P osamezne številke« Navadne Din 1*—« ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* izhaja vsak dan, razve« nedelje in praznikov, ob 1$* ort z datumom naslednjega dne ta* stane mesečno po pošti D 12*50, za inozemstvo D 20*50, dostavljen na do 14*—, na izkaznice D12*r inscrati po dogovoru. Naroča se pri uprav! »TABORA MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. MHRr«rm*ifsrv imm* t>* ^ Posamezne številke« Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO «e nahaja v Mari- ' boru, Jurčičeva uL it. 4, L nad* i »Iropje. Telefon interurb- st 278, UPRAVA se nahaja v Jurčičevi 4 alici št. 4, pritličje, desno* Telefon st. 24. — SHS poitnoSekovnf račun štev. 11.787. Na naročila hres denarja m na •sira. — Rokopis! so a« vračajo. I a1 Leto: IV. \-At j. Maribor, sreda 23. maja 1923. Pridi sveti Duh! v.. Številka: 114 | ......... m Maribor, 21. maja. Pod naslovom »Duhovna obnova« je Bapisal ljubljanski »Slovenec« v svoji binkoštni številki članek, v katerem klb ce v našo dobo materijalizma in puščave ; iv, ljudskih srcih svetega Duha, ki naj izvrtava! podžge polet krščanskega idealizma j ^ iPOfetese krščanskega duha v vse javno j življenje, tudi v politiko. Z zadoščenjem |bi zabeležili ta lep poziv, ko bi ne imeli ji Pred Seboj istočasno poleg »Slovenca« tu-[ di raznih drugih takozvanih »krščanskih« |,listov, »Straže«, »Slov. Gosp.«, »Domolju-? a* itd. Iz vseh teh listov; pa nam iz i^šako vrste diha nasproti ogabna sapa [•hekrščansikega sovraštva, besne' častikra-pe ia gnusne lažnivosti. Pod zaščito po-i “lanske imunitete uganjajo vsi ti listi or- psovanja in-grden ja i-ri pljuvanja na -j^štenje in čast svojega bližnjega. To, f ar Počenjajo klerikalni listi, se ne mo-Več imenovati politično delo, ampak 'Etično apaštvo najgrše vrste. j' fiag te dni 'se je odigral v Sodni ’dvo- l.j Mariborskega sodišča mal epilog k . ?*°dfcn, ki je vrgel žarko luč na d a naš-. »e Politične razmere, kakoršne so vzgo-PJi klerikalni voditelji in klerikalni 11-L“* Eden tistih nagnusnih ekšemplarjev “^rikalnih voditeljev, ki nosijo krščart-v° vsak hip na jeziku, nimajo ga pa v •cn> Poslanec Žebot, je že leta sem ne-i?restano na najdrznejši načirt blatil ime .^ Poštenje svojega bližnjega, ki mu je i politični nasprotnik, dr. Reismana. Pred f ®dni pa se je spozabil Žebot celo tako da-e<"’ da je temu svojemu bljžnjemu prav -B®krščansko na lopam pljunil na ulici v 1 ^raJ- Zadoščenja rti bilo mogoče dobiti ? dpjega v sodni dvorani, ker Se je mož *a svojo poslansko imuniteto. In šo je moralo dogoditi, da je bil junak i 6bot od dr. Reismana pretepen s pasjim j «»m. Žebot je sicer tožil, pa s tožbo ob-, *del. pa sie'dnje rtaš tu dalje ite zanima, "tod sm° *e P0,flov:n0 Pokazati na mesca6’ * katerimi ti in enaki bojevniki kr-!'lzv**t-a g’Iri3° Svojo krščanstvo, Nližm'10 Pristovo zapoved o ljubezni do ičevot J ksko oni izpolnjujejo »Slovert-Ifekib w *^0» da je »življenje po krščan-Hi nit za človeštvo potrebno«. Krist pšovfp0triU-1" P^juvad v obraz, ni blatil in L niJ;' Svojih najhujših sovražnikov. s.p a' ?,-hnbezuijo je objenfal vernike in ‘»rer^' ' Pa» k* danes hočejo svet iklis"3-33^ v njegovem duhu, oni, ki ognes j. sv- Duha, da bi privedel človeštvo nego hlai^U’ oni pa 115 P°zftai° drugega komur, S°: PeK°če sovraštvo proti vsa- v Političnih vn?vSle^' brezpogojno tudi Slepem sovra,V SV0;,em Sizirajo bojkot 1 J0™830 .,n -Z**' hočejo uničiti sS " * kc, denarne zavodei« d !1' hov0i e ln drugo, kar m nji- S studom in gnevor« - • Ziimnik- kako je mogo* ranje krščanstva iu kr?”nni\° V' ... , , /'občinskega duha. »Ne sodite, da ne boste sojooR. * r] *al Krist, njegov^ talm -ucenci. ki aa bng0. skrunsko nosijo vedno na ' vpijejo: »sodite in' ubijte jih. ‘liberalceV Z začudenjem gloda n ri prost a kmečka' ali delavska duša. kako se je moglo kr ščanstvo napram lepim Kri s lovim na„_ kom tako bistveno izpremčniti. Ni dvoma, da ima ■ Slovenc« prav, ko Pravi. da so krščanska načela T>otiebna tudi v politiki. Prva načelo krščanstva pa so: ljubezen, resnicoljubju, medsebej-ho Spoštovanje. Kadar 'se h »do začel: klerikalni listi držati teli načel, hotno z ve peljem mogli zabeležiti, Jp je -Sh. vencev« poziv iracl lep uspeh In !';■;.•* ;.