| Izhajaj
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja:
/.< -\vstro-Ogrsko . . K 41—
» Nemčijo..........» 5"—
» ostalo inozemstvo . » 6-— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej Posamezna številka velja 10 h
Za oglasila se plačuje po 10 h, meu besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm3. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte po 20 h za 1 cm3. Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohran. račun št. 96.232.
Leto XXXV.
Celovec, 4. avgusta 1916.
Št. 31.
Cesar svojim narodom.
Njih c. in kr. Apostolsko Veličanstvo so blagovolili izdati sledeče Najvišje lastnoročno pismo:
Ljubi grof Stiirgkli!
Dnevi drugega leta potekajo, odkar so nas nespicu i	mi *1: eni a sovražnikov prisilila k vojski.
Kakor bolestno pbžai.vjt	trajni potek
te človeštvu naložene hude preizkušnje^^ -napolnjuje pogled nazaj na hudo borbo, ki vedno iznova opravičuje Moje zaupanje v nezlomljivo moč monarhije, z velikim zadoščenjem.
Vredni svojih hrabrih sinov, ki se v tesnem združenju z armadami naših slavnih zaveznikov, venomer obnavljanemu navalu premoči junaško postavljajo v bran, navdušeno izpolnjujejo Moji ljubljeni narodi tudi doma ono veliko mero dolžnosti, kakor odgovarja velikemu resnemu času. Zedinjeni v mogočni volji zmagati z moško odločnostjo prenašajo vsako žrtev, ki jo zahteva zagotovilo bodočega častnega in trajnega miru, s pravim razumom za ukrenitbe, potrebne za blagor domovine, prenašajo omejitve gospodarskega življenja, ki so vsled vojske postale potrebne in onemogočujejo zavratne nakane naših sovražnikov, ki merijo na sistematično ogrožanje obstoja mirnega prebivalstva.
Moje srce deli v očetovski skrbljivosti z vsakim posameznikom Mojih zvestih skrb, ki jih teži in ki jo tako stanovitno prenašajo, bolest za padlimi, bojazen za ljube na bojišču, motenje blagonosnega mirnega dela, občutno otežkočenje vseh življenskih pogojev. Toda Jaz zrem opirajoč se na vspodbudljive izkušnje dveh vojnih let s popolnim zaupanjem v sedaj polagoma dozorevajočo bodočnost, v blaženi zavesti, da Moji vrli narodi zmago resnično zaslužijo in v prepričanju, da jim je milost in pravičnost Previdnosti ne bo pridržala.
V teh resnih pa upapolnih pomenljivih dneh je moja želja, da se ljudstvo vnovič zavč, da me nikdar ne pojemajoča dejanska njihova patriotična požrtvovalnost napolnuje z veseljem in zanosom in da njihovo vrlo zadržanje, ki jamči konečni uspeh, s hvaležnim srcem priznavam.
Naročim Vam, da razglasite to prebivalstvu v Mojem imenu.
Dunaj, dne 31. julija 1916.
„	Franc Jožef m. p.
Stiirgkh m. p.
To se objavlja v občno vednost.
Celovec, dne 1. avgusta 1916.
C. kr. deželni predsednik na Koroškem:
Dr. grof zu Lodron.
Položaj.
Ruska ofenziva še ni zlomljena. V velikanskih masah naskakujejo na fronti od Karpat do Rafalovke ob Stiru. Severno naprej se vršijo hudi boji le pri Baranovičih, dočim ob Dvini po zadnjih neuspehih ni večjih bojev. V petrograj-skih vojaških krogih si menda pripovedujejo, da je tu vodil ofenzivo proti Hindenburgu general Ruski, ki je postal sedaj zopet — bolan in je odšel nekam na Finsko zdravit se.
Iz gibanja ruskih čet se da jasno spoznati cilj ruske ofenzive. Zavzeli hi zopet radi Lvov. To je njihov glavni cilj. V dosego tega cilja skušajo zavzeti najprej glavna železniška križišča kot ključ do Lvova, na severu K o vel, na jugu Stanislav, vzhodno od Lvova pa vodi njih cilj naravnost proti Lvovu. Tu so ruski napadi najhujši.
To so ruski nameni; nekaj drugega je pa seveda, če jih bodo tudi dosegli. Tudi italijanski mmistrski svet je sklenil postaviti dr. Battistiju v Tridentu spomenik, toda Trident morajo Ita-
lijani prej zavzeti. Kako dolgo Italijani že hodijo v Trident, pa še nisif tam, ampak c.c feedil: celo rakovo pot; kako dolgo že hodijo na Dunaj, pa še v Gorici niso!
Kakor je Rusija poslala čete v Solun in na Francosko, tako je Turčija poslala svoje čete na našo rusko fronto; razloček je pa ta, da Rusija vsled naravnih zaprek na imenovana bojišča ne more poslati večjih čet, Turki pa v Galicijo veliko lažje. Dolgo so se vršili boji ob Stohodu in.'	in železnico iz	irOvef;
branitelji, ki so "se,niu'!r-.%-i;'"se ' pred Stohodom, so bili potem ko so odlili več naskokov, vzeti nazaj na severno stran Stohoda. Severno-zapadno od Sokula ob Stiru so Rusi napadali v masah in so se njihovi napadi z velikimi izgubami za sovražnika ponesrečili. Severno naprej so pri Ka-šovki ob Stohodu naši pre ložili obrambo v tetivo, ravno črto iz loka, ovinki, ki ga napravlja tam Stohod.
Na obeh straneh železnice Sarni — Kovel so Rusi brez uspeha nadaljevali svoje naskoke. Južno od Stobihve, kjer so začasno prišli na levi breg Stohoda, so bili pognani zopet nazaj. Naše uradno poročilo od 1.1. n. pravi, da je sovražnik z nezmanjšano silnostjo nadaljeval svoje naskoke severno od naj gorn , e Turije, ob Stohod-ovem kolenu pri Kašovki in severno od železnice Sarni — Kovel, da jo bil pa povsod vržen nazaj. Na severnovzhodm fronti južno od Pri-pjata je bilo v juliju n tih vseera skupaj 90 ruskih oficirjev, 18.000 mož in 70 strojnih pušk zaplenjenih.
V Voliniji je sovražnik po štiritedenskem odmoru zopet pričel ofenzivo. Zapadno od Lučka so naši dobro odbijali ruske napade. Kjer se je Rusom mimogrede posrečilo vdreti v naše jarke, kakor pri armadi generalobersta Tersztyanskega, so jih s protinapadi vrgli ven. Ker je imel sovražnik tu velike izgube, kakor južnozapadno od Lučka pri Svinjuhih, je začasno ponehal z napadi.
