebovale moralno, psihološko in duhovno oporo, je prepričan. Začetek konca, smo lahko v odziv na evtanazijo otroka brali na različnih družbenih omrežjih. Belgija je sicer edina država na svetu, ki dopušča tudi evtanazijo mladoletnih oseb, če te izrazijo izrecno željo in so po oceni zdravnikov »primerne za takšen poseg«. Željo otroka mora po zakonu, sprejetem leta 2014, potrditi več izvedencev; odločitev morajo podpreti tudi starši. Nizozemska in Belgija sta bili prvi državi na svetu, ki sta leta 2002 uzakonili evtanazijo. Leta 2009 jima je sledil še Luksemburg.
EVROPSKA ZVEZA IŠČE IZHOD
Voditelji 27 članic Evropske unije so se na neformalnem srečanju v Bratislavi zavezali, da si bodo prizadevali za uspešno povezavo in povrnili zaupanje državljanov vanjo. Sprejeli so načrt s konkretnimi ukrepi in cilji, na katere naj bi se Evropska unija v prihodnjih mesecih osredotočila. »Odločeni smo, da z 27-imi članicami naredimo uspešno Evropski unijo.« To so voditelji zapisali v skupni izjavi ob koncu srečanja, na katerem so govorili o prihodnosti povezave po odločitvi Velike Britanije za izstop. Voditelji želijo državljanom Evropske unije v prihodnjih mesecih ponuditi vizijo privlačne povezave, ki ji lahko zaupajo in jo podpirajo.
MERKLOVA NAZADUJE
Krščansko-demokratska unija CDU, ki jo vodi nemška kanclerka Angela Merkel, je na nedeljskih volitvah v zvezni deželi Berlin dosegla najslabši rezultat v zgodovini. Podprlo jo je zgolj 17,6 odstotka volivcev. Na prvem mestu so ostali socialdemokrati SPD z berlinskim županom Michaelom MGllerjem, ki so prejeli 21,6 odstotka podpore. Alternativo za Nemčijo AfD pa je obkrožilo 14,2 odstotka volivcev.
VOLITVE V RUSIJI
Vladajoča stranka Enotna Rusija si je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Rusiji zagotovila absolutno
PISALI SMO PRED 50 LETI
POGOJ NARODOVEGA ŽIVLJENJA
Narod, ki hoče živeti, mora biti samozavesten. Drage mu morajo biti domače šege in običaji, noše in lepe navade. Narod, ki sebe ne ljubi ter ne spoštuje, ni vreden obstanka. Ako na sebe ni ponosen, je izgubljen. Ljubezen in navdušenje do naroda je poglaviten pogoj narodovega življenja. Z njim se prebuja, raste in cvete; brez njega se pogrezne v grobno temo.
Anton Martin Slomšek
SLOVENCI V ARGENTINI
Blagoslovitev novega Slomškovega doma.
V nedeljo, 11. septembra, je bilo v Ramos Mejii pomembno slovensko narodno slavje: blagoslovitev novega Slomškovega doma, ki je lahko v ponos ne samo arhitektu, ampak vsej slovenski izseljenski skupnosti. ...
Po prihodu blagoslovitelja msgr. Oreharja v spremstvu gg. Janeza Kalana, Janka Mernika in dr. Alojzija Starca, botre ge. Kati Potočnikove in botra Hermana Zupana je spregovoril tople pozdravne besede pisatelj dr. Jože Krivec vsem, ki so ob peti obletnici življenja in delovanja Slomškovega doma prišli na to pomembno slavje, z iskreno željo, »naj bi nas današnji dan znova trdno povezal v bratski ljubezni, v topli slovenski domačnosti ter da bi iskro te svetle luči odnesli tudi s seboj v svoje domove kot najdražje s tega praznika«. ...
Razstava slovenskega tiska v Slovenski vasi.
Bila je v soboto 3. in v nedeljo 4. septembra. Pripravilo jo je Društvo Slovenska vas. Na njej so sodelovale naslednje založbe: Svobodna Slovenija, Dušnopastirska pisarna, Slovenska kulturna akcija, Družabna pravda, Slovenski lazaristi, Južnoameriška Baragova zveza, Gibanje za slovensko državo, Slov. protikomunistični borci, SFZ in SDO, Slovenska tiskovna družba Baraga, Rožmanov dijaški zavod v Adrogueju ... V vsem je bilo razstavljenih okoli 270 slovenskih knjig z drugimi številnimi slovenskimi publikacijami. Bila je to brez dvoma največja razstava slovenskega tiska, kar smo jih doslej imeli.
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Tineta Javorška in ge. Francke roj. Stanonik v Ramos Mejii se je rodil dne 4. Septembra sinček, ki bo pri krstu dobil ime Valentin Marijan.
