fjfiSŽlo«,
VAiJ.D
s~yic6uce*'»
NO. 126
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 27, 1963
SLOV6NIAN
MORNING N6WSPAPCB
ŠTEV. LXI — VOL. Lil
MacmiHan se zavzema za i&J.amk na vrte
Profumov slučaj je oslabil položaj konservativne vlade, ki bi ga Macmillan sedaj rad popravil s sestankom na vrhu.
LONDON, Vel. Brit.— Škandal Johna Prof uma, bivšega obrambnega ministra, ki je odstopil zaradi laganja vladi in parlamentu, je konservativni vladi očitno izredno škodoval. Če bi prišlo danes do volitev, bi delavska stranka z lahkoto zmagala. Predsednik vlade Macmillan bi rad odvrnil pozornost britske javnost od Pro-fuma in njegove ljubice, ki je imela sicer “zveze” tudi s celo vrsto drugih visokih osebnosti. Dvor je smatral za potrebno, da javno zanika vsako zvezo kraljičinega moža Filipa, z družbo Christine Keeler, isto je storil predsednik Pakistana Ayoub Khan.
Delno* bo v tem pogledu pomagal Macmillanu obisk predsednika Združenih držav Ken-nedyja, ki se bo na poti z Irske v Italijo za kratek čas ustavil v Vel. Britaniji. Macmillan sodi, da to še ne bo dovolj, da bi bilo treba pripraviti sestanek “na vrhu” s Kennedyjem in Hruščevim. Za dosego tega cilja, za katerega se Macmillan žene že dolgo, je voljan podpreti ameriški predlog o več-narodni pomorski atomski oboroženi sili za NATO.
V poučenih krogih trdijo, da bo Macmillan ponudil Kenne-dvju angleško podporo za njegov predlog o NATO atomski oboroženi sili, če pristane on na sestanek na vrhu, ki se ga naj b i poleg Kennedyja in Hruščeva udeležil seveda tudi Macmillan.
Patfest La® izključen iz državnega proračuna
VIENTIANE, Laos. — Iz državnega obrambnega proračuna, ki obsega 57.98 milijona dolarjev, so črtani izdatki za čete Pathet Lao, čeprav je njegov politični vodja princ Sufanu-vong formalno še vedno podpredsednik v vladi Suvane Fume.
Laoška nevtralna vlada, ki je bila sestavljena na temelju dogovora ženevske konference lani, je dejansko prenehala obstojati, od kar so koncem marca ikomunistične čete Pathet Lao začele boj z nevtralistični-mi enotami gen. Konga Le in tega skoro čisto potisnile s Planote vrčev v osrednjem delu dežele. V stiski je ta vzel od Ameriikancev orožje za svoje čete, ko ni mogel dobiti streliva za dotedanje rusko orožje, in se za slučaj posebne potrebe dogovoril za pomoč od “vladnih čet” gen. Nosavana.
V vladi so tako dejansko o-stali samo nevtralci (sredinci) in desničarji, med tem ko skušajo komunisti dobiti v svojo oblast vso deželo na svojo roko z oboroženo akcijo. Vse kaže, da jim bo to uspelo.
HEATWAVE
Sončno in soparno. Najvišja temperatura 93.
Novi grobovi
Louis Levstik
V	Euclid Glenville bolnici je preminul 73 let stari Louis Levstik z 1218 E. 172 St. Tukaj zapušča soprogo Josephine, roj. Pintar, doma iz Cerknice, sinova Emila in Williama, hčere Helen Miller in Esther Bohinc, 4 vnuke in več drugih sorodnikov. Rojen 'je bil v Lipovcu pri Ribnici, (kjer zapušča popol brata jFranceta in Janeza, popol sestre Marijo in Ivanko in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 55 let. Zaposlen je bil pri John Hancock Insurance Co., dokler ni stopil v pokoj. Bil je član Društva Lunder Adamic št. 28 SNPJ, Društva Ribnica št. 12 SDZ. Pred leti je bil glavni tajnik prejšnje SSPZ ter nad 25 let blagajnik Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. Bil je ustanovitelj in sedanji tajnik Kluba upokojencev v Euclidu.Družina prosi namesto vencev darove v namen Doma za ostarele na Neff Rd. Pogreb bo v soboto ob desetih dopoldne iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče.
John Braeger
V	'Golden Age bolnici je umri 76 let stari John Brae-gar s 534 E. 143 St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogreb, zavod na E. 152 St.
Tony Trinko
V	Maywoodu v Kaliforniji je umrl 50 let stari Tony Trinko, ki je preje živel v Clevelandu, O. Pogreb bo v soboto iz Gentress Funeral Home v Ft. Smith, Ark. V Clevelandu je zapustil več sorod nikov.
Sukamo v Pakistanu
Predsednik Indonezije je šel v Pakistan na obisk krepit vezi med dvema največjima islamskima državama sveta.
KARAČI, Pak. — Pakistan z okoli 100 milijoni prebivalci je v tem pogledu največja islamska država na svetu. Takoj za njim pride Indonezija, ki ima blizu 90 milijonov ljudi, pa je po površini in prirodnem bogastvu precej pred Pakistanom. Med obema največjima islamskimi državama je bilo doslej prav malo neposrednih vezi.
Ta teden je prišel v Pakistan na obisk predsednik Indonezije Sukamo. S predsednikom Pakistana Ayub Khanom sta se peljala skozi središče mesta v kočiji, ki jo je spremljala četa konjeniške straže. Suikarna spremlja na obisku tudi zunanji minister dr. Subandrio.
Med vodniki obeh dežel se se vršili razgovori o tesnejšem sodelovanju med obema državama na gospodarskem, pa tudi na kulturnem področju. Sukarno je izjavil, da je namen njegovega obiska utrditi in razširiti vezi med obema islamskimi državama, pa naročil trgovinskemu ministru, ki je ostal tu še po končanem tridnevnem obisku, naj kupi pakistanskega blaga, čim več more.
Pakistan je vojaško in politično trden zaveznik zahodnega sveta, med tem ko je Indonezija ena vodilnih “neopredeljenih” držav.
ftoška električna oprema na češkem ifO letali!
BONN, Nem. — Dve češki lovski letali vrste MIG sta pretekli četrtek padli na nemško stran meje poi nesreči v zraku. Po poročilu nemške poročevalske službe so našli na letalih električno opremo izdelano v Zahodni Nemčiji.
Ostanki obeh letal in trupli letalcev so našli v goratem področju nedaleč od češke meje z Bavarsko. Ameriški in nemški letalski strokovnjaki so razbiti letali podrobno proučili.
Pomoč brez vsakih obvez
WASHINGTON, D. C. — Združene države so pripravljene posoditi Indiji 108 milijonov | dolarjev za zgradnjo atomskega reaktorja v bližini Bomba-'ya, zahtevajo le jamstvo, da bo Indija reaktor uporabljala samo za pridobivanje električne sile, ne pa tudi za morebitno izdelavo atomskega orožja.
Indijci se temu upirajo češ, da je to “omejevanje suverenosti”. Neki ameriški diplomat je v zvezi s tem dejal, da izgleda, kot da nekatere države mislijo, da nam “narede uslugo, če sprejmejo naš denar”!
Kongres bi storil prav, če bi o teh stvareh malo dalj razmišljal, predno odobri nove bilijone za pomoč tujini, tudi “demokratični Indiji”.
loelerni morilci niso nikoli dosti previdni
WASHINGTON, D.C. — Morilec znanega voditelja črncev E versa je rabil pri svojem zločinu navadno puško in to ga je tudi pokopalo. Policija je namreč našla puško čisto blizu mesta, kjer se je zločin zgodil. Na puški so odkrili po dolgem preskušanju sledi prstnih odtisov, ki so* jih s pomočjo moderne tehnike počasi predelali v pravilno sliko.
Med tem so ugotovili, katera tovarna je naredila puško. V tovarni so zvedeli, kam je bila prodana; trgovina, ki jo je prodala, je dala še nove podatke. Na drugi strani so prstne odtise poslali v Washington, kjer imajo največjo zbirko tega blaga. Tam so kmalu dognali, da prstni odtisi merijo na Beck-witha. Beckwith je bil po poklicu trgovinski potnik, toda za zabavo je zbiral orožje.
Ako bi bil morilec rabil pri svojem zločinu rokavice, bi ga bile veliko težje najti.
DOBRODOŠEL DOMA, J0KN!
Iz Clevelanda | in okolice
Irci so pozdravili predsednika Združenih držav Johna F. Kennedyja kot svojega rojaka, ki je • prišel po dolgih letih obiskat kraje, od koder Pozdrave pošiljata— izhaja njegov rod. — Ogromne množice so Kennedyja navdušeno pozdravljale v Zah.
Berlinu.
