URN_NBN_SI_DOC-CPIKLI3V

J U B I L E J A N N I V E R S A R Y Dr. DUŠAN KERMAVNER — SEDEMDESETLETNIK Kar ne moremo verjeti, da praznuje dr. Kermavner že tako visok jubilej, saj na zunaj nikakor ne kaže svojih let. Toda če pomislimo, da je že 24 let od tega, kar je na svoji razgibani življenjski poti in po številnih zaporih in taboriščih pristal v bibliotekarski stroki kot 46-letni znanstveni sodelavec, nam seštevek obeh let da številko 70. Slavljenec s e je rodil 7. decembra 1903 v Ljubljani in tukaj tudi obiskoval gimnazijo. Po m aturi 1922 je študiral najprej v Berlinu gospodarske vede, nato pa pravo na ljubljanski univerzi. V času študija se je začelo tudi njegovo politično in časnikarsko delovanje. Bil je najprej član pokrajinskega sekretariata SKOJ za Slovenijo, nato član in tajnik pokra­ jinskega sekretariata KPJ za Slovenijo. V političnem časnikarstvu in publicistiki je bil v letih 1925—1928 soustanovitelj in sourednik tednika »Enotnost«, 1929—1941 pa soustanovitelj, sourednik in upravnik revije »Književnost«. Takšno delovanje mu je povzročilo dve obsodbi po zako­ nu o zaščiti države: leta 1929 na dve leti, leta 1933 pa na tri leta robije; vmes je 1932 diplomiral na pravni fakulteti, za doktorja prava pa je promoviral 1941, ko je potekla kazen izgube častnih pravic. Iz pred­ vojnega publicističnega delovanja dr. Kermavnerja je treba posebej omeniti izdaji spominov dr. Henrika Tume in Albina Prepeluha (1937 oz. 1938); oboje je uredil in opremil z obširnima študijama o avtorjih. V letu 1941 je bil v sodni pripravniški službi, ko mu je grozila aretacija, kateri se je ognil s pobegom in živel nato do 1942 v ilegali. V letih 1942—1943 je bil v konfinaciji na otoku Ustica, 1943 interniran v taborišču Renicci, oboje v Italiji, nato pa do 1945 v nemških tabori- riščih Flossenburg in Buchenwald. Po osvoboditvi je bil najprej član ustavne komisije pri m inistrstvu za konstituanto, od jeseni 1945 do konca 1947 je bil svetnik zunanjega ministrstva, oboje v Beogradu. V zunanjem m inistrstvu je bil član instituta za proučevanje mednarod­ nih vprašanj in ekspert jugoslovanskih delegacij na mirovni konferenci v Parizu 1946 ter na posvetovanjih zunanjih ministrov oz. njihovih na­ mestnikov v Londonu in Moskvi 1947. Od 1. januarja 1948 je bil znan­ stveni sodelavec inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo v Beogradu. Nato je 1. avgusta 1949 nastopil službo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Z njim je knjižnica pridobila široko razgledanega sodelavca. Ves čas do upokojitve je delal v stvarnem katalogu, kjer so njegove zmožnosti posebej prišle do izraza. V stvarnem katalogu so že pred