-ajno celimo, Pred novo krizo v Beogradu, Radikalci razočarani vsled Radičevega govora. — Pred spremembo kurza. Beograd, 22. maja. (Izv.) Včeraj med 17. in 2(1. uro se je vršila seja muiistesiic-ga sve.a. na kateri je začasni predsednik narodne skupščine dr. Peleš poročal o svojem potovanju v Zagreb. Prcčitan je bil Radičev govor, ki je bil poslm vladi v stenogramu. Dopisni urad je moral Radičev govor razmnožiti za vse liste. Govor je zelo obširen in je bil v celoti objavljen v beograjskih »Novostih«. Viad-ni krogi so radi tega govora zelo poparjeni, zlasti oni, ki so doslej politični položaj presojali zelo optimistično. V radikalnih krogih vzbuja Radičev govor suni, da Radič sploh ne misli resno na sporazum’ z radikalci. Ministrski svet je nadalje razpravljal o spornih demokratskih mandatih. Vlada ni v tem pogloau storila nikakih sklepov. Po seji ministrskega sveta je odšel minister Ljuba Jovanovič rta dvor, kjer je poročal kralju o političnem položaju. V političnih krogih se že v prihodnjih dneh pričakuje precejšnja sprememba dosedanjega radikalnega političnega kurza. Beograd, 22. maja. »Tribuni ha« vest, da se bo vlada v prvih dneh junija nekoliko preosnovala, se še vedno vzdržuje. Tako se navajajo kot bodoči ministri gg. Peleš, Dobra Mitrovič, Kujič, Janjič. Valja Popovič, Audrič m drugi. Vse to so seveda kombinacije. Z ozirom na najnovejše Radičeve izjave, ki kažejo vso trmo in brezglavo politiko izv. federalističnega bloka, je zelo verjetno, da bodo prihodnji dnevi prinesli ponovno krizo samoradikalne vlade. u,?; *, B c o g r a d, 22. maja. (Izv.) Po Svojem povratku iz Zagreba je podal začasni predsednik narodne skupščine dr. Peleš novinarjem izjave, da ni bil oficijolno v Zagrebti, temveč samo privatnim potom. V poučenih krogih pa se kljub teinu trdovratno zatrjuje, da je bil poslan cd vlade, da obnovi pogajanja z Radičem. Beograd, 22. maja. (Izv.) Včeraj popoldne je začasni predsednik narodne skupščine dr. Peleš 'sklical v predsedstvo narodne skupščine načelnike vseh parlamentarnih skupin v svrho dogovora o rtadaljni razpravi o spornih mandatih ria prihodnji seji narodne skupščine. Ker pa so prišli samo zastopniki radikalnega, demokratskega irt zemljoradniškega kluba, se napovedani razgovor ni mogel vršiti. Zato pride zadeva na red današnje Seje narodne skupščine brez prejšnjega dogovora. Beograd, 22. maja. (Izv.) Včeraj o-poldrte je bil ministrski predsednik Nikola Pašič povabljen’ rta dvoT. Kralj se je posebno zanimal za današnjo sejo narodne skupščine ter za sklepe radikalnega kluba oziroma vlade v zadevi razveljavljenja nekaterih mandatov. Pašič je kralju izjavil, da tozadevno še ni defini- tivnih sklepov ter da bo o tem sklepal šele ministrski svet. Beograd, 22. maja. (Izv.) »Politika« poroča: Debata o spornih mandatih bo tekom tega tedna končana. Takoj nato se bo vršila volitev predsednika narodne skupščine. Glede osebe bodočega predsednika večinske Stranke niso storile še nikakih definitivnih sklepov, vendar pa se v poučenih krogih zatrjuje, da bodo predsedstvens mesta tazdeijerta taho-le: predsednik radikale-, 1 podpredsednik radikalec, 2. podpredsednik, klerikalec, dva tajnika, radikalci, ter po efi klerikalec in musliman. Droge 'stranke v predsedstvu ne bodo zastopana. Kot najresnejši kandidat za predsedniško mesto se še vedno imenuje Ljuba Jovanovič- Za 'slučaj da ort tega mesta rto Sprejme, ni popolnoma izključeno, da bo izvoljen sedanji začasni predsednik dr. Peleš, Beograjski profesorji podali ostavko. Beograd, 22. maja. (Izv.) Tek'm včerajšnjega dne so beograjski profesorji izvršili svoječasrio grožnjo. Skoraj vsi profesorji beograjski# srednjih m visokih šol so tekom včerajšnjega dne. podali pri svojih ravnateljstvih ostavke. — Skupno je včeraj samo v Beogradu poda-lu 542 profesorjev ostavko na državno službo, ker vlada dosrnj n.1 pokazala niti dobre volje, da bi ustregla stavljenim zahtevam glede zboljšanja gmotnega stanja srednješolskega učiteljstva. Beograd, 22. maja. (Izv.) »Triburia« poroča: Včeraj se je vršilo v Beogradu zborovanje starišev dijakov Srednjih šol, na katerem se je razpravljalo o tem, ali so profesorji upravičeni, ravno sedaj pred zaključkom šolskega leta podati o-stavko ter prekiniti pouk. Po daljših debatah, v katerih se je pov/nrjal.-v velika opašnošt, ki preti vzgoji mladine in ki lahko starišem povzroči veliko škodo, 'so bili vsi zborovalci edini v rem, da je akcija profesorjev popolnoma upravičena. Beograd, 22. maja. (Izv.) Včerajšnja »Politika« poroča: V soboto dopoldne je bilo sklicano veliko zborovanje filozofske fakultete v Beogradu, rta katerem so se visokošolci izjavili solidarne s srednješolskimi profesorji v boju za zboljšanje njihovega gmotnega položaja. Ker pa je rektor univerze zborovanje prepovedal, so sklicatelji proti temu vlo žili oster protest. Beograd, 22. maja. (Izv.) »NovoSti« doznavajo od merodajne strani, da So je centralno profesorsko društvo obrnilo ria mednarodno zvezo profesorjev, koje član je tudi jugoslovensko