DUBLIN, Irska. — Predsednika J. F. Kennedyja so sprejeli Irci včeraj z ogromnim navdušenjem kot svojega rojaka, ki je odšel pred leti v tujino in tam uspel, pa se sedaj vrača pogledat dom svojih prednikov. Od letališča pri glavnem mestu, kjer je predsednika ZDA sprejel predsednik Irske republike 80 let stari De Valera, pa do ameriškega poslaništva v Dublinu je Kennedyja pozdravilo po cenitvah policije preko četrt milijona ljudi. Ti so napolnili vsak kotiček do skrajnosti, se držali polic pri oknih ob cestah, kjer je vozil predsednikov sprevod in skušali dobiti pogled nanj celo z bližnjega drevja. Predsednik Kennedy je danes obiskal stari dom svojega rodu, od koder je njegov prastari oče odšel v svet, zvečer pa bo na svečanem uradnem obedu, ki ga prireja v njegovo čast predsednik vlade Lemass.	.. * —
Predlog o carinskih ugodnostih za Poljsko in Jugoslavijo je za letos najbrže pokopan
WASHINGTON, D.C. — Dr-' odgovoril, da nima ničesar žavni tajnik Dean Rusk je si- Proti temu. Tako bo dobil Mills
cer obljubil, da se bo adminis- v ro^e lZak°nski načrt in ga
. T,	sigurno* pokopal. Že sedaj ise
t racij a potegovala v Kongresu, izt,ovarja> da ima njeigov ^
da ostane Jugoslaviji pravica ^sjja	iCjeja z zakonom o
do klavzule o “največji ugod- davčnih olajšavah, potem pa bo
nosti”, toda v Kongresu ne ka- moral obravnavati zakon o
žejo veselja, da bi se vlekli za bolniškem zavarovanju. “Zato
ta zakon. Poljska je imela v sploh ne ve, kdaj bo zakon o
tem pogledu več simpatij, pa Jugoslaviji in Poljski mogel
jih je zgubila, ker je njen za- priti na vrsto”.
stopnik v kontrolni komisiji j Zakon se nahaja tudi pred
za premirje v Laosu preveč dr- senatnim odborom za zunanjo
žal z laoiškimi komunisti. Za 'politiko. Tudi tam se ga nihče
Jugoslavijo se je administraci- ne dotakne. Ako bi prišel na
ja res potegovala, toda sedaj trdijo na Kapitolu, da je zgubila vsako upanje, da bi Kongres odobril zakon.
Proti zakonu je namreč začel nastopati predsednik domo-vega odbora za sredstva in načine Mills. Pisal je predsedniku domovega odbora za zunanjo politiko Morganu, kjer se
dnevni red, ga bodo južnjaki gotovo zavirali, kajti njihova najnovejša taktika si je postavila za cilj, da zavira sploh vsako zaikonodajno delo. To bo tudi razlog, zakaj se administracija ravno sedaj ne bo vlekla za Poljsko in Jugoslavijo. Ima dosti skrbi s takimi zakonskimi načrti, kot so zakoni
Teller za zaklonišča
WASHINGTON, D.C.— Znani jedrski fizik dr. E. Teller je odbor za oborožene sile Predstavniškega doma svaril brez brezskrbnostjo do* gradnje zaklonišč pred sevanjem in atomskim prahom za slučaj atomskega napada na Združene države češ: Zgodovina bo morda poznala Amerikance kot narod, ki “je končal svoj obstoj zaradi pomanjkanja pogleda v bodočnost in pomanjkanja preudarnosti.”
Dr. E. Teller je trdil, da Sovjetska* zveza gradi zaklonišča in preureja ona iz druge svetovne vojne novim potrebam. Dejal je, da ni izključeno, da je Sovjetska zveza pred Združenimi državami v pogledu izgradnje aktivne obrambe pred napadi z raketami.
Amerika bo pristopila k mednarodnemu paktu o kavi
WASHINGTON, D. C. — Mednarodna konferenca o kavi je svoj čas sklenila dogovor, ki naj zaustavi padanje cen za kavo. Dogovor je bil potreben, ker kavo pridelujejo v glavnem ravno najbolj zaostale države. Padec cen jih je spravil gos-podansko na dno.
Druge državo nimajo od tega koristi. Ako kupujejo cenejšo kavo*, morajo pa zato podpirati tiste države, ki živijo samo od izvoza kave. To je bil razlog, da je tudi naš senat odobril 21. maja dogovor o kavi.
Administracija je sedaj o tem uradno obvestila Združne narode. Svoječasno mednarodno konferenco je namreč organiziralo tajništvo ZN. S pristopom naše dežele je pogodba postala veljavna. Na cene za kavo zaenkrat ne bo vplivala, ker se je mednarodni trg že prilagodil novemu načrtu o kontroli izvoza in uvoza kave.
Na Irsko je priletel predsednik Kennedy po 8-urnem obisku Zahodnega Berlina, kjer je po besedah njegovega tiskovnega tajnika P. Salin-gerja doživel največji in najbolj navdušen sprejem v vsem svojem uradnem življenju. Pozdravljalo ga je po cenitvi policije do poldrug milijon ljudi, ki v svojem navdušenju niso poznali meja.
Predsednik Kennedy si je od blizu ogledal zloglasni “zid” p r i Brandenburških vratih in pri znanem prehodu “Charlie”, kjer so si pred niti dvemi leti stali nasproti niti 100 jardov drug od drugega sovjetski in ameriški tanki v trdni odločnosti braniti svoj položaj. Predsednik Združenih držav je dejal, da “zid” jasno dokazuje neuspeh komunizma, pa nato zagovovil Zahodne Berlinčane, da bodo Združene države ostale v Zah. Berlinu ob njihovi strani tudi potem, ko bo on odpotoval. Berlinski župan Willi Brandt je predsedniku ZDA zagotovil, da Berlinčani ne bodo popustili v svoji odločnosti obrambe svobode.
skusu vohunjenja.
V vladnih krogih zatrjujejo, da ta zahteva nima nobene zve-
Mr. in Mrs. Frank Turek pošiljata prijateljem in znancem pozdrave iz Calumeta v Michiganu s počitnic.
Zadnje slovo—
Članstvo Kluba Ljubljana je vabljeno nocoj ob osmih v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St., da se poslovi od pok. Johna Zalarja.
V bolnišnici—
Mrs. Marija Kokalj, 15228 Saranac Rd., je v Woman’s bolnišnici, soba št. 601. Obiski bo dovoljeni.
Zadušnica—
V ponedeljek ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Murgel St. ob 40. obletnici smrti.
Na obisku—
K svojim staršem Martinu
ze s slučajem bivšega obramb-j in Amaliji Košmk je prišel nega ministra J. Profuma in na obisk iz Postojne sin Sreč-njegove ljubice Christine Kee-jko Košnik. Vse potrebno za ler, iki je imela odnose tudi s pot je uredila pot. pis. Mirko
sovjetskim pomorskim atašejem v Londonu Ivanovom.
Antloga, 6516 St. Clair Ave. Dobrodošel med nami!
K molitvi—
Zmanjšanje moštva V članice Oltarnega društva oboroženih silah |fare Marije Vnebovzete so WASHINGTON, D.C. — Po- vabljene nocoj ob sedmih v možni obrambni tajnik A. Syl-,Želetov pogreb, zavod na E. vester je zanikal, da namera-1152 St. k molitvi za pok. Ano vajo Združene države v večji 'Rose].
meri zmanjšati svoje oborožene Slovenska šola pri Sv. Vidu— sile na oporiščih izven Združe-i Vpisovanje otrok v sloven-nih držav in skrčiti v številu'sko šolo bo danes od 10. do tako armado, Lot mornarico in'ie. dopoldne in od 8. do 0. letalstvo. Priznal je med tem, !ZVečer. Vpisati se je treba da bo moštvo oboroženih sil v |sarno tistim otrokom, ki do prihodnjih dveh ali treh letih |se(}aj ge njs0 hodili v sloven-v celoti zmanjšano za okoli s},:0 g0j0 60,000 mož, da je to* dejansko!
| Omejitev škropljenja—
Cleveland doživlja v zadnjih štirih letih najbolj vroče dni in pomanjkanje vode je postalo v oddaljenejših pred-unestjih občutno. Zato je vod-
. .v .	. v 'stvo mestnih naprav svetovalo
Oorambno tajništvo je končno ,	.
v, ,	. t . , ,	., predmestjem, naj odredijo
le prilagoditev novim potrebam v zvezi z uvedbo modernega orožja.
-----1>—---
Dyna-Soar opuščen
WASHINGTON, D. C. —
odločilo, da naj Letalske sile opuste napore za izpopolnitev
omejitev škropljenja vrtov na vsak drugi dan. Direktor mest-;nih služnosti De Melto izja-
Jugoslavija se pogaja z Zah. Nemčijo o trgovini
BELGRAD, SERJ.— Pretekli teden so se vršili tu prvič po sestih letih — od kar jq df^go-slavija priznala Vzhodno Nemčijo — gospodarski razgovori. Obe delegaciji sta se domenili da se bodo razgovori nadaljevali ta petek v Muenchenu na Nemškem.
vesoljskega vozila Dyna-Soar,!
_ .	?	. iki naj bi kot nekako jadralno j ....	.
