P'5Siir!i3ezha štev. öia S.50 Iziiajs vsak. torek popoldne Narečna.a: čet t-'etn ö Di" 15- - . polletna D n 5' , cet !,■! ič> On 5T Mar č ina se plač.ije v apiej. M si v uieđn'S va in uprave: Ciril Kemperle, Tiskarna .. . " j na, W fova m. 1 Izi -iatel; za S. K. Gi f ko Viktor Zoiič Odgo-orni u e .• Kemper e Ciril, Ljubljana G ra ište I?.-1. — Tiskana „Slovenija“ redstavn.k I'. i •p-s« O ;; .tna. Cel »š“.a c. ul. ra Jt s — Si€ Ilir i a v % äS ^ :;.2 <*■•& K Pr. m o ti e S ti : wofeada s 1S čC ilerjifies S s ^ ifaitja : £... v., ii: i. (p* c.:iq L öb >■■■ č„. 'i u '* yv drama njk--U - ^^--«I*. TEKME V PRID PODSAVEZNE BLAGAJNE. V uriti podsavezni bla.uaini sta se Dopoldne vršili dve tekmi. Obe tekmi r-. -bno lenega nogometa nista nudili. Osobito od tekme Ilirija:Primorje se je "eičakovalo več., kot se je čakalo. Vsa moštva pa so pokazala, da so že prebredla prve posledice 'dinsketra počitka. Lepih potez sicer 'liso pokazala — pokazala pa so D) n oso volje in borbenosti. Predvsem |e treba tu omeniti Svobodo in Ilirijo, fosebno zadnja popolnoma neupravi-ceno beleži poraz. Njena pra v dru-P polovici je bila v resnici dobra. Svoboda pa je pokazala, da zna biti odločna in ume pred vesti brzo in koristno tero. Precej razočaral je ikrincs. Svoboda s keuaies 5;2 10.0). V tej tekmi je odločila igro horno-keiipst Svobode, ki je osobito v pr-vom polčasu znala poiskati slabtt me- nasprotnika in jih izkoristiti. Njen 1'apad je predvedel hitro in odločno l;tfi šit klipom I v so dopise je pošiljati na uredništvo „Športnega lista1 , (Cini Kemperle), LjuDljana, tiskarna „Slovenija", Woikna ulica d. i. Uredništvo „SPORTaEGA LISTA.“ MMUmii.,;*. mo naš klub v finančnem kakor tudi v športnem pogledu. !z tajniškega poročila bo razvidno koliko je imel odbor sej, koliko je bilo sestankov kar bo pokazalo najbolj jasno sliko o našem društvenem delovanju. Žal, da se je moral odbor preveč baviti z neurejenimi razmerami v našemi nogometnem podsavezu, osobito njegovim predsednikom, ki je v zadnjem času napram SK Jadranu nasteral naravnost sovražno. Odbor je moral proti sedanjemu predsedniku podsa\ osa zavzeti najhujše mere ter ga je iz L K Jadrana izključil. Proti izključite i se je sedaj bivši predsednik Jadrana pritožil na današnji občni zbor, zato naj,današnji občni zbor končncveljavno odloči, ali se izključitev g. Zajca potrdi ali pa ovrže. Pripominjam, da je odbor nrav dobro premislil preden je izvršil ta sklep in zato tudi občnemu zboru priporočam, da on ravna po svoji najboljši vesti. Sploh se opaža v zadnjem času, da nima SK Jadran v večini sedanjega odbora LNP pravih prijateljev, nasprotno opažam, da je postopanje večine tega odbora proti našemu klubu sovražno, da se naš klub zapostavlja. da se ga šikanira in da se mu skorajda onemogoča redno in plodonosno poslovanje. Opažamo tudi, da sedanii odbor LNP deli klube v dva dela, da ni proti vsem enako objektiven, kar bi moral biti in da je povsem razumljivo, da se ene klube favorizira, zopet druge pa preganja. Da so to nezdrave razmere ni treba še posebej poudariti in da vsled tega trpi naš celokupni sport leži na dlani in če bo šlo tako naprej bodo zgubili klubi še to malo veselja do dela, katerega imajo. Ne bom navajal posameznih Slučajev, ki naravnost kriče do neba, to bodo'lahko storili ostali tovariši odborniki, zato mislim, da je občni zbor SK Jadrana uajmerodaj-nejši forum, ki naj napravi jasne in energične sklepe proti postopanju sedanje večine v LNP. Stojimo tik pred 10. letnico podsaveza, za katero pa se sedanja večina odbora prav slabo pripravlja. Zelo dvomim da je sedanji predsednik LNP prava osebnost, da more na tej desetletnici reprezentirati naš slovenski sport. Mnenja sem, da tudi naš občni zbor izreče svoje pomisleke in morebiti napravi sklepe, ki se tičejo sedanjega predsednika LNP. Le na ta način, ako se Podo vsi pošteni športni klubi odločno postavili v bran proti sedanji večini podsaveza, je pričakovati, da se no oričelo zopet pravo športno življenje in da bomo zanesli v naš sport zopet