profesorsko društvo, za materijalno in moralno podporo. Politične vesti. * O sporazumu v etapah govore K or o* rošec, Radič in radikalci. Beegrajskal »Politika« od 18. trn. dobro karakicriziral te etape, ko pravi, da je bila prva etapa* »Markov protokol«. Iver pa so radikalci; in’ Radič samo v enem složni: v sovraštvu! proti demokratom, je Radiču treba, da” ima vse Hrvate, Pašiču pa, da ima vse Srbe. Oba želita zato čimbolj oslabiti demokrate. Zato ne bo prišlo do sprazu-nia glede ureditve države, ampak do sporazuma radi novili volitev, v katerih se; naj to izvrši. To bo druga etapa sporazu-( m a. Šele potem pride tretja: ah spora-! znm na račun edinstva ali pa oster spo*! pad med Radičem in radikalci. j * To so pcslediee! Žalostno dejstvo je, da so klerikalci in radičevci z najogab-nejšinii sredstvi hujskali ljudstvo proti Srbom, proti kralju, proti pouku srbohrvaščine ozir. cirilice v šoli, proti državni himni itd. In ravno tako žalostno dej* stvo je, da so radikalci ta način volilne gonjo dopuščali in te elemente celo ščitili, samo da bi avtonomisti odtrgali kak mandat demokratom. In kaj so posledice tega početja? Da mora sedaj ista radikalna vlada z vso ostrostjo nastopati proti učencem osnovnih in srednjih šol, ker se dogaja, da trgajo nacijonalne, celo kraljeve slike iz knjig, da nočejo peti državne himne, da smešijo državno in srbsko zastavo itd. Sedaj ko je zrastlo semre, ki so ga sejali pod zaščito iste radikalne vlade razni avtonomisti, sedaj grozijo za* poljani mladini z najostrejšimi kaznimi in ravnot.ako učiteljem, v kojih razredih bi se kaj takega dogodilo. Tisti pa, ki 6« vse to zakrivili, se solnčijo na solnon-radikalne protekcije in se smejejo V pest, če patrijotsko učiteljstvo obupuje nad zapeljano mladirto. ' A * Skrb sedanje vlade za urailništvrt. Savez Nabavljačkih Zadruga drŽavniK' slnžbenika je dobil od ministra fiUand poročilo, da je prvotno določeno količino cenejšega 'sladkorja znatrto znižal. Zatoni'; več mogoče, da bi dobili uradniki prvotno določeno množino sladkorja po znižati! ceni. Kam pa je izginil sedaj naenkrat tat' sladkor, ki ga je demokratsko-radikalnar koalicijska vlada novembra 1922 določila za uredništvo? V trenutku, ko 'se je iznebila radikalna stranka nadzorstva demo--kratov na. vladi, so začele cene vseh živil/ skakati (od tistega dne do danes za 100%)Y skrb za uradnike pa padati. Klerikalci pa, ki danes vso radikalsko lumparijo branijo, bodo pisali, da so vsega tega krivi demokratje, in 'našli se bodo colo inteligentni ljudje, ki jim bodo to verjeli. —n— 1 1 Maršal Foch o vtisih na Poljskem in v Češkoslovaški. Pariz, 29- maja. (Izv.) Včeraj je ministrski predsednik Poincarč sprejel maršala Focha, ki se je vrnil s svojega ! Potovanja na Poljsko in češkoslovaško, ^otrudniku »Matina« je maršal Foch’ izjavil, da se je doslej v Franciji Poljsko ! vedno smatralo za izvor slabosti, r.o pa I podpore Francije. Toda že sedaj se je iz-i kazalo, da je bilo to mnenje popolnoma i napačno. Tudi Češkoslovaška ima dobro I armado. Po obisku v teh dveh državah’ j Je trdno prepričan, da je v Evropi dovolj vsi; za obrambo mirovnih pogodb, Nov atentat v Varšavi. ^ , Varšava, 22. maja .(Izv.) Podpredsednik državnega gospodarskega urada, Ladislav OIewicky je^bil danes umorjen. Morilec, ki so ga takoj po dejanju prijeli, je izjavil, da je izvršilniinor iz osebnega maščevanja.,!*■ • \ \ BORZA- Curih, 22. maja, (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 36.80, Beograd 5.80, London' 25.04, Berlin 0.0104, Praga 10.5.1. Milan 26.75, Ncwyork 554, Dunaj 0.007'J!•«, £ig. krefle C 00781/», Budimpešta,|).1v25, ^aršava 0.0115 Sefiift J.#.* ’ . *■ * j Dnevna kronika. V Češkoslovaški obisk. V soboto zjutraj so dospeli v Ljubija* no udeleženci izleta, ki ga je organizirala Oeškoslov.-jugoslov. liga v Bratislavi z namenom, da njeni somišljeniki in praktični delavci na polju medsebojnega zbli-žanja spoznajo naše kraje in navežejo sebne stike s tukajšnjimi ligaši. Izlet je vodil župan mesta Bratislave, vneti Češkoslovaški rodoljub, kanonik dr. L". O-kinik. Veliki župan bratislavski dr. Bella, ki se je tudi nameraval udeležiti! bis-koštnega obiska v Ljubljani, je bil V zadnjem trenutku zaprečen'. Pripeljalo se je okoli 40 gostov, med njimi več odličnih predstaviteljev bratislavske jav- ; posti, od katerih navajamo imenoma gg.: i Jan Cabek, ravnatelj Slovenske banka in" dr. Igor Makovicky, tajnik idte bankef Bratislavi; Avrel Styk, urednik »Slov.; De ni k a«; Vladimir Žuffa, urednik ‘»SL* Sveta«, dr. Vladimir Kffio, ocfvetfflk L dr. Izleta Se je udeležilo tudiilO dam; dve i sta nosili slikovito