bodo podjetniki »T > ■ •>< t Inusd daily PROSVETA Ur*lnlikl In upravaiM tlftf S. UwmUU Am QLASILO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE Cana list« Subscript! 16.00 STEV.—NUMBEtt 288 ■i pondeljek, 8. deccmbrn (Dec.) 8, 1910 on 00 HT». Strupeni megla" moril rij||v zapadni Evropi O^minèestdeeet mrtvih ia aa atotine bolnih v Belgiji in Franciji vuled misteriocnegi plina, ki ae razširja t zraku Vas južna Belgija je v paniki in ljudje beže Bruselj, Belgija, 7. dec. — giftteniozna strupena megla, ki j« prinesla smrt k grozo v dolino ob reki Meuse, ae je tekom noči razgubila in pre-ni ljudje ao se nekoliko pomirili. Medtem so tri nsdslj-nje žrtve umrle in v bolnišnicah je let 300 oseb, ki se bore s gmrtjo. Zdravniki in znanstveniki ie niso dognali kaj je bilo r megli, ki je prinesla smrt tolikim ljudem in živini. Fanta-itiire za neodvisno pOlHično ak-<'jo. naznanja, da bo organ kalija -klicala konvencije v drža-v*h MonUna, South Dakota, Msho, Iowa, Washington, Kan-¡f» Nebraska. Oklahoma in v a vrbo organkiranja Nitlčne stranke po vifledu fer-"»r-Uboritov v državi Mlnne- aoti. t Obe atari stranki sta stranki korupcije,- je dejal Williama, "k»jti ljudje. Id ju kontrolirajo. * v prvi vrsti bavijo a politiko, r jim to prinaša dobiček. E-U »baraki in' tekstilni magnatje koncesijo, zalo potro-na milijone dolarjev za k-u'litrv svojih kaaMAsIse v dr *»vss ia Ooiizens prtAigs sltbill-zkai)« mui mmmmmmmmm Ako bo njegova prsdlsga spre je ta, ae bedo smsM podjetniki zniževati mesd . Waahlagtoa, D. C. — (FP) — Senator Cousens js predložil resolucijo, kl vsebuje določil, ds mors vsak podjetnik, ki ima pogodbo za konstrukcijo feds- Aa i.. OO.U1 v zapor za ralnlh del upoalltl delavca dotll- i^n iS «ni.Tlmtogovo-na»e dktrikta, kjer ss vršs kon- iMeSdli mJSL strukcijaka d^a in mora plačati re preprioevami ^ vitoko mezdo, kot je dolo- 0tonM' ¿«ns ss taks vrste delo. Ve do- ločbe se morajo uključltl s vsako pogodbo pri oddaji federalnih del. "Css js že, da se zvezne vlada ta vsa me za protekcijo prebival-so v teku fe-ps Odpomočaa skd js zs farmar je I, Washington, D. C. - Hoover jeva konferenca za odpomoč po suši prizadetim fartnarjem, kl ji dborovak te dni v Washlngto-BTie določils petdeset milijo- csv dktrikta, kjer „vv dolarjev za gradnjo cest, | deralna dela, da ae Uko da priliko farmarjem'paslU, da ne to uiahižka. Ta denar tmj^ * aneie povrnjen k posebnega dejal Cousens. Prscedent za .kkda kl je bU dolo- uk zakon ie Imamo v poaUvi o IZTLm*^ zveznih na- Tomm ÍU J» pmvoteMo, 4» m vmm Itat m mU »i. Nedolžni angeli!... Francoski, angleški In drugi reakcionarji, ki so po it povedih ruskih zarotnikov i Moskvi kovali načrte za vojni pohod v Sovjetiko unijo, zdaj sklepajo roke, obračajo oči k nebu in vzklikajo v sveti grozi: "Gospod, odpusti jim, aaj ne vedo ksj delajo!" "lajava v Moskvi so laži in blaznost!" pravi Poincare. V "Boljševiški diktatorji se lažejo, da zakrijejo svoje polomije,'^je oglaša Wlneton Churchill. , ^ # "Moskovski proces je sleparija vseh sleparij !" pojejo val ostali. Ameriški šmokarji pe pristavljajo, da je protisovjetsks zarota stara orientalska Igra. Ruski profesorji in inženirji so lahko rovarili proti sovjetski vladi. To je mogoče. Nemogoče pa je, da bi francoeki in angleški politiki, generali in kspitslieti imeli prste zraven! To je izmišljeno in ruski obtoženci so lagali pod pritiskom Stalina! Smokarjem bi bilo lažje uveriti ljudi, če bi ne bilo novejše zgodovine, ki Je znana vsakomur, kdor nI trdno spal zadnjih dvanajat let Baši oni, ki se danes najbolj zgražajo nad obdolžitvami v Moskvi, so že napsdli sovjste z orožjem! Frzncoski genersli s francoskimi topovi vred so že bili v Rusiji! Angleške bojne ledje so že bile v ruskih vodah! In amenlike vojaške čete so že pobijale ruske delavce in kmeta na,ruakih tleh t Kdo Je zalagal z oficirji, orožjem in etrelivom ruske bele armade lete 1919 in 1920? Ali niso bili Poincare, Churchill in adaj že pokojni WibonT Ako morejo ameriški šmokarji Izbrisati Iz zgodovine sramoto prve intervencije, ki je aa intervenclonlste sramotno pogorela, ako morejo koga prepričati, da je tudi to gola ismlžljo-tina, tedaj jim bomo verjeli še mi, da so Poincare, Churchill, Detcrding in vsi ostali visoki razbojniki v Evropi in Ameriki — nedolžni angeli , , , Zaprta vrata V kongresu ee pripravljajo na drastično revizijo i migracijskega zakona. Hoovej priporoča selekcijo. Bivši delsvski tsjnlk Dsv4s, ki je Imel reguliranje naseljevanja v svojem področju. Je vsa štiri leta urgiral kongres k sprejetju sistems selekcije. Papa Green se tudi navdušuje za ta sistem. Pridobili so Hoover-js, ds je dsnea tudi on zagovornik selektivne imigrscije, to Je izbirsnjs takih naseljencev, ki jih smatrajo zs potrebne. Neksterim kongresni kom in senstorjem ps še to ni po volji. Nsjrajšl bi zaprli vrata Amerike za dve leti ali celo pet let vsem. Naseljevanje se mors popolnoma ustaviti In nihče ne ume več priti sem razen turietov, obleko-valcev In gostov! Te absurdne zahteve prenedajo celo staremu Brisbanu, ki navadno ne ljubi tuJerodoev in nikdar ne taji, ds ni stoodstoten džtngo. Motakar piše takole: "Kongrm se bsvi s načrtom, da zapre vrata Združenih držav vsem naseljencem sa pat let. Vzrok Je bojazen, da imlgranti jemljejo delo domačinom ali pa so javno breme. Zakonodajalci bi se morali vpnrfati, kdo Je ustvaril ameriško prosperitsto. Ali eo Jo ustvarili domačini, rdečekožni Indijanci, ali naseljenci Is K v rope? Kdo med gentlemanl, ki bi dane* rsdi zaprli vrsta vsakomur v Evropi, nI potomec evrofmkega imigranU. ki je najbrfte prišel sem brez centa v žepu? "Ko Je Amerika Imela štiri milijone pre-bivalcev, Je imels enega ssmega človeka, ki je bil zmoten zaslužiti dolar na dan skozi vee leto. Danss imamo čez 122 milijonov ljudi In miti-Joni prejemajo pet dolarjev dnevno, nekateri po deart dolarjev ln nekaj Jih Je. ki nerede po več milijonov dolarjev letno. "Devetdeset odstotkov vsega bl^a, kar Je produclrsnega v Združenih državah, je pro. danegs v Zdruienih državah Kdo ga polnmIT Potomci i m igran tov 1 Ako bi bili imeli v zadnjem stoletju več Imigrsntov, bi bili aepastlll več potomcev, ali ne bi dane« lahko prodali še ve* blaga v Ameriki T ^^^ Briahane bi bil lahko še dodal, da potomci ■terih imlgrantov. Id danes delajo postave pro-ti novim imigrantom. ne poznajo nobene rasli, ksmed domartni In eovodošlecl. če Jih je treba dobro izkoristiti. i*mm Glasovi iz naselbin •v* de na 4ruàtv teak mesecvSND krajev Zahvale M^wsukse, Wis. — Posebni u-speh organized je Slovenski dom V Milwaukee s svojo prirsditvijo v nedeljo 16. novembra nas sili, da izrečemo prav prtarčno zahvalo, predvsem naši zavedni publiki, ki se je v teh reanlh časih velike delsvske krize in povrhu še dishsrmonije v naselbini, vendar vseeno odzvela v tako velikanskem številu. To tudi {ukazuje kako zveeto naši Slovenci zasledujejo vee korake te organizacije, ki Je od nekdaj bile in mors vedno biti no-siteljica združevalne mieije med Slovenci in tudi med celim jugoslovanskim narodom v Milwaukee. De, ta uspeh je ponovno ulil svežih moči in onezglje vsem tistim, ki jim je poverjena naloga vodstva te organizacije, da ne padejo ravno sedaj v teh kritičnih časih pod težo krize in stran-skega hujskanja naperjenega proti organizaciji. Pridejo taki trenotkl, ko človek sam sebe prične izpraševati, kaj je tega treba? Č*mu prenašati nehvaležno težko grenko butaro odgovornoetl, a kakor hitro se pokaže, da sad tega dela zori, gre v klasje, je zopet vse dobro in pozabljeno. Zahvale amo dolžni ob tej prireditvi vsem govornikom, ki so nastopili in povedali marsikaj resničnega, koristnega in upoštevanja vrednega. Narod je t malo Izjemo, z zanimanjem zasledoval govorniški program, ki je bil no-vatarija za naše prirecfce, kar je menda tudi vzrok, da je per vro-čekrvnežev vzelo tako, kot bi bila priredbe političnega značzjz. Nešlm mladim slovenskim godbenikom moramo dati na tem mestu vee naše priznanje. Preee-netili oziroma naravnost očarali so celo občinstvo. Nehvaležne bi se izkazali, ako ne bi omenili dejstva, da nam Proevets daje vedno na razpola go kolone za dopisovanje in razglašanje naših atvari. Tukaj ni izjeme, aa vee je enaka organizacija Slovenakega doma, sa vsakega dostopna, «a skupen blagor nae veeh potrebna. Kdor vidi ali sodi drugače, je v veliki zmoti. Zahvaljujemo ee tudi pevcem, nekdanjim "Daničarjem", ki so aa sa to priliko akupaj zbrali in pomagali ozaljšati program a svojim naa topom, skupno in posamič s tuple ti. Deset jih je bilo ln siišali amo, oziroma vemo, da se Je po prireditvi to število že podvojilo, In aa združili a članstvom dramatičnega odseka "Lilija", ter ae val akupno reorganizirali v celoto z imenom: Dram akl in nevaki abor Slovenskega doma. živeli, in vztrajno naprej, da bo v naeelbini naša talija še bolj cvetela, ln naša pea am Še mogočnejše ln milejše donela in naš nerodni hram ¿i m preje do- Končno hvala vaem, ki ao na kakršenkoli način pripomogli, da je lepedle priredba tako lepo. No-benega nismo imensko imenovali, a v spominu imamo vae ln amo prav vaem enako hvaležni.