Najhujši boji pa so bili za Brode, severno od Brodov, ki so trajali več dni. Sovražnik je bil od naših vrlo se borečih čet vedno iznova odbit. Niti za korak ni mogel napredovati. Šele z novim, zvečer izvršenim velesunkom se je Rusom posrečilo vdreti v naše postojanke vzhodno od ceste iz Lešnjova (južno od Berestečka, ki leži ob Stiru) v Brode. Naše čete so nadaljevale boj na južnem robu Brodov. Tik zapadno od Brodov se je več ponočnih napadov sovražnika ponesrečilo. Sovražnik je začel napadati tudi v vzhodni Galiciji, kjer je imel dosedaj najmanj uspehov. Severno-vzhodno in južno-vzhodno od Monasteržiske (ob potoku Koropjecu, ki teče sporedno vzhodno od Zlote Lipe) je sovražnik neprestano podnevi in ponoči vodil svoje napadalne kolone proti postojankam avstro-ogrskih in nemških čet; bilo je povsod odbit. Tu in dalje južno, zapadno od Bučača se nadaljujejo izredno besni boji, dosedaj za Ruse brezuspešni. Pri Ve-lešnjovu ob Koropjecu ponoči izvršen ruski napad je bil gladko odbit.
Severnozapadno od Kolomeje so se boji pri Molodilovu (južno od Otinije) končali za sovražnika popolnoma brezuspešno.
Rusom se je vpad na Ogrsko čez Karpate ponesrečil. Severno od prelaza Pri slop so bili Rusi vrženi nazaj čez Črni Ceremož in nadaljni njihovi napadi odbiti. Na višinah vzhodno od Kirlibabe je bil ruski sunek odbit.
Angleško-francoska ofenziva severno in južno od reke Somme je bila 30. julija obnovljena. Vršili so se strahovito krvavi boji, pa se takorekoč niso pomaknili z mesta. Kako trdovratni so boji na tem bojišču, je spoznati iz sledečega poročila lista „Daily Mail“ o bojih v gozdu Trones: „Neki nemški oficir je bil tam po treh dneh v gozdu ujet. Živel je v jamici, v kateri je bil telefon, ki je bil še v zvezi z baterijami. Ponoči se je podal iz te jame do gozdnega roba in v poltemi je
ustrelil od naših mož druzegh za družim. Tak . :5 je ccvcdr pripravljen, žrtvo^«.;i • .'o življenje. Pa takih mož je mnogo. Manjše čete so se bojevale popolnoma ravnodušno do smrti.“
Wolffov urad poroča, da so imeli Angleži v celi ofenzivi najmanj 230.000 mož izgube, uspeh pa le ta, da so upognili nemško fronto povprečno za štiri kilometre na globoko, nemška črto pa zato nikjer niso . nr:	izgube Francozov in
Avg1-ivakupaj pa da znašajo 350.000 mož.
Na italijanski fronti ni nobene izpremembe. Pri Paneveggio na Tirolskem so se vršili boji, pri katerih so bili laški napadi zavrnjeni. Drugod ponekod topovski boji, tudi ob Soči.
Turki so zelo napredovali v južni Perziji, kjer so Ruse daleč nazaj potisnili: Izgubili so pa Baiburt, Giimuschane in Ersingjan; 10 kilometrov zapadno od Ersingjana so Turki ustavili Ruse. Perzija je od Turčije zahtevala, da umakne svoje čete s perzijskega ozemlja.
Sovražna uradna poročila.
Rusko vojno poročilo.
Dunaj, 31. julija. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča:
Poročilo z dne 28. julija zvečer pravi: Zapadno od Lučka so prešle naše čete k napadu in so prodrle celo sovražno fronto. Naša armada zasleduje v neredu umikajočega se nasprotnika. V tem okolišu smo zaplenili 46 topov, med temi 6 možnarjev, kakor strojne puške. Kakih 30 oficirjev, vštevši dva generala in dva polkovna poveljnika, več kakor 9000 vojakov smo ujeli. Dne 28. julija ob 6. uri 30 minut smo zavzeli Brode.
Dne 29. julija popoldne. Čete generala Le-šickega so v energičnem napadu vrgle sovražnika v smeri na Stanislav. Ena divizija domačih kozaških čet je zavzela Jezierzany, 10 kilometrov vzhodno od Tlumača.
Dne 29. julija zvečer. Ob železnici Kovel— Rožišče traja napredovanje naših čet. Sovražnik je bil vržen čez reko Stohod. Južno od Dnj estra poizkuša od naših čet v smeri Stanislav zasledovani sovražnik ustaviti se v prej zgrajenih postojankah. Dosedaj so našteti od čet generala Brusilova od 28. do 29. julija ujeti: 2 generala, več kakor 681 oficirjev in 32.000 vojakov, med temi veliko število nemških, plena 114 topov, med temi 29 težkih. Pri skupnem številu ujetih in plena je vštet del v tridnevnih bojih pri Brodeh ujetih in napravljenega plena. To je 126 oficirjev, 13.569 vojakov, 9 topov, 40 strojnih pušk in kakih 15.000 pušk.
Poročilo italijanskega generalnega štaba.
Dunaj, 30. julija. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: 29. julija. Pri Stilfserjevem prelazu in v Vallarsa živahno topovsko delovanje. V noči na 27. t. m. je napadel sovražnik naše postojanke na Monte Seluggio v dolini Pozine in na obronkih Monte Zebia na planoti Sedmerih občin. Ob občutnih izgubah je bil odbit. V dolini Tra-vignolo so naše čete razširile 26. t. m. po hudem boju svojo posest na severnih obronkih Monte Colbrikona. Nasprotnik je izgubil 73 ujetnikov, med temi 2 oficirja, in eno strojno puško. Naši letalci so obnovili bombardiranje na sovražna skladišča pri Belmonte. V zgornjih dolinah Degana in Buta je sovražnik nadaljeval obstreljevanje vasi in napravil nekaj Škode. Pri malih podjetjih v odseku Sv. Mihaela in Sv. Martina je bila vnovič ugotovljena uporaba eksplozivnih izstrelkov in smrdečih bomb.
29. julija. V dolini Astico je sovražnik poizkusil v noči na 28. t. m. presenetiti našo posadko na Monte Cimonu, je bil pa takoj odbit. Včeraj delovanje sovražne artiljerije proti našemu v kotlini pri Asiago in proti črti Spera—Tringno v dolini Travignolo so naše čete kljnb slabemu vre-
menu na obronkih Col Bricona proti dolini Cere-mana nekoliko napredovale in so dva sovražna protinapada odbile. Ob Soči artiljerijski dvoboj. Sovražna artiljerija je obstreljevala vasi zapadno od Gorice z nekaterimi granatami. Na Kraški planoti je lastno letalno brodovje bombardiralo taborišča in skladišča v odseku Opatjega sela. Sovražna letala, ki so se med akcijo pokazala, so bila napadena in nagnana. Eno od njih je padlo in se vnelo. Poroča se, da sovražnik v vedno večji meri uporablja eksplozivne izstrelke.
Francosko vojno poročilo.
P a r i z, 30. julija. Včerajšnje večerno armadno poročilo pravi: Severno od Somme je bil dan označen s celo vrsto krvavih bojev na delu fronte med višino 139 severnovzhodno Hardecourta in reko. Naše čete so prešle k napadu in predpoldne zavzele cele sisteme sovražnih jarkov 300 do 800 metrov na globoko. Prišli smo do dohodov vasi Maurepas in držimo les severno od postaje Hem, tekališče severno od tega polesja in farmo Monacu. Popoldanski protinapadi Nemcev so bili povsod z našim ognjem zlomljeni. Mi popolnoma držimo zavzeto ozemlje.
Turki na naši ruski fronti.
Vojni poročevalec lista „Neue Freie Presse", Roda Roda, poroča svojemu listu:
iz Lvova prihajajoči častniki pTipGvednipin. da se je tam zadnje dni vozilo skozi Lvov na fronto že mnogo turških oficirjev. Kjerkoli so se pokazali, jih je prebivalstvo pozdravljalo. Prevoz turških čet se ravnokar vrši. So prvovrstni vojaki, tudi izborno oblečeni in oboroženi. Kljub dolgi vožnji so dobre volje. Kljub prevoznim potrebam za severno fronto je železnica prevoz Turkov sijajno izvršila. Prevoz Turkov je ostal tudi popolnoma tajen, dokler niso v Berolinu sporočili, da bodo posegle v boje v Galiciji turške čete. Bilo je že baje dalje časa v načrtu, da pridejo na severnovzhodno fronto Turki, in ni to posledica še le sedanjega bojneg’a položaja.
Že v 17. stoletju so prišli Turki v Galicijo, toda tedaj kot sovražniki Poljakov in so se jim tedaj Poljaki postavili v bran. Sedaj jih prijazno pozdravljajo, spominjajoč se prerokbe Vernihore, preroškega ukrajinskega kmeta: „Kadar bo napajal Turek svojega konja v Dnjestru, bo Poljska vstala. “
V Ameriki ne bo vojske.
Reuterjev urad je sporočil iz Washingtona: Mehikanski veleposlanik naznanja, da se je zadovoljivo rešil spor med Mehiko in Združenimi državami.
Strašna eksplozija pri Heiuyorkn.
100 železniških voz In več ladij, naloženih s strelivom, zletelo v zrak.
Newyork, 30. julija. (Kor. ur.) Reuter poroča: 100 železniških voz in več ladij, naloženih s strelivom, je zletelo v zrak pri in v delavnicah National Sborage & Comp. blizu Cuminipan (New-Jersey). Tresenje so čutili v celem Newyorku.
Podlistek.
Pri kapelici.
Na ne previsokem, strmem, kamenitem griču na Spodnjem Koroškem stoji kapelica, iz sirovih desk zbita in od dežja sprana. Notri kleči, pobožno zatopljen v molitev, čisto mlad častnik. Dolga, dolga je njegova molitev. Ne da se motiti od žensk, ki hodijo ven in noter. Kaj ga je zvabilo sem gor? Veliko se je imel zahvaliti Bogu in srečnega se je počutil, da mora biti zopet za nekaj časa na tako ljubljenih domačih tleh.
Ko konča svojo pobožnost, si ogleda še enkrat slike po steni; vse kot nekdaj. Tedaj se mu zjasni obraz, spomin na nekdanje dni, ko je pasel čredo ovac tu okrog; kako veseli, veseli so bili tisti dnevi, ko je živel tako brez skrbi, samo za svojo čredo. Še enkrat si ogleda tiste kraje, potem zapusti priljubljeno mu kapelo in se napoti po griču proti zahodu. Vse je tako kot nekdaj, iste skale, isti bori, štrlijo kvišku kot nekdaj.
Pogled mu splava v dolino; kolikokrat je meril pot v šolo in nazaj v mrazu in vročini. Kakor y kinematografu so se vrstili mimo njega spomini na gimnazijo in na svoje tovariše.
O ti moj najmlajši prijatelj Radimir, ni dolgo, kar si hodil po tem griču, tožil si, da se ti posmehujejo bori. Mogoče, a danes se žalostijo z menoj vred, ko te je zadela usoda kot mene. Daleč doli na Hrvatskem si, za te pridejo drugi časi, veliko boš izkusil, spoznal boš svet. Videl boš
Newyork, 30. julija. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča: Pri eksploziji dinamita v municijskih delavnicah na nekem malem otoku pri Newyorku je izgubilo življenje veliko ljudi; škoda na blagu je velika. Ker se je zgodila nesreča zjutraj, so mislili, da niso med delavstvom izgube velike, a prepeljali so v bolnišnico že 75 oseb. Trdi se, da je nastal ogenj v nekem municijskem skladišču, ki je preskočil na neko s šrapneli naloženo ladjo. Krogle so eksplodirale, granate so nato, kakor sodijo, zažgale dinamit na tovornih vozovih. Otok je posut z razvalinami.
Raznoterosti iz vojne.
Tretja zimska vojska.
Baz el, 31. julija. Iz Petrograda se poroča: V časopisju se naznanja, da je Rusija pripravljena voditi še tretjo zimsko vojsko. Vlada je pripravila razdelitev municijske dobave od oktobra 1916 do aprila 1917. Japonska dobi naročil za 45 milijonov rubljev.
Ruska armada proti Bolgarom?
Iz Bukarešte poročajo: V južni Besarabiji zbira Rusija veliko ekspedicijsko armado z močno artiljerijo, ki naj udari čez Romunijo na Bolgarijo. Poroča se nadalje, da je romunski ministrski svet o tej ekspedicijski armadi že obširno razpravljal ter se posvetoval, kakšno stališče naj zavzame Romunija, ako bi Rusi res udarili čez romunsko ozemlje, kar bi romunsko nevtralnost kar najtežje prizadelo.
Ministrski svet v Rimu.
Poroča se, da je italijanski ministrski svet sklenil postaviti dr. Battistiju spomenik v — Tridentu. Sonnino je podal ministrskemu svetu jako pesimistično sliko o finančnem položaju centralnih držav. Ministrski svet je dovolil dva milijona lir za iredentistične begunce na Italij anskem.
Brodi izpraznjeni.
Krakov, 30. jujija. „Gazeta Porana” poroča o zadnjih dneh v Brodeh sledeče: Mesto je zelo zapuščeno. Od 20.000 prebivalcev jih je komaj 600 ostalo v mestu. Vsi uradi in javni zavodi so bili že prej izpraznjeni in bančne založnine
odpravljene. Civilni promet v mestu je zelo majhen, trgovine povečini zaprte. Bobnenje topov se razločno sliši in od bobnečega ognja se tresejo hiše kakor ob potresu. Iz mesta se naši opazovalni zrakoplovi prav razločno vidijo. Od časa do časa se pojavljajo nad mestom sovražni letalci in mečejo doli bombe, ne da bi bili do-sedaj povzročili kaj škode. Le Kapelusova pivovarna in neka druga hiša ste vsled bombe trpeli nekaj škode. Mnogo bomb je padlo na vrtove in prazen svet. Prebivalstvo se je odpravilo iz mesta z begunskimi vlaki, ki so se odpeljali v največjem redu. Mestne oblasti so odpotovale z vladnim komisarjem v Lvov.
10 milijard rubljev ali poseben mir.
Amsterdam, 31. julija. Kakor se izve iz zanesljivega vira, je ruski finančni minister Bark pri londonski konferenci zavezniških finančnih ministrov stavil zaveznikom sledeč ultimat: Ali 10 milijard rubljev vojnega kredita ali poseben mir Rusije z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Barkov nastop je bil tak, da odklonitev kakor pri enakih izsiljevalnih poizkusih Rusije ni bila mogoča. Mac Kenna in Ribot sta morala zahtevo svojega ruskega tovariša sprejeti, začela sta se pa pogajati in dovolila konečno načeloma šest miljard rubljev, od katerih je vzela nase Angleška štiri, Francoska dve milijardi.
Romunija.
l I*'- ‘Bukarešta, 31. jul. Tukajšnji rusofilci so začeli z najhujšimi sredstvi, da bi prodrli s svojo politiko. „Adeverul“ grozi celo z revolucijo, če Romunija ne začne vojske na strani Rusije. Bra-tianu obvladuje dosedaj politični položaj v deželi. Zdi se, da je za njegovo zadržanje merodajno praktično-trezno pretehtavanje in njegova sodba o vojnem položaju, v čemer je med vojsko kazal mnogo hladnokrvnosti in previdnosti. Zaenkrat ne more biti govora o izpremembi romunske politike. Nadaljni dogodki so odvisni od vojnih dogodkov.
Dnevne vesti.
Odlikovanja. Odlikovan je bil dr. Branko Žižek, okrajni zdravnik v Idriji, sedaj na severnem bojišču kot črnovojniški asistenčni zdravnik, z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. — Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 4. bosn,-herc. polka Albert Vedemjak. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil črnovojniški nadporočnik dr. iur. Dominik Puc; poročnik 3. dom. p. Ivan Potočnik in poročnik 37. dom. p. Anton Leskovec. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil čmovojni inženir Valentin Peternel pri nekem utrjevalnem oddelku. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: nad. stražmojster 2. dež. orož. pov. Gregor Ogrinc in rač. podčastnik 27. čmovoj. pp. Josip Jandejsek, Ivan Medved in Anton Lavrič. — Vi-težki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo je dobil polkovnik 1. trd. top. bat. Ludvik Pengov, poveljnik neke topniške brigade.
Otroško sv. obhajilo. Pretečeno nedeljo je v Celovcu v stolni cerkvi sv. Petra in Pavla na papeževo željo stopilo skupno k mizi Gospodovi
razkošno mestno življenje. Danes, ko gledam nazaj vidim, koliko nevarnosti preži na mladega človeka.
Radimirov, ti se ne boš pokvaril; strah tvoje dobre mamice je nepotreben, potrebna pa je njena molitev. Bodi mirna, dobra mati, saj se ti vrne tvoj ljubi Radimirov, velik in nepokvarjen. Tako hitijo misli mlademu častniku, od pastirskih let v gimnazijo in dalje na bojišče. Tam gori na severnem vzhodu je njegovo moštvo, sami dobri Poljaki. Gotovo ga že težko pričakujejo. Usoda vojske nas je združila, usodo bomo skupaj delili, jaz z juga in vi od severa. Saj smo si bratje, kot bratje hočemo skupaj živeti in, če treba, tudi za domovino umreti.
Jutri na vse zgodaj mi dobra mama skuha kave. Kratko bo slovo, da se mati ne bo preveč žalostila. Potem me odnese vlak proti Celovcu, Dunaju, kmalu bom zopet med svojimi. Kedaj se zopet vrnem in kam se obrnem potem?
Še enkrat se ozre na okoli po dolini, kakor bi hotel presoditi domače ljudstvo, če je ostalo, kakršno je bilo.
Tam doli na nižjem griču je nekaj ujetnikov, med njimi domače ljudstvo; ne menijo se za preteklost, ne za prihodnost. Zdi se mu, da so ljudje postali lahkomiselnejši, lahkoživejši. Je to res, ali se mu le tako dozdeva, ker je prišel z bojišča?
Iz takega razmotrivanja ga zbudi zvon od Fare sem, ki pozvanja avemarija. Sname čepico z glave in se vtopi v pobožno molitev. Njegova pot zavije navzdol, v negotovo bodočnost...
Junakom Malega Podsinja.
Napisal Podsinjski.
Stopam ob robu hriba nad Podsinjovasjo; pred oči mi stopajo oni krasni dnevi, ko smo se še kot otroci igrali ravno na tem hribu, zidali si hišice, iskali čmrlje in ptičja gnezda. Z otožnim srcem se spominjam na mladostne dni, na one brezskrbne urice, ki so nam tako naglo potekle in se nikdar ne vrnejo več. Gledam doli na vas, na ravno isti Podsinj kakor pred nekaj leti, in vendar se mi zdi ves drug. Tedaj sem posedal na hribu ter čakal, kdaj da pridejo Joža, Janez in Šimen, da gremo naznavljat čmrlje in ptičja gnezda. Sedaj stojim tukaj sam ter mislim na tovariše in prijatelje. Pred odhodom so prepevali:
„Klobuk ima na stran, za njim pa listič bel, ta listič tako prav’, da cesar ga je vzel . .
In sedaj vas že mnogo počiva na bojnih poljanah. Ločili ste se od nas v cvetu svojega življenja, zapustili ste Podsinj za vedno.
Pridem doli h kadelici, kjer se opravlja vsako leto majnikova pobožnost. Tu sem smo kot otroci in fantje hodili k pobožnosti. In sedaj ste razkropljeni po vseh bojnih poljanah ter branite lepo Avstrijo. Dobri Bog vas.bo varoval ter vas bo po srečnem koncu grozne vojske srečno privedel nazaj med svoje drage; ali tovarišev, ki so že žrtvovali svoje življenje za domovino, ne bo več nazaj, oni se že radujejo v nebeških višavah ter prosijo Boga
nad 300 otrok. Mnogo jih je pa prejelo sv. obhajilo že pri prejšnjih sv. mašah. Z otroki je pristopilo nad 100 odraščenih pri skupnem sv. obhajilu.
Železni denar. Dne 3. t. m. so začeli izdajati železne dvajsetice (20 v), ki so jih dosedaj nakovali za 40 milijonov. Izprva so imeli zavoljo trdosti materiala težave. Denar so prevlekli še z neko tvarino proti rji. Sedaj narejajo v glavnem denarnem uradu na dan 600.000 železnih dvajsetič, 120.000 desetic (10 v) in 160.000 srebrnih kron. Nikelnaste dvajsetice bodo 1. januaija 1917 vse umaknili iz prometa.
Izplaknitev grla s Fellerjevim bolečine tolažečim raztopilnim rastlinskim esenčnim fluidom z zn.
„EISA-FUIID"
olajša
dihanje.
12 steklenic Iranko 6 kron. Lekarnar E.V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem.
Razglas deželne vlade za odvrnitev konjskih bolezni. Deželna vlada razglaša: Določbe razglasa z dne 28. III. 1915 glede odredbe za odvrnitev nalezljivih konjskih bolezni in sicer predpisana dolžnost prijave o prevzetju vojaških konjev v civilno posest, držanje v evidenci, ločitev njihova in opazovanje kakor dolžnost naznanitve za vsako kužnosumljivo obolelost takih konj, se s tem raztegnejo na vse konje, ki so stali v vojaških nabirališčih ali so bili od vojaških oseb iz vojnega ozemlja uvedeni in na civilne osebe prodani. Prestopki se od dne razglasa v „Klagenfurter Ztg." kaznujejo.
Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani ima izredni občni zbor dne 20. avgusta 1916 v Ljubljani. Na sporedu so tudi predavanja: Delavstvo in vojska, delavska postavodaja med vojsko, delavstvo in gospodarske organizacije, ter katoličanstvo in delavstvo.
Zakonita veljava slovenskega jezika. Mariborska „Sraža“ piše: „Po nekaterih krajih širijo naši nasprotniki nesmiselno govorico, da nima slovenski jezik v času vojne nobene pravice, naj se torej nobena prošnja za dopust v namen obdelovanja polja, za žetev, za dopust iz črnovojniške službe ne vlaga v slovenskem jeziku, češ, da se s slovenskim jezikom ničesar ne doseže. Takšno govorjenje je laž. Slovenski jezik obdrži tudi med vojno svojo nezmanjšano zakonito veljavo v vseh uradih, v šolah in v javnem življenju in ga torej sme vsak državljan v svojih vlogah brez pomisleka rabiti. Znano nam je več slovenskih prošenj iz več občin, katere so bile vložene pri pristojnem okrajnem glavarstvu in jih je c. kr. domobransko ministrstvo s podelitvijo večtedenskega in celč
za nas, za naš slovenski narod in za našo milo Avstrijo, da bi nas ovenčal z zmagoslavnim la-vorjem; potem mora priti tudi za nas Slovence lepša doba. Saj Slovenci so se že in se še bojo boj evali za pravično stvar, za srečno blagostanj e naše lepe Avstrije, kakor je že peval pesnik Jožef Virk:
Od nekdaj že bival je tukaj moj rod.
Kri v bojih prelival ter tesal si brod.
Tud’ zdaj se bojuje junaško zanjo,
Gorje mu, ki psuje slovensko zemljo.
*
* *
Mi hočemo imeti srečno in močno Avstrijo. Z Avstrijo vred pa moramo biti srečni tudi Slovenci; saj branijo naši junaki z drugimi narodi vred očetnjavo. Dragi mi Jožef, živo se še spominjam onega dne, ko sva bila zadnjikrat vkup in si med drugim večkrat povdaijal: Rad umrjem za domovino, da bi bili potem le vi srečni. Ljubil si svoj narod, neizrečeno si ga ljubil. Dobrotljivi Bog te bo uslišal in osrečil našo Avstrijo in naš slovenski narod.
Večen vam spomin, brata Franc in Janez Tavčar, Jožef Plajer, Janez Kulnik, Matija Miiller, kovač, Simon Miiller, Pintar, Šimen Kropivnik, Janez Malle in Valentin Šparovec. Spavajte mimo, hrabri junaki Malega Podsinja! Na svidenje nad zvezdami 1
trimesečnega odpusta iz črnovojniške službe ugodno rešilo. Kdor širi krivo govorico, da vojne domobranske in črnovojniške oblasti slovenski jezik zapostavljajo, ta žali c. kr. oblast, ki je vendar pravična ter rešuje slovenske prošnje v ugodnem smislu, če so za to dani pogoji. Seveda jih mora zavrniti, kakor zavrača tudi drugojezične prošnje, kadar pogoji za oproščenje niso dovolj tehtni."
Miha Sad jak, ki se je v našem listu večkrat oglašal s fronte, je bil ranjen in nam piše z dne 24. julija iz rez. bolnišnice v Šmihelu na Zgor. Štajerskem: Od laške vojne napovedi sem bil zmiraj na fronti in zdrav. Dne 25. maja sem bil močno ranjen od ročne granate izdajalčeve v desno roko in nogo, tako da komaj še pišem. Prišel sem semkaj v bolnišnico, kjer mi je dolg čas, ker sem v tem lepem poletnem času priklenjen na posteljo. Gospodje zdravniki in postrežba so prav izvrstni. Iskrene pozdrave vsem cen j. „Mirovim" bralcem.
- Z južnozapadnega bojišča nam piše naš dragi znanec pd. Ošovnik iz Žužalč pri Brnci: Ker se je polentarju že na drugih krajih njegov napad povsod ponesrečil, akoravno že naskakuje štirinajst mesecev, mu je prišlo na misel, da naj poizkusi enkrat ob naši koroški meji. Mislil je, da se mu morebiti tukaj posreči prodreti in priti tako na pravo pot, po kateri bi mogel priti do srca Avstrije, na cesarski Dunaj. Dne 18. julija je začel po dvadnevnem topovskem obstreljevanju naskakovati. Naskakoval je do 19. zjutraj, ali hvala Boga, ostalo je vse pri starem, sovražnik ie pa imel velike izgube in j? jidp), dc »cojijo na tej črti avstrijski vojaki, ki jim teče po žilah vroča kri in jim srce bije za cesarja in domovino.
Pozdravi naših junakov dragim domačim. Dne 23. julija 1916. Hvala za redno pošiljatev lista „Mir". Italijan nas hudo napada, pa vse zastonj, mi se ne umaknemo niti za eno ped zemlje ne. Iskrene pozdrave pošilja z bojišča vsem čita-teljem in čitateljicam „Mira" Simon Kompoš, topničar pri težkem topničarskem polku št.... — Z južnozapadnega bojišča: Spominjamo se na preteklo leto in strašne boje ob Dnjestru, ki jih je moral pred letom dni	občutiti in
smo jih bili tudi priča trije prijatelji, ki smo se borili v eni in isti vrsti in smo zdaj zopet tukaj skupaj pred Italijanom. Tudi tukaj vztrajno prenašamo vse težave, kakor smo jih pred Rusi, pa še bolj, ker branimo svojo domačijo. Po truda-polnih bojih pred enim letom nas je Bog obiskal z boleznijo, in ločili smo se vsak sebi iz bojne črte, tam daleč na severu, ne upajoč, da se še kdaj vidimo. Pa zemlja je okrogla. Kako smo se začudili, ko smo se meseca listopada 1. 1915. zopet videli, vsi trije zdravi, pri našem nadomestnem kadru ter smo bili vsi prideljeni eni in isti stotniji, kakor smo še sedaj. Kaj je pravi prijatelj, to pač ve le tisti, ki je sam okusil težave svetovne vojske. Izpolnila se nam je bila tudi srčna želja, da smo po dolgih 15 mesecih zopet videli vsak svojo ljubo domačijo. Toda dopust je hitro potekel in poklicala nas je stroga dolžnost, stopiti zopet v bojno črto in pomagati svojim bratom, domačim pa podati roko v slovo, pač z upanjem, da se kmalu zopet vidimo. Bog ve. Hvala Bogu in Devici Mariji, vsi smo še zdravi, čeravno se že skoro dve leti bojujemo.
Ko smo šli na poizvedovanje, se je bil koncem junija ponesrečil Anton Cipuš, doma z Djekš pri Velikovcu. Zlomil si je levo nogo. Bil je zvest naš prijatelj, Slovenec. Ločili smo se s solznimi očmi. Odnesli so ga v bolnišnico. Vaš list, g. urednik, redno dobivamo in ga prav z zanimanjem čitamo. Vsem srčne pozdrave! J. Nachbar, M. Lipusch, V. Orasche, Jožef Smerčnik.
črna. Letni občni zbor delavskega društva „Vzajemnost" se vrši prihodnjo nedeljo dne 4. avgusta po drugi sv. maši v društvenih prostorih. Udje so povabljeni, da se udeležijo polnoštevilno.
črna. Obletnica za padle vojake se je tudi letos, kakor lani opravila, kakor je primemo za naše junake. Božje službe so se udeležili tukajšnji vojaki rudarske straže, nadalje žendar-merija s prostovoljnim strelskim oddelkom, šolsko vodstvo s šolsko mladino, občinski zastop, zastop krajnega šolskega sveta, uradniki tukajšnjega rudokopa, kakor tudi mnogo občinstva.
Črna. Slovesno sv. obhajilo šolske mladine po namenu sv. Očeta, kakor je tiijal cerkveni odredbeni list, smo tudi tukaj obhajali zadnjo nedeljo s primernim nagovorom na šolar-ske otroke glede pomena te izvanredne cerkvene slovesnosti v sedanji vojni.
Libuče. V nedeljo, dne 13. avgusta 1916, popoldne ob 3. uri po novem času, se vrši pri Železniku v Libučah občni zbor Živinorejske zadruge za Libuče in okolico, r. z. z o. p., na ka-
terega so povabljeni vsi zadružniki. Dnevni red: 1. poročilo načelstva, 2. odobren j e računskega zaključka za 1915, 3. raznoterosti. — Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši isti dan in na istem mestu pol ure pozneje drug občni zbor, kateri bode sklepal brezpogojno.	Načelstvo.
Šmihel pri .Pliberku. Mati bivšega šmi-helskega učitelja, gospa Alojzija Podlipnik je prejela od oficirjev nekega domobranskega pešpolka žalostno obvestilo, da pogrešajo enega najboljših izmed svojih vrst, da je prišel kadet Emil Podlipnik težko ranjen v rusko ujetništvo. Dal Bog, da bi se junak kmalu oglasil in da se nahaja na poti okrevanja! — Pretreslo je vse, ko se je raznesla vest, da je v neki bolnišnici na Češkem podlegel na bojišču zadobljenim ranam pd. Lesjakov Hanzej iz Brežkevasi. Bil je zaveden Slovenec in pošten mladenič! Bog tolaži že precej stare stariše, ki so izgubili vse svoje upanje in ponos, edinega sina, ki bi postal dedič dveh velikih kmetij. Slava njegovemu spominu!
Cerkvene vesti.
Na pastoralni konferenci velikovške dekanije dne 20./7.1.1. smo imeli kar šest jubilantov v svoji sredini: Mil. g.proštaGregorjaEinspielerja, ki je v nedeljo dne 16. jul. obhajal štiridesetletnico mašništva s času primerno slavnostjo v Tinjah, pri kateri je pridigoval g. dek. svetnik Bajer iz Grabštanja, ter preč. g. kons. svetnika Janeza Volaučnika, ki že istotako 40 let vneto deluje v vinogradu Gospodovem. Za njima smo nazdravili vlč. g. kanoniku in župniku Fr. Treiberju v St. Rupertu, ki letos nastopi trideseto leto svojega apostolsko vnetega delovanja v pastirstvu. Vič. gg. župniki Jos. Drdlik, Fr. Holec in Jak. Kindlmanpa slavijo letos petindvajsetletnico mašništva. Vsem imenovanim gospodom želimo iz srca, da bi zamogli čili in zdravi še dolgo vrsto let delovati v čast božjo in blagor ljudstva, ter srečno dočakati tudi zlati in biserni jubilej. Na mnoga leta!
Za vojaškega kurata je vpoklican preč. g. kapit. kanonik v Velikovcu Josip Stih.
Čč. gg. duhovniki, pozor! V Šent Andražu v Lavantinski dolini se nahajata začasno 2 č. očeta jezuita, ki sta č. slovenski duhovščini na razpolago za dušno pastirsko delo. Kdor si želi njune pomoči, naj se obrne na predstojništvo jezuitskega kolegija v Šent Andražu.
Paramente kupovati pri zunanjih tvrdkah ni gospodarsko. Agentij ki prihajajo z vzorci, konji, vozovi in kočijaži, podražujejo cene, ker morajo seveda stroške trpeti kupovalci. Konečno gre denar Še ven iz dežele. Trgovina s p aram en ti Društva sv. Jožefa v Celovcu prosi, da v potrebi zahtevate pošiljatev v izbiro. Bogata zaloga cerkvenega perila, paramentov, kovinskega blaga, potrebščin za velečastito duhovščino.