(Svobodna Slovenija, 15. septembra 1966 - št. 37)
večino. Osvojila je več kot 54 odstotkov podpore, in dobila 338 od 450 sedežev v parlamentu. Sledijo komunisti s 13,5 odstotka podpore, ultranacionalistična Liberalno-demokratska stranka je osvojila dobrih 13 odstotkov glasov, Pravična Rusija pa dobrih 6 odstotkov. Druge stranke niso presegle pet odstotnega praga za vstop v parlament. Volitve v Rusiji so tudi tokrat zaznamovale prevare. Člani volilne komisije naj bi skozi elektronske bralnike glasovnic večkrat puščali iste glasovnice, prav tako pa naj bi nekateri volili večkrat. Vse to pa so posnele kamere.
Z BEGUNCI
Svetovni voditelji so se pred 71. zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov zbrali na vrhu o beguncih in migrantih. Na koncu so sprejeli politično deklaracijo, ki naj bi prispevala k bolj usklajenemu in boljšemu pristopu k reševanju begunske krize. Ob tem je Visoki komisariat Združenih narodov za begunce predsedujočim predal globalno peticijo With Refugees oziroma Z Begunci, v njej pa je države članice pozval k zavezi, da pomagajo vsem, ki bežijo pred konflikti in preganjanjem.
RESUMEN DE ESTA EDICION
ESLOVENIA INTEGRADA
En Eslovenia el 15 de septiembre es un día de fiesta nacional. Se conmemora el aniversario del acuerdo de París, que en 1947 devolvió a la entonces Yugoeslavia gran parte del territorio de la Primorska, aunque una región importante, incluidas las ciudades de Gorica y Trst (Trieste) quedaran fuera de sus fronteras. Nuestro pueblo siempre buscó la unión y la integración de todas sus partes. Pero al final de la primera guerra mundial Primorska quedó íntegramente en los límites del estado italiano. Hubo entonces mucha presión para asimilarlos. Eso recrudeció con el advenimiento de fascismo. El idioma esloveno fue prohibido en las escuelas e incluso en las iglesias. Ser esloveno y defender sus derechos era convertirse en enemigo y perseguido. Hasta los apellidos fueron "traducidos" al italiano, para borrar todos los vestigios de nuestra nacionalidad. Por eso el 15 de septiembre es una fecha de alegría, júbilo y de orgullo nacional. (Pág. 1)
A LA CABEZA DE LA UEFA
Sabemos que las instituciones de fútbol, acusadas y sacudidas por la corrupción, tratan de encontrar un camino que les devuelva la credibilidad perdida. La UEFA, que integra el futbol de toda Europa, no es la excepción. El cambio de dirigentes llevó a la cabeza de esa potente asociación a un dirigente esloveno: Aleksander Čeferin, quien la semana pasada fue elegido presidente por 42 votos contra 13 de su oponente holandés Michael van Praag. Tras la investidura Čeferin expresó su orgullo y también el orgullo de que un pequeño país, casi desconocido, sea puesto al mando de la asociación del futbol más potente del mundo. Por supuesto prometió una acción positiva y transparente. (Pág. 1)
LA JUVENTUD AL FRENTE
El festival religioso de Stična comenzó hace 35 años como un humilde encuentra de jóvenes, que entre rezos, cantos, bailes y talleres de reflexión y trabajo, se juntaron en la vieja abadía de los padres cisterci-anos. Hoy día es el encuentro juvenil más importante de Eslovenia. Concurren miles de chicas y muchachos, acompañados por sus sacerdotes y obispos, que convierten un día en la jornada llena de espiritualidad, trabajo y alegría. Este año se congregaron bajo el lema "Soy la herramienta de la misericordia de Dios" y hasta recibieron la visita del presidente de la República, Borut Pahor. (Pág. 2)
65 AÑOS DE TRABAJO Y AMOR
El curso de idioma esloveno "France Balantič", que funciona en el ámbito de Naš dom de San Justo, cumple 65 años de esforzada y fructífera labor. En todos estos años muchos maestros dedicaron su tiempo, para despertar en los pequeños el sentimiento de amor por sus raíces y cultivar el idioma y las costumbres de sus antepasados. El pasado 27 de agosto se festejó el aniversario con un encuentro lleno de alegría, cantos y color. El las alocuciones se destacó la figura de la "gospodična Angelca", quien fuera por muchísimos años el alma mater de la institución. Se impuso su nombre a una de las aulas, para que siempre sea recordada con amor. (Pág. 3)
POR LOS CAMINOS DE PUNILLA
Un grupo de paisanos, coordinados por Paula Kovač, realizó una excursión a las sierras de Córdoba. El lugar elegido fue Villa Giardino, en el valle de Punilla, uno de los más llamativos de la región. Desde allí realizaron numerosas excursiones, visitando lugares de interés, paisajes hermosos y disfrutaron del aire y el paisaje cordobés. El ambiente del grupo fue fantástico y entre charlas y juegos transcurrieron los días de descanso. Volvieron con la idea de repetir cuanto antes esta hermosa experiencia. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar,Minka Balantič in Tilka Jesenik, Ani Klemen Boltežar, Lučka Oblak Čop, Vladimir Jurij Voršič in Pavla Kovač Škraba.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1300.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.930,-; beli papir $ 2.190,-; Bariloche; $ 1.625,-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.-US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
Svobodna_2016_nro_36.¡ndd 5	20/09/16 15:08
Stran 6
22 de septiembre de 2016 • N° 36
MALI OGLASI
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs.