—Za Slovenski dom. — Frank Laettk predsednik ;Jos. Mat oh. tajnik. CeHlavtta, IU. — Delavskih razmer ne bom dosti opisoval, ker položaj Je menda povsod nek. Premogovnik, v katerem sem uposlen, obratuje vsak dan, ali rudarji ss menjamo ln dele tno en teden, dočim smo drugi teden doma. Vzrok eo stroji, ki izpodrivsjo délaves. Dne IT. novembra ee je tukaj vršil Javni shod, katerega je sklicala lokalna radarska podru žnica št. 702. Glavna govornika sta bila Alex Howat in podpri aednik Adolph Germer. Prvi je nastopil Germer, kl je opisal po-MUf mjUlÉglnjrtlh rudarjev predvssm stavko rudarjev > Wardu (pred nekaj dnevi porav nana a delno zmago rudarjev — uredništvo.) Tsmošnji rudarji so bili poklicani na stavko od Lewleove rudarske unije. Tri meeeee eo bili na stavki In bo eo bili latradanl, so bili po Lewlsovem zastopniku otrieičeni. naj ss vrnejo na delo. češ. de nI denarja aa vzdrtava-nje stavke. Ntao aa hoteli vrniti na delo psrašenl. Obrnili ao ae ne reorganizirano rudarsko unijo. katera jim je prišla tudi na ASl Germer je rzziožil položaj teh rudarjev, ki eo bili brez vseh denarnih sredstev in jestvin, brez obleke in obuval in vae mesto kompsnijako: zemlja, sodišče, prodajalne, cerkev, ušivi boarding bousi. Ko pride plačilni dan, jih je veliko, ki ostanejo še dofc» ni kompanijš. V raznih peemo-garskih nsecjrfnsfc okraja Char-lestown je videl plačilne na kar,-dice, iz katerih je bilo razvidno, da je najvišja plača za dva tedna znašala $15, veliko pa tudi le dva dolarja aH še manj. Omenil je, kako lepo eo ge sprejeli kompanijaki pobojniki, ko je prišel v dotične kraje,—e velikimi električnimi ženicami, da je moral prenehati z vožnjo, ko ae je približal lcempi. Za štiri dolarje plače mora tamkajšnji rudar dnevno nsloftfri 20 ton premoga In veak ni delaAen tega, ker veliko jih je, ki zaslužijo komaj do dva dolarja. Radi velikega pomanjkanja med rudarji v Wardu, W. Va., je krajevna unija iL 702 prispevala ves preostanek priredbe — $200 — v stavkovni fond, katera vsota je bila poslana gl. tajniku unije John H. Walkerju. Howat, Irl je sledil Germer ju, je poudarjal važnost te stavke za reorganizirano unije. Uspeh te stavke pomeni prvič konec redukcij meed v West Virgiiiijl in drugič pričetek razmaha reorganizacij-akega gibanja med tamošnjimd rudarji pod okriljem naše Unije. Howat je tfovoril tudi o političnih dolžnostih delavstva Biti Član unije ali kake druge organizacije, ni dovolj, je on Izvajal. VaAno za delavatvo je tudi, kdo je izvoljen v posta vodaje in za sodnike, ker posebno v stavkah se kapitalisti često poslužujejo sodišč in drugih vladnih organov, ki nastopijo proti delavstvu. Zato je potiebno, da smo poučeni, ko pridejo volitve. V tem oziru, je rekel, bo moralo priti do večjega preobrata med ameriškim delavstvom. Howat namreč žago» varja potrebo organizirati delavsko stranko. Povedal je tudi o shodu v lowi, kjer bi imela govoriti on in Walker. Na shod pe je prišla četa Lewieovih pobojnlkov, oborožena od nog do glave, ki je pričela kričat in razgrajat in je ptfltfre-čila nastop obema govornikoma. Kljub temu, da je bil shod razbit, niso lewisovei med rudarji in druigim prebivalstvom ničesar dosegli, le disk rediti raU so ee, na drugi štreni so se simpatije rudarjev šs povečala do reorganizirane unije.—Loeis Mshkpvtz. Pozdrav a morja La Fayette, eredl oceana. —* Pošiljava pozdrave a širokega morja mojemu soprogu in očetu in članom društva it. 279. Lepe hvala družini Mlklavič iz Pittsburgh, Ps., sa postrežbo ln sprejem ne postajo. Torej pozdravljeni vel prijatelji in znanci. Kliče va: na svidenje! Mary Košealns In hčeifcs. Te ln eno Cleveland. — Ne bom obširno razkladal o sedanjem položaju— o brezposelnosti ali "prosperite-tr. Ne republikanska ln ne demokratska stranka ne bo reftila sedanjega položaja Le omenim naj. da tudi naši volile! Jako navdušeno spreminjajo svoje raWje-nje: v političnem oziru prelags-jo a desne na levo ramo in aami ne vedo, h kateri stranki spadajo. Za to konfuzijo skrbe tudi'u-rednlkl naših lokalnih listov: e-den hvali to stranko In pravi da bo odpravila prohibicijo, drugi hvali drugo in obeta, da bo odpravila brezposelnost. Ne stori pe nobene od teh strank ničeaar. Pri nas v Colllnwoodu obratuje še najbolje NTC železnica, a le ta ne a polno pare. Včasih ae govori, da naša unija nI zanič, se-dsj pe vendar nekateri priznajo, da Je vendar še prfllčno dobra. Da ee ne odpušča' ljudi, eedaj delamo navadno pet dni na teden. Veliko je to odvisno tudi od vodetvs unije. In pri neži postaji imaa»o dobrega zastopnika. Pri por n hp, da vsak železniški dels vee postane Član organizacije svoje atvo-ke Sedaj pe nekoliko e strani. Vedno sHšim kake trebne kritike, ki eo včaeft kljive. Včasih ml to «a Komur ee godi krivica, aaj pri v»ak član sejo, ki se • Hol ave. Tam je prostor se riti in kritizirati, če ni kaj v dy. Održavati privatne sestanke v raznih kotih ni v korist ne Doma in ne jednote. Če ni drugače, sej se lahko skliče izredna seja, ako se za to izreče deeet članov. Predvsem pa dajmo vssj .toliko pravila upoštevati, da se bi veak član udeležil seje vsaj vsake tri Clna "Vipavskega raja." it Iz arada Jago. izseL hondeara New York. — Tke hoče da dovede u ova zemlju roditelje, žene IH djecu, mora tanati najjaanje I hü jada dolara taetka i Ameriški gredjeni, kao što i stalno nastanjeni stranci (negra djani, ko j i borave u Sjod. državama mnogo godina) ko j i au i-mali po zakonu pravo da dovedu k sebi roditelje, odnosno ženu i djecu mladju od 18 godina, kao Ito i oni kvotni doeeljenici, koji sU doŠli na red po kvoti za vira za put u Sjed. države, ne mogu eada dobiti vizu, ako ne dokafta da njihovi rodjaci u Americi i-maju najmanj imetak od $7000 i stalnu zaradu, ko ju ne mogu Izgubiti, a koja je tolika da mogu izdržaveti svoju fsmiliju u A-merici i novoga pridožlicu naj-manje godinu dana, a obično i više godina, ako se redne prilike ne poprave j no za leto 1980 (članice eo ). Tbrej praeim, kateri še plačali omenjene vsote, da plačate mesecs decembra, ker društvo ima vedno stroške, dohodkov pa nobenih. Pr. Raiaic, tajnik. O "Zarji" Piney Fotfc, O. — Čudno se vidi, da je klub št. 27 JSZ izgubil tožbo, oziroma njegov pevski odsek "Zarja". Saj ga je vendar klub ustanovil in dal in-korporirati rsdi vojnih rszm« Klub je nabavil piano in druge potrebščine zbora, in pevske vaje so se vedno vršile v njegovih prostorih. Klubovi Člani so tudi vedno sodelovali pri Zarjinih priredbah. Cemu si odpadniki lsatijo khi-bovo premoženje in pevskega od» seka ime? Ako jih je nekaj odstopilo od Zarje, so pa drugi pristopili. Na primer, ako skupina pri kakem družtvu sklene se edt, cepiti, mer imajo pravico zahtevati blagajno, če dru&tvo še naprej posluje? Po mojem mnenju ne, in nobeno pošteno sodišče jim tega ne more priznati. Vse kaže, da so ae odpadniki že prej informirali in zmago že ^ako rekoč v žepu imeli predno ao ae podali na sodišče. Tudi to Je zna na dan priti, ker na tem puklastem evetu je vse mogoče, posebno tam, kjer Je veliko močvirje. Brat Garden je imel prav, ko je pred par leti udaril po de-«emljoradnicl, kojl au do aada velandeki dekadenci; zadel je do- imali pravo na prvenatvenu kvo-tu, ne če moči dobiti vizu, ako ne-maju uza se gotovimi od najma-nje $3000, da mogu kupiti far-mu kad«dodju u 8DA i ima ju od če*a živjeti. Prema ovome je jasno, da če nUetko tko moči više, dadodje u Ameriku. Stoga se upozorava naš svijet, da ne šalje nikakove afidavite svojim rodjaclm u stari kraj, niti šifkarte, jer im to nlftta neče koristiti.