Obrestna mera med vojsko.
Češka zadružna zveza je imela na sv. Petra in Pavla dan v praškem mestnem domu redni občni zbor za 19. leto svojega delovanja. Slovensko zadružništvo je zastopal dr. Krek. „Domoljub" je objavil poročilo o tem občnem zboru, očividno iz peresa dr. Kreka. Zveza je imela koncem leta včlanjenih 2077 zadrug in sicer 1660 posojilnic po Rajfajznovih načelih in 417 raznih gospodarskih zadrug. Zelo pohvalno se omenjajo žitna skladišča, 57 po številu, med njimi 16 z mlini. Skladišča imajo sicer ime žitna, toda ne rabijo se samo za to, da prevzemajo žito svojih članov in ga sortirajo ter prodajajo, marveč tudi za druge reči. Umetna gnojila, krmila, sempatje tudi nekateri stroji so v skladiščih v zalogi. V zvezi s skladišči so se začele na Češkem zadnji čas sušilnice za krompir z znatnimi podporami poljedeljskega ministrstva.
Glede obresti pravi poročilo: „Češka zadružna zveza je obrestovala vloge do 15. maja 1915 po 47//0; od takrat do 1. novembra po 3s/4°/0; od 1. novembra dalje jih pa obrestuje po 3^4°/0- Stalne vloge, ki jih pa ni imela mnogo, katere so namreč smejo dvigniti samo na daljši odpovedni rok, je obrestovala za 1/a% višje. Posojilnicam pa je nasvetovala, naj zdaj, ko je denarja obilo, obrestujejo vloge po 3 do 31/4 %; za posojila naj pa zahtevajo 4^, oziroma 43/4°/0. V velikih bankah se vloge obrestujejo povprek po 21/2°/0; posojila pa dajejo na visoke obresti. — Poročilo pravi, da se ogromna večina posojilnic drži zvezinih nasvetov in da je vkljub znižani obrestni meri vlog vedno več. Naše zadružništvo se je držalo v tem oziru drugega stališča — edino v Avstriji. — Obrestno mero je ohranilo stalno ob hudih in slabih časih in s tem po naši sodbi neizmerno koristilo našemu gospodarstvu. Zadružna zveza obrestuje slejkoprej vloge po 41/2°/0 vkljub temu, da ji banke dajejo znatno manj. Mogoče ji je bilo to, kar je brez dvojbe medsebojno zaupanje in s tem tudi redno in mirno gospodarstvo v prvi vrsti
podprlo, edinole zavoljo tega, ker je ugodni razvoj Gospodarske zveze omogočil, da so se od nje zahtevale za izposojeni denar precej visoke obresti. Od 1. 1908 do malo pred vojsko je denaija manjkalo in je bil zato drag, obrestna mera pri Zvezi je pa ostala takrat neizpremenjena; tako tudi zdaj, ko ga je v izobilju. Zgodovinar, ki bo opisoval naše gospodarstvo v teh letih, bo brez dvojbe moral kot nekaj posebnega in izredno koristnega povdarjati previdno, a težko delo načelstva Zadružne zveze, ki je glede na obrestno mero v varstvo dolžnikov in v splošno korist vzdržalo stalnost ob najrazličnejših razmerah."
(1^^* Plačam naj višjo cene za vso raztrgano, brezvredno
obleko in volnino
raztrgane nogavice, volnene prte, čepice in jopiče, odpadke od krojačev, šivilj, tapetnlkov in strojnih pletli. Vreče vseh velikosti, tudi	•	Vse pošiljatve iz cele
poškodovane, kakor f BB8t| 1	Koroške naj se na-
vse množine opranih ^slovijo na' uradno dovoljeno trgovino s starinami v Celovcu 9., Spenger-gasse 7. Dohod iz Pavličeve ulice. Na hišno številko 7 dobro paziti. Po pošti sprejmem samo pošiljatve od 5 kg više. Denar sledi takoj. Za odraščene in otroke dober zaslužek po hitrem nabiranju takih reči.
Raznoterosti.
Časnik za ruske ujetnike v Avstriji. Na Dunaju je začel izhajati tednik „Nedjelja" v ruskem jeziku in je namenjen ruskim ujetnikom v monarhiji. Odgovorni urednik je stotnik Hugo Nagels. Prva številka je izšla 2. julija. Ured-ništo pravi v uvodu, da bo njegova naloga, poročati jasno in nepristransko; zato bo tudi iz nevtralnih in ruskih virov zajemalo. Poleg vojnih poročil se bodo objavljali tudi politični pregledni članki, nadalje objavlja list v rubriki „Iz Rusije" poročila, ki so povzeta iz ruskih časopisov. V podlistku izhaja neki roman Maksima Gorkega. List izhaja na 4 straneh.
Angleški humor v strelskih jarkih. Eden izmed mojstrov angleškega vojnega humorja je stotnik Bairensfather, ki je splošno znan. Ne izdaje kakega humorističnega časopisa iz strelskih jarkov, porablja pa svoj prosti čas na fronti za šaljive risbe. Pred nedavnim je bila v Londonu razstavljena zbirka njegovih karikatur in je povzročila mnogo veselja in smeha. Na eni teh slik je nevesta, ki zre k luni in vsa blažena šepeče: „Oj, luna moja, razsvetljuj s svojimi milimi žarki sanje mojega Darlingal... Na desni pa je naslikan „Darling", ki stoji na straži pred žično oviro in preklinja, ko se ozira proti nebu: „Prekleta luna! Zaradi nje dobim danes še čisto gotovo kako kroglo v butico!" . .. Šaljiv časnik iz strelskih jarkov „Blyghty“ ima tole „resnično dogodbico": Lansko zimo je major D. nadzoroval v nekem taborišču v Egiptu bataljon Avstralcev, ki naj bi branili Sueški prekop proti Turkom. Jezavo je konštatiral, da nosi eden izmed njegovih vojakov namesto predpisanega klobuka i^: kakija kapo, čisto proti predpisom. Z junaškim glasom je razglasil: „Če vas jutri zopet nadzorujem, nočem nobenega moža več videti s kapo. Storite, karkoli hočete in morete, glejte, da dobite klobuke, kap pa ne trpim. Ste razumeli?" Ko je drugo jutro čakalo moštvo, postavljeno v dve vrsti, oblečeno brez napake, je planil major D. razoglav iz šotora in kričal: „Kdo je tisti vražji navihanec, ki mi je pobasal moj klobuk?"