OBVESTILA
ČETRTEK, 22. septembra:
Z.S.M.Ž. San Martin vabi na sestanek v Domu ob 16. uri. Imeli bomo praznovanje in tombolo.
SOBOTA, 24. septembra:
Slomškova proslava; ob 9,30 sv. maša, nato igra »Sneguljčica« v izvedbi Baragove šole.
Koncert mešani pevski zbor San Justo ob 45. obletnici v Našem domu San Justo ob 20,30.
NEDELJA, 25. septembra:
64. Mladinski dan v Slovenski vasi.
NEDELJA, 2. oktobra: 50. obletnica Z.S.M.Ž. ob 16. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 8. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 9. oktobra: SLOVENSKI DAN in obletnica Našega doma v San Justu.
PONEDELJEK, 10. oktobra:
Romanje v San Nicolás. NEDELJA, 16. oktobra: Sv. Birma in materinski dan.
Svobodna_2016_nro_36.¡ndd 6
A
SLOVENCI IN ŠPORT
PLEZANJE DO MEDALJ
Slovensko športno plezanje ima dve novi svetovni junakinji. Še ne polnoletna Janja Garnbret je nova svetovna prvakinja v težav-
zlato kolajno na članskih svetovnih prvenstvih ter prvo v zadnjih 15 letih. Pred tem je zlato
Janja Garnbret
nostnem plezanju, Mina Markovič pa je največji dosežek Garnbretove dopolnila z bronasto kolajno za popoln slovenski večer na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Parizu.
Garnbretova, ki bo naslednjega marca dopolnila 18 let, je na svojem prvem svetovnem prvenstvu v članski konkurenci osvojila naslov svetovne prvakinje. Pred tem je v mlajših kategorijah osvojila vse, kar se je osvojiti dalo. Gre za šele drugo slovensko
Mina Markovič
kolajno na svetovnem prvenstvu leta 2001 v Winterthuru osvojila Martina Čufar, ko je bila Garnbretova stara komaj dve leti ...
ZLATO ZA EKIPO IN POSAMEZNIKA
Slovenska padalska reprezentanca, ki je nastopala na padalskem svetovnem prvenstvu v Chicagu, se je v postavi Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan vrnila z zlato medaljo v ekipnih skokih. Tako
medaljo je Slovenija imela že v Dubaiju leta 2012. Tokrat so Slovenci s suverenimi skoki slavili pred Rusi in Kitajci.
Toda ekipno zlato ni bil končen izkupiček kolajn, za drugo zlato slovenske odprave je poskrbel 45-letni Tržičan Uroš Ban, ki je brez nihanj in s konstantnimi skoki opravil z vso konkurenco in se veselil svoje prve zlate posamične medalje na svetovnih prvenstvih v skokih na cilj.
NASLOVI MLADEGA PRVAKA
Mladi Koprčan Toni Vodišek je naslovu evropskega prvaka do 18 let v kajtanju (zmajar-stvo na vodi) v razredu formula kite, ki ga je maja letos osvojil v italijanskem Caglia-riju, v Weifangu na Kitajskem dodal še naslov mladinskega svetovnega prvaka do 18 let. Na prvenstvu, ki je potekalo med 9. in 15. septembrom, je Vodišek prvenstvo zaključil z naslovom mladinskega svetovnega prvaka, z osmim mestom v absolutni razvrstitvi in četrtim mestom v kategoriji do 21 let.
BREZ ZMAGE ZA POKAL DAVIS
Slovenska teniška reprezentanca je izgubila vseh pet dvobojev s Portugalsko ter zato izpadla iz prve evroafriške skupine Davisovega pokala.
Slov. srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka
sporoča, da bo, zaradi dejavnosti v okviru birme in obiska škofa msgr. dr. Štumpfa, pouk z dne 15. oktobra prestavljen na soboto 8. oktobra.
svobodna.ba@gmail.com
OSEBNE NOVICE
Nova diplomantka
25. julija je Tatjana Rožanec dokončala študije na katoliški univerzi UCA in ^prejela naslov »traductora pública« za angleški jezik. Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Poroka
V cerkvi Inmaculada Concepción v Villa Devoto sta se 5. avgusta poročila Aleš Kogovšek in María Belén Larghi. Za priče so bili njuni starši Zofija in Ivan Kogovšek ter María Alejandra in Hugo Larghi. Novoporočencema želimo obilo sreče!
20/09/16 15:08