Britanija .zahteva odpo-; Jetalo pristalo na kopnem po :vlja’ da je vode v Jezeru Eria klic češkega diplomata! vrnitvi iz vesolja. Letalske sile sicer dovolJ> toda vodovodni zaradi vohunstva j bodo dobile pravico, da si na- s’stern J'0 ne more v d°voljšnih LONDON, Vel. Brit. — Bri- bavijo vesoljsko vozilo Gemini, tahska vlada je zahtevala od ki ima podobne cilje.
vlade Češko-slovaške republike,1	------o--------	°"
da takoj odpokliče Presmysla1 — Več kablov, ki vežejo Holana, tretjega tajnika posla- celine preko oceanov, ni debe-ništva, ker je bil zasačen v po- lih niti en palec.
količinah spraviti nejša predmestja.
v oddalje-
Predsednik Charles De Gaulle ni namenoma ravno sedaj umaknil svojo mornarico iz NATO
trenutno zakonski načrt naha- o civilnih pravicah, davčnih ja, naj mu pošlje načrt, kajti olajšavah, bolniškem zavarova-zakon se tiče tudi odbora za n ju in ne bo mislila na malen- posebne zakone, ki urejajo sredstva in načine. Morgan je j kosti, 'ki zanimajo Jugoslavijo.
— Večina držav v Uniji ima
obrestno mero.
Tiha podpora Hruščevu
WASHINGTON, D.C. . — V vladnih krogih so prepričani, da morajo Združene države nuditi predsedniku sovjetske vlade Nikiti Hruščevu vso podporo v njegovem sporu z rdečo Kitajsko. V zvezo s tem sta-
WASHINGTON, D. C. — delovanje francoske mornarice li,Šfm spravijajo zadnji Ken-Predsednik Francoske republi-	v	NATO.	nedyjev govor o svetovnem mike Charles De Gaulle je ravno	Odpoklic	francoske	mornari-	'u in 0 nov-1 precenitvi odnosov
pred potjo predsednika Kenne- ce nima posebnega vojaškega S Sovjetsko zvezo, ki ga je dyja v Evropo umaknil svoje pomena. Kar namreč dajo člani objavila m o s k o v ska Pravda, vojno brodovje v Atlantiku iz NATO svojih vojnih ladij na med }em. E° dda odjaVa Pis‘ NATO. V naši prestolici so ta- razpolago skupni obrambi, je ma	komunistične par-
kej zagnali hrup, da je De to dejansko samo obveza na 'N® Komunistični .partiji. Sov-Gaulle to napravil namenoma, papirju. V resnici ostanejo mor- e zveze 0 njunem ideolo-da pokaže svoje antipatije do narice v upravi posameznih S em sPoru v Sovjetiji zavrnje-Kennedyja. V resnici se je za- članic NATO. Dejansko jih mo- ria'
deva odvijala čisto drugače. rajo članice dati NATO na raz- ^	ameriških vladnih
DeGaulle je že 1. 1959 umak- polago samo za vojaške vaje in ^r0lS°'‘ J6 sPor ™ed Moskvo in nil svoje eredozemsko brodovje	v	vojni nevarnosti.	Peipingom vcLko globlji, kot
iz pristojnosti NATO. Mislil je,!	Korak De	Gaulla	je	torej	bolj	^ za isedai javnosti znano,
da je s tem že vsa francoska političnega pomena. Protifran- re seardlE Kennedy se je o vojna mornarica izven NATO, coska mafija v Londonu in Wa- e™ posebej posvetoval z ame-kar pa ni bilo res. Pred krat- shingtonu je seveda iz te muhe	poslanikom Foyem Kolikim je De Gaulla obiskal naš i napravila slona. Skoda je le, da	kl •*e Prisel nalašc za
admiral Dennisom, ki je pove-!ji naša javnost tako rada nase- to 1Z oskve v Nemčijo.
Ijeval vojni mornarici NATO da.	j	,v~ '
na Atlantskem oceanu, da se ’ De Gaulla je pač treba pu-	Samo za eno dobo
poslovi od De Gaulla. Pri tej stiti pri miru. Mc*z ne bo vladal1 Guverner Pennsylvanije sme priliki je De Gaulle slučajno večno, njegova politična razgle- biti izvoljen le za eno poslovno zvedel, da je del njegove mor-(danost je nedosegljiva, ako sit- dobo. Drugič more kandidirati narice še zmeraj vključen v n ari, je treba potrpeti z njim. šele, ko je minila od njegovega
Tega pa v Washingtonu ne zna I guverner st va vsaj ena poslovna nihče, tudi Kennedy ne.	(doba.
NATO. Dal je nalog, naj njegov vojni minister odpove so-
ERiSKA mmomm

eTlT^tTciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 126 Thurs., June 27, 1963
z vso “abstraktnostjo”, ki se je hotela zariti v ideološke Vojska je rešila karantansko dr-
vrste. To je morda najhujše načelo. Da ga komunistični režim osladi, apelira na “sovjetski patriotizem”. Ta je delal čudeže med vojno na frontah, zakaj jih ne bi sedaj na ideološki fronti?!
Z resolucijami na zadnjem sestanku glavnega odbora KPSS se ni končala samo druga doba destalinizacije, začela se je tudi tretja. Kako se bo obnesla, ne vemo. Le dosedanje skušnje v kmetijstvu, industriji in ostalih gospodarskih panogah ne dovoljujejo nobenega optimističnega pričakovanja.
Gotovo pa bodo resolucije glavnega odbora KPSS našega^ na5oda-zelo vplivale ne samo na ruski kulturni svet, ampak na ideologije in kulture vseh satelitskih držav, pa tudi na ideološko politiko vseh ostalih komunističnih strank. Ni na primer brez pomena, da je celo kitajska komunistična stranka zadnje tedne uporno iskala nove smernice za svojo ideološko delo, akoravno trdi, da je ravno na tem polju visoko nad ruskimi tovariši. Če delajo to kitajski komunisti, zakaj ne bi tudi drugi. Tito je podobno akdijo začel že pred meseci. Vedel je, kaj se pripravlja, zato je pravi čas prešel na moskovsko linijo.
žavo pred Obri; na temelju pogodbe pa je Borut vendarle u-trpel nekaj od svoje samostojnosti. Po 1. 744-74-5 sta kneževi-ča Gorazd in Hotimir prejela sv. krst. To sta prva slovenska
W. J. fCennkk bo kandidiral v 32. vardi
Cleveland, O. — Ker sem živel v collinwoodski 32. vardi zadnjih 18 let, preje na 18600 Underwood Ave., sedaj na 725 E. 155 St. v precinktu O in ker je naš sposobni mestni odbor-
kneževiča, člana izmed slovanskih vladajočih družin, ki sta sprejela krščanstvo-. Z njunim j
krstom se začne pokristjanjenje ^ jo-^Fakult odstopil, ko je Borut se ie Tprevzei mestno službo, sem se tem dokončno odločil za zapad- L odložil kandidirati za za-slovenska Ka- st ika 32. je tako vklju
KSSS2
Po sestanku glavnega odbora KPSS
Tri važne politične dogodke za železno zaveso so nam napovedovali za letošnje poletje: sestanek glavnega odbora KPSS, sestanek med kitajskimi in ruskimi komunisti in novo konferenco o razorožitvi v Moskvi.
Prvi dogodek: seja glavnega odbora KPSS (Komunistične partije Sovjetske Zveze) je za nami; potekal je tako, da je razočaral svobodni svet, ki je od njega pričakoval, da bo objasnil rusko zunanjo politiko do Kitajske in do problema razoroževanja. Obravnaval je pa samo težave, ki jih ima KPSS z ideološkimi problemi. To je Kremlj napovedal že pred meseci, pa se nihče ni zmenil za to napoved. Vkljub temu je bil sestanek glavnega odbora KPSS izredno važen, zaključil je drugo dobo destalinizacije.
Prva doba destalinizacije se je začela 1. 1956 z govorom Hruščeva, ki je v njem razkrinkal in razgalil zločinske metode bivšega diktatorja, ki je moril na desno in levo m se pri tem ni nič oziral, kdo je kriv in kdo je nedolžen. Kritika Stalinovih metod je bila obširna in temeljita, toda Hruščev ji ni dodal nobene ideje, kaj naj stalinizmu sledi-To je moglo roditi samo slabe posledice. Ruski ljudje se namreč niso samo veselili poguma tovariša Hruščeva, mislili so tudi, da je takrat' prišel čas, da lahko svobodnejše dihajo. In res je bila Rusija takrat preplavljena z debatami, kaj pride namesto Stalinovih metod. Debate so dale pobudo za zaključke, ki jih ruski komunisti niso niti pričakovali, še manj pa želeli. Zato je Hruščev začel napadati napačna tolmačenja njegove kritike stalinizma, toda napadom zopet ni sledil jasen pregled, kaj vse hoče doseči z de-stalinizacijo. To je ustvarjalo pravo zmešnjavo znotraj in zunaj KPSS, temu je bilo treba narediti konec.
