PIONIRSKA HRANILNICA OŠ PRULE
Šola za življenje
Povod za članek niso zadnji varčevalni ukrepi, pač pa vsakoletni 31. oktober, svetovni dan varčevanja. Leta 1976 so v osnovni šoli Prule ustanovili pionirsko šolsko hranilnico, kije bila pri Gospodar-ski banki Ljubljana že petkrat nagrajena kot najboljša. Akcijo pionir-skega varčevanja vodi ta banka v svoji poslovni enoti Mestna hranilnica Ljubljanska, kjer Je tudi poseben oddelek za mladinsko varčevanje.
»Na šoli imamo 600 varčevalcev, učencev pa je trideset več. Vse razre-dne skupnosti varčujejo posebej. Men-tor pionirske hranilnice sem od vsega začetka. Takšno delo me veseli, ne gle-de na to, koliko časa mi vzame,« pravi mentorica Lidija Kotar, ki je bila dva-krat tudi predsednica sveta mentorjev pri GBL.
Otroke prek hranilnice že zelo zgo-daj navajajo na varčevanje, da ne bi zapravljali denarja za drobne užitke, pač pa, da bi ga nalagali in si pozneje kupili kaj večjega, bolj potrebnega. Hranilnica je organizirana kot prava
banka v malem. Takšno delo privzgaja dobre delovne navade, način izbire po-sameznih delavcev pa tudi samou-pravno vzgaja. Med vsemi interesnimi dejavnostmi na šoli je prav hranHnica najbolj samoupravno organizirana. Vpeljali so delegatski sistem za vsako-letne zbore varčevalcev. Iz vsake ra-zredne skupnosti izbirajo po tri dele-gate, zbora pa se lahko udeležLjo tudi vsi, ki bi radi na njem sodelovali.
Tadeja Košak je ena od »uslužbenk« pionirske hranilriice. Njena naloga je, da vpisuje promet v blagajniški dnev-nik.
»Varčujem že od prvega razreda, de-nar pa porabim za izlete. V razredu smo se dogovorili, da bomo varčevali za šolo v naravi. Zdi se mi, da je varče-vati koristno. Tako imaš denar za svoje potrebe. Dogovorili smo se, da lahko sami dvigamo po 100 dinarjev, višje vsote pa z dovoljenjem staršev.«
Gregor Gliha skrbi za matične po-datke, saj odpira hranilnike in kar-tončke.
»Vesel sem, da so me izbrali za to delo. Zdaj sme en tnesec na posku-snem delu, ki pa mi je zelo všeč. Var-čujem že zdaj, da si bom potem, ko bom velik, lahko kupil kaj večjega.«
Tanja Skok je knjigovodja, ki vpisu-je spremembe na kartice posameznega varčevalca ali razredne skupnosti.
»Pri delu moram, biti natančna. Če pa se že prikrade napaka, jo skupaj poiščemo in popravimo. Nižji razredi varčujejo bolj zagnano kot starejši let-niki. Bila sem tudi delegat naše hranil-nice na pionirski problemski konfe-renci »Pionir varčuje«, kjer sem govo-rila o.tem, kako delamo pri nas.«
Tudi Jurij Osterman je na preizku-snem delu kot blagajnik.
»Blagajnik sem le v eni izmeni, dela-mo namreč v dveh. Včasih se tudi jaz zmotim, potem pa skupno poravnamo škodo, če ugotovimo, da smo sami kri-vi za nastalo razliko. Tudi sam varču-
jem in denar porabim za rnorje. V ra-zredni skupnosti varčujemo za končni izlet. Obresti ne dobimo vsak posamič, pač pa razredna skupnost, potem pa se samoupravno dogovorimo, kako bo-mo denar porabili Vsake tri mesece najboljši posamezniki is razredne skupnosti dobimo nagrado, ki nas spodbuja k boljšemu varčevanju.«
Tako so povedali pionirji - delavci v pionirski hranilnici in njihova mento-rica, njihovo sporočilo pa je kratko: le z varčevanjem si bomo lahko privošči-li kaj večjega, smotrnejšega. Od njih se bodo lahko učili tudi starejši.
Jurij Popov