— iodjeničko izeslsnatvo Jugoolavije. Iz pellnove dežele Hudeon, Wyo. — Redki so dopisi v našem lietu Proavetl iz pe-Itnove dežele. Grenko je življenje delavskih alojev. V tukajšnji dolini se nahaja edini premogov nik, v katerem je bilo svoječas no zaposlenih do 160 rudarjev. V rudnik se je naselila strojns gonja in odvzela veUfcenp številu rudarjev, njih ženem ln otrokom potrebne življeneke potrebščine. Število delavcev se je znižalo približno na dva ducata. To je tudi vzrok, da tukajšnjo podpor no družtvo Narodni dom št. 188 SNPJ ne more zaznamovati boljšega napredka. Tudi šumarske delavce je dosegla depresija Sliši se, da je bilo večje število delavcev odslov Ijenih. Iz rudarske industrije se »Itti glss, da delavec, ki je dožl vel 46 let svoje starosti, ns dobi več dela v rudniku. Kam torej takimi delavci in njihovimi družinami? Članstvo našega družtva iS trudi na vseh straneh, da ae plačujejo prispevki, čeprav ao nekateri bolj počasni. Priporočljivo pe je, da za meeec december plačajo val zaostali in tekočI a-sesment o pravem Času, tako da ae izognemo kakšnih neljubih sitnosti, ki rade nastanejo. Storimo vei, da bo novemu odboru aa prihodnje leto lažje začeti delati. Ločne Marko, tsjnlk «t. 124 SNPJ [ Foreat CHy, Pa. — Ne redni seji dne 16. novembra je bilo sklenjeno, da društvo it 124 priredi veselico v korist društvene blagajne, in sicer dne 27. decembra zvečer v dvorani pevskega društva "Zvon". Na tej veeefc bo, nekaj Izrednega, namreč eo povabljeni vel, ki znajo igrati na harmoniko, katerih je tukaj precejšnjo število. Kateri bo najbolj selgraK bo dobil šest dolarjev nagrade, in kateri bo najboljši za prvim, bo dob« pa štiri Je. Določene eo aame dve nagradi. Tbrej ss uljudno vabi vse člene ln druge, da ee udeležijo te neše veeeHce. de ae enmelo sku paj poeabevamo. Vstopnina samo bro v črno. Na pevsko delavsko društvo Zarjo smo zavedni delavci po ši rni Ameriki preveč ponosni, da bi jo zapustili v teh težkih če aih. Rana, katero so jim odpadniki zadali, se bo kmalu zacelila, ne bo pa izbrisan madež, katerega so si pritisnili odpadniki Star sem in težko zaslužim, mam pa pripravljenih pet dolarjev za obrambo klubove Zarje Clevelandu.—-Nace Zlemberger. Nadalje opocerjam vse člane ln členies, da ae polnoitevilno udeležite prihodnje dražtvene seje dne 2!. decembra. Na tej eeji ae bo volil društveni odbor » 19C1. Oposerjem tudi na sklep < te meseca agrila. kije. Vtiči iz Moon Jehnstown, Pa. — Dne 27. novembra se je v Moon Runu vršila 16-ietnica Samostojnega podp društva. Slavnoet je bila zelo dobra. Na programu so imeli igro "Namišljeni bolnik". Igrana je bila v zadovoljstvo občinstva. I grelci, kakor so imeU malo časa za veje, eo dobro izvršili nalogo. Le tako naprej in ae že pokažite na odru. ImeU so tudi govornike Predsednik je otvoril slavnoet primernim n^ovorom. Nato je dal besedo podpisanemu, ki sem po možnosti v slovenskem in sn-gleškem jeziku obrazložil pomen organizacij in razmere, v katerih se delavstvo nahaja danee. Iz veega sem sprevidel, da tam bi ee dalo pridobiti tudi nekaj mladine sa napredne ideje. Po igri in programu je bila pleena zabava, na kateri je bila polna dvorana občinstva. Rečem, da eo imeli res lep poaet in program. Vsem ae zahvaljujem sa naklonjenost sa časa mojega bivanja tam. Tam imajo dve društva SNPJ. Eno posluje v angleškem jeeiku, in od uradnikov sem zvedel, da dobro napreduje. Le naprej mladina. Imajo tadi soc klub in kakor sem slišal, bodo Imeli priredbo v kratkem s jM vorniškim programom. Zgleda, da bo Moon Run |p| ospredju. In je lahko, ker imajo dvorano, moči in vae drugo. Vae, kar je treba, je dobre volje M združenimi močmi bo Moon Run prekeial vee naeelbine naokrog Kličemo vam, zavedno delavatvo, le naprej! Prepričani bodite, da vaše delo bo obrodilo dober aad Ko to pišem, ee nahajam v John stownu, Pa., pri naših starih znandh—Langerhoku. Vidrichu in drugih. O podrobnostih pri hodnjlč. Delsvske razmere ho pod ničlo tukaj Jeeeph Snojr.8 — Vabim vae Članice gos. khtbs na 14. dec., da ee vrši to dan seja in volitev odbora. Nikar ee nefa*ovarjajte. Recite: Zato grem, de bomo vee tam skupaj, in tako bo najboljše. Ako dobre prenaieifano, vidi mo, da naš klub ima Jako dobra ideje, mogoče boljše kot si kdo i; skrili ae pogrebe Članic. tadi godbo, ako je tako rečena Ako ne. ee om Na USTfHCA UBBDfftiTVA POMDUEg, 8. DECEMBRI Plombiranje pljuč pri susi< Pred kratkim je na praški Jiraskovi niki predaval znani zdravnik ln primarii nohradeke bolnice dr. Jurij EHviš 0 t* ***** Ppri su»Ha bolnikih. Kakor znano naataja pri dali» delovanju bacilov tuberkuloze na pljučih , pad pljučne tkanine, ki povaroča v pljučih tlfne, imenovane običajno kaverne Te ja se pri napredovanju eužiee širijo in prij žujejo druga drugi, da ae naposled pljuča poinome uničijo. Te jame ee po najnovei dognanji dado uspešno plombirati, s čin se onemogoči nadaljno gnitje pljuč. i,,,< dr. Diviš |n prof. Beška stoizliašla novo sn stvo, ki služi za zadelavanje teh pljučnih vot in ki sta ga že z uspdiom uporabljala. Sn je sestavljena iz voska, loja, poly8ana in L odola. Loj in vosek pokazujeta, kjer je vr< na v pljučih nad normalo, polysan služi za | kuženje, lipoyodol pa v to, da se plomba1 rentgeniziranju loči od ostale pljučne Ta snov se vporablja za zadelavanje pljuč, •kavern. Prsni koš se bolniku odpre in bo|( meeta se napolnilo s to snovjo. S tako cijo se pOsreči ozdraviti popolnoma človeka, je bil zigrisan neizogibni smrti. Dr Diviš predstavil poslušalcem tudi dva pacijenta, sta prestala tako operacijo in sta danes! polnoma zdrava. > cev Nedavno tega je General Electric komp nija iagdtovila radijsko cevko 60 cm visoko 16 debelo, katere zmogljivost je baje 50-k večja nego pri dosedanjih cevkah za kra valove iii ki je omogočila prav čudne postali V njeni bližini zagori n. pr. navadna žarn ne da bi bila zvezana z električno napeljan Merilci kažejo v njeni bližini divje nihljan finejftl instrumenti ae uničijo. Na tla se pol ži bakreno palico, ki je ostala sicer mrzla, je povzročila mehurje na rokah, ki so se dotaknile. Ljudje, ki pridejo v preveliko I žino cevi, čutijo spočetka prijetno toploto! Vsem telesu, kakor da so izpili kozarec vre potem pa ae jim prijetni občutek spremeni bolečine in trganje. Podgane postanejo na prvo aelo nemirne, potem poginejo. Kati praktične posledice bo imel novi izum, ta čas ni mogoče prerokovsti, vendar pa bo goto< mogoče izkoristiti v zdravilstvu njeno sposo noet, da zviša temperaturo človeške krvi i 88 etdpinj Celzija. Ne ta način se bodo da "brez nevarnosti ustvarjati umetne zdravila mrzlice. Tudi "kuhanje z radiom" je že do« žena stvar. Klobasa, ki so jo obesili v stekle cevi na konec spredemne antene, se je skuh la v nekoliko minutah, čeprav niso uporabi nobene&a vidnega kuriva. Na isti način se d do pripraviti* jajca, jabolka kronmir itd. in p poskusih je sadoatoval že nccnatln del v t dežni cevki proizvedenih snovi. Zanimivo tudi to, da so z novo cevjo v laboratoriju pr Izvajali oblo strelo, ki je v naravi, kakor zm no, skrajno redka prikazen. Ze to kaže, kal fine silovite moči nastajajo v novi cevi za kra ke valove. Čiičeoje svilenih tkanin Po čiščenju madežev z bencinom ali etroi