b RUŠ TV ENE . VE S T 1 ZBOROV ANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV OD 7. DO 9. MAJA 1964 V VELENJU Uradni naziv se je sioer glasil „ IV. zborovanje slo\"en- skih geografov", vendar je bilo zborovanje že šesto po osvoboditvi, saj sta imela republiški značaj poleg kongresov v Kamniku, Mariboru in v Portorožu tudi oba „seminarja" v Murski Soboti in Novem mestu. Poročilo o zborovanju olajšuje dejst\"o, da so v tej številki GO objavljeni razen enega vsi referati, prebrani v Velenju. Morda je potrebno glede na kroniko navesti, kako 60 se referati zvrstili v d\"eh dneh, namenjenih zasedanju v Velenju v lepi d,·orani občinske skupščine. 7. maj dopoldne: po otvoritvi in pozdravu delegatov velenjskih organizacij so s predsednikom občinske skup- ščine tov. Malijem na čelu ter okrajnih prosvetnih oblasti iz Celja referirali : dr. S. Ilešič, dr. l. Vrišer ter I. Jamni- kar, nakar je bil v odsotnosti dr. V. Klemenčiča prebran njegov referat z naslo,·om „Predhodni rezultati proučevanja najnovejših geografskih procesov slo,·enskih pokrajin" kot uvod k otvorihi kartografske razstave. Priredil jo je Geo- gra.feki inštitut univerze v Ljubljani v prostorih Delavskega iloma v Velu1ju. 7. maj pop_oldne: D. Meze, M. atek, dr. ~r. Zagar. 8. maj dopoldne: S. Polajnar, D. Kompare, L. 2.orman, dr. I. Gllm6, dr. M. Si!rer. 8. maj popoldne: občni zbor GDS. Kot se često dogaja na podobnih zborovanjih, se di~ku- sija oprinle le nekaterih problemov, ki jih nakažejo refe- renti. Tako je bilo tudi v Velenju, kjer je bila diskusija prvi dan v glavnem uglašena na problem samotnih kmetij in gospodarsko zaostajajočih področij. Medtem ko ao neka- teri diskutanti menili, da bi morali geografi v prvi vrsti prostorsko dopolniti študije o predeli11 e prevlado samotnih kmetij, so se drugi zavzemali, da bi se morali bolj posvetiti gospodarsko zaostajajočinl predelom vobče, ker gre pri obeh prinlerih v glavnem za :ište vzroke gospodarskega uosta- ianja. Drugi dan je izzval največ diskusije referat L. 2.or- ~an.a z riasloYom „Ocenjevanje znanja geografije v osnovni ioli". Ker samo ta ni objavljen v tej številki, fe treba spregovoriti o njem več besed. L. Zorman je navedel re- zultate svoje 4.11kete, pri kateri so iste iolske naloge oce- njevali učenci ter učno osebje z različnim službenim stažem. Marsikoga je presenetil rezultat, da je ocenjevanje zelo subjektivno, kajti ocene so se gibale v razponu od „neza- dostno" do „odlično". Nič manj ni bila presenetljiva ugo- tovitev, da leta službovanja ne pripomorejo k večji objek- tivnosti ocenjevanja znanja učencev. Med prisotnimi peda- gogi je vzbudil referent precej ugovorov. Udeleženka, ki je pri anketi sodelovala, je zatrjevala, da so bila zastavljena 'J>rašanja pre\"CČ široka in da je verjetno to vzrok ne- enakega ocenjevanja okvirnih odgovorov. Nekateri so bili 58 celo mnenja, da anketa ni znanstvena metoda, kar bi bilo bolje formulirati v tem smislu, da anketa ne more vse- stransko pojasniti problema, posebno če ni temu primerno zast.tvljena in osvetljena še z Hruginu dejstvi. 8. maja popoldne je bil redni letni občni zbor Geograf- skega društva Slovenije, ki je pretresal in potrdil nova društvena pravila. Sporno je bilo zlasti imenovanje osnovne društvene enote. Večina se je odločila za „geografski aktiv" in ne za „klub" ali kako drugo ime. Po novih pravilih je bil izvoljen petnajstčlanski odbor (V. Furlan, I. Gams, S. Ile/iič, M. Jeršič, D. Kompare, 1\1. Koglot, Jelka Kunaver, A. Lah, M. Lojk, C. Marjetič, T. Oblak, S. Polajnar, M. Radinja, M. Sifrer, I. Vrišer), ki je na prvi odborovi seji izbral za novega predsednika dr. Avguština Laha. Med zborovanjem so si udeleženci ogledali v skupinah rudniške odkopne rove, novi jašek v Prelogah, termoelek- trarno Soštanj in novo tovarno iLedilnikov - Gorenje. Ves tretji dan zborovanja pa je bil odmerjen avtobusni cksk\lr- ziji po Spodnji Savinjski dolini, skozi Celje, Kozjansko, Posotelje ter Rogaško podolje. Zborovanje je bilo odlično organizirano. Zato gre za- hvala organizacijskemu sekretariatu pod ,·odstvom dr. A. Laha, velenjskim družbenim orga11izacijam in zlasti tov. J. J~karju ter celjskim in velenjskim geografom. Z udc- lezbo 171 geografov, ki so prišli ,. Velenje, se ne more ponašali nobeno dosedanje slovensko geografsko zborovanje. In kaj je prispevalo velenjsko zborovanje k razvoju slo- venske geografije 7 Dalo je no,·c pobude za strokovno delo Sn. ~ II to Številko GO ber s ciklostiranim vodičem z na- slovom „Ekskurzija udeležencev l V. zborovanja slovenskih geografov 9. IV. 196-¼" obogatilo geografsko literaturo. Zbližalo je geografe, zlasti z Yečerom starinske glasbe in recitacij, ki ga je priredilo domače turistično drušl\eo v Velenjskem gradu 7. V. zvečer. Toda po analizah stanja in po smernicah, ki naj začrtajo bodoči raz\"oj slovenske geo- grafije, Yele.njskega zborovanja ne moremo postaviti ob strlln prvemu kongresu v K.iirm1iku ali drugemu v l\1aribon1 pred desetimi leti. Zborovanja slo,·cnskih geografov, žal, izgu?ljajo po uradnih nazivih in po vsebini značaj kongre- sov ter se spreminjajo v seminarje. Velenjsko zborovanje je menda prvo v seriji podobnih zboro, anj, kje r skle- pom ni bilo posvečeno toliko pozornosti kol doslej. Sklepi prejšnjih zborO\"llnj .so res mnogokdaj ostuli le na papirju, toda bili so vsaj izraz volje, da gcogra fi kolektimo pre- tresamo osnovne smernice dela in sprejemamo sklepe za nadaljnji raz,oj 11aše stroke. Zdi se mi, dn je s to , oljo povezana tudi veljava Geografskega društva Slovenije, ki lani zaradi prepozno začetil1 priprav ni moglo izvesti zbo- rovllnja v letu pred jugoslovanskim geografskim kongresom. Padel je t.aloo v isto leto, in zato je upanje, da bo o načelni problematiki o geografski stroki, ki je v Velenju ni bilo, pretresal zvezni geografski kongres jeseni 1965 v Zagrebu. Ivan Gama