glovaškp.Sjarodab-Ha temu zatrdilu niso verjeli — in imeli so popolnoma prav. Ptujski Nemci so na lo proslavo povabili vse zagrizene svoje tovar iše iz vseh delov naše države In tudi iz inozemstva. Poleg koncerta samega, na katerem pa so hoteli peti tudi izzivalne pesmi, so pripravljali tudi politično konferenco, na katero so povabili nemške poslance ter banket, na katerem bi se bili utrjevali v niržnji proti naši državi in proti našemu narodu. Ptujska Orjuna, ki se še dobro zaveda, kako so isti Nemci nekoč pretepli in opljuvali člane naše Ciril-Metodove družbe, so opozorili še pravočasno oblast, naj prepreči političen del proslave, toda ta ni Storila drugega nego to, da je konfiscirala saanonemške lepake. Vsled tega so bili nacijonalisti primorani sami prevzeti kontrolo nad prireditvijo. Po manifestaciji po mestu so akcijske četo Orjune, broječe krog 150 mož, odšle pred poslopje, kjer se jc vršila veselica. Policija sprva ni hotela dovoliti delegatom vstopa, končno pa se je .vdala in v dvorano je odšlo 10 mož, ki so pregledali spored in črtali zadnjo izzivalno pesem. Ker pa je izgledalo, da hočejo biti Nemci predrzni, so nacijonalisti zahtevali, da se veselica takoj ukine in hiša izprazni. Ta zahteva je izzvala pri okrajnem, glavarju odpor, poklical je pred vhod orožništvo, ki je stalo za vogalom in hotel ž njimi ščititi Nemce, kar pa ni uspelo popolnoma. Na energično zahtevo discipliniranih čet se je moral končno mht' in veselico zskU 'MM ’5".'So Nemci ob kontroli nacijonalistov zapuščali hišo, so sc tresli od strahu, čeprav s-, bil’ raci jonaltoti pi -dnoma m'rit', nekemu nemškemu gospodu je ob pogledu ni), akcijske čete prišlo slabo in so ga morali odnesti. Do incidentov, razen par brezpomembnih sporov, ni prišlo. Nacijonalisti so tokrat pokazali izborno disciplino in le tej disciplini je uspelo, da so na miren način prekrižali Nemcem račune in jim onemogočili izzivanje. Iz Maribora šo so udeležili proslave 'sledeči gospodje, katere 'si je treba zapomniti: trgovec Sorko (Vodnikov trg), dr. Oro-sel, lastnik agenture Sachs, trgovec O-<51 ag, dr. Kieser, trgovec Platzer. bivši kapelnik železničarske godbo Schonherr, dr. Brandstiitter in' dr. Jettmnr. Ptujska nemškutarija jo dobila s tem prvi tuš r,n prevroče glave ter upamo, da se Ho odslej bolje zavedala, da je Ptuj v Jugoslaviji in ne v Avstriji. Darujte za,Sklad otroške bolnice* v Mariboru. za planinske Hrvide. Hotel je videti en narod z enim imtntm. DmaLij njegov piievdo somišljeniki jii čast'lcl nn lega vic jrerajo. Njiho-’ idcai jc parPkularizem Treba je prerini i studijo pokojnega d' J. Skerlida »Ante č'tarčrv;~«. 'dn spoznamo to oseb.ioit v pravi luči. O njim velin biblijsko reklo: besedeuhljajo, duh živi. Če izloči .'n > iz grobih Stnrčcvčevili besed zlato jyl-3 duha, vidimo, d« jo tu trmasti fanat;k edc; najtlpicnojsih pred- sin vitel jev nafeja jugjslovoriskva jo- d'i stva. Pravilno skl p.: Sl,mrlič, da s' j: 8(nr-črvič zaslužil bo.jš h naslednikov kot so eri, ki so ob •'nn .h ml njrga Samu - ime. Njegov revolti c poTami 'nnciarfnlizrm jc končno postil last firme Pratik ic sine vi ... Tu ob stoletnici rojstva ga je pristavljal tako degeneriran politični tip kot jc Sijepan Rrdič I —j s. Poptu”ok. V podlistku »Žena« (nedeljski »Tabor«) je zapustil tiskarski škrat več napak, najbolj kričeča se nahaja v odstavku 8. kolone, kjer se zadnji stavek glasi pravilno: »Besede o tem, da. smo vsi ljudje ljudje; naslovi, bogastvo itd. pa so zgolj srajce, ki jih menjamo in ki hišo zrasle z nami,« - '*—■ Mariborske .vesti. Maribor 22. maja 1932. m Osebna vest. V čin žendarmerijske-ga p< opilkovrrka je napr.-dovjl nioj p *• Hinko Sabati v Mariboru . m Binkoštne praznike so Mariborčan' pridno izrabili za izlete v okolico, bližnjo in daljno, zlasti tudi .na Pohorje, koder je ležal na vrhu sicer še sneg. ven
,Pa-non'.i« v Gr. nji Radgoni !zšel le iia> prvi cvezek Ki Slenjevčevih z'r:r.ri:l: «p;sov. Zvezek obsega 80 strani male osnmrke in prinaša tri pisateljeve prvenec, povesti »Na Silvestrov večer«,* »Kmetiška ljubezen« in, »Škof« ter slane 6 Din. Vsa izdaja je preračunjerta na okroglo 40 zvezkov, ki, bodo izhajali v mesečnih presledkih po eden ali dva zvezka v 2000 izvodih. Spisi so urejeni kronologično, torej tako kak*,* £0 nastali. Želeti h; bilo, d n i i naša javnost pridno segla po teh izdajah. x Glasbena Matica. V petkovi štev. pod tem naslovom se je vrinila neljuba pomota, da se vrši koncert dne 6. junija. Konoert. sc vrši nepreklicno v soboto, dne 2. junija. Tudi poročilo o sojjstih ni točno. Javljena je namreč kot snlistinja le pevka našega zbora gdčna Slavica Mczgečcva, ki nas bo nedvomno spet očarala z svojim ljubkim, toplim glasom. A ta večer bo stopil na oder tudi vreden ji tovariš ruski operni pevec baritonist Govorov iz Kijeva, ki jc prav tako član našega pevskega zbora. Rusko pesem bo zapel, zaživel bo spot nekdanje trencRie sredi bornega življenja, ki se bori za obstanek Govorov služi pri obmejni Vraži v Št. liju, «& redno poseča naše nevske vaje, Pel bo tudi solospevt v pr;mih, ki jih poje moški zbor. — Pevka. x I. redna glavna skupščina Ljudske-ga culra v Mariboru se je ob skoro polnoštevilni udeležbi članstva vršila v četrtek dne 10. maja zvečer v prostorih Splošne uradniške menze v mariborskem kazinu. Tz poročil vodstva odra je rnz-yidno, k*>’*o oy .i0 kultur-«'* dekajo izvršil Ljudski oder tekom1 petmesečnega obstoja. Bil bi po delu, notranji organizaciji in uspehih Irihko vzgled drugim kulturnim organizacijam. Kljub stalni finančni krizi jc organiziral popolno pisarno v Kazini (prostori pač niso naj-prikladncjši!), nabavil in uredil vzoren arhiv, ki bo nudil mnogo tudi odrom po deželi, imel 15 dobro uspelih gledaliških predstav ter vzdrževal dramatično šolo za svoj naraščaj. Oder je štel ob skupščini 45 rednih članov in Članic in lepo četo naraščaja. Članstvo je sprejelo poročila odrovih funkeljonarjcv z velikim navdušenjem in priznanjem. Za znak enotnosti In veliko delazpiožnosti odra je smatrati izid volitev nove uprave. Vsi predlagani kandidati so bili izvoljeni enoglasno, na čelo odra, pa jc skupščina enoglasno postavila kot predsednika in artističnega vodjo gosp. Ivo Peršuh-a, ustanovitelja Ljud. odra v Mariboru. Ob zaključku skupščine je nekaj članov prijavilo svoj izstop, kar je večina otira smatrala kot nujni začetek čiščenja, ki bo Ljudskemu odru v bodčnosti prinesla h- še večje edinstvenosti in trdnejših tern .-'jev njegovemu delu in nsp- hen. --V r.ovl r.rslovni dobi želimo LjuL-kelriu i ir.-, pii'\ojenih uspeh.)?, osobito p;-večje jTpore mariborske javnosti x Petindvajsetletnica gledališkega delovanja Josipa Povheta. V petek IS. t. m. zvečer jo slavil tudi našemu mariborskemu gledališkemu občinstvu dobro znani igralec Josip Povhe v Osijeku, kjer je sedaj igralec in režiser tamkajšnjega Narodnega gledališča, petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Nastopil je kot organist Celestin v opereti »Mam’ zelle Nitouehe«. Gledališče je bilo polno do zadnjega kotička. Občinstvo je priredilo Povlietu burne ovacije ter mu podarilo več vencev, šopkov in drugih daril. K petindvajsetletnici častitnmo uidi mi našemu Povhetu ter mu želimo še mnogo uspehov. Gogolj na kitajskem jeziku. V Pekingu so vprizorili na kitajskem jeziku znano Gogoljevo komedijo »deviz r« — Igral; so dijaki rusko-kita.iskero zavoda. Listi hvalijo igro g. Q-?tu ; (Mletjakov) in g Cžan-go-čert (Zemljanlka). Trnu so vpiizorili tudi Čehovo aktovsk) »Ponudbe i: v ruskem jeziku. Igrali so kitajski dijrki. Zopet nov dokaz, '’n ruski duh id ruski jezik prodirata vedno dalje. ži tekme — pred dvelna letoma z ušpeKonS■ doVršil ostro tekmo Maribor—Ljubljana, nadalje gosp. Schvab, kateri se je svoj-čns udeležil tekme Graz— Maribor— Celovec, nadalje še naslednji močni tekmo-! valci: gg. bratje Ber.zlk, Tutta, Danko,’ Osebi g, Skasa, Perko, Frie, Bračič,’ AiVernhUrdf itd. Doscdej se je prijavilo 20’ gospodov, pa se še. pri čuk n j e jo nadaljnji, med temi nekdanji večkratni mojster prvenstvu za Štajersko, prejšnji bat. po-t veljnik kol. bat. štev. 2., kateri je poznan po Spodnji Štajerski in Goriški. Ni sicer, mogoče med temi imeni koga že naprejT označiti zmagovalcem, vendar pa lahko rečemo eno. da bo tekma jako ostra in’ zanimiva. Tekma po klancih* pri Polska-t vi in Konjicah ho trd oreh za kolesarje./ Tudi prijave k damski tekmi so jako zadovoljive in jc pričakovati ostrih bojev za častno darilo ustanove podobarja Loschnigga. Lanska zmagovalka gdč. Rezi Kasch bode imela v damah Reich, Pia-1 veak, Schvvab, Ncdogg itd. resne tekmo-1 valke. Za zabavo občinstva na startnem' prostoru bo skrbela izborna godba »Drave« in pa polževa dirka. Predpriprave za tekmo so že skoro dokončane, i Darila so deloma darovali klubovi člani.: deloma dobrotniki in pospeševalci tega športa. Oblasti so z dovoljenjem tekme pokazale svoje razumevanje za šport irt j.m gre vsa hvala za podporo pri tej pr-^ vi športni prireditvi v tem letu. Obiave. § Mestni kliio. »Mož. ki ja dvakrat u-mrl«, sijajna drama v 5 dejanjih v glavni vlogi Albert Kersten, se predvaja v torek, sredo in četrtek. $ Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico vabi vse svojo društvene člane k rednemu občnemu zbo**u. k’ sc vrši v nedeljo dne 27. maja 1523 ob Ifl. uri predpoldne v GStzovi dvorani, Mek-sandrova cesta. Dnevni red: 1. Poročilo o dejanju odbora v društvenem lotu 1922. 2. Odobren je računskega poro čl n zn bto 1922. 3. Volitev odbornikov. ' V >l;(cv treh preglcdaleev računov. 5. Določitev članarine za leto 1923. 6. Sklvptmje o predloženih predlogih. Predlog! se morajo priglasiti pri odboru tri dni pred zborovanjem. 7. Sedanji položaj hilrih posestnikov. 8. Poročilo o novem stanovanjskem zakonu in »Pravilniku« irr o izpremembah »Pravilnika«. 9. Slučajnosti. — Odbor. furistika in šport Planinska serija na Marib. koči je pričela. Od vseh strani prihajajo prijave, da zasigurajo sobe čez poletno saztjo. — Kdor hoče prebiti počitnice v zdravem planinskem zraku ni> prvovrstni oskrbi, solnčnih kopelih itd. naj si nemudoma nabavi nakaznice pri tv .-J ki Pinter iS Lonard. kjer bo odbornik g. T"n‘r-* če/, celo sezijo nakazoval stanovanja. Opozarjamo, da sp dobo, sobo le pri njemu in ne tudi na koči. Cene za nečlane: prvih sedem dni postelja po 15 Din. nndaljni dnevi po 12 Din., za člane prva dva dneva po 10 Din. — Odbor SPD. Kolesarska dirka Mariborskega kolesarskega kluba »E:lelwciss«. Za nedeljsko kolesarsko dirko, ki se vrši dne 27. maja se kaže živahno zanimanje. Med prijavljenimi k posameznim tekmam najdemo osebe, katero so \>:lc.T svojih odličnih uspehov že znane. Je lanski klubov mojster Plavlsclmk, ki jc s svojim tovarišem Kobolckum — katori ee tudi udele- Podpirajte Jua. Matico! --- ■ . . . . . i ■■■ ‘v ■ "■ Gospodarstvo. g Odmera davka na poslovni promet. Davčno okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: V zmislu člena 158 fin. zakona', za 1922-23 (št. 324 U. list) se objavlja, da je po členu 10 pravilnika za izvrševanje davka na poslovni promet z dne 31. jan. 1922 št. 46 U. 1. priredba davka na poslovni promet za čas od 1 okt. 1921 do 31. dec. 1922 razun mesta Maribor dovršena. Ta odlok je odmerjen na podstavi prijav in ocenitve davčnega odbora VI kolikor že ni bil prej odmerjen odnosno vplačan. 15 dnevni rok za vpogled v od« merni izkaz se določa za čas od 1. jun. do vštevšega 15. jun. 1923. Davčni zavezanci! lahko vpogleda jo v predpisne izkaze pri pristojnih davčnih uradih pri davčneirt okr. oblastvu v Mariboru (soba št, 2) ali pa pri občinskem uradu, v čigar okoli-šču se nahaja zavezano podjetje. Predpis davka onih davčnih zavezancev, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere. torej do vštevšega 30. junija 1923, ne vlože pritožbe pri davčnem oblastvu^ postane pravnovcljavcn. Izrecno se pripomni, da imajo v zmi.slu člena 10 nav. zak. pravico pritožbe le oni davčni zavezanci. ki so pravočasno vložili prijavo o opravljenem prometu in' ki so V predpisnem' "zknzu (zadnji razpredelek)'^ posebno označeni. O pritožbah ostalih! davkoplačevalcev se ne bo obravnavalo.* Poslano.* Zdravniško društvo v Mariboru je ti« svoji seji dne 11. maja t; 1. /»oglasno »klenih: sledeče: 1. Zdravniško društvo v Mariboru se glede zdravniških preiskav za zavarovanje pridružuje sklepu Slovenskega zdrav* niškega društva v Ljubljani in opozarja, da bo proti vsakemu zdravniki ~* organiziranemu in neorganiziran-nnu — ki bi k’*šil zdravniško solidarnost, upor s bilo vsa dopustna sredstva. Radi trga pcziof-ljn z rovn vse zdravnike, da vsako preiskavo brezpogojno odklanjaj), dokler ni s;>o- rešen. 2 Okrožni zdravniki odklanjajo fcof elani zdravniške organizacije od vlade ukazano cepljenje koz, če se jim takoj Jie izplnčr že dolgo zaostala moecna plača. ('• ge «(»j njihovi upravičeni želji takoj te tigcdi. ustavijo okrožni zdra?J\'*i vso z njihovo službo združeno poslovanje. 3- Vsa akademska društva ozirom4 Or-ginir.eei;e medicincev v Ljublj«ini, Zagrebu ii: Beogradu se opozore, da b’ v»ak’ mc.lieir.ec, ki hi se odzval vabila Zrl?av-j st v enega odseku za Slovenijo T Ljubljani, ut ere cepit, kršil stanov**:.} koli4*r* i n:st //ir#' hikov in da bodo zdravnišk'* dri:Siva nastopila proti vsake mi pramo- vir nnemu in ncpromtvarnemu kršilcu. *) pr no uredništvo ne odgovarja. marmor. $6: tiraja T9Z3‘ Mihel Zevaco: , , Markiza Pompadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila Roeandra. * (Dalje.) (93) Kje je videla to osebo, na katero jo je spominjal obraz Julije. — Ni se mogla domisliti, — na veselico v mestni hiši se ni spomnila — Ivana se je šiloma odtrgala tnžnim bridkim' mislim in se zopet zamislila v svojo ljubezen — mislila je na svojega ljubljenega kralja. — Ura je glasno zadrdrala in oznanjala osmo nro — zbudila se je zopet iz svojega premišljevanja. — V istem hipu pa je vstopila zopet Julija. — Bila je še bolj vznemirjena, — prepadena. —• Postavila je na mizo skodelico mleka, katere,/i je Ivana v jed-nem' dušku izpila, — gledajoč pri tem ves čas sobarico. — ■}> »In sedaj,« — je ukazala Ivana, — »pridi, pomagaj mi, da se slečem!« — Sledila je Julija gospej d’ Etioles v spalnico. — »Milostiva, ali hočete že v posteljo?« — je je vprašala s tresočim glasom -»Gotovo,« — je odgovorila Ivana začudeno, predvsem vsled prestrašenega glasu sobarice. — »Gospa.« — je zopet začela ista, — »ako bi si upala—« — »Kaj vendar? — Kaj me strašiš? — Povej, kaj hočeš reči? — Kaj bi si hotela upati...« — »Svetovati vam nekaj, gospa!« — »No — pa mi svetuj.— Koliko omen-covanja! — Kako čudno dekle?!« »Milostiva, ako bi me hoteli slušati, rte bi šli sedaj še v posteljo,« je odgovorila Julija s trenutnim' pogumom, »Ali se ti blede?« — jo je zavrnila Ivana. V hipu pa jo je vendar beseda vznemirila in poprašala je: »Zakaj pa naj ne bi šla počivat, ako sem zaspana?« — »Da, in ne samo, da ne greste počivat, ] ampak še nekaj drugega bi storila jaz, ako bi bila jaz na vašem mestu — milosti-va! Jaz bi se na vašem mestu kar napravila, kot da bi imela še iti ven!« — je nadaljevala Julija, ne odgovarjajoč na stavljeno vprašanje. — Ivana, katere nemir je še narasel pri ' teh besedah, vpre svoj pogled v Julijo, ki ’ pa je le klonila z glavo. — I »Ej, dekle, — ti mi nekaj skrivaš, se' . mi zdi, —« — je rekla sobarici. — j t »Milostiva.............« ; | »Ne vem, kake misli me obvladujejo, ■ ali zdi se mi vse nekako tako, da me tu zasleduje izdajstvo.... ‘Tvoje vznemirjenje in tvoja skrb... tvoji čudni jna-i sveti...« j Julija je vzkliknila, — si zakrila o-| braz z rokami in padla na kolena. »Ah — torej se nisem motila« —■ je vztrepetala Ivana v hipni grozi. — »Gospa« — je zajecljala jokajočim gia-i som Julija, — — »saj vidite, da vas jaz | pač ne izdajam, če se trudim rešiti vas!« j j »Rešiti-mene? — Ali sem morda v, • kaki nevarnosti?« — j | »Gospa,« — je odvrnila Julija, vstala ■ ; in obupno pogledala na uro. — »Za božjo , milost pustite, da vas oblečem. —-----------( ( Sprašujte me pozneje — povedati vam ’ hočem vse.« — i j Ivano so te besede še bolj prestrašile,, j — gledala je, kako je Julija iz oblačilni-; * ce prinesla obleko in plašč. — j j Mrzlično, — z negotovostjo, ki pa ne j prihaja od neznanja in premale vaje, ara-. j pak od notranjega nemira, je sobarica | 1 začela oblačiti Ivano, — ki je molče pu-i stila napraviti se. — j »Devet je ura« — pravi Julija. — »K ! sreči imamo še eno uro časa.«------------ Ivana je bila sedaj popolnoma obleče-j na za izhod. — j »Sedaj pa govori!« je ukazala z gla-, som, kateremu pa se je poznal notranji i iv« etiaaVi ' »Ne — tukaj ne, — prosim vas, — — V-zdolaj, — povem vam vse.« — , ... j »Zakaj vendar?« »Ker zdolaj ste gotova, da se še morete rešiti. — — — Oh milostiva, pridite vendar, hitro!----------Imejte zaupanje v mene, kajti jaz radi vas izdam one, ki so me poslali,« — ( Ivani je bilo vse nejasno, kakor da _ sanja burne, grozne sanje, — onemogla | se je pustila voditi od Julije, ki jo je pri- | vedla v sprejemnico v pritličju.---------- j Tresoča se, v gotovosti, da se je pripravila zanjo nevidna past, — se je spustila v naslonjač. — i------- Čeprav je bil zunaj mraz in veter, je Julija odprla steklena vrata. — »Prosim vas, počakajte me le za tre-notek,« — je rekla Ivani ter zbežala na vrt. — Čez malo hipov se je že vrnila ih rekla gospe: , i »Ah — sedaj se oddahnem, — šla šem bila odpret zapah in ključavnico na ce-j sto in milostiva lahko pobegnete, ako , hočete, tudi takoj.« — j »Ne bom šla od tod, dokler ne izvem, ! zakaj pravzaprav gre,« — je pogumno in trdno rekla gospa Ivana, — tako da je Julija kar obstala. > Skrivoma je zopet pogledala na uro. --------Njena vloga je postala sedaj kaj 1 težavna in nevarna. Trebalo je, da se Iva-! na prepriča, da mora ubežati, a ištotako j važno je bilo. da Ivana ne prehiti in ne ! odide pred deseto uro.----------Morala je . tedaj pridobiti časa, a vendar ne pustiti, ,’da mine odločilna ura. — | I Julija je računala, kaj in kako pa naredila načrt. — j »Gospa,« — je začela, —- »jaz sem . vas ogoljufala, — jaz nisem sestra Suzane.« — »In vendar, — tudi Suzana mi je to zagotovila....« »Suzana je lagala, kakor sem lagala jaz,---------ona je tudi izdajalka in je: bila plačana, kakor sem bila plačana jaz.I [ — Osebe, ki vas sovražijo, so pač vse do* bro preračunale.« — . , »Kdo me pa. vendar sovraži?« — J0 vprašala Ivana, trudeč se, da bi sc kazala! mirno. — »Sovražniki kralja!« — je odvrnila Julija. Ivani se je izvil krik strahu in grb?* — Dokler je bila le ona sama ogroženi se ni še preveč brigala za svojo varnost! bila je pogumna, podvzetna in nekA*?' romantičnega temperamenta, in je tJf dogodki ne bi vznemirjala več kot f. trebno.-----------Ali------------Kralj — Njen ljubljeni! — -t*- — | Strepetala je, če je le pomislila, da® vteguila Ludoviku groziti nevarno^ proti kateri bi morda ona ne mogla ukf®4 niti ničesar, uiti ubraniti dragega J j?*! Ijenca. — >! »Povej, razloži, — je ukazovala š tr«4 petajočim glasom, — — — »oziroma odg®' vori natančno vsem vprašanjem, kat#* ti bom stavila. — Ali — glej sedaj, *j mi zopet ne lažeš, — kajti — sicer te uh*4 čem s temi svojimi rokami....« »Gospa. — ne, ne bodem lagala, prišf4 ga.m vam!« — je vzkliknila Julija. — »t* — sploh — zakaj bi pač lagala? A*" bi hotela pogubiti vas, mi ne bi bilo t?*4 ba drugega, nego da sem igrala podel?8, no mi vlogo do konca, — in pustila, da t zgodi, kar je bilo prepačunjeno...« — .. »Pač res!« — Juliji se je pokazal nasmešek na nit' n ih, — hitro ga je skrila sklop.ivši glav«1 »Poplačana bodeš dobro,« — je nad*4 Ijevala Ivana, : — »ali najprvo, ko* so osebe, o katerih govoriš?« »Ne poznam jih, — plemenitaši so, n' to je vse, kar vem!« — »Sovražniki — uporniki? — Ih zak*l So pač poverili tebi, da me pogubiš ih P® Suzani?« — »Suzana še je bala in je pustila, da postavili na njeno mesto drugo. — Oifa*8 ni znala odločiti, da bi igrala odločeno)* vlogo, bala se je, ponovim, pa je šla.« — napmlpe čevlje in nogavice nižllli cenah pri Sandale. -Anici Tonu, Maribor, Grafiki trn ft Dom. Csoljl Poslovodja vešč korespondence, knjigovodstva in jezikov se sprejme. Le prvovrstna, samostojna, zanesljiva moč! Spričevala, reference in pogoji naj se vpošljejo na naslov: Mariborska lesna industrija Maribor. Dobro ohranjena omarica za led in železje starega štedilnika se proda v Praprotnike«: ulici št. 133. ‘ 1017 Dva mlada Izobražena gospoda želita se speunati z dvema inteligentnima damama (vdovi) v svrhp razvedril« in popolnega spoznanja. Prosi se za slike, tajnost strogo zajam-šena Cenjeni dopisi pod „Sans amour4* Maribor poštno ležeče gl. p. 1018 Za birmance I Velike izbiro gotovih oblek pe nizki ceni priporoča J. Vezjak, konfekcija, Vetrinjska al. 17. 909 Šivalni stroj dobro ohranjen na prodaj. Wilsonova ulica št. 23. 1000 2—2 čapiee po neverjetno nizkih cenah, perilo, kravate, nogavice i* ostalo modno blago priporoča nova modna, trgovina B. Veselinovič & Komp,, Maribor. Gosposka ulica 26 974 6—5 uospoaicna, zmožna enostavnega in am eri kanskega knjigovodstva, slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika, cirilice, stenografije in strojepisja, želi primerne sl«žhe Naslov ned .Marljiva'*, Krekova ulica št. 5, g. profesor Kovač. 1014 Na hrano se sprejmeta dva gospoda. Splavarska ulica 7, pr.tličje 12. 1019 Novo enostavno slovensko stenografijo poučuje Kovač, Gosposka ul. št. 40, II. nad. 1013 Boljša stranka išče stanovanje dveh'sob in kuhinje eventu-elno sobo in kuhinjo. Onemu kateri mi stanovanje priskrbi, plačam 10.000 K nagrade. Ponudbe na upravo lista pod številko 1020. 1020 Štedilnik na plin malo rabljen se takoj proda. Studenci, Cankarjeva ul, 5 1015 Berson je In ostane najboljša kvalitetna znamk* Varuje čevlje, cenejši in trpežniji je od usnj* Od vašega čevljarja zahtevajte, da vam pritrdi Berson gumi podpetnike in gumi podplate. Cunje za čiščenje, snažno oprane in desinficirane, prodaje vsako množino Jakob Zagode, Maribor Tržaška cesta št. 5. 973 3_2 Cement, opeko, slamo, seno, oves, koruzo, krompir, drva, premog ve mo pri Andreju Oset, Maribor, Aleksandrova c. 57. Telefon 88. 938 20—9 s gips, strešna leja penka, karbolinej, £ j drvocement, vat- (, proof, apno, Izola- J I cijsko lepenko, j t mavčne plošče, | i pravi Hatschek [ f eternit i. t. d. nudi \ • po tovarniških cenah | j Material, dr. z o. z. j Ljubljana, Miklošičeva 13 M Telefon 716. 616 i od 450 Din. naprej, najnovejši vzorci, pravkar došli. * lika izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palic.??? hrbtnikov in sandal po konkgrenčni ceni pri JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. Modra galica in žveplo dospelo. — Prodaja se pri Tonejo & Rozman, Maribor Aleksandrova ceste 36. 934 Vse vrste perila za gospode In dame, kakor srajca, n parilo, kom« hlača f gg blnadjo EM. 11 Priama ra |2d«luie po naj. oprema za ne- m rtsujih dnevnih ijgfg veste, otroško mm cenah Miudmifa Uaduier MARIBOR. JCoroška cesta šS. 31;. za Dravsko dolino (središče v Mariboru) išče tovarna hranil v Ljubljani. Ponudjse le s prima referencami na upravo lista pod „Gotov uspeh" 1001