Poštnina plačana v gotovini / Posamezna Številka stane 1.* 'C. sr C. e od vsake take politike, ki jo vodijo nam nasprotni pokreti, nam take politične gonje treba ni. Naše članstvo in naši ljudje imajo osnovni program zapisan v svojih čistih srcih, ki jim v javnem življenju za vsak slučaj s pre- cizno jasnostjo narekuje, kaj jim je storiti. Naše članstvo čuti s katoliškim narodom in z njim misli eno. Mi zato nimamo svoje politike, za nas vodi politiko narod. ZZD gre zato vselej z narodom in vsaka strankarska propaganda je zanjo odveč. ZZD svojemu članstvu ne veže volilne svobode, nasprotnim ne preti po zgledu drugih laži-stro-kovnih pokretov s terorjem. Za člane ZZD je iz rasti in programa organizacije bitno določeno stališče: Tudi članstvo ZZD s katoliškim narodom. NAŠ PROGRAM IZKLJUČUJE DOSEDANJO POLITIKO Mi ne gremo s strankami, mi gremo z narodom. Po našem gledanju je strankarsko politično in parlamentarno življenje v sodobnem življenju narodov otrok liberalizma. Mi smo pa vstali k življenju vprav kot odpor proti razkrajajočemu liberalizmu. Njegov pro-tivnik smo! Z mnogimi sorodnimi pojavi v sodobnem svetu vzporedno delamo na njegovi zrušitvi. Rušimo njegovega duha, pa tudi njegove oblike javnega izživljanja. V našem programu je zato tudi likvidacija strank in parlamentarizma v dosedanji obliki. Če smo pa tako nasprotniki sedanjega političnega sistema, je več kot glupo, očitati nam političnost v dosedanjem umevanju stvari. MI SMO PROTI STRANKARSTVU Stranke so se rodile in zrastle na sredobežnih silah liberalizma, mi pa smo usmerjeni samo sredotežno v narodno celoto in proč od njenega drobljenja. Le gnili liberalni strankarski sistem se more igrati tisto laži-demo-kracijo, ki pusti v narodu in državi na (Dalje na 2. strani!) Zastopnik delojemalcev: Svetek Franc, uradnik, Celje. Nadzorni odbor ekspoziture v Murski Soboti: Zastopnik delodajalcev: Čeh Franc, trgovec v Murski Soboti. Zastopnik delojemalcev: Bajlec Franc, odvetnik v Murski Soboti. Na mesto razrešenih organov je po-stavljena z istim odlokom nova sam» uprava iz sledečih članov: Člani zastopniki delodajalcev: Ogrin Ivan, stavbenik v Ljubljani, namestnik Curk Matko, stavbenik v Ljubljani. Kavka Karel, stavbenik v Ljubljani, namestnik dr. Ahačič Kozma, indu-strijalec v Tržiču. Hren Ignacij, industrijalec na Vrhniki, namestnik: Lukič Franc, trgovec v Ljubljani. Zastopniki delojemalcev: Globočnik Rajko, posojil, uradnik — Ljubljana, namestnik: Rostan Ivan, strojni stavec, Domžale. Luzar Franc, strokovni tajnik ZZD, Ljubljana, namestnik: ing. Košir Vinko, uradnik Gospodarske zveze v Ljubljani. Bercieri Avgust, uradnik kina »Union«, Ljubljana, namestnik: Jonke Jože, urarski pomočnik, Ljubljana. Nadzorni odbor podružnice v Mariboru: Člani: Zastopniki delodajalcev: Kovačič Ivan, steklar, Maribor, namestnik: Sluga Ivan, veletrgovec, Maribor. Zastopniki delojemalcev: Čepe Adolf, tkalec, Pobrežje-Maribor, namestnik: Mastinšek Franjo, pod-uradnik uprave mestnih podjetij, Pobrežje-Maribor. Nadzorni odbor ekspoziture v Celju: Člani: Zastopniki delodajalcev: Gologranc Konrad, stavbenik, Celje, namestnik: Golob Karel, mizar, Ga-berje-Celje. Zastopniki delojemalcev: Lenardon Zvonko, uradnik Ljudske posojilnice, Celje, namestnik: Žagar Janko, delavec Mestne elektrarne, Celje. Nadzorni odbor ekspoziture v Murski Soboti: Člani: Zastopniki delodajalcev: Čeh Franc, trgovec, Murska Sobota, namestnik: Kološa Janez, čevljar, MurSka Sobota. Zastopniki delojemalcev: Brumec Joško, od vet. koncipient, Murska Sobota, namestnik: Tuš Mirko, organist, Murska Sobota. Nova samouprava je v kolikor se tiče delodajalcev sestavljena predvsem iz vrst pripadnikov katoliške narodne skupnosti, glede delojemalcev je pa sestavljena iz vrst Zveze združenih delavcev, kar smatramo za najboljše jamstvo, da bo ta velevažna socialna ustanova za blagor vsega slovenskega delavstva v bodoče služila svojemu vzvišenemu namenu in onemogočila, da se na žuljih našega zavednega delavskega stanu ne bodo redili in ga za-strupljevali s tujerodno miselnostjo razni zbornični birokrati. (Nadaljevanje s 1. strani) površje in v življenje razne razkrajajoče in. demoralizira joče sile, ki potem celoti v temeljih izpodkopavajo njeno zdravo življenje. Puščati tak sistem je zločin nad domovino. Tako kakor v imenu svobode nikoli ne bomo odpirali ječ morilcem in tatovom, tako po svojih osnovah nikoli ne moremo biti za strankarsko politično življenje, v katerem razvratni pokreti katerekoli smeri pod firmo zlagane svobode odpirajo na stežaj vrata zločincem nad domovino. NAŠA MISELNOST ZMAGUJE Po našem prepričanju naša miselnost kljub zafrkavanjem naših nasprotnikov z velikimi koraki osvaja svet. Osvojila ga bo. Z elementarno silo duha bo raztrgala stare vezi. IZ VOLILNEGA BOJA SE SVITA NOVO OBCESTVENO GIBANJE Zdi se, da se tudi pri nas prav v tem volilnem boju, kažejo znaki postopnega previdnega prehoda iz razdejajočega liberalizma in partizanskih stremljenj k zdravi osnovi novega občestvenega gibanja in novih družbenih oblik. Zdi se, da sta si tudi tu nasproti v glavnem dve sili: na eni strani obče državni in vsenarodni pokreti, na drugi razbite in za silo zlepljene partizanske sile propadajočega »demokratskega« liberalizma, razčlenjenega v socializem, komunizem, krščanski in narodni socializem, liberalni nacionalizem itd. GRE ZA ZMAGO NOVEGA OBČESTVA V borbi za zmago v starih oblikah parlamentarizma pravzaprav ne gre več za to zmago, ampak gre, če nas ves videz ne vara za zmago novega zdravega življenja, ki naj zraste na ruševinah trhlega liberalizma. Duh novega časa gre tudi preko nas in ni mogoče da bi se temu valu karkoli pri nas zoperstavljalo še dolgo dobo. Mislimo, da prav zapišemo, če rečemo ob tem volilnem boju: življenje se bori zoper umirajočo preteklost za zdravo bodočnost. KONEC RDEČIH LAŽI: Za Novim Sadom, Dubrovnikom in Ljubljano še Belgrad G. minister za soc. politiko in nar. zdravje dr. Cvetkovič je razrešil člane belgrajske DZ, ker so tudi v tej zbornici člani sprejeli več sklepov, za katere ni bilo predpisanega števila glasov. Večina odbornikov se sej ni udeleževala. Zaradi tega je bil g. minister upravičen razrešiti