dostojnost in poštenost. iz zgoraj omenjenih razlogov je nastala v našem, klubu mala stagnacija, ker odborniki nimajo več onega veselja kakor bi .ga imeli sicer. Zato sem tudi jaz za svojo osebo prišel do zaključka, da bi bilo morebiti najbolje da današnji občni zbor izvoli za predsednika drugo primernejšo osebo, ker jaz nimam ne volje in ne časa voditi borbo s sedanjo večino LNP. Ne odklanjam izvolitve radi tega, da bi se ognil delu v klubu samem, temveč prav v znak protesta moti sedanji večini v LNP. Ker to kar uganja sedanja večina v LNP, se pravi ubijati vsako veselje in delo v posameznih športnih klubih, ne pa, kar bi moralo biti, dajati navodila in podpirati vsestransko stremljenje posameznih klubov. Ko se bodo razmere smcmebile, šeni jaz drage volje zopet Vaš sodelavec, za sedaj pa prosim, da uvažujete to mojo željo in izvolite za predsednika koga drugega. Želim občnemu zboru obilo '-'spe-lia želim SK Jadranu da v borbi ostane zmagovit, da častno zastopa naš jugoslovanski sport in da zbere pod svoje okrilje vse res navdušen > športnike, ki se bodo v dostojni formi lahko merili z vsakim nasprotnikom. S športnim zdravo Vaš P. Juvan. Predsedujoči g. Boštjančič prečita nato še pritožbo bivšega predsednika SK Jadrana, g. A. Zajca: Občnemu zboru SK Jadran v Ljubljani. Glasom dopisa SK Jadran z dne 17. januarja 1930. sem bil obveščen, da me je odbor izključil iz SK Jadrana. V smislu klubovih pravil sem vložil proti izključitvi priziv zaradi kršenja prvega odstavka § 14 klubovih pravil, ker se preiskava proti meni ni vodila na objektivni podlagi, to je. sem bil podpisani sploh eliminiran od zasliševanja in mi ni bila dana možnost, da nastopim pri zaslišanju s protidokazi. Ker ie SK Jadran z dopisom z dne 13. febr. 1930 št. 9 odklonil moj priziv. se tem potom obračam na zadnjo klubove instanco, to je na redni občni zbor. da razveljavi sklep o izključitvi. To utemeljujem sledeče: 1. ) Nisem bil pozvan k zaslišanju. 2. ) Ni mi bija dana možnost obrambe, torej seje proti meni postopalo inkvizitorsko in ne more biti torej govora o kaki objektivni preiskavi. 3. ) Odbor ie torej kršil prvi odstavek S 14 klubovih pravil, kar utemeljuje tudi S 56 kazenskega pravilnika podzvezitih pravil, ki izrecno določa, da ne more biti nihče kaznovan, če ni bil pozvan na zaslišanje po pristojnem forumu. 4. ) O izključitvi sem bil obveščen še le po svoji izstopitvi iz kluba. 5. ) Uporabil se je kot vzrok moje izključitve predvsem sklep LNP, ker sem podpisani pri sklepanju postopal po svoji najboljši vesti. Primoran se torej obračam na občni zbor v lojalnem prepričanju, de se bode moji želji ugodilo ne oziraje se na to, da sem izstopil iz SK Ja' dran, še preden sem dobil obvestilo0 moji izključitvi. V nadi objektivnega presojanja te zadeve od strani občnega zbora beležim s športnimi pozdravi Albin Zajc. Lj„ dne 24. febr. 1930. Tajnik g. Sever poda nato svoje tajniško poročilo v katerem izvaja: Kot tajniku mi je naloga, da poročam o delovanju kluba v preteklem letu. Takoj uvodoma moram ugotovi-a, da ne morem podati v celi poslovni dobi tek. leta popolnoma zadovoljivo poročilo, ker sem prevzel posle tajnika šele 17. oktobra, ko se je vršil izredni občni zbor, od svojega prednika. Vendar bom skušal v kojikof mi je to pač mogoče, podati sliko tudi o poslovanju v prejšnji dobi. Delo kluba od začetka leta 1929 pa vse do 17. oktobra to je do izrednega občnega zbora je bilo pod vsako kritiko Takoj v začetku leta je bivši, predsednik g. Zajc zavedel klub v neljuba nasprotstva z LNP in to z nepotrebnimi osebnimi nasprotstvi na- Drain nekaterim odbornikom v podsa-vezu in z raznimi šikanami nekaterih igralcev v lastnem klubu zoper katere je iznašal ponovno razne osebne stvari, ki se njega in kluba niso Popolnoma nič tikale. Vse to je dovedlo igralce do popolne nedelavnosti, izgubili so vsak ponos, disciplino in ljubezen do svojega kluba. i)a moje Ugotovitve niso pretirane, potrjuje dejstvo, da moštvo skoro pri nobeni obvezni tekmi ni nastopilo kompletno in zopet en