To se je zgodilo na XXIII. kongresu KPSS v 1. 1961. Kongres je obišrno obravnaval ne samo posledice stalinizma, ampak tudi napačno presojo in napačne upe, ki so bili navezani na destalinizacije. Da napravi red, je kongres naročil glavnemu odboru, naj uvede nove metode na vseh področjih ruske stvarnosti, posebno v gospodarstvu in kulturi, odnosno ideologiji, kot pravijo komunisti. Glavni odbor je svojo nalogo sedaj opravil. Najpreje je reorganiziral kmetijstvo. Ni se dotaknil sistema kolhozov in sovhozov, toda preuredil je ne samo sistem upravljanja socijalizira-nega kmetijstva, ampak tudi sistem proizvajanja. Glavni odbor je potem na prihodnji seji reorganiziral industrijo in sorodne gospodarske panoge. Reforme so segle zelo globoko, saj je vodstvo KPSS reformam na ljubo celo razcepilo organizacijo stranke na dva dela: del komunističnih organov naj se peča samo s kmetijstvom, ostanek pa samo z ostalimi gospodarskimi panogami, posebno z industrijo.
Končno je prišla na vrsto še ideološka plat komunizma na seji glavnega odbora, ki se je vršila pretekli teden. Bil je že skrajni čas, kajti v ideologiji komunizma se je nabralo toliko megle in toliko kalne vode, da je vsak kulturnik ribaril kar po svoje, kot se mu je zljubilo. Hruščev je to stanje zadnje mesece velikokrat kritiziral, isto so storili njegovi glavni sodelavci, toda kritika ni obsegala načrta, kaj naj se napravi, da bo v ruski kulturi in komunistični idelogiji red in mir.
To delo je opravila zadnja seja glavnega odbora KPSS. Po obširni debati je za komuniste postavila sledeča glavna navodila, ki naj se jih držijo pri vodstvu komunistične stranke na ideološkem polju. Pri tem moramo pripomniti, da je za ruske komuniste “ideološko polje” zelo širok pojem, kajti obsega poleg razlage marksizma in leninizma še politično-ideološko delo, prosveto, agitacijo in propagando, vzgojo, znanost, umetnost, literaturo itd.
Vsak komunist se mora najprvo zavedati, da na ideološkem polju ne more obstojati nobeno “mirno sožitje”. Ideologije svobodnega sveta so torej komunistični sovražniki, ki se z njimi ne sme nihče bratiti, še manj pa hvaliti ali celo posnemati. Stike z njimi je treba omejiti na najmanjšo mero, ki jo določa komunistična zunanja politika. Poročanje o njih mora biti podobno poročanju o gibanju in ciljih sovražnika. Med komunistično ideologijo in ideologijami svobodnega sveta morejo obstojati samo fronte in ne “mirno sožitje”, še manj pa sodelovanje.
Kot povsod je tudi na ideološkem polju komunistična stranka gospodar, ki odloča, kaj je prav in kaj je napak, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je dovoljeno in kaj je prepovedano. Tudi na tem polju ne vlada svoboda, ampak “avtoriteta”, ki jo postavlja KPSS. Torej nobene zmede in zmešnjave, vse mora biti na “liniji”. Skratka, nobenega idejnega tavanja več, kdor je v zadregi, naj se obrne na strankina načela, ki mu bodo dala primeren pouk. Kadar ta ne zadostujejo, nastopijo “avtoritativni tovariši”, ki vedo, kaj je treba in kaj ne. Torej “družbena disciplina” na celi črti!
Tretje načelo je stalno vpoštevanje “socijalistične stvarnosti”. Socijalistična stvarnost mora biti začetek in konec, cilj in podlaga za vsako ideološko delo. Stran torej
BESEDA IZ NARODA
Sv, Ciril in Melodij in Slovenci
PRADO MO VIN A iSLOVA- meniki, ki so ne samo naš slo-
NOV je Zakarpatje, t. j. ozemlje vzhodno od Karpatov, koder se razprostira današnja Ukrajina. Iz te svoje prvotne domovine so se nekako v času od 6. do 8. stoletja razlili čez vso severno Nemčijo, v pokrajine Sudetskega gorovja in globoko v doline vzhodnih Alp; proti jugu pa so dosegli obali Jadranskega in Egejskega morja; na
venski, marveč hkrati tudi najstarejši slovanski zapisek v latinščini sploh.
Sv. Ciril in Metodij, po rodu Grka, sta se naučila slovanskega jezika iz lastnega prizadevanja in zanimanja že v svoji bizantinski domovini. Slovanski jezik ni bil v njunem času ne zaničevan ne preganjan; nasprotno, celo visoko izobraženi
no usmerjenost; rantanija pa se
čila v nastajajočo skupnost za-padnih krščanskih narodov.
Od Gorazdovega nastopa vlade 1. 750 je vladala Karantaniji vrsta slovenskih krščanskih vladarjev:	Hotimir, Vulkun, nem svetu,
Pribislav, Semika, Stojmir, Edgar. Od bavarskega vojvoda je prešla pravica potrjevati karantanske kneze, po včlenitvi Bavarske v frankovsko državo, na frankovske kralje.
V protiogrskih odpravah Karla Velikega (791-796) so izdatno sodelovali tudi karantanski in ižvenkarantanski Slovenci.
'Med slednjimi navajajo viri ime kneza Vojnomira, ki je bil najverjetneje vladar v gornjem Posavju. Po zmagi nad Avari so tudi Slovenci tega Posavja,
Posavinja,
kakor tudi panonski
karantanskem državnem se-
varde v mestnem svetu. Sem mnenja, da Slovenci v vardi zaslužijo prav tako sposobnega zastopnika, kot je bil John Fakult.
Odkar sem pred leti v mest-iso se razmere v mestni zbornici zelo. predrugačile. Sedaj ni več vprašanje, ali naselbima potrebuje še eno prometno luč, ali protest proti slabi postrežbi glede pobiranja odpadkov, ampak so na površju komplicirana finančna, ekonom-iska in celo sociološka vprašanja. Na primer, ker so črnci dobro organizirani in imajo zelo sposobne zastopnike, so sprožili idejo, (Fair Housing Act) da1 bi morali lastniki nekako pod pritiskom prodati hiše črn-
vzhodu pa Volgo in črno mor- i Grki so se ga učili. — Posebej s je. Velik del tega ozemlja so slovenskim ljudstvom sta prišla morali pozneje odstopiti Nem- sv. brata, prvič v neposredni
cem, ki so zlasti za Karla Velikega (768—814), posebno pa še za cesarjev Otonov, ozemlje severno- od Mena vse do Vzhodnega morja in ob srednji Donavi vojaško in politično zavzeli; Slovane pa, ki so bili naseljeni na tem prostoru, ali iztrebili ali pa ponemčili. Na severovzhodu, t. j. v Prusiji in na Pomorjan-skem, je v poznem srednjem veku to delo opravil nemški viteški red. — Slovensko ozemlje se je v 9. stoletju skrčilo od prvotnih 75,000 kvadratnih kilometrov na le še eno tretjino te površine. — V ravenski svet ob srednji Donavi pa so se zraven tega konec 9. stoletja kot klin zabili med Slovence Madžari. In ko se je konec 10. stoletja ta divji finski narod umiril ter se za stalno naselil na okupiranem svetu, je imel na zapadu ob reki Litvi za mejaša Nemce, ki so bili medtem ob Donavi prodrli vse do tja. Od tega. časa smo zapadni Slovani ločeni v severne (Čehi, Slovaki, Poljaki in Lužiški Srbi) in južne (Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci in Bolgari). — Toda preden se je zgodil na tem o-zemlju ta velevažen zgodovinski dogodek, tako silno usoden za vso nadaljnjo slovansko zgodovino, sta ravno na tej zemlji opravila slovanska učitelja sv. Ciril in Metodij svoje veliko a-postolsko poslanstvo, ki se ga prav v letošnjem letu, ko se spominjamo ena j stoletnice njunega prihoda v te slovanske pekrajine, spominja ves krščanski kulturni svet v takem obsegu kot še nikoli doslej.
PRASLOVANŠČINA. V svoji prvotni domovini so Slovani, govorili še svoj enoten praslovanski jezik ali praslovanšcino. Kakšen je bil ta jezik, znanstveniki danes precej natančno vedo. Do tega so prišli s primerjanjem današnjih slovanskih jezikov in indoevropejšči-ne, iz katerega jezika se je med drugim razvila tudi praslovan-ščina.
Ko pa so se začeli Slovani razseljevati proti vzhodu in zapadu, se je začel v novih zemljepisnih in političnih razmerah, posebno pa še s sprejemom krščanstva, njihov jezik počasi razčlenjevati v narečja, iz katerih so se spet v naslednjih stoletjih razvili posamezni slovanski jeziki; med njimi tudi naš slovenski jezik (v 10. stoletju). Prvi zapiski v slovenskem jeziku, za katere vemo, so tako imenovani brižinski spo-
stik 1. 866, ko sta se na poti od vel ik om or a vskega kneza Rasti-slava ustavila s svojim spremstvom, za nekako leto dni v Bla-tenskem kostelu pri našem slovenskem p a n o n s k e m knezu Koclju, ki je bil sicer vazal nemškega kralja ter je ozemlje njegove kneževine spadalo cerkvenopravno pod jurisdikcijo solnograjske nadškofije, pa se je navdušil za slovanski misijonski načrt sv. Cirila in Meto-dija. — Vpliv njune, t. j. tako imenovane staroslovenske ciril-metodijske pismenosti, je segel med drugim tudi tja v dalj njo slovensko Karantanijo, o čemer pričajo že imenovani brižinski spomeniki, zapisani od dveh rok neznanih nam tujih misijonarjev na naših tleh, in sicer, kot danes splošno sodijo, na Otoku ob Vrbskem jezeru na Koroškem.