svojih dolžnosti še ostale člane zbornice ter na njih mesta Komunist komunistom izprašuje Vodilni funkcijonar amerikanske komunistične stranke Andrew Smith je bil za boljševiški raj tako navdušen, da je skupaj s svojo ženo zapustil Ameriko in se podal na delo v Rusijo. Bolj-ševiki so ga z veseljem sprejeli in mu nudili razne ugodnosti, ki jih ruski delavci niso prejemali. Po nekaj letih je zapustil Rusijo in napisal knjigo: »Bil sem delavec v Sovjetski Rusiji«. Prevod te knjige je prinesel tudi »Slovenski dom«. Ta knjiga je takovpretresljiva, da je na tisoče amerikanskih komunistov pretrgalo vse vezi z boljševizmom. Zlasti pretresljiv je govor, ki ga je imel Smith pred moskovskim odborom tik predno je zapustil Rusijo. Rekel je to-le: »Tu so stvari, ki jih delate kar naprej, jaz pa, ki sem komunist ameri-kanskega kova, jih ne morem in ne morem razumeti. V Ameriki na primer delavci zahtevajo šesturni delavnik. Sovjetska Rusija pa delavcem nalaga šestnajst do sedemnajsturnik, če upoštevamo še so-botnik, kateremu se ni moči odtegniti. Veliko delavcev dela celo v dveh tovarnah po vrsti, da si tako zaslužijo tisto, česar neobhodno potrebujejo. Pri nas se stranka bori za pomoč nezaposlenim, tu pa brezposelnim ne dajejo ničesar... Celo tisti, ki imajo delo, pogosto umirajo od gladu. V Združenih državah zahtevajo komunisti zastonj jed za otroke. V Rusiji pa mora najnižja vrsta proletarcev, tista, ki ne zasluži več kakor 40 rubljev na mesec, plačevati najmanj 10 rubljev na mesec za prehrano vsakega otroka. In kaj dajejo tem otrokom? Kos črnega kruha in nekaj pomij! Amerikanska stranka se je borila za varstvo ženske v industriji. Kakšno varstvo pa uživajo ženske tu, vas vprašam? Uporabljajo se ženske za najtežja ročna dela in za najbolj mučna opravila, dajete pa jim smešno plačo. Njihova stiska je tolika, da se jih mora večina udajati prostituciji, da si tako preskrbe najpotrebnejše za življenje. V Ameriki zahteva stranka pokojnino za starce, tu pa vidite, kako stari ljudje in celo bolni starci opravljajo najnehvaležnejše posle, če jih sploh marajo vzeti na delo. Kako je to, da v Ameriki na ves glas zahtevamo odpravo otroškega dela, vi pa na kolhozih in sovhozih uporabljate otroke za najtežja dela od jutra do večera. V Ameriki se komunisti bojujejo za svobodo zborovanja, govora in tiska. V Rusiji ni nobene od teh svoboščin. Ljudstvo ne more z ničemer izražati svojega mišljenja. Vsako opozicijo pometete z oddelki, ki streljajo ljudi. Pri nas stranka z vso silo ugovarja proti Hitlerju zaradi preganjanja judovske in katoliške vere. Vi pa spreminjate cerkve v hleve! Preganjate tiste, ki skrbe za službo božjo. Vaši komsomolci mečejo kamne in gnoj v cerkvena okna. Amerikanski komunisti začenjajo stavke in orgnizirajo proletarce, da bi jim pomagali do boljših življenjskih pogojev. Če pa ljudje pri vas skušajo storiti tako zoper borne plače, ki jim jih dajete, veste prav tako dobro, kakor jaz, kaj se zgodi z njimi. V Ameriki organizira stranka obrambo malih kmetov, ki ne morejo plačati dolgov, da bi jim ne bilo zaradi tega prepustiti hiš in posestev kapitalistom. V Rusiji pa ste vzeli nesrečnim revnim kmetom vse, pa vam niso nič dolžni. Vzeli ste jim streho, polje, živino, žetev in celo motiko ter jih puščate, da mrjo od gladu. V Ameriki je stranka dajala pogu- ma stanovanjskim najemnikom, naj se ne dajo izganjati iz stanovanj. Vi pa mečete na cesto proletarca, čeprav je plačal najemnino, in dajete njegov prostor kakemu uradnjakarskemu izbrancu. \ Komunisti v Združenih državah obsojajo Mussolinija in Hitlerja zaradi političnega preganjanja in ker sta onemogočila sleherno obliko ugovarjanja. Zakaj pa vi brez sodbe streljate tiste, ki nasprotujejo vaši vladi? V Sovjetski Rusiji morajo delavci plačevati za vsak kos papirja, ki jim ga kdo izda, za najmanjšo ugodnost, ki jim je dovoljena, za krušno izkaznico, za vstopnino v parke in v muezeje. Kakšen krik bi vzdignili njihovi tovariši v Ameriki, če bi se kaj takega zgodilo tam! Na kratko: meni, skromnemu in zavednemu delavcu se zdi, da vse tisto, kar sem se naučil v Združenih državah sovražiti in proti čemur sem se bojeval, tukaj vlada, in sicer v najbolj osovraženi obliki. In nihče si ne upa vzdig- • niti glasu proti tej ničvredni vladi, ki divja po republiki proletarcev. Ah mi morda morete razložiti, kako je to in zakaj je tako?« Kranju ekspozituro borze dela! imenovati nove ljudi, ki bodo iz svoje srede zbrali upravo in prevzeli svojo dolžnost. Kakor znano, so imeli v bel-grajski DZ glavno besedo socialisti dr. Topalovičevega kova. Nova Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev, ki je postavila gmotno pomoč in preskrbovanje dela nezaposlenim delavcem na popolnoma nove temelje, predvideva tudi reorganizacijo Borz dela in njihovih organov. Poleg Osrednje Borze dela v Belgradu obstojajo posamezne samoupravne Borze dela na sedežu banovin, za Slovenijo torej v Ljubljani, za katero so predvidene podružnice in ekspoziture v Celju, Mariboru in Murski Soboti. Imenovani kraji predstavljajo važna industrijska središča v naši ožji domovini in je radi tega obstoj imenovanih organov za posredovanje dela v teh krajih vsekakor nujno potreben. Predvideva pa se tudi vzpostavitev poverjeniš tva Borze dela v Kranju. ZZD zastopa stališče, da je ta načrt vsekakor pomanj- kljiv. Mesto Kranj s svojo razvito tekstilno industrijo predstavlja namreč eno od najvažnejših industrijskih središč Slovenije, po svoji pomembnosti za delavski stan in svoji razviti industriji vsekakor ne zaostaja za Celjem in Mursko Soboto. Zaradi tega se ne moremo zadovoljiti z vzpostavitvijo poverjeništva Borze dela v Kranju, ker bi tako poverjeništvo z ozirom na ozko kompetenco, ki mu je odmerjena po Uredbi, ne moglo zadovoljiti in uspešno rešiti vsa pereča vprašanja delovnega trga v Kranju. ZZD zato poziva vse merodajne činitelje, da skladno s potrebami delovnega trga v Kranju zastavijo svoje sile, da dobi Kranj mesto poverjeništva nujno potrebno ekspozituro Borze dela. Proslava 70 letnice grafičariev V nedeljo je zaključil slavnostni občni zbor v Ljubljani vrsto zaporednih proslav ob 70 letnici organizacije črnih umetnikov. Prisostvovali