dokaz, da je klub moral radi tega in pa radi nemarnega delovanja bivšega predsednika in tajnika Plačati v seziji 1928/29 nebroj glob, ki so dosegle višino nad tisoč Din. Z ozirom na to, je stal klub skoro pred finančnim polomom in posledi.c tega se poznajo klubu še danes. f ■ Predpisanih rednih treningov v tej dobi absolutno ni bilo. Na igrišče sta prihajala po dva, trije igralci, ali Pa sploh nihče. Zato bi bilo res več kot čudež, če bi klub zaznamoval v tem času kak uspeh. Vse to je dovedlo nekatere še zavedne člane, da so sklicali sestanek Vseh aktivnih igralcev, na katerem se jim je predočil položaj kluba, in se otvorilo debato, kaj bi bilo storiti, da bi se nevzdržnim razmeram naredilo konec. Kakor se je na tem sestanku Pokazalo, članstvo vendar ni še izgubilo vse zavesti do svojega kluba in se je sestavila na takratni odbor naslovljena spomenica obsegajoča štiri točke, v katerih se je zahtevalo Ponovno upeljavo rednih treningov trikrat na teden in z ozirom na to, da člani nimajo zaupanja v dosedanjega načelnika nog. sekcije ter na njegovo [halcinarnost zahtevalo odstavitev istega, ter dovolitev, da si člani izvolijo novega. Spomenico so podpisali Vsi prisotni. Na sestanku, ki ga je sklical dne 5. 9. 1929, je bivši predsednik g. Zajc Sladko odbil vse zahteve; navedene v Spomenici, češ, da on ne bo marijo-'teta v rokah igralcev in če se odbor trinja ter sprejme te zahteve on takoj odstopi. Odbor se je seveda iz-Nkd prod predlogu g. Zajca in vzel odobravanjem spomenicuJia zna-ker je smatral, da tak pokret, ki /j() ga podvzcli člani ne more biti J'lubu v škodo, temveč mu more le koristiti. Predsedstvo je prevzel nato naj-stavejši odbornik, kateri je sklical dne septembra 1929. sejo. na kateri se ]e sklenilo sklicati izredni občni zbor, ki se je dne 17. oktobra 1929. vkljub Stožnjam g. Zajca, češ da bo prepredi izvršitev občnega zbora, izvršil. , ( d tega dne se je začela v klubu rečemo nova doba. Današnji ^stopajoči odbor s predsednikom g. pVanom na čelu si je v kratki dobi :eb Štirih mesecev na vso moč trudil ^boljšati položaj kluba, seveda ni lju mogel po takem razrvanem stanju ,eluti čudežev. Največje preglavice ^lajo klubu finance. Kljub temu je 1 ki bor priredil dne 6. decembra 1929. Miklavžev večer, na katerem so bili vsi člani obdarovani z malimi darili. V svrho rednih treningov v zhn-pi dobi je najel odbor v šoli ntiiPru-kli telovadnico kar je tudi združeno ^Pi eepišniimi stroški. Klub je tudi zanosil za podaljšanje najemninske po-pdbe med nami in mestno občino za pišče, ker je pogodba potekla z le-pnjim letom. Prošnja je ugodno re-/Da in je pogodba podaljšana za na-U:)lini dve leti. H koncu poročam še o tekočem delovanju: odborovih sej se je vršilo v letu 1929 16, Dopisov je došlo 35, odposlanih je bilo 26. Tekem je bilo odigranih v 1. 1929 8 in sicer za nas vse izgubljene. Vršila se je tudi ena kvalifikacijska tekma, katera je bila dobljena v razmerju 4:1. Razen tega je Jadran sodeloval v tekmah za Gosposvetski pokal ter odigral 3 prijateljske tekme in sicer v Cerknici z SK Javornik, katero je dobil v razmerju 2:1 v Trbovljah z SK Amaterjem, katero je dobil s 5:0 in v Celju z Atletiki, ki jo je izgubil s 3:1. S tem končam svoje poročilo z željo, da bi moj naslednik h koncu tekoče poslovne dobe lahko poročal o boljših uspehih Jadrana in da bi v letu 193.0 za klub nastopila doba taka ali še lepša kot je bila pred nekaj leti. Nato poroča načelnik nogometne sekcije g. Klopčaver, ki navaja, da v bistvu nima veliko poročati, ker se za časa uj .