ostane na svileni tkanini navadno moten mi dež, precej večji, kakor je bil prvotni. Tu< v sled potenje nastanejo motni madeži, posetre na hrbtu in pod pazduho. Toda z razredčen arabsko gumo ee dajo včasih odstraniti tu< te vrate madeži. Arabska guma se raztopr vodi. V aelo razredčeno raztopino se namod mesto, kjer je madež. Cez nekoliko minut s vzame iz raztopine ter oprezno izpere in uko polika. nakar ee razproetre, da se očiščeno me sto dobro posuši. Orna svila se čisti ravno tako, k> da * arabska guma raztopi v prekuhanem in P* eejeaem kavnem ueedku. Motni madeži na svilenih blazinah, prt'« ali pregrinjalih se čletijo s belo želetlno. letine ee raztopi v vodi, raztopina se nanata krpico z rahlim tranjem ns madež. Navado, se tako čistijo motal madeži, ki ostanejo po čiščenju z bencinom ali etrom. Prva slika kaže čiščenje črne <*>leke * ** topino arabske gume v prekuhanem kavo» ueedku. Na drugi sliki se vidi čiščenje z raitop^o Želeti ne v vodi, ki se nanaša s krpico na mafl«- Na tretji sliki ps se vidi dHienje prepo^ ne večerne obleke z raztopino arabske ?ume V vodi. : ' ■ , —— III in To m ono Zlvall ______ Med živalmi Igralci najdeš v Holl.v^J zvezdnike, komedijante in statiste 'fu\y velike produkcijske tvrdke aatrjoj*. ds alej zabeležili pet sto številk pesjih Pasji zvezdniki ao neverjetno neduti njeni. tfoechee" ne primer, ki nsstnp» -Lahnem škriatu- (SHghtly Scsrlet), ne meie med stojske sli figurante t zavrača prijazno sbliževanje svojih vr*"^ ' Ako so prevsiljlvi. se vname huda bitka . Ludwig Zrenner, Id je Isaašel rs^JJ Je nedavno v Moaakovesn vee P^V^ Nekoč je poslal prijatelju alike al * »olmeru, pritapUeae ns je %-abudOs misel ne raz^J je brž ranima V*«* ppyPELJEK, 8. DECEMBRA ca tegs—msd brati Cehi radi o-»ebnih naeprotij med voditelji ali direktorji naval na posojllnt-ce. ki eo bile popolnoma solvsnt-ne. Nobeden delničar ln noben vlagatelj ni izgubil nobenega denarja. Toda prepir med direktorji je rodil neaaupnoet med vlagatelji. Danee vidijo, kako neprevidno eo ravnali, ko 10 prišli (jenarni tavodl v roke rednim bankam. Panika med Cehi je povzročila naval na Slo\< n*ko hranilni-oo. Nafti Slovenci, kt eo imeli denar v čeških posojilnicah, eo zanesli to veet med Slovence na St. Clair Ave. K tem govoricam je pomagala še nekoliko osebna mrtnja kakor tudi aplošna ln obdelovanja vredna zltuaclja med našim narodom v Clevelan-du. Bil je velik naval, toda poso-Jdlnlca ga js pranssla. Ljudje so bili prsstrašeni. verjeli so vsakim govoricam. Pozneje so vlagatelji sprevideli, da se nI potreba bati, de Je posojilnica še vedno odprta ter dk redno od-plrs in sepdrs svojs vrata. Tke International 8avings and Loan (Slovenska hranilnica) js pomagala najmanj tiaoču nešlh ljudi, da so prišli do svojega do-ma. Danee ima blizu petsto slovenskih delničarjOv, torej Je to zelo velika slovenska gospodar-•ks zadruga v Ameriki. Dolžnost vsakega Slovenca in Sloven-ke je» da dobro govori in dsjs moralno pomoč 81ovenakl hranilnici, ki Je na pravem potu ter res pomaga narodu. BaŠ v ssdanjlh Časih moramo vsdeti In sposnavatl, kako velike vrednosti so naši domaČi de« nsrni zavodi. Po Čssoplzlh «c čl-ta, ds so naši Slovane! Isgubili denar na bankah, ki so bankro-tirale. Niso Imsli prilike, kskor Jo Imsmo Slovenci v Clsvelsndu, Chicagu Itd. Denar, kl je nalo-šen v stavbinsklh in posojilnih društvih, nsj ostane ksr tsm ter naj nosi obresti. Le kdor ga rabi za livoŠ ln vsakdanje potrebe, ta naj ga pride iskst, dokler •o splošni finsnčnl pološaj v A-merikl ne HboljŠa,--J. S. is wmmonjA RssvHJe prapore v Prsseku. - Proeeškl fsšjo Jo v nedeljo 9. nov. rssvU svojo novo ssstnvo. Vsi časopisi +o poudarjali, da so tamkajšnji prebivalci prostovoljno prispevali denar sa saatnvo. Zamolčali pa so vsi časopisi, da Je istega dne v Ktmtovelju pri Proeoku na ndkem drevesu vi-hrala slovenska zsstsvs, ki so Jo orožniki šele okrog osmih opssi-M ter sneli s drevees. (Mimogrede: tudi v Jugoslaviji bi orožniki »splenili slovensko sestave, če bi jo kdo rssobseil. To omsnjs-mo, ds bolj orišemo položaj Sk>-venoevl Teko eo nsm godi, da bi Imeli polno pravteo, pristopiti kot narod v Zvsso manjžlasklh narodovi Ds. da.. <) flsrlsllellfsi la komnnbilčnl glasovi v New Ynrkn Albsny, N. Y. — Uradno poročilo o oddanih glssovih zs de-v tir )m v I New York pokszuje, ds Je Louis, Weld man, soc. kandidat sa go-vernerje, prejel 180,444 glasov \ Willism Z. Foster, komunist, 18,084; Jeremish D. Crowley, kandidat socisllstlčne dslsvske strsnke, 0,096. * V pom• H* nemškim kovinarjem New York. — Mednarodna delavska odpomočna akcija Je uvedla finančno ksaipsnjo v ko-riet levičarska unije, nemških kovinarskih delevecv, ki Je blls orgaakilraafi v prošll stavki, katere ss je udeležilo 140*000 delavcev. M0SVETX Vesti iz Jugoslavije (Poročavaieki biro Psosveto v Jugoslaviji.) RAZGOVORI IN SREČANJA Ljubljana, 18. nov. 1930. Prav na tiho se odpro vrata 10 v pisarno stopi majhno deklet ^ jedva da je doseglo z rokami do kljuke. V rokah je držala majhen zavitek, iz njega je vze-k podobico ter jo ponudila ter Ukoj pripomnila: "Francoaki". Ogovorim jo, a ona samo: ••Francoski..Tedaj sem razumel. Vprašal sem francoski: "TI govoriš samo francoski, kaj ?"— -Oui", je rekla, da. Ponujala je podobico, da ji kaj damo zanje. Odkod si? Kje stanuješ? In odgovorila je v lepi fr&n-coščini s premrlimi ustmi: "V barakah." 5 ; ¡"Kje?" "Pri kasarni, kjer so vojaki." Več se kar nisva pogovorila. Vedel sem, da marsikateri duhovniki izkoriščajo tako bedno de-oo s tem, da ji dajo podobice, ki naj jih prodajajo ter dobijo potem sirote po kronici od vsake a- 11 pa še manj. Tako je večkrat že prišlo neko dekletce, ki stanuje na gradu v bivših celicah. Ta prodaja razglednice in dobi za vsako prodano razglednico pod «teklom, ki stane 6 dinarjev, samo eno krono, to je četrt dinarja. Tako izkoriščajo te sirotne o-troke, ki premrli blodijo ves daji po mestu, da naberejo par dinarjev, kadar je srečen dan. Tako sem tudi mislil, da je s tem dekletcem. S ' Vrnil sem Ji podobico, dal nekaj denarja rekoč: "Na podobico nazaj, ta denar pa je ves osebno sate, razumeš?" "Non, c'est pour mon pere," je rekla. "Ne, to je za mojega o-[ ¿et*". Poznam primere, da stoje ob f takih prilikah očetje na hodniku r in kakor hitro dobi dekletoe kak denar, ga ji vzamejo ter potroši-1 jo za pijačo ali podobno. ^ "Kje pa je tvoj oče?" sem [_ vprašal. "Doma, dela nima, v baraki leži..." In je odšla. Dekletce je bilo bržkone rojeno kje v Alzaciji aH Franciji, o-fe ji je bil tamkaj mogoče rudar. Zetos sem plsčsl že 1200 Din, kem ljubljanskem dnevniku te *daj pa sem spet prejel, ds mo- dni in kl Je napisan ns temelju ram plačati še 1900 Din. To sta I statistike, ki Jo zbira OUZD. dve moji mesečni plači: Toliko Članek se glasi: n< zjialužim s fotografiranjem v d^tih mesecih. Rej bomo poginili." Klel je in se prestopal. SIcer ts" ko mirni rudar je mahal z ro-kami in robantil. Drugi rudarji kolnejo, kadar prejmejo plačilne liste. Zakaj za "luiijo tako malo, da jedva živi-Jo In zdaj je še konec "selenjar-*k«'" ««-zone, konec salate, ki Je P*lHI rudarjem tudi ss zsjtrk do»>ra, za koeilo In večerjo. In kos kruha, to je vse. Kako rasto njihovi otroci, to je poglsvje ze-se. Na trgu pod kostanjem Je kmetica is okolice nsgrmsdils f*l kup zeljnstlh glav. Zvečer polije vse s plahto, leže ob kup ter prespi v mrazu noč, da aJu-tr»J spet prodaja. Proda malo ln Poeeni. Tarna sama s seboj, ter-na z rudarskimi ženami, ki pri-hajajo kupovat, pa jim primanjkuje denarja. Kmet ss duši v davkih. Ti •o besni nad MIHJMI Obolelost delavcev zavisi od več faktorjev: od spola, starosti, telesne konstitucije, poklica ter ne štete množine socijalnih momentov. Za znižanje bremen socijal-nega zavarovanja je brez dvoma lntenrsantno in potrebno vedeti, kateri poklici, oziroma katera podjetja ali vsaj katere indu | atrijske panoge povzročajo naj več in najtežjih obolenj med delavci. Mnogokrat ae čujajo pri tožbe od podjetnikov, ds indu-strijsks skuplns kateri 1o plačuje previsoke boluisze K ki se uporabljajo zs kritje bolnlško-zavarovelnih ob- predloženih tabel OUZD so črpani sledeči podatki, kateri se nanašajo na poslovno leto 1988: Na enega delavca odpade letno boleaenako-podpornih dni (vžto-vši porodništvo) : Industrijska skupina: Kemična industrija............ 