so proslavam tudi zastopniki iz pokrajine in drugih krajev države. V imenu ZZD je občni zbor pozdravil tajnik centrale ZZD tov. Greben-šek. Ze v soboto zvečer je bila v Delavski zbornici svečana akademija, v Mariboru pa se je v okviru teh proslav vršilo v nedeljo dopoldne slavnostno zborovanje, da grafičarji na ta način dostojno proslavijo obstoj najstarejše strokovne organizacije. Tudi Celje ni zaostajalo za Ljubljano in Mariborom. V Celju ima organizacija svoje poverjeništvo, kjer so včlanjeni grafiki Mohorjeve in dveh drugih tiskarn. Na nedeljskem zborovanju so se tudi ti ob priliki proslave spomnili svojega ustanovitelja Gutenberga. Zborovanje je zelo lepo uspelo in dokazalo, da je slovensko grafičarstvo ozko povezano z ostalimi strankami in organizacijami delavstva in si zato ZZD šteje v čast, da je ta stroka zastopana tudi med njenim članstvom. SOVJETSKA RUSIJA ZGODOVINA REVOLUCIJE (49) Od 1917—1922 (Nadaljevanje.) V tem času se je v Petrogradu ustavljala samo še posadka v Zimski palači. Ob šestih zvečer so pred portal pripeljali oklopne avtomobile. Straža pred vhodi je bila na mah razorožena. Sedaj so pridrvela motorna kolesa in dva boljševiška komisarja sta prišla z Leninovim poveljem, da mora biti v dvajsetih minutah Zimska palača izpraznjena. Polkovnik je dal dvoumen odgovor. Sedaj so zagrmeli topovi in strojnice zaregljale. Oficir knez Tu-manov je bil na mestu umorjen. Njegovo truplo so vlačili po ulicah, končno pa^ ga vrgli v vodo. Ko je vojna ladja pričela zimsko palačo obmetavati s številnimi izstrelki, je na strehi zimske palače kmalu zavihrala bela zastava. Provizorna vlada se je vdala. Ministre so zvezali, pretepali kot pocestne pobaline ter jih odvedli v trdnjavo Petro-Pavlovsk. Mnogo oficirjev so pustili na svobodi, pa so se morali zavezati, da se ne bodo več borili proti sovjetom. Najhujše je bilo z ujetimi ženskimi bataljoni. Rdeči gardisti so jih vlačili v vojašnice. Nekaj žensk je izvršilo samomor. Mnogih ni bilo nikdar več videti. Sami si lahko predstavljamo, kaj je z ubogimi žrtvami surova boljševiška soldateska počenjala. Maščevanje, maščevanje, kri, kri, to je bilo geslo po ulicah razgrajajoče drhali. 7. november je bil začetek velike ruske revolucije, ki bo tekom let povzročila strašno prelivanje krvi. Lenin je revolucijo skrbno pripravil. Ničesar ni izpregledal, da celo dan je vnaprej določil. Bil je to dan pričetka vseruskega sovjetskega kongresa. Takoj po padcu Kerenskega vlade naj nastopi novi, vseskozi boljševiški kabinet. Na kongres je prišlo 670 delegatov, 380 boljševikov, 180 levičarjev, v ostalem pa menjševiki raznih struj. Prva seja se je pričela 6. novembra 1917 ob enajstih zver čer in je trajala vso noč do šestih zjutraj. Med tem ko so se tu vrstile brezplodne debate, je boljševiški vojaško-revolucijo-narni komite zavzemal glavno mesto. Ko je Lenin trdno sedel v sedlu, je zakonodajni stroj pričel delovati. Nihče si ni privoščil počitka, mrmrajoče množice tam zunaj je bilo treba pomiriti s kolikor mogoče lepimi obljubami. Zato pa ven z dekreti, ki so imeli težke posledice, izdani z neverjetno preprostostjo, da je celo sam Trocki moral priznati^ »V mrzličnosti zakonodajnih ustvarjaaj je nastalo mnogo napak in protislovij.« Delegati so volili nove ministre. Beseda minister pa je učinkovala na Lenina kot rdeč plašč na bika. Po dolgotrajnih razpravah je bila končno določena označba »ljudski komisar«. Tozadevni dekret je bil 10. novembra objavljen : »Do vpoklica konstitucionelne zbornice bo vladala državo delavsko kmečka vlada, ki se imenuje svet ljudskih komisarjev. Svet ljudskih komisarjev sestoji iz sledečih oseb: Predsedstvo Lenin, notranje zadeve Rykov, Miljukov poljedelstvo, Slapnikov delo, Krilenko vojska, Nogin za trgovino, Lunačarski za ljudsko vzgojo, Trocki zunanje zadeve, Lomov pravosodje, Stalin nacionalne zadeve itd. Menjševiki niso dobili nobenega portfe-lja, v vladi so sedeli sami pristni boljše-viki. Z ostrimi protesti so nekomunistični delegati takoj zapustili kongres ter ustanovili »Odbor za rešitev domovine«. Celo stari mojster Plehanov se je odtrgal od Lenina, a tudi mnogi zastopniki mestne dume so odklonili popolnoma boljševiško vlado. 8. novembra 1917 so si štiri vlade prisvajale oblast nad Rusijo: vojaški diktator Kornilov kot monarhist, Lenin kot boljševik, Kerenski kot ministrski predsednik provizorne vlade in pa menjševiki s svojim komitejem za rešitev domovine. Vse štiri vlade so izdajale dekrete, odpošiljale telegrame na fronto in zahtevale od državljanov brezpogojno pokorščino. Ubogo ljudstvo se v tej veliki zmedi ni spoznalo. Kdo bo končno ostal zmagovalec? Boljševiki so bili seveda prepričani, da so že gospodarji položaja. V palači Smolny so delali noč in dan. Ministri so spali na tleh in to le po nekaj ur. Leninova sestra jih je oskrbovala z jedilom. Med tem ko so ministri hlastno goltali obložene kruhke, so diktirali nove zakone, metali ljudstvu pesek v oči, vojakom pa so morali usta mazati z medom. Boljševiki se bodo mogli držati na krmilu samo, ako si bodo znali pridobiti naklonjenost vojaštva. Zato so takoj proklamirali konec vojne. Vojne sito vojaštvo na fronti je z radostjo pozdravilo sledeči dekret: »Delavsko kmečka vlada predlaga vojskujočim se narodom in njih vladam, da se takoj prične s pogajanji za pravičen, demokratičen mir. Pod takšnim mirom vlada razume mir brez aneksij tujega ozemlja, brez osvojitev tujih narodov in brez vojne odškodnine. Nadaljevati vojno zato, da bi male narode porazdelili med velike in bogate, bi bil zločin na človeštvu. Vlada odpravi tajno diplomacijo in je trdno odločena vsa pogajanja in razprave voditi javno pred celim narodom. Vlada predlaga vsem narodom in vladam vojskujočih se držav takojšen sklep premir-ja.