S L O VENSKA KNEŽEVINA KARANTANIJA. Naši slovenski predniki so se v 6. in 7. stoletju naselili v porečjih rek Rabe, Mure, Drave Save in Soče. Prvo politično jedro v novi slovenski domovini je bila kneževina Karantanija, današnja Koroška, a z mnogo večjim obsegom proti severu in vzhodu; drugo pa kneževina Panonija na vzhodu, ki je mejila na severu na Veliko Moravsko, v kateri so bili združeni zlasti vsi današnji Slovaki in Moravani.
Zgodovinski viri iz okoli leta 632 nam omenjajo ime Valuka, kneza slovenske karantanske države. Vemo, da je bila Valukova Karantanija sestavni del velike Samove srednjeevropske državne konfederacij e (622-658). Ob kritju tega sodržavja ©o prodrli Slovenci po znani zmagi nad Bavarci pri Aguntu v bližini, današnjega Lienza na vzhodnem Tirolskem leta 628 vse do izvirov Drave.
Slovenska Karantanija je živela samostojno življenje tudi še po Samovi smrti. Uspešno je odbijala avarske napade, poslužujoč se pri tem svojega ugod-nega z e m 1 j e pisnega položaja (“koroška trdnjava”) med vzhodom in zapadom. Slovenci smo namreč, kot že večkrat poudarjeno, tista veja slovanskega drevesa, ki sega najgloblje v evropski zapad in kar je usodno za vso našo narodno zgodovino.
Knez Borut, suvereni vladar Karantanije, je v letih 744-745 zaradi povečanega obrskega pritiska zaprosil bavarskega vojvoda Odilona za zavezništvo. Združena slove nsko-bavarska1
cem. Jaz bi se boril proti ta-
srednjega' Podravja |kim zakonom’ ker smatram> da Slovenci ™a vsak lastnik pravico izbirati, komu bo svojo hišo prodal. Sem tudi proti predlogu; katerega je predložil črnec Gilliam, da naj sprejmemo mestni dobodninski davek. Jaz sem. proti zaradi tega, ker v Clevelandu vsaka oseba že sedaj plača več kot $700 zveznega davika. Če ima zvezna vlada dovolj denarja, da ga trosi po celem svetu, ga mora imeti tudi dovolj za domačo revščino.
stavu, ki si je priključil tudi ob-soške, kraške in istrske Slovence.
V obdobju narodnih krščanskih vladarjev v Karantaniji je dobil svoje krščanske prvine znani naš umestitveni obred karantanskega kneza v slovenskem jeziku. Tako je slovenska Karantanija obenem tudi naj-starejša srednjeevropska demokracija.	j
Da so imeli karantanski Slovenci živ občut za stvarno' svobodo in zlasti tudi živo zavest krvne skupnosti z drugimi svojimi slovanskimi brati na jugu, dokazuje njihova udeležba, pri velikem južnoslovanskem uporu pod vodstvom Ljudevita Posavskega. Nad vse usodno je postalo za nadaljnji razvoj našega naroda, da je bil leta 819 zlomljen kara n tanski isektor južnoslovanskega -upora, ko je po določilih nemškega vojnega prava, postala: vsa zemlja upornikov kakor tudi vsa neobdelana zemlja last nemškega vladarja in ko je stopil na mesto slovenskega kneza nemški grof; sa-movladna s 1 o v eniška karantanska država, pa postala pokrajina nemške države.
(Dalje jutri.)
-----o----—
Slovenci na mednarodnem pevskem m plesnem festivalu v Chicagu
CHICAGO, IH. — V nedeljo, 30. junija, bo nastopila skupina slovenskih pevcev in plesalcev na čikaškem Mednarodnem velesejmu v okviru Mednarodnega pevskega in plesnega festivala na McCormick Place.
-Slovensko -skupino sestavljajo člani Slovensko-ameriškega radio kluba in člani Mladinskega zbora od Sv. Štefana. Spremljal jih bo orkester pod vodstvom Franka Kovačiča. Razne narodne skupine nastopajo v o~ kviru velesejma od 19. junija do 7. julija v “Little Theater” na McCormick Place. Slovenska skupina šteje 30 fantov in deklet pod vodstvom ge. Co-rinne Leskovar.
CITF
Z Jufrovega
CLEVELAND, O. — Gospodinjski klub Slov. del. dvorane na 10814 Prince Ave. priredi 7. julija -na balinišču SDD tekmo v balinanju. Začetek ob 2.30 popoldne. Vsi posamezniki in klubi prisrčno vabljeni!
članice prosim, da pridejo zagotovo o pravem času.
Na svidenje v nedeljo, 7. julija v SDD na Prince Ave!
Rose Vatovec
Tukaj imamo dva primera, ki kažeta, kako Slovenci in drugi ljudje so lahko izkoriščani, da hi morali plačevati bolj visoke davke, in kako celo lahko izgubijo nekatere svoje pravice. Črnci imajo v mestni
Ke Charlesa V. Carra, ki so izdelali državne izpite. Znano je, da advokati, ki v mnogih slučajih morajo študirati na univerzi po sedem let, morajo- polagati izpite v kakih 20 predmetih; med temi predmeti so kazenske zadeve, zakoni glede mestne uprave (municipal corporations) , ustavni zakoni (Constitutional Law), i.t.d. Razume se da so taki juristi v mestni zbornici dobro izvežba-ni in sposobni predlagati mestne postave, katere je treba temeljito analizirati, da ljudje ne izgubijo nekatere svoje pravice. Zaradi tega je treba, da Slovenci izvolijo najbolj izvež-banega zastopnika, ki. razume ameriški juridični sistem in zakone.
Poleg tega bi Slovencem koristilo, če izvolijo zastopnika, ki pozna slovenski narod, zgodovino, literaturo, ambicije, cilje i.t.d. da inteligentno lahko ščiti njegove interese v mestni zbornici; treba, je tudi človeka, ki se zanima za. napredek Slovencev v Clevelandu. Nekateri državljani so mnenja, da sem jaz visoko kvalificiran v teh ozirih.
Bil sem profesor ekonomije na dveh univerzah, živel tri leta v Sloveniji in drugih evropskih državah, predaval na Ljubljanski univerzi. V Slovenski javnosti v Clevelandu sem se obilno udeleževal življanja, bil sem član pevskega društva Lira in Glasbene Matice, član Kluba društev, predsednik Slovenskega trgovskega društva, predsednik Slovenskega demokratskega kluba in sem pomagal, da je 250 Slovencev dobilo svoje državljanstvo, ko sem bil učitelj državljanstva. Imam 3 otroke, dva hodita še v High School. Bil sem tudi sponzor za osem slovenskih beguncev. Zaradi tega se priporočam vsem slovenskim državljanom, da glasujejo za mene, za Wil-liama J. Kenn-icka za Council-mana. 32. varde pri primarnih
zbornici štiri advokate, med volitval oktobra- 1963. njimi vodjo demokratske strah-'	William J. Kennick.
Nsvami merski galebi
Mesta ob Severne,m morju pogosto prenašajo tifus in para-d oživi jo vsako zimo pravcato tifus. Takole sodijo strokovnja-invazi j o ptic, ki se jih prvi hip ki: ljudje, ki pozimi krmijo pti-vsakdo razveseli, zdravstvene' ce skozi okno, na balkonu, v ustanove pa so čedalje bolj v'parku ali na jezerskem bregu, skrbeh. V mestih se z,hirajo ga-j nepremišljeno privabljajo tudi lebi in razne gozdne ptice, ki si pernate prenašalce raznih kuž-uredijo zatočišče na velikih nih bolezni in preprečujejo na-mestnih trgih, v bližini smetišč ’ ravno selekcijo, v kateri preiži-in povsod 'tam, kjer jim ljudje vij o zimo samo- zdrave in moč-
bodi-si namenoma, bodisi iz- malomarnosti puščajo hrano. Ljubitelji ptic žrtvujejo razmeroma mnogo sredstev za ptičjo potrebo hran-o — namenjeno pevkam — s katero polnijo ptičje hišice v parkih in drevoredih. Tja se zatečejo tudi ,galebi in druge ptice, ki zaradi zamrznjenih rek in zasnežene pokrajine ne morejo do običajnih virov.
Galebi se zbirajo predvsem v ribiških -pristanih in ob iztočnih ceveh kanalizacije. Statistika kaže, da požre galeb povprečno kilogram rib dnevno, s čimer oškoduje obalne ribiče.
To pa še ni najhujše zlo. Galebi utegnejo postati nevarni v zdravstvenem pogledu. V kanalih se okužijo z raznimi bolezenskimi klicami, ki jih potem s -svojim izmetom puščajo v bližini stanovanjskih hiš in na o-trošfcih igriščih. Znanstvene ra-
ne živali.
Na kongresu ornitologov v Giessenu so izredno poudarjali po smotrno usmerjeni zaščiti ptic. Ta zdaj ne pomeni več samo ljubezni do živali, saj je treba upoštevati tudi nevarno,st, ki jih 'prinašajo v mestih in naseljih zbrani krilati prezi-movalci. Še o drugem, problemu so razpravljali:	kako pre-
prečiti zbiranje velikih ptičjih jat v -bližini letališč, kjer ogrožaj oi promet. V Angliji, ponekod v Franciji in ob zahodno-nemških p- r i s t a j alnih stezah morajo pogosto voziti vzdolž betonskih vzletišč avtomobili, ki skušajo pregnati nepovabljene pernate goste. Betonska steze namreč ponoči počasi oddajajo čez, dan nakopičeno toploto. Ptice vedo za ta idealna prenočišča, zato tisočglave jate’ v bližini prežijo na trenutek, ko
ziska-ve kažejo, da galebi zelo lahko smuknejo na topli beton.


Urad in fiskarna en teden zaprta!
Naročnikom in ostalim citate!jem Ameriške Domovine naznanjamo, da ne bomo izdali lista v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta zaprta vključno od sobote, 29. junija, do ponedeljka, 8. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče.
Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vzamejo to vest blagohotno na znanje ter se temu odgovarjajoče ravnajo.

Družba
V, Minutes of the Quarterly meeting of She Supreme Board of the Holy Family Sooiety.
kar čez noč popihalo v tujino, j jam”, pa ho bitko nemara le
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 1914
v Zedinjenih Državah CpJgS. Inljni ||l I*korp. v drž Illinois Severne Amerike DCUW. JUliCl, III. 14. maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik- STEVE KOSAR, 235 Tioga St., BensenviUe 111. f nodMedsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor Pa. 2 podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadvay St Joliet HI. Tainik' JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, LI. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, UL Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O .F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet HI.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, I1L JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA.
Predsednik Atletičnega odseka:
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek Od 17 do 35, odrasli oddelek Od 35 do 40, odrasli oddelek Od 41 do 45, odrasli oddelek Od 46 dalje
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starostu
$10,000 $15,000 $10,000 $ 2,500 Vse bolniške
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111.

IL
A Mew Successful Year
STANDARD ANALYTICAL SERVICE,
Insurance Publications and Reports — Organized 1932 3839 Washington Boulevard - St. Louis 8, Missouri, wrote on the May 9, 1963 to Mr. Joseph J. Konrad, Secretary of The Holy Family Society:	,	1	1	;	. W : ■
Dear Mr. Konrad,
Another year of outstanding achievements. A study of the financial statement of your fine Society for the year ended December 31, 1962, discloses continued successful accomplishments, and the results of our analysis of significant factors derived from your annual statement indicate your Society ranks high by any standard of comparison. This is vividly illustrated in the enclosed “Independent Comparative Report for 1963”. Your organization’s policyowners, field force and management personnel should take great pride in the company’s excellent financial soundness, favorable performance and progress. Our sincere congratulations to you.	,
Sincerely yours,

Robert J. Secretary
Rupp,
I. IT IS A FACT.	: : ' I ! ! ■ ; ' : ' T1 ' V' ‘
That the financial structure and operational methods of any life insurance organization determine its strength. In this regard we believe the fundamental factors listed below are significant The following is an Independent Analysis of these basic factors, comparing HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. with the 25 largest insurance concerns in the United States.	1	:	1	)
The Quarterly meeting- of the Holy Family Society was held on Saturday, the 27th of April 1963, at the Home Office located at 231 Ruby St., Joliet, Illinois.
President Steve Kosar opened the meeting with prayer, at 10:00 a.m., for all members of the Holy Family Society.
The Recording Scretary called the roll of the Officers, of the Supreme Board, which is as follows:
President, Steve Kosar; 2nd V-President, Anna Jerisha; Secretary, Joseph J. Konrad; Treasurer, Anton Smrekar; Recording Secretary, Joseph L. Drašler; 1st. Trustee, Frank Tushek; 2nd. Trustee, Matthew Kochevar; 3rd. Trustee, Joseph Sinkovich.
President Steve Kosar now called on the Recording Secretary to read the minutes of the last annual meeting which was held on the 26th day of January, 1963.
A motion was made by Joseph Sinkovich that the minutes be accepted as read. Frank Tushek made a second to the motion. Accepted.
The President now called on the Secretary, Joseph J. Konrad, who had some cores-pondence regarding the State of Indiana and Missouri.
These matters were thoroughly discussed by the members of the Supreme Board.
Also referring to these matters was a letter from the Actuary of the Holy Family Society as to the actions he has taken.
The Supreme Board directed the Secretary, Joseph J. Konrad to take whatever action is necessary in this regard.
A letter was received from the Sisters of St. Joseph’s Home in Lemont, Illinois, thanking the Holy Family Society for the generous donation to keep up their work among the aged.
Further report of the Secretary, Joseph J. Konrad, is as follows:
Honorable Steve J. Kosar, President;
Members of the Supreme Board of the Holy Family Society. I welcome you at this time to our Quarterly meeting, i
The first order of business that I would like to discuss, pertains to our present Life Insurance Department.
A Life Insurance
Discuss the proposed resolution for the President’s Security Investment Plan.
B Raising of Retention of Life Insurance
Develop a new Life Insurance Portfolio on the C.S.O. 3% Table.
C Property
These aforesaid problems, which are not delicate, but are of vital importance to the Holy Family Society. I would
ded that we adjourn until after lunch. Motion carried. (To be continued)
Angleški socialist Wigg napoveduje nove škandale v Londonu
LONDON, Ang. — Angleški socijalistični poslanec Wigg; je bil prvi, ki je spravil na dan u-mazane posle bivšega ministra za narodno obrambo Profuma, bil je tudi tisti, ki je opozoril na ravno tako umazane posle dr. Warda, ki jih bo sodišče začelo preiskavati prihodnji teden.
Poslanec Wigg je sedaj napovedal, da bo London doživel v “prihodnjih šestih mesecih” nov škandal, ki ne bo zaostajal za sedanjimi. Menda bo na tem nekaj resnice, kajti nekaj “gen-tlemanov”, ki so se sukali v visoki družbi, pa tudi v zabaviščih dvomljive vrednosti, jo je
Dance Oluise
featuring
JOHNNY PECON
on the
ieeiiTK ti
Friday Jm 18
2,1/2 hour cruise. Tickets at E. 9 St. Pier. For information call Ch 1-4533.
Coming Aug. 1 & 8 Frankie Yankovich.
Morda so vse novice pretirane, vendar pa delajo skrbi ne samo Macmillanovi vladi, ampak celi konservativni stranki, ki zmeraj bolj misli, da je treba tudi v stranki “nekaj napraviti”.	1 :	(
------o-----
i
Iranke nadaljujejo boj za popolno ravnoprav-nost
THERAN, Iran. — Teheran ima že dosti razgibano politično življenje, sedaj bodo dale svoj prispevek še voditeljice iranskega ženskega gibanja. Niso zadovoljne s tern, da imajo v Iranu ženske že aktivno in pasivno volivno pravico, v glavnem. na prizadevanje iranskega šaha Riže Pahlevija in njegovega ministrskega predsednika Alama, sedaj hočejo rav-nopravnost tudi v vseh šolah in pri ločitvi zakona.
Zanimiva je posebno zahteva po ravnopravnosti pri ločitvi zakona. Po sedaj veljavni tradiciji se je lahko vsak mož ločil od svoje žene po izredno kratkem postopku in jo pustil na ulici. Žena take pravice sploh ni imela. Sedaj naj bo po želji ženskega gibanja tudi žena upravičena do ločitve zakona po istih pogojih kot moški. Muslimanski moški spol je seveda odločno proti takim “novotari-
zgufbil.
Ženske dobijo delo
Delo za ženske
Išče se ženske izvežbane za šivanje oblek na električnih šivalnih strojih.
JERRIE LURIE SPECIALTIES 6501 Euclid Ave.
(126)
Delo za žensko
Izkušena frizerka dobi delno zaposlitev. Plača in komisije. Kličite EN 1-0109 ali HE 1-0714 zvečer.	(127)
MALI OGLASI
Odlična hiša za družino
Lasthik prodaja zidano hišo ■ colonial — 4 spalnice, IVz kopalnice, vse v barvastih ploščicah, razvedrilna soba in mnogo drugih ugodnosti. Lot 50x425 zasajen s sadnim drevjem. 18004 Marcella Road. Pridite pogledat, je vredno videti. Kličite IV 1-5380.	(X)
Stanovanje se odda^—
Oddamo 2 stanovanji, vsako po 4 sobe, eno zgoraj $50, drugo spodaj $60, vključno kurjava. Vse na novo dekori-rano. Vprašajte 1368 E. 40 Street.	—(127)
Lastnik prodaja
Se lahko takoj vselite. Na Hecker Ave., 2-družinska, 5-5, 2 porča, poploščene kuhinje, 2 plinska furneza, velika klet, nova 11/2 garaža. Kličite 881-7064.	(127)
V NAJEM SE ODDA
stanovanje 4 sob na 1222 E. 172 St. Oglejte si ga pri Mrs. Ursula Tekalen.	(127)
Stanovanje
Oddamo 3 sobe. na 1193 E. 60 St., kopalnica, furnez, na novo dekorirane. Vprašanje v trgovini ali kličite HI 2-2009 po 7. uri.	(127)
Vdova
Želi deliti 7-sobno hišo s zaposleno dvojico ali starejšim moškim. Priporočila. Kličite RA 1-7301.	(126)
IMAMO MNOGO RAZNOVRSTNIH HIŠ NAPRODAJ NA LEPIH MESTIH CLEVELANDA IN EUCLID A. Imamo ravnotako tudi finančno ZMOŽNE KUPCE.
Točna in hitra postrežba.
John KNIFiO Realty
820 East 185 Str. IV 1-9980
Hiša naprodaj
Enodružinska, 6-sobna hiša, plinski furnez, velik lot. Se mora prodati, da se uredi zapuščina. $12,500. Kličite EV 2-4535.
V	najem
5 modernih sob oddamo za $75 na 1022 E. 71 St. Kličite IV 6-2841.	(127)
V	najem
Payne Ave., 5 lepih sob, nov avtomatični plinski grelec, v dobrem stanju, $40 in $45, spredaj. Otroci dobrodošli. HE 1-2277.	(127)
T0MY KRIST/MK PAINTING I DECORATING
Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan.
HE 1-0965	UT 1-4231

!
E
1 JOS. ŽELE IN SINOVI
=	POGREBNI ZAVOD
| 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583 =
E	COLLINWOOD SKI URAD	=
i 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 =
E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago E E	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
II. BASIC SIGNIFICANT FACTORS — As of January 1, 1963,
Derived from the Annual Statements.
A.	STRENGTH:
1. Assets for each $100.90 of Liabilities as of Jan. 1, 1963.
a.	Average 25 Largest Life Companies	$107.61 jat this time ask the Supreme!
b.	HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. $120.55 Board to discuss these and'
B.	GROSS SURPLUS:	other matters which may be
1. Per $100.00 of Life Reserves	jfor the good and benefit to
a. Average 25 Largest Life Companies	$ 9.03 the s,ociety and its members.
b. HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. $51.55
C.	LIQUIDITY:'	, " L : 1 ! : 1 ' : "M !^ž
1. Assets in Cash, Bonds and Stock for each $100.00 of Liabilities.
a.	Average 25 Largest Life Companies	$ 59.49
b.	HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. $112.13
D.	PERTINENT FACTS:
1. Surplus per $1,000.00 Life Insurance
a.	Average 25 Largest Life Companies	$14.99
b.	HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. $27.78
E.	TREND:
1. Increases — 1962 over 1961
Holy Family Soc’y. Average of the U.S.A. 25 Largest Life Go’s.
a.	Assets Increased	23.07%	4.58%
b.	Gross Surplus Increased	106.51%	5.20%
c.	Insur. in Force Increased	60.00%	5.84%
I thank you for the present, after which I would like to present to the Supreme Board Resolutions to be discussed and approved.
Joseph J. Konrad, Secretary
A motion was made by Frank Tushek that the correspondence received by the Secretary and his report to the Supreme Board be accepted. The motion was seconded by Joseph Sinkovich. Motion carried.
The time being 12 noon, a motion was made and secon-
EAGLE STAMPS SO DODATNI PRIHRANKI!
ZNANI IZDELOVALEC RAZPRODAJA!
lil
PREVLEKE
ZA FOTELJE
zaščitene
SOOTOMRD,
ki odbija oljne in vodene madeže. So odporne proti umazaniji in trpežne kljub ponovnemu pranju.
U FOTELJE
v primeri z $11.99
6
.97
U ZOFE
v primeri z $23.99
Sprejemamo naročila; po pošti in telefonu) Kličite CH 1-3070
PESTRI MODERN! LISTNATI TISKANI VZORCI
14
.97
Po srečnem naključju smo nabavili in nudimo sedaj v prodajo te težke 100% bombaževinaste prevleke s Scotchgard izdelavo, za samo delno prvotno ceno. Prevleke so za vedno zaščitene, da tudi po večkratnem pranju izgledajo kot nove.
V BOGATO RJAVIH ALI BOGATO ZELENIH BARVAH
-m modern type—
yjg| Platform Rockerj
COGSWELL
~[4Č] WIDE ARM MODERN
«9 is ft
.*[241 MODERN ^jžTjciUS	'-[m]WIDE ARM MODERN-1 *--[T]CLUB TYPE----' ^—fslT-CUSHION'
Kletni oddelek za zavese, The May Company, Downtown, Heights, Parmatown.
»ESC« E™®
mm
HENRY BORDEAUX
POŠTENA ZENA
POVEST
Videl se
je takega, kakršen je bil, podoben neslavni kopi strank, ki so mu pravkar zagodle svoje male nesramnosti. Zazdelo se mu je, da se celo v svoje delo ni nikdar poglobil. Prodajal je točke zakonika v zasliševanjih in zagovorih kot trgovec svoj sladkor ali cimet v majhnih zavitkih. Ali ne bi mogel s svojimi nasveti, z izbiro svojih pravd vse drugače vplivati? Nekoč ga je nekdo opozoril na poštenost v poklicu. Poslušal ga je, kot posluša človek pridigo v cerkvi: malomarno in brezbrižno. In vendar se mu je moral ta razgovor vtisniti v srce, ker se ga je sedaj spomnil. Nekdo, toda kdo? Starček na kmetiji, nekega poletnega večera, Germanin oče na terasi na Slapiniere ob priliki Pavlove zaroke. Starčkove besede so ga zjezile. Takrat se mu je zdelo, da je v njih neka: posmeha. Gospod Doret ga ni spoštoval. Bil mu je dolgo sovražen in poskusil mu je iztrgati svojo hčerko. Ko mu to ni uspelo, ga je nazadnje lepo sprejel, toda često ga je mikasti1 z bodočnostjo in mu zabičeval, da je treba nasloniti življenje na trdne nazore.
“Nisem ga mogel prenašati”, se je spominjal Pavel Ferriere. “Ni me dovolj cenil. Germana je to slutila in jo je bolelo. Kaj bi mislil o meni danes?”
Zagabilo se mu je v notranjosti in se mu je upiralo: Sicer pa sem takšen, kot so vsi drugi, in celo precej nadpovprečen. Ali sem bil sebičen in pohlepen kot ti kmetje? Ali sem zaradi neumnice uničil družino, zapustil lastnega otroka, pozročil pohujšanje? Moji grehi so zasebnega značaja. Če bi vedeli za skrivnosti vseh življenj, bi se človek zgrozil nad splošno bednostjo. Ali je moja krivda, če je nesrečen slučaj potegnil iz teme, kar bi moralo ostati v njej ? Prav tistega dne sem hotel pretrgati razmerje, ki me ni več zabavalo m mi je začelo presedati. Treba bi bilo vse prepustiti času. Brez hinavščine bi življenje sploh ne bilo znosno. Pametno bi bilo. da bi to razumeli in ne pripisovali stvarem več važnosti, kakor je zaslužijo. Moja žena računa 3 tem. Zato, če ve, rajši molči...
Ker je v svojem polovičarstvu iskal počitka, si je ponovil:
“Sem pač takšen, kot so vsi drugi..
Sedaj ga je to odkritje pomirjevalo, razbremenjevalo in mu napravljalo usodo znosno, namesto, da bi ga poniževalo. Ali ni bilo zato doslej nepotrebno, da
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — BY OWNER.
6 Room apartment. Good condition. Well established business. Priced reasonably. Call OL 2-8821.
(126)
LAUNDRY — DROP OFF. Equipment in good condition. Will sacrifice for only $3,000. Phone ME 9-9835.	(126)
AUTOS FOR SALE
’59 STUDEBAKER LARK 6 cylinder. Engine just overhauled. New tires. A-l condition.
Call CL 5-0630	(126)
se je boril s tokom? Treba bi mu bilo samo plavati kakor palica na vodi. Življenje vodi smrtnike tja, kamor morajo iti in vsak upor je zaman.
V tem razpoloženju je šel v jedilnico, ko so ga opozorili, da je zajtrk na mizi. Ni več občutil gnusa do samega sebe, gnusa, ki mu je pokvaril jutro: privadil se je dejanskega položaja.
Ker Germana noče pretrgati molka, tudi on ne bo ničesar podvzel, da bi ga prekinil. Germana je z otrokoma čakala nanj, da sedejo k mizi. Hrupno je objel malčka kot dober družinski oče, ki mu pomeni domače ognjišče veselo olajšanje, se skrbno pozanimal za zdravje svoje žene, a je ni pogledal in zdelo se je, da so ga prevzela lička Ivana in Klare. Mnogo kasneje, pri kosilu, ko je dvignil oči na skrivaj k njej — zakaj ji ni pogledal v obraz? — ga je presenetila njena bledica, njen obraz, na katerem je bila zapisana vsa njena bolest. Čutila je pogled, se obrnila k njemu in zardela, kot bi se sramovala. Ni opazil njenega sramu, temveč samo to barvo, ki je razpršila njegovo vznemirjenje.
Razgovor je prišel v običajen tek. Obširno je govoril o svojih pravdah in slikal nizkotno človeštvo — ali ni bilo treba poučiti prenevedno ženo o resničnosti življenja? — Ko pa je namigaval
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
EVERGREEN PARK —
BY OWNER. 9729 S. AVERS AVE. Distinctive 8 Rms. Fully air cond. Tri-level. 3 Full baths, family rm. Overloking patio. 2 car gar. $49,500. OPEN HOUSE SUNDAY 12 to 5. Call for appt. 636-5753.	(126)
BY OWNER — 5 years old. 8 bed-rms. Lge. liv. rm. Full bath, large kitchen, 2 car gar. All schools, 1 Blk. to transp. and shpg. $28,000. 7758 W. Clarence. SP 4-0615. (126)
ARLINGTON HTS.:	1% STORY,
3 Bedroom brick & Stucco house. Full basement, automatic gas heat. Call owner CLearbrook 3-6760.
(127)
BELLWOOD — Brick Cape Cod, iy2 Story, 4 bedroom. 2 full baths. Priced for quick sale by owner. Close to everything. $18,950. Call 544-8382 after 6 p.m.	(127)
BY OWNER
4 bedrm. home, Knotty pine. Tile bath and kitchen. W. W. carpting. Flood control in full bsmt. Air cond. 2 car gar. Fully landscpd. Excellent condition. $21,000.	5016 S.
Lawler. LU 5-4784	(127)
WHEELING — BY OWNER.
3 Bedroom Ranch. 2 car garage, Wall to wall carpeting, Fenced yard. Many extras. $16,000. Phone 392-6358.	(127)
BY OWNER — DELUXE 2 FLAT, 2-5’s enclosed back porches, W/W crptg. Venetian blinds, draw drapes, many extras. Magnificent home with good income. Beautiful quiet, residential st. Nr. Central-Chicago Ave.; Must sell; Must see to appreciate. MAnsflied 6-1586.	(130)
ARLINGTON HEIGHTS 7 rm. split level. IVz ceramic baths, birch cab. & vanities, built-ins, carpet. in liv., dining & stairs. Paneled fam. rm., fin. utility rm.
$29,500 owner. CLearbrook 5-7303
(128)
ARLINGTON HEIGHTS SCARS-DALE — BY OWNER.
3 Bedrm. Colonial, lovely trees, patio, IVz car garage. Fenced yard. Extras. $19,950.	618 S. Dryden,
CLearbrook 5-8185.	(128)
na zločin splava, ki ga je moral braniti, se je obrnila k malemu Ivanu, ki je bil že zelo bister, in Pavel je razumel, da je bolje, če nekaterih stvari ne govori pred otrokoma. Ta nemi opomin ga je zjezil, vendar se je obvladal. Ali ga niso nemi opomini vedno zjezili? Kako more štirileten otrok motiti razgovor odraslih? Kljub temu je spremenil predmet razgovora. Govoril je o splošni politiki, kjer je blestel.
V naglici je izpil kavo in se izgovoril z uradnim sestankom da je takoj kljub vročini odsek Doma se je dušil in manj grozno se mu je zdelo kljubovati julijskemu soncu kakor pičli svetlobi, ki je sijala iz Germaninih oči. Prestrašen pogled, ki ga je ujel s sobnega praga, pogled groze in smrtnega obupa — prav gotovo tisti, ki je zmedel Berto de Ciheran v čuvajnici — ga je zasledoval: da bi mu ušel, je bežal.
Tako je naslednje dni živel v delovni sobi ali zunaj in se udeleževal skupnega življenja samo cb urah kosila, skoraj vedno zamišljen, z nosom v krožniku, ah pa je tvezil marnje z ono zgo-
vornostjo, ki dovoli govornikom, da napolnijo praznote med mislimi. Skoraj si ni več upal pogledati Germane. Do otrok pa je bil ali popolnoma prizanesljiv ali skrajno strog.
V soboto je srečal na cesti gospoda Artena, ki mu je navedel stavek iz Mme de Sevigne.
“Odkril sem sliko vaše žene, toda iz leta 1680. Odkril sem jo v nekem grofičinem pismu.”
“Ali res?” je vprašal Pavel, popustljiv do domislekov tega posebneža.
“Poslušajte: ‘Je trouve des
ames plus droites que des lignes,
aimant la vertu comme naturel-
! lement les chevaux trottent’.”
1
Des ames plus droites que des lignes. Pavel je cenil to visoko 1 spoštovanje, namenjeno Germani. Na koliko žen in koliko mož ' bi lahko naslovil te besede? Ger-' mana je bila izjema in življenje ni sestavljeno iz izjem. Že je j gospod Ar tene kar brez prehoda — ali pa s prehodom, ki mu i je bilo lahko uganiti skrivno ; misel — prešel na drug predmet:
J “Ali veste, da so na čajanki ' na prefekturi vsi opazili vztraj-I n ost mladega Marolaza pri go-
b' F'
V blag spomin
PETINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE PREDRAGE SOPROGE IN MATERE
Josephine Zorko
ki je dne 7. jniija 1938 za vedno zatisnila svoje mile oči.
Že petindvajset let Te zemlja krije, mirno spavaš v grobu tam, solza nam ’z očesa lije, srce kliče Te zaman.
Zaman je vzdih, zaman solze, nobene prošnje Te ne zbude.
Smrt kruta vse prerano nam soprogo, mater vzela je in ne mine nikdar dan, da ne bi v duhu bili tam, kjer Tvoje truplo uživa mir in duša Tvoja večni raj.
Izprosi ram, da enkrat snidemo se tam za vekomaj.
Draga soproga, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti!
žalujoči ostali:
ANTON, soprog
ŠTIRJE SINOVI in DVE HČERI, TRI SNAHE,
ŠEST VNUKOV in ŠTIRI VNUKINJE.
Cleveland, O., 27. junija 1963.
V blag spomin
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Matjašič
ki je umrl 27. junija 1956.
Grob je že prerastel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog,
Ti pa spavaš nad zavetjem, nad Teboj pa ljubi Bog!
Nič več ni nekdanje sreče, ko si skrbel za nas ljubeče, iz srčnih naših (bolečin nam vzdihne živ spomin.
Žalujoči:
JENNIE, soproga VICTOR in JOSEPH, sinova OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 27. junija 1963.

IZ VESOLJA? — Po sliki sodeč bi utegnil biti človek, čigar roke vidimo v ospredju, iz vesolja, dejansko gleda le skozi posebni drobnogled, ko dela nekaj na drobnem giro-skopu, krmilni napravi na raketah v Great Neck, N.Y.
spe de Cheran?”
“Ali res?” je ponovil Pavel. “Prav kot vam rečem. Če ne bi bil tako prijeten dečko, bi ne verjel v njegovo bodočnost.” “Ali je tako prijeten dečko?” “Nedvomno. In potem: star je pet in dvajset let. Toda jaz smatram gospo de Cheran za bolj resno, kot jo splošno sodijo.”
Ko je to svoje mnenje povedal, se je na eni nogi zasukal, se oddaljil in pustil Pavla, ki ga je bodočnost mladega Marolaza vsega prevzela.
V nedeljo sta gospo Ferriere
zapored obiskali gospa Maro1az m gospa Hetry. Gospa Maroiaz je prišla priporočat svojega sina.	Mnogo je skrbela za njegovo bodočnost: (Dalje prihodnjič.)
	
PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA	STANKO PRISLAN 1147 Addison Rd.	EX 1-1419	
Naše posebne round	iL STEAK	W	isti ta teden: PORK	~ IOjT !k CUTLETS	/Ji IM
Jtitf Ek CUTLETS	EU	Sugardale Coneys	!L WIENER	IM

ST
MARY’S
CARNIVAL
Starts Today!
June 27, 28, 29, 30
FUN FOR EVERYONE
1983 F3R0 SlLMiE 590
^ Fish Fry
^ Friday 3:00 to 7:30 p.m.
^ Roast Beef	Children’s Matinee
Sauerkraut Si Sausage	^ Rides half price
^ Sunday 11:30 to 4:00 p.m. Saturday 2:00 to 5:00 p.m.
Corner of EasS 155fh and Holmes Avenue
VS
Počitek in užitek vsaki čas ... Privoščite si Stroh’s pivo in okus Vam pove koliko boljše je pivo, ki je varjeno nad ognjem!
Stroh’s pivo je bolj mehko tekoče, bolj osvežujoče ... lahko kot vetrič, ki šumljaje dela valčke na priljubljenem mestu Vašega ribolova. Vzemite kozarec Stroh’s piva, ki je v Ameriki edino nad ognjem varjeno
P*V0'	THESTROH BREWERY COMPANY, DETROIT 26, MICHIGAN
Vedno najboljša kakovost... po priljubljenih cenah povsod!