15.64 Papirna induatrija ............ 14.22 Usnjarska industrija........ 13.48 Poligrafija.......................... 13.43 Kovinska industrija.......... 12.84 Tekstilna industrija.......... 12.66 Lesna industrija .............. 11.47 Gostilne, kavarne in prenočišča ................................ 11.01 Kamenje in Zemljine........ 10.68 Promet................................ 10.42 Hrana in pijača................ 10.00 Gospodinjstvo.................... 9.00 Crmibena industrija ........ 8.84 Oblačilna induatrija.......... 8.77 Poljedelstvo........................ 8.72 Trgovina in skladišča........ 8.62 Pisarne................................ 8.22 Rudarstvo in topilnice...... 7-59 Saniteta in higijena.......... 7.06 Gledališča, prosti poklici. razno .............................. 7.04 V letu 1928 izkazuje kemična industrija največjo morbiliteto. Povprečen delavec kemične industrije Je bil tekom leta oelih 15 in pol dni delanezmožen, kar pomeni, da je morbiliteta delavoev pri kemični industriji za celih 50% vilja od povprečne morblll-tete vseh pri OUZD-u zavarovanih delavcev. Ta pojav moramo pripisovati med drugim zlasti dejstvu, da je kemična Industrija imela v letu 1986 radi novih carinikih postav težko krizo, vsled katere je nazadovala skoro za 20%. Znano je namreč dejstvo, da se reducirani delavci zelo radi prijavijo bolnim, da jim hranarina vsaj za nekaj časa nadomesti zaslužek. Taka "obolenja" ni mogoče popolnoma on omogočiti, pač pa nekoliko z nadpre-gLedl ln drugimi podobnimi sredstvi znižati. Za kemično industrija izkazuje papirna induatrija največjo morbiliteto in sicer odpade povprečno na papirnega delavca letno 14 in 1|4 delanezmožnih dni. Tudi pri papirni induatriji je pripisovati visoko morbiliteto krisi, katera j? nastopila vsled težkih mezdnih sporov v letu 1926, n. pr. Štrsjk papirniških delsvcev v avgustu 1928. Tudi štrsjkujoči delavci se zlo radi prijavijo bolnim. ds jim hranarina nadomesti zaslužek. Tudi usnjarska industrija iz-i kazuje precejšnjo morbiliteto ln sicer 13 in pol dneva na povpreč-negs delavca. Vendar pri tej Industrijski panogi ni bilo v letu 1928 zaznamovati direktno kakšnih izjem. Ta morbiliteta bo po vsi verjetnosti utemeljena v samem sistemu produkcije te Industrije, katera nekoliko spominja na predhodni induatriji. Pri poligraflji povzroči visoko morbiliteto polcMcna bolezen vsled zastrupljanja s svincem« Poleg tega dobijo pollgrafični delavci ob boieeni poleg hransrl-ne OUZD-a še znatne podpore od lastnih stanovakfh organizacij (dnevno po Din 20.-* ali Din 80.—). Verjeto je, da tudi U o-kolnost povečuje morbiliteto. Od ostalih Industrij navajamo samo še tekstilno, pri kateri prevladuje tuberkuloza. Vsled tegs Je morbiiketa te industrije relativno zelo vlaoka 12 in pol dni, dasirsvno Js delo pri tekstilni industriji zelo lahke, tako da prevladujejo ženeki delavci.' Pri sesijskfch industrijsh, zla-ati pri gradbeni induatriji bi ve-Ijale gornje morbilitetne številke popolnoma aamo v alučaju, ako bi te industrije obratovale oelo leto. Ker pa obratujejo sestjeki OH brati samo v gotovih letnih časih, je potrebno gornje morbilitetne številke sorazmerno pove* dati. Preciznih podatkov o trajanju obratovanja v eezljekih pod jetjih OUZD nima. Z neko pri-blfžnoetJO smemo trditi. da gradbena induetrija obratuje < 2 3 lete. Z osirom ns to bi tole pravilna morbiliteta gradbe-ne industrije 8.84x32—13.2« dni DUŠO*¡ZMELM j Kratke veeti South View, IV — Ako človeku bolj gladko gre od rok kramp kakor paro, se bo zadnjega bolj poredkoma poelužil. Med temi sem tudi jaz. Dela se pri naa sedaj skoraj vsak dan v o-beh premogovnikih Gilmore Coal kompsnije, in tudi Pitta burgh Coal kompsnija obratuje 4—6 dni na teden. AU žalibože zasluži se prav malo, niti toliko ne, da bi se človek pošteno preživel. Ker je ^ukaj dosti ljudi faS dela, ne svetujem nikomur sem hoditi se dlom, ker se ga težko dobi. Za mrtvo delo tukaj ne plačajo nl<5. Boss ti pravi: Delaj, če hočež, akctl pa ni prav, bom dal pa dhigega na tvoje mesto, ker jih zunaj $aka dosti. Zimo imamo tukaj hudo, pa nič zato, bo pa spomlad toliko lepša. Na društvenem polju prav slabo napredujemo. Temu so nekoliko vzrok delavske razmere, več pa, ker je premalo zanimanja za društvo. Bratje, bliža se let. na seja, katero se udeležite vsi, ker bo treba isvoliti odbor zsl prihodnja leto ln da ne bo potem oporekanja, češ, ta ni dober. Izvolite tak odbor h svoje srede, da bo vam po volji. Clan društva 265. O koncertu "Bleda" Collin wood, a — Dasi so slabe deiaveke razmere tudi prinss, naši ljudje vseeno še niso obu; pali. Dokler upamo, toliko časa smo pač gotovi, da tudi živimo. !n zadnja dva meseca smo imeli v naši naselbini preosjšnjo Število koncertov, iger in drugih priredb. ZsdnJI program letošnjih koncertov nam je proizvajala 80. novembra v ¿lov. dela v. domu, slovensko godba ¿"Bled", Udeležba Je bils precejšnja, kar je gotovo t zadovoljatvo godbenikov. Program je bil zadovoljiv, kar je pričalo aplavdi ranje posetnikov. In upati je, ds js dobil*Iddbs PwceJ gmotne podpore, katero pač ss služi. Vse ksžs, ds nas naše boj ns praske nsssdržijo od dobre volje pomagati drug drugemu Program Je bil sledeči: "Nsrodna * r — Flamen; -Ray ouvertura" — Tho-Louis Belle, katerega je spremljela Anica Eršte, je zapel I posžrav" ln «PtlčU»". Fantaale" (polku) T. H. Roll i neon. Körnet solo Je i-gral Anton Jereb ¡"Pripovedke Is dnnejriüb gozdov" — Johsnn Strauss; "Bohemias Girl" (selekcije) — T. Thobsnl; Frank Plut, ki gs je npremljsls ns gls~ sovir Amelia Plut, Je sapel "Be-rsnado" Iz "Grefe Urka Celjskega" in dodsi še "Moje ščuke glas". Na programu Je bila Udi Mary IvanuŠ, ki pa radi prehlada ni nastopile. Nastop Jadrano-■ kvarteta (Novak, DuJmo-vič, Podboj, gtanonlk). "Kovač-n v goads (idila)—proizvajala godba Bled s kovači — Mi-lelis. (Idile so sanje v gortu. SUŠi se šumenje gozda, potoka ln petje ptic. Ko petelin zakikirika, se priksšeU kovsčn. Ko od-molita Jutranjo molitev, pričnete z delom. HUki ss psdsnje kls-dhrannakovalo.) "Assembly kein potem ples v spodnji kritje boln.S^isva^- "». ^ vadbeni Induetrijl bo Ä^sUks ^, vzrok morblHtetl tudi «azijski redki slučaji, da Wod^ajska^^^ u ,nduwtPlje. Ko «-zija gsalsscija zahteve od OUZD a pregled bolniških prispevkov in bremen, ki odpa- IO organizacija ZMteP« je ln nazori v tej točki so mnogo-krst zelo pogrešeni in tendmei-l^^ftsHks o^|inof na w rpntšanj* daje samo ^tlstika. katero OUZD vsako Mo koncem M& m brezposelni deUvci «kušajo nadomestiti zaslužek s hranarlno, kar je mogoče od ^rani OUZD-a samo omejit^ nikakor pa ne popolnoma preprečiti •Ti prihajate radi službe? Obžalujem, Imam že L- 700 . • Ali me se M M* millW I' d voran i. Kdaj s# zopet vidimo? Dne 25. dee. na priredbi družtve "V boj" št. 5ft akPJ. Igra Trije ptički" In "Tiroiri*. Tanko (Rlbenčan) od godbo Bled bo pihal ns veliki bas. as«videnje. Frank Berbič. M*' — BngesUjs društveni Grass Inns. — Nshajarno ss v plače. Neki lastnik UsU. kl Je po-litično zagovarjal dogme ma garoove aU demokratska stran ke, js ponudil temu uredniku, kl je urejeval socialistični list, 160,-000 letne pleče, če prassdla is to-cialisdČnsga urednike v k ra takega. Seveda ta lastnik lista ni tako zelo potreboval novega urednika, saj Jih je dosti, ki so pripravljeni urejsvstl delavstvu sovrsŽsn Ms t, ampak oo je hotel zadati goče smrtni udarec sooislistične-mu listu s tem, ds mu odvssme dobrega urednika. Toda moš je odklonil 650,000 plače ter še na dalje delal za $1,800 na letno. In to ne gre v glavo mojemu sodslsvcu,, zakaj ni ts urednik raje vael $60,000 ln šel v službo k demokratskemu račjaku. Rekel sem, da to so načela, principi, kl so več vredni kot dolarji. Seveda mojemu sodelavcu so principi — dolarji. To je ena primera izmed mnogih, kako zagovorniki današnjega roda cenijo moč časopisjs. Po-kladajo ogromne vsote denarja na oltar delavstvu škodlive literature, da drži delavski razrsd v temi lgnorsnce. Slovenci, kl smo delsvol, imsmo tudi prooej časopisja, kl vsaj po imenu nasivsjo delavski Usti. V resnici jih jo le psr, kl v resnici pišsjo zs korist in Iso» brssbo delavcev. V prvi vrsti Prosveta. Kot njen zaatopnik naj skušsm iz lastne skušnje dati skromen nasvet v korist lists. Kot določeno v pravilih je vsak drufttvenl tajnik obenem tudi 66-stopnik Prosvets, n so slušni» kl jim Js list devete briga in nan. Kako naj tak ssstopnlk agltira ss list, kl gs sam nima, ksr nt naročnik. Imamo tudi pri sta rsjšlh društvih angleško govoreče tajnike. Od teh ne m pričakovati sli zahtevati, da mo* rajo naročiti dnevnik. Potrebno pa je, da so vsi isatopnikl Usta tudi naročniki, kar le kot t*kl bodo gledali ss rasšlrjenje lists Neaktivni zsstopniki so indlrsk-tno v »kodo listu. Ker ims kot društveni tajnik tudi zastopništvo lists, noče nihče drugI agiti ratl za list, Češ, ne marstn fes is-msriti tajniku, ker to Je njegov "Job". Ce bi Imeli pri vaškem društvu (kar s« lahko zgodi) dobrega a» rita to rja, bi lahko vsi potovslnl zastopniki odpadli, ker bi blli.ne-potrebni. PoOovsIni ssstopnlk i so precej dragi ss list, dssi v mnogih slučajih ■ provizijo od nsroČ ni ne ne krijejo svojih stroškov, Jas, dssi se ns štejsm sa vešča* gs ssstopnlka, sem glsdsl, ds js prihajala Prosvsts kot dnevnik v vaško slovensko hišo v naši na* selbini. Danes so neksteri is tehtnih rssktgov odpovedali list, ko ss gmotno opomorejo, ga bodo zopet naročili. Za lokalne zastopnlks šs poss*' be j vsljs Izrek: If you don't succeed once, try again. Zsto pri» poročam: Ko društvs ns decern-berski seji volijo polsg drugih u-radnlkov tudi tajnika, naj ss ga vpraša (seveda, če js naročnik dnevnika), čs vzame tudi sastop-nlžtvo lista, ako odkloni, es gs V© li, še bolje: vprsšs, čs kdo izmed naročnikov prostovoljno previa* ms zastopništvo lista. Ce društveni tajnik ni naročnik dnevniks, se v vsakem slučaju dobi druse* gs zastopnlks. Is Isstne izkušnje vem, ds so zastopniki zelo važni organi pri listu. Metom zastopnikov Imamo Idsslsn. Trebe je le še gisdsti, ds bo dobro funkcioniral, in list bo stalni gost v sleherni slovenski hiši Sirom Unije. Jsfcn Mar, ssstopnlk Preevete zs Ksns. fe* de reci Jo SNPJ. ? Opomin krojs/u Auburn, IE — Opomlnjsm ti-stegs slovenskegs krojsčs, kl Js dobi. bo l*sopUjs Igra selo vež-l tuksj prodsjsl obleke In Je v rano vlogo v splošnem življenju, snkl doldl nekoliko naročil, se-Posebno se tegs zsvfde vladajo-1 daj pa si ne duha ne slu he o čl razred. Zato si je znal vprečl pridobiti ne svojo stran veliko večieo Intelektualcev, kl s svojo znanostjo in izobrazbo zve-služijo našim gospodarjem. Jih Ima število tudi delavstvo aa svoji strani, kl stoje zvesto na braniku delavskih pravic. Pred kratkim ml je sodelavec pravil, da ss še dsaee ne more načuditi uradniku (ime moža se njem. Ako se ns zglasi en teden pe objavi teh vrstic, gs bom ob-je vil s polnim Imenom. Frask Mlsčaik. Ujel gs je V veliki družbi je prišel pevec srednje vrste, Id Js imel neva do ljudi motiti bras konca ln k raja s svojim petjem, s notami v rokah k slavnemu pianistu In mu rekel: "Ali Vss smem prosi* ti. mojster, ds bi ms spraniJsll r rad," mu je ts odvrnil U ntkaj o stavbinsklh in PH^^IIMHPVi (leveland. a—Veliko zanimanja so napravili članki, na-pisani od naših čikaških Slovencev, ki so pisali v Proavsti o raz. voju in pomenu atavbiBskih in posojilnih društev (Building and Loan Asaociations). Amerika bo Obhajala čes mesec dni stoletnioo prvega stav-blnskega la posojilnega društva; Tudi mi Slovenci se moramo pridružiti temu presnova- Udje Izhajal v Girard, Kan. Ta *-|n skočil flJOO letne hočete! «iiiÉttÉBÉÉfaiiiihi i » 11 nju. Zgodovina teh dsnarnih savodov ima tudi svojo zgodovino v Clevelandu. 2« v letu 1906 le je pojavila ta ideja med mladimi in napredka željnimi Slovenci v Clevelandu. Obžalovati moramo le to, ds se še takrat ni razvila ldsjs med starejše može. Vendar pa ss učimo Is tega to, da Ima tudi mlsdlns čsstokrat prav dobro misel. Lahko pa danes trdimo, ds je bilo seme denarnega škvoda vssjano še v letu 1906. Dešet let posnsje je bl< ls ustanovljena Slovsnsks hrs nllnlca, sedaj: The Internstlo-nsl Savlngs and Loan Co., ter posnsje * letu 1920 The North Americsn Trust Co. Obs denarna zavoda hnsts dsnss okoU sedem milijonov dolarjev premo-lenjs. Dsnes, v razdobju brasdeljs ln finančnih kriz. js marsikatera banka prišla na preinkušnjo: Bo alt ne bo. Csšoplsje dnevno po-roča 6 težkočah In polomih bančnih u\vxWv. Saj Je v par tednih bankrotiral» nsd 120 bsnk, is msd ksterih so Imele nekatere nad deset milijonov premošs-njs. v , t Kaj Js vsrok temu nefoflss-Ju? Vsi vsste, ds Js newyorškJ de nemi trg pred letom dni doživel nepričakovan polom: Delni ce in bondl niso več obdržali oe-ns In vrednosti. Na milijone do-larjev so (zgubili posamezniki, ki so takoj hoteli reŠKi svoj denar. Za njimi so prtžle banke, kl so vložile«denar v bpnde ln delnice. Splošna finančna depreei Js js pognala'ljudi, ds »o pričeli prihsjstl po svoje prttiranks ns bsnks. Nobena banka ne drži denarja n»' rokah ali v blagajni. Treba Js bilo prodati bonde ali delnice, toda cena Je bila tako nizka, da ae no dobi nazaj denarja, katerega je plačala banka Kaj potem? Ce nI denarja, za. preti se morajo vrata. Res Je, da se bondl In delnice v normalnem času hitreje in preje proda-Jo kot prve vknjižbe. Toda pom niti morami ds M v vsaki sil! mora izgubiti neksj odstotkov, čs ss hot« prodati vsčjo kollčl-no bondov. ^ Pred dobrim mesecem je bilo v listih poročilo, ds Imsmo v A-1 msrlki 24,166 bank, katerih šts-vila ss krši s vsskim dnem. Poročilo tudi pravtf. ds Js bilo v teku 12 msssssv več kot 600 bsnk zsprtlh radi finančnega poloma, radi sdružltvs sM radi tekesvs» nsgs "braneh and shsln bsnk-Ing" sistems. Posojilnice sli hranilnica (Building snd Losn Assocls-tlons) Imajo svoj dsnsr vlažen ns prvo vknjižbo, ns zemljišče in domove. Kadar pride v deželo kriza, kskrštis Js dsnss med nemi, tudi te vrste dsnsrnl zavodi nimajo zlatih časov. Toda zgodovina finančnih kriz nsm dovolj Jasno pripovedujs, ds vrednost In cene zemljišč vedno manj psds kot csos bondov In delnic. V neprijeten položaj pridejo hranMce, čs morajo izplsčstl vložnikom v prevelikih vsotah dsnsr, ki Js n složen v prvih vknjižbsh ns possstvtti. Vsrnoet ' In vradnost prvih vknjižb Je sigurns. toda ljudi ss včsslh loti psniks. Ds bi ljudje dovolj dobro poznali delovanja stavbinsklh is postjllnib dru-zaupsnjo bi bilo pom noža-v te koristna ln delavske de-narne Institucije, kl ns kupuje, jo bondov In delnic, ampak samo pcsMjsJeJo na domove In stet-blšča. Koliko denarja so izgubili S! lIsnapA v takosvenih 1 bar Stosks " Potem jik je tllo tudi elJe-Oil Btorks. Is šs so isgubili. vedeli se sami. Toda vod. takrat veto tisoči. V Cleveisndu smo imeli v I tošnjem letu—dobra dvs Naročite Mladinski lisi, najt Uit mesečnik sa slovensko m dino! NE KASLAJTE! K>WU h Uro «travdo proti UgfUTtm, (mM* kf »lju. Uatarlto «vi* «tacv tanj* kaftUa • Imrpflm ^ . — m, m _ ■ BiirnioiB. rotjoMjm a«. 