« Takšne besede so ugajale in vsakdo, ki ljubi pravico, jih je moral samo pozdravljati. Kakšno stališče pa je k temu zavzela ruska armada in kakšno zaveznika Anglija in Francija? Ali bo Nemčija ponudbo sprejela? Kerenski se še ni vdal. Iz neznanega bivališča je še vedno kot ministrski predsednik in vrhovni poveljnik izdajal 11. novembra svoja povelja, zlasti, da naj se za vsako ceno fronta drži. S 1600 zvestimi Kozaki se mu je posrečilo, da je zasedel Gačino in Carskoje Selo ter prodiral proti Petrogradu. Boljševiki so mu poslali nasproti kar 16.000 rdečih gardistov. Sedaj je Kerenski poskusil s pogajanji za sporazum med boljševiki in menjševiki. To oklevanje pa je Lenin izkoristil. Hitro je svoje čete reorganiziral. V bitki pri Gačini je bila usoda Kerenskega končno veljavno zapečatena. Le s težavo in skrajno drznostjo si je mogel dosedanji rdeči car rešiti golo življenje. Oblast menjševikov se je zrušila. Ko je brzojav sporočil na fronto dogodke 7. novembra, so boljševiški vojaki vriskali od veselja monarhisti in menjševiki pa so bili porazno razočarani. Ze po nekaj dnevih so pri vseh nolkih nastali krvavi pretepi, ki so se razvili v pravcato anarhijo. Sedaj ie sledil vladni poziv: »Voja-ško-revolucfjonarni komite poziva vojake, naj pazno zasledujejo, kakšno bo zadržanje v poveljujočem štabu. ž ddovsbik MiSt Iz centrale Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal brošuro: »Pravice delavcev«, katero je priredil ravnatelj g. dr. Bohinjec. V brošuri so na 179 straneh na lahko razumljiv način opisane posamezne določbe zakona o zavarovanju delavcev in drugih predpisov. Knjižica je važna za delavce, delodajalce, občine in dr., Id imajo opravka z delavskim zavarovanjem. Dobi se pri vseh uradovih poslovalnicah za ceno din 5.—. Ajdovec Dne 13. novembra bomo imeli pri nas občni zbor, na katerega vabimo vse naše člane in somišljenike. Na dnevnem redu imamo razna važna vprašanja in se bo občnega zbora po možnosti udeležil tudi zastopnik centrale, ki nam bo gotovo dal primerne nasvete, da z zastavljanjem vseh svojih sil izgradimo našo krajevno organizacijo ZZD v krepko postojanko zavednega slovenskega delavstva. Jesenice Članski sestanek se je vršil v nedeljo dne 30. oktobra ob pol 10 dopoldne. Udeležba je bila še kar zadovoljiva. Sestanek je vodil predsednik tov. Rajnar, poročilo je pa podal predsednik okrožja tov. Ažman. Iz tega poročila posnemamo zlasti to, da se je s podjetjem KID dne 28. oktobra dosegel še kar zadovoljiv sporazum glede donašanja tople hrane v tovarno po svojcih. Tovarna bo izdala nova določila glede tega. — Na sestanku so bila razglašena imena organizacijskih zaupnikov, ki tvorijo zaupniški zbor. Od dela zaupnikov bo marsikaterokrat odvisen uspeh organizacije v korist delavstva. Zaupniki naj zato vršijo svoje posle kar moči vestno in naj pokažejo največjo agilnost. Na zaupnike je v debati apeliral tov. Gaser, naj bodo res možje na svojem mestu. — Tov. podpredsednik centrale Pirih, ki je zastopal centralo, je podal poročilo o važnosti, da so naše delavske organizacije v živi zvezi z ostalim slovenskim katoliškim pokretom. — Članstvo je bilo na sestanku opozorjeno, da naj javi takoj vsak slučaj eventuelne volilne grožnje, kakor se je v nekaj slučajih že ugotovilo, da se take protizakonitosti v kali zatro. Kranj V nedeljo, dne 30. X. ob 9. uri se je vršil v dvorani Ljudskega doma dobro obiskan članski sestanek krajevne organizacije ZZD. Sestanek je počastil s svojo udeležbo tudi g. dekan Škrbec. O stanju gibanja za novo oz. izboljšano kolektivno pogodbo tekstilnega delavstva v Sloveniji je poročal kot zastopnik centrale tov. Breznik, ki je podčrtal pomanjkljivosti in nejasnosti obstoječe pogodbe ter da so delodajalci tekstilne stroke v načelu pristali na pogajanja. Dejal je, da gre za tekstilno delavstvo in ne zato, da si ta ali ona organizacija trka na prsa, češ mi obljubljamo več, ker nismo samo za zboljšanje, temveč zato, da se pogodba sploh odpove. Čeprav ZZD še ni sodelovala pri sklepanju pogodbe leta 1936. in je ta pomankljiva, vendar smatra, da se jo ne sme popolnoma zavreči in končno ostati brez pogodbe in v nevarnosti, da ostanejo delovni pogoji za dalj časa neurejeni, temveč je treba napeti vse sile, da se pogodba zboljša po tozadevnih sklepih konferenc v Kranju, Ljubljani, Celju in Mariboru. V debati je g. dekan Škrbec svaril delavce, da ne nasedajo brezvestnim demagogom, kakor se je to zgodilo leta 1936, ko so jih komunistični hujskači po polomljeni stavki pustili na cedilu in delavstvo še danes trpi na posledicah teh nepremišljenih dejanj. Samo z resnim strokovnim delom si delavci lahko izboljšajo svoj položaj in se morajo zato strniti v svoji stanovski strokovni organizaciji, ki s svojim delom dokazuje, da se res briga za blagor delavstva in ne gre med delavstvom s praznimi obljubami. Za njegova lepa in kremenita izvajanja je žel g. dekan burno odobravanje. Ptuj V nedeljo, dne 30. oktobra 1938 se je vršil članski sestanek v gostilni Antolič, kjer je dal predsednik krajevne organizacije obširno poročilo o delovanju in uspehih organizacije. Apeliral je na delavstvo, da se potrudi in gre na delo za pomnoži-tev organizacije. Posebno v naših dveh tekstilnih tovarnah bi bilo neobhodno potrebno, da se delavstvo polnoštevilno organizira. Glede mestnih delavcev je tov. predsednik ugotovil, da se pričnejo pogajanja z merodajnimi faktorji radi kolek- tivne pogodbe, kar bi pomenilo velik uspeh za naše delavstvo in tudi organizacijo. Naša ZZD napenja vse sile, da doseže za delavstvo čim bolj ugodno kolektivno pogodbo. Komenda Stavbinci iz Komende gremo v nedeljo, dne 13. t. m. na skupni sestanek ZZD v Groblje. Sestanek bo ob pol 10. uri dopoldne. Naslednjo nedeljo 20. t. m. imamo sestanek doma v stari dvorani ob 8. uri zjutraj. Polzela Nimamo še motorjev, da nahranimo z njimi človeški organizem. V naši tovarni je namreč bilo strojniku in nekim drugim delavcem prepovedano, da jim donašajo z doma toplo hrano. Za to mero se imamo zahvaliti našemu vratarju, ki se sklicuje na to, da ima preveč dela z dostavljanjem hrane, ker je itak baje že pri vratih preobremenjen. Vendar moramo ugotoviti, da dela strojnik 12 do 14 ur dnevno, vratar pa 12 ur in ima ta priliko, da se v tem času večkrat preskrbi s toplo hrano. Zaradi tega smatramo, da j bi bil strojnik pri svojem težkem delu ; bolj upravičen, da tudi on dobiva od do- ; ma toplo hrano. Razen tega je vratar spričo predsednika obratnih zaupnikov pred vodstvom tovarne zatrjeval, da ga žalijo nekatere žene. Jasno je, da mu včasih katera zabrusi kakšno krepko v obraz, če jih ugovarja z raznimi nepristojnimi izrazi. Mislimo, da bo imelo vodstvo tovarne toliko socialnega čuta in skrbi za delavčevo zdravje, da bo to odredbo glede dostavljanja hrane umaknila. Obračamo se na vodstvo tovarne s tozadevno ^prošnjo v prepričanju, da bomo tudi uslisani. Našo tovarno je zapustil preddelavec g. Ejzl. Sicer je menda vložena prošnja na bansko upravo za podaljšanje roka oz. dovoljenje za bivanje v Jugoslaviji. Ker neke ženske govorijo, da je šel predsednik in namestnik obratnih zaupnikov zato v Ljubljano, da bi spravili Endla Riharda iz tovarne, moramo ugotoviti, da je to laž in bomo raznašalke takih vesti v bodoče klicali na odgovor. Murska Sobota Občni zbor podružnice ZZD! V nedeljo, dne 30. oktobra t. 1. se je vršil ob 11. uri dopoldne v Murski Soboti v organizacijskih prostorih v Delavskem domu občni zbor naše krajevne organizacije, katerega se je udeležilo okoli 100 delavcev in delavk; zlasti velika je bila udeležba tovarniških delavk iz tovarne perila g. Šiftarja. Iz druge tovarne ni bilo nobene delavke. Po izjavah podjetnika sklepamo, da on nima nič proti organiziranju svojih delavk in bi tako dobili vtis, da so delavke brezbrižne in nedostopne za uspešno agitacijo ter pritegnitev v organizacijske vrste. Vemo pa, da je med njimi večina takih, ki bi rade prišle, a se ne upajo... Pogum in odločen nastop že organiziranih delavk bo razblinil strah omahljivih, da bodo v bodoče skupno s svojimi sodelavkami korakale v boju za svoje pravice. Občni zbor je vodil tov. Novak, ki je v prvih besedah pozdravil zastopnika centrale tov. Luzarja ter tov. Časarja, uradnika tukajšnje borze dela in vse ostale prisotne delavce in delavke. Iz poročila odbora je razvidno, da ima podružnica danes 166 članov in članic; od teh je največ tovarniških delavk. Ostali so zidarji, tesarji, opekarniški delavci, navadni stavbinski delavci, nekaj obrtniških pomočnikov in vajencev ter eden vrtnar. V prvem letu svojega obstoja je podružnica imela več sestankov in zborovanj, na katerih je bilo včasih precej živahno. Glavno delo odbora je bila izvršitev zadane naloge, da se število članstva poviša. Čeprav je imel odbor s tem velike težave, lahko danes rečemo, da je organizacija v tem enem letu zelo napredovala in je danes že tako močna, da lahko nastopi v odločilen boj proti nepravilnim postopkom delodajalcev. Dokaz za to je pristanek nekih podjetij za kolektivno pogodbo, ki bo v kratkem izvedena. Sledil je govor tov. Luzarja, v katerem je strokovni tajnik ZZD obširno popisal pravice ročnega delavstva, njihove minimalne plače, odtegljaje itd. ter s tem nazorno podal razliko delavskih plač v našem kraju. Iz tega govora lahko sklepamo, da je naše delavstvo najslabše plačano ne samo v Sloveniji, ampak celo v Jugoslaviji. Da, delavci v Murski Soboti in okolici so pravi moderni sužnji. Njihove pravice se teptajo do najžnižje stopnje. Njihove plače so tako slabe, da si delavstvo po drugih krajih niti ne more zamisliti take malenkostne plače, kakor je more naše delavstvo prejemati. Nihče ne more tega verjeti, dokler se sam ne prepriča, kakor se je o tem prepričal tov. Luzar. Nujno je torej treba pri nas močne organizacije, ki bo vse te nepravilnosti na mah popravila ter delodajalca pozvala pred oblasti, če se to stanje ne bo skoraj popravilo in izboljšalo. Tov. Luzar je tudi obiskal obe tovarni perila in ugotovil, da je v prostorih, kjer delavke delajo, mnogo nehigijenskih objektov in naprav. Jasno je, da se ni mogoče brigati drugemu za interese delavstva, kakor pa ravno organizaciji, katero mora vsak naš delavec pozdraviti in v njej sodelovati. Centrala se bo potrudila ter izdelala osnutek za kolektivno pogodbo, katerega bo poslala podjetju na vpogled. Kolektivna pogodba se bo naredila samo ,v podjetju, kjer je večina naših članov. Sledile so volitve. V odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči člani in članice: Pavlinjek Karel, Vratarič Ana, Titan Helena, Sinic Marija, Lutar Marjeta, Glažar Terezija, Cačovič Ignac, Čontala Emilija, Serec Marjeta, Talaber Jožef, Marič Alojzija, Časar Irena in Jauk Fridrih. V slučajnostih se oglasi k besedi tov. Časar, ki ostro kritizira delavce in delavke, ki nimajo toliko skupne zavesti, da bi pomagale povečati število članstva. Mislijo, če so njihove plače za 2 din boljše, da potem že spadajo v »višje kategorije« ter se morajo razločevati od drugih svojih sodelavk, ki so slabše plačane. Tov. Novak opozori vse navzoče, naj bodo vestni v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti. Vaše delo naj bo vsik-dar vzorno narejeno, ker dobro delo zasluži dobro plačo. Sledila je kratka debata, kjčr so delavci in delavke stavljali strok, tajniku ZZD različna vprašanja, na katera je on natančno in vestno odgovarjal. Iz obrazov prisotnih se je bralo, da so popolnoma zadovoljni s potekom občnega zbora, zlasti pa so veseli govora tov. Luzarja, na podlagi katerega si je lahko vsak ustvaril točno sliko o svojem položaju. Ob pol dveh popoldne je tov. Novak zaključil obni zbor. Maribor Škandalozno postopanje samovoljnih skladiščnikov. V tukajšnji tekstilni tovarni E. je neki skladiščnik s kvalifikacijo pomožnega delavca, v katerega službeno področje spada izdajanje materiala posameznim delavcem radi obdelave. Svoje »nadrejeno stališče« pa uveljavlja tako, da daje svojim prote-žirancem stalno tak materijal, pri katerem je delo lahko in razmeroma dobro plačano, a onim, ki mu niso pri srcu servira slabo delo in jih pri tem še zafrkava, kar preide pogostoma mere dostojnosti. To njegovo krivično postopanje se najbolj občuti v osnovalnici in sukalnici, a nam se zelo čudno zdi, da vodstvo obrata ta dejstva ne opazi, odnosno, temu ne napravi konec, kajti z neenako razdelitvijo materiala se napravi vtis, da so temu gospodu organizirani delavci neljubi in jih smatra še za manj sposobne, če zaslužijo pri normalnem delovnem času manj kot njegovi ljubljenci, kar pa pri taki razdelitvi dela ni čudno. Z naše strani povemo temu gospodu na uho, da se bomo z vsemi sredstvi zavzeli za to, da se delavcem ne bo delala krivica ter smo odločeni v ponovnem slučaju na praviti primerne korake na merodajnih mestih. Pozivamo vse prizadete delavce, da nam javijo vsak ponovni primer takega postopanja. Novo mesto Po dolgem času smo imeli pri nas zopet članski sestanek, ki je bil tako lepo obiskan kakor še nobenkrat. Saj so se udeležili sestanka nekateri člani celo iz dve uri oddaljenih krajev. Kot zastopnik centrale se je udeležil se Stanka tov. Luzar iz Ljubljane, ki nam je v svojem govoru orisal pomen in namen organizacije in dokazal, da je v krajih, kjer so delavci 100% organizirani njihovo stanje mnogo boljše, kakor je naše, ker še ne poznamo tako globoko program organizacije in posebno še, ker je neka„ delavcev, ki čakajo, r<5fa jim bomo kot organizacija prej pripravili boljši položaj, kakor pa da bi oni postali naši člani. Vsakdo, ki je v nedeljo slišal predavanje zastopnika centrale ne bo ostal samo bodoči zvesti član, ampak bo ob vsaki priliki dokazoval svojim sodelavcem, da brez boja ni in ne bo delavcu nihče nudil dobrine in prav radi tega mora biti v na šem kraju sleherni delavec v naši organizaciji; nato šele moremo računati, da bo uspeh naših intervencij podoben drugim, n. pr. v Podturnu, kjer so delavci, kakor eden mož za organizacijo. Prav te delavce oz. podružnico smo si mi vzeli za vzgled. O novicah, kakor tudi o intervencijah pri posameznih podjetjih za nekatere delavce, ki so na plači prikrajšani in o uspehih, bomo poročali prihodnjič. Lepo in dobro ohranjeno perilo, te vzameš vedno va/a DROBNE DOMAČE Cena in poraba sladkorja pri nas in drugod. V Jugoslaviji stane 1 kg sladkorja 15.— din in porabi vsak prebivalec naše države na leto samo 4.5 kg sladkorja. Vse surovine, ki se rabijo za pridelovanje sladkorja pridelamo doma, toda kljub temu je sladkorna industrija vedno v krizi in je danes na isti stopnji kot leta 1918. Kriva je težnja tovarnarjev, ki hočejo iz sladkorne industrije izbiti čim večji dobiček. — Naj navedemo, koliko se porabi in po kakšni ceni se prodaja sladkor po drugih državah. 1 kg sladkorja stane na Danskem 4.08 din, vsak Danec pa zato porabi letno 50 kg sladkorja; v Angliji stane 1 kg sladkorja 3.74 din, na vsakega Angleža odpade letno 49.6 kg, medtem pa v Italiji, kjer je sladkor drag in stane 1 kg 14.20 din, znese potrošnja samo 7 kg na prebivalca. V Bolgariji stane 1 kg 12.32 din, na osebo odpade 3.6 kg; v Albaniji pa stane 12.15 din, potroši pa ga oseba samo 3 kg letno. Tramvajski promet o Vseh svetih. Kako potrebna je bila nova tramvajska proga k sv. Križu, se je izkazalo že meseca oktobra, ko so se ljudje v množicah vozili na to pokopališče. Na dan Vseh svetih pa je ta proga dosegla promet, kakor nikdar nikoli nobena tramvajska proga v Ljubljani. Na pokopališče so vozili prav iz vseh smeri neposredno, tako z Viča, dolenjske proge kolikor je je še, iz Most in iz sredine mesta. Na pokopališče je dovažalo ljudi 37 motornih voz s 7 priklopnimi. Skoraj redno so bili vsi vozovi tja in nazaj nabito polni. Natančno število potnikov k sv. Križu je težko ugotoviti, ker jih še štejejo. Seveda gredo ta števila v velike desettisoče. Kljub temu pa so bili vsi avtobusi nabito polni. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku je na podstavi sklepov občnega zbora z dne 24. maja 1938 zvišala delniško glavnico od 625.000 na 5,000.000 din, glavnica je razdeljena v 10.000 delnic po 500.— din imenske vrednosti. V zvezi s tem je tudi potrjena izprememba pravil. Neke vrste živinska malarija je bržkone tajinstvena bolezen, ki se je pojavila pred dvema tednoma pri 18 uslužbencih mikrobiološkega zavoda na živinozdravniški fakulteti zagrebške univerze. Raziskavanje te tajinstvene bolezni vodi vseučiliški profesor dr. Thaler. Nekateri bolniki so že okrevali, pa so dobili ponovno vročične napade, da celo v tretje. Po preiskavi krvi so se pokazali znaki, da utegne biti bolezen neke vrste živinska malarija. Uporabo domačih pogonskih sredstev za gonilne in stabilne motorje so začeli propagirati tudi v naši državi. Nedavno je bilo na daljših progah v Srbiji in v Sremu nekaj takih poskusov, ki so se vsi dobro obnesli. Zato bo naša država ponovno začela širiti smisel za uporabo domačih pogonskih sredstev po zgledu drugih držav, ki so v tem pogledu že mnogo pred nami. Francija, Italija, Švica in severne države so dale razne olajšave za tista vozila, ki uporabljajo domača pogonska sredstva. V prvi vrsti prihaja v poštev lesni plin. Posebnega pomena je ta novost za tiste države, ki morajo za nakup bencina in petroleja izvažati precej valut. Pridobivanje nafte v Jugoslaviji. V Medjimurju so v prvih osmih mesecih letošnjega leta pridobili že 741 ton nafte. Sestanld In zborovanja. V NEDELJO, DNE 13. NOVEMBRA: AJDOVEC: občni zbor ob 11 dopoldne. MIRNA PEČ: sestanek članstva ob 7 zjutraj v običajnih prostorih. GROBLJE: sestanek članstva ob Vi 10 dopoldne. i/MU&OUA |vv w9 w nrir KOLIKO OBRTNIH SODIŠČ IMAMO? Samo eno In sicer v Ljubljani, katerega delokrog se razteza na območje ljubljanskega okrajnega sodišča, torej obsega skoro ves Ljubljanski okraj z izjemo dela Notranjske, ki spada pod Vrhniko. Delokrog Obrtnega sodišča obsega torej vse kraje, ki leže med mejo litijskega, kočevskega in kamniškega okraja od Dola ob Savi preko Javorja, Stare vasi, Mlačev-skega, Liplja, Želimlja, Iga, Notranjih goric, Loga, Sv. Katarine, Medvod, Šmarne gore pod Rašico in pod Trzinom. Kraji: Drenov grič, Podpeč, Preserje, Borovnica itd. spadajo pod Vrhniko, Smlednik pod Kranj, Rašica, Trzin, Domžale pod Kamnik, Žalna pod Višnjo goro, Turjak pod Velike Lašče. KATERI SPORI SPADAJO POD OKRAJNO SODIŠČE ? Pred ta sodišča spadajm v prvi vrstr vsi spori iz službenega razmerja, hišnih po- slov, dninarjev, poljedelskih in gozdnih delavcev, hišnih čuvajev. Ti spori se tudi v območju ljubljanskega Obrtnega sodišča ne morejo reševati pred Obrtnim sodiščem, marveč pred Okrajnim sodiščem. Poleg tega se rešujejo pri okrajnih sodiščih tudi vsi spori iz službenega razmerja delavcev in nameščencev, ki ne presegajo din 12.000. Le na območju ljubljanskega okrajnega sodišča se rešujejo ti spori pred Obrtnim sodiščem. Obrtni zakon našteva, da spadajo pred Obrtno odnosno Okrajno sodišče: 1. spori zaradi plače, začetka in konca službenega razmerja, odpovedi, nadure ter vajeniškega in delovnega odnošaja sploh. 2. spori glede izdajanja in vpisovanja s poselske knjižice, spričevala ter škode, ki bi nastali iz teh naslovov. 3. spori glede odpovedi in izpraznitve stanovanj ter drugih predmetov, ki jih dobiva delavec od delodajalca brezplačno ali proti odškodnini v zvezi z njegovo službo. SONCE IN SENCE DOMA Dl DRUGOD Doma Stojadinovič-Kju9ejvanov. V Niški banji sta se sestala ministrski predsednik Bolgarske g. Kjusejvanov in dr. Milan Stojadinovič. Prijateljski sestanek obeh državnikov je bil namenjen solunskemu sporazumu. Oba državnika sta ugotovila popolno solidarnost in soglasje med jugoslovansko in bolgarsko politiko v duhu pakta o večnem prijateljstvu med obema državama. Obe državi želita, da se razvijejo med njima še boljši odnošaji. Na sestanku je prišlo tudi do sporazuma o podrobnostih glede gospodarskih zvez med obema državama. Nova cerkev v Mariboru. V Magdalenski delavski koloniji je bila v nedeljo pomembna cerkvena slovesnost; prezv. g. škof dr. I. Tomažič je blagoslovil novo cerkev sv. Rešnjega telesa. Da je bila cerkev zgrajena v tem delavskem okraju dokazuje, da se naš delavski stan ni odtujil od svojega naroda, temveč je ostal veren in odklanja vse tujerodne brezbožniške težnje raznih izkorenjincev. Volilno gibanje. Volilna agitacija je že precej živahna. JRZ je imela v nedeljo več shodov. V Pe-trovgradu je govoril predsednik dr. Stojadinovič 40.000 glavi množici, ki ga je burno pozdravljala, v Paračinu pa minister dr. Korošec. Dr. Korošca so ob vsakem stavku njegovega govora prekinjali navdušeni medklici. V imenu Slovencev je množico pozdravljal g. senator Smodej. V Kumanovem je minister Stošovič govoril pred 10.000 poslušalci, ki so vsi odobravali politiko vlade. Nadaljni shodi so se vršili ob udeležbi velikanskih množic v Leskovcu, Prištini, Ivanjici, Ključu in Kninu. JRZ je tudi že sestavila svojo kandidatno listo, V Sloveniji bodo na državni listi dr. Stojadinoviča kandidirali: VOLIVNO OKROŽJE I. Na- Brežice: Tratnik Josip, župnik. mestnik: dr. Jesenko Rok. Celje: Mihelčič Alojzij. — Namestnik: Turnšek Pongrac, župan. Dol. Lendava: dr. Klar Franc. — Namestnik: Horvat Anton. Dravograd: Gajšek Karel. — Namestnik: Kugovnik Jurij. Gornji grad: Steblovnik Martin, predsednik Kmetijske zbornice. — Namestnik: Kotnik Zorko. Slov. Konjice: dr. Sevšek Maksim, zdravnik. — Namestnik: Napotnik Matija. Laško: Bitenc Mirko, profesor. — Namestnik: Deželak Matevž. Ljutomer: Snoj Franc. — Namestnik: Štuhec Alojzij, posestnik. Maribor, desni breg: Koban Franc, kmet. — Namestnik: Ferk Josip. Maribor, levi breg: 1. Zebot Franjo, 2. Špindler Josip. — Namestnika: 1. Wurzinger Ivan, 2. Poljanec Ludovik. Murska Sobota: Bajlec Franc, odvetnik. — Namestnik: Vezir Geza. Ptuj: Kranjc Marko. — Namestnik: Janžekovič Alojzij, posestnik. Slovenj Gradec: Theuerschuh Ivan, ravnatelj meščanske šole. — Namestnik: Novak Anton. Šmarje pri Jelšah: dr. Ogrizek Anton, odvetnik. — Namestnik: Turk Ivan. VOLIVNO OKROŽJE II. Črnomelj: dr. Koce Jure, tajnik zbornice TOI, Ljubljana. — Namestnik: Nemanič Josip. Kamnik: Strcin Ivan, posestnik. — Namestnik: Nande Novak, gostilničar. Kočevje: Rigler Alojzij. — Namestnik: Strnad Josip. Kranj: Brodar Janez, posestnik. — Namestnik: Majeršič Ivan, banski svetnik. Krško: dr. Miha Krek, minister. — Namestnik: Likar Josip, inžener. Litija: dr. Lavrič Jože, tajnik Kmetijske zbornice. — Namestnik: Pevec Ignac. Ljubljana-mesto: 1. dr. Korošec Anton, 2. dr. Golia Adolf, generalni tajnik Zveze industrijcev. — Namestnika: 1. Mašič Pavle, višji kontrolor na železniški direkciji v Ljubljani; 2. Kavka Karel, stavbenik. Ljubljana-okolica: 1. dr. Korošec Anton, 2. Stare Miloš, odvetnik. — Names-nika: 1. Smersu Rudolf, pravni referent OUZD, 2. Hren Ignacij, industrialec. Logatec: Gabrovšek Franc, ravnatelj Zadružne zveze. — Namestnik: Rudolf Jože. Novo mesto: dr. Kulovec Franc, senator. — Namestnik: Weble Demetrij, odvetnik. Radovljica: dr. Smajd Albin, odvetnik. — Namestnik: Markež Valentin. Škofja Loka: Dolenc Ivan, ravnatelj učiteljišča. — Namestnik: Debeljak Franc. Opozicija ne more nikamor naprej. Predvsem se še niso mogli poravnati in sporazumeti radi kandidatnih list. Zato je dr. Kramer bil zopet v Zagrebu in Belgra-du. V splošnem vlada v opoziciji zmešnjava, ker Mačkovci ne morejo JNSarjev, ti pa zopet ne Mačkovcev. Iz JNS sta zato izstopila njena predstavnika na Hrvaškem dr. L. Hanžek, in J. Cvetič ter odšla h predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, da jima dovoli aktivno sodelovanje, nakar sta v imenu svojih pristašev podala za javnost daljšo izjavo, da se jim naj vsi pristaši JNS na Hrvaškem priključijo ter bosta kandidirala na listi dr. Stojadinoviča. Volišč bo po vsej državi 7.260 od tega v Sloveniji 637. Drugod Romunija. V Romuniji je uveden korporacijski (stanovski) sistem. S tem je Romunija stopila v krog totalitarnih držav in bo odslej imela le eno politično stranko. V Bukarešto je prispel naš knez namestnik Pavle radi obiska pri Rumun-skem kralju Karlu, da se pogovorita o novem političnem položaju, ki je nastal po monakovski konferenci. češkoslovaška. Madžarske čete zasedajo ozemlje, katero mora Slovaška po razsodbi dunajske konference odstopiti. Ozemlje je malo manjše kakor Slovenija in ima približno toliko prebivalcev, kakor Slovenija. Okrnjena Češkoslovaška bo imela sedaj okoli 100.000 km2 in nekaj čez 10,000.000 prebivalcev. V Karpatski Ukrajini bo nemška »fronta dela« izvedla najnujnejša dela. Skozi vso ČSR bodo zgradili Čehi tisoč km dolgo cesto. Razen tega nameravajo Nemci sporazumno z ČSR zgraditi skozi Moravsko avtomobilsko cesto za direktno zvezo Berlina z Dunajem čez češko ozemlje. Cesta bo dolga kakih 60 km in ne bo na njej češke carinske kontrole. Poljska. V vzhodnem delu Galicije je prišlo do nemirov in krvavih pretepov med Poljaki in Ukrajinci. Policija je razgnala demonstrante in izvršila številne aretacije. Francija. Francoski min. predsednik je povabil angleškega v Pariz, da se pomenita o vseh BELE2KE USMILITE SE UBOŽCA 1 Zadnjič smo poročali, kako je list »Pro-boj« originalen po prepisovanju. Tudi to pot moramo ponovno ugotoviti: »Proboj« je ostal v prepisovanju sebi zvest. Posnel je: »Slovenskega delavca«, »Gorenjca«, »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Dejanje«, »Domoljub«, »Mariborski večemik, »Kočevskega Slovenca«, »Narodno obrano« in končno še »Neue Ziiricher Zeitung«. Zares v srce sega zato siromakova prošnja in edin samostojen vzdih: Dopisujte v »Proboj«! Usmilite se ubožca vsaj njegovi zvesti! RAZGLED S TUNJIC Tunjice so prelepa zemlja poleg Kamnika. Po njih se sprehaja naš urednik, kakor pravi »Proboj«, in upravičeno lahko občuduje lepoto stvarstva božjega in dežele slovenske. Prekrasen razgled je od tam od cerkve Sv. Ane in obzorje jasno in resnično široko tako, da se uredniku »Pro-boja« in piscu njegovega članka: »Proti panslavizmu« v Ljubljani, Pletršnikova ulica št. 24, niti ne sanja ne. Kdo bi mu zato zameril, če misli, zaplankan kakor je, da tudi drugim manjka pravega razgleda KOGA BOG UDARI S SLEPOTO »Edinost« se hudo zaletava v nas, da smo o Benešu zapisali nekaj resnice. Vse itak nismo iz obzirnosti do češkega naroda, ki ga je ta od vseh ljudskih frontašev toliko oboževani »genijalni« politikar pripeljal v tako strašno katastrofo. Stvari, kakor se na Češkem in Slovaškem ter tudi med Rusini sedaj razvijajo, so udarec s pestjo po taktiki g. Beneša. Življenje ga je postavilo na laž. »Edinosti« bi rekli: Kogar Bog hoče kaznovati, tega udari s slepoto. Menda velja to za Beneša, pa tu di za »Edinost«. »TABOR« PROROKUJE Nad »demokracijo« je obupal ves svet Preveč se je izkazala v čehoslovaški krizi Tudi Čehi in Slovaki so ji obrnili zato hrbet. Moč avtoritarnih režimov je preočit no zmagala, da bi se kdo mogel zoper svoj poraz boriti samo z demokratskim besedičenjem. Čehi in Slovaki so zato iz žalostnih izkušenj osvojili zase nauk, da je treba nemudoma od frazarenja k dejanju, od prekljanja k disciplini in avtoriteti. »Tabor« pa zato napoveduje Slovaški konec po vzgledu Avstrije, ker misli, da bo njena disciplina katoliška, Češki pa, o ka teri še ne ve, kakšna bo njena »disciplinirana demokracija«, pa s prerokbami ta čas še prizanaša. perečih vprašanjih in bo ta konferenca pomenila začetek novega poglavja v zgodovini Evrope. V glavnem se bodo angleški in francoski državniki posvetovali o naslednjih vprašanjih. 1. Zbližanje Anglije in Francije z Italijo v smislu angleško-italijanskega sredozemskega sporazuma. 2. Rešitev španskega vprašanja. 3. Skupni nastop pri pomirjenju Arabcev. 4. Razgovor glede skupnega nastopa na Daljnem vzhodu. 5. Pregled položaja v Evropi v zvezi z delovanjem italijansko-nemške zveze. 6. Proučevanje vprašanja nemških kolonij. 7. Priprava za konferenco med štirimi velesilami za razorožitev v zraku ter prepoved bombardiranja civilnega prebivalstva in uporabe strupenih plinov. PO SVETU Plinski napad Marsovcev. Strašno razburjenje, ki se je izmaličilo v divji strah, se je pred dnevi polotilo New Yorka in okolice, ker so tisoči in tisoči prebivalstva mislili, da je izbruhnila strahotna svetovna vojna, pri kateri sodelujejo neznani prebivalci Marsa. Vzrok, za razburjenje je bila radijska oddaja dramatiziranega Wellsovega romana »Vojna med svetovi«. Newyorške radijske postaje družbe CBS so to točko oddajale tako drastično in stvarno, da so vsi poslušalci menili, da gre pri tem za poročila o resničnih strahotnih dogodkih, ki so zajeli Združene države. Vsebino Wellsovega romana tvori v glavnem nenadni prihod čudnih pošasti z Marsa na zemljo. Te pošasti se pripeljejo na letečih strojih, podobnih izpodnebni-kom. Marsovska letala napadejo Walesko pokrajino v Angliji. Ameriški prireditelji so pa zaradi večje resničnosti prestavili napad na newyorško okolico. Vsa stvar je potekla takole: Oddaja se je začela z vremenskim poročilom, ki ga je napovedovalec nenadno prekinil in sporočil, da je znan ameriški zvezdoslovec pravkar zapazil neobičajne eksplozije na premičnici Marsa. Potem je postaja nekaj časa oddajala plesno godbo. Cez nekaj časa je godba prenehala in od tega trenutka niso poslušalci slišali več drugega, kakor razburjena poročila, vešče stopnjevana, ki so opisovala, da se bližajo zemlji Marsovci. Nato so prišle vesti o bombardiranju newyorške okolice, nato opozorila prebivalstvu, ki so bila dana v . obliki, kakor da prihajajo iz notranjega ministrstva. Te radijske vesti so imele strahoten uči- ”±rlaP0,nr/°rŠkih cestah se Je razvila kakrsne ne pomnijo. Cele mestne predele so prestrašeni prebivalci spraznili in zbezali po ulicah. Glave so si zavijali v mokre cunje, da bi se obvarovali pred strupenimi plini, s katerimi so po radijskih poročilih Marsovci napadli Ameriko. Tisoči in tisoči ljudi so begali brez cilja ter širili še hujše vesti, kakor pa jih ie dajal radio. Novo uradno ime Podkarpatske Rusije bo Karpatska Ukrajina. Karpatska avtonomna vlada se je zato odločila, da bi tujina ne mislila, da prebivajo tam kaki Rusi, ker prebivajo v resnici samo Ukrajinci. Zaradi požara v Marseillu je francosko notranje ministrstvo določilo preiskavo v marseillski občinski upravi, pri čemer je prišlo na dan, da je marseillsko mesto, ki šteje skoraj poldrugi milijon prebivalcev, imelo vsega skupaj samo 400 prostovoljnih gasilcev brez vsake poklicne organizacije. Ti gasilci so imeli tri zastarele in dve novi motorni brizgalni in eno lestev na ročni pogon. Gasilci niso imeli nikdar nobene vaje. Zaradi teh odkritij vlada v Marseillu veliko razburjenje in bo moral socialistični župan in senator Tasso, ki je za vse odgovoren, odstopiti. Šolarji bodo v Nemčiji tepeni. Vsak od nas se še dobro spominja tistih lepih časov; ko je »oblal« hlače po klopeh in ko je švigala učiteljeva palica ne po klopeh, ampak po hlačah. V tretjem rajhu so pred kratkim sprejeli odredbo, po kateri se šolarji lahko kaznujejo s telesnimi kaznimi. Poravnajte naročnino! Največji slovenski denarni zavod tkest*a Utatuikica OiuMuutsIui Lastne rezerve nad 26,000.000,— Vse vloge izplačljive brez omejitve Dovoljuje posojila proti vknjižbi Za vse obveze hranilnice jamči: tkesiua oSciua tjiMioasfo Uat Izdaja aa konzorcij: Preielj Franc, Ljubljana. — Urejuje Krlfanan Andrej, Tunjice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tlak.: A. Trontelj .Groblje.