\gove funkcijske dobe niso vršile tekme. Treningi v telovadnici na PruLh pa so dobro posečani. Nadalje izraža upanje, da se bo uspeh teh treningov pokazal že v prodsto-ječi prvenstveni sezoni. Zahvaljuje sc g. Matjašiču za njegov trud in požrtvovalnost, ki jo izkazuje ob teh treningih. Poživlja članstvo, da v bodoči sezoni z disciplino in častnim nastopanjem izrazi odboru zahvalo za njegovo delo. Blagajnik g. Matjašič se v svojem poročilu sklicuje nad nedisciplino članstva ki se kaj malo zaveda svojih dolžnosti, to je. da prav neredno plačuje članarino, kar povzroča odboru največje Pežave, Odbor bi z redno vplačano članarino storil lahko več. kot mu je bilo dosedaj mogoče storiti. Izraža pa upanje, da se bo v bližnji bodočnosti tudi ta uedostatek odi"-.tvil, ker vse delo in vse življenje v SK Jadranu kaže na izboljšanje razmer. Poživlja nadalje članstvo naj isto na klubovo opremo bolj pazi kot dosedaj. ker se z vestnim oskrbovanjem c preme prihrani odboru mnogo izdatkov in tudi mnogo skrbi. Poseb-110- .secGT-«b. pričetku prvenstvenih tekem naj si članstvo vzame njegov apel k srcu in naj se po njem ravna. Stanje blagajne ga ne zadovoljuje in pozivlje članstvo, da skuša na vse načine razširiti krog podpornih članov SK Jadrana. K debati o podanih poročilih se oglasi g. Potokar, ki v prvi vrsti navaja zgodovino izključitve g. Zajca. V svojem govoru omenja, da so bili v prvi vrsti za izključitev g. Zajca merodajni še drugi važnejši razlogi, ki so napotili odbor, da je storil omenjeni sklep. Omenja, da je g. Zajc po izključitvi iz SK Jadran na vse načine omalovaževal klub in mu nasprotoval. Zaslišati g. Zajca pa ni imelo smisla, ker je bila njegova krivda več kot dokazana. ii koncu predlaga, da občni zbor sklep odbora potrdi in pritožbo g. Zajca zavrne. G. Rogač vprašuje zakaj se g. Zajca ni osebno zaslišalo in mu dalo možnost, da se posluži razsodišča. Gg. Boštjančič in Milač pojasnjujeta, da sta g. Zajca pismeno in ustmeno vabila na zaslišanje, da pa jih g. Zajc oT poslušati ni hotel in jih je enkrat iz pisarne skoro spodil. Tudi la spart 1, r er k i " !r esto Vam ŠT»Ff I u ii psjfi e še sC.j Svl >x\^i MOTAM Lpj’blfa ia g ^OTTpr.e.sni trg 15 SoTdmCeGuiC____ i _____ IMaJvcčja izbira. ,r gg sedanjemu LNP-u, ki ne nastopa proti SK Jadranu baš prijazno. Smatra to vprašanje za zelo važno in meni, da sc je o teh korakih potrebno razgovoriti na občnem zboru, da se ne bo potem morda kaj očitalo posameznim odbornikom. Zelo važno je za odbor dejstvo, če se bo mogel pri nadaljnjem ukrepanju sklicevati na celokupno članstvo. G. Matjašič predlaga, da se izrazi nezaupanje SK Jadrana napram LNP-u s tem, da se pozove g. Milača. da kot Jadrauov delegat v tem forumu položi svojo funkcijo. Po daljši debati se sklene, da se pošlje LNP-u protestno spomenico, v kateri naj bodo v glavnem navedeni vsi razlogi, ki dajejo stvari odnosno postopanju LNP-a ob dežje neobjektivnosti. Protest naj sestavi novi odbor. Predlog je bil soglasno sprejet. Pri nato sledečih volitvah je bil izvoljen naslednji novi odbor: Predsednik: g. Juvan, podpredsednik: g, Matjašič, tajnik: g. Potokar 11. blagajnik: g. Sever, gospodar: g. Šavs. Odborniki: gg. Potokar I., Bezlaj. Klopčaver in Milač. Načelnik nogometne sekcije: g. Pokorn. Revizorja: gg. Januš in Steiner. Pri točki »Raznoterosti« sta bila nato ponovno sprejeta v klub gg. Ma-roga in Burger. Po kratkem nagovoru je nato g. Boštjančič zaključil lepo uspeli občni zbor, ki je pokazal, da vlada v SK Jadranu navzlic vsem težkočam, s katerimi se ima klub boriti — enotnost in volja do dela. Upati je, da se bo uspeh tega razpoloženja v klubu pokazal tudi na zelenem polju. i Športna vzgoia otroka Točnost, red in disciplina so temelji športnega udejstvovanja. In na red. točnost ter disciplino je treba otroka predvsem navajati. Otrok, ki bo od vsega početka navajan k redu in točnosti, ne bo pridobil samo kot kasnejši športnik, nego tudi kot človek. Saj je srčnost mati vseh čednosti. Koliko lažje zmaguje na vseh življenjskih potih človek, ki je reden, točen in discipliniran. Discipliniran mora biti človek zlasti napram samemu sebi. — Samozatajevanje^ je umetnost, ki jo zmorejo le odločne volte.; In tudi voljo je treba vzgajati. Življenje je za marsikoga silno težko. Bilo bi pa za polovico lažje če bi imel malo več odločnosti in volje, da odstrani težkoče in izboljša svoj položaj. Koliko več ljudi bi korakalo dosledno k cilju, če bi bili zmožni samo-zatajevanja in bi imeli več en£igije; Tako jih pa le preveč omaga