49 Ut. Var«o ia m*4-ao. Val Mumrn lat. Dvojo« v«UuMt. m« ta . Ivan je «el v vojašnico. Dopoldne se Ješel ponovit od Milke. Bil je v sivi voj«M mrk in .trt, kakor da bi .tal prod vrati klav-niče. Milka je prosila za dopust. Sls sta na kraj, kjer se vdjUbila. Potok je bUše vedno ¿¡„L* bister, ptičke niso ničesar vedele o voj-ni, solnce se ni spremenilo, samo čkrvek se je pripravljal na moritev. Sedela ata »n žaloet je bila med njima. _ — Povej mi, dragi, ali se bo* vmi!7 — Milka, to je vprašanje na katerega ti ne morem odgovoriti. _ pa vendar, skušal boš, kaj ne -- — — Seveda. Vem, da ne bom nameril puške na sovražnika. Ničesar ml ni storil. Ce bi vsi tako mislili, ne bi bilo vojne. — Cemu neki je vojna? — To je tako t. To je zato, ker ao Kadar ne bodo, ne bo svetu. Imam. grozno. — Grozna je vojr ljudje še vedno hlapci, več vojne. — tfaj pa bo takrat? — Takrat bo mir in ljubezen na Poglej, Milka, rada ae imava.' Mater Ps reče nekdo: vojna! In moram ubijat. Moram iti pred puške in nič več nisem goepodzr svojega laataega življenja. _ PW mi. Kadarkoli boš mogel, piši ml. — Bom pisal, Milka. Zato ns sktbi. — Pa ti? Boš vedno mislila na me? — Vedno. Hodila bom k tvoji materi in obe bova vedno pri teto i. In molili bova. — To ni treba. Ali zi slišala božjega namestnika, kako je hujakal za vojno. Ce M bil bog, ne bi dopuetil tolikega gorja. Z ognjem■ bi pokončal takega duhovnika, ki kliče zmrt na nedolžno ljudstvo. — Ah, Ivan, ne govori tako. Bog Je-- — Milka, najina ljubezen je. Za naju ni ničesar drugega. . Mrak je nastal. Zvezde zo ze prišgale in iz mesta Je zadonel vojaški aignai. Drugi dan ze Je odpeljal regiment na bojišče. Kolodvor Je bil okrašen, na tračnicah so stali okrašeni vagoni. Skozi ulice Je korakal regiment in muzlka Je igrala vceele koračnice. Vojški so imeli šopke na čepicah in puškah in so peli. Ob ztrzndt zo šle žene, matere, otroci. Ti so jokali. Preden zo ztopiii v vagone, je stopil mestni Župan na oder in je govoril. Pod njim zo stali čaetniki. Vojaki so bili postavljeni v dolgih vrstah in ga niso poslušali. Blebetal je o ljubezni do domovine, do oezarja, o sladki smrti na bojišču. Potem je govoril general o ljubezni do domovine, o junaški smrti in cezsrju in vojski so morali na pOvelJs vsklikati živijo. Vccrn tem frazam, ki zo jih govorili ljudje, ki jih nikdar ne bo doeeglo gorje vojne. Stopil Je še duhovnik na oder; Klical Je smrt na 8ri>e in blagoslovil regiment Regiment je klečal In klel. Zadaj so jokale Šcne, matere in otroci. Povelje. Vagoni ao se napolnili. Narodne dame so nosile pivo In cigarete vojakom, vojaki so ae upijanlll, pili, peli ln jemali slovo. Oče Je dvignil dete k sSbi ln ga poljuboval. Mlada žefoa ae je oklenila moža. Videl al ataro mater, ki je objemala avojega sina. 8ln je stal pri vratih vagona ctrt in nem. Oče je slonel ob svetilki in je ztegnil roko. Otroci zo mahali z robci. General pa je polj Ubo val roke narodnim damam, ki ao se mu sladko nasmihale. Godba Je Igrala vesel marš. n lat na veliki lokomotivi ps Je strmel Koliko od teh Jih bo še ostalo, da Jih bo pripeljal domov . . .? Ivan Je bil v zadnjem vagonu. Pri nJem sta stali mati in Milka. Mati Je bila vaa akni-šens. Zla unoda ji je oklepala srce. Ko je sa-žvitgal vlak k odhodu, ae je dvignil krik pod nebo, kakor da bi ee svet rušil. Vojski njem vagonu ao zapeli: Oh,, zdaj gremo, oh, sdaj gremo---- Godba Je igrala, jok, kriki in vrieki zo spremljali prve mučenike. Pred materjo i n Milko je zeval prašen tir. Skozi solze sta videle roke Ivana, ki ss je poelavljal. V aaa Življenje se je povsem predrugačilo. Skozi mesto so korakale armade. Pešci v sivih uniformah, topništvo, t renske kolone. Eropla-ni so krožili nad mestom, r Sole so spremenili v vojaške bolnice. Na hribu so stali obrambni topovi za sovražne eroplane. Mesto je bilo polno tujega vojaštva, Madžari, Nemci, Poljski, Cehi. Vojna, ki bi se morala končati v dveh mesecih, se je komaj pravkar začela. Skoro vse evropska države so pošiljale zvoje armade v klavnico. Prihajali so prvi ranjenci. Navdušenje se je poleglo in vsakdo je a strahom pričakoval tdfeih novic: Prišle zo prve vesti o ubitih. Jok, trepet. . . * Tovarna pa kakor da je nanovo oživela. Smrekar je prizidsŠ še en objekt, delali zo noč ln dan. Znal je. Ispoaloval je, ¡ia je dbbil v tovarno vojaka, ki niso bili jpoadtai za fronto. Teh ni bilo trdba plačati — usnje pa ze je celo podraiilo. Ferdo Je ostal doma. Bil je vpoklican k domačemu polku — bil je nedporočnik. — Toda oetal je v pisarni. Smrekar j ev denar je za-legel povsod. Gensrsl je bil večkrat pri njem v gos teh in tudi drugi višji oficirji. Milka Je vsak dan čakala aporočila. Ivan jI je piaal, da js prideljen autoJcokmi na galilški fronti in da ni v nevarnosti. Kako jo je to potolašilot Z materjo zta mu skoro vsak dan pizali, pošiljali cigarete in priboljške. Počasi ae je nekako privadila na ločitev in živds je asmo v sladki misli na svidenje. Kdaj . . .? Bo že. Sej ni sama. To jo je tolašito. Ferdo je bil ssdsj večkrat doma. Delo v tovarni je ailno naraslo in pomagat je moral očetu. Jezen je norumenela vrt, vojdta pa je vedno huje divjak. Dela je bilo zedaj veliko v hiši. Vedno je bilo mnogo vojaških gostov in včaaih -je morala bdeti vso noč. Spoznala je sedaj čisto nove ljtldi. Po polnoči, ko zo bili oficirji že pijani, ji je bilo žilno mučno. Posebno mlad madžarski poročnik, grof, ji ni dal miru. Vedno je zlili vanjo. Ko ze je gospe potožila, ji je ta dajsls, ds ns zme vzeti veske stvari tako hudo. Gospodje ae pač radi šalijo, nO, navsezadnje pa ao feš gospodje in mladi, kdo bi jim zameril. Pa vojna je. In goqps jim ni zamerila. Neko noč je videla, kako jo je na hodniku ztar polkovnik objemal. Gospa ae je amehljala in ae ni branila. Včasih so gospodje pripeljali dame a seboj. Milka je gledala ln bilo ji Je nerasum-Ijivo, kako so ts dsme v jutranjih urah postale darežljive napram gospodom. Neko noč Jstsš neala nekaj steklenic vina v obednico. Oficirji so bili že zelo pijani. Ko je Šla po stopnicah v avojo adbo, ae ji je pri-majal nasproti oni mladi Madžar. Zastavil ji js pot in jo js hotel ns vaak način poljubiti. Milka ae mu js umikala. Potem je izvlekel is liztnlce bankovec za 100 kron ki ga ponujal. — Pojdiva v vašo adbo, je jecljal. Lepa al, pojdiva. Tedaj js prišel mimo Ferdo in je videl vea prizor. Namršil je oči in ctrogo dejal: — Gospod kolega, tega ne dovolim v svoji hiši I • Ij ' TT* * Poročnik ae je pijano zasmejal, zamahnil z roko ln ae odmajal nazaj v obednico. Ferdo pa js prijel Milko zs roko in jo vprašal: II. Vojnovlč-PeHkan: LIKALNIK RAZNO gioBvna^ kam zgodaj in vstopi brez trkanja. Zopet Ji Js dovolj Ukanja Menda je osemkrat ta dan raz- koszi in igie v motavala Žico in imela SS***» J***»*^ stikalom. Nekam izpremeni- loftnozti, kadar le hočemo, kako U se je žena; ko strašilo je po- pei tarejo in mdjeJo kosti a avo-dala. Stokrat lepša je bila, ko Jhni krepkimi zobmi, pa ae ven-je z ogljem likala in z mokro ru- dar nikdar ne bojimo, da bi kak-to vezala glavo, da bi ji plini ne »en oster drobec koeti psu prehodov ali ' dH čreva ali želodec. Zanimivo •Sena rzzbolela s* b* če bo Je namreč to, daaekaj takega šlo tako naprej r nitaUr ne P1**** mi" ^oretabom! To je atrzšno! fes. « <*dajajočreva, krepko Ponoči že sanjam od onega a ^ejo^ino črav^ in jo po- knji£0 j»» rivajo počasi naprej. KljUb temu Ali "oni a knjig*' nikakor ni P*, da miši^ črevo prav krepko hotel priti * ovijajo in atikajo, ee vendar nt- Nekega dne, ko je gosps Sta- U^r nobena koščica ne zadene na ravno veliko pranje imela is v črevo, neke blazine likala, je nenadoma S poskusi ao dalje dognali, da zašgolela mala Lelica: gredo tudi igle prav gladko ako- "Mama I Moš e knjigo je tu!" zi pasji želodec, ne da bi ga rani Joojl Pravi je! Spela, Spe- le. Igie ao namreč zavili v škrob U! Hitro peljite tega gospoda in jih dali tako zavite psu pošre-v salon in mu recite, da pridem I ti. V črevesu ae je škrob razto-■ afcgf pH in igie so bile brez ovoja. Igle Nastalo je tekanje po sobah; I ao pa potožili v škrob tako, da ao Odvijanje Jarnic, nameščevanje (bile različno obrnjene: nekatere drugih, z manj svečami. Kuhal- a konico naprej, druge ps z uše-nik je dobil mesto za poateijo, I som. Ko ao pa igle prilezle na ko-elelctrični Ukalnik v štedilniku, nec psajega čreveaa, ao pogledali "Za trenotek, da ze bom usta- ksko igie leže in glej: vse igle ao vila, ds al oddahnem; potem v bile obrnjene e topim ušeeom na-^¡on» prej. Črevo je torej igle