Če bi kure vedele — se šali neki berolinski list — da se dobivajo na Nemškem jajca samo še na krušne karte, da je prepovedano, uživati jajca za zajuterk in da so jajca dražja kakor časih žafran, bi že iz samega patrijotizma legle več jajc. Znanost je poklicana, omogočiti kuram, da bodo jajca legle tako, kakor da bi zadaj imele strojne puške. Neki Harry Lewis v New-Yerseyu že to poskuša in je dosegel, da ležejo njegove kure trikrat toliko jajc, kakor so povprek navadno.
Časih je dobro tudi bežati. Za vlade Friderika Velikega se je pripetil pri vojaških vajah ta-le slučaj: Vaja je končala slabo in kralj je bil ljut. Vrh vsega je bil napravil eskadron huzaijev še to, da je takorekoč razjahal sovražniku pred nosom. — Kralj je odjahal tja, ko pa je mladi stotnik videl, da ga ne čaka nič dobrega, se je
spustil s konjem v dir. Po vsem vežbališču sta tekala, ker stotnik je vedel, da dobi batine, ako ga kralj dohiti. Na koncu se je stotniku posrečilo ubežati. Kralju je dopadla smelost mladega častnika in ko je drugi dan od strahu prosil za odpust, mu reče kralj: Imenoval sem vas za majorja. To sem vam hotel že včeraj povedati, pa ste bili prehiter, da vas nisem mogel dohiteti.
Travniška detelja kot sočivje. Višji štabni zdravnik je imel predavanje, v katerem je priporočal travniško deteljo kot okusno, redilno in lahko prebavljivo sočivje. Poizkus pri oficirski menaži je to potrdil in je vsledtega vojaška oblast opozorila na to podložne formacije. Priporočilo pravi, da dobro oprana in izbrana detelja, pripravljena kakor špinača, z nekaj moke, surovim maslom (mastjo) in soljo vkuhana, daje okusno sočivje.
Kako se vojska prespi. Italijanski časopisi pripovedujejo čuden slučaj o nekem Antonio Fusso, čevljarju iz Leverano, vasice v provinci Lecce. „Ko je isti dobil prvi dan italijanske vojne napovedi pozivnico, da gre takoj na nabor, se je vlegel mirno spat kakor vsak večer in je spal spanje, ki je navadno imenujemo spanje pravičnega. Spal je vso noč in naslednji dan. Spal je tedne in mesece in spi še vedno. S pozivnico za nabor pod vzglavjem spi z vztrajnostjo, ki nima primere. Vsi trudi, vzbuditi ga iz spanja, so bili zaman. Lahko ga tresejo in suvajo, kolikor hočejo, nič ne pomaga. Več kakor trinajst mesecev je že prespal. Razni zdravniki so ga obiskali in preizkusili svojo učenost. Umetno ga hranijo, to je pa tudi vse, kar so dosegli. Če ga le premalo rahlo kateri sune, priplava z usten nepoboljšljivega zaspanca sladko ime „mama". Čevljar iz Leverano noče nič o tem vedeti, kaj se godi na našem planetu. Blagovolil bo izdrgniti si spanec z oči še le potem, ko bo vse pri kraju. Dogodki v vojski ga nič ne vznemirjajo, le konec ga zanima. Ohrani si mnogo težav in bolesti in se mu ni treba bati, da bi ga raztrgala granata. Edini na svetu bo prespal svetovno vojsko. Tak srečnež!"
Kot neškodljivo, nedražljivo, sigurno učinkujoče odvajalno sredstvo priporočamo Fellerjeve želodec okrepilne rabarbarske kroglice z zn. „Elsa-kroglice". 6 škatljic pošlje franko za 4 K 40 h lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Fellerjev rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa- fluid" 12 steklenic franko veljajo 6 kron.	(fc)

Daj nam mir, Gospod!
Enoglasna pesem s harmonijem ali orglami. Partitura 35 h pri skladatelju A. Kosi, šolski ravnatelj, Središče, Staj. (V znamkah!) Istotako se dobi pri njem „Nab. ljudske pesmi11 I. in II., znižana cena k 80 h.
Zopet sem tu!
Dokler bo kaj zaloge, pošiljam
kanafase, cefir, modrotisk itd. v ostankih.
Ostanke 20 metrov za 44 kron ali „	40	„	„86	„ franko.
Od ostankov se ne pošiljajo vzorci.
Jaroslav Marek
tkalnica in razpošiljiilnica
d By$trem pni Hovem Mestu n. Met.
(Češko).
Vino in sadni mošt
od 56 1 naprej, suhe hruške od 5 kg naprej in
novi „Silva“-vrelec, namizno in zdravilno
kislo vodo razpošilja po povzetju
A. Oset, Guštanj.
Posodo po zaračunjeni ceni nazaj vzamem.
Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiračun na žel. postajo Spod. Dravograd.
Vzamem večje ali manjše posestvo v najem.
Franc Ribnikar pd. Blatnik št. 23, p. Svetnavas v Rožni dolini, Koroško.
Ali ste že pridobili „Miru" - - novega naročnika? - -
Paramenti!
ii
h =
II = > ® * 5 N = ®
ss
a>
0*4
— ja -o o
<D
S B >
Mašna oblačila
blago ln poceni.
Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovratni plaščki in štole zelo ceno.
Cmjnnfn v različnih oblikah od 1 K naprej.
UiIIIhuIb Komplet z ovratnim trakom od K 2'— do K 2'80, kakršen je izdelek.
Rinnti v vsakršni obsežnosti po K 3-80,
ulFBTI K 4 —, K 4-80.
Rožaste svetilke za večno luč za pa-tentovanl stenj.
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec
oddelka za paramente, knjigarne In trgovine
Jožefovega društva v Celovcu.
V)
o
i*
|l
ii
ts
?l
g
5
5?
»
i?
ZDRAVA KRI!
Kri je splošna redilna tekočina, iz katere dobiva telo svoje redilne snovi. Če kri nima dovolj redilnih snovi, organi oslabijo in tako nastaja cela vrsta bolezni in bolehavosti, ki nam grenijo življenje.
To hudo vrsto je treba prodreti
in to je le na enem mestu mogoče, namreč v izboljšanju in množenju krvi.
Po dolgoletnem učenju sem spisal knjigo, v kateri dokazujem, kako da se izboljšujejo kri in šoki, kako se lahko bolje redimo, obvarujemo bolezni in jih odstranjujemo.
[Čisto zastonj
pošljem vsakemu to dragoceno knjigo, ki piše ponjo! Tudi dam vsakemu priložnost, da se prepriča, kako je to mogoče, ne da bi za to izdal en vinar. Pišite takoj 1
Ekspedicija operne lekarne, Budimpešta VI, odd. 177.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica št. 7.
--------------- uraduje vsak dan, izvzemfii nedelje in -------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mlh&Iek. — Tiskarna Dražbe sv. Mohorja v Celovcu.