sredi rMi in pozabi na vse svetle smotre. Vzgoja otroka v prvi vrsti odloči, ali bo otrok postal trd človek, ki bo z vso odločnostjo in vztrajnostjo krčil svojo življenjsko pot, ali bo postal otrok mehak človek, ki ga potere in onesposobi najmanjša ovira. Na red, točnost in disciplino je treba otroka navajati neopaženo, da niti ne čuti kake zavezanosti in mu vse preide v kri in meso. Cimprej se otrok navadi na te vrline, tem prej mu postanejo samo ob sebi umevne in neizogibne. Vzgoje otroka k redu in disciplini pa nikakor ne smemo morda zamenja d z dresuro. Napačno je mnenje, da se lahko napravi iz ot”oka discipliniranega človeka z ostrostjo in bi ezobzirnostjo. S tako vzgojo vzgojiš pač simoveža ali pa šlevo nikakor pa ne gentlemana. Tudi pri vzgoji, ki hoče red in disciplino, potrebujemo mnogo ljubezni in dobrote.-Saj ne dosežemo s tem ničesar, če otroku vsiljujemo nekaj kar ga ovira in žalosti. Nalog ki jih dajemo otroku, ne sme ta osovražid nego jih mora sprejemati z veseljem in jih izvrševati z. zadovoljnim obrazom. In to je mogoče doseči! S pravim postopanjem je mogoče doseči, da bo otrok izpolnjeval svoje šolske ali druge dolžnosti z istim veseljem, s katerim je pri svojih otroških igrah. Reden človek ima ves dan razdeljen v program, ki enako skrbno obsega dolžnosti in razvedrila. K temu na se mora človek priučiti že v otroških letih. Tudi otrok naj ima točno razdeljen dan. V dnevu naj bo dovoli časa za vse: za igranje, za učenje in za drugo. Ali za vse naj bo čas točno določen in tega se je brezpogojno držati. V kratkih obrisih smo si samo površno ogledali, kako naj približno izgloda notranja športna vzgoja otroka, ki mora ustvariti predpogoje za telesno športno vzgojo. Otrokovo zdravje mora biti krepko in njegovo telo mora biti gibčno in utrjeno. 'Fak otrok bo lahko pozneje uspeval kot športnik v vsaki panogi. Otrokovo tehr krepimo in utrjujemo ter napravimo gibčno predvsem z vsakodnevno sistematično domačo telovadbo. Sistematična vsakodnevna domača telovadba mora sploh biti temelj vsej športni vzgoji otroka. Takih domačih telovadb je mnogo. Delimo jih v glavnem v dve vrsti: v telovadbo z. orodjem in aparati in v prostoročno telovadbo. Sicer ni posebno važno, kako telovadbo si človek izbere za svojo vsakdanjo vež-bc telesa, kakor ni to tudi pri otroku prav nič važno, vendar je prostoročna telovadba mnogo enostavnejša in tudi cenejša in je torej s te strani taka telovadba primernejša. Ali najvažnejše pri katerikoli domači telo- D k 'i--s i najboljših sve ovrvh zramk v e ki biri tc p -ce i. O j n o e; i modeli otročkih vozi kov , ■> ■ prost- ia Jo naifin 1 ,š • a. in mro n vozički v zalogi. V-n >n ' k š vol ' h st-ojev naj-novr jš h - ' delov, del: n r>n-vmatike. Cenik' fraiKO. Pr-Meja na obn-ke. ,,TriJjURSi“ F. Ii. S,, tovarna dvokoles in otrošr ik v o žičko v. Ljubljana, Karlovška cest i 4. Ä Leon se priporoča vsem športnikom na pismene pozive na, zaslišanje ni odgovoril. Smatrata, da je SK Jadran storil dovolj in se tudi v vsem ravnal po pravilih. Kolikor pa se tiče razsodišča, prikličeta g. Rogaču v spomin, da je bil baš on tisti, ki je dobil nalog, da posreduje pri g. Zajcu, da imenuje za razsodišče dva zastopnika in da je baš g. Rogač bil tisti član, po katerem je g. Zajc razsodišče odklonil. G. Matjašič na podlagi debate, ki se je vršila o celi zadevi, ugotavlja, da je odbor storil vso svojo dolžnost in da je krivda g. Zajca, če se ga ni zaslišalo in se ni uvedlo postopanje razsodišča. Vsled tega g. Zajc nima prav nikake podlage za svojo pritožbo. G. Boštjančič da na to predlog g. Potokarja (da se sklep o izključitvi g. Zajca potrdi) na glasovanje. Občni zbor je nato z. vsemi proti enemu (g. Pogač) potrdil sklep odbora in zavrnil pritožbo. Ostala poročila so bila nato brez debate odobrena. V imenu preglednikov stavi g. Steiner predlog, da se da celokupnemu odboru absolutorij. Knjige so bile pregledane in so se našle v popolnem redu. Predlog je bil enoglasno sprejet. G. Boštjančič stavlja v debati) vprašanje, kako naj se postopa proti vadbi je, da mu ta postane prava* vsakdanja potreba, kakor je to snaženje zob, umivanje, česanje las in podobno, da postane istovredna z vsemi .drugimi opravili za nego telesa, da postane nepogrešljivo dnevno opravilo. Zato je važno, da obavljamo vsakodnevno telovadbo vedno ob določeni uri, v času, ko je človek najbolj razpoložen za telesno vajo, in ko neposredno za tem občuti korist telesne vežbe. In tako postane jasno, da je iz povsem psiholoških razlogov najkoristnejša vežba, ki jo opravljamo vsako jutro med jutranjo nego telesa. Tudi drugi telesni razlogi govore za jutranjo telovadbo. Seveda pa zaradi tega ne smemo morda opuščati telovadbe ob drugem dnevnem času, zlasti zvečer, ko je telovadba zelo, zelo koristna. Vsekakor pa gre jutranji telovadbi pred vsem drugim, velika prednost. Tudi jutranjih telovadb je mnogo vrst. Zelo priporočljiva je jutranja telovadba v postelji. Zlasti za otroka, ki je po taki telesni vežbi potreben malega počitka, je jutranja telovadba, ki se izvaja v postelji, zelo primerna. Telesna vežba v postelji šCTpujte pri fvrdksii ¥ Športnem lil ogiaiiiiei© i s.y i je otrokom tudi mnogo zanimivejša in mnogo ljubša kakor drugovrstne telovadbe. In tako otroško jutranjo telovadbo v postelji hočemo opisati. ponsko. Vse štiri so dobili, najtežje onega z^ Japonsko. Match z Anglijo se ni vršil v onih panogah kakor običajno, ampak je obsegal šest štafet. Bilanca uspehov v: lahki, atletiki sc pri Nemcih Vedno boljša. Športne zmage so jim na ugledu več koristile K1 , ■ ...... - ----- küt vsi diplomatski uspehi. Širjenje Noben otrok naj bi ne opustil take te- teti moštev na 3 milje in pet disciplin in propagiranje športa, posebno lah-lovadbe, ki traja le nekaj minut nje- skokov in metov. Pred 35.000 gle- ke atletike, silno napreduje in dr žago v e jutranje toalete. Na otrokovem dMci so. Nemci odnesli zmago z 8:4. va ga pospešuje. Sport je danes v zdravju in na njegovem telesnem raz- Klasitičirali so namreč le prva mesta nemškem javnem življenju fa.ktpr, na vojn boste kmalu opazili, kako mu ta 'j1 sjcer z 1 točko, zato tako majhno katerega gledajo Nemci s samoza-telovadba dobro stori. Samemu otro- število. Match je pokazal veliko pre- vestjo in s ponosom. moč Nemcev v skokih, metih in tekih —-----------—-------—____________ na kratke proge, dočim so na srednjih progah dominirali Angleži. Kot zanimivošt navajamo, da se je vršila tudi štafeta 4X120 yardov čez lese, ki so jo dobili Angleži, ker nemški ku bo postala priljubljena in če jo. bo, pozneje, ko se je bo privadil, kedaj samo za en dan opustil, se mu bo samemu zdelo, da je grešil nad svojim telesom. Poleg vsega pa ima ta redna jutranja telovadba še to vred- Razp smušk h t?kem Zimskošportni odsek SPD Maribor - Ruše priredi, ob zaključku le- „ ---... —--------— ... — --------- tošnje sezone v nedeljo 9. t. m. pri nost. da v veliki meri pomaga nava- j^Kaci niso bili trenirani v predajah Mariborski koči dve tekmi in sicer: jati otroka k redu, o kojega pomemb- 'b so imeli se smolo, da se je eden Skupinski tek na 8 km Vsaka spotaknil ob oviro in padel Pri olim- , ■■ , a T Km- Vsaka Pijski štafeti (880X220X 220X440 y ) tr |P Vvt0J- ‘Z ' sniucarjfv lst'LXa se ie nrinetil Ono-nOnl-'1-; 4U y'^ kluba- 1 ekmuje se v dveh kategon- gleško športno miselnost \n objektiv- n^r^ ^ T kSeni°rjeV nnst nnihni»« i..,s m___ki... . X M.eko, 18 let. Piavico tekmovanja nosti za športno vzgojo smo že govorili (Dalje prih.) Da b dete pravilno in poceni adjustirani, si nabavka te potrebna oblačila pri znani tvrdki DRAGO SCHWAB Ljubil d na. 'Ovorm trs 3 V zalogi angleška in češka sukna, kam jarni, šev c ti, tuolski m ^vedski I dm ter razno druro manufjktu.no blago, per lo, čepice, h gavice, vseh vrv obl rila etc Zahtevajte vzorce! Ogle te si zalogo ! b(’st najboljšo Inč, NemškL tekač dr. äl'RangeleÄ^lf^fm-a se' “'od Ruške‘koče' preko cem ptecej pomagalo-do zmage Pub- 'stolpa k Mariborski kolika je viharno protestirala U' " ait ob l’ un- " kup^1e startajo celo nemški'sodniki so bili za to d'i 'še ' 'azil,a!lu lrel1 bniiut. Prijave sc Si?lifićira: A ;e' duh a PraVI '930 do 17. ure in zvečer na Aferi- Wichmahn Rca n slnrn 1ZJav' da borski oziroma Ruški koči. Prijavni-in Abrahams,' znani' olim^ski6 zrna- -'a ZU °-e kate-orib Dil1 5^a diiake IMemika lahka atletika V skoku v daljino je prišel lani samo Köchermann do mednarodne meje 7.50 m. Storž je skoči] 7.34, rekorder Dobermanu pa 7.30. Še 13 nadaljnih je prišlo čez 7 m, 30 čez jugoslovanski rekord 6.805. Povprečnost prvih desetih je 7.25, predlanskim 7.3295. Nekoliko so nazadovali. Nemški sprinterji niso obenem tudi skakači v daljino, kar se pri nas smatra kot ne-obhodno potrebno in samoobsebi umevno. Na olimpijadi je bil Meier s 7.39 četrti in Köchermann s 7.35 peti. Dobermann in, Schlöske nista prišla čez 7 m. Troskoke Nemci skoro ne goje. Zato niso rezultati nič posebnega, le bolj redko čez 14 m. V skoku v višino imajo Nemci mnogo materijala. Pesemaimov rekord je sicer še iz predvojne dobe, a Koepke in Boneder sta se mu že zelo približala. Lani je skočil Boneder 1.91 m, Koepke 1,90 (prelanskim že 1.92), Ladewig 188. Povprečnost prvih desetih je 186.6 napram 187.42 v 1. 1928. 23 skakačev je prišlo čez 1.80, 10 čez 1.85. V skokih v višino so Nemcem nekoliko enakovredni le Švedi. Na olimpijadi so Koepke, Boneder in Huhn sicer preskočili 1.83, kar je tvorilo mejo za tekmovanje v finalu, ki so pa takoj izpadli. Skok s palico je bil dolgo časa Ahilova peta nemške lahke atletike. Nikakor niso mogli priti v prvi mednarodni razred. Lani pa se je Wege-nerju le posrečilo, da je preskočil 4-metersko mejo. Skočil je 4.028 in to v Mukdenu, daleč od domovine, kar je še poseben uspeh. Baltes, Reeg in Stechemesser so prišli čez 3.70. Povprečnost prvih desetih je 3.6718 napram 3.53.95 v i. 1928. Napredek je zelo viden. Na olimpijadi je dosegel Müller 366 in je bil deveti. V metu krogle je prišel Hirschfeld do 15.98, Uebler 15.61, Scheider 15.19. Torej trije čez 15 m. Štirje nadaljni so vrgli čez 14 m, nad trideset čez 13 m. Povprečnost prvih desefih je 14.53.05, I. 1928. 14.18.25. Tu morejo zaznamovati znatno zboljšanje. Rezultata Hirschfelda in Ueblerja sta go\alcc, je zaklical skozi megafon publiki: »Pomnite^ da ste na angleški spoitni prireditvi.« lakoj se je vse pomirilo in tekmovanje se je nemoteno nadaljevalo. Ta match se je vršil v Londonu. Matcli 's Francozi se je vršil v Parizu pred 30.000 gledalci. To je bil že tretji dvoboj s Francozi, prejšnja dva so Nemci precej lahko dobili, pri tem so se pa morali resno boriti za zmago. Neugodno je bilo zanje to, da se je vršil istočasno match s Švico in so morali svoje moči deliti na dve sploh najboljša rezultata v 1. 1929. V fronti. Moštvo, ki je nastopilo‘proti F v ropi so samo še trije drugi, ki mečejo čez 15 m, namreč Waldstedt, Jä-nineii in Duhour, a nobeden čez 15.50. Hirschfeld ima š 16.065 svetovni rekord, a vrgel je že 16.11 in 16.29. On je prvi atlet, ki je prišel čez 16 m. Na olimpijadi je zasedel tretje mesto, z malo razliko za Kuchom in Brixorn. Uebler je bil šesti s 14.69. Tudi v metu kopja stalno napredujejo. Najboljši trije lanski rezultati so: Molles 64.918, ki je s tem tudi postavil nov rekord, Weimann 63.55. Schlokat 63.50. Povprečnost prvih desetih ie 61.295 m, 1. 1928. 60.466 in 1. 1927 58.729. Šest jih je prišlo čez 60 m, 32 čez 55 m. Skandinavcev, zlasti Švedov Nemci še ne dosegajo. Na olimpijadi je bil Schlokat peti, vrgel je 63.40 m. V metu diska je nemški rekord prav tik oh svetovnem. Hoffmeister in Paulus se vedno borita za prvenstvo, enkrat zmaga ta. drugič oni. Hoffmeister je vrgel lani 46.31, Paulus 45.67. Hänchen 45,06. Rekorder v metu krogle, Hirschfeld, se nahaja s 45.12 na četrtem mestu. 19 atletov je prišlo čez 40 m, 7 čez 43 m. Povprečnost prvih desetih je 43.996, torej skoro 44 m, v 1. 1928. 44.56.35. Nazadovanje se kaže tudi v tem, da prvi trije niso dosegli svojih rezultatov prejšnjega leta. Na olimpijadi niso prišli Nemci v finale, dasi je vrgel Paulus 44.19 in Hänchen tudi čez 42 m. Hoffmeister, ki je zelo nezanesljiv. ni prišel niti do 40 m. Najslabši so Nemci v metu kladiva. Tu so še daleč od mednarodne vrste, ki se začne z 48 metri. Wen-ninger je prišel lani na 45.18 m, Maig 43.02, Heiberg 39.72. Torej samo dva čez 40 m. Lanski prerez prvih desetih 39.344 je skoro isti kot 39.364 leto preje. 11 metalcev je prišlo čez 35 m; naša metalca Perkovič in Gaspar bi prišla na 9 in K), mesto. Na olimpijadi, kjer je pripadla v tej panogi prvič zmaga Evropi, niso s takimi rezultati Nemci prišli v poštev. V 1. 1929. so imeli Nemci dvoma-tche z Anglijo. Francijo, Švico in Ja- Franciji. ie bilo močneje kot ono drugo. Nemci so zmagali s 79:66, pri tem Pa je značilno, da so vse srednje in dolge proge, od 400—501)0 m dobili Francozi, ki so zmagali še v skoku v višino in v metu diska. Nemci so zmagali v sprinterskih progah, na lil) m čez lese, v skokih v daljino in s Palico, v metu krogle in kopja ter v štafeti 4X400 m. Na 4X100 m sta bili obe štafeti diskvalificirani. Športni boji Nemcev s Francozi so tudi velikega političnega pomena in_ mnogo doprinašajo k zboljšanju odnošajev in poglobitvi stikov med obema narodoma. Istega dne, ko se je vršil boj s Francijo so potavili Nemci svoje drugo moštvo proti Švicarjem, v katerem so se nahajali tudi najboljši zastopniki nemške lahke atletike, tako Körnig, Petri, Weiss in Hirschfeld. Z 83:51 točkami so zmagali Nemci. Rezultati so bili večinoma slabši kot oni v Parizu, le Hirschfel-dovi uspehi so bili boljši, zlasti v metu krogle 15.90. Izmed 15 disciplin so dobili Nemci 12. Švicarji 3 in sicer teka na 400 m in 110 m čez lese ter skok s palico. Tekmovanje se je vršilo v Zürichu pred 2500 gledalci. Najzanimivejši je bil match z Japonci, ki ga je finansiralo neko privatno založništvo, kar kaže, da je sport na Japonskem zelo populariziran. Kljub temu, da so bili Nemci zaradi dolge vožnje skozi Sibirijo in dalje po morju utrujeni, so vendar zmagali s 79.5 proti 71.5. Boj se je vršil v Tokiu pred 15.000 gledalci. V tekih na kratke proge, kjer se je odlikoval Eldracher, in na srednje proge. kjer je zipagoval dr. Peltzer, so dominirali Nemci. Na 5000 m pa so z lahkoto zmagali Japonci. Nemci so zmagali nadalje še v obeh štafetah (4X200 m in švedska štafeta), v metu krogle in kopja. V vseh skokih in v metu diska so zmagali Japonci. Posamezni rezultati so bili prav dobri, tako na 100 m 10.6, nj 400 m 48.8, v skoku v višino 1.90, v skoku s palico 3.90 in v metu krogle 15,51. Din 2. Poznejše prijave proti dvojni prijavnini. Vodstvo tekme; predsednik:: g. dr. Bergoč, tehn. vodja; g. inž. Rungaldier. starter pri Ruški koči: g. Majer, časomerilec pri Ruški koči: g. Rotter, časomerilca na cilju: gg. dr. Sekula in Gajšek, sodnik g. Voglar, zapisnikar na cilju: gdčna Cingerli, zdravnik g. dr. Sekula, nadzornik proge: inž. Rungaldier. Prva skupina v obeh kategorijah dobi po en umetniško izdelan pokal, ki postane last dotičnega kluba. Člani zmagovalne skupine pa diplome. Darila so razstavljena v modni trgovini Babič v Gosposki ulici. Objava rezultatov in razdelitev nagrad ob 14. uri pri Mariborski koči. Šaljivo štafetno tekmo na 6 km s s predajami. Vsaka štafeta sestoji R 5 članov, ki jih določi žreb. Pravico tekmovanja imajo vsi smučarji in smučarke vseh starosti. Prijavnina kakor pri prvi tekmi. Rok prijave pa do samega začetka tekme. Start in cilj pri Mariborski koči. Start pol ure po končanem skupinskem teku. Prve tri štafete »praktična« darila. Objava rezultatov in razdelitev nagrad ob 14. pri Mariborski koči. Ker sneg' vidno jemlje slovo, je upati velike udeležbe. Priložnostne gravure daril in razne športne znake izvršuje in dobavlja najceneje GRAVERSKI ZAVOD SITAR «S SVETEK LJUBLJAMA, Sv Petra c. 18. Pozor! Pozor! ŠPORTNIKI! Vse smučarske in špoitne potrebščine si po najnižjih cenah in narsolidnejšo postrežbo nabavite pri tvrdki „ALPINA“ d.z 0. z. LJUBLJANA, Gosposvetska c. 6. Oblastveno koncesionirana šoferska šola A. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova 52 ii h; Dl Vi ■ X