asmo o- Dvakrat, trikrat je globoko I brnilo tako, da ao as premikale dihnila, pogrnila za mizo izlika-l vae z topim koncem naprej, no in neizlikano perilo, da ne bil Poleg močnih podolžnih in postslo sumljivo, ze v ogledalu bročnih mišic, ki premikajo čre-ogiedala, zi z rokami popravila vo, leži namreč pod črevesno laze in hrabro vstopila v salon:!sluznico še neka tenka mišična "Kaj želi gospod, prožim?" UUtri>avsfaeaa, da vasi Mata ae natavime. Abe UaU ss pref-je magags velsdje*, kar al Ml u Aka |s vsŠ Ust plačan is fs ae prajaietc, ia magoie vatovljan Ia navadite stari ia seri Naši Is rib I I Naročnina ss eala late )a M.N Is zr pol l^Cšš P® í^krí fiiíí do* plačajo $4 JO aa late, aa pd lato gUS. Za BMSte dilcace is Ctoare 97 JC, pal lato ZZ.7S, a Zs Errspe stosa ss pd 1 vae lato pa IZ JS. Tadalk atona ss Evropo S1.7S. člani doplačale aamo I dinakl Ust atona ss lue. Naročnino lakko tadi asad pošljete PONDELJEK, 8. DECEMBRA POJASNILO Dbt Si \| TAJNIKOM EN PO&OJA1 UKM RAZNIH NAZN/ pri Upravništvo "PROSVETA 26S7 S. Lawndale Ave., Chkago NAZNANILO In ftmštvanim in članic, ln tar imana nik In sik ss poüljaaja Usta as ia nadeve, katara peljeta glavi ara tajniku, oatonajo tam v arktm |lk spravslštve sa sale važne, da vsak lsšč sate pripravljenih naalove upravnlštru Prosveto PH vssld apromombi nadeva sel ss vealej omaai stori Is nori Upravništvo nljpdao apelira, fttveni tajniki Is tajnice to upoštevaje. Philip Godina, npraviUlJ. MUete lista ^'"zslh e zssrti, tedaj vsaki --. eh želite ISM kot aai Ako je prtabčane kot mhM zahvale ia ^Hter aa priobči br ps hočete testi vrzto raznih imes stvari, Jspaioed^l m se mera plačati, t« 1 js zs Osas in zs nečlane, dd je vdja tate tudi u prireditve, veselice, shode, Vselej Js trabe povedati ali čete imeti plačan oglas ali tssniksrzko vest, dočaja ae za naj vest, naredi stvar bolj na ■ ko In se pera Is važnejši dcL ps naročite, ds naj bo plsčssl priobči vae, kar vate. late tako veiia za vas naznanila če se koga išče, nltvene ponudbe, prodaKI Zs vse take strarl ae mora ne povedati, daaajboto naj ss Isti priobči J dajzm radi tega, ker to aklep konvendK da ae poU ravnamo vd, društva, člani, 1 I» P^^ ia te imdkeratela ravnale. — Filip Godk upravitelj. Večer ze dds. |V delsvnici atojiauh mož, aiv! in ator; oddt je V dolgo hsljo in vsri ztrupi.'TSko«i; vieoks, obokana okna pS^š medla svetloba naj steklenke z4nrtvsško glavo. Mo| Je kemik, ki prOlztfala in proda-] ja ljudem ztrup. Zunaj je solnce utonilo. Za mesttrtmi stolpi žari nebo in vsi zvonbvi zvone "Ave Ma-ria". Mož preneha z delom in odpre okno J- Zamišljen ae apre-haja po aobl; zunaj pa pozvanjajo večerni zvonovi... Iz dimnikov ze vije črn dim, vali nad ztrehanit tn polni ozračje, Kemik, ki meša ztrup, mrmra v pol temo: "Strup! Prokleto as ga boje. IrH^H I SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOtt Izdaja TOTA I svoje pubUkadje Ia le list Proevets ss koristi, ter~ potrsbno agitacijo svojih IdiSfttsv Ia članatva in sa piropa- NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA' Caajasd krat (sastra) g. N. P. Pa aklapn 9. at tri gando svojih idej. Nikakar pa nozt i n umetnost kakor tiaoč^j,^ Tsrej aglUtoričnl doptal drugih znanoeti in umetnoeti. ¡^ 1f|MMrn. drugih podpornih In znanost Js zakonito dovolje-1 erg8a|gle|j ta drdKsv'nsJ Veliko veselje Je naatalo/ hiši rutjH. Stane, ko Je nazadnje vendar dobila električni likal-nik. Nič več at« jI ni bilo treba * spa Stana, vtakne mikalo in nič več; likalnik ae ae greje, dušeči plini ae ne razvija-in perilcvjftl ko iz rotacijskega atroja. Naravnost krsa-nt)! Toda ... tudi v najlepšem jabolku Je včadh črv. V začet-ku je bilo vse v najlepšem redu. Po nekaj dneh pa Je gnap<> Sta no njena najboljša prijate-IJk-a Juta oblakala. Tako-le je začela: "Kaj al upaš likati s električnim Iskalnikom T' Ksko bi si ne upatar "ln če pride kontrola" kontrola T "Pa občinska, ntsrečnfca! Joj, če t>e zasačijo! Pred nekaj dnevi sem pri Sitnini azstrl ln svoji svakinji bila in komaj* js bila skodelica na dektrični kuhalnik postavila is rasmotalz žico, ko Je prišel oni a knjigo, kontrolor. "Aha!" Je rekel, "vi s občinsko elektriko kuhate kavo, kajne? Dober tek na taki kavi! In kazen, vaa proalm, da plačate, ker vi kradete" — tako je nadaljeval — "občinsko elektriko. Dobro. Medtem ko kavo pijete, bom pa malo žarnice pregledal." Ia edbs v sobo je M in se vedno glasneje smejal: "Tako. tako! Vedno lepše! Ni-sem pričakoval! Žarnice po sto «več, a prijavljene po šestnaet In celo električni kuhalnik ta kavo. Včasih tudi kako kloba-Aico 1 spočete na njem. kajne? Ljudje pa se spogledujejo, ko občtnsks elektrika včasih tre-notno potemni. A, da li nimate »lučajno tudi električni likalnik T "Kakor ae čudi go^ta Stana. "ravno tako je vprašal?" "Dal Prav take." "Htraššo! In ksj Je bilo potem" "Nič. Zapisnik ie pa je napravi, Od tedaj ni bilo več veaelja v Slanini hiši. Stani je neprestano človek z knjigo rojil po glavi. Električni likalnik ji Js po-etd mučilnica. Se malega prti-ča ni mogla v miru izllkati ln 9tsfanov ovratnik. In če ga je, je bil tako elabo In neenakomerno slikan, da ze je Štefan neke-ffs jutra glaano vzp roti vil, češ, da z ne ¡slikanim ovratnikom ne ffre v ptaaitio. Ramo mislite d, kako je bHo to težko za goapo 8tano. Komaj ae je atikals dotaknila, še je ne-kdo zsropotd z vrati. • * Rogovileš rogovilsstr, vpije gospa Stana na mlekarja, "sekaj ne trka, ampak vdre v zc|bo ko kaka kontrola/* — tako Mzll v sebi gospa Stana, ali ne nič. Komaj je razgrnila rjuho In prijela likalnik, zopet nekdo po vratih: Kuc, kucl Js-ko ds ze jI je razvezal, a žica se Je nekam zapletla. Nsssdnje gospa Stana uradi ves stvar ln odpre in na vratih: učenec Iz Js prinenol kuhinjske potrebščine I L ! Ničesar ne ra- na. Jaz prodam strup onemu, ki ga hoče kupiti ln ne računam niti mrvice več, kskor je vreden. Zs« svoje delo jahtevam primerno plačilo. Mar je to protizakonito, je nečastno, je kaznivo? Jaz mislim, ds ne Pravijo, da zastrupljanja na dešeli naraščajo In šepečejo, da jaz prodajam strup. Kaj vem, kaj rabijo strup? Lahko si umijem roke . .. Meni ni nič mar, čizto nič! Jaz zam ne bi položil človeku niti bilke ns pot, •, Tako tihe in redno živim kakor menih — zvetec. Plačujem davek, doklads mestu in dritavi; dsm miloščino vsakomur, ki potrka na moja vrata, Med moji mi štiri stenami nVaamopsšno-stf, ni hudobije . . . Zdo spretno kuham strupe, toda pri tem aem pošten. Svoj strup prodajam kakor drugi kruh. Eni so potrsbni kruha, drugi strupar Eni ee šivi jo s kruhom, drugi ze morajo z strupom. Ne mpram pomagati To in še drugo je mrmral stari kemik, medlem ko je še padla na zemljo no<* Potem oljnato svetiljko in še dolgo mi v steklenim z mrtvaškimi glavami ... Vtaše se k počitku ; a sredi noči se prebudi v strahu, ds ss prišli biriči panj. In vendar mu veet ni pokarala v spanju trn-pd onih ljudi, ki jih js ai strup umoril... Meni. da Je nedolžen. obrne ss v pontelji in epi dalje . .. Zanj ni paragrafov. ae ns pošiljajo Usta Prosveta. Ustavita tšddk Ia ga pripišite k saejl AU jih «tate vsak prbsšito potrekae vssto Azmrja al v pisma m d naročite Prssvato, Ist, M Je esls Pojaanfla»—Vselej kakor hitro katori tak Raaov preñaba Mtl flan 8NP aH Is ae presek pro! od dvdBss ta ko sšhtaval sam eN Ust taislk, ta moral tisti «Isa is dotlfee družina, ki je tako aknpae naročena aa dam to takoj sssnsnltl mastalšUra Usta, ia ekeasm šaplsšati dotfl a aa štora, tedaj asara spravnUtro ssSi datum sa to vsoto saročnlku. SNPJ, MSf So. Lsvsšzls Afs, CMiif», OL mi---......... a naročnik. Tiskarna S. N. P. SPREJEMA VSA V TISKAKSKO OBRT SPAIAJOČA DELA Tiska vabila sr veselice in shode, vfaitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanfla dajs vodstvo tiskarne. Cene onijako delo prve mte. Pišite ps informadje ns nsslov: S. N. P. J. PRINTERY Štefan ze vrača ne- Se. Lanmdale A CHICAOO,RX. TAM SR DORE RA 2EUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA